plnčana v srotovlnl. Leto XIV., štev. 257 Ljubljana, petek 3. novembra 1933 Cena Din upravuistvo. UjUDijHua, Knatljeva Ulica 5. — Telefon SL 3122, 3123, 3124. 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana. 6elen-ourgova ul 3. — Te) 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica SL 11. — Telefon št 2455. PiKlružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Kačuni pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842, Praga čislo 78.180, Wien št 105241 tamtm Naročnina masa meseCno Um 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Teletoa 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Mariboi Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. l. Telefon šL 65. Rokopisi se ne vračajo. po tarifu. — Oglasi Nemška scceslja in posaarsko vprašanje Izstop Nemčije iz Društva narodov je nemški narod pozdravil s skoro nedelje-nim soglasjem. Zgrešeno bi bilo misliti, da le pristaši in somišljeniki vladajočega režima odobravajo radikalno gesto napram mirovni organizaciji. Vsi Nemci brez izjeme so na strani tistih, ki hočejo zvaliti bremena versailleskih obveznosti z nemških ramen, in državnika, ki bi se mu to posrečile, bi smatrali za narodnega Mesijo. Zato tudi' ni dvomiti, da bo plebiscit, ki ga pripravlja Hitler, r.ašel mogočen odmev. Ne more se odrekati politične spretnosti nemškemu diktatorju, ki hoče z istočasno izvedbo državnozborskih volitev napeljati vodo splošnega razpoloženja na režimski mlin in se znebiti dosedanjega, še na podlagi strank izvoljenega »Reichstaga«. Volilna »borba« in propaganda za plebiscit se je že pričela. Prvi govor Adol-fa Hitlerja je že vrgel med narod ploho radikalnih gesel, ki jih bomo do volilnega termina slišali v vseh možnih variacijah. Toda polagoma pa se vendar kljub narodno socialističnim geslom in kljub strogi kontroli javnega izražanja v besedi in tisku kažejo znamenja rastočega iztreznjenja in vstajajočih skrbi. Zdi se, da se v političnih krogih mnogo razmišlja o tem, ali je nemška secesija prinesla narodu, ali vsaj režimu res kaj koristi, in ali ni morda položaj države v novi situaciji prej poslabšan kakor utrjen. Že izstop iz Društva narodov bo v .-a j za prvo dobo brez pravega učinka, ker je država vezana na dolžnosti, izvi-lajcče iz članstva, še skozi dve leti. Tudi kontroli oboroževanja se Nemčija — v aj pravno in moralno — s svojo sece-sijo ni izognila, kajti po členu 213 ver-sailleske pogodbe je Nemčija dolžna trpeti vsako preiskavo vojaške razorožitve, ki jo sklene Društvo narodov z večinskim sklepom kot potrebno. Po inve-stigacijskem pravilniku Društva narodov, sprejetem leta 1924., so nemški uradi zavezani, da tako preiskavo v polni meri podpirajo in tudi pri njej sodelujejo. Merodajni krogi se zdaj vprašujejo, ali tudi glede kontrole nemška država sedaj ni na slabšem kakor pred izstopom. Prav posebno kočljivo pa' je vsifccF" nemške secesije postalo vprašanje Po-saarja. Ta obmejna pokrajina je postavlja za 15 let. počenši z 10. januarjem 1920, .pod upravo Društva narodov, po preteku te dobe pa ima o njeni končni pripadnosti odločiti plebiscit, ki ga izvede in nadzoruje Društvo narodov. Vprašanje odločitve v posaarskem vprašanju je tedaj zelo aktualno. Zanimanje za bližajoči se pcšaarski plebiscit je bilo že dalje č<±sa zelo živahno tako na nemški kakor na francoski strani. Do Hitlerjevega nastopa je bila situacijo, taka, da nikdo ni mogel dvomiti o izidu bodočega glasovanja. Obe največji in najbolje organizirani posaarski stranki — centrum in socialna demokracija — sta delovali na odločitev v prid Nemčije in število avtonomistov, ki so se zavzemali za ustanovitev samostojne državne tvorbe pod mednarodno zaščito, je biio neznatno in je kljub francoski propagandi stalno padalo. Hitlerjeva agresivna politika proti vsem strankam izven tabora kljukastega križa, pa je položaj bistveno spremenila. Danes sto.ii nasproti meščanski »Nemški fronti«, ki je bila prej nestrankarska samorodna propagandna organizacija in je zdaj podlegla »vistosmerjenju«, druga skupina, ki se imenuje fronta po-saarskih Nemcev. Tudi ona je nemško-narodna, odklanja pa z vso odločnostjo hitlerjevski režim. »Jedro« te fronte; tvorijo organizirani socialni demokratje, vendar se ji je priključilo zelo mnogo nesocialistov, zlasti intelektualcev in bivših članov centruma, ki kljub svojemu nemštvu nočeio o vrnitvi v narodno socialistično Nemčijo ničesar slišati. Voditelj te fronte, socialist Maks Bcaun, je pred nekaj dnevi v listu »Le Peuple« izjavil, da posaarski Nemci ne žele priti pod narodno socialistično diktaturo, tudi nočejo, da postane njihova domovina nova Alzacija-Lorena, marveč predlagajo, da se za Posaarje ustanovi nova mednarodna vladna komisija, ki ji naj predseduje delegat Belgije. Narodni socialisti se krčevito trudijo, da dosežejo odločitev' v nemšltem smi-siu. Dali so za propagandne svrhe v Po-saarju ogromne vsote, posrečilo se iirn je pridobiti si vpliva v uradih in vršijo iz Nemčije preko meje živahno agitacijo, ki vedno bolj vznemirja prebivalstvo in napravlja težave mednarodni upravni- komisiji. Pripravljali so se z vso vnemo na ljudsko glasovanje in upali na zmsero kljub naraščanju odpora med nemškimi rojaki samimi. S svojo secesijo pa je Nemčija izgubila svoj glas v svetu Društva narodov in si zapravila v mednarodnih krogih velik de) svojih simpatij. To bo najbrž morala posebno bridko občutiti v posaarskem vprašanju, o katerega končni 'redi t vi bo kljub nemški absenci sklepalo Društvo narodov, kateremu bo tu- PRVI OBRISI BALKANSKEGA PAKTA Podrobnosti o sestanku bolgarskega in rumunskega kralja - Zbli-žanje Bolgarije in njenih sosedov - Nadaljevanje pogajanj, ki naj dovedejo do splošnega balkanskega pakta Sofija, 2. novembra v. Bolgarski tisk še vedno obširno komentira nedeljski sestanek bolgarskega kralja Borisa in rumunskega kralja Karola na Dunavu. Vsi listi brez izjeme pripisujejo sestanku veliko važnost glede na nadaljnji razvoj odnosa je v na Balkanu. Četudi zaenkrat še ni točno znano, o čem so na sestanku razpravljali, objavljajo poedini listi na podlagi informacij iz poučenih krogov nekatere značilne podrobnosti, ki dokazujejo, da je bil tudi ta sestanek politično velevažen. Današnja »Zora« piše med drugim: Kar se tiče razgovorov obeh vladarjev in navzočih odgovornih ministrov Bolgarije in Rumunije, je treba predvsem ugotoviti, da je bil ta sestaneek v tesni zvezi s sestankom bolgarskega in jugoslovenskega kralja v Evksinogradu, vsi ti sestanki pa so v neposredni zvezi s poletnim posetom bivšega francoskega ministrskega predsednika Herriota. Sestanek na Dunavu pa ne predstavlja zaključne faze, marveč mu bo sledilo še več sličnih. nič manj pomembnih sestankov že v bližnji bodočnosti. Zaenkrat je ugotovljeno, da se bosta prav kmalu, predvidoma v prvi polovici januarja, ponovno sestala v Sinaji kralja Boris in Karol s svojimi odgovornimi ministri. Že te podrobnosti dokazujejo, da je postala bolgarska zunanja politika aktivnejša in da so merodajni krogi opustili dosedanje pasivno stališče neudeleženega opazovalca. V kratkem se morejo zaradi tega tudi že pričakovati posledice, ki se bodo predvsem očitovale na boljšem sožitju med Bolgarijo, Jugoslavijo in Ru-munijo tako na gospodarskem kakor tudi na političnem polju. Oba suverena sta o priliki sestanka na Dunavu razpravljala o splošnih linijah zunanje politike, dočim so zbrani državniki razpravi iali o konkretnejših vprašanjih in iskali" načina za rešitev vseh spornih vprašanj. Glavni razgovori so se sukali okrog zbližanja Bolgarije in njenih sosedov. Zaenkrat še ni bilo govora o vstopu Bolgarije v Malo antanto, kar tudi docela odgovarja sklepom konference Male antante v Sinaji. Razgovori pa so dozoreli tako daleč, da so dobili že konkretnejšo obliko, ki gre za tem. da se sklenejo zaenkrat posamezne pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo ter Bolgarijo in Eumunijo. Te pogodbe naj bi tvorile prvo etapo poznejšega splošnega sporazuma v duhu balkanskega Lokama in odobrila jih bo pozneje tudi Češkoslovaška kot članica Male antante, tako da bi se vzpostavila vidna zveza med Balkanom kot celoto na eni in Malo antanto kot celoto na drugi strani. »Utro« pa doznava, da je Titulescu pri tej priliki oficielno v imenu Kumunije, Jugoslavije, Grčije in Turčije predlagal bolgarskim državnikom, naj bi Bolgarija z vsemi temi državami sklenila nev-tralnostne in nenapadalne pogodbe za dobo desetih let. Posamezne pogodbe bi se s časom pretvorile v splošni balkanski pakt, ki bi za vse čase jamčil neodvisnost in skupne interese Balkana. Bolgarski državniki so v načelu pristali na ta predlog, zahtevali pa so, da se predhodno rešijo vsa sporna vprašanja, ki obstojajo med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami. O tem se bodo sedaj nadaljevali razgovori. Obenem je bilo sklenjeno, da se bo vršil drusci sestanek obeh vladarjev in odgovornih državnikov v Sinaji. kjer bodo o vsem tem že podrobno razpravljali. Dotlej se bodo razgovori nadaljevali diplomatskim potom. Sinajskega sestanka se bodo po vsej priliki, ako bodo sedanji razgovori dotlej tako daleč dozoreli, udeležili tudi predstavniki ostalih zainteresiranih balkanskih držav. V svrho konkretiziranja vseh problemov, o katerih naj se razpravlja, bosta bolgarska in rumunska vlada v prihodnjih dneh izmenjali pismeni spomenici, ki bosta tvorili osnovo nadaljnjih pogajanj. Sestanki balkanskih državnikov Bukarešta, 2. novembra, g. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov prispe dne 7. t. m. v Bukarešto. Pri tej priliki se bodo nadaljevali razgovori med obema državama, ker ne gre samo za prijateljski obisk, temveč za sestanek z določenimi političnimi cilji. Po informacijah v poučenih rumunskih krogih je upravičen-o upanje, da pride pri tej priliki med obema državama do zbližanja. Scfija, 2. novembra, g. Oficielno se po trjuje vest, da obišče bolgarska kraljevska dvojica sredi januarja Bukarešto Sina jo. Tudi vest o nameravanem sestanku treh kraljev meseca decembra v Beogradu, se potrjuje. Balkanska konferenca Solun. 2. nov. g Danes je prispel sem kaj bivši ministrski predsednik Papanasta-siu. pod čigar predsedstvom se bo dne 5. t. m. pričela letošnja balkanska konferenca. Kakor znano ta konferenca nima urad nega značaja, temveč se sestaja na privatno inic;ativo. Bavi se s političnimi, gospo darskimi in kulturnimi vprašanji balkanskih držav in dela za medsebojno zbliža-nje. Na dnevnem redu letošnjega zaseda nja je proučitev vprašanja balkanske unije, ureditev vprašanja prometa, ustano*W tev delovnega urada za balkanske države in še več drugih zadev. Bolgarija bo tudi letos sprožila manjšinsko vprašanje, ki je doslej stalno dajalo povod za razburjene razprave. Jugoslovensko delegacijo, ki jo pričakujejo jutri v Solunu, vodi šef urada I za zunanjo trgovino Tomičič in ji pripada tudi bivši minister dr. Frangeš. Na konferenco odpošljejo svoje opazovalce tudi Društvo narodov, Carncgijcv zavod, mednarodni urad dela in razne druge ustanove. Soigarska In Bolgarska vlada samo godbe, Moskva za Sofija, 2. novembra, a«. Vprašanje vzpo-stave rednih diplomatskih odnošajev med Moskvo in Sofiio je zopet na. dnevnem re-du. Vsi bolgarski listi se bavijo e to zadevo, katere rešitev so nujno priporočili poslaniki Boleariie pii drusih državah. Vendar bolgarska vlada misli, da še ni čas »a tak tf;rfHa*5eŽTfr-"ko'rcrk. ker prilike za to še niso dozorele. Bolgarska vlada je pripravljena zaključiti z Rusijo samo trgovinsko pogodbo. toda Moskva ni naklonjena taki rešitvi, marveč zahteva, naj se obenem s trgovinsko pogodbo vzpostavijo tudi redni diplomatski stiki. Na tozadevno vprašanie Antonova, bolgarskega poslanika v Ankari, je dal ruski za sklenitev trgovinske po- 3.3 J slanik pri turški vladi Surie popolnoma enak odgovor. Včerajšnja Zora« je tej zadevi posvetila uvodnik, v katerem pravi med dragim: »V danem položaju je skrajni čas, da se pripravijo tla za vzpbstavo diplomatskih odnošajev med Bolgarijo in Rusijo. Nima prav nikakega smisla, ako odlašamo, ko vidrino, da se Amerika iifStf&munija ter celo Madžarska in druge države prav re&no pripravljajo za to važno odločitev. Mi ne smemo biti poslednji, ker gre za velesilo, ki ie naši meiašinja ob Črnem morju.« Kljub vestem, ki poročajo o odklonilnem stališču bolgarske vlade, pravijo diplomat-sk! krogi, da se delo za vzpostavo -edniu odnošajev z Rusijo vztramo nadaljuje. Napad na voditelji [sfsiciii s etnljedelcev Buren shod opozicijskih zemlfedelcev — Bivša ministra Todorov in Atanasov ranjena Sofija, 2. novembra č. Včeraj dopoldne se je vršilo v Lomu politično zb-orovanje, ki ga je sklicala sreska organizacija opozicijske zveze zemljedelcev »Aleksandra Stambolijskega«. Na zborovanju so govorili Kosta Todorov, Nedeljko Atanasov narodni poslanec Severiii Mitkov, ki je te dni vstopil v zvezo in poslanec Beljas^i. Med govorom Todorova je pričela skupina izzivačev motiti zborovanje. Neki pro-vokater je zavpil: >Dol z izdajico! Vohun!« Policija je nato svetovala voditeljem zborovanja in govornikom, naj se čimprej odstranijo. Ob zaključku shoda so pričeli režimsko orientirani dijaki metati kamenje na zbo-rovalce. Kosta Todorov i.n njegovi pristaši so se tedaj umaknili v bližnji restavrant. Tam je sreski načelnik pozval Todorova in Atanasova, naj prideta na policijo, da ju zasliši glede zbora, ker ba^e ni dognano, ali je policija zborovanje sploh dovolila Da se izogneta nadaljnjim incidentom, sta se umaknila v neko hotelsko sobo Kamor pa so' kmalu nato vdrli nasprotniki z mo-tikami in železnimi palicami in napadli oba bivša ministra. Atanasov ie dobil hud udarec na teme, Todorov pa več udarcev, med njimi dva na glavo in enega pod rebra. V zadnjem hipu sta Todorov in Atanasov skočila z okna na dvorišče hotela Atanasov si je pri tem zlomil nogo v členku. V spremstvu močnega oddelka policijskih organov sta se Todorov in Ata- di pripadla izvedba plebiscita, če sploh do njega pride. Zelo verjetno pa je, da se v današnjih razmerah sploh ne bo nudila Hitlerjevi Nemčiji prilika, da v glasovanju meri svoje sile, marveč bo Ženeva našla drugačno rešitev. Posaarski hitlerjevci odkrito iziažajo svojo nezadovoljnost z nemško zunanjo politiko in označujejo njen ženevski korak za prenagljen. Pravijo, da nemška separacija od Ženeve ne spravlja ^amo Posaarja v nevarnost, nego bo kvarna tudi za nemški prestiž pred inozemstvom in bo torej prinesla inozemskemu nemštvu zgolj škodo. Nemčija je podrla mostove za seboj in ji ne preostane drugega kakor nadaljevati pot, kakor jo je usmeril nien voditelj. Kam jo 'jO ta pot vod5!a, bo pokazala bližnja zgodovina. nasov končmo odpeljala na železniško postajo in vrnila v Sofijo. V Sofiji ;'e izzval ta incident pravo senzacijo. Kakor poročajo današnji listi, Todorov in Atanasov nista bila hudo ranjena. Bolgarska brzojavna agencija je izdala o dogodkih v Lomu lakoničeu komunike. Atentati na Dunaju Dunaj, 2. novembra. AA. Včeraj je eks-plod;rala bomba v prostorih patriotske fronte v hitz;nškem okraju, ki pa je k sreči napravila samo materialno škodo. Danes je v istem okraju eksplodirala bomba v sinagogi. Tudi tu je napravila samo neznatno škodo. Policija je aretirala več sumljivih oseb. Pri preiskavi v nekem re-storanu v dunajskem predmestju je odkrila seznam narodnih socialistov, ki so vršili prepovedano propagando. Več voditeljev je bilo aret;ran:h. V zadnjih dneh je policija aretirala zaradi nedovoljene propagande tudi 34 socialnih demokratov več med ni:mi bo obtoženih veieizdaje. Litvmov na poti v Ameriko Ruski komisar za zunanie zadeve je včeraj odpotoval iz Pariza in se vkrcal za pot v Zedinjene države Pariz, 2. novembra, č. Razgovori ruskega iin francoskega zunanjega ministra niso imeli uradnega značaja. Kakor znano, sta razpravljala o vseh političnih problemih, ki se v posebni meri tičejo francosko-ru-skih odnošajev. Poročevalec »>lnnchester Guardiana« je poleg skromnih informacij francoskega uradnega komunikeja izvedel, da je Liitvinov izrazij Boncourju bojazen glede nemške politike. Sovjetski ljudski komisar je naglasi!, da pacifistične izjave in govori Hitlerja, Rosenberga in dTugih narodnih voditeljev ruske vlade nikakor ne morejo pomiriti, ker ne veruje, da ima Nemči:a iskren namen glede ohranitve miru v Evropi. Litvinov ie davi odpotoval v Cherbourg, kjer s« je takoj vkrcal na »Berengarijo,« Vi ie že odplula čez Ocean. Čeprav diplomatske zveze med Zedinjenimi državami in Rusijo še niso vzpostavljene, namerava ameriška vlada sprejeti ruskega zunanjega ministra z velikimi častmi. Litvinov bo gost ameriške vlade, dokler se bo mudil na ameriških tleh. Politični krogi pričakujejo velikih koristi od razgovorov Litvino-va z zastopniki ameriške vlade, s katerimi bo razpravljal razen o finančno-gospodar-skih vprašanjih tudi o političnem zbliža-nju Rusije in Zedinjcnih držav. Washington, 2. novembra, s. Državni tajnik Hull je izjavil, da bodo sovjetskega ljudskega komisarja Litvinova v Ameriki sprejeli s ceremonijami, ki veljajo za vse zunanje ministre. Na parniku v New Yorku ga bodo pozdravili zastopniki državnega departementa. Kakor -računajo, bo dobil Litvinov v Ameriki važne finančne koncc-siie za politične. Kolikor je znano, bo načrt rusko-ameriške gospodarske antante nudil obema državama važne možnosti za nadaljnji razvoj. Litvinov bo imel v \Va-shingtonu tudi predavanje o sodelovanju med Sovjetsko unijo itn Ameriko na gospodarskem in političnem polni Iz fllfFSiCC^cl parlamenta Kemal paša o razgovorih z balkanskimi državniki — Med Jugoslavijo in Turčijo bo sklenjen pakt o ne- napadanju Novinar Panter izgnan iz Nemčije Monakovo, 2. novembra. AA. Nemške oblasti so dopoldne izpustile monakovske-ga dooisnika »Da'lv Telegrapha« Noela Panterja, ker je prišel vrhovni državni tožilec do ST>ozn-»nja. da ni l^riv. Oblast mu je sporočMa. da mora Nemčiio zapustiti 48 ur po izpustitvi iz zapora. Ta ukrep je izdala zato. da »ohrani red. mir in varnost«. Izpuščeni nov n:'r Noe! Panter je brez odloga odnotoval v London in ni utegnil vzeti s seboj n;ti prtljage Odhcd rurke detegacije iz Ankare Ankara, 2 nov AA. Sovjetsko nos'an-stvo, ki se je udeležilo orosldve 10 letnice turške republike, je o^otovalo v Pmir-no Spremljata jo turški zunanji in turški vojni minister. Vremenska kat»?*ms3 Fi!minib Manila ^ novembra s Silen vihar |e oimstosil južne pokrajine Filipinov DosI.-m poročajo, da ie bilo pri tem šest ljudi ibk tih in devet ranjenih. Ankara, 2. novembra AA. Predsednik re- j publike Gazi Mustafa Kemal je včeraj na svečan način otvoril novo zasedanje turškega parlamenta. V govoru, ki ga je imel ob tej priliki je najprej naštel dela, ki jih je Turčija izvedla v 10 letih republike, in naglasil, da jo to šele začetek in uvod v bodočo dobo. Treba b0 še novih naporov in žrtev, da se odpravijo dosedanje težkoče in da se država industrijsko izgradi. Vlada bo storila vse potrebno, da se tudi letos doseže proračunsko ravnotežje. Glede zunanje-političnega položaja je predsednik republike ugotovil, da razvoj mednarodnih dogodkov v letošnjem letu ne gre v korist miru. Razne mednarodne konference, kakor gospodarska in razorožitve-na še vedno niso dale pozitivnih sadov. Posebno pozornost bo zato treba posvetiti povečanju sredstev za državno brambo. Sicer pa bo Turčija delala še naprej za okrepitev mednarodnega miru in medna, rodne varnosti v zvezi z vsemi, ki jih navdaja ista želja. Govoreč o nedaVnih uradnih obiskih, je Kemal paša poudarjal, da so odnošaji Tur- čije z vsemi državami dobri in v skladu z obstoječimi pogodbami. Turčija hoče v bodoče ohraniti simpatični položaj, ki ga ima na Balkinu in v vzhodni Evropi po zaslugi svoje lojalne ra odkrite politike. Za zelo srečen dogodek smatramo sestanek, ki smo ga imeli z Nj. Vel. kraljem Aleksandrom, ki je potoval ineognito. S temi razgovori se je okreoM ideal miru m mednarodne varnosti in uveljavila so se stremljenja glede miru na Balkanu in poglobitve dobrih medsebojnih odnošajev Gre za to, da skleneta sedaj Turčija in Jugoslavija pakt o nenapadanju. Z zadovoljstvom moramo omeniti tudi uradni obisk odličnega zunanjega ministra kraljevine Rumunije in podpis pogodbe o arbitraži in nenapadanju med Turčijo in Rumunijo. Poleg londonske pogodbe o definiciji napadalca je ta pogodba še jasnev razjasnila misel o nenanadaiiju in o r.<:sodelovanju pri napadih kakor tudi o obsodbi vsakega napada. Jasno je, da to le poglobi ozračje resnične varnosti med obema državama. Parlament je nato ponovno izvolil za predsednika Kiazim pašo Vtis Beneševega ekspozeja Dočim je izzval v Franciji najugodnejše komentarje, pa v Nemčiji dr. Beneša srdito napadajo Pariz. 2. novembra AA. Leon Bailby je objavil v svojem listu »Le Jour« članek, v katerem pravi: Ko gledamo, kako skušajo z vseh strani napadati Društvo narodov, se moramo ne hote vprašati, kdo napada m iz kakšnih nagibov. Prepričan sem, da je tem napa dom namen izoliranje Francije. Dr Be-neš je v torek jasno odgovoril napadalcem V svojem ekspozeju pred odborom za zunanje zadeve poslanske zbornice iD senata se je odkrito izrazil o čuvstvih svojega naroda Češkoslovaško dostojno zastopajo trije možje: Masaryk. d* Beneš in pariški poslanik Osuski Naša sreča ie. da so ti trije mož.!e iskreni prijatelji Francije, ki niso pozabili, d« je stala ob zibelki njihove države Mala antanta je prirod»-.a prijateljica Francije in dokler je Francija znala okoristiti se z njeno dobro voljo, se je na- padom proti nam vedno skrhala ost. Berlin, 2 novembra p. Govor češkoslovaškega zunanjega ministra v parlamentarnem odboru za zunanje zadeve je izzval v nemški narodno.socialistični javnosti vihar šovinistične reakcije. 2,Berliner Tas-blatt« očita dr. Benešu, da je hotel v trenutku, ko pazijo vse sile, da se ne bi poslabšal mednarodni politični položaj, znova razburiti evropsko javnost s svojimi političnimi načrti Dr Beneš je zaradi teg*. v veliki meri odgovoren za sedanji poio žaj v Evropi. »Tageblatt« zavrača češko slovaškega zunanjega ministra zlasti glede njegovih izvajanj o mednarodno-političuil. učinkih, ki bi jih mogla izzvati Nemčija če bi nadaljevala svojo sedanjo politiko >Der Tag« očita češkoslovaškemu zana njemu ministru reakciooarstvo, ki je tipično Zd mlade srednjeevropske države =================== Petek, 3. XI. 1933 ===== Podpora za obnovo porušenih domov v Strugah »JUTRO« št. 257 B. Borko Pot češke svobode jfvovrvobcpau Prhljaj izgine! . Lasje prenehajo upadati! Lasje spet rastejo! Slovenci so svobodni samo v Jugoslaviji Kranjske komunalne zadeve Na drugi seji novoizvoljenega občinskega odbora, ki" se je vršila v sredo zvečer, So bile predvsem na dnevnem redu volitve v razne odseke. Seje se je udeležil tudi .sreski načelnik g. dr.. Ogrin Fran, vodil pa jo je župan g. Ciril Pire. Član uprave g. Tajnik, je poročal, o nakupu dr. Suhadol-nikovega zemljišča. Sklenilo se je, da se to zemljišče kupi za zgraditev novega kopališča za 140.000 Din, plačljivo v večmesečnih obrokih. Na predlog podžupana gospoda Mavrja Mavrila so bili izvoljeni v krajevni šolski odbor gg.: Tajnik Josip, Završnik Stanislav, Sire Franc, dr. Stanko Sajovic in Kern Adolf. V obrtno nadaljevalni šolski odsek i.nž. Gros in Majnik Ignac. Nato so se vršile volitve v razne občinske odseke. Načelnik finančnega odseka je g.- Tajnik, tržnega g. Berjak, ubož-nega g. Rebolj, policijskega g. Mayr, gradbenega g. Berjak, obrtnega g. Kern, kopališkega g. Košnik, ljudskošolgkega g. Prah, zdravstveno-socialnega g. dr. Dolar, v odseku za razsvetljavo in vodovod pa inž. Gros. V odbor Mestne hranilnice so bili izvoljeni meščani, ki uživajo največje zaupanje mesta in okolice, in sicer: Adamič, Berjak, dr. Fred Chrobat, Holchaker, Mavr Mavri!, Majdič Joško, Pire Ciril, Prah. Kristan Peter, Sire Franc, Tajnik in Fock. Obravnavala sta se tudi dva nujna predloga. Razrešil se je dolžnosti dosedanji pravni konzulent Mestne hranilnice doktor Beno Sabothv in je bil izvoljen na njegovo mesto dr. Stanko Sajovic. Kot zastopnik mestne občine v društvu »Šola in dom« je bil izvoljen g. Prah. Za uspešno delo v prid dijaške kuhinje se je izrekla topla zahvala ravnatelju g. dr. Dolarju, kot zastopniki pa so bili izvoljeni gg. Košnik, Čolnar in Majnik. Dobrota je sirota Ljutomer, 2.. novembra Ko se je tukajšnji vrvar Prinčič preteklo nedeljo ponoči v spremstvu _ nekega ključavničarskega pomočnika vračal domov, je našel na banovinski cesti ne daleč od ščavniškega mostu nekega brezposelnega vrtnarskega pomočnika ležečega na tleh. Prinčič in njegov spremljevalec sta spravila reveža na dvorišče njegovega bližnjega doma. Pozneje si je Prinčič premislil °in se vrnil na dvorišče, da bi onemoglega spravil v hišo, češ, na prostem bi se utegnil prehladiti. Ni pa ga več našel in zato je hotel oditi. Pri lesi pa je prejšnji nezavestnik planil nanj iz zasede ter ga začel obdelovati z nožem. Usekal ga je nekajkrat po glavi, mu razrezal klobuk in novo obleko ter mu prizadel na glavi sedem ran. Na Prinčičeve klice sta prihitela dva pa-santa ter zasledovala napadalca, ki se je pa skril. Vsega krvavega ranjenca sta spravila k zdravniku, „ki ga je za silo obvezal in odredil prevoz v ormoško bolnico. Napadalec pravi, da je bil pijan, kar dokazujejo tudi razne priče. Popival je po ljutomerskih gostilnah. V eni je hotel plačati pivo z vžigalicami, češ, saj so mono-polske. Zato so ga tam postavili na cesto. V drugi se je zapletel v prepir z nekimi fanti iz Babincev, ki so ga nabili. Ko se je g. Prinčič vrnil na dvorišče, da ga poišče, je vinjeni bil mnenja, da je prišel eden izmed babinskih fantov za njim, in zato ga je napadel, saj sicer ni imel nobenega povoda, da napade g. Prinčiča. Ta je torej za svojo dobroto dobil krvav® rane, ki le v izredno srečo niso smrtno nevarne. Velike poplave v Albaniji Tirana, 2. novembra, d. Zaradi hudega deževja zadnjih dni so nastale v južni Albaniji velike poplave. V kraju Permetiju se je porušilo 22 hiš, pri čemer je bilo ubitih 26 ljudi, 4 osebe pa so bile ranjene, škoda znaša nad 100.000 zlatih frankov. Uvedena je bila pomožna akcija za prebivalstvo. Pred občnim zborom ZKD Ljubljana, 2. novembra Občni zbor Zveze kulturnih društev, ki se bo vršil v nedeljo ob 9. v prostorih velike dvorane Kazine, ima naslednji spored: 1. slavnostni del, pozdravni govori, 2. izvolitev verifikacijskega odbora in njegovo poročile; 3. poročilo vodstva in nadzorstva ter absolutoriji, 4. sprememba pravil ZKD; 5. volitev novega vodstva in nadzorstva; 6. popoldne od 16. dalje so v raznih odsekih referati; 7. resolucije občnega zbora ZKD. Občni zbor tvorijo poleg ustanovnikov odposlanci Zvezi pripadajočih društev, od katerih ima vsako društvo pravico poslati za vsakih 50 svojih članov po 3 zastopnike. Ti se morajo izkazati s pooblastilom društva, ki ga zastopajo. Ministrstvo je odobrilo vsem udeležen cem občnega zbora polovično vožnjo pod NS 24.361 od 31. X. 1933. Delegati naj kupijo na odhodni postaji cel vozni listek, ker velja tudi za povratek. Pri odhodu ne potrebujejo legitimacij, ampak samo pri povratku. Zato naj ne urgirajo za legitimacije, ker jih bodo lahko prejeli na občnem zboru. — Tajništvo ZKD. Rimski zid razkopavajo Ljubljana, 2. novembra Ko so se polegli zadnji nalivi, so se vr- u starega rimskega ozidja na Mirju pojavili delavci mestne vrtnarije s krampi in lopatami. Nepoučen človek bi si bil že mislil, da so prišli razdirat stari, veličastni zgodovinski žid, da bodo svet pripravili za stavbne parcele — saj ni od danes misel, naj bi se prostor, ki ga zavzema rim ski »murus«, po katerem je dobilo ime tudi naše Mirje, prepustil gradbeni podjetnosti. Pa zdaj še ni tega. Delavci so prišli kopat samo prst in pa »važe« sekat iz ruše. ki jih potrebujejo pri urejevanju levega brega Gradaščice od Gorupove ulice do trnovskega mostu. Tu rase iz tal, kakor je »Jutro« že pisalo, cel nov, umetniško zasnovan park. Do betoniranega stopnišča, ki drži v strugo reke, je sredi zelenega brega napeljanih iz Dobrilove ulice dvoje idiličnih stezic. Z ureditvijo drevja, ki rase na bregu, bo ves ta doslej zanemarjeni kot dobil resnično estetski obraz. Vremenska nanoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Precej vedro, ponekod nekoliko oblačno, stalno, zmerno toplo. — Situacija včerajšnjega dne: Relativno višji pritisk prevladuje nad južno Evropo. Ciklon nad severnim delom kontinenta je znatno oslabel. Zaradi tega se je dvignila temperatura v južni Evropi in je prenehalo deževati. Pritisk je mestoma ostal nespremenjen, v srednjem in južnem Primorju je neznatno padel, večinoma^ pa je v ostalih krajih narasel za 0.1 do3.5 mm. Temperature so v srednji Hrvatski in v vzhodnih krajih države narasle za 1 do v gornjem Primorju in zapadnem delu države pa padle za 1 do 2 stopinji. Dunajska vremenska napoved za petek: Še vedno spremenljivo vreme, ponekod vetrovno. Temperatura se za sedaj ne bo mnogo spremenila, v enem 'ali dveh dnevih pn bo zopet padla. Darufte za nesrečne poplavljence Našf kraji In ljudje Veličastna počastitev pokojnih Velikanske množice so romale na pokopališče Ljubljana, 2. novembra V izredno lepem vremenu, kakor ga ob nedavnem močnem deževju nismo pričakovali, je lahko Ljubljana letos še^ posebno prisrčno počastila pokojne. Cele procesije so že na praznik dopoldne hitele na obe pokopališči. A popoldne je bilo romanje k Sv. Križu naravnost velikansko. Tisoči, kaj, desettisoči so se zvrstili peš, vmes pa so s postajališč odvažali avtobusi do pokopališča nove stotine in tisoče. Promet v smeri pokopališča je bil rekorden in vendar je dan potekel popolnoma y redu, brez vsake znatnejše nezgode. Višek navala na pokopališče pri Sv, Križu je bil tik pred 15. uro, ko so zapeli pevci Hubadove pevske župe pod vodstvom Zorka Prelovca Vilharjevo »Na-grobnico« in pa Prelovčevo »Zadnje slovo«. Po obredu pri velikem križu sredi pokopališča so se množice zgrnile k vojaškemu pokopališču okrog spomenika. Tukaj so počastile spomin padlih vojakov in judenburških žrtev razne organizacije po številnih zastopnikih. Žalno svečanost je citvorila godba »Sloga« pod dirigentom g. Svetlom s koralom, pevci pa so zapeli pretresljivo »Vigred«. Nato je spregovoril bivši vojni kurat g Bonač, spominjajoč se tudi zadnje katastrofalne letalske nesreče. Obsojajoč vojno je naglasil govornik, da bo prišel čas, ko bomo složno obsodili vse zablode polpretekle dobe. — Med svečanostjo je nenehoma krožilo nad pokopališčem letalo in so padali na grobove žrtev našega civilnega letalstva in drugam številni lepi šopki. Grobovi so bili letos domala vsi popolnoma preurejeni in je pod večer trepetalo na njih nešteto lučic, da je sij blestel visoko pod nebo. Ljudje so se ustavljali na grobovih svojih dragih, večje množice pa so se tudi zbirale ob počivališčih naših odličnih mož; zlasti ob grobu pokojnega dr. Gregorja Žerjava, kamor je SDominski odbor tudi letos položil preicrasen venec s trobojko. Preporodovci so okrasili grobnico septembrskih žrtev in skupni grob Can- karja, Ketteja in Murna, nacionalisti so se oddolžili spominu nesrečnih trboveljskih žrtev, gasilci so se ustavljali pred grobom bivšega staroste g. Barleta, mnogi so se poklanjala spominu dr. Janeza Evangelista Kreka, takisto dostojno je bil počaščen spomin dr. Ivana Oražna. Na starem pokopališču pri Sv. Krištofu vlada sicer velika opustošenost, vendar so ostali ohranjeni še številni grobovi, ki so bili znova preurejeni in okrašeni s cvetjem. Mnogi še počivajo na pokopališču in čakajo, da jih prenesejo na novo pokopališče, ker mora biti staro do gotovega roka izpraznjeno. Že zdaj urejajo preko dela pokopališča široko cesto, zato ljudje pridno odvažajo stare spomenike in urejajo svojiim pokojnim mirnejše počivališče pri Sv. Križu. Ob 11. dopoldne se je zbrala velika množica občinstva ob spomeniku padlih šentpetrske župnije poleg cerkve. Vršila se je prisrčna žalna svečanost, ki so se je poleg faranov in svojcev udeležili tudi bojevniki iz ostale Ljubljane. Spomenik je bil ves v vencih in zvečer so gorele mnoge svečke. Na Suhem bajerju, kjer so padale nedolžne žrtve avstrijske soldateske, prirejajo zavedni nacionalisti iz šentjakobskega okraja sleherno leto lepo spominsko svečanost. Tako so jo priredili tudi letos in je opravil molitve šentjakobski župnik g. Janko Barle, dočim so zapeli pevci ža-lostinko »Vigred se povrne« ter Prelovčevo »Oj Doberdob«. Udeležba je bila častna. Prelena spominska svečanost se je vršila tudi v veliki dvorani Sokola na Taboru. Kmalu po 13.30 so se oglasile nad črno okrašenim odrom fanfare društvene godbe, nakar je imel član društvene uprave br. Ivan Prosenc na zbrano članstvo lep spominski nagovor. Tudi pokopališča v okolici in zlasti na Viču, v Št. Vidu, na Ježici in drugod so obiskale velike množice. Za Verne duše pa je bila enako častna udeležba pri žal-nici v cerkvah. Napredek našega prometa 10.000 delavcev gradi sedem novih železniških prog v dolžini 283 km > Beograd, 2. novembra Načrti o izpopolnitvi naše železniške mreže se uresničujejo z neumorno delavnostjo. Že precej časa so v teku dela na novih železniških progah v skupni dolžini 283 km. Povprečni stroški za zgradbo vseh teh železniških prog so preračunani na 782 milijonov dinarjev. Najbolj so napredovala dela na 64 km dolgi normalni progi Požarevac-Kučevo, ki bo v kratkem dovršena. Dovršeni so tudi že vsi večji objekti na tej progi, tako da bo proga izročena prometu že prihodnje leto. Na tej progi je bilo mnogo dela, kajti zgraditi so morali štiri predore, ki eo skupaj dolgi okrog dva in pol kilometra. Večja dva predora sta že popolnoma dovršena, na drugih dveh pa se tudi vsa dela že dokončavajo. Zgraditi so morali tudi mostove na Peku, Malvi in Mogiji. Tretji most je najdaljši in ima sedem obokov. V zvezi s temi deli se razširja tudi železniška postaja v Požarevcu. V bližini postaje pa bo zgrajena tudi velika železniška delavnica. Nova proga ima velik gospodarski pomen, ker seka na žitu najbogatejše kraje in se dotika tudi velikega rudarskega področja vzhodne Srbije. Namen te nove železniške proge je tudi najpri-kladnejša zveza z Rumunijo in je v načrtu tudi proga Kučevo—Duna v dolžini 105 km z zgradbo mostu preko Dunava. Stroški te proge so preračunani na 240 milijonov dinarjev. V Južni Srbiji gradijo hkrati dve želez-t-iiSki progi, in sicer za zvezo Velesa s Pri-lepom in Priština—Peč. Proga Veles—Pri-]ep je nadaljevanje železniške proge, ki nas veže z Grčijo. Ta proga je dolga 85 kilometrov, stala pa bo okrog 220 milijonov dinarjev. Na tej progi se gradi 18 predorov, od katerih je največji oni ob Ba-buiv, ki je dolg 2 in pol kilometra ter spada med največje predore v naši državi. Troga se gradi že leto dni, delo pa bo trajalo vsega skupaj tri leta. Dela se vvseh smereh od Velesa proti Prizrenu in narobe. Zgradili so nasip v dolžini 60 km. V kratkem bodo polagali že tračnice. Proga je normalna in bo, sodeč po dosedanjih uspehih, končana še pred predvidenim ro- kom. Normalna proga Priština—Peč se gradi v doižini 85 km in bo stala 190 milijonov dinarjev. Na tej progi gradijo štiri predore, od katerih je eden dolg dober kilometer. Od Prištine do njene železniške postaje je proga dolga 7 km in je ta del že popolnoma gotov. Tudi ta proga ima po načrtu triletni rok dovršitve in bo stopila v promet že leta 1935. Proga je zelo važna, ser veže Metohijo z ibarsko železniško ^J-ogo m tvori preko nje zvezo z Beogradom. Velik del Črne gore bo dobil s to progo najbližjo zvezo s severnimi kraji države. Proga Šabac—Klenak je dolga sicer samo 5 km, potrebno pa je bilo zaradi nje zgraditi most preko Save. Mnogo dela dajejo tudi dohodi od vseh strani do mostu ter zgraditev železniškega nasipa. Posebno zanimanje pa vlada za progo Beograd — Pančevo, na kateri so bila dela že večkrat prekinjena in odložena. Zavlačevanje je bilo zlasti zaradi tega, ker so neredno prihajali deli mostu preko Dunava na račun reparacij. Dolžina proge bo znašala 27 km in bosta na desni strani Dunava urejeni 2 železniški postaji, na levi strani Dunava pa bo vodila železniška proga preko obrambnega nasipa in precejšen del področja, ki je sedaj zavarovan pred poplavami. Po projektih bo proga dovršena še pred letom dni. Zaradi tega se pričakuje, da bo prvi vlak zvezal prestolnico z banatsko žitnico že v septembru prihodnjega leta. V zvezi s to progo bo dovršen tudi dvojni tir Beograd—Resnik v dolžini 14 km. V načrtu sta tudi progi Kuršumlija — Priština in Bihač—Knin, prva v dolžini 62, druga pa v dolžini 105 km. Na sedmih novih železniških progah dela sedaj okrog 10.000 delavcev. Pri nagnenju k maščobi, protinu, sladko-sečnosti izboljšuje naravna »Franz Jose-fova« grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o presnavljanju zatrjujejo, da so dosegli s »Franz Josefo-vo« vodo sijajne rezultate. »Franz Jose-fova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Akademik prof. Peter Struve v Ljubljani • V Ljubljano je prispel sloveči ruski učenjak, pravi član Akademije znanosti, profesor dr. Peter Struve, znan tudi kot izdajatelj pariškega lista »Rossija i slavjan-stvo«. V soboto, dne 4. t m., bo nredaval prof. Struve pod okriljem Ruske Matice o slavistu Vladimirju Lamanskem. S tem predavanjem bo tukajšnja ruska kolonija proslavila 100-letnico rojstva tega prijatelja in poznavalca slovanskih narodov. Predavatelj bo orisal osebnost Laman-skega, njegovo znanstveno delovanje in publicistično delavnost ter njegov osnutek za ustanovitev »Ruske Matice«, kakor ga je izdelal že pred 70. leti. Predavanje se bo pričelo točno ob 20. uri v predavalnici Francoskega instituta. Vstop je prost in brezplačen. Vabljeni so vsi prijatelji slovanske vzajemnosti! 60 letnica šole in otvoritev vodovoda v Gornji Rečici Laško, 2. novembra V večerih, pozno v noč so pletla vence pridna rečiška dekleta za slayoloke nedeljskega šolskega jubileja. Deževna nedelja ni kazala baš prijaznega lica in sko-ro orkanski vihar je omajal postavljene mlaje. Hudo neurje je preprečilo mnogim gostom in domačinom prihod k proslavi. Popoldne pa se je zbrala kljub slabemu vremenu vsa mladina v šoli; prišli so iz Hude jame Sokoli z deco, častno je bila zastopana četa domačih gasilcev, kii so povečali s svojo navzočnostjo slavnostno razpoloženje. Zbrali so se domači fantje in dekleta in lepo število staršev. V zastopstvu gospoda bana pa se je pripeljal iz Laškega sreski načelnik g. Kosi v spremstvu ravnatelja rudnika TPD g. inž. Klo-ca. Higienski zavod ljubljanski je poslal brzojavko, pismene pozdrave pa upokojeni šolski upravitelj g. Svitko Stare iz Maribora. Tudi župnika od Sv. Jederti ni bir lo, da bi blagoslovil vodovod. Vzrok: hudo neurje, ki je najbolj razsajalo v prvih popoldanskih urah. Bolezen pa je zadržala sreskega šolskega nadzornika g. Potočnika. Predsednik krajevnega šolskega odbora g. Juteršek Fortunat je otvoril jubilejno proslavo, katere program je vodil šolski upravitelj g. Bratuž. Ob navdušenju navzočih je prečital predlagane brzojavke: Nj. Vel. kralju Aleksandru L, g. ministru prosvete in g. banu. Po pozdravih zastopnikom oblastev, društev in ostalim navzočim je pozdravil tudi navzočega 80-letne-ga Valentina Babiča, ki je bil med prvimi predsedniki krajevnega šolskega odbora. Nato je podal osnutek šolske kronike od njenega obstoja do današnjih dni. Iskreno se je zahvalil vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k čim lepšemu uspehu Nekaj povsem novega — po učinku in vonju! MiloElida7 cvetic! Veda pravi o njem: je voljno, neguje kožo in ima dosti maščobe. Žene. ki precej zahtevajo, pravijo: čudovito milo. vonj. kakršnega ti srce poželi... času primerno tudi zatq^ker je poceni. ELIDA CVETIC MILO proslave. — Šolski pevski zbor je nato zapel pod vodstvom šolskega upravitelja nekaj narodnih pesmi, zaključil pa je z državno himno. V imenu občine Sv. Krištof je čestital šoli za 60-letnico župan g. Klemen, ki je pozdravil obenem vse zastopnike in uči-teljstvo ter izrekel v imenu občine posebno zahvalo direktorju Higienskega zavoda g. dr. Petriču za naklonjenost in podporo, da se je uresničila zgradba šoli pre-potrebnega vodovoda. Sreski načelnik g. Kosi je prav toplo pozdravil v imenu g. bana kakor v svojem lepo proslavo, čestital šoli in zagotovil navzočim podporo za prezidavo sedanje šolske zgradbe, katere nujno potrebo bo tolmačil g. banu. Po uspeli proslavi so se podali vsi navzoči k zajetju vodovoda, kjer je dekla-miral učenec priložnostno pesem. Šolski upravitelj je imel tudi tu govor, nakar je izročil sreski načelnik g. Kosi vodovod njegovemu namenu. Tako se je izvršila dvojna proslava v samotni Gornji Rečici, ko so se razpršile grozeče megle za Mrzlico in se prelivale barve jesenskega goz-"dičja v vsem svojem razkošju ob pramenih zahajajočega solnca. V šoli se je vršila okusno prirejena zakuska pod vodstvom učiteljice gdč. Bobekove. Enako so bili pogoščeni tudi vsi šolski otroci, kar je vzbudilo v njih posebno veselje in hvaležnost. Vsi udeleženci proslave so se vračali na domove s prijetnimi vtisi, ki jih bodo ohranili v trajnem spominu. DANES OB 4. URI POPOLDNE (večerne predstave odpadejo zaradi koncerta) MARIJA JERITZA poje arije Verdija: »Aida« in »Noč usode« —- Leharja: »Servus Wien«, »Ti in jaz sva drug za drugega«, »Povej mi, kje se moja mamica žalosti«, »čaše naj zvenijo« v velefilmu: VELIKA KNEGINJA ALEKSANDRA Sodelujejo: Paul Hartmann, Leo Slezak, Szoke Szakall, Johannes Riemann Kot dopolnilo: Paramountov zvočni tednik ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24. Trta je slabo rodila Pišece, 2. novembra Letošnja trgatev je končana. Bila je še bolj pozna nego lanska; kajti začela se je prav za prav šele 15. oktobra, kar v tukajšnjih krajih ni običajno. V normalnih letih je bila redno Miholski teden (29. 9.), torej konec septembra, in je trajala prvi. malokdaj še drugi teden oktobra. Letos pa je zbog mrzlega in deževnega vremena v juniju in v prvi polovici julija trta v raz-vitku močno zaostala, kar poleti ni mogla popolnoma nadomestiti kljub zelo ugodnemu vremenu v avgustu in septembru. Tako smo že za lanskim tudi bolj poznim letom zaostali za celih 15 dni, normalno pa za 3 do 4 tedne. Lepi in topli dnevi v začetku oktobra so zorenje in medenje grozdja zelo ugodno pospeševali, da je posebno rdeče grozdje prav lepo dozorevalo. Trgatev se je vršila v lepih, toplih solnčnih dneh. Mo-šti pa so kazali od 16 do 18 stopinj slad korja. Rizling in rulandec celo 19 do 20. Zaradi tega menda kapljica ne bo dosti zaostala za lanskim pridelkom. V kvantitativnem pogledu pa je letošnja trgatev tako minimalna, da se lahko vsak vinogradnik srečnega šteje, ako je nabral eno tretjino normalnega pridelka. Zdaj mošti najbolj kipe in menda pred sredino novembra ne bo vino zrelo za transport. Otrok je zanetil požar Kranj, 2. novembra Snoči okoli 20., ko so jele ugašati sveče na pokopališču, se je nenadno zasvetilo na nasprotni strani Kokre. Goreti je začelo gospodarsko poslopje posestnika Gra-šiča Janeza, p. d. Božiča, ki je obkoljeno od drugih hiš. Velika je bila nevarnost, da se požar razširi na tik zraven stoječo domačijo, zlasti ker je bilo vetrovno. Zahvala velja gasilcem iz Kranja, Primsko-vega in Stražišča, ki so bili takoj na me stu in omejili požar. Dobro je tudi, da so bile pri rokah motorke, ki so črpale vodo iz globoke Kokre, saj je domači vodovod takoj odpovedal. Kakor je ugotovila orožniška pa*-ulja pod vodstvom g. Mesariča, je zažgal poslopje domači sin Tone, ki je že od rojstva telesno precej prizadet. Zvečer se je spravljal spat, na skednju je prižgal svečo, da bi si postlal, približal pa se je preveč slami, ki se je seveda takoj vnela. Le s težavo se je revež rešil, ko je že bilo vse v plamenih. Do tal je pogorelo poslopje, šupa, svinjak, mnogo slame in sena. Škoda je le delno krita z zavarovalnino. Pristopajte k „Vodn?havi družbi" KULTURNI PREGLED Skozi Sibirijo (Zgode in nezgode slovenskega vojaka v svetovni vojni. Pripoveduje Martin Mue. Izdala Vodnikova družba. Ljubljana 1934.) Pred nami leže štiri lepe knjige, prve zna-nilke velikega roja, ki se bo čez nekaj tednov vsul preko vseh slovenskih pokrajin in preko državnih mej v vse dežele, kjer prebivajo naši rojaki, (rs:ti član take organizacije ne pomeni samo. da dobiš vsako leto napol zastonj lep dar štirih knjig, ampak s tem omogočiš število članov, na katere ge moremo sklicevati pred zunanjim svetom, in nizko ceno knjig, ki jih more zaradi tega dobiti tudi najubožnejši človek doma in v tujini!) Še par tednov, — tako nam javlja družba _ ker so se letos člani izredno zakasnili s svojo članarino, in Vodnikove knjige pojdejo v naše družine po mestih in vaseh- Zadovoljno bodo člani posegali po lep^m daru in ugibali, katere knjige bi se najprej lotili. Pregledali bodo bogato Pra-tiko. pregledali >Zve6to četo« in »Vražje d*kle«, a skoraj gotovo jih bodo privabile t«k<»i prve strani nenavadne knjige z naslo-Tom »Skozi Sibirijo«. Dobre knjige o Sibiriji Slovenci še nimamo. To je škoda, ker vsi pravijo, da je to zemlja bodočnosti. Evropi jo je odkril Nan-sen. Mi Slovani bi jo seveda morali spoznavati iz ruskih del A kdo naj nam sestavi in kdo založi knjigo, ki bi nam res v sliki in besedi pokazala Sibirijo takšno, kot je? Tako knjigo zmorejo le večje "književnosti in založništva, ki morejo računati na tisoče odjemalcev. Pri nas se moramo pač zadovoljiti z manjšimi deli. Včasih je bila ta Sibirija zelo daljna in neznana dežela. Svetovna vojna nam jo je približala. Čehi so dobili o nji celo literaturo. Tudi naših ujetnikov je bilo mnogo tam. Zal, doslej o življenju naših vojakov nimamo obširnega dela. Imamo nekaj raztresenih spominov. Vse drugo se bo pozabilo in umrlo z onimi, ki jih je bojni vihar zanesel v to deželo izgnancev, ki smo jo tudi Slovani prej gledali skozi nemška očala: zdaj presojamo vso to stvar mnogo boli mirno. Ni brez zanimivosti, da je o Sibiriji prvi pisal kranjski plemič Herberstein iz Vipave, ki je 1. 1516. prišel v Rusijo kot poslanec cesarja Maksimirana I. Seveda je pisal le to, kar je o Sibiriji čul. ker ni prišel dalje ko do Moskve; Sibirija pa je še daleč od tod... O taki deželi rade nastajajo bajke, dobre in slabe... Ko smo v svetovni vojni čuli o prvih ujetnikih v Sibiriji, nas je obšel 6trah in groza... Saj smo mislili, da bodo pomrznili in pomrli od mraza in lakote; kmalu pa so listi prinašali popise očividcev, ki so pisali o tej zagonetni pokrajini popolnoma drugače. Človeka še dane« nehote zanima, kakšna je nrav za prav ta Sibirija. Vodnikova družba nam je podala letos knjigo, ki nam prikaže to deželo tako živo in resnično, da si bo vsak čitatelj o teh kra jih mogel ustvariti jasne pojme; to tem bolj. ker je vsa pokrajina podana v zanimivih življenjskih dogodkih naših ujetnikov ob času največjega prevrata in najnenavadnej ših dogodkov. Vsak naš ujetnik je pač doživel v teh krajih kaj zanimivega; nekateri so skusili mnogo trpljenja, dragim je bila usoda bolj naklonjena; toliko, kakor je doživel pisec te knjige, ni menda doživel nobeden naših znancev. (Sicer — kakor rečeno — 'mamo doslej le malo spominov; morda da pričujoča knjiga pobudo, da bodo tudi drugi napisali, kar so doživeli. Vodnikova družba bi bila _ kakor čujemo — pripravljena izdati te spomine.) Zato pravimo, da bo čitatelj nehote ostal pri tej knjigi, kakor hitro bo prečital prvo stran; knjiga ga bo privezala tako. da se ne bo mogel odtrgati od nje do konca. In še tam mu bo žal, da ni nadaljevanja. Pisati vojne spomine ni lahka stvar; nekateri pripovedujejo samo to. kar so ,res doživeli; drugim se razleze pripovedovanje v filozofiranje na dolgo in široko; pri tretjih prevladuje fantazija: spominov nastajajo povesti in romani; nekateri pišejo v obliki dnevnika; drugim se zde važne predvsem vojaške in politične zadeve. Naš pripovedovalec ni iz vrst učenjakov in visokih politikov; ni bil niti oficir: imel je tisto saržo. ki je bila v avstrijski armadi zelo važna; Dri Nemcih ie bil to unteroficir; pri nas so bili to oni inteligentni fantje, ki so se pre-borili do četovodij; ti ljudje so v vojni največ doživeli: oni so bili res voditelji čet. tudi po vojni v našib koroških in drugih bojih so imeli vodilno ulogo, ker to so bili res naši vojaki, ki so se zavedali svoje vrednosti in svojih pravic. Tudi prvi slovenski pisatelj vojaških spominov Jurčičev Jože Pajk je bil narednik; seveda bi mi radi čitali tudi spomine naših oficirjev, posebno onih, ki so bili na vodilnih mestih, a doslej nimamo še dela, ki bi nam pokazalo vse one zanimive dogodke na ruski fronti, v Ukrajini, Odesi, Dobrudži, v Sibiriji, na Murma-ni in dr. Zato s tem večjim zanimanjem sledimo našenu preprostemu moštvu, med katerim se bori naš pripovedovalec. Brez Ni vse zlato kar se sveti. Tudi vsaka žarnica ni dobra, ki ima sjaj in žari. Kupite vsled tega plemenito žarnico; njena svetovna znamka Vam zajajmči največjo svetlobno moč. Samo s tako žarnico lahko pravilno štedite. TUNGSRAM mudite pogledati si to izrečno uspelo in zanimivo uprizoritev. Vstopnice se dobe t Delavski zbornici L nadstropje (Strokovna komisija) in so cene znižane. u_ Prvi pouk v igranju na harmoniko bo za odrasle prijavljene tečajnike drevi ob 20., za male pa v sredo 8. t. m. na Blei-weisovi cesti 21. že lepo je število prijavljenih, vendar pa je pristop mogoč še vsakomur. Turisti, lovci, študenti, vsi, hočete biti dobre volje m želite razveseliti tudi druge, naučite se igranja na harmoniko. Tudi dame dobrodošle. Malčki pa s poukom igranja na harmonike ali orglice dobijo igraje ves osnovni glasbeni pouk. u— Vprašanje učnih knjig na srednjih šolah v dravski banovini je postalo aktualno. Da bi se to vprašanje rešilo na čim primernejši način, ki bo odgovarjal našim kulturnim in gospodarskim potrebam, je sklicalo društvo >šola in dom« sestanek vseh prizadetih organizacij in ustanov za drevi ob 20. v prostorih Slovenske Matice na Kongresnem trgu. u_ Registracija blciklov. Uprava policije poziva lastnike biciklov, ki niso prejeli prometnih knjižic in evidenčnih tablic, naj se zglasijo na oni policijski stražnici, kjer so svoječasno vložili prijavo in plačali prijavno takso, kjer dobe prometne knjižice. Evidenčne tablice dobe istotam, potem ko bodo plačali letno takso pri davčni upravi. Po 15. novembru bodo nadraoro-valni organi ustavili in naznanili vsakogar, ki bi se vozil z biciklom brez prometne knjižice in evidenčne tablice. V smislu tarifne postavke 100 zak. o taksah bo zadela prestopnike občutna kazen. u— Vode padajo. Zaradi deževja, ki je prenehalo šele v torek ponoči, so zelo narasle vse vode v okolici. Na Barju se je Ljubljanica na mnogih mestih že razlila čez njive in travnike, velika jezera pa so nastala tudi v Mestnem logu in na travnikih in njivah ob Malem grabnu. Potok, ki je po navadi zelo ponižen, Je izredno narasel in je komaj še vzdržal vodo v strugi. Prav tako je silovito narasla tudi Grada-ščica in ponekod na Viču tudi že udarila iz struge. Pri Zalogu so se enako stvorila na travnikih večja jezera, zlasti pri izlivu Ljubljanice v Savo. Sava, ki je pričela v torek grozeče naraščati, se je sedaj že domala umirila. Vode so pričele v splošnem padati, vendar pa so še znatno nad nor-malo. u— Dva ponesrečenca. Včeraj popoldne je splezal 6-letni sinček akviziterja Bogdan Finžgar v švabičevi ulici 15 na streho drvarnice. Tu mu je spodrsnilo in je padel z višine kakih 3 m na tla. Zlomil si je levico in so ga morali prepeljati v bolnico. Tam so sprejeli v oskrbo še 28-letnega posestnika Metoda Mavrija iz gmarja na Dolenjskem. v nedeljo je padel z lestve in dobil hude notranje poškodbe. u_ Barbarstvo na grobeti. Pišejo nam: Nerodno je, d.a moramo prav v teli dneh ko je ves svet odet v črnino ob misli na pokojne, zabeležiti primer barbarstva, ki se nam mora o vseh svetih zdeti še brez primere bolj svetoskrunsko kakor bi se nam druge dni. Na pokopališču pri Sv. Križu se večkrat opaža, da pobalinska roka z zlim namenom dela škodo na grobeh. Tako je prav pred praznikom vseh mrtvih razbil nekdo s kladivom ograjo na grobu nedavno v planinah ponesrečenega Marjana Grebenca, ki mu je ličen spomenik na poslednjem domovanju uredil kamnoseški mojster Babnik iz Most. Takšno zlobno dejanje razodeva pač človeka brez kulture in brez srca. Zanimivo je, da še podobna dejanja pogosto dogajajo vprav na grobovih, ki so delo priljubljenega, mnogo iskanega mojstra Babnika, iz česar bi se dalo sklepati, da so v zvezi s kakšno pretirano konkurenčno mržnjo. Grešni storilci pa se na koncu prav gotovo ne bodo mogli izogniti zasluženi kazni. u— Vlom pri Devici Mariji v Polju. V hišo št. 66 pri Devici Mariji v Polju je bil izvršen ponoči drzen vlom. Tat se je priplazil v stanovanje skozi okno ter je odnesel Ivanu Končarju in pa Emiliji Jenčevi različno obleko, več parov čevljev in legitimacije v skupni vrednosti nad 2000 dinarjev. u— Čigavo je nakradeno blago? Policija je prijela dva nevarna tatova in vlomilca, že desetkrat kaznovanega bivšega natakarja Jožeta Tavžlja in bivšega trgovskega pomočnika Vladimira Sagradio. Pri obeh so našli najrazličnejše blago, dva nova trenčkota, več svilenih kravat, nove denarnice, športno čepico, baskiško čepico, dva usnjena siva pasova, dva svilena šala in še to in ona. Aretiranca nočeta povedati, kje sta vse to nakradla. Najbrž ob vlomu v kako trgovino, ker so vsi predmeti novi. Kdor je oškodovan, naj si zaplenjeno blago ogleda v kriminalnem oddelku policijske uprave. u_ šentjakobska knjižnica, Kongresni trg 7, je od nedelje 5. t. m. odprta tudi ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. dopoldne. Ob delavnikih pa posluje od pol 4. do pol 8. zvečer. Ob sobotah pa že od 3. pop. dalje. u_ Plesna vaja JNAD Jadrana bo drevi v dvorani Trgovskega doma. Vodi g. Jenko Igra :Ronny« jazz: Opozarjamo, da je začetek točno ob 20. uri. Domače vesli Ali potrebujete čistilno sredstvo ? ^^Zgodaj zjutraj dosežete nor-B^^^ mdlno lahkotno izčiščenje, če vzamete prejšni rečer 2—3 dražejc 1 ■ ^^^^ ARTINA. Dofci-A V H io se v vseh ^ ■ 9 M ■^^^^lekarnah. -1 H H^^hVsebina ■I 'lil 111 škatlice ZVOČNI KINO IDEAL ibaču v bolnišnici se trije ra-» s smrtjo. Orožniki vodijo irahovitega prelivanja krvi pa |ge kriv. Sfcleke barva v različnih bar-Ptovarna JOS. REICH. nili oči, njenci , preiskS noče ti ♦ Z ljubljanske univerze. Rektorat je razpisal službeno mesto izrednega profesorja za histologijo na medicinski fakulteti Prošnje do 5. decembra 1933. ♦ Predavanje pod okriljem ZKD Sokol-sko društvo Brezovica priredi drevi ob 20. predavanje prof. Stepišnika o temi: >Kmet v boju za obstanek«. V Sokolski četi v Zalogu bo jutri zvečer predaval prof. dr. Oskar Reja o potovanju v Maroko. V Tržiču bo jutri ob 15. pri Sokolu predaval senator dr. Valentin Rožič o Jadranskem morju. Sama zanimiva in aktualna predavanja, ki vabijo občinstvo. ♦ Palača Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu je bila otvor-jena brez vsake slovesnosti. Palača nosi ime kralja Aleksandra, ki je bil osebno navzočen pri blagoslovitvi njenega temelja. Za zgradbo so potrošili že preko 10 milijonov dinarjev, za južno fronto palače pa bo potrebna približno ista vsota. Dovršeni del palače je dolg 90 m in ima pet nadstropij. Veliko dvorišče med dovršenim delom in južno fronto impozantne zgradbe, ki jo bo treba šele zgraditi, bo parkirano. V dovršenem delu stanuje že 60 najemnikov in znaša najemnina za vsa stanovanja mesečno 65.000 Din. Stanovanja v lepi palači so razmeroma cenejša kakor v vseh drugih novih poslopjih. Nobeno stanovanje ni dražje od 2000 Din na mesec. ♦ O šolskih razmerah v Zagrebu so ponovno razpravljali zastopniki staršev in učiteljstva ter ugotovili, da sredmje šale v Zagrebu na leto odpuščajo okrog 300, sprejemajb pa okrog 1000 dijiakov. Za teh 700 dijakov, ki jih je na leto več v obstoječih šolah, bi bila potrebna kompletna srednja šola. Pomanjkanje učilnic dela velike težave pouku in je ziaradi njega sla-ba bilanca na srednjih šolah, ki izkazuje, da komaj 30 odstotkov srednješolskih dijakov v polni meri izpolnjuje svoje dolžnosti, dočim velika večina ne doseže svojih ciljev. _ če si sedaj pripravite domač liker, bode do Božiča ravno prav obležan. Pri tem lahko, izvrstno uporabljate domačo slivovko. Esence za likerje dobite v drogeriji GREGORIČ LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. 5. ♦ Smrt zaslužnega vzgojitelja. V Srem-ski Mitrovici je umrl eden od najstarejših jugoslovenskih učiteljev in zaslužni kulturni delavec Franjo Grdinčevič, star 79 let. Pokojnik je ustanovil Hrvatsko čitalnico, ki deluje že 50 let, vneto pa je deloval tudi v Hrvatski narodni straži, ki se .je borila proti italijaniziranju in madža-rizaciji našega naroda. Velike so njegove zasluge pri ustanovitvi narodne šole v Miitrovici, ki je bila tedaj kakor otok v morju madžarskih šolskih ustanov. ♦ Novi grobovi. V Ljubljani je umrla gospa Franja štrkovičeva, zasebnica Pogreb bo danes ob 16. s Tyrševe ceste 5 V ljubljanski bolnici je umrla gospa Anica Mencingerjeva, rojena Vizjakova, učiteljica v Radovljici. Pogreb bo danesiob pol 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Milijonska škoda zaradi nalivov v Hercegovini. V začetku tega tedna so bili, v nekaterih delih Hercegovine strašni nalivi, ki so, kakor je sedaj ugotovljeno, napravili milijonsko škodo. Najhujše sta oškodevana sreza Konjice in Prozor. Hudourniki so odnesli 32 mlinov, 7 mostov in več gospodarskih zgradb. Raztrgali so tudi ceste ter poškodovali mnogo stanovanjskih hiš. V Ostrošcu je vdrla voda v občinski dom skozi okna prvega nadstropja ter popolnoma demolirala to poslopje, ki je eno največjih v vasi. škodo cenijo na 6 milijonov dinarjev. Po čudnem naključju so tudi lani istega dne v istih vaseh besnele nevihte ter povzročile veliko škodo. ♦ Sleparski bankirji pred sodiščem. Pred sodiščem v štipu se je začela razprava proti upravnemu odboru propale Viničke kreditne banke Ko jO bila uvedena preiskava. so našli v banki samo še dva raztrgana kovača. Voditelji in odborniki banke eo oškodovali vlagatelje za okrog 2 milijona dinarjev. Obtoženi so zaradi lažnega bankrota in še za celo vrsto sleparij in poneverb. Razprava proti tem pijavkam bo trajala najmanj 14 dni. ♦ Strašna bitka zaradi pešpota. V vasi Kudiv blizu BihaOa sta se kmečki družini Alije Miškiča in Hasana šariča že več let pravdali in tudi pretepavali zaradi nekega pešpota. Staro soATaštvo si je te dni nenadno dalo duška v krvavi bitki z vilami in sekirami. V bitki so zmagali Mi-škičevi, a je tudi na njihovi strani nekaj ranjencev. Strašna nesreča pa je zadela šaričeve: oče in sin sta ubita, ostala je na posestvu sama žena s kopico malih otrok. Glavi ubitih šaričev sta popolnoma razsekani s sekirami. Nekemu kmetu so divji nasprotniki z gnojnimi vilami iztak- velefilm Ljubljane u^ vvKmm na 18. obletnico nesrečne pogodnjK&apallu priredi Klub jugoslo-venskiBJBBemikov iz Trsta, Gorice in Istre ffiPfl^ 10. t. m. v opernem gleda-lišču jjpHEi večer z uprizoritvijo revije »GlE^lTjKna«, ki jo je zbral iz pesmi našig jHMfiih pesnikov režiser g. Delak Ferfi^ tudi režira. Revijo prepletajo pfil ttbfrelakove Katje s plesnim zborom, jB J| sama naštudirala po muzikl g. K«k ^^^ttje bo solopetje konservatori-stov f ^^B aaen Antičeve, altistke, in g. Janov- ^^ jaritonista. Sodeluje tudi celotni aK,___bliski pevski zbor, vpletene so v delo recitacije klubovih članov in govornega zbora, tako da je revija, ki jo oživljajo diapozitivi g. Ljuba Ravnikarja, res lepo zaokrožena celota, ki bo gotovo najbolj primerna za posvetitev temu žalostnemu spominu. Prireditev se prične že ob pol 20. zaradi koncerta naših južnih bratov v Unionu in bo v teku dobre ure končana, tako da bo moglo narodno občinstvo posetiti tudi ono prireditev. u_ Gospodje oficirji ljubljanske garni-zije bodo imeli to soboto tovariški večer v dvorani hotela >Metropok. Pričetek ob 21. Gg. rezervni oficirji naj smatrajo to notico, za vabilo in naj posetijo prireditev.. u_ Dravski vozarski eskadron bo praznoval svojo Slavo SV. Dimitrija dne 8. t. m. Ob 11. bodo obredi na dvorišču vojašnice kralja Petra I. Osvoboditelja, popoldne pa bo istotam vojaška zabava. Domačin slave je konjiški kapetan •!. Drago-ijub Ilič. u_ Prijateljski sestanek članov »Taborskega okrožja JNS« (Krajevne organizacije JNS za sodni, kolodvorski, šentpeter-ski in vodmatski okraj) bo to soboto ob 20. v dvorani restavracije glavni kolodvor. Na dnevnem redu sta predavanji: »Osvobodilna stremljenja Slovanov na Balkanu v zadnjih desetletjih« (g. prof. dr. F. Kro-pivnik) in »Politična in kulturna sredstva strank v tisku. (g. St. Virant). Odličen kvartet iz vzhodne Ljubljane poživi prijateljski sestanek z lepo narodno pesmijo. Abstinentje ne pridejo v zadrego, ker se bo postreglo s pijačo le na izrecno željo posameznikov. Pridite vsi člani JNS, vaši prijatelji in somišljeniki JNS ter pokažite, da živite politično in prosvetno in da je Taborsko okrožje važna sestavina ljubljanskega političnega sreza! u_ Violinski koncert Karla Rupla. Drevi ob 20. se bo vršil v Filharmonični dvorani violinski koncert, ki ga izvaja Karlo Rupel, pri klavirju je gdč. Zora Zarnikova. Spored koncerta je naslednji: Slavenski: Slovanska sonata op. 5. Logar: Arija. Lhotka: Dve jugoslovenski rapsodiji: a) Slepačka. t) Zetelačka. Po odmoru v n. delu Cesar Franckova sonata v a-duru in Lalo: španska simfonija. Oba umetnika violinist Karlo Rupel in pianistka Zqra Zarnikova sta najboljšega slovesa. Spomladi sta koncertirala v Zagrebu ter dobila tam izredno laskavo oceno. Violinist Rupel nam prinaša izbran spored, k! ga sestavlja deloma iz najboljših del domače in svetovne literature. Dolžnost naša je, da se zanimamo za razvoj svojih nastopajočih umetnikov ter da njihove koncerte posečamo. Zato najvljudneje. vabimo na nocojšnji koncert. Predprodaja vstopnic po običajnih cenah v. knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu tekom dneva, zvečer od pol 8. ure dalje pa v veži pred Filharmonično dvorano. u_ Koroški Slovenci priredijo v Delavski zbornici v soboto 4. t. m. ob 20. »Koroški večer«. Po uvodni recitaciji bo predaval g. dr. Bajič o mednarodnem pomenu koroškega vprašanja; g. dr. Kušej pa o Koroški v pravni luči. Po predavanjih nastopi zbor koroških pevcev. Nato prosta zabava z domačo godbo. Korošci, pridite vsi! Povabite znance in prijatelje- Vljudno vabljene vse bratske organizacije. u— Učiteljski pevski zbor izvaja v H. delu svojega vokalnega koncerta, ki se bo vršil v ponedeljek 6. t. m. ob 20. v unionski dvorani, naslednja dela: Prvi zbor je »čače moj«, napisan za otroški, ženski, moški in mešani zbor v plemeniti folklori. Je to pisana žalostinka v rapsodičnem slogu. Posamezni zbori si oddajajo melodijo drug drugemu, naposled se strnejo v naj-nežnejšem pianissimu v celoto, kateri pristopita dva otroška sologlasova. Zbor izvaja Učiteljski zbor, otroški zbor pa ženski zbor državne učiteljske šole v Ljubljani. Napisal ga je Ivan Matetič, doma iz Istre, našemu koncertnemu občinstvu je znan po harmonizaciji narodnih pesmi, ki jih s tolikim uspehom pojejo Trboveljski slavčki. Dalje je -zastopan Lajovic An- Pesem materinske ljubezni. Ljubezen sina do staršev. To je film najsvetejših čustev. To je film življenja. Kdor ljubi svojo mater si bo ogledal to delo Sodelujejo: Mea Marsh, James Dunn Režija: Henry KIng Predstave danes ob 4., 7. in 9. »i zv. zadostuje za 4 do 6 krat. Odobreno od Alinistir. »oc. politike in narodne)!* zdravja San. oddeL S. Br. 12258 od 12. julija 1932. u_ čajanka SO Preporoda bo v soboto 4. t. m. ob 20. v Trgovskem domu. Sodeloval bo priznani RJutra« v arhivu. ton s svojima zboroma >Vodica čista se vila« in »Napitnica«. Spadata med najlepše zbore, kar jih pozna slovenska literatura. Tudi v II. delu je zastopan Slavko Osterc s svojim zborom »Ko sem jaz služil« na belokranjsko narodno besedilo. Zbor je šegav, preprost in skuša zadeti belokranjski ton. II. del zaključi Pavel šivic, ki je tudi nov kot zborovski skladatelj. Zbor zapoje njegov slovenski- foks »Pajek z muho pleše«, ki je napisan za mešani zbor s četveroročnim klavirskim spremljevanjem. Naslanja se na moderne plesne ritmične elemente, je zelo bogat v kromatiki, čeprav se naslanja samo na en tonov način, o III. delu jutri. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Harmonični trozvok vsega dobrega so tri idealna sredstva za nego lepote: dovršeno blago lilijino mlečno milo »Paracelsus« in nezamenljiva lilijina mlečna krema »Para-celsus« in odlični puder »Liane« Paracel-sus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« izdelke. • DANES PLESNI VEČER SK ILIRIJE Iz Maribora a_ Praznik vseh svetnikov v Mariboru je potekel nad vse dostojno in v globokem spoštovanju spomina pokojnikov. Vsa tukajšnja pokopališča so se spremenila v en sam nepregleden vrt jesenskega cvetja in vencev, ki so ga ožarjaie s trepetajočimi plameni deset in desettisočere sveče in svečice. V spomin pokojnikom so zapeli ob 15. uri mariborski moški zbori Ipavčeve pevske župe pod vodstvom g. Gašpariča pred kapelico sredi mestnega pokopališča tri nagrobnice. Istočasno sta igrali godbi na obeh sosednjih pokopališčih turobne žalostinke. Posebno prisrčna je bila spominska prireditev tukajšnjega Društva slovenskih obrtnikov, ki so se korporativno zbrali na grobovih svojih pokojnih članov in je društvena godba, zaigrala nad grobom obrtniškega voditelja Jože Volčiča več žalostink. že dopoldne so položili mariborski gasilci in reševalci pred vrata kapelice krasen venec z državno trobojnico v spomin svojim 9 pokojnim članom, poleg njega pa je bil obešen venec mariborske mestne občine v spomin vsem padlim junakom. Agilne članice Slovenskega ženskega društva v Mariboru pa so nabrale pri vhodih na pokopališča za poplavljenee 5036 Din. a— Petnajstletnico jugoslovenske v°jr>f> mornarice bo proslavil na svečan način tudi Maribor. Novo ustanovljena mornarska sekcija Jadranske straže v Mariboru bo priredila v ta namen veliko mornarsko proslavo v soboto 4. t. m. v veliki d-vorani Narodnega doma. Vabi se k udeležbi vsa mariborska narodna javnost. Najprej bo predavanje o postanku naše vojne mornarice, nato pa sledi ostali del proslave, ki bo temeljil predvsem na naši prelepi narodni pesmi in godbenik točkah ter prosti zabavi. Vstopnine ni. a_ Ljudska univerza priredi drevi ob 20.15 uri spominsko proslavo 50 letnice smrti velikega ruskega romanopisca Tur-genjeva. Predaval bo univ. prof. g. dr. Spektorski iz Ljubljane, ki bo govoril o temi j-Turgenjev in ruska družba«. Predavatelj bo govoril v srbohrvaščini. a— Mojstrska izpitna predavanja, ki jih priredi mariborska poslovalnica zborničnega obrtno-pospeševaleega zavoda, se bodo pričela v četrtek 9. t. m. ob 19.30 uri. Interesenti, ki so se že priglasili, bodo o tem obveščeni pismeno. Vsi, ki se še nameravajo priglasiti, naj se zanesljivo zberejo točno ob določeni uri v risalnici deške meščanske šole (v poslopju državne realke) v Krekovi ulici nasproti Narodne banke. S seboj naj prinesejo majhen zvezek za beležke in svinčnik. Doslej se je prijavilo že okrog 40 udeležencev. a_ Tretje kolo mariborskega šahovskega turnirja je bilo odigrano na praznik Vseh svetih. Stanje v prvi skupini: Ostanek 3, Bijen, Komč, Lobkov, Lukež, Savli, Strniša po 2, Kukovec, Jordan 1 in pol ter Lečnik pol točke. V drugi skupini pa: Gobec st., Gujnik. Lorber in Kotnik po 2, Fišer 1 in pol, Trelec in Gobec ml. po 1. Turnir se bo nadaljeval v nedeljo dopoldne. v zeleni dvorani hotela Union. Začetniki ob 19.30, ostali ob 20. 11303 u— Včerajšnji prvi nastop Marije Je-ritze v velefilmu »Velika kneginja Alek. sandra« je navdušil ljubljansko publiko. Svetovna kritika, ki je dovolj stroga, prav upravičeno ceni to pevko med pevske fenomene sveta. Do danes je neprekosljna, edinstvena. Prvotno se je branila nastopiti v filmu, boječ se, da bi njen glas pri prenosu izgubil na jakosti in lepoti. Sedaj, ko je zvočna tehnika že taka, da reprodu-cira glas brez najmanjše spremembe, se je odločila, da zapoje na platnu. V ta filmski prvenec se je Jeritza dala vsa, ves svoj pevski in igralski talent. Kdor je slišal Marijo Jeritzo na odru, mora priznati, da je na platnu enaka. Njen glas ni niti za las spremenjen. Marija Jeritza poje dnevno v Elitnem kinu Matici. u_ ZKD film »V znamenju križa«, ki se predvaja v Elitnem kinu Matici dnevno ob 14., še ni izgubil svoje privlačnosti, čeprav se že precej časa predvaja, vendar ima stalno mnogo obiskovalcev. Nič čudnega, saj je to največji in najznamenitejši kulturni film s^danjgsti. Svetovna kritika ga je proglasila ifc delo neprekosljive vrednosti, ki z vso natančnostjo podaja običaje Ln življenje starega Rima za časa Nerona Film je primeren tudi za dijaštvo, ker je v njem kos zgodovine krščanstva. Cirkus Maksimus je tako podan, kakor da bi stali pred pravo zgradbo. Film se bo predvajal samo še nekaj dni. Zato naj si ga ogleda vsakdo, ki doslej še ni utegnil. u_ De!avsk» oder »Svobode« uprizori v nedeljo, 5. t. m. ob 20. v dvorani Delavske zbornice reprizo Iv. Cankarjevih *>Hlap-cev«. Premijera »Hlapcev« je pokazala nove smeri v gledališkem ustvarjanju in v reprizi bodo še podčrtane. Zato ne za- ZVOČNI KINO DVOR Telefon 27-30 Danes nepreklicno zadnjikrat Georg 04Brien KRALJ PRERIJ v filmu PO SLEDOVIH Pot v »Dolino smrti«. Boji z Indijanci in roparji. Hudi boji z na ravo. O' Brien premaga vse nasprotnike. JUTRI! TOM MIN JUTRI! »DIRKA V SMRT" Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Močno je zaživela Helena Gloryjeva v interpretaciji gdč Starčeve. Podala jo je tako, da smo razločno videli na eni strani srčno dobroto, na drugi pa skoraj zločinsko naivnost te ženske, ki jo ja tudi pisatelj naslikal z močnimi potezami, kakor kak nadrealist svoj portret. Zato pa je imela naša sicer tako močna igralka ga. Zakrajškova v pestunji Nani dokaj nehvaležen posel. Značaj in vloga b3 ženske, ki je le prav površno obdelana, se nista prilegala njenemu bistvu. Močan par iz vrst robotov sta ustvarila gdč. Kraljeva z robotko Heleno in g. Blaž z robotom primusom. Gdč. Kraljeva nam je zlasti proti koncu tretjega dejanja zaigrala z močno stvarjalno silo. Ostali roboti so igrali stilizirano, uklonjeno v določeno obliko, in to zelo enotno, kar moram posebej pohvaliti glede igre in režije. Igrali so g. Rasberger Mariuša, ga. S a v i n o v a SuMo, g. M e d v e n Radiu-sa, g Tovornik Damona, g. Gorin-š e k drugega robota, g. Crnobori tretjega, g. T u r k četrtega in g. Verdonik slugo. Spričo proslave češkoslovaškega narodnega praznika je bilo gledališče, razen lož. skoraj razprodano. Videli smo tudi mnogo takih, ki jih sicer pogrešamo. R. Rehar. »Protens«. Pravkar je izšla 1. številka novega slovenskega mesečnika »Proteus«, ki ga je pričela izdajati v redakciji dr. Pavla G r o š 1 j a Prirodoznanska sekcija Muzejskega društva v Ljubljani. Novi časopis 'op-Io pozdravljamo in priporočamo. Prva številka kaže, da smo z njim dobili revijo, kakršno smo že dolgo pogrešali: revijo, ki bo zlasti mladino in širše sloje seznanjala z novostmi v prirodnih vedah, uvajala čitate-Ije v globlje poznanje prirode in jih utrjala v ljubezni do živalstva in rastlinstva. O novem mesečniku priobčimo še podrobnejše poročilo. Naročnina znaša letno samo 5;) Din in se pošilja na naslov: Dr. Al i in Košir, Ljubljana I. Na Kodeljevo 3. Šesta jesenska razstava v Beogradu. V Umetnostnim paviljonu na Kalemegdanu je bila v nedeljo otvorjena šesta jesenska razstava beograjskih upodabljajočih umetnikov. Udeleženih je 36 starejših in mlajših slikarjev, 7 kiparjev in 8 razstavijalcev aplicirane umetnosti. Prof. W. Valk, holandski geograf in prijatelj Jugoslovanov, ki se fe let06 mudil tudi v Ljubljani (ob tej priliki smo priobčili v 'Jutru« razgovor z njim), je priobčil v najnovejši številki amsterdamske revije >B u i-t e n« daljši članek z naslovom »In de Hoofa-stad van Herzegowina« (V glavnem mestu Hercegovine.) Tu opisuje prav simpatično značaj in preteklost Mostarja. zlasti pa pri poved j je o življeniu muslimanov v tem sla rodavnem mestu. Tri krasno reproducira;i<-slike izpopolnjujejo ta lepi donesek k poznanju naše zemlje na Holandskem, stvu te industrijske utopije. Mestoma je dosegel s svojo režijo silne efekte, ki so dosegli višek v drugem dejanju ob nastopu množice robotov. Tretje dejanje je padlo, ker pade tudi v pisateljevem delu. Rešila ga je le velika ustvarjalna moč igralca Furijana. Centralna osebnost igre je ravnatelj Harry Domin, človek, zaverovan v pravilnost svojih idej in možnost uresničenja utopističnih sanj o človeškem raju na zemlji, močan v svoji volji, nežen in galanten kot kavalir, kot mož. G. VI. Skr-binšek ga je tako tudi pojmoval in je zato ustvaril malone dovršen lik. Pod višjo linijo je zašel le na dveh, treh mestih. G. Na krst se sprva ni mogel popolnoma vživeti v inž. Fabryja, potem je pa ra-stel in dosegel v drugem dejanju višek. Psihološko močno tipizirano >3 ustvaril g. Pavle Ko vič dr. Galla. To je bil eden najmočnejših likov večera. Dr. Hallemeier g. Groma ni bil tako naraven, kakor smo pri tem igralcu vajeni. Vloga mu ni povsem pristojala in se je ž njo skoraj ves čas boril. Tudi vrline g. Daneša v konzulu Busmannu niso prišle popolnoma do izraza, kar pa ni njegova krivda, saj je ustvaril iz tega lika več kakor pisatelj. Zato pa je našel g. Furijan v stavbeniku Alkvistu novo lepo priliko za sproščanje svojih igralskih sil. Zadnje dejanje je slonelo vse na njegovih ramah, in to svojo nelahko nalogo 1e rešil zelo častno. Mestoma je tu dosegel trenutke zares čiste umetnosti. stranski, tako da nam podaja pravo resnično sliko tistih časov in ljudi, ki jih je dgži-vel in spoznal. Nam pa je vse to izredno nepoznan svet in smo zadovoljni, da nas pripovedovalec tako varno vodi po njem in nas seznanja z ljudmi in dogodki, o katerih ni dvoma, da so bili resnično na svetu in se rta ta način seznanjamo s tem nenavadnim delom sveta ob nenavadnem času. Res za vsakega živa in zanimiva knjiga. I. Š. dolgih uvodov in predgovorov nas postavi knjiga sredi onih vročih bojev pri Przemy-slanih \ agustu 1. 1914. Za nas 6tarejš2, ki smo v časci}isih in na kartah spremljali te boje, je pravi užitek še enkrat od blizu pogledati v ta poraz avstrijske armade; sto in sto spominov sc vzbuja okrog nas; za mladino je to skoraj neznan svet, a je prav, da izve o njem. Za one, ki 60 bili zraven, bo vse to še posebna slast. Na to nas vojna zanese s pripovedovalcem vred v Karpate. Zdi se nam, da preživljamo še enkrat čase pred 20 leti. Tisti grozni boji v Karpatih, kjer se je odločala naša usoda... In potem beg preko fronte, pot v ujetništvo. Mislimo, da ni treba navajati nadaljnjih poglavij, ker bo knjiga v nekaj dneh v rokah članstva. Ime Sibirija je v naslovu rabljeno nekoliko na široko, ker izvemo v knjigi še marsikaj drugega, ne samo o Sibiriji. Zato je knjigi dodan zemljevid, da bo vsak čitatelj lahko zasledoval pot našega vojaka. Je res nenavadna. In ti doživljaji ob sibirskih rekah, med neznanimi narodi, ob progi, kjer so se bile med 9eboi bele in rdeče čete, po mestih, kjer si ni bil nihče sveet življenja! Vse to podaja ta knjiga v tako obilni meri m tako živi obliki, da se zrcali iz nje cela Sibirija, kakor je izgledala v tistih strahotnih dneh in kakor izgleda najbrž še sedaj. Kajti Sibirija je obširen pojem in naša knjiga jo kaže od vseh strani. Pripovedovalec ima dober spomin, ker ni pozabil niti malenkosti. ki «o pogosto zelo značilne, ima smisel za opazovanje, dobro ve, kaj je za čita-lelja zanimivo, in «kuša biti ves čas nepri- Martborsha uprizoritev čapkovih „RUR" Ljubljana je videla čapkove »Rossums UnivetsaA Robot« že nekako pred desetimi leti, takrat, ko so.šli nenavadno zmagovito preko velikih in malih evropskih odrov ter so srečno prestali tudi karanteno na Ellis Islandu. v Mariboru so nam jih tudi že takrat obetali in ponavljali potem svojo obljubo leto za letom; letos smo jih pa le srečno dočakali, in sicer prav v soboto 28. oktobra, za proslavo češkoslovaškega narodnega praznika. Tako smo slavili prav za prav kar dva jubileja. In temu primerno slovesno, kajti pred predstavo nam je orkester učiteljiščnikov zaigral češkoslovaško državno himno. Zrežiral je delo g. Jože K o vič s poglobljenim uživetjem. Skušal je zlasti poudariti temeljne osnove, kar se mu je tudi posrečilo. Posamezne like je strnil v prijetno skladno celoto, sceno je pa »konstruiral po notranjem in zunanjem svoj- Citafte tedensko revijo ..ŽIVLJENJE IN SVET41 a_ Tujski promet v oktobru. V prete-islem mesecu je bilo pri predstojništvu ma- mariborske mostne policije prijavljenih 1155 tujcev, med njimi 568 inozeincev. a— Onemoglost na ulici. Reševalci so bih predvčerajšnjim poklicani na mariborski glavni kolodvor, odkoder so morali •prepeljati v bolnišnico 76 letno zasebnico Terezijo Bitežnikovo, ki se je zgrudila zaradi starostne onemog'osti. Nezgoda pri delu. Med delom je spodletel nož 2S letnemu čevljarju Ivanu Žu-pevcu iz Tvorniške ulice in se mu zasadil v desno roko. Prvo pomoč je prejel Zupevc na tukajšnji reševalni postaji. Iz Celja e_ O Vseh svetih so se celjska pokopališča. odela v sveže cvetje in zelenje. Zlasti grobovi na okoliškem in mestnem pokopališču so bili lepo okrašeni. Na ti dve pokopališči s0 vozili mestni avtobusi v torek popoldne na praznik ves dan in v četrtek dopoldne Na praznik &o romale velike množice peš ali tudi z avtomobili na nokopališča. Omladinci so namestili pri g,'a vnem križu na gorjem delu okoliškega pokopališča pot, s trnjevimi kronami ovenčanih križev z imeni Vladimira Gor-rana in bazoviških žrtev. Ob 15. so zapeli združeni moški zbori Celjskega pevskega društva »Oljke*; in ^.Celjskega Zvonar skupno okrog 80 pevcev pod vodstvom g. šeguie na okoliškem pokopališču Jelenovo Usliši nas Gospode in Prelovčevo »Zadnje sk>voit v spomin Gortana in bazoviških žrtev ?a Prelovčevo »Oj, Doberdob«. Nato so združeni zbori zapeli prvi dve- pesmi tudi na mestnem, tretjo pa na vojaškem pokopališču. Moški zbor »Svobode« pod vodstvom g. C. Preglja je pel na bolniškem, okoliškem in mestnem pokopališču. Vreme Je bilo na praznik ves dan brez dežja, štetje obiskovalcev grobdv, ki ga je izvršil Rdeči križ in obenem pobiral jštevni nov-Čičs za reveže, jc izkazalo, da je obiskalo okoliško pokopališče 947, mestno pa 1296 oseb. Darov je bilo nabranih v skupnem znesku 2243 Din. e_ Proslava 40 letnice obstoja Savinjske podružnice SPD v Celju bo 11. in 12. t. m. V soboto 11. t. m. zvečer bo v Narodnem domu planinska prireditev, v nedeljo 12. t. m. dopoldne pa slavnostno planinsko zborovanje. e— Nevaren ogenj v tekstilni tovarni. V torek ob 6.45 zjutraj je nastal v tekstilni tovarni tvrgke Bergmann in drug pri Sp. Lanovžu ogenj, ki bi bil lahko imel usodne posledice, če bi ga ne bili delavci kmalu pogasili. Ogenj je nastal, ker je švignila iz motorja iskra in padla na transmisijsko kolo stroja za kosmatenje blaga. Fino zrahljana tkanina na stroju se je takoj vnela in v hipu je bil stroj v plamenih Zgorelo je nekaj flanela in barhen-ta ter gonilni jermen na stroju, škoda znaša okrog 9300 Din. e_ Brezposelnost narašča od tedna do tedna. Pri ekspozituri javne borze dela v Celju se je od 21. -do 31. oktobra na novo prijavilo 95 brezposelnih, delo je bilo ponujeno za 25 oseb. e_ Samo do jutri je še čas, da si nabavite nove srečke drž razredne loterije v podružnici >Jutra< v Celju. e_ Kino Union. .Danes ob 16.30 in 20.30 zvočui velefilm >Matk in zvočna predigra. Gospodarstvo Naša trgovina s tujino v prvih devetih mesecih Poročali smo že, da je vrednost našega izvoza v prvih devetih mesecih 1. 1933. znašala 2287.6 miiij-ona Din (lani v istem času 2033.6 milijona Din), a vrednost uvoza ?(»75.8 milijona Din (lani v istem času 2121.6 milijona Din). Prebitek znaša torej 221.8 milijona Din (lani v istem času primanjkljaj 88 milijonov Din). Najslavnejši izvozni predmeti so bilj v prvih devetih mesecih (po vrednosti v milijonih Din): gradbeni les 414.1, turščica ^40.3, sirovi baker 317.2, svinje 158.5, jajca 147.1, izkopanine i.n rude 76.4, sveže meso 74.1, perotnina 63.7, govedo 58.1, cement 44.9, presno sadje 40.6, konji 35.1, hmelj 34.3, tobak v listju 32.3. lesni Izdelki 25.8. konoplja 23.4 in drugo. Nasproti istemu času lanskega leta je izvoz po količini večji za 30.82 a po vrednosti za 12.48 % (za o!.a malenkost popustila in se je trgovala za kaso po 245 in 246. 7 odst. investicijsko je bilo zaključeno po 49.50, 51 in 52 in 7 odst. Blair po 33. Devize Ljubljana. Amsterdam 2307.63 — 2318.99, Berlin 1362.91_1373.71, Bruselj 797.74 do 801.68. Cucih 1108.35_U13.85, London 178.19 — 179.79, Ne\vvork 3686.05 _ 3714.31, Pariz 223.85_224.97. Praga 169.90_170.76. Trst 300.68_303.08 (premija 28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.80. Zagreb. Amsterdam 2307.63 _ 2318.99. Berlin 1362.91 — 1373.71. Brjselj 797.74 do 801.68, London 178.19—179.79. Milan 300.68 do 3C8.08, Newyork kabel 3708.05—3736.31. ček 3686.05 — 3714.31. Pariz 22385—224.97. Praga 169.90 — 170.76, Curih 108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.1975, London 16.09, New-york 334.50, Bruselj 71.9750. Milan 27.1750, Madrid 43.20. Amsterdam 208.15, Berlm 123.1750. Dunaj 72.58 (58), Stockholm 83, Oslo 81, Kobenhavn 72, Praga 15.33, Varšava 57.85. Atepe 2.P5, Carigrad 2.4450, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 11.60. London 28.22, Milan 47.80, Newvork 584.46. Pariz 35.53, Praga 25.71, Curih 175.87 100 S v zlatu 128 S pan Kakor milijoni za pranje pripravljenih rok Na milijone kisikovih mehurčkov — vsak zase Vas pomočnik — se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo -ne da bi bilo treba Vašim rokam kaj delgti — lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Radio n. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 245 den., 7% investicijsko 50 den., 8"/o Blair 36.50 den., 7°,o Blair 34.50, 7% posojilo Drž. hipotekarne banke 45, 4°/o agrarne 26 den.. 6°/o beglu-ške 36 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 245 do 246, za december 245.50 do 246.50, 7 odst. investicijsko 51.50 do 52, 4 odst. agrarne 26.50 do 27.50, 7 odst. Blair .32.50 do 34, 8 odst. Blair 35 do 37, 6 odst. begluš'ke 36.50 do 37: bančne vrednote: Narodna 3550 denar, PAB 226 do 228: industrijske vrednote: Šečerana Os.ijek 120 do 150, Trbovlje 95 do 110, Impex 50 denar. Beograd. Vojna škoda promptna 246 in 245 zaklj., za december 246 bi., 6°/n be>,'lu-Ške 37 _ 37-35. 8°/n Blair 36.75 zaklj., Narodna banka 3650 den., Priv. agrarna banka 226 in 226.50 zaklj. Dunaj. Dunav-Sava-Jadran 13, Trboveljska 13, Alpine-Montan. 9.70, šečerana ,16.. Blagovna tržišča ŽITO. Chicago (2. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za decembcr 85, za marc 87.750, za maj 95.50; turščica: za december 32.50, zi marc 39, za maj 48.750, za julij 50.50; oves: za december 42.750. z maj 55.25; rž: za december 61.750, za marc 60.50. 4- Winnipeg (2. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za december 67.25, za oktober 63. + Ljubljanska borza (2. t m.) Tendenca za žito čvrsta. — Nidijo se (vse za 9lovenekO postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška, 79/80 kg 150 — 152.50; baranj*ka, 78/79 kg 147.50 do 150; sremska. 78/79 kg 147.50 — 150; koruza (po navadni tarifi): za november 125 — 127.50; nova, umetno sušena 115 do 117.50; moka: baška >0« 255 — 260; banat-ska 270 - 275. + Novosadska blagovna borza (2. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet 116 vagonov. Pšenica: baška. okolica Novi Sad, 102 _ 104; okolica Sombor 101 — 103; srednjebaška in slavonska 103 — 105; gor-njebanatska HOl do 103; erednjebanat-ska 100 — 102; južnobanatska 94 _ 96; baška potiska in baška ladja Dunav, Begej 105 — 106; baška, ladja Tisa 106 do 108. _ Ove9: baški. eremeki in slavonski 51 _ 53. Jermen: baški. sremski. 64/65 kg 62 _ 64. Koruza: baška. sremeka 72 _ 74; slavonska 74 _ 76; banat*ka 69 — 71; baška ladja Bogei 71.50—73.50; ladia Dunav Tisa 72 — 74; baška. sremeka. nova. sušena. za oktober, pariteta Indjija 62 — 64; baška. sremska. za december - januar 54 do 56. Moka: baška. banatska >0g< in >0gy< - 215; >2« 175 _ 195: 165 - 175. >6« 112.50 —.122.50; .7« 82 50 - 92.50: >8« 65 — 70; sremska, slavonska >0g« ^Planinski vestnik«. V proslavo 401etnice S'!ovenekesa planinskega društva je izšla že drusa obsežna slavnostna številka društvenega glasila ^Planinski vestnik«. Na uvodnem n estu 8.-10. številke je objavljen članek Ypotnikovega urednika dr. Joa Tominška ^Štirideset let obstoja Slovenskega planin-pkeia društva«. Pisec podaia idejni pregled dela in uspehov v teh štirih "desefletjih. Or-ganizatorni razvoj SPD je obdelal dr. Fran Tnminšek; posebno izčrpen je pregled razvoja in napredka osrednjega draštva, a tudi delo številnih podružnic ie primerno ocenjeno Slike posameznih koč je narisal inž. llerbert Drofenik. vmes pa so tudi slike raznih za planinstvo zaslužnih mož. Zanimivo ie poročilo o planinskih stikih med Čehi in Slovenci (spisal J. Permak). V dostav-ku sta natisnjeni dve planinski pesmi Ludvika Zorzuta. dva članka dr. Jožeta Rusa, prvi (40 let SPD v številkah) tudi v francoskem prevodu, zaključujeta leno opremljeno. z ilustracijami na nosebnih prilogah okrašeno slavnostno številko. Z obema zvezkoma svoiega glasila je SPD častno prosla-v lo svoj nbilej. »Zvonček« je pravkar nastopil 35. letnik, ir sicer v novi. lični opremi '^grafični pre-osnovi notranjega besedila.^ v 1.-2. številki. Vi je izšla fe dni. ie priobčena pravliica pisateljice Tlke Vaštefove. dr. Roman Savnik o življeniu v brezvodni nnščavi. Vinko Ritenc nadaliuie pravljico »UIvan Meštrovlc i njegovi radovi«, ki bo prvo in edino avtentično izdanje repro-duciranih , del največjega jugoslovenskesra vpodabljajočega umetnika. O subskripciji za to pomembno knjigo, ki bi pri drugih narodih vzbudila izredno pozornost, če bi šlo za umetnika svetovnega imena, čitamo v poročilu izdajatelja naslednje zanimive vrstice: Vsekako je značiJno za stanje naše knjige v današnjih razmerah (ko se v toliko tisočih izvodov plačujejo in širijo razne pisane z>birke in >krasne izdaje« nekaterih domačih in tujih spekulativnih podjetij), da v teku pol leta, odkar smo objavili vabilo na naročbo za to knjigo najdeš med naročniki komaj dva ali tri vseučiliške profesorje, dva ali'tri škofe ali vladike, nekoliko veleindustrijcev in politikov Ob istem času pa se je priglasilo zelo mnogo učiteljev in učiteljic, dokaj nižje duhovščine (zlasti frančiškanov) ter državnih in zasebnih malih uradnikov Prav tako se je iz nekaterih večjih mest priglasilo sorazmerno malo naročnikov (Beograd, Solit, šibenlk, Sarajevo) me>' tem ko se je v nekaterih manjših krajih našlo 10—15 in še več ljudi, ki imajo ra- zumevanje za tako stvar.« Naj ob tej pri-Hki poudarimo, da bi ta izdaja reproduci-ranega dela Ivana Meštroviča zaslužila Dozornost tudi med Slovenci. Knjiga izide v omejeni nakladi in bo. čez nekaj, časa redkost. Noben resnični prijatelj celotne jugoslovanske umetnosti ne bo mogel pogrešati te monumentalne izdaje .Mestrpvi-čevih reprodukcij. Prvi člani poljske Akademije literature. Kakor smo že zabeležili na tem mestu, je pol jska država priznala delo književnikov tako, da je ustanovila Literarno akademijo koi samostojno korporacijo poleg Akademije znanosti. Vlada je že imenovala petnajst prvih članov, katerih imena prinašamo: Poezijo zastopajo: največji poljski lirik sodobnosti Liopold Staff. dalje Boleelav Lešmian in Zenon Przesmycki. znan pod psevdonimom Miriam. Dramatiko predstavljata v Akademiji Karel Hubert Rostorowski in Jerzv Szania\vski. Poljski roman in novela imata pet zastopnikov: Wacla\va Sieroszewskega. Waclawa Berrnta. Zofjo Nalkowsko. Pjotra Chojnovvskega in Juljueza Kattena Bandrow-skega. Kritika 9ta dva: Karol Irzikovvski in Boy Zelenski, novinarje predstavlja Winc°n-ty Rzvmowski.- zgodovinarje Juljjsz Klei ner in filologe Tadeusz Živinski. Kaj mora zanimati v Tretjem earstvu. Pr -čakovati je bilo. da bodo po zmagi hitler ievstva. ki je s puškami, zapori in interna eiiskimi taborišči prisililo Nemce k tnarod ni disciplini«, nastopili številni profesorji in poplavili Nemčijo s teoretskimi utemeljilva- mi novega režima. Že Heine se je norčeval, da je ni budalosti, iz katere ne bi_ nemški profesor Ustvaril teorije. O tem pričajo tudi knjižne novosti v Nemčiji. Navajamo brez tendenčnega iskanja, zgolj po knjižnih naznanilih v literarni prilogi lista *K6lnische Zeitung« z dne 28. oktobra: Založba Aschen-dorff v Miinstru napoveduje spis Josefa Lor-tza: »Katoliški dostop k narodnemu socializmu« in Michaela Scbmausa ^Srečanje i»2d katoliškim krščanstvom in narodno socialističnim svetovnim naziranjem«. Založba Junker in Dunnhaupt v Berlinu napoveduje med drugim knjigo zasebnega docenta dr. Mfillerja Armacka: »Državna ideja in gospodarski red v novi Nemčiji«, dalje knjige: prof. dr. Evgena Fischerja »Ideja ljudske države z biološkega zreliščac, prof. dr. Herr-fahrta »Nastanek in dovršitev Tretjega car-stva«, prof. dr. Hermanna Schwarza 1 Narodno socialistično svetovno naziranje«, doc. dr. Heblmanna »Politična pedagogika«, dr. O. Chr. Fischerja »Nacionalna mirovna politika«, dr. H. Roggeja ^Nacionalno svetovno gospodarstvo«, dr. Steingraberja »Nemška skupnost v sedanjosti«, dr. Lahmanna »Hitlerjevo pojmovanje države«, doc. dr. Voegelina »Rasna ideja v duhovni zgodovini«. dr. Vasconzella »Vzgojna misel v pruski politiki po 1. 1806.«. prof dr. Sprengla »Državna misel v nemškem leposlovju od srednjega veka fio sedanjosti« i. dr. Vse lo obetata narodu »pesnikov in mislecev« dve založbi za let.išnio jesen! Koliko oficielne filozofije spravijo v svpf šele druge založbe, ki ee kar pjlijo za Hitlerjevo milost! in >0gg« 185 — 200; »2« 165 _ 1S5; »5: 145 — 165; »6« 107.50 — 117.50: .71 77.of) do 87.50; j8« 63 — 70. — Otrobi: baški, sremski 48 — 50- bariatski 45 — 48 Fižol: baški sremski beli 1:-» - 135 -j- Budimpeštanska terminska borza (2. t. m.) Tendenca nedoločna. Promet slab. Pšenica: za marc 7.92 do 7.94, za maj 8.05 do 8.06. Rž: za marc 5.95 do 5.9S. Turščic®: za maj 7.02 do 7.03. Repertoar NABODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. ----- Začetek ob 20 Petek, 3. ob 15.: Sonata strahov. Dijaška nredstava. Znatno znižane cene. Sobota, 4.: Pravica do greha. Sreda. Nedelja, 5. ob 15.: Mlinar in njegova hči. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Turške kumare. Premiera. Izven. OPUKA. Začetek ob 20 Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: 01 - 01. Začarani ptič. Sreda. Nedelja, 5.: Havajska roža. Izven. Znižane cene. ★ Strindbergova igra »Sonata strahov« je ena najboljših naših letošnjih predstav. Po-slcdnjič se uprizori v tej sezoni danes o'o 15. kot dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Sedeži so od 5 do 14 Din. Opozarjamo na točen začetek ob 15. Predstava je namenjena v prvi vrsti diiaštvu, samo ob sebi pa je umevno, da ima dostop tudi vse ostalo občinstvo, ki se želi poslužiti izredno znižanih cen. Gostje z dežele prežive nedeljo 5. novembra v Ljubljani najlepše na ta način, da poseti jo v dramskem gledališč j premiero burke v treh dejanjih, »Turške kunirre«. Popularna člana drame g. Cesar in Kralj kreirata dvoje velezabavnih likov, trgovca Vrbka in nadučitelja Picka. Vstopnice se naroča lahko potom dopisnice pri upravi Narodnega gledališča v Ljubljani. Naša opera pripravlja v popolnoma novi zasedbi in inscenaciji ter tudi v novem prevodu Verdijevo opero »Traviata«. Naslovno ulogo bo pela ga. Gjungjenac, dirigira g. Štritof. Premiera bo prihodnji teden. Abonente reda Sreda in Četrtek vljudno prosi uprava, da sprejmejo ta teden za svoj abonma predstavi v soboto 4. t. m. in sicer red Sreda v operi, red Četrtek pa y drami. Sprememba je zaradi dveh praznikov ob Vseh svetih. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom. Zaft-tek ob 20. Sobota. 4.: Deseti brat. Otvoritvena predstava. Nedelja, 5.: Deseti brat. Otvoritev sezone v Šentjakobskem gledališču bo v soboto 4. t. m. z Jurčičevim »Desetim bratom«. Roman je nanovo dramatiziran. Pri otvoritveni predstavi sodeluje celokupni ansambl Šentjakobskega gledališča. Novo inscenacijo so izgotovili po režiserjevih osnutfkih člani pod vodstvom g. Jeroma. Vstopnice se dobe od danes dalje od i0. do 12. in od 15 50 do 17. pri gledališki blagajni v I. nadstropju Mestnega doma. Vsi. ki ljubite narodno ;gro, vabljeni. — V nedeljo se igra ponovi. Mariborsko gledališče Začetek ob 20. Petek, 3.: Zaprto. Sobota, 4.: Pop Cira in pop Spira- Premiera. * »Pop Cira in pop Spira« na mariborskem odru. Ta komedija je dramatizacija zabavne pripovedke znanega srbskega pisatelja Stevana Sremca. »Popa Čiro in popa Soiro« ie zelo posrečeno priradil za oder Božidar Košar. Delo ima pet dejanj in inlermezzo ter slika na jako zabaven način nastanek in posledice malenkostnega razdora v družinah dveh pravoslavnih popov Vse skupaj se godi v starih dobrih ča6ih v neki vasi v Banatu. Mariborsko uprizoritev — prvo v slovenskem jeziku — prip-avlja H. Toma^č glavne uloge igrajo Dragutinovičeva, Za-krajškova. Harastovic in Gorinšek. Iz življenja in sveta Žive trdnjave Takšni oklopni avtomobili so defilirali ob petnajstletnici češkoslovaške republike po praških ulicah Pitna de Aftacama V Stuttgartu je izšel dnevnik, ki ga je pisal med svojim potovanjem po južnoameriški visoki planoti Puna de Atacama mladi \Valter Penck, sin slovitega geografa Albrechta Pencka, za svojo zaročenko, za svoje starše, brate in sestre. \Valter Penck je bil zelo talentiran in kakor kažejo op;si njegovih potovanj, globoko čuteč znanstvenik, geolog. Izvršil bi še mnogo, da se ga ni lotil po svetovni vojni, ko se je vrnil še mlad iz Južne Amerike, rak, ki ga je spravil v prezgodnji grob. Tudi učenjaku ne zadostuje sama energija, izkušnja. veliko znanje, požrtvovalnost in hrabrost. imeti mora še srečo. Ta je pa mlademu učenjaku odpovedala — vsaj kar se tiče nadaljnjih uspehov, kajti uspehi njegovega dela po Puni so in ostanejo veliki. \Valter Penck je štel komaj 24 let, ko mu je argentinska vlada naročila, naj bi raz'skal desettisoče kilometrov obsegajočo puščavno visoko planoto, ki se razprostira med Argentino in Čilejem. To ozemlje, baš omenjena Puna de Atacama, je kakor Ti- Pomembna odkritja mladega geologa betska visoka planota ogromna peščena in skalovnata puščava, v kateri se poedini vrhovi Kordiljer dvigajo do f>000 m visoko. Ta puščava je popolnoma neobljudena, samo na vzhodu, kamor prinašajo pasatni vetrovi z Atlantika nekaj vlage, se pasejo posamezne črede pod nadzorstvom indijanskih pastirjev Drugače potujejo preko nje le redke karavane trgovcev. Puna je zaradi svoje negostoljubnosti naravna meja med Argentino in Čilejem Puščava v višavi in puščava spodaj, spodaj peščeni viharji. zgoraj večni led in sneg. spodaj ubijajoča vročina in suša. zgoraj leden mraz, skoraj brez kaplje vode Takšno je. ozemlje, ki ga je mladi Penck razkril znanosti, ne da bi široki svet dosti zvedel o njegovih tihih junaštvih Prehodil ga je po vsej dolžini in širini, preplezal je prvič celo vrsto do 6000 m visokih vrhov Kordiljer in je s svoje ekspedicije prinesel bogat plen domov. Zal, mu ni bilo dano, da bi uspehe svojega dela razširil z novimi uspehi. Ukradena loterijska srečka zadela milijon peset Znan' francoski nogometaš inž. Pierre Louis Gravier. ki je cesto z velikim uspehom nastopal pri mednarodnih nogometnih tekmah ter je tudi član mednarodne Foot-bal Association. je ukradel o priliki nekega gostovania svojega nogometnega moštva v Juan le Pinsu srečko španske državne loterije Po tatvini je urno izginil iz leto-v:šča. Zdi j pa se je zgodilo, da je ukradena srečka zadela m;'.ijon peset. Gravier se je napotil v B-jrcelono, da bi dvignil dobitek, toda medtem se je bil okradeni lastnik srečke zavedel, da je prav za prav on dobitnik milijona peset, čeprav nima v rokah ukradene srečke. Prijavil ie tatvino policiji in ko se je Gravier pojavil v Barceloni. da bi dvignil denar, so ga aretirali in vrgli v ječo. Tatvina v praški Nar. banki pri belem dnevu V torek dopoldne je prišel inkasant nekega pranega denarnega zavoda v Nar. banko CSR. da bi menjal 500.000 Kč v bankovce manjše vrednosti. Menjali so mu denar in položili svežnje z bankovci na okence. Inkasant je pustil ležati denar nekaj trenutkov brez nadzorstva. To priliko je norabil neznani moški, da ie izmaknil sveženj bankovcev za 200.000 Kč. Čeprav so takoj spravili v pogon vse priprave za alarm in so preiskali vse osebe v banki, niso pri nikomur motfli nai+i ukradene vsote. Inkasanta, ki se piše Andrejevič, so zaslišali ter ga nato izpustili, ker so se preverili. da je na tatvini popolnoma nedolžen, denarja pa vendarle to ni prineslo nazaj. Nemški emigranti na Cipru Vsesvetski kongres Zidov, ki zboruje v Londonu za zaprtimi vrati, je sklenil po-kreniti akcijo za naselitev 50.000 nemških emigrantov na otoku Cipru. Kongres je dovolil kot podporo za naselitev kredit v znesku 2 milijonov funtov. Pritisk na samce v Italiji Italijanski ministrski predsednik je imel te dni na činitelje fašistične stranke nagovor, v katerem je poudaril, da bo dvanajsto leto fašističnega režima posebno trdo za samce. Rimska vlada kani uvesti, od-nosmo zvišati davek na vamske moške. V ta namen se bodo pregledala tudi državna podjetja in uradi ;n bodo iz njih odstranili vse samce, oziroma jih nadomestili z moškimi, ki imajo družino. Velika igralka v reviji V Parizu imajo nov dogodek: Velika francoska odrska umetnica Cecile Sorelova nastopa v neki reviji v Casino de Pariš in žanje ogromne uspehe Zanimivosti iz Nemčije Zeppelini vohunijo nad Fran* ci jo »Petit Journal« priobčuje opis neke noč ne vožnje nemškega Zeppelina nad francoskim obmejnim trdnjavskim pasom. Polet je bil v noči od 30. septembra na 1. oktober. Zeppelin je letel nad utrdbami v Solbrisu in Bourgesu. Plul je zelo nizko in počasi in je s svojimi svetilnimi napravami osvetljeval zemljo pod seboj. Ni dvoma, pra,vi francoski list, da je posadka zrakoplova fotografirala ozemlje pod seboj. kajti Zeppelin se ie kretal nad artilie-rijsikimi pozicijami nad pol ure. Francoska vlada bo morala v bodoče posvetiti poletom Zeppelinov čez francosko ozemlje več pozornosti. Posledica »v isto s merjenj a« Berlinska »Vossische Zeitung«, list, ki je bil ustanovljen 1. 1704 ter je do rjavega režima posvečal svoje predale v prvi vrsti učenim vprašanjem, je doslej izhajala večkrat na dan. Te dni pa je naznanila, da ji je omogočeno izhajanje le še enkrat dnevno, in sicer zjutraj. 4700 učiteljev za zrakoplovbo Na nedavnem zborovanju nemških učiteljev je izjavil referent za nemško zrakoplovbo, da mora imeti vsaka nemška vas vsaj po enega učitelja, ki bo verziran v vprašanjih napadov in obrambe v zraku. Nemčija bo torej postavila na no Porotno sodišče je razglasilo sodbo < procesu Sarret-Schmidtovi. Obsodilo je Georgesa Sarreta na. smrt z giljotino, sestri Filomeno in Katarino Schmidt pa vsako na deset let robije. Poleg tega mora vsak izmed trojice plačati po 100.000 frankov odškodnine, vsi skupaj pa morajo tudi poravnati sodne stroške. ANEKDOTA Slikar Rigaud se je zelo bal portretiranja žensk. »Ce jih slikam, kakršne so,« je dejal nekoč, tedaj same menijo, da jih nisem napravil dovolj lepih, če se jim laskam, pa pravijo drugi, da Rigaud ne zadene podobnosti.« VSAK DAN ENA Nezadovoljni sinček »Oprosti papa, ti se nisi napisal vseh mojih nalog.« lokolitvo Desete mednarodne tekme v telovadbi se bodo vršile prihodnje leto v maju v Budimpešti. Prireja jih kakor vse dosedanje Mednarodna telovadna zveza, ki je bila ustanovljena leta 1881. in združuje danes v svojih vrstah 26 raznih nacionalnih gimnastičnih organizacij Evrope in Ame-r ke. V njei je včlanjeno tudi slovansko Sokolstvo in sedaj je predsednik Unije starata poljskega Sokolstva br. Zamovski. Mednarodne tekme prireja imenovana organizacija od leta 1903. dalje v rednih ra~ mahih po 4 leta. ki se jih udeležujejo vzorne vrste vseh onih včlanjenih organizacij, ki se čutijo dovolj močne za mednarodni tekmovalni boj. Sestav tekem obsega poleg orodne telovadbe tudi neko izvestno število disciplin iz proste telovadbe, vsako narodnost pa zastopa 6 — 8 članska moška vrsta, ki mora po svojih članih predelati vse panoge tekmovalne telovadbe. Tekmuje se torej kolektivistično, cela vrsta^ v vseh panogah, znamkuje pa se za končni rezultat najboljše uspehe prvih šestih tekmovalcev. Ženskih mednarodnih tekem do-sedaj v okrilju Mednarodne telovadne zveze še ni bilo Vendar pa je zadnja glavna skupščina načelno odobrila predlog tehnične komisije, da se bo že v Budimpešti skušalo izvesti tudi ženske tekme. V to svrho je bila poverjena s. Jadviga Zamojska. da skupno s še nekaterimi drugimi strokovnjaki pripravi vsaj osnovni materijal za tozadevne tekme, kar je tudi storila. Zaradi tega. je pričakovati, da bomo drugo leto imeli v Budimpešti tudi ženske tekme. Članice ČOS so imele v ta namen že prve izbirne tekme preteklo nedeljo, ki so pokazale dober material. Kdo se bo udeležil prihodnjih tekem še ni gotovo. Poročali smo že, da bo udeležba Čehoslovakov in Jugoslovenov sigurna, ako je ne bi preprečili kaki politični dogodki. Pričakovati je, da pridejo v Budimpešto sigurno Italijani, najbrže Francozi in Belgijci, mogoče tudi Poljaki in zanimanje kažejo tudi bolgarski Junaki. Nemški tur-nerji niso člani federacije. Vsekakor utegne biti moška tekma tudi to pot težka in žilava, medtem ko bo pri ženski tekmi najbrž udeležba še majhna, mogoče samo iz slovanskih sokolskih zvez, kjer je edino telovadba na orodju in vseh ostalih panogah pri ženskah razvita po gotovem sestavnem načrtu. II. pokrajinski zlet saveza v Sarajevu Kakor je letos združil velike sokolske množice I. pokrajinski zlet ob priliki 701et-nice Ljubljanskega Sokola v Ljubljani, tako pričakujemo, da bo prihodnje leto potovalo zelo veliko sokolskih pripadnikov na II. pokrajinski zlet v Sarajevo, kjer bodo tamošnji bratje slavili 201etnico počet-ka borbe za osvoboditev ter 251etnico ustanovitve bosansko-hercegovske sokolske žu-pe, ki je s svojim kratkim ali intenzivnim delom pred vojno pripomogla do velikih odločitev nekaj let kasneje. Delo za zlet je že pričelo. Pred vsem moramo podčrtati, da je župni tehnični odbor skupno z ostalimi obveznimi župami izdelal že vse proste vaje za ta zlet, ki se bodo, mimogrede povedano, izvajale tudi na velikem zagrebškem zletu, ki bo prihodnje leto v Zagrebu nekako dva meseca po sarajevskem, ko bodo bratje v Zagrebu slavili 601etnico. odkar je prišlo sokolsko seme tudi v beli Zagreb. Dalje pa so na poslu tudi že vsi zletni odseki. Telovadišče bo prirejeno na športnem igrišču sarajevske »Slavije« in je priče! stavbni odsek že s svojimi deli. Na telovadišču bo prostora za okrog 30.000 gledalcev in sicer okrog 10.000 sedežev in 20.000 stojišč. Poleg te- lovadnih prireditev pa bo za zletne dni odprta tudi sokolska razstava, ki naj pokaže delo bosanskih žup v zadnjem četrt-stoletju. Sarajevski zlet je obvezen za župe Sarajevo, Mostar, Cetinje, Užice, Tuzla, Banja Luka in Kragujevac, torej same župne tvorbe, ki so v sedanji obliki nastale po vojni. Največje med njimi sta župi Sarajevo in Mostar, ki imata poleg lepega števila društev tudi zelo dobro organizirane-in razvite sokolske čete. Število sokolskih pripadnikov navedenega župnega kroga je manjše od števila pripadnikov žup, ki so priredile ljubljanski pokrajinski zlet, vendar pa lahko že danes trdimo, da se bo zbralo v Sarajevu na Vidov dan 1934. leta najmanj okrog 30 tisoč Sokolov in Soko-lic, da proslave skupno 201etnico onega dne, ko se je sprožil tok svetovne vojne, ki je prinesla nam vsem osvobojenje in zlasti prejšnjemu turško-avstro-ogrskemu pašaluku možnost vsedrugačnega razvoja. Dramski odsek Sokola na Viču uprizori kot otvoritveno predstavo v letošnji sezoni v nedeljo 5. t. m. v dvorani Sokolskega doma Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec«, v režiji brata Luja Drenov-ca. Začetek ob 20. K otvoritveni predstavi vsi bratsko vabljeni. Predprodaja1 vstopnic v Sokolskem domu in pri br. Jeločniku v Rožni dolini. Pri predstavi sodeluje društveni salonski orkester. Zdravo! Vprašanje sokolskih okrožij stopa zopet v ospredje. Po zadnjih letih je sokolska organizacija tako napredovala, da so postale skoraj vse župe zelo velike. Nekatere med njimi združujejo danes preko 70 edinic, društev in čet, kar se ne da kar tako lahko upravljati in voditi. Tako imamo v dravski banovini v mariborski župi nekaj nad 100 edinic, ljubljanska okrog 80, celjska skoraj 70, kranjska 40; najmanjša župa v dravski banovini pa je novomeška, ki ima 15 društev in 5 čet ter obsega prav za prav samo dva sreza. Radi delitve dela so se župe že od nekdaj delile v okrožja in je n. pr. imela ljubljanska župa svpj čas šest okrožij, mariborska si jih je ustanovila osem, novomeška dve itd. Toda ne samo dravske župe, tudi v vseh ostalih je število edinic zelo naraslo, da je tekom let nastopila potreba, da so se razdelile v okrožja, ki pa so predstavljala povsod samo tehnične višje enote, nikjer pa ne upravnih višjih teles. Kakor pa vse kaže, bo potrebno bodisi urediti sedaj obstoječih 25 žup točno po okrožjih in slednjim predpisati v vseh ozirih določen delokrog poleg tehničnega In prosvetnega tudi del#" ma v administrativnem oziru, ali pa bo postalo neizogibno, da se regulirajo v celem savezu župna območja in stvori še nekaj žup. Saj je n. pr. župa v Nišu dosegla danes že 35 društev in 154 čet, skopljanska župa 39 društev in 115 čet, pa tudi druge župe niso mnogo manjše. Vsekakor se bo moral savez skupno s poedinimi župami posvetiti študiju tega vprašanja, ki bo postalo čimdalje bolj pereče. Kontakt bolgarskih Junakov s slovanskim Sokolstvom postaja v zadnjem eaer zopet živahnejši, pred vsem so si J maki pri češkoslovaški sokolski zvezi zasigurali izmenjavo nekaterih sokolskih fcasop>9ov. da s tem omogočilo svojim vaditeljem in predsednikom .poedinih društev spoznavanje sokolskega dela in ustroja pri največji so-kolski organizaciji. Kakor pa kaže, hočejc napraviti Bolsari tudi še kaj več in si & tem polagoma omogočiti sprejem v Slovansko sokolsko zvezo. Tudi od jugoslovenskegj sokolskesra tiska se skuša storiti vse, da se omogoči zbližanje. Pred vsem je glavno glasilo SKJ prineslo v svoji predzadnji številki prav zanimiv članek »Bolgari in 9lovansko Sokolstvo«, kjer 6e naslašajo vsi oni momenti, ki govore za zbližanje, in vsi oni, ki bi se jih moralo odstraniti, da se zbližanje čim prej izvrši. Iz življenja na deželi Iz Trbovelj t— Spomin mrtvih. Kljub vsem stiskam si je ohranilo naše prebivalstvo mnogo srčne kulture, o čemer priča kult, ki ga goji naše prebivalstvo do pokojnikov, in pa skrb, ki jo posveča grobovom. Obsežno pokopališče je bilo spremenjeno v cvetoč vrt, ki so ga v mraku razsvetljevale številne lučke. Tudi grobovi onih, ki jih je cerkev zavrgla in jim dodelila prostor v neposvečeni zemlji, ker jih je teža življenja pognala v obup. tudi ti grobovi niso ostali zapuščeni. In naši baptisti, za katere zveš šele ob takih prilikah, tudi ti imajo na pokopališču svoj poseben oddelek Z molitvami, govori in petjem so tudi ti dostojno počastili spomin svojih pokojnih sovernikov. Zanimanje in spoštovanje, s katerim je občinstvo sledilo tem obredom, je znamenje, da je priprosti čloVek z globoko srčno kulturo vendar le uverjen. da je tafna smrti nekaj velikega, vse izravna jočega. — Trboveljska skupina bojevnikov priredi v nedeljo 5. t. m. v spomin v svetovni vojni padlim in umrlim tovarišem žalni dan z žalno službo božjo in poklonitvijo pred spomenikom. Iz Zagorja z— Prva seja novega občinskega odbor-, ki se je nedavno vršila v lepo okrašeni glasbeni dvorani Sokolskega doma, je v soglasju vseh občinskih odbornikov takoj po njihovi zaprisegi sprejela vdanostno izjavo \j. Vel. kralju kot tvorcu uedmiene Jugoslavije ter izraz zaupanja vladi, kar je bilo s posebnim brzojavom sporočeno ministroma gg. dr. Kramerju in Puclju. O delu v preurejeni občini in o težkem finančnem položaju je podal obširno poročilo g. Mirko \Veinherger, poudarjajoč, da je zaradi ravnotežja proračuna in zaostalih davkov treba na merodajnih mestih no-novno zahtevati pravično ugotovitev dobičkov pri TPD. Izvoljeni so bili z večino glasov v finančni odsek g. VVeinberger, v gospodarsko-stavbeni g Polde Mrnuh, v ubožni in pomožni g Slavko Kušar. v zdravstveni in prosvetni g Ivan Prosenc, v kmetijski pa g. Ivan Srubar. Za občinskega blagajnika je bil izvoljen g. Kušar. z— Krajevni odbor ZKD je glede svojih predavanj sklenil, da se bodo predavanja po možnosti vršila redno vsak teden. Za najprimernejši dan predavanj se smatra sobota in bo otvoritveno predavanje 11. t. m. ob 19. v dvorani Sokolskega do- ma v Zagrebu. ZKD bo predavatelja poslala iz Ljubljane. z— Nujno popravilo ceste pri Birollo-vih apnenicah še ni izvršeno ter je zadnje deževje povzročilo, da se je spet odtrgalo zemljišče na razdaljo dveh metrov in da tako s težjimi vozovi sploh ne bo več mogoče voziti po cesti. Bil bi že skrajni čas napraviti oporni zid in poskrbeti gradbeni material, da ne bi bil ustavljen promet na glavni banovinski cesti proti postaji. z— Neumestna agitacija se vodi v bivši občini Ržiše Prebivalstvo te občine je i 90 odst. izvršilo glasovanje s podpisi, naj te občina priključi veliki zagorski občim Po izvršeni priključitvi so bile izveden«« tudi občinske volitve, ki pa so razočarale punktaše. Ti v jezi nad izidom občinskih volitev pobirajo sedaj podpise za samostojno ržiško občino. Ta neumestna agitacija je zelo škodljiva v sedanjih težkih časih, ki zahtevajo resno delo za omiljenje socialne bede in za rešitev važnih gospodarskih vprašanj. Demagogijo, ki škoduje pozitivnemu delu, br bilo treba preprečiti z vsemi sredstvi. Iz Novega mesta n— Kino »Dom« v Sokolskem domu predvaja danes in jutri v soboto, obakrat ob 20.15 ter v nedeljo ob 15., 18. in 20.30 zvočni velefilm »Osvajači neba«. Predigra: Paramountov zvočni tednik. Iz Hrastnika h— Pri opisu prevratne obletnice v rudniškem revirju je pomotoma izostal stavek. da je bil žrtev krajevne hrastniške revolucije tudi rudar Jakob Zupet, ki je v noči 1. novembra pred 15 leti Izgubil svoje življenje. h— Na grobovih. Rudarji, ki opravljajo najnevarnejše delo pod zemljo, in ki preživljajo sedaj najhujše čase z dohodki, ki niso ne za živeti ne za umreti, so na dan Vseh svetih in vernih duš izkazali največjo pieteto svojim pokojnim rojakom. Ker Hrastnik nima svoje župnije ir» spada spodnji 'Hrastnik po večini pod dolško. ostala dolina pa pod trboveljsko župnijo, je ta globoka pieteta še v večji meri vred na omembe. Velike t»ume so obiskavale dolsko in trboveljsko pokopališče ter tudi pokopališče v Drafi,- Hrastničani so pri okinčaniu grobov svojih dragih kar tekmovali med seboj, mnoge zapuščene grobove ptiu» L.juo.,mj* Potrti javljamo, da je naša ljuba sestra, teta, stara teta in sva<-kinja, gospa franja Štrkoviupetruhar ZASEBNICA danes, previdena s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspila. Pogreb nepozabne pokojnice se vrfii iz hiše žalosti, T[-rševn cesta 5 v petek ob 16.- uri. Maša zadušnica se bode brala v soboto ob 7. uri v ce.-kv' Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. V Ljubljani, dne 2. novembra 1933. 11299 Žalujoči ostali. ---»JUTRO« št. 257 ---- P. H.: 16 Življenje—film Roman »Jaz — saj ne veste —« »O, pač, prijatelj — vem, da si malopridnež. Le počakaj, grdo-ba —« »Ne —« vzkrikne neznanec s pridušenim, obupanim glasom. Obra^ se mu odurno spači. Z nenadnim, divjim naporom se iztrga. Milkovič ga nehote izpust:. »Sto.:!« zavpije. Oni že dirja. Milkovič jo beseii udere za njim. A preganjanec je hitrejši od njega. Kakor podlasica šine okoli vogala in izgine v temi. Milkovič nejevoljen obstane. »Naj bo. Pa naj dirja,« de sopiha.:e sam pri sebi. »A tega obraza ne pozabim izlepa.« ★ »Na čisti zrak!« Glasno in strastno je Olga Nikolajevna sama pri sebi izrekla te besede. »Pod milo nebu! Na veter! Brzeti! Leteti!« Razgreta se smehlja. Oči se ji leskečejo v temni strasti. Moj Bog. ali res ni moči ubiti teh misli na Milkoviča? Njen ponos se upira čudnemu, naglemu čuvstvu, ki jo že nekaj dni vznemirja, da ji časih kri zapolje v srcu kakor ognjen val. Ne. le čuvstev nikar! Sam Bog si ga vedi, kako je prišel ta čiovek v Nizzo. Cene malim oglasom 2enit\'e in dopisovanja: vsaka beseda Din 2.— ter enkratna pristojbina za šifro ali ta dajanje naslova Din 5.—. Oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda Din L—. Po Din l.— za besedo tt zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*, »Auto-moto»Kapital«, »V najem*, »Posest*, »Lokali*. »Sta-novania odda*. »Stroji*. »Vrednote*, »Informacije*, »Živali*, »Obrt* in »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* m »Zaslužek*. če se z Oglasom nudi zaslužek, oziroma, ie se išče potnika. Kdor si pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača ra ======== S ======== Olga Nikolajevna pozvoni sobarici. »Recite šoferju, naj pripravi voz pred hišo. Vozila bom pa sama.« Dekle izgine. Marja Fedorovna stopi iz sosednje sobe. »Peljati se misliš? Sama?« »Da, tetka. Stožilo se mi je po gorah.« Takoj za Nizzo štrlijo skrajni odrastki provansalskih in primorskih alp v sinje nebo. »Ne bodi preveč drzna, dete.« Olga Nikolajevna se zmagosvestno zasmeje. »Bom, kolikor le morem, tetka.« ; »Tako izpremenjena si, dete. Tako — da, časih mislim — oprosti — tako strastno vznemirjena se mi vidiš —« Olga čuti izdajalsko rdečico ki ji zaliva obraz. Naglo se obrne v stran. »Preobleči se moram.« Hitro odide iz sobe. 'Čez četrt ure se vrne v avtomobilskem dresu. Kratko, višnjevo krilo, rdeč usnjen jopič, ljubka čepica na laseh. Vsa postava je polna dražestne športne miline. »Stori mi uslugo in ne bodi prelahkomiselna.« Marja Fedorovna ji šaljivo zažuga s prstom. »Upam, da me še vidiš živo,« de Olga Nikolajevna in jo naglo poljubi. Tisti mah se dekle vrne in pove, da je voz pripravljen. Eleganten ameriški kabrijolet j-e, z rdečo, slonovinasto obrobljeno karoserijo. Olga Nikolajevna sede za vodilo. Kratek pritisk. Motor skoraj neslišno zabrni, in voz tiho potegne. ★ ■ Petek, 3. XI. 1933 ---- ■M Olga Nikolajevna se ne ozre ne na desno ne na levo, ko z zmerno brzino pelje po korzu. A mnogi izmed elegantnih izprehajalcev se ustavljajo in gledajo za avtomobilom in njegovo predražesuio voznico. Na rc£>u mesta je. Odprta pokrajina se širi pred njo; v ozad:u štrlijo gorski velikani. Zdaj požene motor. Kmalu morajo priti prvi gorski ovinki, prve strmine in prepadi. Vratolomna draž je v tem, ko z blazno hitrico drviš mimo njih. Voz zmore vsak klanec, če pojde vse po sreči, lahko pride do vznožja orjaškega Monte Vira. To bi bilo dva tisoč metrov visoko. »Dirjaj leti;« kliče tresketajočemu motonu. in voz zbrzi proti prvim gorskim pobočjem. Ljubezen? Oh ne — tega neče, noče! »Dirjaj, nesi me, motor!« Pokrajina drevi mimo nje. Samotna vas. Kokoši, race, psi prhajo preplašen: na vse strani. Ljudje srdito buljijo skozi okna. Tega, da vozi za njo drug avtomobil z enako hitrostjo, Olga še ni opazila. Saj se ne utegne ozirati. In to, da sedi v tem avtomob lu Peter Milkovič, ni naključje ali je pa morda več kakor naključje. Skratka, dr. xMiikovič je vzel v srečni zavesti, da si zdaj, ko mu .c prinesla rdeča barva toliko sreče, lahko brezskrbneje kaj privošči, pri monsierju Etiennu znanem izposojevalcu avtomobilov, izvrsten voz in se odpeljal z njim na izprehod. Človek ne more stati vekomaj pred zaklenjenimi vrati vile ob korzu. Mora se nekoliko razvedrit'. Nemara ga spotoma obide srečna misel, kako bi si izvoieval dostop v zaprti raj. Ob izhodu iz mesta je opazil rdeči avtomobil, ki je v trenutku šinil mimo njega, in spoznal pri vodilu Olgo Nlkolajevno. vsako besedo 50 par. Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Din l.— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta šifro aH za dajanje naslova Fsi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo. Enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova pri -oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Din 3.—. NajmanjSi znesek pri oglasih po 50 par za besedo, }e Din 10.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Din 15.—. Vse pristojbine ta male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom. Potniki K '"i/H išče mesto potnik*. plača ?.» vn»k« besedo 50 par; ts Ja janje naslova ali za Sifr« 3 Di-n. — K.dor sprejem* poMrke, ca beitxj » (»o 1 Din; dajan V naslova ali ?.» Šifro pa 5 Din. (o) Potnik v »rt; a n. IS&e zafftop-r-jv>. l»;»nue na oglasni .•4driek »JurVa« pod Mf-o »Zatožen«. 40765-5 Zaslužek &d>« i 1 š » udvika., plača z« vsako besedo 50 par; a iu.sIi»t ali šifr« S Din. — Kdor »udi zaslužek. p« 13 ™«ko besedo 1 Din, u dajanje nas'("» ali »a ii.fr o pa 6 Dni. (3) Čevlje po meri ter vkh ptipr«ivi»i tmjočžjth cenah «• vriu.je K : rc Fra.ne. čev-:$iWtv» Sv. 'Fto.rrjwtw u4. it. 31. 40536-3 Ojjrtasi trtj. značaja pu t Din besedi; sa da 'ani> naslov* ali ta šifro 5 Din. — 0:rlaw socialnega snaiaia (»a beseda 30 par; z* dajanje naslova t« pa 3 Din. {$) Valvazor kompleten, druge izdaje, 'in težka srebrna tabatjera /. 5 r b o m Oio VVšndisch-gr&iza. naprodaj. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Ujr»deD naknip«. 40713-8 'Službo dobi V»aka boseda 50 par; da^anis naslova ali sa 5i£ro pa 3 Din. (1) Izurjeno pletiljo sprejme ptatama Vez jat v Mariboru. Splavarska ulica it. 6. 40700 1 Kuharico srednje starosti, z letnimi n-iricei-ali iz boH5;h hiš. ki zna kttbaci dobro me-.-'•an«ko hrano. sprejmem v s-ahi« s'užbo. — Pridnost imajo Goren:,ke. Nas/ov v T»ia*nem oddeiku »Jutra*. 4065i-l Trg. pomočnika t.\ moško modno t.rgorinn •i aramžerja iz.io/.b, finega nastopa ter dobrega prod a-a!c«. z znanjem srbohna 5.'ine. z 20.000—23.000 D:n kavcije sprejmem takoj. — Ponudbe na cjr*a«. oddeVk »Jnt.ra« pod šifro »Sta.! na !!>:>3«. 40742-1 Pletilje in več prešivalk t dobr m za^užkom. sprejme takoj za stalno A. Šin-kove-c nori. ti. S'_w. llest,n: ir". 40712-1 Delovodja železniueke industrije, k! je riektrom-onter to »tro;ni k'.juf.uvTi.iča-r. d i bi met to. Po-nudbe na osrlaa. oddelek »Jutra« pod »Dei-ovodja«. 40043-1 Prodajalko ali natakarico zmoSn-o saimoetojoo voditi špe«ia'.no trgovino, oziroma bu'et. s kavarno, sprejmem. Let-rvviš&ar^ko mes-to s celoletno se z tj o. — Po nudbe z navedbo kavcije im riiko na oglasni oddelek »Jutra« p!>d »Zanesljiva«. 40034-1 Mlajšo prodajalko sitvpiTn ein v slfličiiiča^rniO. — Fototeliuika, Prešernova 9 40771-J Žagarja-gaterista iztirj&neiga in veščega brušenja žag — ter dobrega Žagar, forreisera pTOi-Iinima samostojnega — !d je bil kot- tak že zaipo-rien, sprejmem 5 1. decembrom. Pon-udlbe s plačilnimi za,htev(i>m>i na naslov: M. Baten, Crikvenica. 40737-1 Prvovrstnega brivskega pomočnika za dame im gosipode. s-prej-mpm. Nas-lov v o^la«"iem oddriiku »Jurtira«. 407S3-1 Postrežnico pridno iti pošteno, _ za po »■nranrlja.nje in pranje eprej meni za dopoldne. Vprašati po 8. ari v Sp. Šiški. uetova 311' i. 40795-1 Sobarica ve"-« Iskan'«, iz Ljubljane — dobi etntoo s!užbo. Na-rf«w pove ogiae>ni odde'ok »Jutra*. 40615-1 Službe išče Vsaka besed« 50 par; u dajenj« naslova ali za Šifro pa 3 Dia. (2) Mesto gospodinje iščem i<3. takoj pri samostojnem pospodu. Grem tudi na deželo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Dobra ku.han>a«. 40766-2 Boljše dekle izobraženo, vajeno dobre in samositiojne kuhe, šivanja finih toalet, pospravljanja finih so-b. likanja in druigi-h bi5n'h del. išče s 1 u ž b o. Ev en t. gre tudi k otrokom. — Ponudb« na osrlas. rwVlriric ».lnt-'a« i*od »Zelo marljiv« ter p.i-štena« 40749-2 G. Th. Rotman: BIH, Bobijev sin Pa to je bil šele začetek. Letalo se je začelo vrteti okoli svoje osi, čedalje hitreje in. hitreje. Doktor in njegov sluga sta se podila na okrog kakor obsedena, tako hitro. da drug drugega ni mogel prijeti. Slaščičar, pomočnik iščw mesto-- za takoj ali pozneje. Ponudbe na na-Mihael Ambrozy — Bwt«ivac. Ba na t. 40746 2 161etno dekle s 4 aaredi meSčaosike šole in malo maturo, išče službo pni manjši družini z 1 ali 2 otrokoma, za pomoč v gospodinjstvu. Ore proti majhni pioči. Ntislov v oglasnem oddelku »Ju-tTO» 40745-2 Mlad ključavničar a-vtomehn-nik. vešč šofir« nj« im autosenič-nesra vare nja. išče s1u?bo. Gre tudi na tov orni, avto ali «ivtJuitra» pod šifro »M;zar«. 40792-2 Pošteno dekle vrnjeno vseh blšmih d«! Wr kiiham.ja, želi stail^o me.st.0 — najraje v Ljubljani al' Karlovc.il. Naslov v n^las oddelku »Jutra«. 40S05 ? Korespondentinia vešča slov., srbohrvaškem i.n nemškega jezika, slov ter nemške steno.s-afije in strojepisja. x večletno prakso, išče mesto za ta_ to j. Ponudibp ra og!a«ni ftdd-riek »Jutra« pod 5if™ »Vestna«. 40802 2 Natakarica ki zna d-obro kuihati in je zmožna kavcije. 15?e sJnž-bo. G-e tudi na deželo. — Ponudbe pod »Pridma« na tvodruižniie-o »Jutra« v *fti ribo.ru. 40800-2 Šivilja nš?p mpst'0 hišnice. — Po-nud.be na og'i«ni odd.riric »Jutra« nod šifro »Ceneje ■stanovainje«. 40S14-2 Oglasi trg. značaj* p« 1 Dvb beseda: za dajanje naslov« a« za šifro 5 Diin. — Oglasi soda!rve»a »nagaja »sa ka beseda ŠO par; ta dajanje naslova ali za Sfro p» S Din. (7) | Briljanfne obeske tepe, sam-o od privnttrb po.nti.db, se nujno iščejo. Ponudbe 2 ua.vedbo cene u« oglasni oddelek »Jutra« pod laačko »Hltiro«. 40667-7 Kupim staro srebro porcelan, kasete "> jedilnim pribo.ro.m na ant.fcni nakit. Privatne ponudbe pošljite z nitvedlMi cene na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Hitro«. 40056-7 Registrir. omarico jeklen«, štiripredalno. za ka.rtowko, kupim. Pismene ponudbe na naslov: F. Lavnič. LfeVcrtlk-ova 25/11. 40733-7 "t T t Oirla*i tfg. sna/aja pu 1 Dio beseda; za da j« a je aaslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi ikjciaincea značaja vsa ka becedta 50 par; ca da'anje na-ilova au za šifM pa S Dia. (6) Zimske obleke moške, rabljene, za srednjo pjS^a.vo, proda Fr. Lavrič, Levstikova 2o'H. 40736-6 Ugodno prodam: »palmi diva.n, nmivblnjk, zrcalo 100 X 160. omaro za predsobo im raztegljivo mrao. Ogledati v Gajevi itlici 3/Ili. levo stanovanje 316. 40733-6 Gramofon večji, di*br.t> ohra.n jen, z 12 ploščami za 400 Din naprodaj na Mestnem trgu it. 9/11. Ogledati med & in 10. ter 1. io V: 4. uro. 40777-6 2 kompletni postelji s peresni cami in odejami naip-odaj v Flo.rija.nski ul. 22/1. 407S-3-G Pleten voziček (PHn.zesswagen) — dobro ohramjen. nig-od«>o naprodaj na Borštnikovem trati l'I. 40787-C Valjar in cilinder ter - druge suvani za kompletno opr«'vi> mlina, zelo ugodno prodam. Naslon v ■.glasnem odd.elku »Jutra«. 40807-6 60 vinskih čaš prodam. — Na.slov pni po dmžnic-i »Jutra« v Mariboru. 40S0S-6 Fotoaparat 9 X 1.2, s priborom — ter povečevalni a.oa-rat in moško kolo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddo'kn »Jutra«. 40817 6 E3SES5® .Ka beseda 1 Din; «a dajanj« nariova al^ »a ffro r» 5 Din. f35" Vsakovrstno zlato kupuje po DajviSjiib cenah CERNE - juvelir Ljubljana, Wolfova ulica 3 Pohištvo Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH «a šifro po 5 Din. (12) Pohištvo rad;i zma.njša.nia zaloge po zniža u i h cenah prodaja »Javor«, Ljubljana. Masa-rrkova cesta štev. 12. 40444-12 Oblačila lrg. oglasa po 1 Din beseda; za da;a.nje na siova ali /.a šifro 5 Dit Oglasi iocialneea tna 'iaja vsaka beseda 50 par; ta dajanje naslova ali za Šifro 5 Din. (18) Zimska suknja skoraj nova poceni na.pro-daj na Mišičevi cesti 23/11 40^18-13 Sadna drevesa v veliki izbir* n po nai agLwlnejših o-nali se d-obrj-o tiri BuuovMisk. treuJCi id d-revesni« v Kipeli, pjšta S'a.t«na Radenci. Zahti-va t>e ponqdbo! 40.776-6 Radi selitve prodam dva modroca. vi-soko omaro i.n -azni- stvs ri. Trnovo. Sta.retova 13. 40820. < Kdm n • d 1 pretina-ou plaCa «a vsako bns«do 1 Din: kdor išct ur« ItraiHi (>a t» best^l«. 30 par; za da.!a.nje o« nlova »|.i sifru B Din MirortK. 5 Din. _ (14) frirovski oifla« ' 1 HIT. Domačo hrano dobro, nudim p" zmerui .'e-nii v stroff+anel, v ve-ikos.t,i 220/122. 200122 t* •lajuižjib eenah IVon-oiSki -kladriJie v Ljubljani. Du navka cesta 31. 246 lf V najem V« ka beseda 1 Dki: j ia dajanj« naslova ali 6if.ro |>a 5 Din ( Večja parcela na Gorol jeku. Mrzli stu denec. bi rn -imnčarskfg* J.oma. ag naprodaj Lep razgled. dober sum ?ar«fci t^ren — Naslov v 0"lasmem oddelku »Ju't.h« 4l«il4 20 Vsaka beseda 1 Din: za dajanje naslova aH 1 '.a šifro [»a 5 Din (17) Prvovrstna pozicija za začetnike ^n male tr-goivce s« nudi v industr. in'--rn n-a Gorenjce m. Zelo ugoden prevzem zaiogt in najemn-iiM. — Vprašanja na oglasni Jutra pod značko »Zlata jama«-40799-17 Lokali Vsaka besi-d* 1 Din: ta dajanj« naslova ali t* šifn> p» 5 Din (191 Dijakinjo sprejmem na staimmi.nje z dobro oskrbo. Kopalnica, im klavir. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 40734-22 tanoianja Vežo ali lokal ečt-m v centru mest«. Po nudbe na oglanni oddelek »Jutra« pod »Do 300 Din« 408H9 19 Trgovski Jokal lep. vogalni, na Kongree-nrm trgu štev. S takoj ug »Ino oddam. — Vprašati med 10. im 16. uio pri Kirb-schn :s-totam 40«00 19 Vftaka beseda 50 par za dajanj« naslov« aH «a Šifro S Dio. (21-«) Dvosob. stanovanje o kuhinjo ti pritiklimami. po primerni ceni. iščem za s'alno za februars-ki termin Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« do 6. t. m. pod značko »K uit umi delavec« 40671-21/a Stanovanje dveh sob. kabimeta. ko-|giae o-lde ed »Dve scctini«. 40730-23/u Sobo e poseib. vlvodom in elektriko, v bVžlni bolnice iščem. Ponudbe z navedbo cene, evetit. s brano, pod značko »Takoj 30« na ogl. oddelek »Jutra«. 40796-33/a Majhno sobico opremljeno, suho in eolnč-no, s pečjo, išče za' takoj mirna in so'-'dna .gospodična. — Ponudibe z navedb* cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »V centru m-ceta«. 40823-23/a Stanovanje odda 1 Vsaka beseda 1 lAfi; ' za dajanj« oaaiova aH j za 4-£3 Sobo oddam 2 osebama. Naslov v oglasnem o-ldeiku J-utra-' 4070S-33 Zračno sobo t 2 posteljama, poceni oddam v Mali čolnarski 3. 40782-23 Zelo svetlo sobo z 2 posteljama takoj oddam. Klavir n« razpo'ago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40786-23 Sobo s lira.no «'i brez oddam takoj 2 gospodoma v Ta-dovsiki ulici 6 4079S-23 Prazno sobo v cemtru 'mesta oddam. — No4ov v oglas, oddelku »Jutra«. 40813-23 Vsaka beaeda 8 Din. za dajanje naelova aa iifr« pa 5 Din. (34) Gospod z zelenim kloivmkom, dne 2. nov. pred Napoleonovim spomenikom bila prepozna, zato prosčm istotam ditie 3. nov. ob 9. uri. 40763-24 MatCjiva 8°. Mladflet, Ne premlada. Nemščina. Naglo potovamje. Na;akai'i(i, Original. Op's in cena. Promet. Plačam v getov in i, fnija.telj filma, Prodam. Prid.na. Poštena in delovna. Pralnica, Popoldne. Pra.zna sob«. Pridem in za-Tiesljrliv, P:i'ja.!el:si.vo. Por-table. Redko, Radio a.i>arat Solmčno, S-alna 26. ?uho, Šcurna. S-"kač. Sigurna bodočnost. Sposoben monter. Strogo, Samostojna moč. Sigurnost, Slovenija, Sreča 8S. Stalno det«, Trgovska oprava. Taikoj kmjii-žlce, Takoj. Takoj gotovina, Trgovski lokal. Ta.n-!ro lliiibezni. I't>e'ja.n.o 34, I'spr-šfin poink. Tigodmo 222 Učitelj. Več. Vrhnika. Vajenec. Vrnem v tieh mesecih, Vila. Vesela bodočnost. Zamenljiva ;,n pridma, Zasiažek. Zanesi.jčva moč, 33, 100.000 ali več. , • Glasbila Vsaka beseda 1 Din: za dajanj« naslova ali za Šifro pa 5 Din. (261 Pianine moderna konstrukcija, angleška mehanika, od 10.000, harmonije od 2000 dobavlja tvornica Iv. Kacin, Domžale. Zahtevajte cenik! 40493-26 Kratek klavir dobro ohranjen, naprodaj v Gajevi ulici 5/111. levo stanovanje 31«. 40752-26 Vsaka beseda 1 Din. &a dajanj« naslova ali za šifro rw " Dim. (29', Šivalni stroj pogrezljiv, in krojaški šivalni s-troj poceni naprodaj v Dvorakovi ul. 3/1 levo. 40772-29 »Gatar« tnal', isprava.il. kupim. — Pismene ponudbe z velikostjo in ceno na Da.sJ.ov: Braiič. Ljubljana, Pred-jaimska 4. 4<»761-29 Pisalni stroj ago-doo naprodaj v Gaje'-' ulici 8.11. vrata 7 — Du-kičev biok. 4081C-29 V>aka naseda 1 Dia, za dajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (32) Ugodna naložba kapitala Dne 10. novembra t. 1. ob >/:9. ur? se pri sresikem so-diiščm v Mariboru, soba št. 27 prodajo na dražbi gozdne parcele št. 629/8 v d. o. Podova. v izmeri 71.484 m5 z naj,nižjimi pomudlkom Din 42.8W.40. rvar^ela št. 629'6. 620/9 im 6Č9/.10 )ia skn.pno. v izmeri 144.8S7 m=, 12.240 m! in 70."98 m: z najnižjim ponmdkom 80.044 Din. Kot delno kritje se fprejmejo tudi vlo-ŽJie knjižice dobrh domačih dfn.-nr'i zavodov. - Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro pa 3 Dim. (28) Na pokopališču v Kranju je bij o Vseh snetih izgubljen briljamten uliam. — Najditelja proslu, d-.a ga proti nagi« d i odda na orožniški stenici v Kranju 40707-2S Usnjata rokavica siva. je bi!« izgubljena od Tavčarjeve ulice po Gospo-s-vetsiki In Aleksandrovi c. Proti nagradi prosim najditelja, da jo odda na r.asVv: Demt. P. VranScar. Tavčarjeva ul. 2. 40760-28 Zdrav siva Vsaka beseda l D:n: za dajanje naslova ali ta šifro pa 5 Din. (40) Slabotni moški! Ne glede na vzrids slabosti. ftar.j»m In druge ntpri:'>o, sb Vam takoj povrneš, norma,ne moške sile. N--ka.kih pilul, tablet im drugih notranjih sredstev: — tšpeeia.l.ne prospekte pošiljamo d.isikret.no v zaprti kuverti brez zunanjega nap-sa prof« pošlljatvi Z D r. v znamkah. »Salus«. Zagreb. 6/Jo. Savsika 30. 3"2-10 Vsaka beseda 1 Din: za .lajanje naslova alo za šifro pa 5 Din. (37) Psihografolog KARMAH v Ljubljani hotel »Soča«. Obiske sprejema od 9.—12. in 2.-7. Ostane v Ljubljani izključno do 8. t. m., ker nato potuje v inozemstvo. Odgovarja na korespondenco. 11282 REKLAMNE VRVICE IN ADJUSTIRNE TRAKE za vezanje paketov, z ter brez tiska proizvaja in dobavlja najceneje 11301 I. K AN C, MENGEŠ PLOŠČICE za oblaganje kuhinj, kopalnic, štedilnikov najceneje pri MATERIJAL, trg. dr. z o. z. LJUBLJANA, Tyrševa 36. »Kompanjon št I« Dvignite pismo. 4( 7"daj*Vi\ Gotorina G. h. 46. Gar d«*robe. Hitrvo. Hči pWiine Herbstlenden, TllJo na Bledu. J^enski d. »m. Jes.rii-ee. Ki»m.po.''ifwi z sotwino Kavcija t tnbna Km»t-ska p^sojnlnica. Ktrx>:ašk stroj. Ko^t. Kas^a K^n g-pini trg Ljub' na "Oflli. Testna korist. T.ep dobiček. Lovsfci dom. Mir. ZAHVALA Ob smrti naše nenadomestljive, zlate mamice, gospe Stanje ^eCnatjeve se je nam izkazalo od vseh strani toliko sočutja, da smo bili globoko ginjeni, zato izrekamo vsem za ustmene in pismene tolažbe našo najiskrenejšo zahvalo, zlasti dvomi dami gospej Franji Tavčarjevi kot preds. Kola. Posebno zahvalo dolgujemo g. zdravstvenemu inšpektorju dr. Avramoviču za njegov trud, ki je v vsaki uri prihitel pokojnici v pomoč, ter preč. duhovščini, posebno čast. patru Frančišku in vsem cenj. damam, ki so mamici s svojimi obiski tako požrtvovalno lajšale trpljenje zadnjih tednov, vsem darovalcem prekrasnega cvetia in končno vsem onim, ki so jo spremili do njenega zadnjega doma. Iskrena zahvala tudi vsemu učiteljstvu iz Zaloga, ki je prihitelo k zadnji poti matere svoje stanovske kole-ginje. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 6. nov. ob 7. ur! v župni cerl- i Marij. Oz v Ljubljani Žalujoči ostali. 11300 {'cjiijt liavnriP Kavij^n V,daJa ea *ou*urcij »Jutra« Auoil .v.uu.Kai ^ tNa ou.i«. usKarno a a. uakdiuarj* Ktauc Jezeri 6* mseiauu d«i je odgovoreo Aioj? Novak. Vs. v Ljubljani.