301. MIL > umni t ponedeljek. 30. decembra 1907. leto. utaja vsak dan svoecr, udmii nadel]« in prasni**, ter valja pa s*sU prejesun aa apsfcs descle sa vat lato 25 K, aa pol leta 13 K, aa eetrt leta O K 50 h, sa en mesec 2 K 30 h. Za Lfubl|sno s pošiljanjem na dom za vse leta M|K, sa pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en ateste 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača sa vse leto 22 K, aa pol leta U K, aa četrt leta 5 K 50 h, sa en mesec 1 K 90 h. — 2a tn|e deiele toliko več, kolikor snasa poštnina. — Na naročbs kres. istodobne vpoSiljatve naročnine se ne osini — Ca t——se plačuje od peterostopne petft-vrste po 12 h, če se oavanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če. se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole franko vati - Rokopisi se ne vračajo. — Vredaletve ta ■■■«■■«■■ je v Knaflovih ulicah it 5. in sicer ssedulitto v Ijnadstr* apravnJitvo pa vtprltUčju. — Uprsvniitvu naj se blagovolilo pošiljati naročnina, reklamacije, oananila, t j. administrativne stvari fntfniitn fislatoa it ML Wmmmmm MotIOm po It. k. Upravnistva telefon it 89. Vabilo na nnroao. Slavno p. b. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa,katerim bo potekla koncem aaaaaca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje na preneha m da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" valja v Ljubljani na dom dostavljen: ¥se leto.. K 24-— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12*— I En mesec .. „ 2-— ¥ npravnlstvn prejeman na mesae B1-90. M pošiljanjem po posti v Avstriji velja: Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 0-50 Pol leta ... „ 13-— I En mesec • • „ 2-30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K. ■sV Naroča se lahko z vsakim dnevom, a nkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo. Uoravništvo ..Slovenskega Naroda". Pred volitvomi. Nove dežel nozborske volitve se imajo vršiti koncem meseca februarja prihodnifljjga leta. Te volHve bodo odločilnega pomena za nadaljni razvoj polivenih odnosajev n'naši deželi. Klerikalna stranka se žel leta sem trudi z naporom vseh svojih sil, da bi uničila narodno - napredno stranko ter pokorila vse sloje v deželi svojemu gospodstvu. Ta svoj načrt skuša izvesti z vsemi sredstvi. Stranka, ki je še nedavno tega grmela proti vladi in Nemcem, se je preko noči prelevila v pohlevno jagnje ter iskala stikov s tema faktorjema, da bi z njiju pomočjo tem ložje izvedla svoj projekt, čigar glavni smoter je, spraviti napredno stranko ob vso veljavo in vpliv in jo po možnosti upropastiti. Sredotočje slovenske politike na Kranjskem je bilo že od nekdaj stremljenje, da se Nemcem odvzame v deželni zbornici tisto zastopstvo, ki ga jim po krivici daje sedaj veljavni volilni red. Dasi Nemci ne tvorijo niti 5% vsega prebivalstva, vendar imajo eno tretjno vseh deželnozbor-skih mandatov. Da je to najhujša krivica, pač ni treba naglašati, za to bi tudi vsak pošten slovenski politik, ki so mu mar narodni interesi, moral smatrati za svojo prvo dolžnost, da zastavi vse svoje moči, da pride slovenski živel j do tiste veljave, ki mu gre ne samo po številnosti"prebivalstva, marveč tudi po visokosti plačanih davkov. No, klerikalci so že zdavna zaigrali pravico se imenovati poštene slovenske politike. Zato se ni čuditi, da so se z lahko vestjo izneverili slovenskim narodnim tradicijam ter sklenili z Nemci in vlado pakt, s pomočjo katerega bi se naj napredno stranko iztisnilo iz deželnega parlamenta ter se klerikalcem zagotovila kvalifikovana večina v zbornici. Slovenski kmet mora biti gospodar v zbornici, tako kriče klerikalci v enomer, previdno pa zamolče, da bi bili slejkoprej Nemci tisti faktor v deželnem zboru, ki bi odločeval, ako bi se tudi dala izvesti tista volilna reforma, ki jo je v zadnjem zasedanju predložila vlada v smislu dogovora med klerikalci in Nemci. Saj so klerikalci priznali Nemcem s tem načrtom volilne reforme takšne pravice, da bi se v deželnem zboru proti volji Nemcev ne dalo sklepati o nobeni, količkaj važni zadevi. Vse te koncesije so klerikalci da-1 i Nemeem zgolj za to, da bi jim pomagali ubiti slovensko meščanstvo in ga spraviti ob zastopstvo v deželnem zboru. Slovensko meščanstvo bi naj bila žrtev, ki bi pripomogla klerikalni stranki do absolutne nadvlade v deželnem parlamenta. — To si naj naše meščanstvo zapomni, to naj uvažuje sedaj, ko se bližajo nove volitve! Zakaj več nego gotovo je, da bodo klerikalci porabili sedaj vsa sredstva in napeli vse strune, da bi iztrgali pri novih volitvah v mestni skupini ta ali oni mandat narodno-napred-ni stranki ter si s tem pripravili v novem deželnem zboru ugoden teren za takšno volilno reformo, ki bi ona mesta in trge, ki so dosedaj volili v mestni skupini, oropala vsakega zastopstva. Boj bo ljut, kakor še morda ni bil nikdar, odkar si stojita nasproti na Kranjskem napredna in klerikalna stranka, o tem ni nikakega dvoma, zlasti ker se mora računati s tem, da bo klerikalce z vsem svojim aparatom podpirala tudi vlada. Toda če se bo naše meščanstvo zavedalo svoje dolžnosti in uvaževalo, da bo ta volilni boj odločilen tudi za to, da-li bodo naša mesta in trgi tudi v bodoče imeli primeren vpliv v deželnem zakonodajalnem zastopu, ni dvomiti, da se bodo nove volitve završile s popolnim porazom klerikalne stranke v mestni skupini. Seveda je v to potreba krepke organizacije vseh somišljenikov in živahne agitacije. Za organizacijo in agitacijo pa je že zadnji čas! Naj bi merodajni faktorji nemudoma pričeli z delom, ker sicer se lahko prigodi, da nas zateko volitve še docela nepripravljene. A še nekaj je, kar odločujočim krogom posebno polagamo na srce. V sporazumljenju z volile i se naj izbero taki kandidat je, ki uživajo v dotičnih okrajih splošen ugled in spoštovanje in ki so obenem tudi sposobni za sam na sebi že težaven posel deželnega poslanca, ki bo pa še težavne j ši vzpričo dejstva, da bo nov deželni zbor takoj imel zopet opravka z volilno reformo. Narodno-napredna stranka naj povsodi postavi popularne somišljenike za kandidate in zmaga ji je zagotovljena, ako bo razvila le količkaj živahno agitacijo. Pred vsem pa je potreba, da prične takoj s prirejanjem shodov zlasti po trgih in rnestih. Na teh shodih se naj volilcem razkrijejo klerikalne nakane in prepričani smo, da ne bo nobeden razsodni mestni volilec šel na limanice klerikalcem ter volil njih kandidate. Ako bo vodstvo narodno-napred-ne stranke storilo vse to, lahko z vso gotovostjo pričakujemo, da bo napredna misel izšla iz volilnega boja krepkejša, kakor je bila kdaj preje. Rešitev narodnostnega! vprašanja po nemških nazorih. Dunaj, 29. decembra. Načelnik nemško-nacionalne zveze posl. dr. C h i a r i se je izrekel o narodnostnem sporazumljenju sledeče: Nikakor ni mogoče misliti, da bi se narodni problem rešil na ta način, da bi se mogla vsaka avstrijska narodnost razviti kot samostojna narodno-poli-tična skupina. Rešitev je mogoča le Izveličarjevimi nogami — luč ljubezni. »Dober večer, gospod učitelj!« ga je pozdravil stari Javornik. Njegovo obrito, nagubano lice je odsevalo zadovoljstva in veselja. Prijazni so ljudje, si je mislil učitelj, dobro je njih srce; lepo mora biti v tej dolini, tu ni ne sovraštva, ne zavisti. »Vi me poznate?« ga je vprašal začudeno. »Ne poznam vas.« »Niste me še videli in veste, da sem novi učitelj.« M.ilo jili pride sem v našo dolino, predaleč je od sveta in nikomur se ne ljubi hoditi v zapuščene kraje« Počasi so prihajali ljudje, izpili nekaj kozarcev in odhajali ven v noč. Pazljivo je ogleda val pri sleče, poslušal razgovore in postajal vedno bolj veseL Samo krepko, nepokvarjeno ljudstvo, prijetno bo med njimi živeti in jih učiti Spoznanja resnice. »Gotovo naš novi učitelj,« so mu je smehljnl star mož z osivelo brado in veselimi očmi. »Profesor Sencar, v pokoju seveda — no, veseli me, dragi kolega. Dolgočasno življenje tukaj za mladega človeka, škoda Vas, prijatelj, to «ii krnj za vročo, mlado kri —-ali nam starcem dobro dem1.« »Rad sem šel, gospod profesor, nihče me ni silil, zdravo je ljudstvo tu in dobro, lahko bo moje delovanje in rodilo bo "obilen sad. Ne želim si ki-pečega življenja, navajen sem samote, ni se bati človeku prevare. Poučavati na ta način, da se narodno in kulturno življenje vsakega plemena omeji na njegov krog, za skupnost vseh narodnosti pa se postavijo veliki politični in gospodarski cilji, ki naj bodo nekako mednarodni. Raznarodovanje bo potem vedno težje. Potegniti je treba fiksne meje, s tem da se deluje narodno federalistično in državno centralistično. Pri tem mora vsakdo brez narodnega šovinizma (?) priznati potrebo, da mora biti poslovni jezik osrednjega vodstva le nemški. Tega se mora držati država, ako se hoče ohraniti. Pri tem se lahko v čisto narodnih okrajih uvede za vse kar se ne tiče splošnosti, narodna samouprava. Deželnozborske volitve v Galioiji. L v o v , 29. decembra. Namest-ništvo je razpisalo volitve za deželni zbor, in sicer za kmečke občine dne 25. februarja, za mestno skupino 2. marca, za trgovske in obrtne zbornice 3. marca in za veleposestvo 6. marca. Razpis je presenetil vse stranke, ker se je splošno pričakovalo, da se sedanji deželni zbor še skliče h kratkemu zasedanju, da sprejme volilno reformo. Program bana dr. pl. Rakodczayja. Zagreb , 29. decembra. Včeraj je bil dolgo pričakovani shod nekdanje narodne (madžaronske) stranke. Pri tej priliki je ban dr. pl. R a k o d-c z a y razvil svoj program. Rekel je, da je na stališču nagodbe iz leta 136*8. ter hoče tudi varovati hrvaški ,'ezik v okvirju zakona. Med določbami, ki se v nagodbi drugače tolmačijo na Ogrskem in drugače na Hrvaškem, je predvsem vprašanje, ali so uradniki ogrskih državnih železnic vladni organi, da se morejo nanje nanašati predpisi § 57. ogrsko-hrvaškega nagodbenega zakona. Dokler se to vprašanje ne ured i,m o r a vsak u r a d n i k d r -ž a v n i h železnic n a b r v a -š k i h tleh rabiti v o b č e v a -n j u z o b č i n s t v o m in oblast-nijami le hrvaški jezik. Železniške postaje dobe le hrvaške napise, t s t o t a k g se smejo tiskovine in razglasi ii d a jat i 1 e t ii r v a š k e m jezik u. Da se bo moglo več domačih sinov posvetiti železniški službi, narod, ta brezskrbni zaupajoči narod, voditi ga in mu nakazati pot k napredku — ali ni to največje zadoščenje človeku, ko vidi, da ni bilo brezuspešno, vidi, da je seme obrodilo . .« »Vi ste še mlad človek in niste izkusili sveta, živeli ste v svojih idealih in mimo vas je šlo življenje. Ne razumete ga, ne poznate ga ali izpo-znate ga v tej ozki dolini. Dobri ljudje, imate prav, nad njimi polega strupena megla in ta jih uničuje... in uničila bo tudi Vas«, je pristavil stari profesor polglasno in z globokim sočutjem. »Ona megla f«, je vprašal Doli-nar začudeno, ni hotel verjeti, da bi bilo v tem kraju kaj gnilega, videl je samo zdravo in krepko. »Tam gori!« Profesor Senčar je pokazal z roko skozi okno. Zunaj je bilo poltenmo in videti je bilo samo nejasne obrise mogočne hiše in poleg nje visoki zvonik vaške cerkve vrh griča. »Vsa dolina je okužena, bojim se, da tudi vas zastrupi. Mlad ste, prijatelj, in nedostajalo vam bo moči.« Molče je gledal Dol i nar v one nejasne obrise in postalo mu je tako nekam tesno, sam ni vedel zakaj, ali slutil je, da je v onih nejasnih obrisih njegova usoda. »Strahovi!« je /animiral — — Sijalo je jesensko solnce, toplo in prijetno je bilo tako v jutru. Rosne kaplje so se svetlikale v tisočerih žarkih, vse okrog je dihalo v svežosti narave. Šel je po beli cesti med zelc- ustanovi se za aspirante na Hrvaškem posebna šola, a število ustanov v budimpeštanskem tečaju se zviša od 12 na 30. Ban si bo prizadeval, da se nesoglasja v nagodbi poravnajo zlepa. Ako pa se mu to ne posreči, skliče j o se regnikolarne deputacije, da se doženejo ta vprašanja. Da se zadosti § 46. nagodbe, ustanovi se pri poljedelskem ministrstvu v Budi m-pešti posebna hrvaška sekcija, a na krmilo hrvaške sekcije v finančnem ministrstvu se pokliče višji hrvaški uradnik. Pri vseh skupnih oblastni j ah na Ogrskem se v razmerju prebivalstva namestijo Hrvatje, pri skupnih oblastni-jah na Hrvaškem pa se nastavijo po možnosti le Hrvatje. Absolvent je hrvaškega vseučilišča se morajo nastaviti povsod, ne da bi jim bilo treba delati naknadnih izpitov. Za povzdi-go trgovine in industrije se na Hrvaškem in v Slavoniji pomnože in povečajo trgovske šole. Kjer primanjkuje za razvoj trgovine in prometa potrebnih cest in železnic, si bo ban prizadeval, da take zgrade, predvsem železnica iz Ogulina do dalmatinske meje. V vojaški granici se odpravijo vse mitnice. Nadalje je ban obljubil podpirati vlado pri povzdigi poljedelstva in živinoreje. Končno je obljubil, d a p r e d-loži volilni zakon s splošno, enako in tajno volilno pravico. Svoja izvajanja je zaključil z besedami: »Delam po mogočnosti na to, da pospešujem najbolje za deželo. Ako se kdo najde, ki hoče in more storiti več, napravim nm rad prostor.« Shod je sklenil, da sprejme banov program za podlago delovanju obnovljene narodne stranke. Nagodba na Ogrskem. Budimpešta, 29. decembra. Predvčerajšnji ministrski svet se je bavil z nagodbo z Avstrijo. Dne 31. t. m. prinese uradni list sledeče zakone: Zakon, s katerim se je sklenil dogovor z Avstrijo o gospodarskih pogodbah, o ureditvi trgovinskih odnosu -jev, o vzajemnem obdačenju m o banki. Zakon, s katerim stopi železniški prometni red kot samostojna ogrska naredba v veljavo. Naredba trgovinskega ministrstva o samostojni ureditvi varstva za vzorce in znamke. Naredba finančnega ministrstva srle-de odprave transportnega davka. njem sadnih vrtov in se oziral tja na oni grič. Ni bilo onih strahov, bela hiša je prijazno gledala doli v dolino. Postal je vesel, najraje bi zaukal in stekel po beli cesti v svežem jutranjem zraku. »Da, prijetno bo to življenje v mirni vasici med dobrim ljudstvom«, je govoril sam sebi. »Prijazna vas, dobri ljudje, prijazno župnišče — stari častitljivi župnik — kraj miru i u ljubezni.« Pred seboj je videl smehljajočega se starčka, ki živi v ljudstvu in pozna življenje. Živela bosta v prijateljstvu in delovala skupno za narodni napredek, župnik na leci, on v šoli in bogato bo poplačan njih trud. Zavil jo je IX) strmi poti, posuti z ostrim kamenjem proti vrhu griča. Neprijetna je bila ona pot, drselo mu je na mokrem kamenju in spotikal se na koreninah, ki so silile iz peščene zemlje. Ob strani je rastlo grmičevje, dalje doli po bregu so se razprostirala polja, ki so segala doli do ceste Hodil je počasi, včasih postal, da si oddahne in obriše potno čelo. Pogledal je po dolini: med zelenimi travniki se je vila bela cesta, ob nji so ležale raztresene hiše v zelenju sadnih vrtov in nedaleč za njimi gozdovi, ki so se spenjali gori v gore. Skozi te raztresene hiše, skozi vas Crešnjevo je šumljal potoček in ob njem vršele vrbe, drugače pa je bilo v oni dolini vse tiho in mirno, le včasih je drdral voz po cesti in so kričali otroci. — j (Konec prihodnjič.) LISTEK. Učitelj Dolin«. , ■ fSB£££ Spisal France Bregar. gfegJ3fi V jeseni . . . Solnce je zahajalo, po rosni travi so polegale temne sen- i ce, solnčni prameni so se polagoma I razgubl.pt I i in kmalu so se lesketali samo še vrhovi gora. V ozkih dolinah, med gorami, so se vlačile megle, dvigale se više in više, izginjale.... Lahen veter je vel po dolini navzgor, v gozdu je šuštelo, odpadalo listje; včasih pa je potegnil veter z večjo močjo, da je zaječalo drevje in se osu-lo listje v mokro travo. Tiho in mirno je bilo v oni dolini, samo učitelj Doiinar je hodil lahkega srca po beli eesti. Veselo je gledal po zelenih travnikih, kjer so cvetele poslednje cvetlice, oziral se po visokih gorah in v njem se je vzbudila zavest človeka. Dolgo je že hodil, nI i njegove noge niso bile utrujene, kajti pot je bila lepa in prijetne njegove misli. Konec je življenja v onih zaduh-lih sobah, kjer ni solnea, ni zelenja, ampak človek počasi umira in niti ne ve, kdaj bo konec trpljenju. Dan za dnem sedi človek pri knjigah, za hrbtom gleda smrt in iz dvorišča se vali ostuden smrad. Včasih, v mraku, je sedel pri oknu in gledal v ono umazano zidovje, njegove oči so bile trudne, zamižal je in pred njim so vstajale lepe podobe, ko pa je odprl oči,so izginile sanje in še bridkeje je občutil žalostno življenje polno resignacije, obupa. Moj bog, si je mislil, kdaj bo konec, kdaj zašije solnce in se ra/.gn-be megle. In zasijalo je solnce in sedaj hodi po beli cesti med zelenimi travniki. Dolina se je začela širiti in v daljavi so se prikazale temne sence. Crešnjevo, — je ugibal Doiinar in pospešil korake. Sence so postajale vedno bolj razločne: sadno drevje in med njim posamezne hiše, nedaleč majhen griček; tudi po njem so se vzpenjale bele hiše in na vrhu lična cerkvica, poleg nje mogočno poslopje. V cinija-vi se je rdelo nebo in po celi dolini je polegal svečnnostni mir, samo včasih so prinašali vetrovi glasove večeri ic-gn zvona, bog zna odkod. Tudi njega je prevzel ta veličastni mir in vse v njem je bilo čuvstvo. Glej lep je dan tvojega prihoda, čisto in jasno bo tvoje delovanje, si je mislil. Mrzla so njih srca, manjkalo je ljubezni in zato je tudi vse tako mrzlo, tako otožno. Premalo ljubezni, da, to je, odtujnje naše ljudstvo od napredka. V ljubezni bodi naše delo . . . in ko nam zaide solnce življenja, ae bo obupne žalosti, žalostne rezignacije. Zinnčen dolge boje je stopil Doli-n.,r v gostilno k Javorniku. Zadubio in mračno je bilo v sobi, pod stropom je brlela okajena svetilka, in krog nje so vršele muhe. Po zamazanih stenah so trepetale njih sence, v kotu pa je ugašala rdeča lučka pod MU 91 Načrti belgijskega kralja Leopolda. Pariz, 29. decembra. Kralj Leopold se je začel zopet pogajati s francoskim finančnim ministrom zaradi osnovanja anonimne družbe, ki bi prevzela njegove domene v Kongu. Polovica dohodkov bi se naj porabila za zdravilišče častnikom v državi Kongo, drugo polovico bi dobivala oseba, ki jo bo kralj šele imenoval (njegova ljubica baronica Vaug-han). Tudi dediči te osebe naj bi dobivali dohodke domen. Francoski finančni minister noče o tem predlogu ničesar slišati. Velike ko?upsije na Španskem M a d r i d , ili), decembra. V poslanski zbornici so razkrili velike korupcije j>i-i notranji upravi parlamenta, Poneverjalo se je na korist nekaterim poslancem, ki so obenem člani notranje upravne komisije parlamenta. Med drugimi nerodnostmi je bilo v proračunu 50.000 pezel za zgradbo nekega stranišča. Vsota pa se je razdelila med poslance, ki so člani upravne komisije. Nadalje so nekateri poslanci grdo izkoriščali pravice poštnine prostega razpošiljanja pisem in poštnih pošiljatev. Poslanci so se namreč dogovorili z velikimi tvrVlka-mi ter so jim razpošiljali njihova pisma in poštne pošiljatve iz zbornične pošte. Denar, ki se je na ta način prihranil, so si razdelile tvrdke z nepoštenimi poslanci. Tako se je na ime nekega poslanca v enem mesecu oddalo 120.000 nefrankiranih pisem. Država je vsled takih nepoštenosti imela v zadnjem času dva milijona pezet škode. Dopisi. Slovenji Gradec Sijajen je bil uspeh veselice tukajšnje narodne čitalnice, ki se je vršila dne 26 t. ui. v zgornjih prostorih „Narodnega doma* Vkljub skrajno neugodnemu vremenu se je gibalo toliko občinstva, da je bila čitalniška dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Splošno je napravila cela prireditev na občinstvo vtisk pravega umetniškega večera. Glede posameznih točk nam je predvsem omeniti gospo Bla-žonovo, ki je s svojim res umetniškim proizvajanjem na klavirju žela obilno pohvalo. Isti moralni u-speh je dosegel gospod Werner, ki se je — daei gost — jako rad odzval našemu vabilu ter nam dal priliko občudovati njegova umetniško dovršena proizvajanja na goslih. . Bodi mu na tem mestu izrečena najsrčnejša zahvala! Umetniško vrednost prireditve so povzdignile mnogoštevilne in s pravo dovršenostjo proizvajane pevske točke. Med njimi nam je omeniti na prvem mestu solo-nastope g. M. Dullerjeve in g. Goloba, katera sta s svojima simpatičnima glasovoma izvabila buren aplavz. Tudi zbori — tako mešani kakor moški — so dosegli svoj namen popolnoma ! Narodna čitalnica je storila zopet velik korak naprej in lahko je ponosna na svoje uspehe. Vsi navzoči smo se razšli — v pozni uri seveda — z zavestjo, da smo imeli res krasen užitek! Hvala za prireditev gre v prvi vrsti Čitalniškemu odboru z vnetim predsednikom, g. Bla-žonom na čelu, njegovi soprogi, g. "Wernerju, pevovodji g. O., gdč. M. Dullerjevi, g. Golobu, hvala gre nadalje vsem gg. pevfcam in gg. pevcem za njih trud in vztrajnost. Gotovo Vam je vsem »ijajen moralen in gmoten uspeh prireditve najboljše povračilo za Vaš trud in Vašo požrtvovalnost! Naj Vam služi zajedno v bodrilo, da delujete na tej podlagi navdušeno naprej, ter nas v kratkem zopet razveselite z enako prireditvijo t V. redna skupščina »Zoeze slovenskih pevskih drafteo". Včeraj dopoldne je bila V. redna skupščina »Zveze slovenskih pevskih društev« v pevski dvorani »Glasbene Matice« v Vegovi ulici ob povoljni udeležbi. Otvoril jo je njen podpredsednik Ur. Ravnihar, ki je najprej povabil skupščinarje, naj se pol-noštevilno udeleže sprejema moravskih učiteljev ob polu 1. na kolodvoru ter preči tal brzojavko »Kola« iz Zagreba, da je tam koncert imenovanih učiteljev uspel sijajno. Nadalje je omenjal, da bi se letošnja skupščina imela vršiti po sklepu lanske skupščine v Trstu, a vsled ondotnih razburkanih razmer tega ni kazalo. Da se je vršila skupščina baš na včerajšnji dan, je vzrok, ker je hotel odbor podati skupščinarjem izreden umetniški užitek s prireditvijo koncerta moravskih učiteljev. Naznanil je nadalje govornik, da se je predsednik profesor Štritof odpovedal predsedni-štvu vsled drugih preobilih poslov. Kot ustanovitelju Zveze se mu pa za njegovo neumorno delovanje izreče iskrena zahvala. Govornik proglaša sklepčnost in pozdravlja iskreno vse navzoče, zlasti pa odposlance raznih društev, Zn overovatelja zapisnika imenuje Pahorja in S a c h s a. Nato je podal obširno tajniško poročilo tajnik Dragotin Šebcni k za dobo od 13. maja 1906 do 29. decembra 1907. Upravni odbor je imel 10 sej, na katerih je razpravljal o tekočih »Zveze« se tikajočih zadevah. Delovanje »Zveze« na zunaj je obstojalo v sledečem: 19. maja 1906 se je poklonila njena deputacija slovenskemu pisatelju in pesniku Stritarju ob njegrošnje upravnega odbora ne izvršujejo od posameznih društev. Le malo je častnih izjem, ki napredujejo vsled tega. To poročilo se je z odobravanjem vzelo na znanje in se je tajniku za njegovo marljivost izrekla naj tople j-š;i zahvala. Blagajniško poročilo je podal blagajnik Dražil. Denarnegn prebitka je bilo lani 809 K 89 vin., dohodkov letos 567 K 67 vin. (člani so dali 321 K), tako da znašajo skupni dohodki 1377 K 56 vin. Stroškov je bilo 508 K 65 vin., letošnjega prebitka je 59 K 2 vin., tako da znaša vse premoženje 868 K 91 vin. Prispevke je plačalo le 17 društev, 23 pa nič. Ta so dolžna 600—700 K. Na predlog Zirkelbachov so se prebrala ta društva, ki so nekatera dolžna prispevke celo po 3 in 4 leta, kar je naravnost sramota! Blagajniku se je podelil na predlog* K n i f i c a , ki je poročal v imenu računskih preglednikov, ki so našli vse račune v najlepšem redu, absolu-torij in se mu izrekla iskrena zahvala. O stanju, delovanju in potreb Jih posameznih društev je poročal »Zvezni« upravitelj evidence L e b a r. Navajal je za vsako društvo, v kolikor je dobil podatke,koliko pevcev je imelo lani, koliko letos in koliko nastopov je bilo v obeh letih. Na Kranjskem je 14 pevskih društev v Zvezi, na Štajerskem 9, na Koroškem 2, na Primorskem 8 in na Goriškem 2. V Ljubljani sami jih je 5, v Trstu 2, v tržaški okolici 5, v Celju 2. Navajal je nadalje, koliko sopranov, altov, prvih in drugih tenorjev oziroma basov ima vsako posamezno društvo, seveda zopet, v kolikor mu je bilo znano. Po njegovem poročilu je v Zvezi 158 sopranov, 116 altov, 101 prvi tenorjev, 116 drugih tenorjev, 196 prvih in 164 drugih basov, skupaj torej 895 pevcev. Pevovodja R u s iz Kranja želi, naj bi se določilo upravno leto »Zveze«, da bodo posamezna društva ve- dela, za katero dobo imajo poročati o svojem delovanju. Dr. Ravnihar odvrne, da je »Zvezno« upravno leto solarno. Na predlog dr. T u m e se sklene, da se za vsa v »Zvezi« stoječa društva določi šolsko leto od 15. septembra do 14. septembra prihodnjega leta. Upravitelju se izreče nato iskrena zahvala za njegov trud. (Konec prihodnjič.) Dnevne vesti,, V Ljubljani 30 decembra — Nova stranka na Štajerskem? Za sobotni list prekasno se je nam sporočilo, da se namerava na Štajerskem ustanoviti »konservativna« stranka, ki bi naj imela nalogo posredovati med klerikalno in ✓✓Narodno stranko«. Kdor pozna razmere na Štajerskem, ve, da je takšna stranka mrtvorojeno dete. Ljudstvo je že preostro diferencirano v dva nasprotujoča si tabora, da bi se dala iz njega izločiti struja, ki bi plavala med obema že obstoječima strankamn. Diferenciranje duhov je posledica časa, rezultanta napredka, zato je tudi ni mogoče zavirati z umetnimi sred-Btvi. Zato je tudi po našem globokem uverenju ustanovitev »konservativne stranke« na Štajerskem udarec v vodo, anahronizem, ki ne more imeti uspeha. Tok časa je premočan, da bi se dal zavirati in naj se mu postavijo v bran tudi elementi z najkrepkejšo individualnostjo. Kar ni v duhu časa, kar ne more sporedno korakati z napredkom, se strmoglavi, se pomandra. To je zakon naravnega razvoja in ta zakon ne pozna pardona. Menimo, da bodo to spoznali tudi silovatelji nove konservativne stranke na Štajerskem, da ni moči plavati navkreber proti časovnemu toku in opustili bvoj načrt, ki ni m a a b s o 1 u t n o n o b e n e n a d c n a uspe h. Kako se naj bore generali brez vojske? Da pa silovatelji nove stranke nimajo in ne bodo imeli ljudstva za sabo, o tem morajo biti na jasnem tudi sami. Zato smo prepričani, da nam shod, ki so ga sklicali dne 5. januarja v Celje, n .e prinese nove stran-k e , marveč da bo se na tem shodu samo konstatiralo, da je stari »sloga -ški« politiki na Štajerskem za vedno odklenkalo in da bi bilo naravnost absurdno sedaj ustanavljati stranko, ki bi naj nadaljevala baiikrotno staro politiko. A še nekaj naj uvažujejo gospodje, ki se sestanejo v Celju 5. januarja! Ustanovitev novo stranke ne bo na korist narodni stvari, marveč zgolj v prilog našim narodnim nasprotnikom in vladi. Zato pričakujemo, da bo shod dne 5. januarja v Celju pač razbistril pojme in nazore, odklonil pa načrt, da bi se poklicala v življenje še nova politična organizacija. — V eenilno komisijo za osebno dohodnino v Ljubljani so bili danes izvoljeni za člana gg. Jos. Vidma r, dežnikar in Iv. Sušnik, kanonik; za namestnika Ivan Belič, gostilničar in Fr. Stare, sobni slikar. — Občinski odbor na Jesenicah je deželna vlada razpustila sporazumno z dež. odborom. Za komisarja je imenovan Jože K l i n a r , svetovalca sta dr. Kogoj in P o n g r a t z. — »Zveza slovenskih zadrug« v Ljubljani i m a ž e n a d 5 0 u cl a -njenih zadrug in sije torej 1) r i d o b i 1 a revizijsko pravico; za oblastveno priznanje je tudi že storila vse potrebne korake. To je velikanski napredek v razvoju »Zveze slovenskih zadrug« in njen najboljši odgovor vsem tistim, ki so jo pri ustanovitvi napadali, posebno pa še onim, ki so poskušali zavirati njeno delovna je. »Z v e z a slovenskih z a d r u g« v Ljubljani je popolnoma v modernem zadružnem duhu urejena zveza zadrug, katerim je na razpolago revizijska oblast — denarna centrala, in blagovna centrala; nudijo pa se jim še tudi različne druge udobnosti. Zadrugam veleva njih lastna korist, da so članice »Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani.« — Iz politične službe. Okrajni tajnik Jakob D r a k s 1 e r v Kamniku je na lastno prošnjo stalno upokojen. — Iz finančne službe. Predsedstvo fin. direkcije v Trstu je imenovalo za višjega komisarja fin. straže II. razreda v IX. čin. razredu Henrika B a r t o š a , komisarja fin. straže I. razreda, za komisarja fin. straže I. razreda v X. čin. razredu Franca Gradišnika, doslej komisarja v II. razredu, za komisarja fin. straže II. razreda pa titulama višja respici-jenta fin. straže Kajetana K o c h a in Ivana Naglica. — Iz poštne službe. Stavbni komisar Gustav S t e d r y v Ljubljani je imenovan za višjega stavbnega komisarja za tehnično službo pošte in telegrafa. — Imenovanje. Finančni minister je imenoval inženirja Viljema Schiffrer v Gradcu za c. kr. višjega preskusevalca. — Imenovanje. Za komercijalne-ga konzulenta pri drž. železnici v Trstu je imenovan Zdenko V r b k a , konzulent pri tržaški obrtni in trgovski zbornici. — Imenovanje poštnih asistentov. Z Dunaja se poroča, da je imenovanih vsega skupaj 195 poštnih asistentov in sicer so to vsi poštni prak-tikantje iz leta 1902., več njih iz leta 1903. ter oni poštni oficijantje, ki so napravili prometno skušnjo pred 1. marcem 1906, končno pa še nekateri poštni praktikantje dunajskega di-rekcijskega okraja, ki so sprva služili kot prometni diurnisti in zdaj služijo že nad 6 let. Umrl le včeraj g. Ivan Čeme vulgo Škerjan, mesar, posestnik in meščan ljubljanski na Poljanski cesti št. 29 po dolgi in mučni bolezni. Pokojnik je bil vedno zvest pristaš narodno-napredne stranke, zanesljiv somišljenik m jako delaven Človek, ki je kakor vsa njegova rodovina užival vedno med vsemi znanci in prijatelji splošno spoštovanje. Pogreb bo jutri ob 3. pop. Blag spomin vrlemu možu kremenjaku! Iz gledališke pisarne. V četrtek, 2. januarja (par) se ponovi Gounodova velika opera „Romeo in Julija". Naslovni vlogi sta v rokah gospice Collignon in gosp. Jastrzebskega. Kneza Veronskega poje prvič gosp Josip Križaj. — Dramsko osobje pripravlja K. Wei-sov igrokaz „Ob svojem kruhu" („Das grobe Hemd"), operetno osobje „Mamzell Nitouohe" z gospico Groszovo v naslovni vlogi, operno pa Dvorakovo veliko opero nRu« salka". Slovensko gledališče. Včeraj smo imeli zopet popoldansko premiere Gledališko vodstvo se res trudi, da nudi občinstvu mnogoličen dramski repertoar: v tem mesecu je bilo 5 dramskih premier. Tudi včerajšnja igra čarobna pravljica s petjem in plesom v petih slikah „T r n | u 1Č i ca", spisal Bolten-Baeckers, je v Romano vi jem prevodu našemu občinstvu, ki je zasedlo vse prostore, prav dobro ugajala. Zlasti mladina se je oči vidno izvrstno zabavala, ko je videla pred seboj na odru žive osebe znane pravljice o zakleti kraljični Trnjulč ci, ki jo reši kraljic s poljubom iz stoletnega sna in jo nato v veselje vseh poroči. Pomembnih vlog v igri sicer ni, a kjer igralec nima prilike s t vari ti značaje, naj vsaj z neprisiljeno, naravno igro m iskreno naivnostjo predoči gledalcem že po vnanjem zanimive pravljične osebe Hvaležno ploskanje tudi popoldanskega občinstva je bilo treba zaslužiti. Zato bodi najprej omenjena vrlo naivna Trnjulčica gospa Kreisova ter dvorna kuharja Pavliček (g. Buk še k) in Korliček (gdč. Danilova). Še bolj ko ta dva sta skrbela za primerno komiko stari Habakok (g. Danilo), prav prikup-ljiva figura, ter kraljiČev spremljevalec Peter (g. P ovne). Tudi ostalim gre zaslužna pohvala, kraljicu (gosp. NuČiču) ter staremu kralju in kraljici (gospodu in gospe Dragutinovi č). Gdč.Tha 1 erj evakot Marjetica je bila jako dobra družica, tudi v pevskih vložkah je ugajala ne manj kakor g. BukŠek. — Čarobnost igre bi se dala povišati s primernimi svetlobnimi efekti. Teh smo pogrešali posebno v 3 in 4. sliki. Sploh je igra lepa prireditev za našo mladino. Toliko radovednih oči in veselega smeha že dolgo nismo opazili v gledišču. Samo suflerka naj drugič ne moti občinstva in — igralcev. Ali pa niso vsi vlog gladko znali. Zoprn je bil Bukšekov kuplet o igralcih, taka ne-okusnost naj drugič izostane. — Včerajšnja repriza „Poslednja straža" in „Božično drevo" je dobro uspela. Vprizoritev obeh je ^bila harmoniČ-nejŠa od prvič. Gledališče je bilo zelo dobro obiskano, vendar ni vsakdo našel — zlasti pri „Božičnem drevesu" — pričakovane naslade. Za slušalce, ki so vajeni po večini italijanskih oper in nemških operet, je globoko zamišljena Rebikova godba težje umljiva. Vsekakor pa smo in-tendanci hvaležni, ki nas je seznanila s tem modernim komponistom. Silvestrov večer. Ljubljanski „Sokol" že od nekdaj prireja koncem leta Silvestrov večer in nudi s tem priliko preživeti sklep starega in začetek novega leta v prijateljskem krogu. Letošnji večer pa obeta vsled izbranega sporeda biti jako zanimiv in zabaven. Poleg izbranega četvero-speva, ki bo proizvajal najnovejše skladbe, nastopi tudi dobroznani gro • teskni, muzikalični umetnik g. p lem. Sladovič s povsem novimi točkami. Trije telovadci predočevali bodo moderne in antične mramornate skupine. O polnoči se poslovi staro leto v krasni alegoriji. Na to se pa razvije ples, ki bo trajal dokler bo dopustila godbo si. oblastnija. Na veselo svidenje torej v Sokolovi telovadnici. Silvestrov VOČer, ki ga priredi pevsko društvo „ljubljanski Zvon" v izredno lepo okrašeni dvorani »Mestnega doma" obeta mnogo zanimivega, posebno, ker se bodo proizvajale iz- redno lepe pevske točke ter bode godba domačega pešpolka pl. Milde Št. 17 igrala samo slovanske komade. Sploh bo v vsakem oziru skrbljeno, da se bodo udeleženci tega večera odlično zabaval', k^r se je društvo potrudilo, da nudi vp-ak mur Čim največ užitka. Torej v«»i4 ki se hočejo pošteno zabavat, na svidenje jutri v „Mestnem domu". Učiteljski konvikt Včeraj dopoldne je bil v „Narodnem domu" 13. občni zbor društva za zgradbo učiteljskega konvikta Predsednik g. Furlan je pozdravil mnogobrojne udeležnike, posebno zunanje ter podal splošni pregled o delovanju društva v preteklem poslovnem leta. — Tajnik g. Rezek je povedal, da je imel odbor štiri seje. Na teh sejah seje sprejelo več važuih resolucij, posebno se je sklenilo: 1.) Glede proračuna in razpisa potrebnih načrtov soglaša odbor popolnoma z mnenjem izraženim na občnem zboru, naj se namreč s tem še nekoliko počaka, da se zgrad-beni kapital izdatno poveča, ker sicer bi se trudili, zbirali in gradili le za druge. 2.) Glede zgradbe same in notranje uredbe pa se bo odbor po svojih odposlancih poučil pri raznih enakih zavodih in na podlagi teh informacij potem svoječasno preskrbel načrte in proračun. 3 ) Glede stavbišča je že obljubil občinski svet, prepustiti brezplačno potrebni svet, oziroma dovoliti primeren prispevek. Tuli deželni zbor je obljubil, da je pripravljen v to 8vrho dovoliti primeren prispevek, kadar bo zgradba zagotovljena. Nadalje je tajnik povedal, da je tovariš g. Žirovnik prepustil konviktu svoje pesmi, ki so se natisnile v 20.000 izvodih. Djsedaj se je razprodalo 8000 izvodov ter so s tem t skarski stroški že pokriti. T adi je odbor kupil od tovariša g. Štruklja knjižico „ŠoIa in dom" za 25 kron. Učiteljska hranilnica in posojilnica donaša konviktu že sedaj lepe prispevke. Kranjska hranilnica se na dvakratno prošnjo dosedaj ni odzvala z nobenim prispevkom. Društvo je imelo 48 pokroviteljev, 389 rednih in 250 podpornih Članov. — Blagajnik g. Dimnik je poročal o denarnem stanju Lansko upravno leto se je zaključilo s premoženjem 43 513 kron 15 h. V preteklem letu znašajo obresti, letnina in darila 5326 K 4»; h. Zapuščina za pok. tovarišem g. Travnom znaša 10 379 K 92 h Premoženje se je potemtakem po odbitku vsakoletnih običajnih izdatkov pomnožilo za 14 987 K 43 h, tako da znaša skupno premoženje 58.500 K 56' n, ki je plodonosno naloženo. Poročevalec je izjavil, da je treba to posebej naglaŠati, ker je nekdo anonimno ovadil deželni vladi, da se je denar konvikta porabil za tiskarno. G. Kabaj je predlagal, naj se izreče vodstvu popolno zaupanje, kar je bilo soglasno sprejeto. Pregledovalec računov g. Kecel je povedal, da so bili računi vestno pregledani ter so v najlepšem redu. — Na predlog gosp. Šege je bil izvoljen stari odbor z vzklikom, in sicer gg.: Furlan Jakob predsednik, Jelen o Luka podpredsednik, Rezek Juraj tajnik, Dimnik Jakob blagajnik, Gartner F. , Gangl Engelbert, Scheschark Fr. in S i j a n e c Ignacij odborniki. Za revizorje so bili izvoljeni gg Ber-not, Sadar in Kecel. — Gospod Krizman je predlagal, naj se sklene v proslavo cesarjeve 60 letnice zgraditi konvikt. V ta namen se naj občinski svet naprosi, da nakaže obljubljeno stavbišče, a stavbni kapital se naj dopolni z amortizacijskim posojilom. Dalje ko bomo odlašali, dražja bo stavba. Govornik upa, da se bodo mlajši kolegi z največjo vnemo lotili nabiranja prispevkov. Bolelo bi ga srce, ako bi se 25 letnica zaveze ne mogla slaviti pod lastno streho. — — Razvila se je daljša debata. Gosp. Dimnik je opozarjal na žalostne izkušnje pri zgradbi „Narodnega doma", „ Katoliškega doma* itd, kjer so gradili, preden so imeli skupaj po -trebni stavbni kapital. G. Gangl je tudi proti Krizmano verna predlogu. V jubilejskem letu naj začne služiti učiteljstvo samemu sebi. Storilo je za vse mogoče namene, naj stori končno tudi kaj zase. Ako vsak izmed 2000 učiteljic in učiteljev prispeva na me-seo 2 K, pomnožilo bi se premoženje v treh letih na 215.000 K, potem bi se mogel učiteljski dom graditi, na zgradbo pa bi se zapisalo „Učiteljstvo sebi". — G. Likar je predlagal, naj se odbor sprožene misli resno poprime ter poskrbi za odseke po deželi s pokrovitelji, ki bodo imeli vso akcijo v rokah. G. Jelen o je predlagal, naj se ta posel izroči že obstoječim odsekom pri okrajnih učiteljskih društvih. — Na predlog g. Dimnika so se vsi predlogi odstopih, odboru v proučavanje. G. Šega je izrekel željo, naj odbor pride pred prihodnji občni zbor s konkretnimi predlogi. G. Zupan pa je predlagal, naj se vsi nadaljni tozadevni predlogi pošljejo odboru. S tem je bil občni zbor končan. Deielno slovensko učiteljsko društvo je imelo včeraj takoj sa kon- viktom svoj 39. občni zbor. Zborovanje je otvoril predsednik gospod Rezek, ki je naglašal, da se je društvo v dolgi dobi svojega obstanka vedno potegovalo za zboljšanje gmotnega položaja in ugleda učiteljstva. Tajnik g. Furlan je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 7 sej, pri vseh sejah se je razpravljalo o gmotnem stanju učiteljstva. Na zborovanje avstrijskega učiteljstva na Dunaju je poslalo društvo svojega predsednika, pri odkritju spominske plošče Ljudevitu Tomšiču v Vinici sta zastopala društvo predsednik in tajnik. V eni sej se je sprejel predlog g- Žirovnika, naj se prirejajo sestanki s četrtoletniki učiteljišča. Prvi tak sestanek bo v februarju prihodnjega leta. Celotnega pregleda ne more podati, ker še/več okrajnih učiteljskih društev ni poslalo svojih poročil. — G. Šega je opozarjal na rovanje nekaterih malkontentov. Rekel je, da je učiteljstvo že vajeno napadov od svojih nasprotnikov ter se zanje ne zmeni, toda boleti mora, ako prihajajo napadi od prijateljev, kakor je bil dopis nekega nKraŠevcau. Govornik je zavračal očitanje, da društveni odbor ne stoji na višku odločnosti. Brezprimerna odločnost seje pokazala pred dvemi leti povodom deželne učiteljske konference. Za „Kraševca" bi bilo možato, da pride sem, ter pove in svetuje, kar ima na srcu. „Učiteljski Tovariš" je stopal vedno pravo pot (Živio Gangl!) Gan-glu ni treba izrekati zaupnioe, ker moža vsi poznamo. — Blagajnik g. Dimnik je poročal o denarnem stanju, ki ni posebno povoljno, ker se članarina ne plačuje redno. Da ima vkljub temu društvo 5050 K premoženja, zahvaliti se mora pok. tovarišu g. Travnu, ki mu je zapustil 5000 K. G. Likar je predlagal, naj se gleda strožje, da bodo prispevki redno prihajali. Računi so bili pregledani ter se odobre. Novi odbor se je izvolil sledeče: Rezek Juraj predsednik, Jelene Luka, podpredsednik, Furlan J. tajnik, Dimnik Jakob blagajnik, Rape, bkulj, Likar, Li-kozar in Gregorin odborniki. — Končno je izrekel g. Šega željo, naj bi se jubilejno leto tudi učiteljem štelo za vojno leto. Nato je poročal g. Pesek Anton, nadučitelj iz Nara-pelj na Štajerskem „0 sooijalnem delu iičiteljstva". V svojem duhovitem izvajanju je dokazoval, da je rimski klerikalizem poslal nad naš narod grofe in menihe, ki so ga zasužnili. Danes govore duhovniki o ljubezni do kmeta. Kje pa ste bili takrat, ko so se po graščinah in samostanih prirejale orgije, spodaj v kleteh pa je zdi-hoval vklenjeni kmet. Takrat je bil klerikalizem plemiški, pozneje, ko so prišli meščani do veljave, je bil meščanski, danes pa se klini kmetskega. Pri tem pa se gosposkemu psu marsikje godi boljše kakor preprostemu človeku. Govornik je priporočal, naj se ustanovi narodna socialna zveza, da se paralelizira klerikalne organizacije. Odseki za izvenšolsko delovanje pri okrajnih učiteljskih društvih se naj prekrstijo v socialne odseke. Za vsako slovensko krono vino se naj ustanovi posebna socialna zveza. 2veza za Kranjsko se naj izvoli takoj, izdela pravila ter jih predloži v potrjenje. Vsi tovariši pa naj pazijo, da nepolitična društva v njihovih okrajih pristopijo k tej zvezi. Nadalje je govornik opozarjal na pretečo nevarnost klerikalizma. Kaj hočejo klerikalci, izdali so zmage pijani na zadnjem katoliškem shodu na Dunaju. Predsednik katoliškega šulferajna *3chwarz je izpovedal, da klerikalizem ne bo miroval poprej, dokler se ne povrnejo konfesionalne Šole. Zato je treba nemudoma iti na delo med ljudstvo, da nas ne zalije klerikalna po vodenj. — Po govoru se je razvila debata, v katero so posegli gg. Blagajne, Kabaj, Dimnik in poročevalec. Končno se je sprejel predlog gosp. Dimnika, naj se prepusti odboru deželnega slov. učiteljskega društva, da osnuje zvezo, g. Petka pa se naprosi, da izdela pravila, kar ta rade volje obljubi storiti. — S tem je bilo tudi -to zborovanje zaključeno. Koncert »Pevske zveze moravskih učiteljev". Včeraj ob polu 1. popoldne se je pripeljalo iz Zagreba v Ljubljano 50 moravskih uči teljev, združenih v pevski zvezi. Na južnem kolodvoru jih je pričakovala obila množica občinstva, posebno pa mnogo učiteljev in učiteljic. V imenu „Deželnega učiteljskega društva" je prišelce pozdravil g. Gangl, v imenu Olasbene Matioe prof. g. »tritofin v imenu „Zveze slov. pev. društeva g. dr. Ravnihar. Vsem se je zahvalil predsednik „Pevske zveze" g. D o vrtel. Popoldne ob 5. je bil v veliki dvorani hotela „Union" koncert. Udeležba je bila precej dobra, v kar je mnogo pripomoglo mnogobrojno učiteljstvo. Sedeži v prvih vrstah so pa bili večinoma prazni, zopet nov memento tistim, ki hočejo občinstvo prisiliti, da bi poseČali koncerte v „Unionu". Koncert pod vodstvom dirigenta g. prof. V a oh a je v umetniškem oziru uspel nad vse sijajno in moramo reči, da kaj tako dovršenega še nemara nismo slišali 7 Ljubljani. Natančnejše o njem zal ne moremo poročati, kakor bi sicer radi, ker se bodemo odslej ravnali po načelu, da je nam molčali o vseh prireditvah, ki bodo v „Unionu". Občinstvo je burno aklamiralo vrlim moravskim pevcem in predsednik „Zveze Jugoslovan, učiteljskih društev" g. Luka Jeleneo je izročil dirigentu gosp. Vaohu umetniško izvršeno diplomo kot dar „Zveze" in s katero se izreka moravskim učiteljem priznanje in zahvala. Po koncerta je bil v koncertni dvorani prijateljski sestanek. Profesor g. Štrit t in župan g. Hribar sta napila češki umetnosti in češkemu narodu, za kar se je zahvalil predsednik pevske zveze g. Do-vrtel. Pevci Glasbene Matice so zapeli v kvartetu dve pesmi, moravski pevci pa istotako dve. Svirala je pri sestanku Društvena godba. Trgovsko-obrtna zadruga, registrirana zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani, prične svoje delovanje dne 2. januarja. Novi denarni zavod ima svoje uradne prostore v Sodnijskih ulioah v hiši g. dr. Pirca poleg justične palače. Zavod ima doslej 120 članov, katerih ogromna večina pripada trgovskemu in obrtnemu stanu. Pristop novih zadružnikov je vedno še dovoljen, glavni deleži so po 100 K. Naj bi ne bilo slovenskega trgovca in obrtnika izven te stanov-noske gospodarske organizacije. Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za Vodmat-ski Okra) priredi na Silvestrov večer v prostorih Zupančičeve gostilne na Martinovi cesti št. 15. prijateljski večer s petjem, godbo, tombolo, polnočnim nagovorom in plesom. Začetek ob 8. zvečer. Na ta večer se opozarjajo člani in prijatelje društva. Strelski klub npri Mraku" v Ljubljani je priredil v soboto zvečer božično šaljivo streljanje. Streljalo se je na jako kombiniran način ob velikem zanimanju članov. Dobitkov je bilo mnogo prav lepih, nekaj pa tudi šaljivih in so zlasti tisti, ki so dobili Šaljive dobitke, zbujali mnogo smeha. Po zanimivi družabni igri „sveta resnica" je klubov predsednik napil vsem članom in gostom, želel vsem srečno novo leto in se poslovil od starega. Klub je za čas veselice vzel v zakup nabiralnik družbe sv. Cirila in Metoda in se je natelo vanj nekoliko kronic, zlasti ker so nekateri člani podarili svoje dobitke, da so se na dražbi prodali v korist družbi. Med veselim petjem se je končala ta sicer ne obsežna pa tem bolj zabavna prireditev. Naj bi se tucfi druge slovenske druščine ob veselih urah spominjale naše Šolske družbe. Predavanim o perntniaarstvu z razkazovanjem skoptiških podob so kaj dobro sredstvo pospešiti perutni-narstvo, ki je pri nas Še zelo zanemarjeno in je zaradi svoje velike važnosti vredno vsestranskega pospeševanja. V to svrho služi že izdelano predavanje in 90 skioptiških slik, ki jih posodi za 12 K „Urania" v Lipsiji, Feliksstrasse 21. Kdor ima skioptikon na razpolaganje, zlasti gg. narodni učitelji in drugi, ki so v stanu, nemško prirejeno predavanje slovenski prirediti, naj ne zamuoe te prilike, storiti nekaj koristnega na gospodarskem polju. Zlasti na Dolenjskem, koder je perutninarstvo posebna važna kmetijska panoga, naj prično podružnice, zadruge, kmetska inteligenca itd. z vso vnemo delovati za povzdigo perutninarstva. če kdo želi, mu gre I. slovensko perutninarsko društvo v Tržiču rado na roko ter zlasti da navodilo, katerih pasem je koristno se poprijeti iz gospodarskega stališča, kajti doslej se je o tem veliko grešilo, ker so diletantje brez vsakega strokovnega znanja in brez izkušnje vpeljevali in razmoževali neprikladne pasemske živali. Narodna čitalnica v Novem mestu priredi v soboto, dne 11. januarja ob 8. zvečer v društvenih prostorih svoj redni letni občni zbor s tem le sporedom: 1. Poročilo odbora o delovanju Čitalnice v letu 1907. Volitev novega odbora po novih pravilih. 3. Razni predlogi in nasveti. 4. Raznoterosti. Tamburašuo društvo „Sloga" V DoL Logatcu priredi 31. t. m. ob 8. zvečer v salonu hotela „Kramar" Silvestrov večer na Čast podpornim članom. Vstopnina za nečlane 60 vin. Na sporedu je tamburanje, petje, šaloigra „Raztresenca", Šaljivi dvo-spev „Od železne ceste" in o polnoči živa podoba. Po polnoči prosta zabava in ples. Idrijski fantje prirede dne 18. januarja v prostorih „Narodne čitalnice s sodelovanjem godbe pešpolka št. 27 svoj prvi fantovski ples. Podružnica »Slov. plan. društva" v Kranju je imela one 28. t. m. ob 9. zvečer v bralni sobi Narodne čitalnicu svoj letni občni sbor. Načelnik, g. Anton Zupan, je otvoril zborovanje, pozdravi navzoče in podal kratek pregled društvenega delovanja v preteklem letu. Poročilu tajnika, g. Franca Savnika, povzamemo te-le podatke: Podružnica ja osredotočila svoje delovanje na predpriprave aa zgradbo Prešernove koče na Stolu. Do konca januarja 1906 je obl ubil poslati g. inženir Skaberne v Ljubljani ] potrebne načrte za imenovano kočo; meseca maja se bo lahko začelo delo. Kupne pogodbe s lastniki zemljišča, na katerem bo stala koča, so sklenjene; potrebni les za kočo je že posekan. V prid koce na Stolu je priredila podružnica dne 2. .jun. 1907 v „Zvezdi" v Kranju veliko planinsko veselico, ki se je jako lepo izvršila in prinesla znatno vsoto Čistega dobička. V okrožju Sv. JoŠta so se markirala pota, tako ona iz Besuioe v Nemilje in Selce. Odbor je imel 4, pomožni odbor pa 3 seje. Velike orientacijske deske za Karavanke v kratkem izgotovi g. Vinko Novak v Ljubljani. Podružnica je priredila tri izlete: Dne 14. maja iz Medvod čez Grmado in Stožec v Škofjo Loko; dne 12. junija čez Jamnik v Pod-nart; dne 29. junija na črno prst. Posamezni člani so pohiteli na vrhove Karavank, Kamniških planin in Triglavskega pogorja. Društvo so zastopali odborniki pri otvoritvi koče na Poreznu, pri veliki planinski veselici v Ljubljani in v Mozirju na Štajer-sem. — Blagajnik, g. Rudolf Kokalj, poroča o denarnem stanju. Dohodki znašajo 6268 K 63 v, stroški 292 K 66 v, torej je prebitka 5975 K 97 v. — V odbor so bili po vzklika voljeni ti-le gospodje: Anton Zupan, c. kr. prof., načelnik ; Ferdinand P o 1 a k, trgjveo, njegov namestnik; Franoelj Savni k, mag. pharm., tajnik; Rudolf K o k a 1 j , glavni zastopnik „Dunava" itd, blagajnik; dr. Vlado Herle, c. kr. prof, dr. Jože Kušar, odvetnik, in Rajko Marenčič, zasebnik, odborniki. — Pri slučajnostih je omenil načelnik, da se skliče, kakor hitro pridejo načrti za kočo na Stolu, izvanredni občni zbor, da sprejme, oziroma prenaredi načrte in odda dela. — DraŠtvene račune bo-deta pregledala gospoda: Ziravko Novak, c. kr. davčni asistent, in Janko Saj o vic, trgovec itd. Za župana v Kranjski gori je bil dne 29. decembra izvoljen g. Franc Vandot, upok. železniški uradnik in posestnik. Poštar I. razreda v Sežani g. Alojzij Skerlje pomaknjen v višjo plačilno stopnjo. Prostovoljno gasilno društvo v Trbovljah priredi v soboto, 4. januarja velik ples v prostorih rudniške restavracije. Začetek ob 8. zvečer. Godba si. pazniškega in podpornega cLruštve v Trbovljah ter c. in kr. peSpolka št. 27 v Ljubljani. Naskok na posojilnico v Šoštanju. Iz Šoštanja se nam piše: Dne 27. in 29. decembra naskočili so mali vložniki ^Posojilnico" v Šoštanju in zahtevali izplačilo vloženega denarja. „Posojilnica" se je poslužila pravilnih pravic ter zahtevala odpoved, male vloge pa je takoj izplačala. Ta naskok je posledica zlobnih vesti, ki se širijo po okraju, da je gospod Ivan Vošnjak napovedal konkurz in da bode vsled tega tudi posojilnica morala ustaviti izplačila vlog. Hudobnost naših narodnih nasprotnikov je znana, vendar take hudobnosti nismo od njih pričakovali, ker smo bili uverjeni, da se potapljajoči ne bodo posluževali sredstva, da odvrnejo pozornost od sebe. Naj tedaj zadostuje le ta opazka — podrobnosti slede. Razumljivo je, da denarni zavodi nimajo vložene hranilne vsote v blagajnah nakopičene, marveč jih izposojujejo, in tako je tudi pri Šoštanjski „Poso-jilnici", ki ima nad 300.000 K pri kmetih v okraju izposojenih. Ako bo run še delj časa trajal, bo „Posojilnica" primorana od kmetov, sploh od dolžnikov terjati takojšnjo vrnitev vseh posojil. Posledica tega bode, da bo marsikateri kmet spravljen ob posest ter prišel na beraško palice in to le vsled hudobnosti nadih nasprotnikov. Brežiški „Sokol" že razpošilja vabila za svoj 4. sokolski ples, ki bo 5. januarja. Za ples se kaj marljivo in skrbno pripravlja in upamo, da bode ta ples v sijajnosti nadkrilil vse prejšnje. Ako bi se kdo slučajno prezrl in ne dobil vabila, naj se blagovoli oglasiti pri veseličnem odseku brežiškega „Sokola". Učiteljsko društvo sa brežiški In sevnlški okraj ima svoj občni zbor v ponedeljek, "dne 6. januarja točno ob pol 11. dopoldne v Šoli na Vidmu. Radi važnosti sporeda je pričakovati polnoštevilne udeležbe. Nazadnjaški „Nemol". Občinski sestop v Slov. Bistrici je sklenil, posveti vse poslanoe, naj nastopijo proti vsaki spremembi deželnozborskega volilnega reda. Strah nemškutarjev izvira is egoizma. Smrt vsled svinčnika. V nemški Soli v Ljutomeru je neki učenec sunil svojega tovariša is klopi. Strnjeni učenec je imel svinčnik v roki ter je padel nanj tako nesrečno, da se mu je ost zadrla globoko v sence ter je v bolnišnici v Radgoni umrl. Otvoritev postajia Kot mara-voa In it. Jani v Bežni dolini. Dne 15. decembra 1907 ste se otvorili med postajama Vetrinj in Žih-polje v km 23 045 črte ot. Vid n. G. Trst o. kr. dri. žel. ležeča postajica Kotmaraves in med postajama Svetnaves in Bistrica v Rožu v km 32 729 črte Št. Vid n. G.-Trst c. kr. drž. žel. ležeča postajica S t. JanžvRožni dolini. Obe postajioi ste določeni za osebni in prtljažni, promet. Hrvaško pevsko društvo »Lovor11 V Opatiji pr redi na Silvestrovo dne 31. t. m. v prostorih čitalnice „Zore" koncert s plesom. Na sporedu sta tudi slovenski pesmi „Pogled v nedolžno oko" in „Sijaj solnčice". V Trstu so aretirali v soboto, 28. t. m, Teodorja Bergerja, ki je nastavljen v kemični tovarni v Ljubljani kot zaupnik lastnika tvrdke, ker so ga imeli na sumu, da je morilec na O p čin ah umorjenega kočij aža Vi da v a. Ko se je Bergerju posrečilo dokazati svojo nedolžnost, ga je policija takoj izpustila. Požar na ladji. Na parniku „Emilia" Avstro-Amerikane v Trstu je nastal na neznan način ogenj, ki je uničil 40 bal bombaža. Škoda še ni določena. V ogenj le padla v Trstu 26-letna božiasLna Marija Krast. Dobila je hude poškodbe po obraza, rokah in nogah. Vrgla jo je božjast. Za opeklinami Je umrla v tržaški bolnišnici 2 in pol letna Roza Pozetto iz Červinjana. Prišla je preblizu ognja in se ji je užgala obleka. Starši, pazite na otroke! Z nožem je sunil v Trstu Jožef Burgart svojo ženo, ki je bila pijana, in jo težko poškodoval, da so jo prepeljali v bolnico, Nov hrvaški dnevnik v D sini aciJL Meseca januarja prične v Splitu izhajati nov hrvaški dnevnik kot glasilo „Hrvaške stranke". Novi list se bo zval „Velebit". Glavno uredništvo bo v rokah dr. Trum-bića. — Mednarodna roparska družba v Pragi. Sedaj so policiji znana imena vseh treh roparjev — ako so prava. Ropar, ki je ustrelil jetniškega paznika Kauckega se imenuje V a -š i n s k i ter se je odpeljal po umoru s svojo ženo proti Pardubicam. Tretji ropar se imenuje D r e s s 1 e r. Prijeti ropar A d a m s k i govori pravilno poljsko, češko, rusko, nemško, angleško in francosko. Pri njem so našli več vrednostnih papirjev. Sedaj je policija tudi našla stanovanje roparjev v Pragi. Vašinski je imel z lepo mlado Poljakinjo že od novembra elegantno stanovanje v Žižkovu. Stanovanje sta si sama meblirala. K njima sta prihajala vsak dan na obiske druga dva roparja. Lepa Poljakinja — navidezno Vašinskega žena — je pravila svoji služkinji, da so slikarji. Živeli so zelo potratno ter popivali najdražja vina. Nekoč je videla služkinja pri svoji gospodinji notes poln samih bankovcev po 1000 K. Parček se je pogosto prepiral zaradi ljubosumnosti. Nekoč je žena grozila Va-šinskemu z nožem in z ovadbo, da je izvršil umor. Mož je letal za vsakim dekletom, a tudi lepa žena ni bila posebno čednostha. Pri policiji se je oglasil neki mladenič, ki je izpovedal, da je napravil lepi Poljakinji v odsotnosti njenega moža intimen obisk. Vašinski se je izdajal za kemičnega inženirja iz Rusije. Služkinja je izpovedala, da je gospodar zadnje čase trikrat za več dni odpotoval, in takrat tudi obeh slikarjev ni bilo blizu. Najbrže so bili to izleti v Ljubljano, Gradec itd. V noči po usodnem lovu je par sežgal vsa pisma, spravil vse važnejše spise v velik kovčeg ter se s fijakarjem odpeljal na kolodvor. Da roparja niso nikjer prijeli, dasi so bile obveščene vse postaje, izvira od tod, ker se je vozil v družbi elegantne dame in najbrže v drugem razredu. Zaprti Adamski je baje preiskovalnemu sodniku vse priznal, vendar še ni znana njegova izpoved javnosti. Žrtev alkohola. Snoči je poleg Marijinega kopališča v Ljubljanico zašel 341etni delavec Jožef Celešnik iz Ljubljane. Celešnik je bil tako vinjen, da so ga preje ljudje dvakrat vzdignili, ko je ležal na ulici. Ko so ljudje in patrulujoči stražnik čuli klice na pomoč, so kmalu na to poklicali čolnarja, ki je s pomočjo drugih potegnil utopljenca iz vode, a ga ni bilo mogoče več oživeti Na lice mesta došli policijski zdravnik g. dr. Hlner je mogel konstatirati le smrt in je odredil, da so ponesrečenca odpeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Mrtvega so našli včeraj zjutraj v hlevu na Krakovskem nasipu 661et-nega vdovskega drvoreza Jožefa Dež-mana iz Dul pri Grosupljem. Zadela ga je kap. Pokojnikovo truplo so prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Krištofu. Izgubljene In najdene reši* Kuharica Antonija Zavrtnikova je izgubila srebrno žensko uro, vredno 16 K. — Tudi delavka Frančiška In-gliČeva je izgubila srebrno uro. — V neki trgovini sta pozagljena dva mufa. Kje, se izve pri policiji. Dslavsio gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 150 Hrvatov, 30 Macedonoev in 64 Slovencev. Družinski zabaven večer a plesom bo jutri zvečer v hotelu Je-ienič pri kemični tovarni v Mostah. Začetek ob 8. Današnji list ima kot prilogo ličen žepni koledarček, tvrdke £. Kavčič, špecerijske trgovine v Ljubljani. _ * Drobne novice. — Umrl je bivši finančni minister dr. vitez D u-n a j e w s k i, 85 let star. — Italijanski vojni minister Vigano je odstopil z motivacijo, da bo za rešitev vojaških problemov ugodnejše, ako zasede njegovo mesto kak parlamentarec, ne pa general. — Nemški glavni konzul v Budapešti je poslal legaoijski svetnik princ Sohonbrg-"Walden-burg. — Poroka bolgarskega kneza s princesinjo Eleonora iz Reussa bo 28 februarja v Ernst-brunnu. — Nov samostan. Praški dominikanci so kupuli v Plznu zemljišča za 170.000 K, kjer si zgrade samostan in cerkev. ?A — U m o r. V vzhodnopruski gar-niziji Ailenstein so našli v njegovi sobi ustreljenega majorja pl. Schoue-beeka. Kot sumljiva so zaprli njegovo ženo in nekega ritmojstra. — Ruskicar pride v kratkem v Italijo. Zaradi sestanka z italijanskim kraljem se še vrše pogajanja. Car želi sestanek na morju pri Napulju, italijanska vlada pa vztraja pri zahtevi, da mora biti sestanek v Rimu. — Bolgarsko sobranje je sprejelo trgovinsko in parobrodno pogodbo z Rumunsko. Zasedanje se je podaljšalo do 5. januarja. * Najstarejši časopis ni pekinška »Gazeta«, kakor se je dosedaj splošno mislilo, temuč pekinški »Tsing-Pao«, ki izhaja že 1200 let. Potemtakem je začel izhajati 800 let poprej kakor prvi časopis v Evropi. Telefonsko in trzolauni oorocila Celje 30. decembra. Danes so imeli klerikalci zaupni shod, na katerem so razpravljali o kandidatu, ki bi ga naj postavili pri dopolnilni deželnozborski volit vi v celjskem okraju. Za kandidata so postavili nekega Alojzija Terglava, posestnik v Polzeli. Dunaj 30. decembra. Jutri ob 2*25 min. se odpelje s severnega kolodvora poseben vlak v Krakov k pogrebu bivšega ministra Dunajew-skega. Cesarja bo pri pogrebu zastopal grof K o 1 o n j e w s k i, vlado pa ministri Abraohamowicz, dr. Eben-hoch in dr. Korytowski. r- Dunaj 30. oktobra. Pogreb bivšega ministra Dunajewskega bo jutri ob 11. Rodbini je došlo na tisoče so-žalnih izjav. Med drugimi so kondo-lirali ministrski predsednik Beok, bivši minister dr. P a c a k in dr. Kramar kot načelnik češkega „Narodnega kluba". Nagrobni govor bo imel predsednik „Poljskoga kluba" profesor dr. Globinski. Zagreb 30. decembra. Zaupniki madžaronske stranke so imeli včeraj dopoldne konferenco, na kateri bi imel odsek, ki mu je bila poverjena naloga, da sestavi program, poročati o svojem elaboratu. Na splošno presenečenje je dr. Nikola pl. Tom asi ■'• naznanil, da odsek ne bo mogel poročati, ker še ni končal svojih del. Sklenilo se je, da se da odseku rok do 3. januarja, da sestavi strankin program. Te konference se ban dr. Rakodczav ni udeležil. Sim p to matično je, da se sestanka madžaronske stranke nista udeležila ugledna njena člana dr. Šumanović in dr. P. Gavrani č. Gavranič je oelo razpošiljal zaupna pisma, v katerih je agitiral proti sestanku. „Narodne Novine" ga radi tega ljuto napadajo. Dunaj, 30. decembra. Avstro-ogrška banka je imela danes izreden občni zbor. Razpravljalo se je o podaljšanju bančnega privilegija. Dunaj! 30. decembra. Uradno se razglaša, da so vesti o ureditvi častniških plač v obliki, kakor so prišle v javnost, docela neresnične. Kotor, 30. deo. Crnog, vlada je dala zopet zapreti več opozicionalnih prvakov in zapleniti njihova posestva. Budimpešta, 30. decembra. Trgovinski minister Kossuth je nevarno obolel; zdravje se mu Še do danes ni izboljšalo. Slovenci In Slovenke! ne zfflnte dražbe so. Orilo In Metodo! Umrli so v Ljubljani. Dne 24. decembra: Stanko Andlovec, delavčev sin, 7 mes, Kopališke ulice št. 5, Bronchitis capill. — Ivan Kejžar, delavec, 52 let, Radeckega cesta ii, srčna hiba. — Neža Fine, bivša prodajalka. Dolenjska cesta 17, kap. Dne 25. decembra: Franja Leeb, urednikova vdova, 73 let,| Sv. Petra cesta št. 25, ostarelost. Dne 27. decembra: Konrad Ehrman čevljarjev sin, 2 leti, Streliške ul. 15, pljučnica. Dne 26. decembra: Anton Podlesnik, posestnik, 77 let, Stari trg 18, ostarelost. Dne 28. decembra: Jera Trampuž, gostija, SO let, Radeckega cesta 11, ostarelost. V deželni bolnici: Dne 22. decembra: Ivana Egger, čuva-jeva žena, 34 let, Sepsis puerperalis. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni knrzi don. borze dO. decembra 1907. naioroeni papirji. 4*2°fa majska renta. . . 4*2°/0 srebrna renta . . 4#/, avstr. kronska renta . 4«/, „ zlata „ . 4*/„ ogrska kronska renta zlata 4% posojilo dež. Kranjske 47i<7o posojilo mesta Spljet 4V,°/o ~ n Zadar 4'/i0/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4#/0 češka dež. banka k. o. ž. o. 4,/1°/0 zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . 4Vi°/» pešt. kom. k. o. z 10J pr...... I1/,0/, zast. pisma Inneisi. hranilnice..... 4*/i°'o zast- Pisma °gr- centr. dež. hranilnice . . . 4,/i"/0 z- P's- °Sr niP- oan-41/,*/« obl. ogr. loKalnih železnic d. dr. ... •■/»•/« obl. češke ind. banke 4#/0 prior. lok. želez. Trst- Poreč...... 4° 0 prior, dolenjskih žel. . a°/„ prior. juž. žel. kup. Vi Vi #*/••/• avstr. p os. za žel. p. o. Srečke, Srečke od 1. 18601/', . . . „ od L 1864 .... w tizske...... zem. kred. I. emisije II , ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100—' , turške...... Basilika srečke . . . Kreditne * ... Inomoške „ ... Krakovske » ... Ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa , ... Ogr. „ , , . . • Rudolfove „ ... Salcburške » ... Dunajske kom. „ ... Delnice. Južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . . Zivnostenske , • • Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... Rima-Muranyi .... Trboveljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valute. C. kr. cekin..... 20 franki....... 20 marke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Ruhlji........ Dolarji ,.«•*••• i Denar b7 05 889 *>6 9 j 11435 933 110 85 97-9 :CP60 99 8 9*25 96 76: 9685J 99 - 11 2 6' 97 60 97 25 98 60 99 60 99 90 99 896-11 99- - j4*i0 «3f0 143-i6876 271 60 244-102 36 182-60 20-86 46>- 94'— 97-76 64 48 76 26 ?ft 66-*24 -49* — lol' 876' 773 (37 ret-239 ?20 c 97 24 0 620 Ul' 471 »47 2G 60 0 50 Blago fc9l0 87 10 11455 * 3 BO 111 05 89 9J 101 6J l"0-86 97*:5 9785 99 5 ) ts S 60 98 50 98 25 99 ar 99 60 ICO — *9 0 298 7 5 100-- lfc2 10 867 60 147 — 274-75 377 60 20 -1C835 183*50 22-86 470'-98--103 76 70-60 75 27 76 70 -294-502 - 162*— 677 20 1782-— 638 50 763*50 23 i 60 — v«6 —i 19% -—!24 5 — 62M0 248 -476.-148- 50 11 S6 1916 23 50 24 12 117 70 95 96 25' 4 84 1139 1 J H 23 56 24 18 117 90 96 15 2 62 5 Žitne cene v BudimpeStl. Dne 3 1 decembra 1907. Termin Plenica za april . . . i za '0 kg K 13*17 Pšenica za oktober . . . za 60 kg K 10 93 Hž za april . . . . za 60 kg K 11*82 Koruza za maj 1908 . . za 5 *° v Caa tpazo-vanja Stanjt barometra i o" s° S.* 11 Vitriri Nt*« 28 9. 727 9 1*3 slab jug dež 29 7. sj. 726 0 7286 1-2 30 si. s vzhod al. j vzhod megla oblačno • 9. IT. 7290 2*8 al. svzh. dež SO. m 7. H. 2. pop. 731 9 7332 24 27 al. j vzhod slab jng oblačno oblačne Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura : 0-9° mm in 2 3° mm.; norm.: —2 6 io — 26 Padavini v 24 urah 14*4° mm in 36. t 4986 Zadruga mesarjev in suiilcev naznanja vest, da ji je 3van Čeme podnačelnik preminil dne 29. t. m. ob 10. uri zvečer. Pogreb pokojnika bo dne 31. t. m. ob 3. mi popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta Št. 29, k Sv. Križu. Ljubljana, 30. decembra 1907. r 4382 Globoko užaljeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti našega prelj ubij enega soproga, očeta, oziroma starega očeta in strica, gospoda Ivana Cerne vulgo Škrjan mesarja, posestnika in meščana ljubljanskega kateri je danes, dne 29. t. m., ob 10. uri zvečer po daljši bolezni v starosti 62 let mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, dne 31. t. m , ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, Poljanska cesta št. 29, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maša zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Petra. Pokojnika priporočamo v blag spomin. Ljubljana, 29. decembra 1907. Žalujoča rodbina vešč slov. stenografijo in strojepiga ioH ■ 1 inima pr«wdtt «▼•!• Ponudbe pod „feUeltater" na uprav. „Slov. Naroda1*. 4947 2 Uec mojflib, lepih ': stanovanj obstoječih iz 2 sob in pritikliii, Je oddati takoj ali za februar 1908 -v m raki ulici.- Kavarno •Leon' V Ljubljani 97_5g na Starem trgu št. 30 vsak torek, četrtek in nedeljo vso noč odprto. Na razpolago je najnovejil ameriški biljard m elek-o o tričui klavir, o o Z odličnim spoštovanjem _ Leo in Fanl Pogačnik, ^[5 PopraSati je pri lastniku Adolfu Hauptmaonu na Bealjet 1 ceatL -HI Pristen kraški teran se toči 388«- 7 na Dunaju XVII., Bergsteiggasse 22 restavracija „zurStadt Pariš". Gostom le oa razpolago »Slov. Narod". Za obilni obisk se priporoča Josip Rohrbacher, rest avrate r. 11 37C3—4 Dober tehJ- 3(aiserjeve karamele Iz poprove mete. Zdravniško preizkušene in -priporočene f- Nenadomestljive ob motenju prebave, pomanjkanju slasti, želodčni slabosti itd. Osvežujoče in poživljajoče sredstvo. .*. Zavitek pe 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V OHovi leikarnl, poleg železnega mosta v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v LJubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagej Milana Leusteka v Ljubljani, prt Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani, pri C. Piccoliju in pri A. Bohinc pri Kroni v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni Karel Adrijanlc — V Vipavi v lekarni I. Hus — V Ribnici v lekarni pri Sv. Štefanu Jos. Ančlk. — V Idriji v lekarni Daulel Pire. V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić. — V Radovljici lekarnar A. Roblek. V Liliji lekarnar Hinko Brili i. — V Kranju lekarnar K. Savnik. 4S63-2 Priporoča se za praznike najfinejše Oermouth vino 3|41.1 T{ fino Jftarsala 50 v* Židovske ulice št. 3. Št. 1422 m. g. sv. 426*> Djeno Razpis službe. Na mestnih nemlkih ij'udakih šolah v Ljubljani je stalno popolniti izpran mesto weroučftelja s plaČiloimi prejemki II. plačilnega razreda. Pravilno ooren-ljene proftoje je predlagati c. kr. mestnemu šolskemu sveta v Ljubljani na)kasneje do 21. Januarja 1908. Na nedostatne in zakasnele prošnje se ne bo oziralo. C. kr. mestni šolski svet v Ljubljani dne 21. decembra 1907. Farna pralnica in likalnica (z motornim obratom) 4090-6 C. J. Hamann v Ljubljani. Po vse do srede vsakega tedna v moji trgovini za pranje in likanje oddano moško perilo se lahko pride v soboto istega tedna ali pa se pošlje venkaj. Perilo se Jako varuje. Zmerne cene. Perilo kakor nooo ?483-6 MESSMER1" e., najboljša pijača la zajtrk, neprekoana po dobroti In ceni. Poizknani zavitki po 100 * 1 K do 2 K pri J. Bnizeliniln in A. Stncnln ▼ LJnbllanL Zaradi inventure i se prodaja vse blago daleč pod lastno ceno, slasti damske fožuhovinaste jopice in koljeji, dalje moški koiuhovinasti sako, mestni in popotni kožuhi. Angleško skladišče oblek O. /fernatovič. v Ljubljani, Mestni trg št- 5. Z ozirom na draginjo, ki vlada sedaj na denarnem trgu in z ozirom na .to, da so v§i večji denarni zavodi svojo obrestno mero povišali, bode počenši od i. prosinca (ali siečana) 1908 podpisana Zadruga vsem dolžnikom izven metliškega sodnijskega okraja zaračunavala 4365 po 7°!o fwm Kolodvorska restavracija. (Jos. Schrev.) Jtitft CJos- Schrev.) v torek, dne 31. decembra 1Q07 Silvestrov koncert vojaške godbe pešpolka kralj Belgijcev št. 27. Začetek ob 8. zoečer. Vstopnina 60 vin. E obilnemu obiskn vljudno vabi 43 7 JOS« SchrOy9 reetavrater. Prvovrstni, avstrijski izdelek. == prtfa dolenjsko pojojilnieet registrirano zadruga z neem. porojftucm u H)etliKi. Rleinoscheg DeAyec napravljen iz francosklhiufti. KlBlSrtBl ^SLAVIJH" napraullen Iz domačih vin. Iadajatelj in oifOTomi irednik: Baito Paitotia»iak. \ Lmitnint in titk .Marodne titkarneV