Stev. 1.
V LJabM, dna 1 Jamar}« 1920.
Leto XXX 'i B
I

Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze
Izbija rssk četrtek. — Cena mg |. iS K nn leto. — T.a Nemčijo M .C — Za Ameriko ln drug. tuj. dritave 20 K- — Fotameme i t« v 11V . *. prodal«}. po SO vinarjev.
Spisi in dopisi «• pollijajo: Ur.dnlltvo .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulice — Naročnina, reklamacije ln iniarntl pat Upravnlltvu .Domoljuba', Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Členim „DomoIjubovSm"
poverjenikom.
Na razna vprašanja odgovarja »Do-raoljubova« uprava, da velja i?di za leto J920 desetodstotni nameček za vata oni p. n. odjemalce, ki plačajo 53 aH več izvodov »Domoljuba« skupno nt st.M naslov. Na 50 plačanih izvodov odpw* toda) 5, na 60 izvodov 6 izvodov aaneJku iM. Večjega popusta z ozirom aa Itak nir-ko c^no «Domoljubovo« nI ir.ogo^t dovoliti
Da jasno pismo Jasen odgovor.
Nekdo je nekomu napisal pismo, v katerem je povedano, kako samostojni liberalci agitirajo zopc.- Domoljuba, češ, da je »surov in kskor se vidi, gre že spet na tisto pot, kot bil zadnja leta pred vojsko« itd.
Mi samostojnim liberalcem ne bomo odgovarjali na to, ker vemo, da se poslu->ujcjo vseh sredstev — za resnico sc ne ir.cnijo dosti — da bi ljudi zopet pridobili za propadajoči liberalizem.
Našim naročnikom in našim ljudem pa za pojasnilo to-le:
V času, ko naše pristaše brez vzroka po ječah vlačijo (n. pr. kroparika zadeva), v času, ko liberalni okrajni glavarji naše ljudi neznosno šikanirajo (n. pr. v Radovljici),
v času, ko nasprotniki o poneverbah •totisočev kron po svojih lastnih pristaših previdno* mol če (n. pr. jeseniška afera),
v času, ko samostojni liberalci in socialisti trosijo po shodih o naših voditeljih in duhovnikih najgorostasnejše laži (n, pr, o dr, Korošcu, o dr. Brejcu itd.), in te laži ponavljajo Kmetijski list, Naprej, Slov. Narod. Domovina, Ljudski glas),
v času, ko so naši govorniki v življen-iki nevarnosti pred samostojnimi liberalci (n. pr. Kostanjevica, Kandija, krvav napad v Vavti vasi),
v času, ko Slovenski Narod zmerja raše kmete s »kimovci« in > Šuštarji«,
v času, ko s pestjo in nasiljem liberalni samostojni trgovci odrivajo naše kmete od njihove stanovske organizacije »Kmetijske družbe« (primerjaj poročilo
e zrdnjem obenem zboru Kmetijske družbo),
v Času, ko hočejo našega kmeta zopet usužnjiti kapitalističnemu liberalizmu, v času, ko korupcija navzdol in na-vzgrr našo državo vedno bolj tira v propad,
v Sašu, ko hočdjo našega kmeta ogoljufati pri reševanju valut« s tem, A* nočejo 4 krone zamenjati za en dinar, in b-1)
draginja radi tega neznosno narasti*,
v času ko 20 liberalnih mož naallno vlada cclo Jugoslavijo tako, da mora celo svobodomiselni dr. Smodlaika izjavljati, da bo -»Demokratska zajednlca« zažgala krov naše države.
v času ko socialistični Naorej bogo-kletro blati 3v. Rešrje Telo in drug« verska resnice,
v času, ko liberalna Domovina z.tdo-stilno molitev vernikov za sramotenje sv, Rešnjcga Telesa imenuje versko blaznost, v času, ko socialist govori na shodu, da jc treba iti s krampi na cerkve,
v času. ko »Kmetijski list« zmerja naše duhovnike z blazniki in narodnimi izdajicami (Št. Jernej in Cerknica),
v času, ko govornik samostojne liberalne stranke govori na shodu, da človek »crkne« in da potem nič ni,
v ča3U, ko hočejo vpeljati brezversko vzgojo otrok po ljudskih in srednjih šolah, in tako dalje,
v takem času bo Domoljub, zvest svojemu poklicu in zavedajoč se, da je Izmed vseh listov tekom 30 let največ storil za izobrazbo in probudo slovenskega kmeta, brezobzirno pobijal korupcijo v javni upravi, odločno se potegoval za kmetske pravice in kmetovo gospodarsko samostojnost, vztrajno se boril za uveljavljanje krščanskega socializma, ker se morejo edino le po načelih krščanske pravičnosti vsi stanovi zadovoljiti, ne bo dopustil, da bi našega kmeta zasmehovali, vedno opozarjal kmetsko ljudstvo na nevarnosti, ki mu prete od sh "i liberalizma in socializma, do zadnjega se bo boril za versko vzgojo naše mladine in odločno zavračal sramotenje naše vere od nasprotnih strank in sramotenje naših duhovnikov, kateri so od vseh stanov v ogromni večini najbolj zvesto stali na strani našega ljudstva in zanj največ žrtvovali.
Ta svoj poklic bo Dorooljiib kakor dosedaj tudi zanaprej zvesto izpolnjeval; in če pri tem pade kaka trda beseda, je
stokrat zaslužena. S psovkami obsipati pa naših nasprotnikov nismo kot nasprot« niki nas (primerjaj Kmetijski list, Ljudski glas, Domovino) in jih tudi ne bomo, nik« dar pa ne bomo tidano klonili svoje glav«) da bi nasprotniki tolkli po nas in v tU mandrali naša načela. Ne, z molkom in 4 napačno potrpežljivostjo no bomo nikdaf izdajali tistih načel, brez katerih ljudstvo nikoli srečno in zadovoljno nc more bitL Molk v tej stvari bi bi! greh, katerega bi nam naše ljudstvo ne moglo odpustiti.
Zato pa kličemo vsem tistim, ki so dobre volje in ki jim je res pri srcu bla« gor našega naroda: srčno in neustrašeno za nami! Krščanska načela so večna in je zato ni sile, ki bi jih zatrla. Naša vzvišena naloga pa je, da jih uveljavimo v vsera javnem življenju.
Nasilje proti kmetom.
Takega liberalnega nasilja naši kmetje še niso zlepa doživeli kot pri zadnjem občnem zboru Kmetijske družbe. Kmetje si hočejo izvoliti za predsednika svoje sta« novske organizacije prvikrat kmeta, libe« ralna samostojna kmetska stranka, ki ved« no govori, da samo kmet naj kmeta za« stopa, pa jc nastopila v svojem prvem volilnem boju — proti kmetu ter predlagal* za predsednika Kmetijske družbe nekme« ta, gospoda bivšega ravnatelja Gustav«, Pirca. In ko niso mogli zmagati z glasov^ so z vpitjem in raz.sajanjem preprečili nadaljnje volitve. Samostojni »kmetje« so to, rej tako daleč prišli, da niti kmetom n« dovolijo več svobodno odločevati. To naj bo »kmetska sira; ka«?
Toda sledi naj kratico poročilol
Dne 30. dec. ob tričetrt na 11 je predsednik Slovenske kmetijske družbe profil Kalan otvoril občni zbor, pozdravil navzoče delegate in ugotovil sklepčnost, kef je bilo zastopanih 105 podružnic. Poudarjal je, da je glavna naloga današnjega ob5» nega zbora, da se spremenijo družbin* pravila v toliko, da se raztegne delokroj Slovenske kmetijske družbe na vso Slove« ni jo. Spominjal se je pokojnega r.isgr. dr, Lampeta, ki je dve leti načeloval Kmetijski družbi ter si pridobil nevcnljivih zaslug za kmetijstvo. Njegovo iiie bo (.stalo zapisano v u - al i h IVictKskc družbe. (Odobravanje.)
l
Svetnik Rohrraan se zahvali za pozdrav in pozdravlja navzoče v imenu vla de, zagotavljajoč jim vladno pomoč.
Tajniško poročilo,
Družbin tajnik ing. Lah je nato podal obširno poročilo o delovanju družbe zadnji dve leti. Družba je imela leta 1917 177 >odružnic, 13.560 članov in 32 milijonov aron prometa, leta 1918 189 podružnic, 18.930 članov in 3 in pol milijona kron prometa, tekoče leto pa ima 286 podružnic, 24.800 članov in okoli 60 milijonov kron prometa,
Novi družbeni tajnik.
Na predlog glavnega odbora sklene občni zbor, da se vpokoji generalni ravnatelj Gustav Pire ter se mu prizna izplačevanje vseh dosedanjih prejemkov. Izreče ie mu zahvala za njegovo 37letno delovanje, Za novega tajnika družbe je občni zbor imenoval ing. Rado Laha.
Volitve,
Predsednik prošt Kalan odredi nato volitve. Voliti je treba predsednika, podpredsednika in pet odbornikov. Volilo se jc po listkih.
K besedi sc oglasi -»samostojni« kmet Ivan Ažman iz Hraš pri Lescah in pr:dla-gi, naj se za predsednika izvoli kmet (Burno odobravanje po celi dvorani), ker le kmet bo lahko zastopal kmetske kori-sli. Zato predlaga kot kandidata za predsednika — bivšega generalnega ravnatelja Gustava Pirca. Nato je govoril proti kmetu Iskri, ki jc kandidat kmetskih zvez. Proti ostalim kandidatom SLS govornik nima ničesar, samo župnik Hladnik mu ni po volji, ker je župnik; zato predlaga namesto njega posestnika Kuralta iz Šenčurja, dasirav-no moramo mi pripomniti, da je župnik Hladnik stokrat boljši kmet kot Kuralt in da jc Hladnik toliko dobrega storil za kmete, da Kuralt ni vreden, da bi stal v sonci Hladnikovi.
JKZ sijajno zmaga.
Predsednik prošt Kalan je nato odredil volitev predsednika. Oddanih je bilo 224 glasov. Kandidat Jugoslovanske kmetske zveze Miha Iskra, posestnik, Hlebce pri Lescah, je dobil 150 glasov. Kandidat liberalnih kmetov, birtov in trgovcev Gustav Pire 67 glasov. Štiri glasovnice so bite neveljavne, tri pa prazne.
Nc za kmeta — proti »farjem«.
Liberalni samostojneži so ves čas upali, da bodo zmagali. Ko so pa videli, kako strašno so pri volitvi predsednika pogoreli, so zagnali ncpopisljiv hrup. Liberalni trgovec Engelman iz Tuhinja, je prvi Izdal parolo: »Mi ne pustimo naprej voliti « Pričeli so peti »Hej Slovani«, in ko so končali, so vpili: »Poglejte farje, še ne odkrijejo se!« — Proti našim pristašem so klicah: »Volite sami in postavite vse farje od prvega do zadnjega!« Najbolj glasen je bil liberalni mlinar Meden iz Begunj pri Cerknici, ki je ščuval svoje pVistaše: »Lc vpijte in kričite, da ne bodo mogli govoriti! Razbijte občni zbor! Nobene besede ne pustimo več!« Liberalni bi; tje, trgovci in mečeta rji so psovali naše pr':'.>še s" far-2
ikimi metlami« in jim grozili celo s stoli.
Vpitje in razgrajanje liberalnih sanio-stojnežev je trajalo nad dve uri. Gotovo ni bilo pri nas nikjer zborovanja, na katerem bi sc dogajale take surovost), kakor so sc na tem občnem zboru.
Liberalci za kompromis.
Ko so samostojni liberalci videli, da so poraženi, so hoteli sporazum na podlagi, da dobijo 3 mesta oni, 3 mesta kmetska zveza, predsednika tudi K, Z,, pdpredse-d-nika pa samostojni. In postavili so kandidate, čujte: tri nekmete in enega samega kmeta. Če bi bili mi v taki manjšini, kot so bili liberalci, bi nas niti ne pogledali, temveč zagnali omamljeni od zmage klic: Klerikalizem je na tleh, in če bi mi v takem položaju razbili občni zbor, bi nas dr. Žerjav vse v ječo pometal. Tako je pa vse dobro in končno hočejo celo polovico mest zase. Hvala lepa, z ljudmi, ki tako surovo postopajo z našimi kmeti in jih zmerjajo, ne moremo delati kompromisov.
Vsi trezni ljudje pa zdaj lahko spoznajo, kje je doma surovost in pest.
Kaj bo z denarjem?
Največjo prcglavico dela sedajni soci-jalističnoliberalnj vladi vprašanje denarja. Kakor na vseh drugih poljih so združeni liberalci in socialni demokratje tudi tukaj pokazali jako nesrečno roko in popolno nesposobnost. Samo škoda, da stroške njihove nesposobnosti nosi vse ljudstvo. Značilno za liberalce je zlasti, da njihovo časopisje in njihovi poslanci sami obsojajo politiko, ki jo sami v Belgradu delajo. V Belgradu so poverili rešitev tega vprašanja finančnemu ministru Veljkoviču in mu pustili glede tega popolnoma proste roke, v »Slov, Narodu* pa razlaga vodilni poslanec izmed slovenskih libcralcev dr. Dinko Puc, da jc to vprašanje tako važno, da ga vlada sama sploh ne bi smela rešiti, ampak bi morali odločati o tem od ljudstva izvoljeni poslanci. Iz tega svojega prepričanja pa Puc in njegovi tovariši ne izvajajo nikakih posledic. Nasprotje namreč ne gre do srca, ampak jc samo praktične narave. V Belgradu je čisto prav, da se z Veljko-vičem dobro shaja, ker bi se sicer že tako šibka vlada utegnila razbiti, v domovini pa naši dobri ljudje pri volitvah vendar ne bodo gledali na to, kaj so naši liberalci v Belgradu delali in dopuščali, ampak jim bodo šteli v zaslugo, kar so v Ljubljani govorili in v »Narodu« pisali.
V čem obstoji vprašanje denarja? V Jugoslaviji imamo nad 6 milijard (natančne vsote še danes ne vemo) kron. Na vseh papirnatih kronskih bankovcih je napisano, da avstro-ogrska banka plača vsak čas na zahtevo na papirnatem bankovcu označeno vrednost v zlatu. Te obljube banka ne ■more držati, ker je popolnoma falitna, njena dolžnica in porokinja, stara monarhija je propadla, zaloge zlata, ki jih je banka preje hranila v pokritje bankovccv v svojih kleteh, je pa med vojno izdala za državne potrebščine. Krona bo torej imela toliko vrednosti, kolikor ji bo naša Jugoslavija dala. Vrednost denarja ne obstofc samo v
notranji vrednosti, ampak tudi v vrednotili
ki jo zna država svojemu denarju pridobiti. Naša stranka je stala ves Čas gledt starega denarja na stališču:
1.	vrednost krone jc treba varovati;
2.	v pokritje za vrednost kronskega denarja naj sc naloži primeren davek na vojne in povojne dobičkarje in oderuhe;
3.	vprašanje denarja naj se čimprej« končno reši, ker negotovost v denarnem vprašanju j>ovzroča splošen gospodarski nered, ki pospešuje oderuštvo, verižanje, navijanje cen in pomanjkanje blaga ter naraščajočo draginjo, vsled česar trpe vsi sloji, ki žive samo od poštenega dela.
Zadnje čase se je vsled nevolje, ki vlada radi ponesrečenega reševanja denarja, mnogo pisalo o valutnem vprašanju. Čitali smo jako zanimive stvari, Ugotovilo se je, da tudi dinar ni krit z zlatom, da bo tudi dinarju pravo vrednost morala preskrbeti le država. Izvedeli smo, da so Srbi v Srbiji sami zamenjavali dinarje za krone, enako za enako ali vsaj skoraj za enako, da so dinarje dražili, čimbolj proti severu so prihajali. Dalje se je precej z gotovostjo dokazalo, da sedaj borza v Belgradu umetno tlači ceno krone.
Vsi vemo, da negotovost in brezbrižnost, ki jo kažejo odločilni krogi v naši državi napram kroni, silno tlači njeno vrednost v tujini. Tudi neustavnost in absolutistično vladanje združenih liberalcev, in socialnih demokratov zmanjšuje ugled naše države in vtednost našega denarja, tako da lahko rečemo, da nas ponesrečena politika v splošnem zlasti pa' politika v denarnem vprašanju spravlja gospodarsko na rob propada.
Zanimivo je na primer, da so naši ljudje svoj čas zagnali velikanski vrišč, ko so Italijani v zasedenem ozemlju zamenjali liro za 2 K 40 vin. Reklo se je, da hočejo Italijani naše ljudi takoj pri sprejemu v svojo državo oropati. Voditelji so odsvetovali ljudem zamenjavo in res se je dalo več ljudi zapeljati, da so denar poskrili. Danes dobi Slovenec iz zasedenega ozemlja za liro, ki je njega veljala 2 K 40 vin., lahko 7 do 8 K ali pa najmanj dva dinarja in pol, našim ljudem pa hoče za-meniti finančni minister Veljkovič dinar za 4 K. Naši liberalci in socialni demokratje mu v Belgradu pritrjujejo, v Ljubljani sc pa licemersko kregajo. Srbski pregovor pravi: Čeravno sva si brata, denarnici si vendar nista sestri, naši ljudje bodo pa rekli: Oropati se tudi v imenu bratstva in ujedinjenja ne pustimo.
Zanimivo je pri tem zlasti, da bi taka rešitev tudi tistim prav nič ne koristila, ki imajo svoje premoženje v dinarjih. To je treba omeniti že radi tega, ker bi nepoučeni ljudje utegnili trditi, da nas hočejo Srbijanci oškodovati pri kronah sebi v korist. Ta ponesrečena rešitev bi koristila le nepošteni trgovini, ki že danes izrablja neurejene gospodarske razmere. Zraven bi taka rešitev povzročila pomanjkanje plačilnih sredstev in s tem splošno škodo,
Danes stane v Belgradu in Srbiji, kakor poznavalci splošno trdijo, vsaka stvar toliko v dinarjih, kolikor stane pri nas v, kronah. Če bi se torej krone zamenile ia dinarje v razmerju 4 : 1, bi po vseh dose-
dan jih skušnjah na polju gibanja cen in vrednosti denarja cene ne padle na eno četrtino, ampak bi ostale na isti višini. Posledica bi torej bila, da bi naši ljudje izgubili tri četrtine denarja in cene bi dejansko poskočile za tri četrtine, Pri vsakem takem zvišanju cen je pa ravno revnejše delavsko ljudstvo najbolj udarjeno, ka* bi morali zlasti socialni demokratje vpeštevati. Res je, da bodo delavci v večjih podjetjih s štrajki dosegli višje plače, koHfco imamo pa delavnih ljudi po deželi pri malih obratih, kmečkih delavcev, poslov itd., ki bodo občutnejše udarjeni.
V nevarnosti smo torej, da nas socialistično liberalna stranka z nesrečno rešitvijo valutnega vprašanja iz ljubezni in v prospeh tistih slojev, ki že danes izrabljajo gospodarski nered za oderuštvo, navijanje cen, prikrivanje blaga, veriženje in vedno večjo draginjo, spravijo na bera-šlao palico. Dvigniti se moramo kot en mož in zahtevati, da odloča v tem državni zbor in sicer čim prej, ker je stvar nujna. Vsakogar pa, ki bo na tem polju delal zločine, bomo ostro prijeli.
2e pred kratkim izvršeno kolkovanje se je izvršilo tako nedemokratično, da so tihotapci in verižniki vse ponarejeno žigosane bankovce lahko spravili pravočasno v roke revnejšega zlasti kmečkega ljudstva, ki nima z denarjem toliko opravkov in se na žige toliko ne spozna, in so jih potem komisije morale konfiscirati po večini tem popolnoma nedolžnim ljudem.
Ko sc je v Kropi ob kolkovanju pojavil 10 kronski bankovec z nemškoav-striiskim žigom, prelepljenim s papirjem in koMtovano in žigosano od kroparske ko-mls^e, so gonili člane te komisije in celo priče z nasajenimi bajoneti v Radovljico ia držali po več dni v preiskovalnem zaporu, Preiskava je ostala brez uspeha. Za danes rečemo samo: Če bi se vsak greh na polju valutnega vprašanja po tem merilo kaznoval, bi morale biti vislice gosto sejane prav do ministrskih klopi.
Socialističnolibe.ralna gospoda naj se zaveda, da je lok ljudske potrpežljivosti napet do skrajnosti, igračkanja in izrabljanja je vse sito, v kratkem bo lok počil in,,.
Razkrinkale 3aži.
dokaže. Pozvalo se ga je kot predstavnika nasprotnikov, da utemelji sledeče trditve:
1.	Da je klerikalna vlada v stari Avstriji naredila maksimalne cene za vino, dokler Gospodarska Zveza v Ljubljani ni nakupila dovolj vina.
2.	Da si je Krščanska socialna zveza pridobila več 100 milijonov.
3.	Da je tovarnar Pollak imel pred »ojno natančno 300.000 K dolga, sedaj pa da ima premoženja 175 milijonov.
4.	Da se je dr. Ev. Lampe zastrupil.
5.	Da je v naši dekaniji šola, v kateri je poučeval kalehet krščanski nauk v lanskem šolskem letu samo trikrat.
6.	Da jc dr. Šustcršič zapravil 13 milijonov ljudskega premoženja.
7.	Da je g. Majcen namigaval, da je g. župnik Lj. Bajec kriv, da je Avstrija pobrala zvonove in da je tudi kriv, da ni denarja,
8.	Da utemelji svoje začudenje nad proračunom Kolskega krajnega šolskega
' sveta.
S svojimi številnimi pristaši je g. Maj-; cen prišel na shod in navedene točke obdelal silno kratko, dokazal in utemeljil pa ni nobene. Za njim je povzel besedo glavni govornik g. župnik Bajec, ki je točko za točko pretresel in postavil na trditve, ki jih izvija politična pamet nasprotnikov, na suho. Čudili smo se stvarnosti in temeljitosti izvajanj, gorki prepričevalnosti in iskrenosti besed, ki so celo razboritim in bojaželjnim nasprotnikom zaprle usta. G. Majcen ni smatral več za potrebno in umestno, da po svoji prejšnji obljubi še enkrat povzame besedo — modro, pa malo junaško jc s spremstvom vred predčasno vzel slovo. Odkritosrčno smo veseli nad tcin shodom, ki naj bi bil vzor našemu bodočemu političnemu življenju. Stvarna izvajanja, vseskozi podprta z dokazi in razlogi, so odprla oči vsakemu, kdor še misli s 3vojo glavo in gleda s svojimi očmi. Nudilo se jc obilo prilike, da pove vsak svoje mnenje — zmagal pa je tisti, ki z razlogi in navdušenjem brani pravico in rcsnico. Fraze in prazne trditve, ki vlečejo množicc morajo iz našega političnega življenja ven, z njimi na tudi vse stranke, ki s takim orožjem delajo. Stavimo shod za zgled treznega razpravljanja, živahnega interesa vseh udeležnikov in naše lastne politične zrelosti.
V nedeljo dne 28. decembra 1919 se jc vršil v društveni dvorani v Št. Janžu n0 Dolenjskem po prvi maši političen shod, ki ga jc sklicala Kir.etska Zveza za Št. Janž. Shod jc bil izredno dobro obiskan, prostorna dvorana društvenega doma je bila nabito polna gospodarjev in gospodinj. Že dalj časa so se razširjale po dolini, po okolici, lahko rečemo, da tudi po celi Sloveniji razne prenapete govorice in neutemeljena obrekovanja in natolcevanja, ki jih jc kot lahko kupljivo robo raztrosila samostojna kmetijska stranka. Tukajšnji odbor Kmetske Zveze jc zbral ves ta materijul in ga doposlal voditelju krajevnega odbora samoslojne kmetijske stranke, g. županu Iv. Majcen s povabilom, da trditve na javnem shodu obrazloži in
Za žensko voSilno pravfco.
Ženska zveza, Zveza služkinj in Marijina družba v Celju so odposlale deželni vladi v Ljubljano sledečo resolucijo:
Slavtin deželna vlada
v Ljubljani!
Z oziram na odredbo osrednje vlade v Belgradu (razglašene tukaj dne 20. decembra 1919) glede volilnih pravic, si usojamo žene in dekleta odločno proti-ugovarjati. Ne samo, da nam je s tem storjena velika krivica, marveč je to naravnost zagrizena pristranost. Zakaj tolika razlika? Ali ima dekle z nekoliko višjo šolsko izobrazbo, ki pa navadno tiči med štirimi stenami, več izkušnje na političnem
polju, kakor dekle ali žena, ki živi in dela med svetom in s svetom, ki torej tako-rekoč živi sama politično življenje? Dovoljujemo si tudi vprašati, kdo je storil več v dobrobit in za obstoj našega naroda tekom svetovne vojne, ali gospice po uradih, ki so delale le zato, da so sebe preživ. Ijale, ali žene, katere so tako hvalevredno v odsotnosti svojih mož oskrbovale in vzdržavale cela gospodarstva; in dekleta, ki so se trudila od zore do mraka za ogromno množino izstradane ljudske mase?
In sedaj tolika krivical Da, to je krivica, katero bo sedanjost tožila prihodnosti. In to tudi ni demokracija, kajti demokracija ne pozna zapostavljanja. Večina zmaguje in večina je nas, katerim ste odvzeli volilne pravice.
Dovolite, zakaj nam niste navedli tudi razloge, radi katerih ne sme in ne more biti žena, ki ni samostojna posestnica, in dekle brez višje izobrazbe v volilnem imeniku? Ali ni Stvarnik vsem podelit enako svobodo volje in razuma, in zakaj ne sme tega vsaka v javnosti pokazati?. Med nami je raditega veliko ogorčenje la vsestranska nezadovoljnost, katera bo rodila vse prej nego srečo naroda.
Verjemite, ne bo blagostanja niti v državi, niti v posameznih družinah, dokler ne postanemo tudi žene in dekleta enakopravne, kar zahtevamo z vso odločnostjo in pravicoljubnostjo.
Iz Uradnega Lista.
št. 185. Ustroj v oddelku za izvršitev mednarodnih pogodb. — Ustroj ministrstva za gradbe. — Naredba deželne vlade« s katero se ustanavlja urad za zaščito beguncev v Ljubljani. Pospešuje vrnitev beguncev v domovino, naselitev onih, ki se ne vrnejo, skrbi za strokovni pouk begunske mladine, skrbi za begunske podpore, sodeluje za preskrbo z živežem, nadzira begunsko taborišče v Strnišču. — Naredba, s katero se določuje prepovedani lovski čas. Za poljske in planinske zajce je določen prepovedani čas od 16. januarja' do 31. avgusta, za divje kokoši vse leto, za fazane od 1. januarja do 31. avgusta, za planinske jerebice od 1. decembra do 31. avgusta, za gozdne jerebice vse leto, za poljske jerebice od 15. novembra do 15. avgusta itd. Izjeme more' podeljevati okr. glavarstvo, ako se je divjačina prekomerno razpasla in dela škodo, — Ustanavlja se deželni lovski sklad za podporo onemoglim lovskim čuvajem in za lovsko lok stvo, za povzdigo lova, za prispevke k Dokončevanju zveri in ujed. Vse lovske takse in polovica lovskih kazni gredo v ta sklad. Uprava tega sklada je poverjena gozdarskemu oddelku deželne vlade. — Razne krajevne naredbe deželne vlade in razglasi, med drugimi, da je treba za potovanje v območje boroveljskega in velikov-škega okraja in v nekatere kraje slovenjc-graškega okraja dovoljenja politične oblasti prosilca.
Št. 186, Uredba o začasnih dokladah državnim uslužbencem. — Prepoveduje se izvoz kolkovanih bankovcev, — Niklja-sti drobiž bolgarske in grške države velja
tudr za Jugoslavijo v isti nominalni vredno«. H, — Razni razglasi.
Št. i. Uredba o ustroju ministrstva za prc.net, — Razne naredbe in razglasi. — Občinska odbora v Nadolah in Pekrah se razpuščata. — Za odmero dohodnine in plačarinc za leto 1920. morajo podati davčni zavezanci, ne da bi čakali poziva, napoved o svojih davku zavezanih dohodkih najkasneje do 31. jan. 1920. Potrebni jnr.dni obrazci s« dobivajo brezplačno pri Vseh davkarijah. Isto velja o napovedi >cntninc za leto 1920.
Iz Kmetskih Zvez.
IZLAKE.
Liberalni gostilničarji iz Zagorskega co aa tihem sklicali shod liberalne »Same: iojne kmečke stranke« v Izlakah dne 14. Jecembra. Pri agitaciji so zatrjevali lju-dem, da so verni in nimajo nič proti du-hc-..ikom, liberalce so pa tolažili, da bodo pokončali uspeh zadnjega čemšeniške-tn shoda. Ljudi se je v dobri veri zbralo vi ko. Govoril je g. Mermolja, kot kmet s i ajerskega. V govoru je slikal tisočletne krivice, ki so se godile ubogemu kmetu. Zdaj pa bo konec krivic, ko ljudje ne bodo več ne liberalci, ne klerikalci, ne socijalni denokratje. ampak združeni v »Samostojni '.metski stranki«., ki bo prinesla kmetu z!; ;o dobo.
Ugovarjal mu je g. kaplan Osolnik. Povedal je kmetom, da je to tisti slavni goriški begunec Mermolja, ki je v Belgradu pri zborovanju kmetskih zastopnikov izja\il v navzočnosti vladnih zastopnikov, da je na 5 hektarjev (9 oralov) zemlje pridelal 30.000 K čistega dobička, čeprav se sedaj opravičuje, da je mislil pri tem samo na goriške vrtove. Jasno dokazal mu je. da Samostojni niso nič drugega kot pobarvani liberalci, ker se bojijo pokazati ljudstvu poprejšnji obraz. Saj so v tej novi st-anki stari liberalni gostilničarji in trgovci. kapitalisti. Podpredsednik JDS (libe-ra.cev) prof. dr. Breznik priporoča to stranko svojim pristašem in naj le pristopi; ■ k njej. »Ekonom« je liberalna stvar, ki hcio uničiti kmečke zadruge in »Gospo-zvezo«, podpirajo sedanjo krivično liberalno vlado itd. Ves iz sebe je bil g. Mermolja. V potu svojega obraza se je prizadeval, da bi opral sebe pred razočaranim ljudstvom ter spravil iz velike zadrege zagorijanske liberalce.
rrotigovornik je pozivaj v raznih ugo-vci-ih zahteve: preureditev dohodninskega davka, ki tlači kmeta, davek na vojni dobiček, kazen verižnikom, splošno žensko volilno pravico, odpravo sedanje libe-rc!ne vlade v Ljubljani in liberalno-socija-bstične v Belgradu. Posestnik g, Lovrač sc je oglasil k besedi ter izrazil svoje za-■:. ienje, da so Zagorjani, ki so poprej dru-?Jo kot kmetje, tako na tihem sklicali shod. i o gotovo ni ravno dobro znamenje, zato r. :j kmetje pristopijo k svoji Kmetski i .-ezi.
Gostilničar g. Ašič je prebral imena
urnikov nove Samostojne. Večina niti
d 1
vedela ni, da jc zapisan, saj je neka! naših zavednih pristašev. Pet odbornikov )e odšlo domov, preden jih je prebral, volitve pa tako ni bilo nobene. Shoda so se udeležili tudi socijalni demokratje, katerim pa kmetje niso pustili razviti program »Gub-čeve stranke«. Pri debati so pa bili toliko resnicoljubni, da so zavračevali zavijanja g. Mermolja in še celo pritrjevali ugovorom proti liberalcem.
KMEČKA ZVEZA ZA TRŽIŠKI SODNI OKRAJ
je imela v nedeljo 4. t. m. sejo. Na tej je sprejela predlog predsednika v katerem se vlada poživlja, da stori vse potrebne korake, da se ujetniki v laškem ujetništvu čim preje povrnejo domov. V najkrajšem času naj sc uredi promet za prevoz ujetnikov v domovino. — Nekaj novih članov se je priglasilo za pristop v kranjsko zadrugo. Sprejet jc bil predlog lom-skega župana naj poskrbi vlada, da dobi ljudstvo ceneno blago za obleko, ker po sedanjih visokih cenah, ki jih drže trgovci ni mogoče nabaviti kmečkemu ljudstvu najpotrebnejšega oblačila.
VODICE.
jih ne in jih ne bomo sovražili, Zavedajte se: Občina mora biti katoliško - kmetska mora biti našal Kmet Borcc se je zelo jasno in stvarno zavzel za reorganizacijo »Kmetijske družbe«, za ustanovitev strn-kovno-kmetijskih šol, se izjavil za nakupo* valne in prodajalne zadruge, obdelal po, drobno živinorejo, mlekarstvo in sadjar-* stvo ter priporočal kmetom odločno versko stališče, ker bliža se čas, ko se člove-i štvo razdeli v dva ekstremno radikalna tabora: V tabor Kristusov in v tabor Lucifer-jev. Nato so bile sprejete izvajanjem primerne rcsolucije. Shod je jasno dokazal, da v naši dolini ni prostora za puhle, brez-programne, zahrbtno intriganfne stranke, za koprni sc grabežljivo stezajo z ljudsko krvjo umazani prsti velekapitalistov in krvnikov, ki pojo danes slavo libcralnosocia-listični vladi v Belgradu, ki tepta najsvetejše ljudske pravice in katere delo ni nič drugega kakor zasmeh demokratičnega duha in modernega kulturnega mišljenja. Ljudje, ki agitirajo za take stranke naj se zavedo, da bo tudi za nje prišel čas obračuna. Mi pa gremo naprej, in ko bo sila najhujša, sc bomo spomnili na besede Gospodove: Ti si Peter skala ..., in zastonj boste iskali strahu v mših srcih I
V nedeljo dne 28. decembra popoldne je priredila Kmečka zveza za našo župnijo političen shod. Poročal je narodni predstavnik g. Štrcin. Pojasnil nam je razmere v naši državi in težak položaj kmečkega stanu pod sedanjo liberalno vlado. Nabito polna dvorana je z zanimanjem poslušala govornika in soglasno obsodila vlado kapitalistov in njihovih rdečih prijateljev, ki raje potujejo na državne stroške po svetu, kakor pa da bi odpomogli bedi in pomanjkanju. Vsi zborovalci so protestirali tudi proti nameravanemu napadu na avtonomijo naše občine, Ljudje, ki jim je ljudski blagor deveta briga, bi radi s pomočjo laži in spletkarii dobili občino pri volitvah v svoje roke. Raznim liberalnim agitatorjem, ki v ta namen stikajo po hišah, bomo pokazali vrata, četudi prihajajo z lepimi, a
E raznimi obljubami. Po shodu, ki sc jc ončal v mraku, se je precejšnje število zapisalo v Kmečko zvezo. Kmetje, pogum! Naše vrste se množe od dne do dne.
■b Sijajen shod J, K. Z, v Dobrepoljah.
Iz Dobrepolj poročajo: Na novega leta dan je priredila J. K. Z. v Dobrepoljah javen političen shod, na katerega je prišlo nad 700 mož, fantov, žena in deklet. Govoril je načelnik Jugosl. kluba g. dr. Anton Korošec ter kmet g. Bore. Dr. Korošec je na drobno obdelal različna dnevna vprašanja ter nadaljeval o občinskih volitvah: Občinske volitve so tu, Občina jc državica v državi, v kateri kmet gospodari in jo upravlja, v kateri se uči državniških poslov v malem, da bo kasneje tem krepkejc zagrabil za državno krmilo v zbornici. Može, ki so jih premotili liberalci z novim klobukom na glavi, kamor so jim napisali liki svojim postrežčkom besedo »samostojen« prijateljski vabimo, naj pridejo k nam, tistih par ljudi pa, ki jih je najti v vsaki fari in ki so bili vedno sovražni naši stvari, ne bomo iskali, Borili se bomo z vsemi nasprotnimi strankami, a ljudi samih nismo,
Iz pisarne J. K. Z.
GOSPODARSXO POLITIČNI TEČAJ.
Naznanjeni gospodarsko-politični tečaj sc vrši 12., 13. in 14. januarja na galeriji Ljudskega doma. Vsak dan bo po pet predavanj z debato. 13. zvečer bo predstav? v Ljudskem domu, 12. zvečer nastop ljubljanskega Orla. Udeleženci tečaja si bod« smeli tudi ojjledati Jugoslovansko tiskarno in, če bo čas dopuščal, tudi druge gospodarsko važne naprave.	*
Vsi udeleženci se naj zberejo 12. ob devetih dopoldne v Ljudskem domu. Oni, ki pridejo t dolenjskim vlakom, naj pridejo naravnost s kolodvora v Ljudski dom. Za hrano in prenočišče bo poskrbljeno.: Vabimo posebno fante iz ljubljanske okolice, da se v večjem številu udeležujejo predavanj, ker gredo zvečer lahko domov prenočevat. One KZ, ki se še žele udeležiti tečaja, naj hitro priglasijo število udeležencev. Tečaj bo velike važnosti, zalo naj KZ ne zamude te prilike.
Spored bo sledeči:
I.	dan dopoldan: Položaj kmetskega stanu v naši državi in organizacija. V treh predavanjih.
Popoldan: politični in gospodarski program Kmetskih zvez. V treh predavanjih.
Zvečer: Nastop Orlov v Ljudskem domu.
II.	dan dopoldan: zadružništvo^ poljedelska industrija, finančna politika.
Popoldan: Naše zadružništvo. Go> vorništvo. V treh predavanjih.
Zvečer: gledališka predstava v. Ljudskem domu.
III.	dan dopoldan: Agrarna reforma, strokovno šolstvo, kmetsko pravo-zavarovanje. Štiri predavanja.
Popoldne: Občinska politika.
Koledarček JKZ.
Koledarček JKZ je dotiskan. Sedaj je v knjigoveznici. Prosimo vse naročnike, da malo potrpe. Potrudili se bomo, da ga knjigoveznica hitro veže in razpošlje.
Šrraja krščanskih staršev
Svobodomiselna, liberalno-socialislična flada v češko-slovaški republiki je uvedla v šolah pouk brez molitve, brez krščan-jkega nauka, brez krščanske moralne vzgoje. Ker protesti krščanskih staršev niso nič pomagali, so starši začeli stavkati io niso več pustili svojih otrok v šolo. Iz-početka so stavkali le posamezni kraji, sedaj pa stoje v stavki že celi okraji in okrožja. Starši izjavljajo, da nočejo pošiljati svojih otrok v šolo, kjer bi bili deležni brezverske in nekrščanske vzgoje. Kulturni boj na Češkem sc vrši z vso silt>.
Tudi pri nas hočejo socialisti in liberalci uvesti brezversko šolo — in liberalna samostojna kmetska stranka tudi nič ne ugovarja — pa že danes rečemo, da bo pn nas ravno tak vihar ali pa še večji kot na Češkem. Svobodomiselci naj svoje otroke vzgajajo kakor hočejo, krščanske otroke naj pa na miru puste.
Fismc iz Avstrije.
Več let sem že naročnik *Domolju-ba« in prosim v imenu nas vseh Slovenccv | v Donawitzu, da bi tc male vrstice poro- I čali v Domoljubu. V tem, ko je ta stavka ' tako dolgo trajala, je bilo nam vsem Slovencem tukaj zelo hudo pri srcu, ker nismo dobili tako dolgo nobenih slovenskih časopisov in prav težko nam je bilo, ko nismo zvedeli tako dolgo nobeih novic iz preljube mile domovine. Zdaj smo zopet .vsi veselt, da po tako dolgem času zopet dobimo slovenske časopise. Dragi Domoljub, ves srečen sem, kadar berem novice iz svoje preljube mile domovine, in zraven tudi pozabim na marsikatero bridko uro v teh hudih časih. Tukaj imamo zelo strašne in slabe čase. Za cel teden dobimo samo četrt kg bele moke, 1 kg krompirja, 1 hlebček in tričetrt kruha, 1 kg fižola in fie ta je tako trd, da se v treh dneh ne skuta in zraven še 200 gramov zabele. To je vso, kar dobimo, in potem si lahko vsakdo sam misli, kako da nam tukaj gre. In •eveda, vse to je še vedno na karte, zraven pa še taka draginja, da je strahota. Sam ljubi Bog naj se nas enkrat usmili. Pri mojem težkem delu cel teden na malico še misliti ne smem; če si košček kruha s seboj vzamem, ga pa doma nimam. Po kmetih se tukaj za drag denar nič ne dobi. Kakor pa je tukaj s krščanskim življenjem, si tudi lahko mislite, saj se pravi, da jabolko ne pade daleč od drevesa ln takih slabih dreves je pa tukaj kar zadosti. Za cerkev se tukaj prav malo briga!o in zato moram tudi reči z eno besedo, da tako lepo krščanako življenje, kot je v moji ljubi domovini, se bode prav težko našlo na svetu. Zdaj pa vsem znanim ln naročnikom Domoljubovim prav vesele božične praznike in prav veselo srečno ln zdravo
oovo leto. Zdaj pa končam le svujc vlabe vrsti« e, ki so mi bile na srcu. Mnogo srčnih pozdravov moji lepi doinovioi, vsem prijateljem in dekletom z Gorenjskega — Adalbert Marenk iz Tržiča na Gorenjskem, zdaj že 14 in pol let v DonaMilz na Gorn/em Štajerskem.
Razgled po svetu.
Jugoslaviji.
j Davek na vojne dobičke. Finančni minister je predložil zakonski načrt za davek na vojni dobiček. Načrt je bil potreben, samo izpeljan ne bo, ker se bodo vojni dobičkarji že pravočasno ognili, kot se vsm drugim postavam, ki jim ne diše.
+ Blagajne so prazne. Velik del državnih uradnikov v Ljubljani še ni dobil za mesec januar izplačanih plač, tudi častniki fie niso dobili plač izplačanih, ker ni dovolj denarja v državnih blagajnah; južna žclcznica tudi zadržuje plače uslužbencem in jim je izplačala le predujem 1000 kron.
j Milijoni brez odobrenja. Brez odo-brenja parlamenta je dala vlada 10 milijonov dinarjev za zgradbo gledališča v Belgradu (v Srbiji še ne plačujejo davkov!), za zagrebško gledališče sedem milijonov dinarjev, za osješko 3 milijone, za ljubljansko — niči Pa kaj gledališče! Niti ljubljanskega vseučilišča, kjer bi naši visoko-šolci, sinovi naših kmetov, najcenejc študirali, neče toliko podpirati, da bi imenovali zadosti profesorjev. Naši dijaki morajo po drugih mnogo dražjih mestih stradati in prezebati.
j Socialisti za rešitev valute ▼ razmerju 4 s 1. Socialistični minister Korač hodi po državi, prireja shode in vneto zagovarja vladni načrt, da se zamenjajo štiri krone za en dinar. S tem bo že itak na robu propada stoječe gospodarsko življenje naših kmetov in delavcev popolnoma uničeno. In vendar so socialisti »prijatelji« ljudstva.
j Hrvaški Sokol je dosedaj združeval v sebi vso hrvatsko mladino brez razlike svetovnega naziranja. Sedaj pa se bo tudi ločil na dvoje. Te dni so se vršile volitve za predsednika skupne zveze hrvatskih in srbskih Sokolov, Liberalci delajo na vse kriplje, da bi spravili za predsednika zloglasnega dr, Popoviča, zagrizenega sovražnika vsega, kar je katoliškega.
j Verižništvo v Zagrebu tako cvete, da verižniki v preobilici denarja zaigrajo v eni noči po 100.000 kron. Široka množica pa strada in zmrzuje.
j Stavci bodo štrcjkall v Zagrebu, če ' se ne bodo tiskarnarji takoj podali,
j Naš poslanik v Madridu je Trcsid-Pavičlč.
j Gozdovi na Goriškem vedno bolj iz-f^njajo. V njih neprestano poje laška sekira, les pa se izvaža v Italijo, Kmalu bo tudi na Goriškem Kras.
j 16.110 učiteljev in učiteljic je glasom uradnih podatkov v naši državi.
j Volitve, Vlada se pripravlja za volitve poslancev. Na zadnji ministrski seji se je razpravljalo o načrtu volilnega reda.
Podlaga bodočim volitvam bi bil srbski volilni zakon s splošno volilno pravico. Socialistični ministri so zahtevali tudi volilno pravico za ženske, ki opravljajo samostojno delo ali obrt. Redni parlament bi imel 300 poslancev, velika narodna skupščina pa 600. Srbija bi imela v rednem parlamentu okoli 60 poslancev, v parlamentu za ustavo pa 160. Odpravljeni so mestni poslanci. Na 20,000 ljudi pride 1 poslanec za konstituanto, za redni parlament pa na 40,000 ljudi 1 poslanec. Vprašanje ženske volilne pravice ostane še nadalje nerešeno. O tem bo morala odločevati konstituanta.
j Črnogorski kralj Nikita je zbolel od jeze, da v Črni gori ne gre ravno po njegovih željah,
REKA.
Zopet nove brzojavke iz Pariza, ne tako ugodne. Italijanski vladni možje romajo v Pariz, da kolikor mogoče veliko odščipnejo Jugoslaviji, Zopet je menda na površju reška država, ki naj bi obsegala tudi Logatec, Postojno, Idrijo in Cerknico. Italija pa bi dobila tudi otok Lušin in Vis, poleg tega pokroviteljstvo nad celo Albanijo, cela dalmatinska obala pa naj bi se nevtralizirala, to se pravi: v slučaju vojne sc ne smejo ob nji in na nji vršiti nobene vojne priprave niti vojna dejanja. Tako nas hoče Italija čisto udušiti. Menda pri-neso naslednji dnevi popolno jasnost.
ITALIJA.
Odškodninska zahteva, ki jo stavlja Italija bivšim osrednjim državam, je določena na 9 in pol milijard. Tretjina odpade na 82 zračnih napadov na italijanska mesta. — Pa ne, da bi morali mi tisto odškodnino, ki jo dobimo, dati Italiji. Ta bi bila lepal	>
AVSTRIJA.
Znano je, da je Avstrija dosegla pri antanti, da se ji priklopi nemškozapadna Ogrska. Sedaj se vrše priprave, da prevzame Avstrija lo ozemlje v svojo upravo. Dežela dobi obširno avtonomijo (samostojnost.)
MAŽARSKA.
Protiboljševiška vlada, ki je sedaj na krmilu na Mažarskem, vodi dolge preiskave o grozovitostih, ki so jih zakrivili boljševiški komunisti, ko so bili na vladi. Prihajajo grozne reči na dan. Tako je sedaj izjavil pred sodiščem neki komunist, da je umoril 44 ljudi, samo da bi si pridobil naklonjenost vlade. Grozna vlada, ki je naklonjena tistim, ki več umore! To vlado je z vso vnemo zagovarjal ljubljanski socialistični »Naprej«, — Mažari se vedno bolj organizujejo za obnovitev stare Ogrske. V Budimpešti se je ustanovila zveza za pridobitev starih njenih mej na jugu, torej da bi se naše najbogatejše zemlje: Bačka, Banat, Baranja in Medmurje pri« klopile zopet Ogrski. V ta namen bodo tudi organizirali Mažare v omenjenih pokrajinah. Ravnotako se je osnovalo društvo za zopetno pridobitev Slovaške. Društvo šteje že 100.000 članov, izmed teh do 20.000 Slovakov, izdaja knjižice in ima že 10 milijonov premoženja. Tudi proti Ru-munski se pripravlja mažarska vlada, da
I
bi ji odtrgala Scdmograško. V la namen razširja nu-d sedmograškimi vojaki boljše-\ištvo.
ČEHOSLOVAŠKA.
V svobodomiselni, po liberalcih in so-eialislih vladani čehoslovaški republiki, vlada še veliko večja korupcija kot pri nas, zakaj poštenost se ne da zajamčiti z nobenim paragrafom, temveč samo z vestjo in z odgovornostjo pred Bogom. Tega a na Češkem ni, zato gre pa vse navzdol, ima je od dne do dne ostrejša, pa ni premoga dovolj in ni luči. Davki se stopnjujejo kakor voda ob povodnji. Živila ia dnige potrebščine vedno dražje. Obetajo, da podraže usnje in vse usnjate izdelke »a 100 '^.Gospodarske krize so vsak dan .večje in vlada komaj še zmaguje ogromne naloge. Posamezne svobodomiselne stranke ostro obsojajo sedanjo vlado. — Volitve v ustavodajno skupščino bodo menda razpisane dne 27. januarja. — Češki Ncmci so sc začeli gibati. Spretno so porabili težki položaj čehoslovaškc republiko in poslali dve odposlanstvi — eno delavsko in drugo meščansko — k mini- j strskemu predsedniku Tusarju z zahtevo, , da morajo Ncmci v državi uživati prav j iste pravice kot Čehi sicer si »v slučaju I zavrnitve poiščejo drugih načinov in potov. Torej grožnje, ki bi Čehom spričo njihove neugodne lege in ugodne lege : 'cev delale velike težave. Tusar jim je o. v. vv-oril v lepih besedah in obljubil volih c, pri katerih bodo tudi Nemci prišli do ivojih pravic.
NEMČIJA.
Državna armada sc bo v- . • vi i a 1. aprila 1920. Moštvo sc bo ikrčilo na 96.000 mo/. Žalosten ostanek nekdaj tako mogočne armade! — ..-Nc moremo pozabiti, da smo bili nekdaj velika država« je .vzkliknil nemški vseučiliški rektor, preden jc dal na nekem shodu nemškega ra-tumništva besedo generalu Ludendorsu, ki je govoril za stari, močni duh nemške države. Geslo Ncinecv jc: domovina, izobrazba, požrhovahost. O koliko bi se Jugoslavija lahko učila od Nemcev, ki nas bodo z izvajanjem tega gesla kmalu gospodarsko nadkrilili. Pri nas pa rajši verižimo. — Državnemu zboru jc predložilo min-V.rstvo za notranje stvari zakonski načrt glede cenzure kinematografskih predstav. Po določilih novega zakonskega načrta sc smejo predstave samo proizvajati, ako so bile uradno priznane in ako ne ogrožajo javne v; r t osti ter ne žalijo verskega čuta.
ROMUNIJA.
Romunija sc jc po vojski skoro za trikrat povečala. Dobila je Sedmograško, Bukovino in Besarabijo. Pa še ni zadovoljna. Dati ji je antanta prisodila velik kos Banala, ga hoče še več imeti. Baje se sedi-.j vrSe pogajanja med našo in romunsko vlado glede Banala. — Nova romunska zbornica šteje 562 poslancev in sicer ?;jl 'V'ar= Romunije, 283 iz Scdmogra-<\ 02 iz Bcsarabije in 26 iz Btikovine.
FRANCIJA.
Okolica Pariza jc pod vodo, ker je cez mero narastla reka Sen, ki teče skozi Pariz. Prebivalstvo je zapustilo svoja sta-61
uovania in slanuje pod milim nebom. — Svobodomislcc Klemans6, ki sedaj vodi francosko državo in bo najbrže izvoljen za njenega predsednika, je v nekem svojem govoru priporočal Francozom dve stvari: redno plačevati davke in skrbeti za obilen naraščaj. Vidi se, da Francozom silno navskriž hodi, ker so odpravili vero in Cerkev, Zakaj ravno v tistih okrajih, kjer se je brezverstvo najbolj globoko zajedlo med ljudstvo, so številke ljudskega naraščaja naravnost grozeče majhne. Ne samo da imajo svobomiselni Francozi zakon, če moremo to imeti šc za zakon, samo za utešitev svojih strasti in sc pri tem skrbno izogibljejo očetovskih in materinskih dolžnosti, v zadnjem času so dognale preiskave, da sc jc v nekem velikem državnem okraju več otrok šc v materinem telesu pomorilo kot pa sc jih jc rodilo. Božji mlini počasi meljejo, pa gotovo. Rešiti pa more Francijo edino lc šc vera.
ANGLIJA.
'/. Egiptom, ki je pod acij;k';.l.-> nadvlado in ga Anglija pridno gospodarsko izrablja, imajo Angleži križe. Egipčani se hočejo na vsak način osamosvojiti, Angleži jih tišče s silo k tlom. Zato pride večkrat v Egiptu do krvavih nemirov. Zadnji izgredi so se vršili v Aleksandriji, kjer je nastopilo vojaštvo in enega vstaša ustrelilo, pet pa ranilo. — Sploh bo Anglija razmerje do svojih zunanjih držav: Indije, južne Afrike, Avstralije, Kanade zelo izpremeniti. Zakaj v vojski je bila glede moštva in dobave sirovin ter živeža naravnost odvisna od njih. Zato hočejo te države imeti tudi svojo besedo pri vladi. Sedaj zahtevajo skoro popolno samostojnost: Same bodo določale svoje postave, in zakoni, ki jih bo sprejel angleški parlament, bodo za naselbine le takrat veljali, čc jih bodo sprejeli tudi državni zbori teh kolonij, v zvezi narodov pa bodo imele vsak svoj glas. Zdi se, da veliko angleško gospodstvo postaja velika zveza samostojnih držav. Angleški državniki se nc pro-tivijo ravno preveč.
HOLANDIJA.
Pomen katoličanov na Holandskcm se najlepše kaže v tem, da je sedaj po vojni ministrski predsednik član katoliške ljudske stranke, ki ima v vladi še štiri ministre, Katoličanov je pa na Holandskem komaj ena tretjina, Z visoko razvito lastno kulturo, lastnim znanstvom ln s strumno organizacijo so si nizozemski katoliki pridobili spoštovanje, moč in ugled.
ŠPANIJA.
Španija je še vedno dežela tlečega pepela, iz katerega vsak čas lahko zapla-pola požar. Delavstvo štrajka in se izjav-li« za komunizem. Umori so na dnevnem redu posebno v Barceloni, kjer je bilo vedno ognjišče revolucionarnih misli.
Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti „Domoljuba", kmetsko glasilo.
Davščina od vrednostnega prirastka.
(IT-e deželni svetnik dr. Josip D e r ra as 11 a.)
(Konec.)
Pravni pripomočki.
Proti plačilnemu nalogu oziroma jamstvenemu plačilnemu nalogu pristojl stranki pravica pritožbe.
Troti plačilnemu nalogu so more pritožiti samo otujitelj. Pridobltcij, ki eice^ jamči za davščino, ni upravičen izpodbl. jati otujitelju vročeni plačilni nalog. Ku< poc ni upravičen pritožiti s q zoper plačilni nalog, kl je bil dostavljen prodajalcu, tudi tedaj ne, če je v kupni pogodbi plačilo davščine prevzel nase.
Zoper plačilu! nalog se more torej pritožiti samo otujitelj (prodajulcc), zepci; jamstveni plačilni nalog pa samo prldo-bitelj (kupec).
Pritožbo jc vložiti pri komisiji ra začasno vodstvo in likvidacijo deželne upravo v Ljubljani, ki jo pravna naslednica deželnega odbora kranjskega, v roku SO dni, ki se štejejo od dneva, ki pride po vročbi. Kadar jo zadnji dan nedelja ali občni praznik, se konča rok prvi delavnik za nedeljo ali praznikom. Pritožba velja za pravočasno vloženo, ako se jo v roku 30 dni priporočena oddala na pošto.
Pritožim nima odložne moči in tudi n*
ustavi Izvršitve prisilnega izterjanja.
Vplačevanje.
Davščino Jo plačati pri nadzorništvu deželnih naklad v Ljubljani, kateremu j* poverjeno njo pobiranje, v 14 dneh, ki a« štejejo od dneva po vročbi plačilnega na» loga oziroma jamstvenega plačilnega naloga, in kadar je zadnji dan roku nedelja ali občni praznik, najkasneje prvi delavnik potem.
Kadar se davščina ne vplača v omenjenem roku, tedaj je plačati od prvega dne po preteklem roku dalje 5K5 letoBi' zamudnih obresti.
Na kolekovano prošnjo stranke am«t komisija za začasno vodstvo in likvidacijo, deželno upravo v Ljubljani kot pravna naslednica deželnega odbora kranjskega % posebnega ozira vrednih primerih, kadar bi bilo vplačilo vse davščine naenkrat tet plačilu ali Jamstvu zavezano stranko združeno z znatno škodo ali težavo, kadaB Je dalje za davščino dana popolna varnost in Jc zatorej, v kolikor gre pri prošn/aM za podaljšanje roka tistim, ki so naprej zavezani davščino plačati, Izključeno uve« ljavljanje Jamstva, dovoliti odlog vplačila ali vplačevanje davščine v obrokih.
Kadar se dovoli odlog za vplačevanj«, se to ne dotika zavezanosti za poplačilo zamudnih obresti.
_________Povračilo.
2e vplačana davščina, o kateri se je v. razsodbi o pritožbi Itreklo, da Je nezakonito odmerjena, se uradoma povrne od nadzorništva deželnih naklad, kjer J« bila-vplačana. Nepristojno pobrani znesek J« povrniti stranki s 5% letnih povračilnih'
obresti in z zamudnimi obrsstml vred, k! Jih je stranka morebiti že plačala.
Od prebitkov, ki so bili po krivdi stranke zmotno vplačani, dalje od prostovoljno vplačanih zneskov, kakor tudi od meskov, ki so bili samo na prošnjo stranke ali brez prošnjo uradoma v povračilo nakazani, dalje od zamudnih obresti se ne računijo povračilne obresti.
Zvlfianje davščine.
Ako davščini zavezani ali od njega /ooblaščeni namestnik opusti naznaniti prenos, ali če v teku priredbenega postopanja kaj pove, kar utegne provzročltl prikraJSbo davSčine, ali če pri pajasnje: vanju zamolči bistvena dejstva, se dav-Ičini zavezanemu lahko brez uvedbe kazenskega postopanja predpiše povišek davščine v Izmeri 100 odstotkov prikrajšanega ali pa prikraJSbi Izpostavljenega zneska davščine.
Če pa davščini zavezani dokaže, da je opustil naznanilo prenosa, da je napačno povedal ali da jo zamolčal v opravičljivi zmoti ali vsaj brez namena, prikrajšati davščino, jo mesto stoodstotnega povlška davščino naložiti manjši povifick davSčine, ki ne sme presegati niti 10 odstotkov davščine niti 500 K.
Kadar se davščina zviša, tedaj je to svišanje predpisati stranki v plačilnem nalogu o davščini. Kadar okolnosti, kl povzročijo znižanje davščine, stranka dokaže med odmernim postopanjem, t. J. preden sc izda plačilni nalog, tedaj J e v plačilnem nalogu navesti, v koliko se Jo vpošteval dokaz stranko.
Kadar stranka meni, da se Ji s zahtevo polnega ali znižanega povišanja davščino godi krivica, sme plačilni nalog izpodbijati ali pa pri komisiji za začasno vodstvo ln likvidacijo deželne uprave prositi za popolni Izpregled aH za znižbo davščine.
Komisiji za začasno vodstvo ln likvidacijo deželne uprave v Ljubljani pristoji pravica, da iz ozira vrednih vzrokov zvi-Sanje zniža ali popolnoma izpregleda.
Jamstvo pridobitelja se ne raztega na rvišanje davščine.
Prisilno Izterjevanje.
Kadar se davščina ne plača ob dospelem roku in se zanjo ne doseže odlog, tedaj jo Je prisilno Izterjati.
Izterjanje in morebitno zavarovanje davščine povzroči komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v LJubljani.
Izterjanje se izvrši po S 3 ukaza z dne £0. aprila 1854, drž. zak. Stev. 90 ali pa po sodni poti.
Uporaba davščine.
Polovica od odmerjenih in vplačanih davščin in povišanih davSčin pripade občini, v kateri leže otujena zemljišča, druga polovica pa sa zaračuni na državni zaklad.
Kadar gre za skupino nepremičnin, ki ie razteza na več občin, se občinam skupaj pripadajoča polovica nanj« razdeli v razmerju površinske izmere v njih okolišu ležečih delov nepremičnino, kadar pa deli skupino niso enaki, pa po razmerju Jtujilne vrednosti njih delov.
Od zneska davščine, ki pripada občinam se sme največ 70% porabiti za tekoče občinske potrebo.
Najmanj 30% Je odkazati zakladu, katerega glavnico in obresti je porabiti za investicijske naprave, zlasti za šolske stavbe, za preskrbo stanovanj ln občil ali za poplačilo dolgov.
Milostno odpisovanje davščine.
Milostnega odpisa davščine zakon z dno 4. julija 1912 dež. zak. št. 34 sploh ne pozna.
Ker se pa dogajajo slučaji, v katerih je stroga uporaba obstoječega zakona silno kruta in v katerih je s človekoljubnega kakor z gospodarskega stališča delni ali popolni odpis te davščine umesten, Je deželni zbor s sklepom z dne 28. februarja 1914 pooblastil deželni odbor, da sme pod gotovimi pogoji davščino milostno odpisati. Tozadevni sklep se glasi:
>1. Deželni odbor se pooblašča, da sme v izrednih slučajih po zaslišanju dotičnega občinskega odbora, ako Isti na njega pripadajočo davSčlno od prirastka odpiSc ln odpis iste tudi deželnemu odboru priporoča, izjemoma popolnoma ali deloma odpisati dotično predpisano davščino od prirastka na vrednosti glede onega dela, ki spada od te davščine na deželo.
2. Deželni odbor se pooblašča, da sme na lzrečno prošnjo prodajalca davSčlno od prirastka dogovorno s prizadeto občino odpustiti, če ta verodostojno dokaže, da jo bil zaradi na posestvo že poprej vknjiže-nlh dolgov prisiljen k prodaji ter da Je dobljeno kupnino tudi v resnici porabil v poravnanje označenih dolgov.«
V označenem zmislu Jc postopal deželni odbor in so danega pooblastila pogosto poslužuje tudi njega pravna naslednica komisija za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani. S takim postopanjem se je odstranila marsikatera občutna trdota, kl bi bila sicer gotove stranke zadela.
Tedenske novice.
Politične.
p Z občnega zbora Kmetijske družbe. Delegat z zadnjega občnega zbora Slov, Kmetijske družbe nam piše: Gospod urednik, odkrito Vam povem, da sem imel Gustava Pirca, če ne ravno za našega člo-veka, do zadnjega občnega zbora vsaj za nevtralca oziroma za zmernega liberalca. Saj je kot uradnik znal precej dobro skrivati liberalno dlako. Kakor hitro pa mu je občni zbor dal pokojnino, je pa takoj začutil v sebi starega liberalca iz kranjskega mesta. Celo sam se je očitno za takega proglasil. Za nadaljno službovanje je torej prestar, za predsednika bi bil pa še vedno dovolj mlad. Na občnem zboru se je hvalil, da bi bil z lahkoto dosegel to mesto, ako bi bil le z mezincem ganil. Na misel mi je
prišlo, da je tudi takrat tako veliko, a napačno o sebi mislil, ko je kandidiral za deželnega poslanca v radovljiškem volilnem okraju proti kandidatu katoliške narodne stranke župniku Mesarju, Tudi takrat jei bil baje v njegovi domišljiji ves Bohinj in ostaii radovljiški volilni okraj zanj. Na dan volitve pa je dobil, v kolikor se še spominjam, 3 do 5 glasov, medtem ko je bil njegov protikandidat izvoljen z več kot 60 glasovi. Tedaj se je volilo še po volilnih možeh, kakor se sedaj v našo družbo voli po delegatih. Pred tisto volitvijo jc precej migal z mezincem, saj je cele strani v »Novicah« napolnil s svojimi zaslugami. Urad* niku jc pač mogoče igrati vsaj skritega liberalca, za predsednika pa hočemo imeti celega našega moža, kar je naša edino pravična zahteva. Saj je ogromna večin« kmetskega prebivalstva, kateremu je rav> no Kmetijska družba namenjena, v našem taboru. To stoji! Ker je bivši cesarski svetnik na občnem zboru tudi izjavil, da jc bil od nekdaj napreden ali po naše libe-' ralen, je podal za »samostojne^ najboljši dokaz, da so tudi oni liberalci, ker so liberalca kandidirali za predsednika. Na vse pre Lege je hvalil češke agrarcc, predvsem ministra Prašeka, mej tem ko je smatral, da bi bilo pod njegovo častjo, ako bi bil kompromisnim potom izvoljen za podpredsednika družbi, kateri bi predsedoval kmet Iskra. Pokazal se jc res velikega pri* jatelja srednjega in malega kmeta, kakršen utegne biti tudi Prašek, katerega so manjši kmetje na Češkem zapustili in si ustanovili kakor čitamo, svojo stranko. Govoril je tudi, da je pridobil milijone naši deželi, katerih smo mi kaj malo ali nič deležni postali. Priporočali bi mu torej malo več skromnosti!
p Dr, Žerjav in zborovalna svoboda. V dopisnem uradu ljubljanskem je deželni predsednik dr. Žerjav ponovil določbe postave o zborovalni svobodi. Hotel je a tem reči: Poglejte ljudje, s to postavo in s temi kaznimi hočem ščititi svoje ljubljence samostojne liberalce po kmetih. Kdor se jih dotakne, tisti bo imel opraviti z menoj in s postavo. Da velja ta zakon samo za nasprotnike, ne pa tudi za nas, jo dovolj jasno pokazal zadnji občni zbor Kmetijske družbe. Razni Medeni, Čemeti, Majceni so pod duševnim vodstvom g. ravnatelja Pirca razgrajali, razbijali, vpili in končno z nasiljem preprečili društveno zborovanje Kmetijske družbe. Če bi bilo kaj pravice, bi moralo državno pravdniš-tvo žc davno nastopiti proti tem motilcem zborovalne svobode. Če se ne motimo, bomo kaj takega zaman čakali. Ostrina postave seveda za liberalce ne velja, velja samo za nas. Tako je, g. dr. Žerjavi
p Občinske volitve v Sloveniji, V nekaj dneh objavi deželna vlada za Slovenijo naredbo o uvedbi novega občinskega volil* nega reda, ki bo veljal za vse občinske volitve v Sloveniji, Volilni red bo osnovan na temelju splošne, enake in tajne volilne pravice in na podlagi proporcionalnega volilnega sistema. Deželni predsednik dr. Žerjav jc tudi menda ukazal županom, naj sestavijo volilne imenike do 8, januarja. Kako jc mogoče volilne imenike ssstav-ljati, preden je razglašen nov občinski volilni red, nam ni jasi^.
p Prijatelje liberalne stranke imenuje predsednik liberalne stranke dr. Kukovec samostojne liberalne kmete in tipa pri volitvah ra njihovo pomoč.
p Vcgoni za liberalne samostojneze. Vlada je dala na stroške vsega prebivalstva liberalnim samostojnežem 50 vagonov na razpolago, da ž njimi razpolagajo za strankarske namene. V Banatu pa čaka za jI500 vagonov živil, da se pripeljejo k nam, a ni vagonov. V Solunu je za 2000 vagonov soli, a ni vagonov. Ljudstvo želi po soli, a vagone dobivajo liberalci. Na naših postajah stoji /.a 1000 vagonov obleke, čevljev, •perila, a se ne more transportirati. Tudi petroleja ne dobimo radi pomanjkanja vagonov. Vse ljudstvo trpi, a med tem delajo liberalni kapitalisti z našimi vagoni za svoje stranke in strančice!
Domače novice«
d Opozarjamo naše čitatelje na Objavo naduriilelja Gradnika v današnjem inr-eral-nem delu »Domoljuba«. Liberalna Domovina« je napisala mnogo takih laži in surovosti in jih še piše, toda pisca je težko iztakniii. To pot se je pa g. kaplanu posrečilo in l onec je ta objava. Naši ludje pa cdaj lahko vedo, koliko je verjeti liberal-tim ča-opisom.
p Zopet bo draziel Ker je Jugoslavija za izvoz v Avstrijo nastavila silno visoko . 'iririo, ie sedaj Avstrija odgovorila z enako protiodredbo: nastavila je visoko carino za s , oje izvozne predmete, ki bodo zato seveda pri nas znatno dražji.
d Vojaške službe oproščeni bodj prostovoljni sodelavci, ki posvetijo svoj trud iržavni zaščiti dcce in mladine, dokler bo do aktivno v rečeni namen sodelovali. Gospod vojni minister je glasom rešitve F D I O Br. <>2.627 od 13. chccmbra 1919, dovolil, c sc za vsak koi kretni primer napravi po:-ebcn predlog ter da se navede, v kaki \oioi obvezi je dotičnik. V prvi vrsti pridejo v poštev poverjeniki, ki v manjših krajih (kjer krajevnih zaščit ne bo) prostovoljno prcvzcino posel. Državno oeleljenje bo raz- .en tega izposlovalo tem poverjenikom brezplačno vožnjo za službena potovanja po železnici in z ladjami. Oblastna eaščiir dcce in mladine za Slovenijo v Ljubi;; ni, dne 30. decembra 1919.
d Preložitev ljubljanskih kolodvorov. Raz govor, ki ga je sklicala vlada v zadevi ureditve severnega dela Ljubljane in glede preložitve ljubljanskih kolodvorov, je "končal svoje delo. Razgovor predlaga, da se zgradi nov kolodvor za osebni promet vzhoano od Martinove ceste. Kolodvor naj bi segal od Sv. Križa do Vodmatskega trga. V to svrho bi se morala razrušiti med drugim tudi Kolinska tovarna. Tovorni kolo-uvor bi se naj zgradil na ozemlju Zelene jame. "roga Južne železnice proti Trstu bi se spelj:>'a med Prisilno delavnico in vojaškim r,. krbovališčem preko Ljubljanice m bi re spopla z dolenjsko na Poljanski cesti. Odcepila bi sc pred Dolenjskim kolodvorom od te proge, prekoračila Ljublja-».cci no:l izlivom Malega grabna in bi se pri Kančevi tovarni združila s staro progo.
d Vzpostavljen železniški promet Gorica— Bahinj. Na novega leta dan je bil vzposlr.-vijen železniški pr- • ' norico in Bohinjsko Bistrico.
K.'
d Dolenjske železnice. Dne 31. dec. se je vršil pod predsedstvom dvornega svetnika Šukljcta občni zbor dražbe ».Dolenjske železnice«, ki jc sklenil, da se sedež dražbe premesti z Dunaja v Ljubljano.
—	Kako se živi v zasedenem ozemlju. V podrobni trgovini se prodajajo v Trstu glavne življenjske potrebščino po sledečih cenah: liter olja 7.30 lir, kava 1 kg 12.50 lir, riž 1 kg 1.30 lir, sol 1 kg 0.20 lir; sukneno blago slaboje vrsto se pj-odaja po i, 5, 6 in 7 lir, boljše blago so dobi že 7.a 10 lir meter; moka bela stano Ug 0.G0, 0.65, 0.80 lir, črna 0.50 in 0.G0 lir; meso goveje stano 1 ltg 5 lir, telečjo 5.40 lir.
—	Zaklana jo bila v Zgornji Boli pri Kranju 601etna žena Janežič, ki so jo preživljala z dnino. Ker niso našli pri umorjeni nobenega denarja in je manjkalo tudi nekaj obleko, gre za roparski umor. Orožniki so aretirali v Zgornji Boli Alojzija Prestorja in Matijo Janožiča, ki sta osumljena, dn sta Janožičevo zaklala, iinjnica se je s .svojim stričnikom osumljenim Ja-nožičem nekaj sprla. Prostor iti Janežič ■ ta izročena deželnemu sodišču.
d Proti vojnim dobičkarjem. Denarnico, ki je največ vredna 60 kron, je prodal neki ljubljanski trgovec za -100 kron. Čaka ga občutna kazen. — Nekemu velc-tržcu v Ljubljani so zaplenili organi urada proti draženju 49 kg neužitne čokolade. Trgovec sc bo moral zaradi pregreška zagovarjati pred deželnim sodiščem. — Več ljubljanskih gostilničarjev je v preiskavi, ker so prodajali vino liter po 18, 20 in po 28 kron. — Urad zoper navijanje cen, ve-rižništvo in tihotapstvo bo pooblaščen, dn bo v prvi instanci obsojal draiilce In na-vijalce cen.
d Ljubljanica odnesla drva. 3. t. m. r.o pripeljali s čolnom drva v Ljubljano in jih zmetali s čolna tik vode na trnovskem pristanu. Nekaj voz drv so šc tisti dan odpeljali, druge so pa pustili za drugi dan. Ker je pa vsled deževja ponoči Ljubljanica močno narastla, je splavalo po Ljubljanici okoli 4 sežnje drv. Nekaj drv so ribiči in drugi lastniki čolnov vlovili in spravili vsak svoj plen na dom. Drva so bila last g. Bahovca, ki ima precejšnjo škodo,
d Pijan postojenačelnik. Uvedla se je tajna kontrola železniškega osobja, in pokazali so se tudi znatni uspehi. Tako so našli predsnočnjim v Batajnici postaje-načclnika opitega in v družbi tamburašev, in sicer ravno pred prihodom brzovlaka. Ta postajenačelnik je bil takoj odstavljen ter se jc uvedla proti njemu sodna preiskava.
d Preprečen vlom v cerkev v Kosezah.
Silvestrov večer je izrabil neki dosedaj še neznani zločinec, da vlomi in okrade po-družno cerkev v Kosezah. Pri sosedu je vzel lestev in jo nesel k cerkvi, kjer jo je pristavil k oknu zakristije. Ropot je opozoril hlapca, da je šel gledat k cerkvi, kaj da je. Ko je prišel tja, je zagledal tatu, kateri je pristavljal lestev. Fantje, ki bo šli na silvestrovanje v Šiško, so hiteli proti cerkvi; lat se je ljudi ustrašil in je bežal proti Večni poti, kjer se je izgubil v šumi.
d Tatvine. Gostilničarki Josipini Ce-šnovarjevi v Kurji vasi, ki ima svojo vinsko klet v Slepanji vasi, so napravili zločinci
do 2800 kron škode. Vlomili so v rijeno klet in odnesli iz nje 12 do 14 m dolgo gumijevo točilno cev črne barve z okovi iz medi, dalje še tri gumijeve točilne cevi, ki so bile dolge po 8, 6 in 2 metra Količina ukradene pijače se ne more dognati. — Na Viču je bilo ukradeno kovaču Franu Moharju perilo, vredno 5524 kron. — Posestniku Ivanu Pasarju na Poljanski cesti jc bila ukradena iz konjskega hleva 1000 kron vredna konjska odeja, v Stepanji vasi je pa bilo ukradeno obleke v vrednosti 1200 kron.
d Tatvine sc zelo širijo tudi po deželi. Pred kratkim so ukradli v gostilni »Na kazini« pri Skofji Loki klobase od treh prašičev, vredne nad 800 kron. Tat je bil gotovo kak domačin, ki so mu krajevne razmere dobro zn(>ne, ter je vedel, kje s« klobase sušijo.
d Zakaj sta kopala Tatarja s Krima zaklad? Tatarja Tokatlija, katera sta okradla svojega tovariša in sta bila po poroti oproščena, a je policija na Štefanov praznik za njima izkopala njunemu tovarišu ukradenih 31.000 kron, se zdaj pred preiskovalnim sodnikom dr. Stojkovičera zagovarjata: Izkopati va nameravala ukradeni denar, da ga vrneva svojemu to-vri.šu, ker je naju pekla vest.« Na ta nnčin upata omchCati srca ljubljanskim porotnikom. Sploh; če bodo ljubljanski porotniki šc nadalje tako sodili kot dozdaj, bodo kmalu vsi pošteni ljudje največji tepci.
d Kdo kaj ve o Antonu Lazar, Pod-goricc 28. Pogreb se že od 1918 I. avgu-• ta meseca. Služil je pri c. in kr. trdnjav-i ski arliljeriji polk 7. I. nadomestni stolni-] ja, Trostgar.se X. okraj, Dunaj. Kdor bi . kaj vedel naj sporoči pismeno proti nagra-; di njegovemu očetu, Janezu Lazar, Pod-gorica 28. pošla Dol pri Ljubljani.
Gosnotfftrslf« obvestila.
g Valute na zagrebški borzi 31. decembra 1919, Ameriški dolar (100): 9100 do 9200 K; carski rubelj (100) 144 K; češkoslovaške krone (100) 170 K; dinar (100) 400 K; nemška ma rka (100) 250 K; romunski lcj (100) 295 K.
g Novi bankovci. V Belgrad je došlo na novo pet vagonov novih bankovcev v znesku ene in pol milijarde dinarjev. Preje pa je že došlo 620 milijonov. V Zagrebu se je tiskalo 300 milijonov dinarjev. Stroji p« še nadalje delajo v Parizu, Pragi in Zagrebu.
g Za naše poljedelstvo. Neka angleška družba iz Kanade s kapitalom 15 milijonov dinarjev se je ponudila našemu ministrstvi! za kmetijstvo, da je pripravljena obnoviti vse prejšnje kmetijske šole po vseh krajih naše države. Poleg pouka, ki bi ga oprav« Ijali angleški in naši strokovnjaki, bi m otvorili tudi praktični tečaji, na katerih bi se poučevali tudi predmeti vseh vrst. Po* gajanja še niso dovršena.
g Ribarstvo, Za ribarske okraje Kranjske bo koncem marca ali početkom aprila na razpolago 50.000 potočnih postrv (trot-ta fario) v dobi še ne použilega rumenjaka. Kdor hoče dobiti teh postrvic, naj naznani svoje ime, ribarski okraj in množino zahtevanih postrvic Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani, kjer dobi potrebno
pojasnilo o ceni, prevozu in nasaditvl ustno ali pismeno. Kmetijska družba za Slovenijo za ribarski odbor,
g Naša prehrana. Minister za prehrano je odobril nastopne kredite: Kot obratno glavnico za nabavo hrane, podporo aprovizacijskih, konsumnih in poljedelskih zadrug, v katerikoli pokrajini, in sicer za Hrvatsko 9 milijonov kron, za Slovenijo 12'/2 milijonov kron, za Bosno in Hercegovino 15 milijonov kron, za Dalmacijo 9 milijonov kron in za Vojvodino 4[4> milijone kron. Ti krediti so odobreni za leto dni brez obresti,
g Elektrarna na Fali je zgrajena na levem bregu Drave 15 km severno od Maribora. Zgradila jo je med vojno neka švicarska družba za 30 milijonov kron z namenom, da preskrbi z elektriko vso Štajersko, posebno gorenjo. Dosedaj je v teku 10.000 konjskih sil, ko se postavita šc dve turbini, bo proizvajala 50.000 konjskih sil. Vršo se pogajanja med našo vlado in švicarsko družbo, katere delničarji so celo visokostoječi francoski vladni možje, da bi ves tok ostal v Jugoslaviji. Električno moč bi oddajala elektrarna na eni strani do Ljubljane, na drugi strani do Zagreba. Težava je le z daljnovodi, ki bodo stali več kot elektrarna sama. Razvoj se bo vršil ie par let.
g Nau les za Italijo. Lesna družbi*. »Sava« je dobila od vlade dovoljenje, du izvozi v Italijo 4000 vagonov drv, S tem. jc [ugoriov. vlada izrazila željo, da izmenjuje blngo z Italijo. Dohodek za prodam les ostane v italijanskih bankah kot kredit za b'aco, ki ga bodo Jugoslovani izvažnli Iz Ituliie, Italija rabi mnogo lesa, ker so njene žc tako borne gozdove med vojsko prece izsekali, da krijejo vojne potrebe. Sedai pa štiri leta ni bilo nič uvoza.
g Cene v Zagrebu. Komisija za določanje cen v Zagrebu je v seji 30, dec. sklenila, da se z 2. januarjem 1920 uveljavijo naslednje cene: Pitani voli 12 K, srednji voli 11 K, boljše krave 8 K, slabše krave 7 K, biki 9 K za kilogram žive teže. Kruh iz nulerice 9 K kilogram. Cene za preši-čevo meso, mast in podobno ostanejo dosedanje. — Ribe (karpe, ščuke) so te dni prodajali v Zagrebu po 30 K kilogram.
g Visoke cenc v Slavoniji. Na letošnjem sejmu v Vukovaru so bile sledeče cene: za par velikih volov 15—20 tisoč kron, molzne krave 7—12 tisoč, junice 6 do 8 tisoč, teleta 1—2 tisoč, konji 2—10 tisoč, žrebeta 3—10 tisoč, jarci 300—400 kron, jagnjeta 360—380 kron, svinje 2 do 3 tisoč kron.
g Češki sladkor. Predsednik čeho-slovaške sladkorne komisije Novaček piše v »Narodnih Listyh«; Cenijo, da bo čeho-slovaška republika pridelala v prihodnjem letu 7Vjj milijona meterskih stotov sladkorne pese. Vendarle pa meni Novaček, da produkcija ne bo večja od 5x/> do 6 milijonov meterskih stotov sladkorja. Od vseh evropskih držav ima edino-le Čeho-Slo-vaška presežek sladkorja. Ta presežek pa ni tako velik, da bi mogla Čeno-Slovaška dobavljati sladkor vsem evropskim državam,
g Opekarne v Avstriji so koncem leta sklenile, da zvišajo cene opeki. Zidaki bodo odslej stali 1000 kron za 1000 kosov,
strešniki pa 2000 kron za 1000 kosov, V miru so stali zidaki 38—40 kron za 1000 kosov, tudi cenejše. Vsaka živahnejša podjetnost je ob tako velikih cenah, kakor se poroča, izključena, le nujna popravila se izvrše in stavbo ki s- morajo graditi pod vsakim pogojem,
g Cena žveplcnkam v Nemški Avstriji je določena in znaša za škatljico 20 vin.
g Vrednost avstrijskih bankovcev neprestano pada, jugoslovanska krona raste, g Premalo mesa za Evropo. V angleškem ministrstvu za prehrano so napovedali pomanjkanje mesa za Evropo. Za izvoz sposobno meso iz Avstralije, Nove Ze-landske, Južne Afrike in Južne Amerike bo zadoščalo komaj za preskrbo britanskih otokov, kajti Evropa potrebuje po računu omenjenega ministrstva za prihodnje g Proti osemurnemu delavniku. Zet umrlega predsednika Roosevelta je imel govor, ki je vzbudil veliko pozornost v ameriški javnosti. Rekel je; V svetovnem gibanju, da se skrajša delavnik, leži nevarnost za celo družbo. Amerika je vedno zastopala naziranje, naj delavec za svoje delo dobi največjo plačo, toda zato naj da delavec svojo najskrajnejšo moč na razpolago v dobrobit splošnosti. Ne smemo pozabiti, da je blagostanje celokupne družbe v bistvu vsota vseh delavnih moči. To načelo je napravilo Ameriko veliko. — Sedaj pa je s prokletstvom vojne zrastel rod lenuhov. Brezvestni politični agitatorji so skušali izrabiti to duševno stanje množic za svoje temne namene. Z vedno rastočim krajšanjem delavnika in vedno večjimi plačami hočejo privesti svetovno gospodarstvo do poloma, da bi mogli v družabni zmedi, ki bo potem nastala, nemoteno ribariti v kalnem. Amerika je to nevarnost pravočasno spoznala in se ji bo zopersta-vila z neomajno energijo. Zakon, ki prepoveduje rudarjem štrajkati, je šele začetek velikopotezne akcije v tej smeri. Upa, da bodo evropske države, ki še bolj kot Amerika potrebujejo največji razmah delavskih sil, sledile zdravemu vzgledu in da bodo našle pot, da se zavarujejo proti nezdravemu gospodarskemu načelu, ki pelje v propast. Najvišje plače pri najnižjem učinku dela so grobovi vsakega blagostanja, — No, gosp. Rooseveltov zet nima povsem prav glede osernurnega delavnika, a je vendar marsikaj resničnega povedal.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 3% brez kakega odbitka.
IJPfli.
Glej Inseraf!
§ Listek flan
^7AVAVAVAVAVAVAVA;>i?t^:
Očetova povest.
(Iz anjjleikega prosto poslovenil D.)
V	nezdravem, močvirnatem kraju leži vas Predor, Lesene bajticc so vse s slamo krite in stoje nepravilno raztresene na obeh straneh ceste, ki pelje skozi vas. Vselej sem hodil tod otožen, videč toliko siromaštvo ubogih vašča-nov. Če sem stopil pred vrata ob cesti stoječe hiše, sem videl pred seboi majhno, nezdravo kuhinjo; čisto temno, ker edino okno, ki ga je imela, je bilo zamašeno s papirjem in cuniami. In tam v kotu poleg brleče leščerbe je ležal bolnik na kupu slame — zraven njega pa osel, ki so ga imeli pri hiši kot edino imetje; in večkrat ie prišel sestradani »ivec v najbližji] dotiko z bolnikom.
O kolikokrat sem želel pomagati tem ubožceml
Bil sem zdravnik v tej vasici; zdraviti sent pa mogel samo telesne bolečine; in še teh ne
vselej.
Veliko več bolnikov je imel tukajšnji dušni zdravnik. Samo on je vedel, kako težko je pomagati ubogim, a lenim in hladnokrvnim ljudem. Privadili so se siromaštva; dela so 8« ogibali, živeli pa od prosjačenja. Pomagati bi jim mogel samo eden, ki |e imel vsa potrebnai sredstva: ta mož je bil stari posestnik Tomai Košir, čegar lastnina so bile skoro vse hiše. Prebival je daleč od nas in je prišel le tedaj sem, kadar mu je oskrbnik iporočll, da ta ali oni upnik noče dolgov plačati.
Bog ve, kolikokrat «em pripovedoval sta«, remu gospodu, kako zelo (O vaščani siromašni in kako nujne pomoči potrebni. Prigovarjal sem 'mu, naj da hiše prezidati, da bodo vsa| zdrava stanovanja. Toda (kopi gospod se zi mojo prošnjo ni menil. Tako so rinili vaščanf s siromaštvom in lenobo dalje od leta do letal Mnogokrat so nastale bolezni, in kruta smrl je imela obilo žetve po nesnažnih bajtah.
Sedaj jc vas Predor seveda fe vsa dnW gačna. Z neumornim prizadevanjem, pri ka4 terem mc je moja hči neumorno podpirala, sa mi jc posrečilo, da sem marsikaj zbol|šal; toda! slabili navad, katere je povzročilo prevelika siromaštvo pri ljudeh, mi nI bilo mogoče Iz« trgati.	*
Kar zvem nekega dne, da je umrl nenadni smrti stari Košir; zadel ga fe mrtvoud. Njegov;; vnuk je podedoval ogromno premoženje. |
Poznal sem mladega gospoda, Pavla Ko* širja že iz otročjih let. Kadar fe prišel s stri« cem v ta kraj, se je vedel proti nam prijazno« in vsi smo ga radi imeli. Tudi sedaj imo ga i veseljem pozdravili kot tvojega gospoda. Žal, da je moral takoj po smrti stričevi oaiti z mv terjo v Italijo.
Pomlad je prišla v našo vasico; a Pavel Košir še ni smel zapustiti svoje matere, ki fe bila prebolehna, da bi nastopila tako dolga pot. In ravno nežna ljubezen do matere mil je pridobila srce moje hčere in moio naklo« njenost.	'
Tisto poletje, ko je bil Pavel Košir v ItJM1 liji, jc bilo najbolj vroče poletje, kar jih pomnim,! Življenje med temi zapuščenimi, lenimi ljudmi mi ;e postalo neznosno; dohodki to bili vednd manjši. S strahom »em opazoval vedno bolj bledi obraz Klare, mofe edine hčere. Obiskovala je vsak dan bolnike, jim nosila ostanka) od kosila in jih tolažila v bednem stanu. Rad bi jo poslal v kak boljši kraj, a nisem mogel iz enega vzroka, katerega moj otrok ni smel zvedeli.
Da bi si dohodke zboljšal, »em pisaril iS zdravniške časopise, in če ni bilo' časa podnevi, sem pisal ponoči.
Vročega poletnega dne sedim zopet pr! mizi in pišem. Čutim, kako ml slabč oči it* omatfujejo roke.
V	tem hipu vstopi Klara.
»An misliš zopet ven v tej vročini, Kltf« ra?« jo vprašam in denem pero na stran.
t
Da, oče, staremu Zanoškurju bi rada ne-aj vina nesla; pa preje moram Se pog eduti, a pravijo o kolen. Morda ie poieniujel« Vzelu je ravno doSli časopis v roke in
^"'"»Oh oče. zakliče in me žalostno pogleda It velikimi modrimi očmi, »ie že čisto blizu, Samo še dvajset mili. Pomisli, če pride tušem med borne, nesnažne koče. Kako hitro se bo razširila! Moj Bok! Oče, ali moremo kai pomagati, d;i odvrnemo to grozno šibo7«
»Ljuba moja,« ii odgovorim in se delam mirne)!«, delala sva, kolikor sva mogla, in bo-deva tudi se nadalje. Pa kiti bomo tako »krbeli!	,	. , .
>Ui mi le prikrivate svojo skrb, oče, m item, da vas ravno tako skrbi kot mene. Jaž imislim noč in dan na to bolezen, ki i« tako Strašna.	, ,. , • ■■
»Klara, mene to preveč bob, ko vidim kako trpiš. Vse bi prenesel, le lega ne. — Kaj ti ie preje rekla? Da bi nesla vina Zanoškariu. |Pa ga več nimamo. Za zdaj boš morala že .vzeti nekaj krajcarjev in ga iti kupit.«
»Oh, da bi prišel Pavel Košir sem. Ali bi ne bilo dobro, če bi mu vi pisali in rekli, kako potrebujejo ubogi ljudje ravno sedaj najbolj njegove pomoči.«
Obljubim ji, da storim lo še danes in hočem zapreti pisalno mizo, iz katere sem vzel nekaj denarja za vino; kar zagleda Klar« v ketičku nekaj skupaj zvitih las.
»Oče,< pravi z mehkim glasom, > dajte mi fio kak spomin od moje ranjke matere."
»Pozneje, pozneje, otrok,« ji naglo odgovorim in zaprem mizni pokrov, ne da bi ji povedal, da sem vzel te lase njej sami, ko je bila še majhen otrok, da jih imam za spomin.
»Kolikorkrat grem v cerkcv,* govori Klara in me prime za roko, »mi je žal, da je moja mati pokopana tako daleč, kjer je čisto za-
Suščena, brez spominka na grobu. Oče, spo-obilo bi sc, da bi vsaj tu napravili kak spo-mnek. Morda bomo mogli pozneje, ko bo boljši zaslužek.c
»Morda, ljuba moja. Le čakajmo malo,« Odgovorim v zadregi. Ko jc Klara odšla, sem hodil razburjen po sobi in sc nisem mogel Umiriti. Vedno sem se bal, da bi Klara zvedela, da njena mati ni pokopana, in ta strah je bil v meni vedno večji.	Dalje.
Junakinia iz Štajr?
Povest. Prevaja"' (Dalie.)
vNič,» jc veselo odvrnila deklico.
»Se hočeš res podali v smrtno nevarnost, ilihče te ne sili. -s
»Hočem, je odločno rekla Štefana, 'dajte »li mojega ljubega Gospoda, duhovni oče, prosim vas iz srca.*
»Pojdi z menoj!« Sel je k obhaiilncmu oltarju, ona je stopala za njim.
»Šteiana,^- je zopet izpregovoril, glas se
Eu je močno tresel, podaš se na prepovedani raj, kjer boš ti, devica, sama z dvema mo-ikima. Eden je svetnik, drugi je na smrt bolan. Sicer bi te nikakor ne pustil tja iti. Toda zaradi tvojega in duhovnikovega dobrega iinena svet nikdar ne sme izvedeti, da si ponoči šla v celico euega izmed naših patrov. Nai Bog razkrije pozneje, kaj si storila, sebi in tebi v čast; ti pa nikomur tega ne pripoveduj, zakaj svet je poln hudobije in nesramnosti.«
Štefana je kakor angel zrla v patra s svojimi nedolžnimi očmi, v katerih se je zrcalila večna luč, in je rekla;
»Nikomur ne bom pravila, nihče ne bo vedel kakor vi, pater Albert in pa moj Jezus.«
oedai ie duhovnik odprl tabernakelj, ki ga le rdeče obsevala večna luč, in ie postavil ciborn na oltar. Štefana je pobožno pokleknila na atopnico pred oltarjem. S tresočimi sc prsti je vzel pater Ertelij sveto hostijo iz ciborija, io zavil v korporale ter jo je spravil v burzo. Nato ic rekel: »Vstani.«
Štefana je vstala ter je s sklonjeno glavo In z na prsih pobožno sklenjenimi rokami stopila predeni. Vzel je burzo, ki je visela n« Zlatih trakovih, ter jo je deklici obesil is vrat.
3"
Le
Tresoč st i« molil latinska molitve, ona pa je
bleda0 ^in nepremična .startu v n.escčim^ust-
niče naj
Ertelij
nato ji ie uai kiiuw, it^^v. ■-- .- -.--■-.- ..i stolpa - nazadnje je vze svetilko, kl .0 j« bi postavil na oltar, ter to ji dal v roke. Preklal io je šc z velikim križem m io je hotel blagosloviti, pa ni mogel izpregovoriti besede . .. »Pojdi z Bogom,« ie rekel, in se zdrava vrni . . . vsi angeli. ..« -Tedaj mu ie zastal glas.
Stopila je po stopnicah doli, obsevata |0 s iuč svetilke, in njena senca se je zdela zda| Kakor senca otroka, zdaj kakor senca angela sodnega dneva, pred katerim se trese svet.
Stari duhovnik se je zgrudil na tla in |e ihlcl. V mrtvaški nočni tišini je stopala J>te-fana z lahnimi, tihimi koraki čez pokopališče proti samostanskim vratom, ki so bila zaprta. Vse njene misli so bile pri Jezusu, ki je počival na njenem srcu.
Vase vtopljcna je šla skozi odprta vrata in je na levo ob samostanskem zidu krenila proti stolpu. Iz okna v stolpu je padel žarek na breg, ki se je pod stolpom majal v nočnem vclru.
Vtaknila jc težki ključ v ključavnico železnih vrati škripaje sc jc dvakrat obrnil, vrata so se odprla. Zopet |ih je zaprla za seboj, visoko je dvignila svetilko, da bi videla, kje so stopnice. V tistem trenutku jo je objel grozni kužni smrad, kakor bi bilo zavelo iz odprtega groba. Ni jc obšel stud, ni je bilo groza; preveliko ie bilo njeno sočutje z možem, ki zgoraj umira in hrepeni po Gospodu.
Povzpela se je po stopnicah gori, v eni roki je imela svetilko, ki je irepelajoč obsevala razpokane, napol razpadle stene stolpa, z drugo se je prijemala za vrv. ki je bila mesto ograje razprta vzdolž stopnic.
Stopnice so bile silno širine, morala je zelo paziti, da ni napačno stopila. Zdelo se H je, da visi med dvema prepadoma. Ti,da stopnice so postajale še strmeje, skoraj kakor lestva. Ni nmvla razločili kje se začenja novo nadstropje. Niti ni videla kake luči, niti ni slišala človeškega glasu, samo frfotanje pomičnih ptic ii je udarjalo v ušesa. Ljubi Jezus!« je molila, zdaj mi Dokazi pot, o angel varili, stoj mi na strani, da ne padem.
Mislila je, da se začenja novo nadstropje, toda prijela ie v prazni zrak. Višje ko je prišla, boli ie pihal veter okoli nje. Stopala ie višje in višje, no_. hvala Bogu, sedaj je res prvo nadstropje. Za trenutek jc postala, z utripajočim srcem ie sklenila roke okoli svetilke, in je molila: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presvelo Rešnje Telo. Jezus, tebi živim, Jezus, tebi uinrjem, Jezus, tvoja sem živa in mrtva. Ko je stala tu ogrniena s črnim plaščem odeta, z burzo na deviških orsih in ie od svetilke ožarjeno glavo sklanjala v pobožni molitvi, so visoko v trainoviu gori jeli frfotali netonirii, sove in čuki. prinlaliulali so in zrli, kai je doli na stopnicah. Kakor hitijo vešče k luči, so frfotali z višave netopirji in čuki in so molče v lepih krogih krožili okoli belo in zlato se leskelaiočega svetišča, ki je počivalo na cMdiških prsih.
Štefana je spela naprei po stopnicah, ki so postajale vedno strmeiie in so sc kakor lestva majale pod njo. Vedno močneie je pihal veter, vedno strupeneje jo ju bodel okuženi zrak.
An "Sel varih,« je reklo dete, ki se je malcc treslo vsled strahote, ki jo jc obdoiula od vseh strani, »sedaj me pa le krepko drži, krepko, sicer l-oni nadla, in komu bo to v prid, le rlrži me, sai nosim našega Gosnoda.« V tistem hipu ie močno zauibo' veter skozi odprtino stolpa, in joi — rfroza! Lu* je urfasnila v svetilki.
»7, a božjo volio.« je šepetala Štefana. Smrtni strah jo je obš"l. Angel varili, sed^ij pa le hitro oomagai!* Knkor začarana ie stala nn stopnicah, z roko se je držala za vrv in ni vedela, kam nai obrne nogo, Olroli in okoli nje i" črna teina. Proseče ie vzkliknila: Gospod Albert!« v nadi, tla se bodo kie od--la vrata, l:vb - sp je ostalo nemo in temno. Sklenila ie roVp :>i ic vzkliknila; »Jezus, inoi Jezus! Oj, kdo mi nride na nomočl • ... Glej, tedaj ie Hfkoi mehko oriolahutalo z višave doli; dvoje zelenih oči ji je liki dve htčici sijalo nasproti.
»Luč, luči« je za vpilo dete. »Čuk, ti al. ti mi hočeS pomagati; o, v«e ponočne ptice, hvalit« Gospoda!« Vedela, da ta čuk mora sedati ali na kaki deski, ali oa na zidcu, saj so oči nepremično sijale vedno z istega mesta.
Počasi se j« vzpenjala in tipala naprej po stopnicah — proti zelenim lučicam. Oj, hvala Bogu, sedaj je v drugem nadstropju. Iz špranja vrat tam-le sije žarek lučj. Cuk je sedel zgoraj na okvirju vrat in ji je svetil z očmi. Se tri stopnice, in bila je gori. Tesneje je privila k sebi plašč, poiskala je kljuko, in je nalahno odprla. Skozi meglo mrtvaškega vzdulia in gosti dim kadila je zagledala dve bledi goreči sveči, in modročrni obraz, ki je počival na blazini, poleg njega pa ja videla visoko, suho Albertovo postavo, ki je sedela ot> postelji Za trenutek je postala ob vratih, vsa se ie tresla, tako je bila spehana.
Tedai sc |e dvignil Albert s stola. Štefana je zaslišala, kako je vzkliknil: »Deo gralias — Hvala Bogu!« Približal se je in je pozdravil dozdevnega redovnega sobrata: Ave frater — Zdrav bodi, brat!
Nakrat je ostrmel: Kaj je to? To ni du-
hovnik!
rat je ostrmel: /va| ie — To je dekle! — Ste
Štefana!
Kaj je to?« Kakor železno kladivo udarja glas, ki je bil ravnokar vesel in ljubezniv — neizmerno visok je stal Albert v megli dima in je jezno raztezal roko proti Štefani:
Kako prideš ti semkaj — če si ti in nisi sam hudič? — Stran od lodi! je ves bled od . strahu in srda kazal proti vratom.
Štefajia se trese po vsem životu Sai ima , vendar Gospoda v rokah, jo pa zmerja! No. i saj nc ve, koga nosi na prsih.
Sramežljivo je nekoliko razgrnila plašč nu ' prsih, pokazala s tresočo se otroško roko r i burzo, in jc rekla tiho, proseče: Hvaljeno in češčeno naj vedno bo pre veto Rešnje Tcl-i.
Šele sedaj jc spoznal menih, da se vrši j največji čin junaške ljubezni do bližnjega tu, 1 kjer je on sumil lahkomiselno radovednost. Štefana je prinesla Najsvetejše v kužno gnezdo, ker sc nihče drugi ni upal kakor ona ...
Umirajoči mož je nekoliko dvignil svojo j glavo t. blazi ie, in napol zastrte oči so se mu začele »vetiti, kakor so se svetile preje ubogemu čuku v stolpu, . . . sklenil jc tresoče sc in z bulami pokrite roke, in je kakor proseče dete jecljal: Zakrament... zakrament.
Nem je stopil Albert k Štefani, ki so ii lile tihe solze po licih, tako se je bala srditega Alberta in sc ii je smilil umirajoči mož . . • Albert je pokleknil pred ihtečo štefano, ki ie nosila na prsih njegovega Gospoda, globoko ie priklonil svojo glavo Gospodu v pozdrav. Zopet se je dvignil in je rekel: Odpusti mi, da sem te tako trdo sprejel, nisem vedel, koga prinašaš.'- Tedaj sc je kakor tolažilni angel božji v solzah nasmchljala Štefana. Hitro je vzela burzo /. vratu; pri leni sc je plašč popolnoma razgrnil, in mrtvaške sveče so jasno obsevale čudež device, ki nosi Krista, Gospoda. Umirajoči mož je grgral na svoji blazini: Je lo — sveta — Marija?'' Štefana ni vedela, kai vprašuje, to pa se ji je zdelo, da govori o Mariji. Prisrčno tolažeč mu je rekla: »O, le častite Marijo, lajša nam vse bolečine : in nas vodi v nebeško domovino."
Albert je visoko v rokah držeč svelo ho-I stijo stopil k bolniški postelji in je rekel: j Glej Jagnje božje, ki odjemlje grehe sveta.« Varno in pazno mu je položil sveto hostijo na ustnice. Štefana je klečala pri vratih in se je Irkala na prsi.
Umirajoči mož je tja obrnil svoje oči in ie začel jecljali molitve k božji Materi . bilo jc, kakor bi prihajal glas iz zasutega vodnjaka, odkoder se ponesrečenec vedno višie vzpenja in praska k luči: ; Sveta hčerka Stvar-nikova . . . Čista Nevesta svetega Duha . . • Mati Odrešcnikova ... o Marija . ,Sedaj mu zaslanejo ustnice . . . odprte ... v neinem smehljain... Duša je odšla v večnost... Končal je z molitvijo k Mariji — ■/. menihom pa ni hotel moliti.
Dete, sedaj pa pojdi!« je rekel Albert i. gla.som, iz katerega ie zvenela dobrotljivost i" skrb.
Stut'uiiii je ihtela: Kajno, prečastiti, sedal
mu je dobro.
»D«, dete moj«. LJmrl j« srečne smrti, imel
Si Jezusa v srcu, ln Marijino ime na jeziku, a) hočeš le več.«
»Svetilka mi je ugasnila,« je solze si oti-rajoč rekla Štefana, »jo li smem prižgati?«
»Bom prižgal jaz!« je vzkliknil Albert. »Ti se ne smeš tukaj nobene stvari dotakniti.« Vzel je svečo iz njene svetilke in jo je prižgal ob eni izmed mrtvaških sveč. Ona pa je s pobožno sklenjenimi rokami zrla na mrliča: »Je-li trpel hude bolečine?«
»Silno hude. Tu imaš luč. Sedaj pa hitro pojdil Če boš še dobila patra Ertelija, ga pro-»im za lopato. Pusti naj jo spodaj pri vratih: <« danes moram pokopati ubogega mrliča.«
Štefana se je stresla.
»O Gospod,- je rekla, ^kako tvegale svoje življenje; o da bi to vedeli ljudje v Stairul«
»Nihče ne sme tega vedelil« je rekel zapovedujoče visoko sklonjen ob strašni mrtvaški postelji. »Svet ne sme izvedeti niti za moj niti za tvoj čin. Svet je hudoben in ne v ločiti. Pokopljimo tvoj junaški čin llnbczni do bližnjega v srcu Jezusovem.«
• Patru Erteliju sem že obljubila,- je rekli dele. »Dokler bom živela, ne bom nikomur povedala.	•
(Dalje.)
per kašelj in prsne bolečine 1 steklenica 5 K. Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 12 K, — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubicn donja, Elza trg Št. 16, Hrvatska.	E
Podpisana Katarina Slopnik preklicujem vse žaljive besede, katero sera govorila pred Cecilijo Slapnik zoper Pavla in Antona Jeras in se njima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
Katarina Slapnik.
A VIII 40619-8.
Oklic
Dopis?*
IZ SV. KRIŽA PRI LITIJI.
■J sredo dne 24. decembra zlutraj ob 0. ur' s začelo goreti poslopi<: <. Fr. Mlklavčica in *er ni bilo bliža požarne hrambe, j« pogorelo ▼se poslopje razen poštnega rada. Ljudjs so prihiteli gasft iz vre Iipiil|t In reševat. Kei e bil moč»n veter, ci bilo mogoče nbrcniti. Skoda lepeji poslopje I Gasilno društvo iz Mirne je prišlo šole opoldne, ker Li moglo prej . radi slabe ccs«e. Casilci so bili prav pridni, i bodi |im lena I valut Z g. žuoanom sočustvuje- | »o vsi iuplfaol. Skoda (e velikanska. V nemarnosti sta bila tudi cerkev in žapnišče.
CELJE.
V raiem metla cvete verižoištvo. Mnogo /erižnikov hodi po našem mestu prosto seri-tertja. Vlada, kje sil Tudi naši mesarji so napravili kratek itrajk, hoteč cene mesu dvigalu cd 12 ua 18 K. Toda okrajno glavarstvo
&(« Tihtevo odbilo. Sedaj no odgovorili, da o morali kmetje tudi cenc> prodajali šivino.
Pred neka) meseci ce jc našlo pri milijo-aarju Majdlcu 12 vagonov moke, katero (a preja oblasti zatajil, zato mu je okrajno glavarstvo moko zaplenilo brez odškodnine io i« 20.COO K kazni. Mafdič se ie Dritožil na deželno vlado v Linbljani, katera je rred dobrim mesecem razsodbo ▼ polnem obsegu potrdila. Tako je prav, Želiico, c?a bi laki iagoslovanski kapitalisti r.risli i red I a d s k o sodbo. — Celjsko pevsko dru-Itvo fe c'ne 14. decembra obhalalo 25 letnica
Golega obttofa. Bilo fe petje, potem slavnostni rncerll	_Dolinski.
Trpite na revmatizmu ln gihtičnih bole-
ffnah? Vdrgnjenje s pravim Fellerjevim flui-dom je takorekoč dobrodejnol 6 dvojnatih ali
1 veliki špeciialni steklenici 27 K.
Rabite milo-odvajajoče sredstvo7 feller-jave prave Elza-krogljice izvršujejo svojo dolžnosti 6 škatljic 12 K. — Zagorski sok zo-
o prostovoljni dražbi nepremičnin.
Na predlog dedičev po Ivani Habe, posettnici v St. Vidu it. 42, zastopanih po dr. Sviglju oziroma dr. Zirovnikn, odvetnika v Ljubljani, se bodo
dsn 18. januatja ifcžO ob pol I?, mi donoidna
▼ Stiidcnčieuh St. 25 dražbenim potom prodale •podaj navedene nepremičnine in zemljišča, in siccr najprej hiic in parcclc posamič za določeno izklicno ceno.
Na ponudb« pod izklicno ccno •« ne bo oziralo.
Na prostovoljno javno dražbo pride:
a) hiia (t 15 v Studenčicah n podom, zidanim vodnjakom, sušilnico in 4 lesenimi kozolci. Izklicna cena znaia 3480 K. Na licu mesta se bo določilo, do •« bodo kozolci prodali posebej in vsak zase in po ksleri ceni, Kupec hiic mora prevzeti nase dolinosti, na bo Marjani in Mariji Srov dobavljal do njih mnrtl potrebna drvi ter jima jih postavljal v hiio it. tO v Studcnčicali vsako j»sen za celo leto naprej.
Zdraiitclj hiic it. tO v Studenčicah, stavbena parcela Ct. 90 1 mora prevzeti redno brem« dosmrtnega stanovanja Marijane in Marij« Srov.
Izklicna cena znaia za to liiio 1500 K.
Istotako mora zdražitelj njive parcele it. 160 pravzetl Marijani in Mariji Srov pristojetl dosmrtni užitek. Izklicna cean je 160 K.
Rasen te<?a imata Marijana in Marija Srov dosmrten vžitek treh t«pk v Lipovcu.
Njive, travniki, pafntki in gozdi se izkličejo
fiosamezno ta cenilno vrednost, kekor je ugotov-jena v cenilnem zapisniku z dne 4. avg. 1919.
Ko bodo vso parcelo izdraibane, se postavi celotno posestvo skupaj na dražbo za izklicno cenc, ki j« enaka vsoti vseh doseženih najviijih ponud-kov. Domakne se le onemu najmanjšemu ponudniku, ki ponudi najmanj 10 •'» več, kot jnaia •kupna izklicna cena.
Vsak prodajalec zete ima pravico, da prevzame katerikoli predmet dražbe po ceni, ki mora biti enaka doseženemu najviijemu ponudniku.
Vsak najvišji ponudnik rocra takoj založiti na roko sodnega komisarja 10 % najvišjega ponudka bodisi t gotovini, bodisi v vrednostnih papirjih, ali pa vloinih knjižicah kake pupilarno varne hranilnice ali posojilnice.
Kupec mora v gotovini plačati najvišji ponn-d«k v 8 dneh po sprej«t|u njegove ponudb« na roko sodnega komisarja.
Vsi drugi dražbenl in plačilni pogoji se lahko ▼pogledajo pri g. dr. Fran Prislanu, notarskemu namestniku v Ljubljani kot lodnemu poverjeniku.
Okiejno sodišče v LJubljani, odd. VIII«
16. decembra 1919.
Objava.
Lastnoročno podpisani izjavljamo, da
1.	obžalujemo vsa sramotenja in žalitve, ki smo jih v svojih dveh dopisih v listu Domovini" z dne 25. VII. in 29. VIII. 1.1. storili gospodu Ivanu Zupančiču, kaplanu na Tre« belnem.
2.	Preklicujemo vse grde laži, a katerimi smo ga hoteli v javnosti spraviti ob dobro ime iu ga prosimo odpuščanja. Zatrjujemo, da Jo bil« laž, kar smo mu očitali glede Lak-niča, glede spovedi, in tudi ni res, da bi bil kaplan koga k vojakom spravi), pač pa moramo priznati, da je prav mnogim pomagal, da so prišli na dopust ali k oprostitvi.
3.	Obžalujemo tudi vse, kar sramoti v člankih Marijine Družbe, ki jih vodi gosp. kaplan.
4.	Zavezujemo se solidarno plačati vse v tej kazenski zadevi narasle stroške, kakor jih bo sodiSče odmerilo.
5.	Kot znak zadoščenja plačamo 1000 kron za „Dom", ki ga namerava g. kaplan graditi.
Na Trebelnem, dne 28. decembra 1910,
Franc Gradnik 1. r, nadučitelj na Trebelnem. Ivan Spolar 1, r., posestnik in gostilničar v češnjicah pri Trsbelnem. Antan tagsi L r, priča. Jo žel Solko 1. r, priča.
Preklic.
Preklicujem, kar s«m govoril e gosp. Maj t«vžu Ahačič.	J
V Leiab, 1. jas. 1920.	V. PAPLER.
Kmečko dekle SfttTSi
•podinjstva, se sprejme — plača po dogovora — pri JOSIPU ŽUŽEK	j
posestnik ▼ Velikih Laičah.
Priporočamo edino tovarniško salogo -
šivalnih strojev
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov. Istotam se dobijo potrebščin« sa Šivilje, krojača ln čevljarje ter galanterijsko ln manufakturno blago. Blago za obleke.	3890
los. Peieiinc, Ljnuijana, *JSto&i
zarezano, cementno (falc) in navadno oglato, dalje cevi po raznih merah in vsakovrstne cementne izdelke iz samo splitskega cementa izdelujeta TR&AN & GORJANC, delavnica cementnih izdelkov v Kranju.
»ar Priporočamo

kolinsko kavino primes v korist oGmejnim Slovencem f
Um, Irntn,
.posekan v gozdih, postavljen v tovnrno ali tudi rele gozdne pnicele v kamniškem o I- it ju
tovorna lasnih i/delkov in upognjenega pohištva I. Bnhovec nasl. Duplica p. Kr.mniku. Vabiio so lastniki lena /lasti v okolici tovarne, da stavijo svoje ponudbe, l.os se strogo i ealno obrnfiini in takoj plača.__
- pggfiifgSgie sierdce-MBrfei
la via golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuš. io sploino hvaljena sredstva kot: proti poljskim miiim 7 K, za podgr.ne in miSi 7 K, S« Ščurke 8 K, posebno močna tinktura, za stenic* 7 K, uničevalec moljev 6 K, praiek proti mrčesom t K, mazilo proti uScm pri ljudeh 4 in S K, mazilo as uii pri iivini 4 ln H K, praiek za uii v oblaki In
£erilu 6 K, tinkture proti mrčesu na sadju in na zc-mjadi (unič. rasti.) l> K, prašek proti mravljam 6 K. Poiilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska uL 3, ZAGREB 1.
Eapv.lcm vsako množino kož od divjih zajcev ter plačujem po najvišji tlcovnl ceni,	IVAN BERNIK
klobučar v Višnji gori.
Med vosek
kupuje v vsaki mnoiini dru4ba »Sad1- pre e Primož Hudovtrnlk, Ljubljana. Kolodvorska ulic«.
mote bolečine T V lica? V celem teleiu? Vas muči glavobol T Trganj« po o-dlb? Trpite na renmatlzmn la (jtbtn7 ola f>« prehlad.-II? Ne moreta spa l T NiU delali? Slo nervozni in prave« občutljiv za mrzli srak?
Toizkusit« vendar Feller Jev pravi Klzafluldl Čudili s« bodete I Občutili bodete čuvatvo zadovoljnostil Re-Scnl ste bolečin In hvalite Foilorjov Rlzafluid kot dobrega prijatelja v budlh dneh. 6 rtvojnatlh ali i! veliki specijalnl stelilcnicl . .	-7 K. Zagorski sok proti
Kanju in jranlm bolečinam, 1 sie'Klealca 5 K.
Vafc žc odec nI v r«dn? Trpite na počasni prebavi? S obem apeUlu ? llablta ml o, zanesljivo odvajajoče sredstro? OJ, ka';o bodete zadovolinl, ako samo poizkusite I-elIerjova pravo Klzn-krogljtce! Te so res dobro! 6 Skatljlc 12 K. Želodec okret/ču-^vedska "n^tura, 1 velika stojnica 12 K. Pravi balsam, 1* malih steklenic 30 K. Lahka še naročile! FeUerjev Kiza-mrčesni pru-Sek, 1 vol. škatli* 8 K. Zobne kapljice, steklenica 3K- v. Očesne kapljice 3 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino ln srbečico, lon-
,10 M°čntL Iraneovka r stakUnicah po 6 K ln 18 K. Omot ln poJtnlns posebej, a najceneje lEua.nV. F.ller, l.karna«, Stubloa I donja, Elžatro It 18, Hrvatska.

Izdaja konzorcij
•a«
»Domoljuba«
Prfmsiaj krnil MasUin
enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krme ko se uporabljajo nndomestllnus*ieds-tVBžalkrm -la na se prlmoia dvakrat na teden. Pin<ok
Mastln, dioteui.o sredstvo, /a /h ito, je dobil na vu-ie kolajno na ruzstavr-li v Li udi nu, a t a-rltu, v rimu in nr\ I »tint: ti. 'li ;o.H gospodarjev hvalijo Xi-.i'». U') rti etikrnv |.oir.!ut ijo. in «a ponovno rabijo, r. ovojev j ia .;« Mastln zano-■ tu e ■. a d me rccv za enega prnSička ali vola.
\i.-o E« Mii-tin pri V lekarnah la trgovinah no dobi, |totoui Ra naročilo jio poŠti. f> zavojev .Mr.atina 20-50 poštnino prosto na dim.
Mazilo ao^ar gas-ia
(naftomnziloi uniči pri ljudeh in /i lir. garje, li.-aj. srbečico, kolino bolezni, Izpuščaje, No smrdi nemu e jierilo. 1 lcačc:< 6 kron. l'o pof>tl | kron 0-B?» v.
Lekarna Triil.ac.zy
I,juli'|.itin Kranjsko Zia.cn to'ov."a.
FRAN SCH0NLIEB,
tovarna orožja Borovlje, Koroško
se priporoča r,n dobavo dobrih lOViUth pušk in t,lrel.vu po /.murnih cenah. Veliki cenik se |ioSlje jirotl prodjilučilu 'J K,
(sehleifholz) slabše vrste, smrekov les kupi po visoki ceni Frid. Tome, poŠt« Medvode.
m vc&ek
snhe sntino In odpadke sveč lupuje po najvišji dnevni ceni J. Eo;.ač, svcč.ir , v Ljubljani, GoHpo3vel' ka «'. i)0 .-|v Ši.*ka.

Alliulna H. Sterracr.kl, Knr ni odrezano s« za Naiočite takoj
sihno
iu kamKarn 7U m<>>ko obleke, volno, parliaut i;i niodrovino za t. n-siieuiiloKC, Sifon,belo in pi. :<no jilatno /a perilo iu i ../.no uiunu • tal. urim Mc-o, kakor tudi rnzne robco, siuj-re, ode e predaja do-nm iu lizpoiilju |>o celi lu oslaviiizaradi veliUPKa nakupa v i-no emsuu po čudo vito nlzulh ccnnh veletrgovina in ra-j o-Cel e si. 305, . lOI n.ja. men j a ali vrne denar, llustroviin cenik
Svilena m žimtiafa
mlinslca sita
fpajtljij vseli vrst se dobe v trgovini A. Čailež, Ljub:jnnn, Kolodvorska nI.35,
nasproti PStoro TlSIcrjeve gostilne".
P 8 7 V ! 5 I Sm0le Pr0Stl SPetia,ni
U w y u I c i asfaltni strežni pspir
dobavUa
n-. :tl a IC	78 ns'r" B
,.'4Spt!aill!!l k'nmi»ols!»nieno milu- r jo
C>u;:bJ l^. Llechienst«!rt»iir£*s« 20.
Tovarnil Ujna -3r.;o	KS-"

Lepo črno letošnje R3 ■ _
farB
r ddajK v vstkl mnoltnt In po nizki ceni tvrrtka Ivan Jclncin, L ub (nnn, toame« ci:iita i-
Agitirajte za
»Domoljuba'
[iintn itmn sni
najbolj trpoine vrst«
r-e dobi pri tvrdki
IB2D	JL;Ba!3liaE?a
Erocnska cesta 2. 47M
gp<K20ilit :min biif wtujnut-CJn— g>■<■». ••• ■ -v"-K-TUiA^ i	Vi-sSt tJM ^ IM^^I^I IIBlSll""^- I I -------
ttrrrvr.-* > nv;» M ---

UUDSM POSOJILNICA I
▼ Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva ccsta št. 6
obrestuje hranilne vlop.e po čistih
B
0
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je ime,a koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov.
Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
AiSOftmi*^'.______
iiJi^-oo^.jv-. - -v-vv; r-—w
Gdiorona urednik Anton Sušnik v Ljubljani.
Tiska Jugoslovanska tiskarna.