Med gosti osrednje, naj večje prireditve osnovne šole Frana Albrehta je bil minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič. Na sliki I z leve: pomočnik ravnatelja OŠ Frana Albrehta Zdravko Slevec, podžupan Brane Golubovič, ravnateljica OS Toma Brejca \ Mojca Rode Škrjanc, kamniški župan Tone Smolnikar, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, vodja službe za odnose z ' javnostmi MŠŠ Mojca Grobelnik, ravnatelj OŠ Frana Albrehta Rafko Lah, njegova pomočnica Emilija Gregorčič in predsednik 1 Sveta zavoda OŠ Frana Albrehta Danijel Bezek. VERA MEJAČ Kadetinje Calcita pišejo zgodovino Minula nedelja se je s srebrnimi črkami j zapisala v zgodovino kamniške odbojke in i le malo je manjkalo, da bi bila zapisana z zlatimi. Kamniške kadetinje, ki so pred dvema letoma osvojile drugo mesto pri starejših deklicah, so odlične druge med kar 48 ekipami. Od naslova državnih prvakinj so jih ločile le štiri točke! Za ekipo srebrnih kadetinj (na sliki) so letos nastopale: Petra Vrhovnik, Živa Grilje, Nika Obolnar, Željana Blagoje-vič, Sara Gregorinčič, Doris Puketa, Mia Katarina Hribar, Nina Premk, Nika Lekan, Manca Kadunc, Eva Šarec, Hana Jaksetič in Anja Cvijanovič Hudoklin; trener je Franci Obolnar, pomočnica Pa Vesna Puketa. Več na 13. strani. FESTIVAL STARODOBNIH VOZIL SE RAZVIJA V ENEGA NAJVEČJIH DOGODKOV V NAŠI OBČINI Zgodba o mednarodnem festivalu predvojnih starodobnih vozil Kamnik, ki jo je Društvo starodobnih vozil Kamnik uspešno začelo leta 2005, se je tudi letos uspešno nadaljevala. Udeležencev in ljubiteljev tega zgodovinsko-avtomobilističnega dogodka v Kamniku je iz leta v leto več.Je zelo cenjen festival, edini tovrstni v Sloveniji, ki se ga lahko udeležijo le povabljeni lastniki starodobnih vozil, pri selekcioniranju sta glavna kriterija starost vozila in njegova ohranjenost, kar zagotavlja visoko raven festivala. Pravi starodobniki so namreč tisti avtomobili in motorji, ki so izdelani pred drugo svetovno vojno. Med letošnjimi udeleženci je najmlajše vozilo nosilo letnico 1945, najstarejše pa častitljivo letnico 1889- 26 lastnikov avtomobilov in 22 lastnikov motorjev iz Slovenije in Avstrije ter večje število lastnikov starodobnikov izven konkurence je lepo ohranjene in zloščene primerke tehnične dediščine postavilo na ogled po Šutni. Kolona znamenitih vozil je nato odpeljala proti Arboretumu Volčji Potok, vso pot tja in nazaj v Kamnik jo je pozdravljalo izredno veliko ljudi. Na sliki: Vožnja s starodobnimi vozili s častitljivimi letnicami je prav posebno doživetje, zanimive so tudi njihove življenjske zgodb«. Miklavž Kržišnik, voznik belega lepotca Dodge Roadster z letnico 1924, je pripovedoval, da je ameriški avto pripotoval iz daljne Avstralije. Lastnik je Božidar Sef, ki se lahko pohvali s kar šestimi ohranjenimi starodobniki, vse pa servisira Miklavž. Zanimivost Dodga Roadster je volan na desni strani, »dinamo štarter«, doseže pa hitrost 60 km na uro. Vozila znamke Dodge sta začela izdelovati brata Dodge leta 1915 in ta tovarna deluje še danes. Več o festivalu starodobnikov na 9. strani. SAŠA MEJAČ Razočarani delavci KIK-a stavkajo 108 delavcev kamniške smodnišnice je po opozorilni osemurni stavki, ki so jo prvič v 157-letni zgodovini podjetja pripravili v torek, 19. maja, v sredo, 27. maja, začelo še s štiridnevno stavko, ki jo bodo zaključili v ponedeljek. Razmere v podjetju so zaradi večletnih sporov lastnikov postale nevzdržne, saj delavci že dve leti niso dobili plačanih prispevkov za zdravstveno in invalidsko zavarovanje, dobili niso niti lanskega regresa, zamuja pa tudi izplačilo plač. Razočarani ugotavljajo, da imajo naročil in dela kljub globalni gospodarski in finančni krizi dovolj, da pa je pohlep lastnikov prevelik, zato tudi sami podpirajo predlog za stečaj družbe. Več na 2. strani. Minister Lukšič obiskal OŠ Frana Albrehta Šolsko leto je že skoraj pri koncu in zaslužene počitnice so pred vrati. Osnovna šola Frana Albrehta pred zaključkom šolskega leta že tradicionalno organizira osrednjo in največjo prireditev te šole. Gre za prav poseben dan z različnimi dejavnostmi. Minulo soboto, 23- maja, so otroci in učitelji v športni dvorani pripravili zanimiv kulturni program, na šolskem sejmu so otroci prodajali likovne in tehnične izdelke, zbrana sredstva pa prispevali v šolski sklad, staršem so predstavili nekatere dejavnosti in projekte šole, zaključek pa je bil namenjen športnemu druženju na odbojkar- ski tekmi med ekipami staršev, učencev in učiteljev. Letos je organizatorje in številne udeležence šolske prireditve s svojim obiskom še posebej počastil minister za šolstvo in šport doktor Igor Lukšič, ki je izpostavil in pohvalil številne dejavnosti šole, uspehe v lokalni skupnosti in na mednarodnem področju, odlične športne kulturne in učne dosežke, poudaril je prizadevnost zaposlenih ter potrebo po gradnji nove šole. Več o prireditvi v naslednji številki Kamniškega občana. Dragi bralci, naslednja številka Kamniškega občana izide v četrtek, 11. junija. Gradivo za objavo oddajte do petka, 5- junija, zahvale in oglase pa do srede, 10. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net______________ Izgubljeni? Brez mobitela? Prodaja in vgradnja navigacij Garmin. GARMIN : J AvtoAkustika Ljubljana, Vojkova cesta 58, (041) 777 777 Domžale, Ljubljanska 73, (031) 555 333 Jarše, Kamniška cesta 24, (041) 988 988 Kamnik, Perovo 26, (031) 555 222 www.avtoakustika. si Sklepanje naročniških razmerij in prodaja akejiskih aparatov za podjetje Mobitel. @ "4^ Vgradnja setov za prostoročno telefoniranje, alarmov in avtoakustike. Prodaja dodatne opreme za mobilnike. IZ VSEBINE AKTUALNO V OBČINI na straneh 2 in 3 O razmerah in prihodnosti Velike planine Veronikin festival oživil Šutno - Kamnik ponovno v Entente Florale -Slovo maturantov na Glavnem trgu - Polepšali bomo Dom kulture IZ DRUŠTEV IN STRANK na strani 4 KULTURA na strani 5 Srečanje Solidarcev - Letni koncert mavrice - Likovna razstava na temo Mali grad - KOLEDAR PRIREDITEV EKOLOGIJA IN NAŠA SKRB ZA OKOUE na straneh 6 in 7 O našem ravnanju z odpadki z Bogomirjem Erženom, direktorjem podjetja Publicus d.o.o., ki ima v naši občini sklenjeno koncesijsko pogodbo, na podlagi katere izvaja obvezno gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki KAMNIK V REGIJI IN EU na strani 7 Mednarodni projekt EU sončni dan Regijski park Kamniško-Savinjske Alpe O domači in umetnostni obrti ZANIMIVOSTI na strani 11 Okrepčevalnica za starše in partnerje v Kamniku v razcvetu Živahen teden Rdečega križa Kako je dupliška jama dobila novo ime? MLADI in evropske povezave na strani 10 ŠPORT na straneh 12 in 13 ww j 1 ve DOTERh Varčujmo z e Horne De Dietrich Ac laike THteMlOUE ” t 1 nergijo! igrevalna ehnika STIEBEL EURON ^ 29. maj 2009 AKTUALNO Kamniški OBČAN S 23. redne seje občinskega sveta občine Kamnik Razprava o Veliki planini po šestih urah tako izčrpala svetnike, da je niso dokončali Triindvajseto redno sejo našega občinskega sveta je zaznamovala predvsem težko pričakovana in zato tudi temu primerno dolga in burna razprava o poslovanju družbe Velika planina d.o.o. v zadnjih letih ter o nadaljnjem razvoju Velike planine. Razprava je po šestih urah svetnike tako izčrpala, da jo bodo nadaljevali (in upajmo, da dokončali s kakšnimi konkretnimi sklepi) prihodnji teden, ko jih čaka tudi še obravnava rebalansa občinskega proračuna. nadaljevanju so svoje poglede na trenutni položaj podjetja predstavili tudi posamezni svetniki, pri tem pa so jih najbolj motili visoki stroški dela in svetovalnih storitev. Poslovanje družbe Velika planina d.o.o. je v zadnjih dveh letih zaznamovala precejšnja rast prihodkov, k čemur so prispevali tako prihodki od prevoza obiskovalcev na planino in z nje, kot tudi od gostinske dejavnosti. Skupni prihodki so namreč lani dosegli že skoraj 750.000 evrov, kar je dobrih 200.000 evrov več kot leto pred tem. S prevozom potnikov je podjetje lani zaslužilo 535.000 evrov (leta 2007 nekaj manj kot 400.000), z gostinsko dejavnostjo pa dobrih 200.000 (predlani manj kot 140.000). Vendar pa Občina v svoji oceni lanskoletnega poslovanja družbe ugotavlja, da uprava in nadzorni svet družbe nista dovolj učinkovito nadzorovala stroškov, zato je družba lani ustvarila 104.446 evrov izgube (čeprav je bilo načrtovano, da se bo izguba zmanjšala pod 40.000 evrov), kar je več kot leta 2007, ko je bilo izgube za dobrih 91.000 evrov. hodnje namen usklajeno razvijati vse tri dejavnosti, ki so na njej že prisotne, se pravi turizem in podjetništvo, kmetijstvo ter šport in rekreacijo. Prenova turističnega središča Velika planina naj bi potekala v treh fazah in sicer naj bi najprej zgradili manjkajočo komunalno in elektroenergetsko infrastrukturo, nato bi se lotili novogradnje in rekonstrukcije obeh postaj gondole ter gostinskih in prenočitvenih kapacitet, v tretji fazi pa bi sledila širitev smučišč, sankališča, žičniških naprav, spremljajočih objektov in poligonov ter ostalih športnih in rekreacijskih površin in ureditev parkirišč. Velika planina naj bi bila v prihodnje tudi sestavni del nastajajočega Regijskega parka Kamniško - Savinjske Alpe (RP KAS), kar bo sicer omogočilo pridobivanje evropskega razvojnega denarja, toda problemi, ki ji imamo na Adaptacija knjižnice v Šmarci Svetniki in svetnice so na tokratni seji sprejeli tudi DIIP, ki je podlaga za adaptacijo knjižnice v Šmarci. V zvezi s tem projektom, ki naj bi bil izveden še letos, je podžupan Brane Golubovič povedal, da gre za vzorčni primer, kako bi moralo potekati sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in Občino. Adaptacija knjižnice je sicer del celovite prenove oziroma dograditve Uprava bi za odgovore na vsa Majnikova vprašanja potrebovala nekaj let Drugi del razprave je bil posvečen odgovorom uprave na vprašanja, ki so jih zastavili pobudniki neizvedene izredne seje občinskega sveta. V tem delu seje je bil »glavni na odru« Robin Majnik, svetnik SDS, ki je upravo zasul s petimi stranmi vprašanj, ki so se nanašala na promet z nepremičninami na Veliki planini, hipotekarne obremenitve nepremičnin, pa tudi na pogodbe za najem nepremičnin ter na posojila, ki jih je družba najela v zadnjih letih. Njegovih vprašanj je bilo toliko, da bi - po besedah župana Antona Toneta Smolnikarja - uprava za pripravo odgovorov nanje ob svojem rednem delu potrebovala nekaj let. Župan je tolikšno količino vprašanj komentiral z besedami, da se prijave, ki jo je proti njemu vložil Majnik, ne boji in bo v občinsko hišo kar sam poklical kriminaliste, da bodo kar oni Majniku pripravili odgovore. Tudi Matej Tonin je bil v ime- nu svetnikov N.Si zelo oster in je dejal, da je za sedanje stanje v družbi kriv lastnik, to je Občina Kamnik oziroma župan kot njen zastopnik. Po njegovih besedah se na Veliki planini že vse od leta 1996 soočamo z enakimi problemi. Ekološko najbolj pereče probleme Velike planine je izpostavil samostojni svetnik Daniel Kovačič. Opozoril je, da zapuščeno kombinirano vozilo ob hotelu Šimnovec ogroža podtalnico, da se ostanki pletenice po popravilih žičnice ne odvažajo s planine, da je po kotanjah še veliko odpadkov nevestnih planincev in da poleti travinje na planini uničujejo tudi delavci na Veliki planini, ko se po njej vozijo s teptalci za sneg. Ker ta del razprave ni dal nobenih konkretnih rezultatov, se je oglasil podžupan Brane Golubovič in predlagal, da bi ustanovili posebno preiskovalno koniisijo, ki bi se ukvarjala s preteklim dogajanjem na Veliki planini, občinski svet pa bi se lahko v celoti posvetil nadaljnjemu razvoju planine. Temu predlogu pa svetniki niso bili naklonjeni. Edini, ki je na tej seji o Veliki planini povedal kaj pohvalnega, je bil Vido Repanšek, svetnik LTS, ki je nadzornemu svetu in upravi podjetja čestital (svetnike pa na to spomnil), ker je bila Velika planina v začetku letošnjega leta nagrajena za urejenost smučišča. Kakšna ponudba naj se v prihodnje razvija na Veliki planini? Najbolj konstruktiven je bil tretji del razprave, ki je bil namenjen nadaljnjemu razvoju planine. Alojz Kolar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, je za iztočnico povedal, da je osnovno vprašanje glede prihodnosti Velike planine to, ali gondolo obdržimo (s tem so sicer povezani precejšnji stroški, ker zgolj prevoz potnikov z gondolo ni rentabilen, zato je treba to dejavnost dopolniti še s kakšno drugo) ali ne. »Z velikimi stroški pa je povezano tudi to, ali želimo imeti na Veliki planini vodo in zimsko turistično ponudbo. Če se za to dvoje odločimo, se zastavi naslednje vprašanje, kdo bo v to investiral,« je še opozoril Kolar. V nadaljevanju so sledili precej konstruktivni nastopi vseh svetniških skupin. Jože Zagorc je v imenu svetniške skupine LTS ter odbora za prostor in komunalno ureditev povedal, da moramo vso množico vizij razvoja Velike planine, ki jih imamo skoraj toliko, kolikor nas v občini živi, spraviti na skupni imenovalec, oblikovati skupno vizijo in nanjo gledati kot na poslovno priložnost. »Pri njeni realizaciji pa moramo paziti na to, da Velike planine ne bomo obremenjevali z več obiskovalci, kot jih prenese, če je ne želimo uničiti,« je še opozoril Zagorc. Njegov strankarski kolega in podžupan Rudolf Pfajfar pa je k temu dodal še to, da razvoj Velike planine in pridobivanje evropskega razvojnega denarja za ta namen zavirajo tudi nedokončani denacionalizacijski postopki. »Osebno pa sem na Veliki planini bolj kot zimskemu naklo-njen poletnemu turizmu,« je dodal podžupan. Demeter Sadnikar je v imenu svetniške skupine SDS po vedal, da v razvojnih možnostih, ki jih je pripravila občinska uprava, ni nič novega in da ni navedenega niti vira financiranja niti lastnika podjetja, ki bo vodilo nadaljnji razvoj planine. »Menimo pa, da mora planina ostati dostopna tako z gondolo kot tudi po cesti, zato podpiramo predlog nadzornega sveta, da družba dobi nadzor nad cesto. Ker strokovnjaki ocenjujejo, da možnosti za širitev smučišča ni, veliki širitvi turistične dejavnosti na Veliki planini nasprotujemo in predlagamo, da bi turizmu prepustili planino Dol, na kateri je manj paše, je primernejša za smučanje in ima tudi vodo,« je povedal Sadnikar in dodal, da podpirajo tudi ustanovitev RP KAS. Matej Tonin je v imenu svoje svetniške skupine povedal, da brez vode razvoja Velike planine ni mogoče načrtovati in da bodo na planini potrebne tudi druge dejavnosti (gostinstvo, nastanitvene kapacitete...), ki bodo pokrivale izgubo, ki jo ustvarjajo žičniški prevozi. »Največjo priložnost za Veliko planino pa vidimo v razvoju družinskega turizma in učenja smučanja,« je še dodal Tonin. Matjaž Jug pa je ob vsem tem opozoril še na ekološke posledice umetnega zasneževanja in oskrbe Velike planine z vodo. RP KAS pa po njegovih besedah pomeni tako priložnost kot tudi breme. O dogajanju na preostanku 23. redne seje našega občinskega sveta boste obveščeni v naslednji številki Kamniškega občana. ZORAN JEREB Razočarani delavci KIK-a stavkajo šmarskega kulturnega doma, s katero je krajevna skupnost dobila ne- 108 delavcev kamniške smodnišnice je po opozorilni osem-kaj dodatnega prostora, povečala se je tudi kapaciteta šmarske enote umi stavki ki so :Q prvič v 157-ietni zgodovini podjetja pripra-vrtca, sedaj pa bo krajevna skupnost dobila se novo, večjo knjižnico, ker vjlj v torek 19 maia v sredo. 27. maja, začelo še s štiridnevno ' , ..v .V . r I , - 1 , I , v Ul V UŠIVA, 1/. I11UIU, T CUV\*V, "/• --- je dosedanje knjižnične prostore odstopila za potrebe vrtca. stavko, ki jo bodo zaključili v ponedeljek. Razmere v podjetju so Za občino pa je pomembno tudi to, da bo po vsej verjetnosti za ta zaradi večletnih sporov lastnikov postale nevzdržne, saj delavci projekt uspela pridobiti tudi približno polovico (to je 40.000 evrov) 1pti nUo dohili nlačanih orisoevkov za zdravstveno in in- r._j-----,---,----------■ r-------_ . . ... .. že dve leti niso dobili plačanih prispevkov za zdravstveno in in- evropskih sredstev. Svetniki so ta projekt pohvalili, Robin Majnik, vaiidsko zavarovanje, dobili niso niti lanskega regresa, zamuja svetnik SDS, pa je menil, da bi s širše zastavljenim projektom lahko pa tU(y jZpiayio plač. Razočarani ugotavljajo, da imajo naročil dobili še več evropskega denarja. in dela kljub globalni gospodarski in finančni krizi dovolj, da Nadzorniki v poročilu navajajo, da so z lanskoletnim poslovanjem družbe zadovoljni, to oceno pa opravičujejo s pozitivnimi kazalniki tekočega poslovanja, ki naj bi se ob koncu letošnjega leta odrazili tudi v bistveno manjši izgubi, saj po njihovih predvidevanjih ne bi smela preseči 23-000 evrov. Po drugi strani pa nadzorni svet v svoji oceni lanskoletnega poslovnega leta ugotavlja, da kljub večkratnim pozivom lastnik podjetja (to je Občina Kamnik) še vedno ni zagotovil nekaterih pogojev za nemoteno poslovanje družbe, med katerimi je za širšo javnost nedvomno najbolj zanimiv ta, da občina še vedno ni zaprla dostopa z osebnimi vozili na območje Velike planine, kar naj bi po mnenju nadzornega sveta po eni strani prispevalo k ureditvi prometnega »kaosa« v poletnih mesecih, po drugi pa podjetju skozi podelitev pravice do upravljanja ter nadziranja prometa na področju Velike planine zagotovilo dodaten vir prihodka. Po oceni nadzornikov bi s tem lahko družba letno zaslužila 35.000 evrov. Veliki planini, se s tem ne bodo rešili kar sami od sebe. Kvečjemu se bo kakšen izmed njih - zaradi strožjih okoljevarstvenih zahtev, ki jih ustanovitev parka prinaša s seboj - še zaostril ali pojavil na pa je pohlep lastnikov prevelik, zato tudi sami podpirajo predlog za stečaj družbe. rt r* novo. Dosedanji razvoj Velike planine je bil premalo ambiciozen Načrt nadaljnjega razvoja Velike planine Občinska uprava med najbolj perečimi problemi, s katerimi se sooča Velika planina, izpostavlja neustrezno infrastrukturo (vodovod in kanalizacijo), nezadostne sanitarne standarde in nastanitvene objekte ter omejene možnosti za širitev smučarskega centra ter športnih in rekreativnih dejavnosti za poletno sezono. Na območju Velike planine ima Občina v pri- V prvem delu razprave, ki je bil posvečen lanskoletnemu poslovanju družbe, se je najprej oglasila Mateja Poljanšek in v imenu svetniške skupine LDS ocenila, da so sedanje težave družbe posledica premalo ambicioznih načrtov in pomanjkanja vizije razvoja v preteklih letih. Po njenih besedah bo razvoj in nova delovna mesta na planini prinesla šele ustanovitev RP KAS. Rudi Veršnik je v imenu svetniške skupine SDS ocenil, da nadzorni svet družbe pri svojem delu ni najbolj vesten, ker se izguba podjetja povečuje, nekaterih stroškov (plač, storitev in svetovanja) pa uprava družbe ne obvladuje dovolj učinkovito. Matjaž Jug je bil v imenu svetnikov SD z razmerami v podjetju za spoznanje bolj zadovoljen kot Veršnik, zanimalo pa ga je predvsem to, na čem bo temeljil nadaljnji razvoju planine, saj bo za to treba zagotoviti tudi precej sredstev. Matej Slapar pa je v imenu svetnikov N.Si menil, da lanskoletna bilanca odraža realno stanje v podjetju in pomanjkanje vizije nadaljnjega razvoja. Sprašujejo se tudi, kako namerava Občina privabiti zasebni kapital v podjetje, ki posluje z izgubo. V Kot so na tiskovni konferenci med osemurno opozorilno stavko novinarjem povedali člani stavkovnega odbora, ki so ga sestavljali predsednik Stane Zobavnik, Renato Uranič, Rado Marinkovič, Marjeta Mohar, Vojko Haclar in Marjan Cipot, se v KIK-u že nekaj časa dogajajo nepravilnosti v zvezi s poplačilom obveznosti prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki bi jih moral delodajalec poravnati od obračunanih bruto plač delavcev. »Po naših informacijah naj bi družba SPIZ-u Slovenije dolgovala plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za mesec oktober, november in december 2007, celotno leto 2008 ter za januar in februar 2009, v znesku približno 1.370.000 evrov, in za plačilo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za obdobje od septembra 2007 do februarja letošnjega leta v znesku dobrih 30 tisoč evrov,« je povedal Zobavnik in dodal, da za nastalo situacijo nikakor ni kriva globalna gospodarska in finančna kriza, kot bi marsikdo rad prikazal, saj imajo naročil dovolj - pač pa večletni medsebojni spori med lastniki. Kamniški ObČAN- Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333-Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 12.000 izvodov sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 04l/6< e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 8.30 ao 15. ure, sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set a.d., 29. 5. 2009. Podjetju zaradi sporov lastnikov grozi stečaj Družba KIK Kamnik, d.o.o., oziroma SKUPINA KIK, d.d., Kamnik in KIK Kamnik d.o.o. sta skoraj od samega začetka, takoj po lastninjenju, v stalnih medsebojnih sporih, ki potekajo preko sodišč in se vlečejo že kar nekaj let. »Takšne razmere izredno negativno vplivajo na poslovanje družbe KIK Kamnik d.o.o. in njeno plačilno sposobnost. Stroški medsebojnih tožb se seveda krijejo iz prihodka dfužbe KIK Kamnik, d.o.o., kar nedvomno še dodatno negativno vpliva na plačilno sposobnost družbe. Prav tako si lastniki drug drugemu z različnimi dejanji nagajajo in s tem ovirajo nemoteno poslovanje družbe. Tako družbi KIK Kamnik d.o.o. primanjkujejo nujna sredstva za nabavo surovin, ki so potrebne za tekočo proizvodnjo. Zato je potek proizvodnje velikokrat oviran, čeprav je povpraševanja po izdelkih bistveno večje, kot je sposobnost produkcije družbe. Glede na skoraj vsakodnevne težave pri poslovanju družbe KIK Kamnik, d.o.o., sindikat ocenjuje, da družba posluje na robu finančnih pogojev poslovanja in da obstaja nevarnost, da ne bo več sposobna zagotavljati potrebne likvidnosti in solventnosti ter bo zaradi tega prišlo do situacije, ko bo potrebno sprožiti postopek za stečaj družbe,« so delavci KIK-a med drugim zapisali v izjavi za javnost. Poleg že navedenih nepravilnosti s področja delovnih razmerij so delavci v KIK-a prikrajšani tudi za tako osnovne stvari kot so zaščitne obleke in nekatere druge stvari s področja varnosti in zdravja pri delu. 13. maja so zato pristojnim institucijam poslali pisno pobudo za urgentni inšpekcijski nadzor. Na dan opozorilne stavke so svojemu delodajalcu predložili stavkovne zahteve, s katerimi so zahtevali izplačilo aprilskih plač in lanskega regresa, nemoten potek proizvodnje ter zadostne pogoje za delavce, niso pa soglašali z roki za plačilo neplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Neplačane prispevke namreč želijo prejeti čim prej in ne šele oktobra, kakor je predlagala uprava. Delavci tudi niso zadovoljni s predstavljenim sanacijskim načrtom, od katerega je odvisen obstoj družbe in ga je uprava pred dnevi predložila banki, saj iz njega po njihovem ni razvidna usoda delavcev in njihovih terjatev do delodajalca. Aleš Erbežnik Kamnik direktor KIK Pogajanja delavcev z vodstvom družbe niso bila uspešna Opozorilna osemurna stavka je bila uspešno izpeljana, a se uprava na stavkovne zahteve delavcev ni resno odzvala in tako ni pripravila konkretnega predloga izpolnitve stavkovnih zahtev, kar je bil predpogoj za sklenitev ustreznega sporazuma in s tem normalizacijo razmer v družbi: Zato so se delavci v torek odločili za zaostritev sindikalnega boja in daljšo štiridnevno stavko, s katero zahtevajo dosledno spoštovanje njihovih zahtev. »Stavkovni odbor je bil ves čas pripravljen na pogajanja o predlogih uprave o izpolnitvi stavkovnih zahtev, ki so v večini enake stavkovnim zahtevam opozorilne stavke z dne 19. maja 2009. Minimalni pogoji za resno pogajanja so bili s strani uprave predlagani šele 25. maja, samo za eno stavkovno zahtevo, pa še to le delno. Uprava je predlagala izplačilo plač za mesec april šele 25. maja in to le za proizvodnje delavce, Člani sindikata delavcev so nezadovoljni z dosedanjimi pogajanji z upravo. pri čemer je pogojevala s podpisom sporazuma, s katerim bi se delavci odrekli pravici do stavke za določen čas. Stavkovni odbor je v pogajanjih, ki so se začela 26. maja zjutraj, skušal doseči sporazum, ki bi v sprejemljivi obliki zagotovil izplačilo plač za mesec april za vse delavke in delavce, izplačilo regresa za leto 2008 in plačil neizplačanih prispevkov za obvezno dodatno pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter pripravo terminskega plana izpolnitve preostali stavkovnih zahtev. A po širši razpravi so delavci sprejeli odločitev, da se napovedana štiridnevna stavka izvede,« je povedal Stane Zobavnik in dodal, da se pogajanja z upravo nadaljujejo. Župan razočaran nad delom države Direktor Aleš Erbežnik, ki je vodenje družbe prevzel pred tremi meseci, je podprl že opozorilno stavko delavcev, čeprav meni, da do rešitve ne bo pripeljala. »Do zamud pri izplačilu plač in drugih obveznosti je prišlo preprosto zato, ker so zadnja leta stroški višji od dohodkov,« je povedal direktor in dodal, da vodstvo družbe lahko izpolni le zahtevo po rednem izplačilu plač. Nastalo situacijo je obsodil tudi kamniški župan Tone Smolni' kar. »Gre za bitko treh lastnikov' za 60 ha vredno zemljišče, ki je bilo ocenjeno na 30 milijonov' evrov. Ker se ne znajo dogovoriti, trpijo delavci, ki že tako delajo v nevarnih razmerah, zdaj pa ne do; bijo niti osnovnih pravic. Skrajni čas je, da ukrepa država,« je pove-dal župan. JASNA PALADlN =•-0 ^ 'os.oo-a »-s? 5 5?2:3 S s . W I ^ n> S> Kamnik ponovno v tekmovanju Entente florale V letošnjem letu občina Kamnik ponovno sodeluje v tekmovanju Entente florale. Entente florale je gibanje, katerega osnovni moto je želja in hotenje prebivalcev Evrope, ki želijo sebi in obiskovalcem ustvariti novo, boljšo in višjo kvaliteto bivanja v svojem kraju. Ker smo že dobro stopili v pomlad in vsi urejamo balkone in okolice blokov ter hiš, sem se pogovarjala z dr. Andrejo Eržen, direktorico Agencije za turizem in Podjetništvo Kamnik in podpredsednico Odbora za pripravo •ta tekmovanje Entente florale. Kamniška občina je v tek- movanju Entente florale sodelovala že leta 2001 in takrat osvojila zlato medaljo. Zakaj se je Kamnik letos ponovno prijavil na tekmovanje? Že v lanskem letu je župan Anton Tone Smolnikar podal pobudo za prijavo na tekmovanje predvsem z željo, da vidimo kako smo napredovali v primerjavi z letom 2001. Kamnik je bil za sodelovanje na tekmovanju jzbran tudi zaradi praznovanja jubileja - 780 let prve omembe kamniških meščanov. Kamnik tekmuje na nivoju mest, na nivoju vasi je bilo izbrano Olimje. Ob uradnem imenovanju je župan sestavil odbor, ki skrbi za pripravo na tekmovanje in v katerem so predstavniki različnih organizacij (Komunalno podjetje Kamnik, Arboretum Volčji Potok, Krajevna skupnost Center, Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik, Občina Kamnik, o dogajanjih obveščamo tudi predsednike krajevnih skupnosti po občini). V tekmovanje so vključene tudi kamniške osnovne šole, vrtci, razna društva ter seveda vsi posamezniki, kajti to je tekmovanje vseh Kamničanov. Kako se je Odbor pripravil na tekmovanje in kaj je bilo že narejenega za večjo kvaliteto bivanja v našem mestu? Prva naloga Odbora je bila popis kritičnih točk po mestu, od Doma kulture Kamnik do konca Ljubljanske ceste. Na podlagi popisa smo razdelili delovne naloge, na podlagi katerih vsak deluje na svojem področju, skupaj pa želimo ustvariti lepšo podobo celotnega Kamnika. V okviru Odbora delujejo tri skupine, ena skrbi za promocijo, druga za ocvetličenje in tretja za urejeno infrastrukturo (pločniki, trgi, parkirišča). Tako ima vsaka skupina svoje zadolžitve in aktivnosti, nad celotnim delom pa bedi župan Anton Tone Smolnikar. Želela bi omeniti, da smo za potrebe promocije ustvarili novo internetno stran z naslovom www. mojkamnik.si, ki sprotno obvešča Kamničane o aktivnostih na področju urejanja našega okolja. Stran bo ostala tudi v prihodnje in bo s svojimi interaktivnimi vsebinami (forumi, zbiranje predlogov) dostopna tudi za aktivno sodelovanje občanov pri urejanju občine. Slogan letošnjega tekmovanja je »Moj Kamnik, moje mesto« s čimer smo želeli poudariti odnos in zavedanje ljudi do mesta, v katerem živimo. Vse aktivnosti v okviru praznovanja letošnjega jubileja so usmerjene v ozaveščanje meščanov in občanov v skrb za naše okolje Kaj je bilo že storjenega za lepšo podobo in boljše počutje v Kamniku in po občini? Izpeljana je bila t.i. Cvetlična akcija, v kateri so občani v Arboretumu Volčji Potok lahko ugodneje kupili okrasno rastlinje. Zasadili smo nekaj novih zelenih površin, uredili obstoječe zelene površine ter infrastrukturo. To pa ni bilo storjeno le zaradi tekmovanja, površine smo obnovili in uredili za prebivalce, kot tudi obiskovalce, ki jih je v zadnjih dneh v Kamniku vedno več. Kako bo potekalo ocenjevanje mesta in občine? Komisija bo v Kamniku v času od 9- do 11. julija, nameščeni bodo v Malograjskem hotelu in bodo tako lahko dobro spoznali utrip mesta in njegove prebivalce. Ocenjevanje središča mesta in okolice bo potekalo 10. junija (v dopoldanskem in popoldanskem času). Uradni zaključek ocenjevanja bo v Prašnikarjevem dvorcu, ko bodo podane prve ocene, mnenja in kritike. Uradna razglasitev in podelitev priznanj bo med 25. in 27. septembrom v Cardiffu v Veliki Britaniji. Pri ocenjevanju se upošteva 10 kriterijev; žirija je izredno stroga in vsem kriterijem mora biti zadovoljeno. Ti kriteriji so: skrb za sezonske nasade, trajne nasade, urejenost odprtih prostorov ter pokrajine, skrb za okolje, okoljevarstvena izobrazba, celotni vtis mesta, razvoj turizma in prosti čas, trud in udeleženost prebivalcev in sama predstavitev tekmovanja na izven. Želite bralcem še kaj sporočiti? Odbor, ki vodi priprave na letošnje tekmovanje, želi, da sodelovanje na Entente florale postane gibanje celotnega Kamnika, ne le Odbora, da skupaj poskrbimo za boljšo kvaliteto bivanja že sedaj in v prihodnje ter imamo radi mesto v katerem živimo. Naj Kamnik resnično postane naše mesto, mesto, ki ga imamo radi. NINA KLISARIČ Vi sprašujete, župan odgovarja O obnovi kulturnih objektov Občanka T. C. sprašuje, koliko proračunskih sredstev občina nameni sofinanciranju za obnovo kulturnih, konkretneje sakralnih objektov. Kamnik zagotovo sodi med najatraktivnejša zgodovinska mestna jedra v Sloveniji. Je mesto historičnosti, kulturne dediščine in turizma. V kolikor želimo ohranjati našo kulturno dediščino, kije pomemben del razvoja kamniške občine, se moramo zavedati, da lahko samo s strokovnim pristopom mesto pridobi urejeno podobo. Odločanje v zvezi z ureditvijo historičnih objektov pripada Zavodu za varstvo kulturne dediščine območna enota Kranj. Danes lahko z vso gotovostjo trdimo, da so poleg starega mestnega jedra sakralni objekti tisti, ki ohranjajo simbolne pomene in vrednote izpred vrsto let. Ker se zavedamo pomembnosti ohranjanja kulturne dediščine, vsako leto v proračunu namenimo sredstva za sofinanciranje sakralnih objektov. Merila za izbor vloge so statična sanacija objekta, priporočilo Zavoda za varstvo kulturne dediščine, zamenjava strešne kritine ipd... V letu 2008. smo namenili 23-000 EUR šestim župnijam: župniji Nevlje za restavriranje omare v zakristiji cerkve Sv. Jurija v Nevljah v višini 3-500 EUR, župniji Mekinje za izdelavo novih mehanskih orgel v višini 7.000 EUR, rimskokatoliški župniji Tunjice za obnovo križevega pota in slike Sv. Ane v višini 3-000 EUR, župniji Zgornji Tuhinj za obnovo oltarjev v cerkvi Sv. Vida v višini 5.300EUR, župniji Sela pri Kamniku za obnovo oljnih slik štirih evangelistov v višini 1.500 EUR in KS Pšajnovici oz. župnijskemu uradu Češnjice za polaganje in obnovo stopnic cerkve Sv. Lenarta v višini 2.700 EUR. Potrebno je poudariti, da med občino in župnijami poteka odprt dialog, saj se o razdeljevanju in višini sredstev dogovarjamo sporazumno. Prav tako smo tudi letos sporazumno razdelili sredstva v višini 18.000 EUR. Rok za oddajo vlog je bil 16.2.2009, prejemniki proračunske postavke za sofinanciranje sakralnih objektov pa so: KS Pšajnovica oz. župnijski urad Češnjice v višini 2.000 EUR za obnovo stranskega oltarja v cerkvi Sv. Lenarta, župnija Nevlje v višini 2.000EUR za restavriranje 4 kipov v cerkvi Sv. Jurija, župnija Gozd v višini 4.000 EUR za obnovo fasade v cerkvi S. Ane, župnijski urad Sela v višini 5.000 EUR za obnovo dveh stranskih oltarjev v cerkvi Sv. Neže, župnijski urad Šmarca Duplica v višini 2.000 EUR za obnovo strehe v cerkvi v Šmarci ter župnijski urad Kamnik v višini 3- 000 E UR za obnovo strehe Sv. Primoža in Felicijana. Upam in želim si, da ne bomo dopustili propadanja kulturne dediščine, ki je velika tudi v primerjavi z drugimi narodi, saj z vzdrževanjem le-te kažemo odnos do naše zgodovine in soljudi. Župan Anton Tone Smolnikar Srečno maturantje! Veronikin festival oživil Šutno V sredo, 20. maja, so Šutno in Glavni trg preplavili dijaki četrtih letnikov Šolskega centra Rudolfa Maistra Kamnik, ki že tradicionalno v času po maturantskem plesu in pred začetkom zrelostnega izpita žaplešejo slavnostno četvorko v središču Kamnika, v katerem so preživeli eno izmed najlepših obdobij v življenju in se tako simbolno poslovijo od srednješolskih klopi. Razigrane maturante v slavnostnih oblekah je pozdravil tudi župan Tone Smolnikar, ki je maturo označil kot prelomnico v življenju, po Na podlagi 7. člena Pravilnika o merilih za oblikovanje cen za najem športnih objektov (Ur. list RS, št. 34/2003) objavlja Občina Kamnik, Glavni trg 24 - Kamnik JAVNI RAZPIS ZA NAJEM IN KORIŠČENJE PROSTIH TERMINOV V ŠPORTNIH OBJEKTIH, KI SO OBČINSKEGA POMENA Predmet javnega razpisa so prosti termini za najem in koriščenje športnih objektov v šolskem letu 2009/10, ki so občinskega pomena. Podrobne informacije o razpisu so na voljo na spletni strani Občine Kamnik WWW.KAMNIK.SI. Dodatne informacije dobite pri Vesni Krmavnar (tel.: 01/8318-114). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN kateri stopiš v svet odraslih: »Spomin na čas mature in na maturantski ples je večen in poseben«. Vsem 220 maturantom Šolskega centra Rudolfa Maistra je zaželel veliko sreče pri opravljanju zrelostnega izpita, ki jih čaka v prihodnjih dneh, in pri vpisu na želeno fakulteto. Ob pogledu na nasmejane obraze maturantov so me preplavila čustva in spomini na mojo maturo, kako smo se imeli luštno in kako smo bili veseli. Na trenutke me je kar premamilo, da bi stopila k njim in malce zaplesala. Maturantski ples nas spominja na dni, ko je srce veselo igralo... korake v življenju, plesne in druge... obljube, ki smo si jih zadali... neumnosti, ki smo jih ušpičili... večno prijateljstvo... na poti, ki smo jih prehodili in nove cilje, ki jih bomo dosegli... ANITA MEJAČ Osrednjo ulico starega mestnega jedra je v petek, 15. maja, napolnil otroški živžav. Na Sutni je potekal Veronikin festival z različnimi dogodki: delavnice, kjer so otroci preko iger in različnih nalog spoznavali Kamnik in njegove like, risali so mamute in motniške polže, barvali kamniške grbe, obiskali grajskega pisarja, odtisnili pisave na posebne veli-icoplaninske sirčke - trniče, se preizusili na vadbenem poligonu Naravnega zdravilnega gaja, skupaj z dekleti iz Arboretuma Volčji Potok sadili rožice, barvali kocke, poslušali pravljice. Festival je obele- žil tudi zaključek projekta Kamnik - moje mesto, zato so bili na stojnicah predstavljeni izdelki, ki so jih skozi vse leto ob pomoči vzgojiteljic izdelovali otroci VVZ Antona Medveda. Popoldan sta otroke zabaval še čarovnik Roman Frelih in Damjana Golavšek. Uspela prireditev je skupni projekt Agencije za turizem in podjetništvo Kamnik, Občine Kamnik, VVZ Antona Medveda, KD Priden možic in MC Kotlovnica, kar potrjuje, da je uspeh v sodelovanju in da tovrstne prireditve oživljajo Šutno. DOBRODELNA AKCIJA SLIKOPLESKARJEV IN ZIDARJEV POLEPŠALI BOMO DOM KULTURE Predstavniki Občine Kamnik in vodstvo Območne obrtno-pod- Lepo je res na deželi, 'kjer šola prijazna stoji. Osnovna šola Šmartno v Tiihinju Podružnična šola Motnik vas vabi v petek, 5- junija 2009, ob 18. uri na prireditev ob 120-letnici šolstva v Motniku. jetniške zbornice Kamnik so se dogovorili, da bodo v mesecu juniju pripravili dobrodelno akcijo obnove zunanjosti Doma kulture. Ko smo pred desetimi leti obnavljali notranjost tega objekta in omogočili bogate kulturne vsebine ter druge dejavnosti, smo obnovili samo pročelje. Ob letošnjem tekmovanju Entente Florale pa smo ugotovili, da lahko tudi z dobrodelnimi akcijami prispevamo k lepšemu izgledu. Na sestanku minuli teden smo se dogovorili, da bomo pozvali slikopleskarje in nekaj zidarjev (pred pleskanjem bo treba nekoliko popraviti dele fasade) in jih poprosili za sodelovanje. Občina Kamnik in sponzorji bodo priskrbeli material, oder, prepričani pa smo, da bomo našli »prostovoljce«, ki bodo dobrodelno namenili nekaj delovnih dni. Ob koncu te »akcije« bomo pripravili družabno prireditev, vsem sodelujočim pa bomo podelili priznanja. Načrtujemo, da bi z deli začeli v drugi polovici junija, zato na Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik sprejemajo prijave do 5. junija (tel. št. 8391-738). OBČINA KAMNIK URAD ŽUPANA ŠPORTNI TURIZEM -PRILOŽNOST ZA KAMNIK (III. del) Kljub številnim potencialom, ki jih športni turizem v občini Kamnik nedvomno ima, pa na uspešnost projekta preži kar nekaj nevarnosti. V prvi vrsti sta to neustrezna športna infrastruktura in namestitvene kapacitete. Veliko športnih objektov je v slabem stanju ali pa jih sploh ni oziroma niso legalizirani - omenim naj samo streljanje s puškami večjega kalibra, ki ima velik pomen tudi za lovce, policijo in vojsko; kamniški strelci na glinaste golobe hodijo na treninge na Pragersko, da o naši biatlonki Andreji Mali niti ne govorim. Izgradnja in posodobitev športnih objektov s ciljem pospeševanja turizma je delno sofinancirana tudi z naslova evropskih sredstev, zato rešitev tega problema niti ne bi smela biti zelo zapletena oziroma oddaljena. Z odprtjem hotela Malograjski dvor smo vsaj do neke mere rešili problem, kam z enim avtobusom ljudi, doslej smo jih lahko peljali samo do Snovika, kar pa za samo mesto Kamnik seveda ni bila najboljša rešitev, potrebovali pa bi najmanj še en športni hotel v neposredni bližini centra (močno upam, da bo Joe prebral tale članek, saj praksa kaže, da človek zna »ločiti zrnje od plevela« in ima interes svoj kapital vlagati tudi v kamniški turizem). Odgovorni v občini se svoje vloge, ki jo imajo pri razvoju kamniškega turizma, in pomembnosti, ki jo pri tem razvoju ima šport, že vrsto let dobro zavedajo. Zaradi tega je ob koncu lanskega leta župan Tone Smolnikar imenoval delovno skupino, v kateri so podžupan Brane Golubovič, direktorica Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik dr. Andreja Eržen, strokovnjakinja s področja športnega turizma dr. Nataša Slak, zaposlena na Slovenski turistični organizaciji, ter kamniški športni delavec Matjaž Pogačar, naloga skupine pa je bila jasna - v najkrajšem možnem času realizirati projekt »Kamnik - mesto športnega turizma«. Zavedajoč se, da je bilo s tega področja že veliko napisanega in še več povedanega, je skupina v menedžerskem slogu »projekt-izvajalec-rok izvedbe« hitro prešla od besed k dejanjem in po nekaj mesecih trdega dela bo konec meseca maja letošnjega leta objavljena spletna stran www.kamnik-sportstourism.com. Na njej so podrobno predstavljene možnosti za aktivno oziroma športno preživljanje počitnic, možnosti za treninge in priprave športnikov oziroma športnih klubov, predstavljena so različna mednarodna in domača športna tekmovanja, ki jih organizirajo kamniška društva, pripravljeni so razni paketi športnih aktivnosti za otroke, starostnike, invalide, itd., kamniški TIC pa bo konec maja bogatejši tudi še za eno tiskovino (prospekt) s podobno vsebino. Vsebina spletne strani se bo neprestano dopolnjevala, v svoji »izvorni obliki« pa bodo na njej predstavljeni športi, ki svoje aktivnosti že izvajajo in tržijo (golf, tenis, lokostrelstvo, potapljanje, plavanje, gorsko vodništvo, kajak, ribolov, itd.). Upamo, da se bo čim več kamniških športnih društev pojavilo na spletni strani s svojo ponudbo in tako pomembno prispevalo k uveljavljanju Kamnika kot mesta športnega turizma. Začetek projekta »Kamnik - mesto športnega turizma« udejanja strategijo razvoja kamniškega turizma na področju športa ter odpira nove možnosti za razvoj občine. Pred sto leti je Kamnik že imel status prestižnega letoviškega mesta, čas je, da se »speči biser« tudi s pomočjo kamniških športnikov ponovno prebudi. MATJAŽ POGAČAR LTS - ZA KAMNIK IZPOLNILA SE DRUGI DEL OBLJUBE Z LETOŠNJEGA ŽUPANOVEGA PLESA Člani Liste Toneta Smolnikarja - Za Kamnik so v začetku maja izpolnili še drugi del obljube, ki so ga dali na letošnjem drugem Županovem plesu. Kot organizatorji plesa so člani LTS - Za Kamnik zbirali denar za dva mlada kamniška invalida, za Anžeta iz Šmarce in Nina z Duplice. Na lepo četrtkovo popoldne so 2750 evrov izročili tudi Anžetu iz Šmarce. Denar bodo v Anžetovi družini namenili nakupu avtomobila, ki bo dovolj velik tudi za invalidski voziček. Denar za nakup avtomobila se zbira tudi preko Nedeljskega dnevnika v akciji Iskrica Nedeljskega. Skupaj s člani LTS pa so denar Anžetu izročili tudi Lions Klub Kamnik in njihov podmladek Leo Kluba Kamnik. Ivan Hribar in Jože Tomelj sta tako Anžetu v imenu Lions Kluba Kamnik izročila 3000 evrov in 1000 evrov v imenu Leo Kluba Kamnik. Anže se bo tako jeseni že lahko peljal v prvi razred z novim avtom, vsi skupaj pa smo ponovno dokazali, da je dobrodelnost kljub kriznim časom še vedno prisotna med nami. Nina Klisarič LTS - Za Kamnik Člani LTS in predstavnika Lions Kluba Kamnik ter Leo Kluba Kamnik z Matjažem Kranjcem, ki vodi Iskrico Nedeljskega pri Anžetovi družini. 3. zbor članstva občinskega odbora Zares - nova politika Kamnik SPREMEMBE SO ZARES NUJNE V četrtek 14. maja, smo se na 3. zboru članstva zbrale članice in člani občinskega odbora Zares - nova politika Kamnik. Poleg sprememb pravil o delovanju, poročila predsednika o delu v minulem letu, volitvah članic in članov v organe odbora, je bila pomembna točka dnevnega reda namenjena tudi razpravi o pripravah na lokalne volitve prihodnje leto. da je ta cilj v celoti izpolnjen. Prav tako je odbor uspešno opravil prvi volilni test, tudi na občinski ravni je stranka, na zadnjih državnozborskih volitvah ja zasedla tretje mesto. Kot odgovorni politiki se odzivamo na aktualne probleme občank in občanov. Še posebej se nam zdijo pomembni problemi, na katere ima moč vplivati občinska politika, oziroma jih s svojo politiko povzroča aktualna Boris Turičnik, za člana kolegija Janez Rozman in za članico sveta občinskega odbora Ljubica Klein-dienst. V razpravi o pripravah na volitve smo ugotovili, da se volilna kampanja v Kamniku že začenja. Opaziti je aktivnosti potencialnih županskih kandidatov, tako tistih v opoziciji, kot tistih na oblasti. Na eni strani se ustvarjajo izredne razmere, na drugi se sadijo Zbora članstva se je udeležil tudi Matej Lahovnik, minister za gospodarstvo, ki je pohvalil delo občinskega odbora in prisotne seznanil z aktualno politično situacijo in svojimi pogledi na recesijo in Evropo. V živahni razpravi je prisluhnil predlogom prisotnih o vsakdanjih problemih v podjetništvu. Po dobrem letu delovanja je predsednik občinskega odbora Sandi Uršič podal poročilo o delu. Med drugim je povedal: »V prvem letu delovanja je bil za nas glavni cilj postavitev notranje infrastrukture odbora in danes lahko rečem, občinska oblast. Teh problemov ni malo, na žalost so iz leta v leto enaki: otroško varstvo, varne šolske poti, Velika planina so večni kamniški problemi. Več kot očitno je, da aktualna kamniška politika, razen praznih predvolilnih obljub, za te probleme nima rešitev. Rešitev je v spremembi politike. Občina potrebuje vizijo, ki ne bo izpolnjevala želja nekaj posameznikov, ampak bo široko usklajena in bo izpolnjevala pričakovanja vseh občank in občanov.« Na volitvah dodatnih članic in članov so bili izvoljeni; za podpredsednika občinskega odbora Z nogometom in zabavo smo pomagali družini Koželj V Leo klubu Kamnik smo se tokrat odločili, da bomo s športom pomagali petčlanski družini iz Kamnika, ki se je znašla v finančni stiski. Tako smo v soboto, 16. maja, pripravili nogometni turnir na Osnovni šoli Šmartno. Prijavilo se je 8 ekip, ki so bile pripravljene pomagati in hkrati tekmovati. Zmagala je ekipa Ambrož team, ki je velikodušno prispevala še dodatnih 200 evrov za našo družino. »Kapo dol!« Moramo pa se pohvaliti tudi mi, saj je ekipa Leo klub Kamnik osvojila pokal za tretje mesto in tudi pokal za najboljšega strelca, ki si ga je prislužil Denis Agovič. V Leo klubu smo s pomočjo donatorjev poskrbeli, da fantje niso bili lačni, žejni in da nihče od sodelujočih ni odšel praznih rok. Zato se zahvaljujemo vsem sponzorjem in vsem posameznikom, ki so pomagali pri organizaciji našega turnirja in s tem pomagali družini Koželj. Zahvalili pa bi se radi tudi vsem ekipam, ki so tekmovale in Boštjanu Bakacu, ki je bil idejni vodja za ta turnir in tudi velika pomoč pri organizaciji. rožice, resnica je nekje vmes, nekateri problemi se vlečejo že leta in tisti na oblasti bodo morali prevzeti odgovornost zanje. Razprava je pokazala podobne poglede na razvoj občine in za konec je Sandi Uršič povzel razpravo: »Današnja razprava, potrjuje ugotovitve, s katerimi se srečujemo tudi v pogovorih z občankami in občani. V Kamniku je čas za novo politiko, čas je, da personalizirano politično moč zamenja široko odprta politika, ki bo sposobna sprejemati predloge občank in občanov kot pomoč in ne vedno samo kot kritiko svojega dela. Naš program ne bo sestavljala skupina nekaj posameznikov, našega kandidata ne bomo iskali samo znotraj svoje stranke. Zares nova politika v Kamniku je odprta in neobremenjena z delitvami, saj se zavedamo, da so lokalni problemi preveč pomembni, da bi jih delili na leve in desne. Smer razvoja občine mora biti dolgoročno znana in široko usklajena. Če je smer znana, se je mora držati tudi kapital, ki menda vztrajno trka na občinska vrata, če smer ni znana, jo določa tisti, ki se mu vrata odprta. Zato se nam dogajajo kamniške zgodbe, zato se nam dogajajo konflikti interesov in vrednot.« Natrpal* sekretarka OO Zares -nova politika Kamnik V TUHINJSKI DOLINI VSE PO STAREM Čez nekaj dni, 10. junija, bo minilo natančno leto dni odkar je ministrstvo za promet, s pomočjo občinske uprave in 349 podpisov, na srečo ugotovilo, da cesta skozi Tuhinjsko dolino tehnično ni primerna za težak tovorni promet in ponovno vzpostavilo omejitev težkega tovornega prometa. Takrat smo prebivalci Tuhinjske doline čutili olajšanje. Na žalost danes razmere kažejo, da gre ponovno vse po starem. Tuhinjska dolina se znova duši v težkem tovornem tranzitnem prometu. S predsednico KS Srednja vas Darinko Zore sva prejšnji teden ljubljanski prometni policiji pisala pismo, v katerem sva policiste prosila naj ukrepajo zoper tovornjakarje, ki kršijo prepoved. Če ste se kadarkoli zapeljali skozi Tuhinjsko dolino, potem vam je po nekaj ovinkih jasno, še zlasti pa v Soteski, Srednji vas, Buču in na Kozjaku, da cesta v Tuhinjski dolini tehnično ni primerna za težak tovorni promet. Spretni tovornjakarji, ki potujejo iz Gorenjske na Štajersko, se s potjo skozi Tuhinjsko dolino lahko izognejo cestninski postaji Torovo, izognejo pa se tudi prometno obremenjenemu ljubljanskemu obroču. Ce se boste za eno uro ustavili na kavi v kakšni tuhinjski obcestni gostilni, boste lahko opazili tovornjakarje vseh mogočih tujih registrskih tablic (romunske, madžarske, poljske) in tudi slovenskih z oznakami CE, MB in MS. Vsem nam je jasno, da v teh primerih ne gre za nikakršen lokalni dovoz, ampak zgolj za tranzit in zato za evidentno kršenje prepovedi omejitve težkega tovornega prometa skozi Tuhinjsko dolino. Policija bi morala zoper te tovornjakarje odločno ukrepati in to sva v pismu ljubljanski prometni policiji z go. Zore tudi jasno povedala. Ne gre za to, da bi bili prebivalci Tuhinjske doline preobčutljivi na težak tovorni promet in na prve znake uničenja (luknje, grbine, erozija) pred nekaj leti popolnoma obnovljene ceste skozi Tuhinjsko dolino, ampak gre predvsem za vprašanje varnosti. Vzhodni del Tuhinjske doline je še vedno brez pločnikov, avtobusnih postajališč in prehodov za pešce, ki bi ljudem zagotavljali varnost. Še več, prav na teh območjih potekajo številne šolske poti. Cesta v Tuhinjski dolini je tudi brez tovornega prometa izredno nevarna za njene prebivalce, tovorni promet pa razmere še dodatno zaostruje in poslabšuje. Po vseh naporih, ki smo jih vložili, da smo dosegli ponovno prepoved težkega tovornega prometa, lahko od prometne policije upravičeno pričakujemo, da bo to prepoved uresni- čevala in nam s tem zagotavljala večjo varnost. V lanskem in tudi letošnjem občinskem proračunu so bila zagotovljena precejšnja sredstva za urejanje obcestne infrastrukture (pločniki, avtobusna postajališča, prehodi) v Tuhinjski dolini, zato bi rad župana javno pozval, da naredi vse, da bi bili konkretni rezultati teh zagotovljenih sredstev vidni tudi na terenu in ne samo na papirju. MATEJ TONIN in zborovodkinja Andreja Martinjak v sodelovanju s solisti ter komornim orkestrom vabita na KONCERT ob 30-letnici delovanja zbora in 200-letnici smrti Josepha Haydna Joseph Haydn (1732-1809): STABAT MATER sobota, 13. junij 2009, ob 20.uri Župnijska cerkev na Šutni, Kamnik Vstopnina: 10 € V * tu in :d 1U 10 ič k Tradicionalno srečanje Solidarcev V dvorani nad kavarno Veronika v Kamniku so se v petek, 22. maja, srečali Solidarni na tradicionalnem srečanju. Ljubitelje njihovega prepevanja so razveseljevali Otroški pevski zborček Cicibani pod vodstvom Marinke Aparnik, Ženski in Moški pevski zbor z zborovodjem Markom Tiranom in ansambel Prijatli. Že Po tradiciji so večer pesmi in prijetnega druženja zaokrožili s skupno pesmijo Viktorja Mihelčiča Domovina naša je svobodna. VERA MEJAČ LETNI KONCERT MePZ MAVRICA Pevsko leto se običajno zaključi z letnim koncertom. MePZ Mav-j rica iz Srednje vasi je svoj 26. letni koncert izvedel v petek, 15. maja, v prostorih OŠ Šmartno v Tuhinju. Kaj se je z zborom dogajalo Zadnje leto? Poleg letnega koncerta ob 25-letnici delovanja, je Mavrica sodelovala na proslavi dneva državnosti in pri zahvalni maši na Gori pri Miklavžu. V septembru 2008 smo bili povabljeni v pobrateni Trofa-*ach v Avstrijo, kjer smo imeli samostojni koncert. S prepevanjem sttio sodelovali tudi pri slovesni maši. Sledila sta preddiplomska koncerta, eden je bil v domu upokojencev v Kamniku, drugi pa v Celju pri sv. Jožefu. Zbor je v lanskem letu izvajal zahteven prodam, s katerim se je v oktobru Uspešno predstavil na diplomskem koncertu zborovodkinje Maleje Kališnik. V letošnjem januarju Je zbor sodeloval na proslavi ob "•-letnici foto video kino kluba Mavrica iz Radomelj, v februarju Pa je uspešno sodeloval na reviji Pevskih zborov občin Kamnik ln Komenda, kjer je z uspešnim nastopom dobil povabilo na regijsko tekmovanje gorenjskih Zborov v Škofji Loti. v prvem delu koncerta se je zbor pod vodstvom zborovodkinje Mateje Kališnik predstavil z ljudskimi pesmimi, ki so stalnica koncertov zbora. Poslušalci so lahko prisluhnili ljudskim pesmim »Dajte, dajte«, »Dekle pere«, »Dekle na vrtu«, »Dab‘ biwa liepa ura«, »Čoj so tiste stezice«, »So še rož’ce u harfi n’ žavovale« ter »Petelinček je zapieu«. Sledil je nastop Mladinskega pevskega zbora OŠ Šmartno, ki ga vodi Peter Pogačar. Navdušili so s pesmimi »Ahrirang«, »Mlade oči«, »Sing, sing« ter »Mini in maxi«. V drugem delu koncerta MePZ Mavrica je zbor z melodijami različnih zvrsti poskrbel, da je bil večer še lepši. Najprej smo slišali črnski duhovni pesmi »Go-od news« ter »Let us break bread together«. Sledili sta pesmi iz mu-sicla Moje pesmi, moje sanje - »The sound of mušic«, v izvedbi ženske-. ga dela ter »Climb every mounain« v izvedbi celotnega zbora. Pesmi »Pie Jesu« in »Wonderful merciful savoir«, je zbor že predstavil na reviji pevskih zborov. Ob koncu sta bili dve pesmi v hitrejših ritmih: »Cantate Brasilia« in »He‘s calling my name«. Koncert se zaključil s svetovno znano špansko skladbo, ki je hvalnica ljubezni in sreči - »Te quiero«. S tem koncertom je zelo uspešno sodelovanje z zborom zaključila zborovodkinja Mateja Kališnik. S svojim znanjem, prizadevnostjo, dobro voljo in Us prš n tet slovenskega okteta Slovenski Oktet the slovenian mastersingers petek, 5. junija 2009, ob 21. uri studenec pri Domžalah pozitivnim odnosom je poskrbela, da smo v glasbi uživali ter napredovali v svojih glasbenih sposobnostih. Mateji smo hvaležni za vse, na novi poti pa naj izkoristi vse svoje znanje in talent in kot pravi ena od pesmi, ki jo prepevamo: »Bog naj vedno bo s teboj«. Novo sezono bo zbor nadaljeval z novim zborovodjem Janezom Klobčarjem. Ob tej priložnosti ste vabljeni Vsi, ki radi prepevate, da se v mesecu septembru pridružite zboru. Naj zaključim z mislijo: Kdor poje, slabo ne misli. Natalija Rak Turistično-informacijski center Kamnik tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK www.muzei-kamnik-on.net sobota. 20. iunii 2009 MUZEJSKA POLETNA NOČ 2009 nastop zborčkov in impro lige, javno vodstvo, svetlobna ustvarjalnica, koncert Gregor Ftičartrio in posebna gostja Irena Vidic. Prost vstop! L*- DOM KULTURE KAMNIK www.domkulture.org . 041/360-399 ali 01/839-76-06 sobota. 30. mai. ob 20. uri PRVO SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO LIRA GLASBENA KRONIKA LIRE koncert za izven; VSTOPNINA 10 € četrtek. 4. iunii. ob 18. uri GLASBENA ŠOLA KAMNIK ZAKLJUČNI KONCERT UČENCEV GLASBENE ŠOLE KAMNIK za izven; VSTOP PROST sreda. 10. iunii. ob 19. uri ŠOLSKI CENTER RUDOLFA MAISTRA KAMNIK Das Ist die Kronung! The Story of Mačk the Knife za izven; VSTOP PROST r*. KULTURNO DRUŠTVO TUHINJ tel.: 041/805-886 (Janez Novak) Ponedeljek. 1 iunii. ob 18. uri Kulturna dvorana Laze Otroška predstava: Pipi in Melkijad v izvedbi Mini teatra Ljubljana Vstopnina: 5 € Sobota. 6. iunii. ob 20.30 Župnijska cerkev Zg. Tuhinj Koncert v počastitev 170. letnice rojstva učitelja, skladatelja in zborovodja Antona Hribarja, ki je bil rojen v Zg. Tuhinju in 330-let-nice rojstva in 250-ietnice smrti Mihaela Paglovca, dolgoletnega župnika v Šmartnem v Tuhinju. Sodelujoči: Moški pevski zbor Komenda, Vokalni solisti ob spremljavi Gregorja Klančiča in Cerkveni pevski zbor Zg. Tuhinj Vstopnina s prostovoljnimi prispevki Lepota - zaklad Malega gradu V petek, 15. maja, je v galeriji Šola Idej na Šutni, v stavbi nekdapje Ideje, potekala otvoritev razstave slik na temo Mali grad, ki je postavljena na ogled do 6. julija od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure, v sredo od 17. do 19. ure. Častitljiva obletnica 780 let mesta Kamnik in Mali grad kot simbol mesta sta lastnico in vodjo galerije Natašo Makovec pripeljala do odločitve za predstavitev avtorjev, ki so ustvarjali na temo Mali grad. Upodobili so ga v različnih tehnikah, niansah in vibracijah svetlobe ter sence v vsej pestrosti barvnih odtenkov. Predstavljajo se sodobni slikarji, ki vsestransko in plodno ustvarjajo, med njimi je nekaj akademskih slikarjev. Večina jih prihaja iz Kamnika: Stane Balantič, Lojze Berlec, Azita Bijol Hedayati, Lojze Drolc, Andrej Schlegl, Dušan Sterle, Matevž Sterle, Alenka Sušnik, pokojna Boris Bratuž in Aladin Lane, nekaj pa jih je tudi od drugod: Leopold Maintinger, 96-letni arhitekt iz Ljubljane, Barbara Ravnikar in France Rihtar iz Ljubljane ter Asta Stante Perko iz Domžal. Razstavljena dela je izbral in predstavil kulturni publicist Jože Keršmanc. Razstava slik na temo Mali grad v Šoli idej na Šutni pritegne pozornost različnih generacij. Lastnica in vodja Šole idej zna s prav posebnim pristopom in zanimivimi zgodbami iz kamniške zgodovine pritegniti tudi pozornost šolarjev in jih popeljati v svet umetnosti, kulture in zgodovine. Posamezni slikarji so v sliko vnesli svoja zelo osebna razpoloženja in videnja ter močan čustven naboj. Njihovo snovanje ter razmišljanje jih je vodilo od realističnih do skoraj fotografskih upodobitev, preko impresionističnih, ki so v slovenskem in tudi lokalnem likovnem prostoru trdno zasidrane in največ prisotne, pa do ekspresivnih teženj. Figurativne kompozicije z motivom Veronike pa se spogledujejo s fantastiko in nadrealizmom. Vsaka slika zbuja različna razpoloženja in nas s svojimi izraznimi sredstvi nagovarja in vabi naš pogled. Odprtje razstave je pospremil kulturni program, ki gaje pripravila Meta Kregar, dijakinje ŠCRM Kamnik so recitirale pesmi Kamničana Antona Medveda Pesnitev o Veroniki, Frana Albrehta Rodno mesto in Domotožje, Matjaž Balantič pa je zaigral na kitaro. SAŠA MEJAČ Mir Kličemo J| društvo ran J are Škocjan pri Domžalah nedelja. 31. maj, ob 20. uri Zaključni koncert ob 15. obletnici DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR SIREIUE petek. 5. junij, ob 21, uri Uspešnice SLOVENSKEGA OKTETA petek. 12. junij, ob 21. uri in sobota. 13. junij, ob 21. uri DELAVNICA MUSIKE in PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ MOJE PESMI MOJE SANJE Družinski muzikal mesečni koledar 1 JUNIJ 2 0 0 9 1 28. maj do 10. junij - GALERIJA DOMŽALE KULTURNA DRUŠTVA V DOMŽALSKI OBČINI 1884-2009 ob 125-letnici ljubiteljskih kulturnih dejavnosti s prvim nastopom domžalskih godbenikov JČ. sreda, 3. junij ob 19:30 %, % SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE-KAMNIK dirigent: Simon Dvoršak, solistki: Eva Drolc (oboa) in Minj Spasič (violončelo), koncert petek, 5. junij ob 20:00 MEŠANI PEVSKI ZBOR SLAMNIK Z GOSTI koncert 8., 9., 15. in 16. junij ob 20:00 Mestno gledališče Ruj Jordi Glaceran: GRONHOLMOVA METODA kadrovska komedija sreda, 17. junij ob 20:00 Plesno društvo Salam Ghazeea: PREDSTAVA INDIJSKEGA KLASIČNEGA PLESA BHARAT NATVAM četrtek, 18. junij ob 20:00 LETNI KONCERT DOMŽALSKEGA KOMORNEGA ZBORA koncert INFO in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 www.kd-domzale.si < Q Kulturni d Franca Bej iv lika 29. maj 2009 EKOLOGIJA IN NASA SKRB ZA OKOLJE Kamniški QbČA O našem ravnanju z odpadki Z odstotkom izločenih frakcij odpadkov še ne moremo biti zadovoljni Prejšnji mesec so naši občinski svetniki sprejeli novi odlok, ki ureja ravnanje z odpadki v naši občini. Na tem področju se glede priprave odpadkov za odvoz obeta kar nekaj novosti, zato sem za nekaj pojasnil o izvajanju novega odloka in njegovih konkretnih posledicah povprašal Bogomirja Eržena, direktorja podjetja Publicus, d.o.o., Ljubljana, ki ima v naši občini (in še treh drugih: Komendi, Postojni in Pivki) sklenjeno koncesijsko pogodbo, na podlagi katere izvaja obvezno gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. Na vprašanje, kako na splošno ocenjuje naše ravnanje z odpadki, ki jih proizvedemo, Bogomir Eržen odgovarja, da z odstotkom izločenih frakcij odpadkov pred odlaganjem še ne moremo biti povsem zadovoljni. »EU direktive na področju ravnanja z od- omogočanje občanom ločeno zbiranje zelenega vrtnega odpada. Zavedamo se, da tega cilja nikakor ni mogoče doseči brez sodelovanja občanov, zato bomo aktivnosti na področju osveščanja občanov še stopnjevali s poudarkom na delu z mladimi. Bogomir Eržen, direktor podjetja Publicus d.o.o.: »Zaradi sodobnega načina življenja in potrošništva količina odpadkov hitro narašča, zato postaja učinkovito in odgovorno ravnanje z odpadki velik okoljevarstveni izziv. Pomembno je, da se pomena odgovornega ravnanja z odpadki zaveda prav vsak izmed nas in da smo začeli spreminjati odnos do odpadkov. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna odlagališča, ampak smo v njih pričeli prepoznavati potencialne surovine. Ekološko ozaveščen in gospodaren odnos do odpadkov sicer od vseh nas zahteva več doslednosti in natančnosti, vendar pa ločeno zbiranje odpadkov in njihova predelava koristi vsem - okolju, ki ga manj obremenjujemo, in gospodarstvu, ker ponovna predelava koristnih odpadkov prihrani surovine in energijo ter odpira nova delovna mesta.« (foto: arhiv podjetja Publicus) padki so namreč jasne in nam nalagajo, da količine odpadkov, ki so odložene na odlagališča, še zmanjšamo. Pri tem bo treba še posebno pozornost posvetiti postopnemu zmanjševanju količine biorazgradljivih odpadkov, ki ostanejo v komunalnih odpadkih,« pojasnjuje Eržen. S tem namenom je Publicus na območju naše občine že sredi lanskega leta začel s postopnim uvajanjem ločenega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov. »V tej fazi so v ospredju prizadevanja za doseganje čim boljših rezultatov pri izločanju bioloških odpadkov, širitev mreže zajema bioloških odpadkov po gospodinjstvih ter Naše dosedanje izkušnje namreč kažejo, da je za učinkovito prispevanje k varstvu okolja in večji kakovosti življenja zelo potrebno tudi dobro sodelovanje z otroki. S tem, ko jih redno osveščamo, opozarjamo in (skupaj z učitelji) spodbujamo, razvijajo odgovornost do okoljskih problemov in njihovih posledic za okolje,« pravi Eržen in dodaja, da se preko osveščanja otrok lahko močno vpliva tudi na spreminjanje miselnosti njihovih staršev glede odnosa do okolja. Kasneje pa bodo ti otroci, ko odrastejo, pričakovano vzgajali svoje lastne otroke v duhu pozitivnega odnosa do okolja v najširšem smislu. Kakšne možnosti za ločeno zbiranje odpadkov so v naši občini že na voljo in koliko posameznih frakcij se z ločenim zbiranjem letno zbere? Ob besedni zvezi »ločeno zbiranje odpadkov« ima marsikdo v mislih le zbiralnice ločenih frakcij oziroma tako imenovane »ekološke otoke«. Vendar imajo občani Kamnika sedaj na razpolago že kar pet načinov ločenega zbiranja odpadkov, in sicer: • zbiralnice ločenih frakcij oziroma »ekološke otoke«, • akcijo zbiranja kosovnih odpadkov (dvakrat letno), • akcijo zbiranja nevarnih odpadkov (enkrat letno), • ločeno zbiranje in odvoz bioloških odpadkov (na nekaterih območjih Kamnika še v fazi uvajanja) oziroma kompostiranje na lastnem vrtu ter • zbirni center Suhadole. Poleg tega smo letos spomladi skupaj z družbo ZEOS d.o.o. organizirali in izvedli tudi enomesečno nagradno-zbiralno akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme ter odpadnih sijalk, ki bo glede na odzivnost občanov po vsej verjetnosti postala stalna praksa tudi v bodoče. Kakšen pa je učinek ločenega zbiranja odpadkov na naših ekoloških otokih? Na območju občine Kamnik je trenutno urejenih 63 ekoloških otokov in vsi so opremljeni z zabojniki za papir, steklo ter plastenke in pločevinke. S tolikšnim številom postavljenih zbiralnic sicer presegamo predpisani standard (ekološki otok na 500 prebivalcev), vendar bomo v prihodnje skupaj s strokovnimi službami Občine mrežo ekoloških otokov še širili. Opažamo namreč izrazit trend povečevanja količin ločeno zbranih frakcij (glej tabelo, op. a.), saj smo lani v primerjavi z letom 2007 zbrali kar za četrtino več ločeno zbranih frakcij. Tolikšno povečanje pripisujemo predvsem povečanju števila zbi- Koliko odpadkov »proizvedemo« v občini Kamnik? Po evidenci Publicusa smo lani občani občine Kamnik proizvedli 443 kilogramov odpadkov na prebivalca (ta količina vključuje tako odpadke iz gospodinjstev kot tudi odpadke iz industrije) kar je za malenkost nad slovenskim povprečjem, ki znaša 441 kilogramov na prebivalca. Spodnja tabela prikazuje lanskoletne količine odpadkov (na prebivalca) v občinah, kjer deluje Publicus, ter odstotek ločeno zbranih (sortiranih) materialov (vir: Publicus): Občina Količina nastalih odpadkov (gospodinjstva + industrija) [kg/preb.] Količina nastalih odpadkov (gospodinjstva) [kg/preb.] Količina odloženih odpadkov [kg/preb.] Odstotek ločenih frakcij odpadkov Kamnik 443 284 356 19,6 Komenda 414 287 361 12,8 Postojna 502 278 403 19,7 Pivka 549 304 441 19,7 Grafikon pa prikazuje, kam se s količino odpadkov na prebivalca uvršča Slovenija (26. stolpec) med drugimi evropskimi državami. Opazimo lahko, da nas najrazvitejše evropske države po količini odpadkov prekašajo, še pomembneje pa je to, da v tujini veliko več odpadkov predelajo. Na Danskem, kjer sicer na osebo pridelajo skoraj dvakrat več odpadkov kot mi, po podatkih EU predelajo že štiri petine vseh odpadkov, pri nas pa šele eno petino... _ im 600 im I 350 1 | l 1 I :: X | X X 1 % \ ■V’ \V v ■\\' \\\\\ v\W\ X... ni podatka % * Na podlagi 22. člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 86/02 in 16/04) Občina Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za dodelitev proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva • Subvencioniranje obrestne mere pri kreditiranju • Pospeševanje zaposlovanja Javni razpisi in obrazci vlog so objavljeni na spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si, oziroma so dosegljivi v sprejemno informacijski pisarni ali na Oddelku za gospodarske dejavnosti in finance Občine Kamnik (kontakt: Martina Bajde tel: 831-81-07 ali po e-pošti: martina.bajde@kamnik.si). Vloge je potrebno oddati najkasneje do torka, 30. junija 2009. Anton Tone Smolnikar, župan ralnic ter informiranja občanov o smiselnosti ločevanja odpadkov. Vseeno pa občane ob tej priložnosti opozarjam, naj na ekološke otoke ne odlagajo odpadkov, ki tja ne sodijo (kosovni odpadki, ostanki, nevarni odpadki...). Dodatno zbiranje, odvozi in čiščenje otokov nam povzroča dodatne stroške, poleg tega pa to moti tudi zunanji izgled sicer primerno urejenih stojišč zabojnikov. Izkušnje kažejo, da se osveščanje za učinkovito prispevanje k varstvu okolja in večji l kakovosti življenja začne že zgodaj, v vrtcu. Tudi otroci iz vrtca v Šmarci odpadke, ki nastanejo pri njihovem bivanju v vrtcu, razvrščajo v kontejnerje na bližnjem ekološkem otoku, (foto: Tadeja Ferjuc, Vrtec Smarca) Učinek ločenega zbiranja odpadkov na naših ekoloških otokih v zadnjih treh letih (vir: Publicus) Vrsta frakcije oziroma odpadka Količina 2006 (v kg) Količina 2007 (v kg) Količina 2008 (v kg) Papir in karton 229.620 338.820 395.860 Plastenke in pločevinke 68.420 44.640 82.130 Steklo 63.740 102.400 134.340 Skupaj 361.780 485.860 612.330 Št. ekoloških otokov na zadnji dan leta 50 53 63 Naša občina je pred kratkim dobila nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki, ki prinaša kar nekaj novosti. Kako ga ocenjujete vi - bo po vašem mnenju kaj prispeval k učinkovitejšemu ravnanju z odpadki? Nov odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki bo s svojimi novostmi zagotovo pripomogel k bolj gospodarnemu načinu ravnanja s komunalnimi odpadki. Glavni cilj ravnanja s komunalnimi odpadki je zmanjšanje količin na odlagališče odloženih odpadkov, slednje pa je mogoče doseči le z učinkovitim sistemom ločenega zbiranja komunalnih odpadkov, kar novi odlok tudi predpisuje. Kaj pa novi odlok prinaša vam, koncesionarju? Nam kot koncesionarju novi odlok prinaša kar nekaj dodatnih zadolžitev (kot na primer ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov, ločeno zbiranje zelenega vrtnega odpada, prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov...), vendar bomo nove zadolžitve s trenutno ekipo in razpoložljivim voznim parkom zmogli, če ne bo šlo v eni, pa tudi v drugi izmeni. Pri dosedanjem načinu pobiranja kosovnih odpadkov so vam vse sekundarne surovine pobrali preprodajalci. S kolikšnimi količinami teh surovin letno računate z novim načinom zbiranja? Po našem mnenju so ti »pobiralci« sekundarnih surovin uspešno poslovali, saj so pobirali le najbolj vredne materiale. Upamo, da bo nov način zbiranja kosovnih odpadkov preprečeval tovrstna dejanja, o konkretnih količinah zbranih sekundarnih surovin pa ta trenutek še ne moremo govoriti, saj bomo s tem podatkom razpolagali šele v letu 2010, ko bomo s tovrstnim načinom pobiranja kosovnih odpadkov tudi začeli. Kakšne novosti pa (poleg dodatnih zabojnikov za ločevanje odpadkov) že omenjeni odlok prinaša gospodinjstvom in kako boste te novosti uvajali? Ali se bo način in frekvenca pobiranja odpadkov zaradi tega kaj spremenila? Glavna novost pri gospodinjstvih bo to, da bodo tista gospodinjstva, ki nimajo možnosti oziroma se ne bodo odločila za kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v lastnem vrtu, prejela dodaten zabojnik za ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov. V nekaterih delih občine to že poteka, saj je bil v občini Kamnik sistem ravnanja z biološkimi odpadki v strnjenih blokovskih naseljih uveden že leta 2002, medtem ko smo junija lani pričeli s postopnim uvajanjem ločenega zbiranja, odvoza in končne oskrbe bioloških odpadkov tudi pri individualnih objektih. Zaradi lažje operativne izvedbe smo območje občine Kamnik razdelili na trinajst področij in tako občane postopoma (skladno s terminskim pla- Naslednja večja novost za gospodinjstva pa bo prevzemanje kosovnih odpadkov na poziv uporabnikov, kar bomo v skladu z odlokom pri-j i čeli izvajati v prihodnjem letu. Vsako gospodinjstvo bo lahko, ( dvakrat v koledarskem lem brez- j j plačno naročilo odvoz kosovnih , odpadkov. Glede na to, da gre za: | popolnoma nov način zbiranja | kosovnih odpadkov, moramo v , podjetju podrobnejše pogoje in | način tovrstnega prevzemanja kosovnih odpadkov še izdelati. Kakšna pa bo prihodnost zbirnega centra v Suhadolah - pred časom je bilo namreč slišati, da se načrtuje zaprtje tega centra? Zbirni center Suhadole, ki deluje v okviru Centra za ravnanje z odpadki Suhadole (GROS), v ' vsakem primeru ostane, saj tre- j V tujini je ravnanje z odpadki veliko dražje kot pri nas Ko gre za ceno ravnanja z odpadki, smo Slovenci običajno še zelo občutljivi in težko razumemo, da sodobno ravnanje z odpadki tudi precej stane, zato je logično, da se ti stroški prenašajo do izvora odpadkov, torej tudi do gospodinjstev. Bogomir Eržen pojasnjuje, da so cene komunalnih storitev nadzorovane s strani države in se oblikujejo v skladu z uredbo o oblikovanju cen komunalnih storitev. »Država povišanje cen dovoljuje zgolj za povečan obseg del, ki predstavljajo doseganje predpisanih standardov. V prihodnje bo cena ravnanja z odpadki odvisna predvsem od cene prevzema odpadkov v regijskem centru Ljubljana ter od cene končne oskrbe odpadkov po obdelavi (odlaganje oziroma sežig),« pravi direktor Publicusa in dodaja, da trenutno pričakujejo 15-odstotno povišanje cen storitve zbiranja in odvoza odpadkov ter 21,78-odstotno povišanje cen za odlaganje odpadkov (za toliko je namreč Javni holding Ljubljana povečal ceno odlaganja na odlagališču Barje), za kolikor je bilo dano soglasje na Občinskem svetu Občine Kamnik, predlog novih cen pa je že na Ministrstvu za okolje in prostor. Za ilustracijo, kako močno podcenjeno je pri nas ravnanje z odpadki, pa tale podatek: v Zahodni Evropi so že leta 2005 stroški zbiranja, prevoza in recikliranja ter stroški obdelave mešanih odpadkov v povprečju znašali približno dva evra na osebo na teden (trenutni stroški v Kamniku znašajo le 0,81 evra na osebo na teden), kar je za skoraj 150 odstotkov dražje kot za ravnanje z odpadki trenutno plačujemo v naši občini. nom) po območjih obveščamo in vključujemo v sistem zbiranja in odvoza bioloških odpadkov. Za vzpostavitev baze podatkov povzročiteljev bioloških odpadkov, ki se bodo vključili v sistem ločenega zbiranja bioloških odpadkov, smo gospodinjstvom individualnih gradenj po posameznih območjih poslali izjave, s katerimi se lahko opredelijo za kompostiranje v lastnem vrtu v kolikor imajo za to pogoje, medtem ko bodo stanovalci blokovskih naselij avtomatično vključeni v sistem ločenega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov. Za vzpostavitev evidenc in baze podatkov smo izdelali poseben program za posamezna območja. Za ločeno zbiranje kuhinjskih odpadkov bodo gospodinjstva prejela plastične rjave posode prostornine 120 litrov, katere so nameščene ob posodah za odlaganje mešanih komunalnih odpadkov. Biološke odpadke tedensko odvažamo v kompo-starno, s katero imamo sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju. Frekvenca odvozov mešanih komunalnih odpadkov kljub uvedbi ločenega zbiranja kuhinjskih odpadkov ostaja nespremenjena, torej enkrat tedensko oziroma tudi pogosteje, če je to potrebno. nutno služi za potrebe uporabnikov storitev javne službe za obe občini, Kamnik in Komendo. Res pa je, da Občina Kamnik načrtuje ureditev lastnega zbirnega centra, s čimer bo dvignjen standard ravnanja z odpadki na tem območju in pričakujemo še boljše izločevanje uporabnih frakcij komunalnih odpadkov ter zmanjšanje količin odloženih odpadkov na odlagališču Barje. Koliko odpadkov vam v zbirni center Suhadole letno pripeljejo občani občine Kamnik, koliko od tega je sekundarnih surovin in kolikšna je njihova vrednost? V letu 2008 so občani Kamnika v zbirni center Suhadole pripeljali preko 2.200 ton odpadkov. Večina od tega (85 odstotkov) je sekundarnih surovin, kar pomeni, da se jih predaja pooblaščenim podjetjem v predelavo in ponovno uporabo, iz* jema so le materiali, ki vsebujejo azbest (slednji se odlagajo na odlagališču Barje) in avtomobilske gume, ki se sežigajo. Zbrane sekundarne surovine imajo v tem trenutku za podjetje Publicus negativno vrednost, kaf pomeni, da mora Publicus prevzemnikom celo plačevati za prevzem sekundarnih surovin. ZORAN JEREB -N e loče vanje odpadkov ,po novem odloku pa so storitve te javne službe obvezne tudi za Počitniške hiše in objekte, v katerih imajo prebivalci le začasno f Prebivališče. Prijavo ali odjavo prebivališča so dolžni sporočiti kon-c®sionarju v osmih dneh po nastali spremembi,« opozarjata Pfajfar v 'P Brnot - Veternikova. r > Embalaža ne sodi med mešane odpadke Med novostmi, ki so sicer še v fazi priprave, pa sogovornika z , Občine izpostavljata tudi poenostavljeno zbiranje odpadne em-' balaže, ki predstavlja največji delež med komunalnimi odpadki. t “S pilotnim projektom bomo najprej na manjšem območju uvedli j [očeno zbiranje odpadne embalaže v posebnih vrečah, ki jih bo , Koncesionar redno odvažal po sistemu »od vrat do vrat«. Tak način ( oddajanja odpadne embalaže je za uporabnike bistveno bolj eno-! staven, kot je oddajanje na ekoloških otokih, zato pričakujemo, da Oodo tudi tisti, ki sedaj odpadno embalažo še vedno odlagajo med Mešane odpadke, le-to ločevali in da se bodo posledično bistveno tanjšale količine oddanih mešanih odpadkov oziroma tako ime-Povanega ostanka odpadkov, ki se odlaga na odlagališču Barje. V Kolikor bo pilotni projekt pokazal dobre rezultate, ga bomo uvedli Pa območju celotne občine,« pojasnjujeta sogovornika. Sedanji način plačevanja ne spodbuja ločevanja Na vprašanje, kako bo v naši občini v prihodnje urejeno plačevanje ravnanja z odpadki, ki je sedaj takšno, da proizvajalcev odpadkov (še) ne spodbuja k ločevanju, podžupan še ni mogel dati konkretnega odgovora. Povedal je le, da imajo različni na-i čini plačevanja, kijih uvajajo nekatera podjetja, dobre in slabe Istrani. »Novi odlok pa našemu koncesionarju nalaga, da mora že Ido konca letošnjega leta pripraviti tarifni pravilnik, v katerem bo natančno določen način zaračunavanja stroškov uporabnikom,« * pojasnjuje podžupan. Podobno kot Bogomir Eržen tudi Rudolf Pfajfar in Mihela Brnot -Veternik občane opozarjata, naj v kontejnerje na ekoloških otokih ne odlagajo odpadkov, kakršnih ni dovoljeno. »Lani je Publicus na deset ekoloških otokov namestil dodaten kontejner za zbiranje večjih kosov embalaže. Po nekaj mesecih pa se je izkazalo, da dodatno nameščeni zabojniki niso služili svojemu namenu, saj so bili vanje odloženi različni odpadki, od mešanih in bioloških odpadkov pa vse do odpadne elektronske opreme. Vsebina teh zabojnikov je bila največkrat primerna le za odlaganje na odlagališču komunalnih odpadkov. Ekološki otoki niso primerni za zbiranje tovrstnih odpadkov,« pojasnjujeta podžupan in višja svetovalka za energetsko dejavnost in varstvo okolja in dodajata, da bo treba na območju občine Kamnik urediti tudi dva zbirna centra, kjer bomo °bčani lahko oddali različne vrste odpadkov. Kurjenje vejevja v strnjenih naseljih ni dovoljeno V spomladanskem času je na podeželskih (občasno pa tudi v postnih) delih občine pojavlja tudi kurjenje vejevja in drugih vrijih odpadkov, čeprav to odlok o varstvu zraka na območju občine Kamnik prepoveduje. »Izjema so le suhi vrtni odpadki, pa še te je bovoljeno sežigati le v naseljih, ki spadajo v I. območje onesnaževati zraka in pod pogojem, da se sežigajo ob primernih vremenih pogojih in v primerni oddaljenosti - najmanj sto metrov od stanovanjskih hiš in petdeset metrov od gozda. Za neupoštevanje teh omejitev je predpisana globa 1.000 evrov za fizične osebe ter 25.000 evrov za pravne osebe in 2.500 evrov za odgovorno osebo bfavne osebe. Da bi se izognili kurjenju vrtnih odpadkov, bo izvleč javne službe zagotovil tudi ločeno zbiranje in prevzemanje ,6 enega vrtnega odpada,« še pojasnjujeta Rudolf Pfajfar in Mi-nela Brnot - Veternik z Občine Kamnik. ZORAN JEREB Svet Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik na podlagi 9. člena Odloka o soustanovitvi Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik (Uradni list RS 38/2006) in 19. člena Statuta Zavoda Mladinski center Kotlovnica Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA DIREKTORJA ZAVODA MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: končano najmanj V|sješolsko izobrazbo in vsaj tri leta delovnih izkušenj na področju Rajanja mladinskih programov. irektor bo opravljal funkcijo profesionalno in bo zaposlen za polni delovni čas. Rok prijave za kandidate prične teči od dneva objave v časopisu ®r traja 30 dni. Prijave morajo kandidati poslati po pošti na naslov avoda MCK, Fužine 10, 1241 Kamnik s pripisom: »za razpis di-ektorja«. Prijavi morajo kandidati priložiti dokazila o izpolnjevanju z razpisom določenih pogojev, svoj življenjepis ter predlog razvoja in ela zavoda za mandatno obdobje dveh let. O izboru in imenovanju 0 Svet Zavoda MCK obvesti prijavljene kandidate v roku 45 dni. Aleksander Uršič Predsednik sveta Zavoda MCK Kaj je domača in umetnostna obrt? Srečanje in predavanje izdelovalcem domače in umetnostne obrti S serijo regijskih srečanj rokodelcev, ki so se začela v Murski Soboti, nadaljevala pa v Sežani, Novem Mestu, Kopru, Mariboru, Tolminu, Litiji.... in so namenjena obravnavanju aktualnih vprašanj domače in umetnostne obrti želi sekcija za domačo in umetnostno obrt pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije ter Območni obrtno-podjetniški zbornici Kamnik vzpostaviti tesnejše sodelovanje z rokodelci, jih bolje seznaniti z delom njihove sekcije ter z merili ocenjevanja strokovne komisije za domačo in umetnostno obrt (DUO). Na srečanje rokodelcev, ki bo 4. junija ob 17. uri na Območni obrtno-podjetniški zbornici v Kamniku, Tomšičeva 11, so povabljeni člani Obrtno-podjetniške zbornice, pa tudi tisti rokodelci, ki se o članstvu šele odločajo. Udeleženci srečanja bodo lahko spoznali značilnosti davčne ureditve za to dejavnost, zahteve, ki jih morajo izpolniti pri registraciji DUO, govorili bodo o stanju domačih in umetnostnih obrti v Sloveniji in EU, o starih in novih dejavnostih, o poteh do znanj, o oblikah delovanja (individualno £ skupinsko), o vlogi DUO v turizmu (delavnice odprtih vrat), o nastopanju doma in v tujini itd. Nemalokrat se namreč dogaja, da svoje talente zaradi preskopih informacij in negotovosti ne znamo uresničiti. Prav tovrstno srečanje je namenjeno, da rokodelci domače in umetnostne obrti promovirajo svoje izdelke. Navsezadnje pa je to tudi priložnost zaslužka, ki bi v trenutni gospodarski krizi marsikateremu izdelovalcu DUO, pripomoglo do lažje ali boljše premostitve. Možnosti uresničevanja idej, tako z vidika statusa, kot tudi davčnega, pa je primerjalno z drugimi dejavnostmi, kar nekaj. Za rokodelce bodo še posebej dragocene izkušnje, ki si jih je pri svojem delu nabrala komisija OZS, ki ocenjuje in presoja, ali nek izdelek sodi v domačo in umetnostno obrt ali ne. Člani komisije bodo nazorno pojasnili kriterije za ocenjevanje ter opozorili na najpogostejše napake oziroma vzroke, zaradi katerih morajo nek izdelek zavrniti. Njihove izkušnje na prvo mesto dajejo nenadarjenost za določeno področje, sledi slaba izvedba zamisli ali slabo oblikovanje, zato priporočajo izdelovalcem sodelovanje z oblikovalci. Veliko je posnemanja domačih in tujih izdelkov, premajhna je njihova funkcionalnost - v svetu je namreč trend izdelovanja uporabnih in ne več toliko okrasnih predmetov, opažajo pa tudi nizko estetsko, vzgojno in komunikacijsko raven, ki pogosto meji na kič. Pogoste so tudi napake pri izdelovanju replik (t.j. natančnih posnetkov izvirnih izdelkov naše kulturne dediščine, ki jih hranijo muzeji, brez kakršnega koli dodajanja avtorskih sestavin). Veliko negativnih mnenj je izdanih zaradi nizke ravni ljubiteljskega likovnega ustvarjanja (najrazličnejše poslikava na steklo, keramiko, svilo, vžiganje v les), mnogi pa tudi ne vedo, da klasične slike ne sodijo v rokodelstvo. Zato priporočamo, da izdelovalci prinesejo na predavanje svoje izdelke, ki jih bo predavatelj dr. Janez Bogataj ob koncu predavanja komentiral in na konkretnih primerih pokazal možnosti za njihovo potrditev, morebitne potrebne popravke ali zavrnitev. Sekcija za domačo in umetnostjo obrt želi na ta način rokodelcem olajšati pot do certifikata domače in umetnostne obrti. Govorili bodo tudi o trženju in o tem, da je treba kupce poiskati ne le v trgovinah, ampak tudi na sejmih, tržnicah, na turističnih kmetijah in v svetu vse bolj priljubljenih »delavnicah odprtih vrat«. Večina izdelkov DUO predstavlja tudi turistični spominek. OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA šf v JU r-~T-Uw ZBORNICA KAMNIK SREČANJE ROKODELCEV DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI Območna obrtno-podjetniška zbornica Kamnik vabi na srečanje rokodelcev DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI, ki bo v četrtek, 4. junija, ob 17. uri v poslovnih prostorih OOZ Kamnik, Tomšičeva 11. Vabljeni tudi vsi tisti, ki izdelujete unikatne izdelke, vendar se do sedaj s certifikatom domače in umetnostne obrti še niste seznanili. Izdelke preprosto prinesite s seboj! Vljudno vabljeni! Interes za sodelovanje na Veliki planini je! Občina Kamnik sodeluje pri izvedbi mednarodnega projekta »Prisluhni glasu vasi« ali »Listen to the voice of villages«, ki se je uradno začel izvajati z januarjem 2009 in je odobren v okviru programa Central Europe, ki je eden od štirih programov transnacionalnega teritorialnega sodelovanja, kjer lahko sodelujejo slovenski partnerji. V projektu sodeluje 9 partnerjev iz šestih evropskih držav, med njimi Čenter za razvoj Litija kot edini slovenski partner. Projekt se ukvarja s trajnostnim razvojem turizma v gorskih oz. hribovitih območjih, kjer je turizem sicer že razvit, vendar se sooča z določenimi problemi. Izbrana pilotna območja vseh partnerskih držav se bodo povezala v t.i. »Društvo vitalnih vasi« in se kot taka tudi intenzivno promovirala. Med izbranimi pilotnimi območji v Sloveniji je tudi Velika planina. Za aktivnosti, ki se bodo izvajale na Veliki planini, je skupaj namenjenih okoli 70.000 EUR, od tega je s strani EU sofinancirano okoli 85 %. Na občini Kamnik smo k izvajanju projekta pristopili aktivno. Naš namen je, da k sodelovanju povabimo vse, ki so s planino povezani. Odzvali so se predstavniki vseh interesnih skupin, ki so zastopane na planini in pokazali zelo velik interes za sodelovanje. Izvedeni sta bili že dve delavnici, na katerih smo skupaj definirali glavne probleme in opredelili potenciale ter razvojne priložnosti planine. Opravili smo tudi razgovore s predstavniki posameznih interesnih skupin. Kljub temu, da so bili vsi mnenja, da so interesi na planini različni in da je sodelovanja občutno premalo, je bilo iz odgovorov čutiti ljubezen in pripadnost planini: je največja ohranjena planšarija v Evropi, edinstvena planina na svetu, arhitekturni biser, raj na zemlji,... za njen nadaljnji razvoj in sprejemanje odločitev je nujno sodelovanje vseh. Na delavnicah so bili izpostavljeni problemi, kot so pomanjkanje dolgoročne vizije razvoja, neurejen promet, neurejeno lastništvo, nepovezanost posameznih skupin, zastarele žičniške naprave, propadajoč hotel,... Seveda se vseh problemov ne da rešiti takoj, niti vseh ne bo mogel rešiti ta projekt. Prvi in zelo pomemben korak pa je storjen s tem, da se vsi skupaj pogovarjamo, da ima vsak možnost predstaviti svoj interes, svoje probleme in svoje predloge rešitev. Na zadnji delavnici, ki je potekala v prostorih občine Kamnik, smo sklenili, da je poleg pogovorov in usklajevanja interesov potrebno čim prej preiti tudi na konkretna dejanja. Glede na to, da je bil izpostavljen problem slabe označitve planine smo se dogovorili, da že v mesecu juniju postavimo označevalne table. Veseli smo, da bo v našem prenovljenem hotelu Malograjski dvor 15. in 16. junija potekala konferenca vseh partnerjev projekta, ki se je bodo udeležili predstavniki vseh šestih sodelujočih držav. V naslednjih treh letih bo potekalo še več aktivnosti v okviru tega projekta in o doseženih rezultatih vas bomo sproti obveščali. Barbara Strajnar Občina Kamnik Na vprašanje, kako bi planino opisali tujcem, smo dobili naslednje odgovore, iz katerih je čutiti ljubezen in pripadnost do planine: je največja ohranjena planšarija v Evropi, edinstvena planina na svetu, arhitekturni biser, raj na zemlji,... Sončni dan v Kamniku V soboto, 16. maja, je bilo na Glavnem trgu zelo živahno. Med 9. in 13. uro so se vrstili zanimivi dogodki, vsi v znamenju »EU sončnega dne«. Svojo dejavnost so predstavila nekatera kamniška podjetja, ki se ukvarjajo s solarno tehniko: Zarja Kovis d.o.o., I.S.P. d.o.o. in Via international d.o.o. Predstavniki podjetij so obiskovalcem odgovarjali na njihova vprašanja, seznanili so jih s svojimi izdelki (sončnimi kolektorji, toplotnimi črpalkami, fotovoltai-čnimi sistemi itd.) in pomembnimi projekti. Brezplačne nasvete o učinkoviti rabi energije, energetsko varčni gradnji, pridobivanju subvencij je zainteresiranim obča- ška pevska zbora Cicibani in Vrabčki sta pod vodstvom Marine Aparnik pripravila pravi koncert lepih pesmic. Učenci OŠ Frana Albrehta - podružnica Vranja Peč so nom nudil energetski svetovalec na stojnici Energetsko-svetovalne pisarne. Astronomi iz Astronomskega društva Komet so namestili tri teleskope in omogočili obiskovalcem, da so si lahko pogledali dogajanje na Soncu. Mladinski center Kotlovnica je pripravil likovno delavnico za otroke, na kateri so risali in izdelovali sončke. Za prijetno vzdušje so poskrbeli otroci. Otro- Astronomi so s teleskopi omogočili pogled na Sonce, Učenci OŠ Frana Albrehta - podružnica Vranja Peč so pod mentorstvom učiteljice Maje Jesenik Štefin nastopili z dramatizacijo »Sonce, skrito v sončnici«. pod mentorstvom učiteljice Maje Jesenik Štefin nastopili z dramatizacijo »Sonce, skrito v sončnici«, za katero je besedilo napisala Sara Lužovec. Na koncu so nastopile še učenke OŠ Toma Brejca. Deveto-šolka Nina Podjed je povedala svojo lastno pesem »Šonce«, članice šolskega pevskega zbora Aja, Anja, Nika in Nikolina pa so zapele lepo domovinsko pesem »Svobodno sonce«. Prireditve sta se udeležila tudi evropska poslanka Mojca Drčar Murko in župan Anton Tone Smolnikar. Na pomen prizadevanj za bolj učinkovito rabo energije in večjo uporabo obnovljivih virov energije je v svojem pozdravnem govoru opozoril župan Smolnikar. Nato pa je k mikrofonu povabil slavnostno gostjo, evropsko poslanko Mojco Drčar Murko. Povedala je veliko zanimivega o delu Prireditve sta se udeležila tudi evropska poslanka Mojca Drčar Murko in župan Anton Tone Smolnikar (na sliki z Matejo Poljanšek, asistentko Drčar Murkove in občinsko svetnico, zelo aktivna pa je na področju ekologije in varovanja okolja). Oba govornika sta poudarila, da is moramo vsi skupaj prizadevati za zmanjševanje onesnaževanja okolja, bolj učinkovito rabo energije in ohranitev naravnih virov. Evropskega parlamenta, predvsem na okoljskem področju. Opozorila je na to, da je vsak izmed nas dolžan spremeniti življenjske navade in s tem prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja in k ohranitvi naravnih virov. Za živahno in prijetno vzdušje pa je v soboto poskrbelo tudi Sonce, ki nam je naklonilo res lep »sončen dan«. Mihela Veternik, Občina Kamnik Ko zadiši po sveže pokošeni travi... Topli pomladni dnevi vabijo v naravo, prinašajo vonj po cvetju in sveže pokošeni travi. Na priljubljeni pohodniški poti k Sv. Primožu smo pri košnji opazili Slevčeve z Žagarjeve domačije pod Sv. Primožem, njihova hišna tablica nosi napis Črna pri Kamniku - bolj poznano Praprotno. Kljub temu, da so imeli polne roke dela, so nam prijazno pripovedovali, da so s košnjo pričeli v ponedeljek, 18. maja. Dan našega snidenja - četrtek, 21. maj, pa je bil za mamo Ano in njena sinova Toneta in Lojzeta prav poseben dan, saj je Lojze prvič kosil s sodobno rotacijsko kosilnico na traktor, ki jim bo olajšala košnjo. Od 7 hektarov travniških površin pa je nekaj tako hribovitih, da morajo še vedno kositi s samohodno kosilnico BCS. V hlevu, nasproti nove hiše, imajo 25 glav živine, v glavnem krave. Že vrsto let vsako pašno sezono večino živine odženejo na Malo planino, kjer iz mleka izdelujejo skuto, kislo mleko, maslo, smetano, sir in jih prijazno ponudijo pohodnikom in planincem. Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ Žagarjeva mama Ana je še vedno kos težkim kmečkim opravilom, tudi sušenju in spravilu sena. V tem kotičku naše občine je še posebej lepo. V ozadju je Žagarjeva hiša, nad njo pa kraljuje Sv. Primož, prijetna romarska in pohodniška točka. Res pridna sta Žagarjeva fanta s pod Sv. Primoža. Sonce je že zašlo za Krvavcem, ko smo ju srečali v travniški brežini. Lojze je spretno obvladoval samohodno kosilnico BCS, a v strmem terenu je treba nekaj pokositi še s koso, pravi kosec Tone. Lepo urejen hlev s 25 glavami živine zahteva veliko dela vse dni v letu, zato Žagarjevi ne poznajo dopusta. Prav luštno je kravam v njihovem hlevu, še zlasti v tem času, ko so jasli polne sveže nakošene trave. Med številnimi ljubitelji hoje na Sv. Primož je mnogo prijateljev Slev-čevih in njihova snidenja so vselej prijetna, domača. Kot povedo, občudujejo njihovo ljubezen do rodne grude, urejenost njihove domačije, izredno delavnost, ob tem pa prijaznost do slehernega mimoidočega. RAČUNOVODSKE STORITVE za družbe, s.p. in društva PRVI MESEC BREZPLAČNO : MIBOS d.o.o. e-mail: mibos@volja.net j | Zikova ul. 4, Kamnik_______________tel.: 01/831-45-15, 031/305-4511 22-KRAT V 24 URAH NA VRHU SV. PRIMOŽA^ 22 vzponov, 176 kilometrov in 8.800 metrov višinske razlike je uspelo premagati zmagovalcu Andreju Vavpetiču iz Kamnika, ki je postavil nov (verjetno tudi nepremagljiv) rekord. Sveti Primož ni le najbolj priljubljena pohodniška točka v naši občini, je tudi prizorišče edinstvene pohodniško vzdrž-ljivostne tekme 24 UR SV. PRIMOŽA, ki jo drugi vikend v maju pripravijo Darko Kos z Vira ter Janez in Peter Uršič iz gostišča Pri planinskem orlu. Letos se lahko pohvalijo z rekordno udeležbo kar 72 pohodnikov, med njimi je veliko vsakodnevnih pohodnikov k Sv. Primožu. Tudi vreme je bilo naklonjeno tekmovalcem, ki so štar-tali v petek, 8. maja, ob 17. uri pri vratarnici Calcita. Pot iz doline do sv. Primoža je dolga 4 kilometre, premagati pa je potrebno 400 metrov nadmorske višine. Seveda prav toliko pri spustu v dolino povzpeti k Sv. Primožu, kot so pripovedovali pohodniki. Vzdušje ob zaključku je bilo enkratno, veselo in prijateljsko. Organizatorji so izčrpanim pohodnikom pripravili pravo pogostitev, tudi med samo tekmo je bil ves čas na razpolago čaj, še posebej pa je pohodnike presenetil Tomaž Cukjati iz Kamnika, poznan kot zbiratelj starin in športnik, ko je v jutranjih sobotnih urah na vrh Sv. Primoža prinesel pladnja pečenih skutnih palačink. Veliki zmagovalec je letos z 22 vzponi Andrej Vavpetič iz Kamnika, 49-letni rekreativni športnik, ki rad hodi po kamniških hribih in »na Primoža«. 22 vzponov pomeni, da je v 24 urah prehodil kar 176 kilometrov, pri in potem spet nazaj gor in dol... tem pa premagal 8.800 višinskih čimvečkratv 24 urah. Vsak udeleženec je opravil toliko vzponov in spustov, kolikor so mu dovoljeva- Najmlajši pohodnik 11-letni Tine Štrajhar iz Kamnika se lahko pohvali s šestkrat osvojenim vrhom Sv. Primoža v 24 urah. le noge, srce, dobra volja, vztrajnost in trma in pa čas tekme, ki se je iztekla v soboto ob 17. uri na Sv. Primožu. Takrat so si končno lahko pošteno oddahnili, saj med tekmo kar ni bilo časa, če si se želel desetkrat ali petnajstkrat U Andrej Vavpetič iz Kamnika, z 22 vzponi zmagovalec inrekorder po- s! hodniško-vzdržljivostne preizkušnje 24 UR SV. PRIMOŽA. t metrov. Z 19 vzponi je bil drugi Miro Režonja iz Orehove vasi na Štajerskem (doslej nepoznan med svetoprimoškimi pohodniki), tretji z 18 vzponi Zdravko Čufar iz Radizlja, bronasto medaljo si je z 18 vzponi prihodil tudi Jani Marn iz Vuzenice. 17 vzponov je uspelo Zvonetu Mezgi iz Maribora, 16 vzponov Izidorju Cimermanu iz Kresnic, Gregi Vrhovniku z Vira pri Domžalah, 15 vzponov so zmogli Ivan Šavs iz Preddvora (znan kot zmagovalec letošnje preizkušnje 12 ur Kali-ša in tudi »najnevarnejši« tekmec) in Bojan Kramar, 14 vzponov Janez Rus iz Stranj in Matej Hribar iz Kamnika, 13 vzponov Bojan Mavčec iz Šmarce, 12 vzponov Igor Tušek in Marjan Grojzdek, oba z Duplice, Marjan Trobec iz Kranja, Janez Vrhovnik iz Kamnika, Marjan Stražar z Doba pri Domžalah, 11 vzponov Jože Škrabar iz Županjih njiv, Anton Gorjanc iz Kranja, Aleš Krmavnar iz Krtine, Sandi Uršič iz Stahovice, Jure Grmšek s Križa, deset vzponov pa Stojan Košmrlj z Vrhnike, Franc Zajc iz Preserij, Darko Kos z Vira pri Domžalah, Luka Košir iz Naklega. Tudi ženske so se vztrajno podale na 24-urno pot k Sv. Primožu in nazaj v dolino. S kar 17 pohodi je v kategoriji žensk zmagala Marjeta Jensterle iz Železnikov, s 16 pohodi ji sledita Darja Vavpetič iz Kamnika (svoj rezultat je z lanskoletnih 13 vzponov krepko izboljšala!!) in Sonja Delavec iz Mengša, bronasto medaljo pa si je s 15 vzponi prihodila Helena Bogataj iz Kamnika. 11-krat je vrh Sv. Primoža uspelo osvojiti Greti Grojzdek in Heleni Tušek, obe Kamničanki, desetkrat pa so bile na vrhu Nives Burja in njena hči Nataša iz Kamnika ter Nataša Urbanc iz Celja. Najbolj vztrajni, najhitrejši bodo medalje prejeli na tradicionalnem srečanju ljubiteljev hoje k Sv. Primožu 2. januarja skupaj s pohodniki, ki v letu ta priljubljen xrrh ncvntiin ctnLrrat sli vprlčMf in teh ni malo! Za prijeten oddih n3i v vrhu s čudovitim razgledom v I dolino in po okoliških hribih pa ' je Peter Uršič, ki ob vikendih od- ' pre vrata črne kuhinje in kmečke ( Hill* lT:', Najstarejši udeleženec vzdržljivostne pre- 1 izkušnje 71-letni Ludvik Us iz Mekind Je 1 vrh Primoža osvojil kar osemkrat. sobe v mežnariji in nam postreže, na novo postavil deset klopi. Zato ni čudno, da smo se na vrhu zadržali in se nam sploh ni mudilo z vrnitvijo v dolino. ČAČA AAFTAT PRVA TEKMA AVTOKROSA SPET NAVDUŠILA Dogodek leta, ki zaznamuje Tunjice, sta vsekakor mednarodni tekmi avtokrosa, ki jih organizira ASC Mustang Domžale. Tekma kot tudi organizacija tekme je bila odlična, polna atraktivnih in zanimivih voženj. Proga je bila še boljša kot lani, vsako leto se naredi več za varnost, v pripravo proge je bilo vloženega veliko truda. Torej proga je bila pripravljena res odlično, po njej bi lahko vozili tudi rallly, zato vse čestitke Damjanu Dolinšku, ki je tokrat prevzel funkcijo glavnega organizatorja, in podjetju TRIMARK d.o.o. kot generalnemu sponzorju, tekme pa si ne predstavljamo brez predsednika ASC Mustang Domžale Staneta Sušnika, ki se mu iskreno zahvaljujemo. V teh težkih časih se čuti kar občuten upad med tekmovalci, ki pa je še večji v ostalih avtošportih. Misel kako bodo tekmovalci v prihod- nje nosili visoke stroške, ki so potrebni, da ohranijo dirkalnik v »kondiciji« nas navdaja s strahom. No Mustangi smo bili letos kljub težkim gospodarskim razmeram kos situaciji. Na tekmi sta tekmovala tudi dva predstavnika Hrvaške, ki ju je spremljalo veliko navijačev in ljubiteljev, ter predstavnik Češke. Tekmovalo je 26 tekmovalcev, daleč najhujša konkurenca je v najhitrejši diviziji buggyjev ali diviziji 3, v diviziji la jih je bilo 8, največji upad je bila deležna divizija 1 (školkarji), kjer so ostali le štirje. V prvi vrsti je k temu pripomogla recesija in tudi nova pravila krovne zveze za avtošport, zato veliko tekmovalcev ne vozi več za državno prvenstvo. Tekma je potekala po ustaljenem »voznem redu«, vreme nam je bilo naklonjeno do konca tekme, potem nas je nekoliko zalilo. Tudi gledalci nam ostajajo zvesti, zbralo se jih je veliko število, toliko jih ne privabi noben drug šport. Tekma, kot tudi trening, sta potekala tekoče, brez posebnih zastojev. Popravek proge pred startom pa je pripomogel, da spektakularnih prevračanj ni bilo, čeprav se je na progi dogajalo marsikaj. Kar nekaj tekmovalcev je imelo težave, obrnilo je Hrvata Filčiča in edino žensko predstavnico Karmen Ponikvar, hud pristanek v ograjo edinega domačina Gašperja Plevela pa nas je vse malo »stresel«, saj so imeli organizatorji dosti dela, da so bug-gyja rešili izpod ograje. Škoda, saj je bil takrat na tretjem mestu in mu je odlično kazalo, s sobotnim šestim časom kvalifikacij med šti-ripogonci pa je bil nasploh največje presenečenje tekme. Zopet pa nas je navdušil vedno odlični Igor Kern (ŠK Tornado), ki vozi Buggy Yamaho, 2x1000 in je na treningu vse tekmece ugnal za več kot pol sekunde, povprečno ' hitrost pa so mu namerili kar 87 km/h, kar pomeni, da so hitrosti na določenih delih krepko čez 100 km/h. Najhitrejše čase so postavljali prav tekmovalci tretje divizije, le enega so prehiteli školjkarji. V diviziji 1 je bil najhitrejši novinec Daniel Bertoncelj (AMK Feštajn) s Subaru Imprezzo 2,0 4x4, ki je presenetil večna tekmeca Kneza in Feštajna, v diviziji la najhitrejši član Mustang Litije med najšibkejšimi pa Tomaž Po-tisek, ki vozi VW Golf III 1,4. Nedeljska tekma je bila zanimiva. Huda konkurenca, izenačenost tekmovalcev je povzročila, da nam je ob progi jemalo dih. Nekateri tekmovalci so imeli smolo - okvara motorja je preprečila nadaljnjo vožnjo favoritu za končno zmago Žigu Kraševcu ter Klemenu Albrehtu. Prvo pozicijo si je po treh kvalifikacijskih vožnjah privozil Tadej Trebušak z Vugotom (AMK Feštajn), v finalni vožnji pa je bil močnejši Tomaž Potisek, hrvaški tekmovalec Robert Čulina je bil tretji. V diviziji 1 končni zmagovalec Samo Feštajn AMK Feštajn z odlično Subaru Imprezzo 2,0 pred Danielom Bertoncljem in Metodom Knezom. Hude borbe so bile v najmočnejši diviziji, kjer ima verjetno kar polovica tekmovalcev možnosti za osvojitev zmage, spet pa končni zmagovalec Matija Rakovec ASC Mustang Domžale Suzuki Buggl' pred Marcelom Grgičem (AMK Tunjice) in Tomažem Burjo (ŠK Tornado). Rakovec si je privozil tudi prvo štartno pozicijo in kot edini zmagal v vseh vožnjah, k> jih je odpeljal. Škoda spet Igorja Kerna, ki mu Vamaha ni zdržala do konca, in smola Janeza Zgonca, ki ima odličen dirkalnik. Med mladimi do 21 let zmaga Domna Rodeta ter 3 b Roberta Kocipra Več o tekmi in avtokrosu nasploh si lahko ogledate in preberete na naših spletnih straneh. Naj se ob zaključku zahvalim v imenu organizatorja vsem, ki ste nam finančno omogočili priredi; tev in nam pomagali pri izvedbi tekme. Foto: Cecilija Plevel Matjaž Sedušak «->rs7S??S 2"? ^mednarodni festival predvojnih starodobnih vozil DSV Kamnik Festival starodobnih vozil se razvija v enega največjih dogodkov v naši občini Zgodba o mednarodnem festi-valu predvojnih starodobnih vozil Kamnik, ki jo je Društvo starodob-Mh vozil Kamnik (DSV) uspešno začelo leta 2005, se je tudi letos uspešno nadaljevala. Množični °bisk, zadovoljstvo udeležencev | obiskovalcev so najlepše pri-'I znanje in spodbuda zagnanim elanom društva za organiziranje tovrstnih srečanj tudi v prihodnje. Kot je po zaključku festivala zado-v°ljen povedal predsednik DSV Kamnik Miroslav Vrhovnik, je letošnji festival presegel predhodne, jako glede števila udeležencev kot kvalitete, kar tretjina avtomobilov ui motorjev je bila prvič na ogled v uašem starodavnem mestu. Udeležencev in ljubiteljev tega zgodovin-sko-avtomobilističnega dogodka v Kamniku je iz leta v leto več. Je Zelo cenjen festival, edini tovrstni ta v Sloveniji, ki se ga lahko udeležijo v le povabljeni lastniki starodobnih a jjozil, pri selekcioniranju sta glavna i- kriterija starost vozila in njegova e ohranjenost, kar zagotavlja visoko raven festivala. Pravi starodobni-! ki so namreč tisti avtomobili in uiotorji, ki so izdelani pred drugo I sVetovno vojno. Med letošnjimi udeleženci je najmlajše vozilo no-j silo letnico 1945, najstarejše pa častitljivo letnico 1889. Sodelovalo je 26 lastnikov avtomobilov in 22 lastnikov motorjev iz Slovenije in Avstrije ter večje število staro-dobnikov izven konkurence in gostov festivala. Rekordno je bilo tudi število uglednih gostov, veleposlanikov in zaposlenih iz kar dvanajstih veleposlaništev, med njimi ameriškega, italijanskega, nemškega, angleškega, latvijskega, bosanskega, makedonskega... Nekaj udeležencev festivala je v Kamnik prispelo že v petek, 22. maja, saj je popotovanje z oldtimerjem prava celodnevna dogodivščina, prav tako smo v petek pozdravili ljubitelje staro-dobnikov iz pobratenega mesta Trofaiach, s katerimi je kamniško društvo navezalo dobro sodelovanje. To so potrdili zvečer s slavnostnim podpisom listine o pobratenju Društva starodobnih vozil Kamnik z Deželnim klubom Steiermark Nord iz avstrijskega Trofaiacha. Gostitelji so pripravili dobrodošlico v domačem vzdušju in presenetili z nastopom plesalk indijskih in orientalskih plesov. Da bo 5. festival v Kamniku zanimiv in dobro obiskan je napovedal že jutranji sobotni vrvež. Lastniki, vozniki in sopotniki za- nimivih, celo unikatnih starodobnih avtomobilov in motorjev so se zbirali pri hotelu Malograjski dvor, nato pa sestavili pisano kolono po Šutni, kjer so ljubiteljem jeklenih lepotcev ponosno razkazovali svoje znamenite konjičke s častitljivimi letnicami in zanimivimi življenjskimi zgodbami. Motorji in avtomobili, zloščeni in skrbno »urejeni« do potankosti, so bili razvrščeni po letnici izdelave. Občudovali pa nismo le vozil in motorjev, pač pa tudi njihove lastnike, voznike in sopotnike, oblečene v staromodna oblačila in z opremo, značilno za obdobje, ki so ga predstavljali. Tokrat je daljši postanek v srednjeveškem jedru Kamnika, ki je najlepše prizorišče dogodkov, povezanih z našo dediščino, obiskovalcem omogočal podrobnejši ogled nenavadne druščine. Na Glavnem trgu je medtem potekal kulturni program, zapeli so Vrabčki pod vodstvom Marine Aparnik, Ljudske pevke Predice, Jože Jagodic pa je dobrovoljno raztegoval meh svoje harmonike in izvabljal poskočne viže. Sledila sta nagovora predsednikov društev starodobnih vozil iz Trofaiacha in Kamnika, Wolfganga Ottrina in Miroslava Vrhovnika, in župana Sodelovanje med ljubitelji starodobnih vozil iz Kamnika in Trofaiacha je tudi uradno potrjeno s slovesnim podpisom Listine o sodelovanju in pobratenju DSV Kamnik z Deželnim klubom Steiermark Nord iz avstrijskega mesta Trofaiach. Listini sta članom društev in gostom ponosno pokazala podpisnika in predsednika društev Miroslav Vrhovnik in Wolfgang Ottrin. Kar prehitro je minil čas za občudovanje skrbno zloščenih starodobnih vozil s častitljivimi letnicami (na sliki Chrysler Desoto z letnico 1925). Občudovali pa smo tudi njihove lastnike, voznike in sopotnike, oblečene v staromodna oblačila in z opremo, značilno za obdobje, ki so ga predstavljali. občine Kamnik Toneta Smolnikarja. Dolga, hupajoča kolona z motoristi na čelu je bila pred odhodom deležna še blagoslova tunjiškega župnika Pavleta Juhanta, vso pot proti Arboretumu Volčji Potok in pozneje nazaj v Kamnik pa jo je pozdravljalo res neverjetno veliko ljudi, ljubiteljev tehnične dediščine. V Radomljah so jih pričakali celo godbeniki. Tudi med vožnjo po parku Arboretuma Volčji Potok in postankom je bila kolona »lepotcev« deležna veliko pozornosti obiskovalcev. Udeležence festivala in sodelujoče bodo na prijetno srečanje v Kamniku spominjale medalje, simbolična darila in priznanja. Ta si še posebej zasluži prizadevno vodstvo festivala za odlično izpeljano organizacijo: direktor festivala Miroslav Vrhovnik, pomočnica direktorja Slavka Muršak, sekretarka Mija Vrhovnik, vodja trase in redarjev Franc Šimenc, servisna služba Franc Čič, Franc Osolnik in Božo Drovenik, ki sta skrbela za protokol, Neži-ka Drovenik - kulturni program, vodja logistike Mirjan Zavašnik in drugi sodelujoči. Društvo starodobnih vozil Kamnik je bilo ustanovljeno leta 2001 in danes združuje 42 članov iz vse Slovenije in tudi tujine. Društvo aktivno deluje tudi v zvezi SVS Ljubljana. Poslanstvo kluba, ki ga od ustanovitve vodi Miroslav Vrhovnik, je ohranjanje in razvijanje tehnične kulture na področju avtomobilov in motorjev. Kot nam je zaupal Vrhovnik, so njihove želje in prizadevanja usmerjena v povezovanje starodobnikov iz evropskih držav in edinstveno revijo evropskih predvojnih starodobnih vozil. To pot začenjajo s sodelovanjem z lastniki in ljubitelji starodobnikov iz Avstrije, spletajo poznanstva in sodelovanje z ljubitelji tehnične dediščine s Češke... Tako se nam na prihodnjih festiva- lih starodobnih vozil v Kamniku obeta še bolj pestra in zanimiva predstavitev tehnične dediščine Evrope, našemu mestu pa s tem dogodkom odlična promocija kul-turno-zgodovinskih znamenitosti in turistične ponudbe. Besedilo: SAŠA MEJAČ Fotografije: VERA MEJAČ Milan Židanek iz Radomelj (na levi) se je s prijateljem Marjanom Berlecem s Sel udeležil festivala z znamenitim Fordom T Lizzy z letnico 1924. Poltovorni kasonar je našel v zelo slabem stanju v Italiji in glede na to, daje tudi mehanik, seje sam lotil zahtevnega restavriranja. Kar leto dni natančnega delaje vložil. Da je opravil kar neverjetno delo smo se prepričali, ko nam je pokazal fotografije »življenjske poti« svojega lepotca z lesenim kasonom, gume pa krasijo lesene »špice«. 20 konjskih moči in 2980 ccm omogoča maksimalnih 45 kilometrov na uro. Lepo obnovljena je lesena notranjost. Avto ima še ročno prestavo, ki jo voznik prestavi naprej za vožnjo, ko dobi po »štartu« ustrezno hitrost, pred tem drži nožno stopalko do določene hitrosti. Ima še nožno zavoro, srednja stopalka pa je »vzvratna brzina«. »Gas« je zelo pri roki - na volanu, prav tako ročica za predvžig. Posebnost tega lesenega lepotca je tudi ta, da ima samo desna vrata, skozi katera vstopata voznik in sopotnik. Franc Šibal iz Ponikve pri Šentjurju je obiskovalcem ponosno in prijazno predstavljal svoj starodobni motor s častitljivo letnico 1903 (najstarejši motor festivala) znamke Lavrin Klement 300 ccm s pogonom na jermen in vžigom na platine. Zakonca Marija in Miro Štrancar sta bila oblačilno povsem usklajena s svojim starodobnikom znamke Fiat 500 Topolino, letnik 1939. Lastniki starodobnikov so bili tudi s svojo opravo (oblačili, obutvijo in dodatki) usklajeni s svojimi jeklenimi lepotci. Med njimi Slavko Franca iz Portoroža, ki je že vse od leta 1968 ljubitelj starodobnikov. Dvajset let je ponosen lastnik lepotca, s katerim se je pripeljal v Kamnik - Fiat Ballila 508 3M s tremi prestavami oziroma »brzinami«, 19 konjskimi močmi in 995 kubiki. Je inženir za ladijsko strojništvo in ga je renoviral kar sam, prav tako skrbi še za starodobnika v domači garaži: Fiat 1100 B letnik 1949 in Marcedez Benz 220 letnik 1952. Pravi, da gre njegov Fiat Ballila dobro, največ 60 kilometrov na uro, vrsto let sta redna udeleženca tovrstnih srečanj, kamor na lesenem prtljažniku na strehi pripeljeta tudi prtljago »po starem«, celo na loparje za partijo tenisa Slavko ni pozabil. Avto je že vse od konca vojne na Obali, leta 1932 je bil kupljen v Milanu. Prizadevni in prekaljeni ljubitelji starodobnikov iz pobratenega avstrijskega Trofaiacha so v Kamnik pripeljali prav posebnega oldtimerja - tovorno vozilo Ford na lesni plin, letnik 1937. Poleg bencina ga lahko poganja tudi lesni plin, ki nastaja pri izgorevanju lesnih briketov v vgrajenem »kotlu«, na prikolici pa morajo s seboj voziti zadostno količino lesnih briketov, saj za 100 kilometrov tovornjak »pokuri« 70 kilogramov lesnih briketov, a še vedno je to kar trikrat cenejše od pogona na bencin. Največja hitrost tovornjaka je 70 kilometrov na uro. Za veselo razpoloženje zbrane druščine sta ves čas skrbela vselej dobro-voljna harmonikar Jože Jagodic, na starodavnem glasbilu ga je spremljala žena Angelca. 10 29. maj2oo9_________MLADI IN EVROPSKE POVEZAVE___________Kamniški ObČAN | Študentske radosti Kaj vse se je dogajalo članom Študentskega kluba Kamnik v maju? Ogromno projektov je bilo. Če omenim samo tiste »ta največje« in jih strnem v nekaj stavkov, dobimo tole. Začelo se je s »Springbreakom« v Rovinju, ko smo med prvomajskimi spakirali in šli v lov za soncem in zabavo. 2. maja smo se odpravili v sosednjo Italijo v Parco Natura Viva. Gre za poseben živalski vrt, ki je sestavljen iz treh delov: iz klasičnega živalskega vrta s petting zoo-jem, iz parka dinozavrov (z maketami dinozavrov v naravni velikosti) in iz avto-safari parka, skozi katerega se mimo prosto gibajočih živali popelješ z avtom. Živalski vrt je lepo urejen, za živali je res lepo poskrbljeno, precej jih je tudi prosto živečih. Zagotovo je park vreden ogleda in čeprav je bila gneča na cesti (seveda, če pa so bili prazniki) smo vsi tisti, ki smo na žalost ostali doma, precej razočarani in navijamo za ponovitev projekta. 6. maja se je v Ljubljani odvijala Škisova tržnica, največji študentski žur, kjer seveda nismo manjkali. Zgodaj popoldne so se predstavili vsi študentski klubi iz Slovenije, proti večeru pa smo lahko poslušali odlične koncerte. Za vse tiste, ki ste Škisovo tržnico letos zamudili, upamo da se vidimo drugo leto in da bomo ponovno uživali ob dobri hrani in glasbi. • Naslednji večji projekt je bila Pot ob žici Ljubljane, 35 kilometrska pot okoli našega glavnega mesta. Sprehajanje po lepih pešpoteh Ljubljane poteka večinoma po ravnem z izjemo Golovca in v dobri družbi ŠKK-jevcev tudi 35v kilometrov hitro mine. Sploh ker nas na koncu čaka slastna pizza. Če še nimate planov kaj boste delali v juniju le hitro na www.skk.si in si zagotovite svoje mesto v kombiju! Pozdrav iz Kotla... Tako, pa je že skdraj pri koncu - desetdnevni festival, že četrti po vrsti, ki smo ga pripravili ob zaključku kotlovniške sezone. S pestrim festivalskim dogajanjem skušamo prikazati paleto aktivnosti, ki se dogajajo v mladinskem centru ter spodbuditi mladinsko ustvarjalnost in povezovanje kamniških institucij. Festival ne bi uspel brez pomoči soproducentov: Dom kulture Kamnik (DKK), Kulturno društvo Priden možic (KDPM), Mladinski svetjčamnik (MSKA), Občina Kamnik, Agencija za razvoj turizma in podjetništva, Foto klub Kamnik (FKK), Študentski klub Kamnik (ŠKK), Študentski klub Domžale (ŠKD) in Mladinsko društvo za kulturo in informacijsko dejavnost (MD KI D). Sodelovanje organizacij, ki mladim omogočajo ustvarjalno in aktivno preživljanje prostega časa, je bilo tudi letos v ospredju; na festivalu so tako svoje dejavnosti predstavile številne skupine: kamniška Mala impro šola (Olupki), Šolska impro liga (Družinska terapija) in Impro liga (Bertonclji), gledališka skupina Rudolfi, KD Tuhinj, na prvi mednarodni bitki v Kamniku so se med seboj pomerili plesalci bre-ak dance-a, potekale so okrogle mize, delavnice, razstave in filmske projekcije. Na mladinski tržnici so sodelovali Taborniško društvo Rod bistriških gamsov, Združenje slovenskih skavtov in skavtinj, ŠD The Rock, DrogArt, Foto klub Kamnik, kotlovniški atelje, Velika planina in TIC Kamnik, Turistični društvo Kamn'k, Študentski klub Kamnik, Evropska prostovoljna služba, KD Priden Možic in koTV Kamnik. Niste še vsega zamudili... Ujamete lahko še zadnje urice petkovega dogajanja (predstavitev Slovenske vojske, skavtsko-taborniške olimpijske igre, predstavitev programa EU Mladi v akciji, delavnico break dance-a in pa veliki petkov rock koncert) in pa zaključni dan - soboto, ki bo polna najrazličnejših aktivnosti. Začeli bomo že ob 13. uri z otroškim živ-žavom s Stranjsko godbo in mažoretkami, predstavili se bodo gasilci (PGD Kamnik), gorski reševalci (GRS Kamnik) in policisti (PP Kamnik), potekal bo Floorball Kotel turnir in pa rolkarsko tekmovanje Debela Veronika, svoje delavnice bodo imele mažoretke in plesalci break dance-a, s predstavo Zofilija bo nastopila Šola uličnega gledališča, pika na i pa bo »zaključni mega žur« s posebnim gostom - raperjem Zlatkom. Počitniško dogajanje za najmlajše Za učence prve triade kamniških osnovnih šol tudi letos pripravljamo pester program počitniškega varstva, ki bo potekalo od 26. junija do 31. avgusta na osnovni šoli Toma Brejca. Prijavnice in dodatne informacije najdete na osnovnih šolah ali pa na naši spletni strani www.kotlovnica.si. Tjaša Petročnik, MC Kotlovnica ZA VARNOST NAŠIH OTROK JE NUJNA UPORABA OTROŠKIH VARNIH SEDEŽEV IN VARNOSTNIH PASOV PROJEKT PASA VČEK NA OŠ FRANA ALBREHTA Učenci, starši in učiteljice 1. razredov OŠ Frana Albrehta smo se tudi v letošnjem šolskem letu vključili v mednarodni projekt PASAVČEK, ki temelji na spodbujanju pravilne uporabe otroških varnih sedežev ter varnostnih pasov med vožnjo v avtomobilu. Velikokrat se namreč ne zavedamo, kaj vse se lahko zgodi otrokom, če se vozijo v avtomobilu nepripasani in kar na običajnih sedežih. Največ časa smo projektu posvetili v mesecih januarju, februarju, marcu in aprilu Zelo prijeten dan smo prvošolci preživeli, ko nas je obiskala maskota Pasavček. Skupaj z njim so prišli tudi demonstratorji (predstavniki Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu), ki so nam prikazali pravilno pritrjevanja otroških varnostnih sedežev in pripenjanja z varnostnim pasom. Učenci so ugotavljali naletno težo ljudi in predmetov pri 30, 50, 90 km/h na posebnih tehtnicah, izdelovali so avtomobile in se v računalniški učilnici spoznavali s prometnimi igrami. Otroci so spoznali tudi pesmico, ki govori o Pasavčku, njihovem prijatelju in se razveselili obiska maskote Pasavca. Mesec marec je bil namenjen spremljanju pripetosti otrok v avtomobilu, pravilne hoje v šolo. Otroci so izpolnjevali anketni vprašalnik in dobili Pasavčkovo dovoljenje. Zaključek smo popestrili s kvizom, podelitvijo medalj in priznanj. Na podelitev smo povabili policista Dušana Triviča, da je preveril znanje učencev v kvizu. Vsekakor se je treba zavedati, da smo starejši še vedno največji zgled otrokom. Otrok namreč ne bo razumel, zakaj mora biti pripet, če so ob njem v avtomobilu ljudje, ki jih ima rad, a niso pripeti. Učiteljice 1. razreda YPAC - Mladinski parlament Alpske konvencije: poučno ali zabavno? Štirje dijaki 2. letnika gimnazije Šolskega centra Rudolfa Maistra smo se, na pobudo mentoric, udeležili Mladinskega parlamenta alpske konvencije (YPAC- Youth Parliament of the Alpine Conven-tion). Projekt se izvaja v okviru Alpske konvencije-konvencije o varstvu Alp in se ga je udeležilo 9 šol iz osmih držav (Slovenije, Avstrije, Nemčije, Liechtensteina, Monaka, Italije, Švice in Francije). Delo v YPAC-u poteka v štirih komitejih, kjer vsak komite razpravlja o svoji temi, vsem pa je skupna krovna tema, ki se je letos glasila: Moja prihodnost v Alpah (My future in the Alps). V razpravah mladi izrazimo svoja stališča, mnenja, želje in ideje o prihodnosti Alp. V komitejih smo razpravljali o udeležbi in vlogi mladih v družbi, o mejah v alpskem svetu in tudi o vprašanju alpske identitete. Na parlament smo se hoteli pripraviti kar najbolje, zato smo iskali informacije v strokovni literaturi, na spletu, najuporab-nejše informacije pa smo dobili od gospoda dr. Mateja Ogrina iz nevladne organizacije Cipra. Z izkušnjami in informacijami sta nam pomagala tudi ga. Škrinjar, ki je prejšnja leta že sodelovala pri Alpski konvenciji, in podžupan g. Golubovič, oba iz Občine Kamnik. Prav tako so nam pri pripravah pomagali naši »kolegi« iz II. gimnazije Maribor, ki so aktivno sodelovali že na prejšnjih treh zasedanjih parlamenta, lansko leto so bili celo organizatorji. Po večmesečnih pripravah smo se odpravili v Merano v Italiji, kjer je potekalo letošnje zasedanje. Prvi delovni dan je bil namenjen spoznavanju delegatov in pogovoru s strokovnjaki o te- mah alpska identiteta in udeležba mladih na parlamentu. Z delegati drugih držav, s katerimi smo pred tem komunicirali samo preko spletne pošte, smo se prvič srečali kar v plezalnem parku, kar se nam zdi odlična ideja. Delo je ves čas potekalo v angleškem jeziku. Pod vodstvom dijakov gostujoče šole (Fachoberschule fur soziales Marie Curie) smo si ogledali tudi znamenitosti mesta, a kaj kmalu smo že imeli prvi uradni sestanek komitejev, kar je pomenilo, da smo morali obleči predpisana oblačila (dress code) in upoštevati pravila komuniciranja. Naše prvo uradno zasedanje je potekalo na čudovitem gradu Tirol. Tu smo si izmenjali mnenja o temi in ugotovili, kako razmišljamo in že napisali kakšno rešitev. Uradno odprtje parlamenta so pospremili govori pomembnejših osebnosti, kot so župan Merana, generalni sekretar Alpske konvencije, predstavnik deželne vlade Tirolske, predstavnik ministrstva za okolje avstrijske vlade, predsednik mladinskega parlamenta, profesorici gimnazije iz Innsbrucka in drugi, ki so poudarili pomembnost YPAC-a in udeleževanje vedno več mladih na zasedanjih. Naslednji dnevi so bili namenjeni delu v komitejih. V okviru komitejev smo razpravljali in iskali kar najboljše rešitve za razširitev ideje YPAC in Alpske konvencije, iskanje alpske identitete, razpravljali o morebitnih mejah v alpski regiji ter življenju mladih v alpskem področju. K poglobljenemu razmišljanju nas je vzpodbudila tudi diskusija z dr. Georgom Schedereitom o identiteti Alp. »Kaj sploh je identiteta? Kašna je razlika med identiteto osebe in identiteto nekega področja? Kako definirati identiteto Alp?« Sklepni del našega parlamenta je bilo generalno zasedanje. Vsak komite je predstavil resolucije, do katerih so prišli v prejšnjih dveh dneh. Po branju resolucij se je začela debata z amandmaji, vprašanji in govori za/proti resolucijam, na koncu je sledilo glasovanje za/ proti resoluciji. Po celodnevnem razpravljanju so bile izglasovane vse resolucije. Veseli, da je vse uspešno za nami, smo se vsi odpravili na zaključno prireditev. Po uvodnih govorih smo vsi sodelujoči prejeli priznanja za naše delo, ne samo v Meranu, temveč tudi doma. Zadnji večer je bil namenjen druženju delegatov z namenom, da bi prijateljstva postala še tesnejša in konstruktivna tudi v prihodnjem letu. Zadnji dan je služil kot oddih po delovnem tednu. Na voljo smo imeli tri možnosti: ekskurzija v najmanjše mesto na Tirolskem s še ohranjenim srednjeveškim ob- zidjem, ogled Otzi-jevega muzeja ali pa alpska igra, igra podobna monopoliju in sprehod po Meranu. Vse možnosti so bile zelo zanimive. Torej odgovor na vprašanje »naporno ali zabavno?« je: oboje. Kljub napornem delu je bilo zelo poučno in hkrati zabavno, saj smo spoznali »zakonitosti« delovanja parlamenta, vsebine alpske konvencije, utrjevali znanje angleškega jezika, izmenjavali mnenja, predvsem pa navezali nova poznanstva, kar je vedno prijetna izkušnja. Da je bilo naše sodelovanje na YPAC v Meranu uspešno, gre zahvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri iskanju informacij, s finančnimi sredstvi in darili (Občina Kamnik): Kamniška delegacija: Uroš Kokotec, Jan Kovačič, Nežka Rugelj in Martina Šraj ter mentorici prof. Rafaela Kožlakar in prof. Renata Capuder Mermal, SCRNf Šolsko športno društvo IGRA na OŠ Frana Albrehta i i V sklopu OŠ Frana Albrehta že od leta 2002 deluje šolsko športno društvo s pomenljivim imenom IGRA. Prvi člani društva so bili učitelji športne vzgoje in nekaj delavcev šole. Ustanovitev društva so narekovale potrebe s področja športa (npr. sodelovanje na različnih izven šolskih športnih tekmovanjih, lažje pridobivanje sredstev iz občinskega proračuna itd...). Društvo deluje neprekinjeno od ustanovitve in vključuje učence naše šole in njihove delavce. Prvi predsednik društva je bil Šemsudin Mujano-vič, sedaj ga vodita predsednica Emilija Gregorčič in podpredsednica Tamara Bračič ob pomoči ostalih šolskih in zunanjih sodelavcev. Poleg rednega pouka športne vzgoje je na naši šoli zelo razvejana tudi popoldanska športna dejavnost, ki deluje v okviru ŠŠD IGRA. Trudimo se, da bi učencem ponudili čim širšo paleto najrazličnejših športnih panog in jih tako že v mladosti navdušili za šport. Dandanes vse preveč sedimo (v šoli, med učenjem, za računalnikom, med gledanjem TV,..) zato hitreje pešamo in po- stajamo trdi v hrbtenici in sklepih. Kakovostna in vsebinsko bogata športna vzgoja, kot tudi športne interesne dejavnosti, morajo zato nuditi mladim najrazličnejše športne aktivnosti, ki jih bodo že v mladosti navdušile za zdrav način preživljanja prostega časa, oz. se bodo pozneje zavestno odločili za šport kot obliko rekreacije. V letošnjem šolskem letu je program društva dokaj pester in zanimiv. Najmlajšim učencem je bila na voljo splošna športna vzgoja, tenis, plezanje in nogomet, starejši učenci pa so obiskovali treninge odbojke, košarke, rokometa, nogometa, plesa in skokov z male prožne ponjave. Enkrat do dvakrat mesečno smo pripravili tudi tako imenovano »športno popoldne«, kjer so v ospredju dejavnosti, ki jih imajo učenci še posebno radi (npr. igre z žogo, štafetna tekmovanja, lovljenja...). Ob glasbi smo se dobro prepotili in sprostili. OŠ Frana Albrehta je šola, ki je poznana po strokovni in kvalitetni športni vzgoji, kar se kaže v vsesplošni udeležbi na tekmovanjih in tudi v dobrih športnih rezultatih. Vsako leto znova nas z odličnimi rezultati na šolskih državnih tekmovanjih navdušijo »ponjavarji«, odbojkarji, odbojkarice, atletinji Nina Vrtačič in Klara Krošelj ter lokostrelec Klemen Štrajhar. Ponosni smo nanje, saj se tako ime naše šole sliši po vsej Sloveniji. Z dobrim delom na področju šolskega športa želimo našim učencem vtkati šport v njihov način življenja in jim s tem pomagati živeti zdravo ter polno življenje tudi v zrelejših letih. Tamara Bračič Na državnem prvenstvu v Kopru v februarju je ekipa starejših dečkov OŠ Frana Albrehta osvojila ekipno 1. mesto. Ekipo so sestavljali: Gašper Golob, Tim Verbole Zavašnik, Klemen Bergant, Andrej Repnik, Tim Bartolj, Gregor Boštic, ter Jernej in Domen Leskovec. Mentorica ekipe je Tamara Bračič. Zaključno Comenius srečanje v Italiji Moderna družba zahteva od učiteljev tudi nove pristope v načinu poučevanja. Zato želimo na OŠ Frana Albrehta izkoristiti možnosti za mednarodna sodelovanja, ki se nam ponujajo. Že drugo leto smo vključeni v projekt akcije Comenius z naslovom MolbillD - Mobile Identity. Sredi marca smo štirje učenci in učiteljici odpotovali v večno mesto Rim na zaključno srečanje sodelujočih šol v projektu. Za nas se je pot začela prej kot za ostale udeležence, saj smo se na pot odpravili z vlakom. Bili smo vznemirjeni in v pričakovanju dogodivščin. Na poti smo dodobra spoznali različne vrste vlakov in se naučili čim bolj koristno porabiti potovalni čas (hitri tečaj italijanščine, anekdote iz šolskih klopi, vici, družabne igre). Prav posebna izkušnja je prespati noč v spalniku za 6 oseb in to v pižami in z zajtrkom v postelji! Na srečanju smo spoznali učence iz drugih držav: Bolgare, Francoze, Nizozemce Turke in seveda Italijane, ki so nas gostili na svojih domovih. Prvi večer smo se spoznavali s pomočjo predstavitev, ki so jih pripravili učenci. Izkoristili smo priložnost in predstavili svojo državo, mesto in svoje življenje. Všeč nam je bilo, da je to spoznavanje potekalo zelo sproščeno in tako smo lažje navezali stike z drugimi. Ogledali smo si najlepše znamenitosti mesta. Navdušila nas je lepota bazilike sv. Petra, obiskanost Vodnjaka di Trevi, pa lepote Španskih stopnic, veli- častnost Koloseja, dovršenost templja Panteon, razsežnost Vatikanskih muzejev, zgodovini Rimskega foruma in seveda dinamičnost mestnega vrveža ter gostota prometa. Takšni celodnevni izleti so za nas bogati, vendar utrujajoči. Učenci so se preizkusili kot virtualni vodiči po mestu Rim in se v Kvizu pomerili z vrstniki v poznavanju zgodovine in kulture mesta in države. Učenci so prisostvovali pouku, v računalniški učilnici smo si ogledali zanimive DVD-je o potovanju italijanskih učencev v Afriki in načinu dela z učenci s posebni potrebami. Dobršen del delavnic je bil namenjen prav primerjavi načinov dela z učenci s posebnimi potrebami po državah, kjer so nam Italijani pokazali nekaj zelo ganljivih utrinkov pouka. V reden sistem izobraževanja integrirajo tudi učence s težjimi motnjami v razvoju in jim tako omogočijo spontan proces socializacije z vrstniki. Vreme nam je bilo ves teden naklonjeno. Toplo sonce nas je dobro ogrelo in ugodno vplivalo na sproščeno razpoloženje udeležencev. Ves teden smo spoznavali kulturno in jezikovno raznolikost evropskih narodov. Spoznali smo čudovite ljudi, čeprav so drugačni. Pomembno je, da se naučimo živeti složno skupno življenje v Evropi in ob tem premagamo stereotipe 0 drugih narodih. Lidija Vidmar in Anita Rusak Kastelic Okrepčevalnica za starše in partnerje v Kamniku v polnem razcvetu Občina Kamnik - LAS Kamnik je s programom predavanj in treningov za starše, ki potekajo preko vsega leta 2009 pod imenom Okrepčevalnica® in v izvedbi Zavoda Vezal, vsekakor ponudila Pravo stvar. To kaže odziv staršev na izvedenih predavanjih in navdušenje udeležencev treningov. Program je sestavljen iz dveh delov. Prvi sklop predstavljajo Predavanja, na katerih sta izvajalna, zakonca in starša štirih otrok [er hkrati družinska terapevta, Predstavila lastne izkušnje iz različnih razvojnih obdobij družinskega življenja. Posebnost njunega pristopa je, da vse ponazorita z lastno izkušnjo. Ob tem sta pripravljena zelo iskreno spregovoriti o lastnih dilemah in stiskah, na katerih temelji njuna izkušnja Partnerskega in starševskega odnosa. Ne postavljata se kot zgled ali ideal za skupno življenje, temveč sta enaka med enakimi. Število prijav kaže na okoli 100 družin v Kamniku, ki so program Prepoznale kot potreben in koristen ter izrazile pripravljenost sodelovanja pri učenju veščin. V mesecu marcu in aprilu je kilo izvedenih šest predavanj, v katerih sta Leonida in Albert Mrgole predstavila najbolj tipične izkušnje in zgodbe iz razvojnega kroga družinskega življenja. Predavanja so potekala na različnih lokacijah, od vrtca do osnovnih šol (Stranje, Marije Vere, Šmartno) in v dvorani nad Kavarno Veronika. Skupaj se je vseh šestih predavanj udeležilo okoli 230 staršev. Drugi sklop programa sestavljajo treningi veščin, ki potekajo enkrat mesečno ob petkih zvečer. Odziv je bil presenetljiv že na prvi izvedbi treninga, saj gre za teme, o katerih ljudje nismo vajeni govoriti z drugimi. Na prvem treningu Okrepčevalnice je dvorano nad Kavarno Veronika zasedlo 45 ljudi, večinoma parov! Pri opisovanju dogajanja na treningih nastane zadrega, saj je globoke osebne izkušnje skoraj nemogoče javno deliti. Najprej so se udeleženci spoznavali z družinskimi vzorci, ki so zapisani kot globoki vplivi na naše yedenje v vsakdanjih situacijah 'n zlasti v medsebojnih odnosih 2 najbližjimi. V manjših skupinah smo se dotaknili vsebin, o katerih navadno ne razmišljamo, čeprav so ves čas zelo prisotne v naših ravnanjih. Nekateri nam niso nlizu in jih skušamo spreminjati, jih morda celo zanikamo, a so še kako prisotni v našem življenju in Im navadno prepoznavajo ljudje, dveh svetov, različnih prepričanj med partnerjema, kjer ima vsaka stran svoj prav. Na tretjem treningu smo se lotili načinov reševanja medsebojnih konfliktov. Učili smo se, kako težko je poslušati in vrniti prejeto sporočilo na mesto, od koder je bilo poslano. Spoznali pa smo tudi, kakšne učinke dosežemo, če uspemo sporočiti, kako razumemo, da imajo prejete informacije v svetu na nasprotni strani velik smisel - kljub našim morebitnim drugačnim prepričanjem. To je bila delavnica, ki je udeležence fascinirala s konkretno izkušnjo dobrih upov. Najbolj zgovorna pa so mnenja udeležencev na koncu, ko smo že krepko presegli načrtovano uro (navajamo nekaj najbolj sporočilnih): »Spoznala sem veliko, kako bi se midva med seboj lahko na drugačen način pogovarjala in se tako izognila medsebojnim napetostim.« »Spoznal sem, da včasih povem na takšen način, da me je nemogoče razumeti. In tudi to vidim, da lahko bolj jasno povem, kaj je bil namen mojega sporočila.« »Odprlo se mi je zelo veliko tem in pred nama vidim še zelo veliko dela. Najlažje je poslušati sebe, izstopiti iz tega in vstopiti v svet drugega pa ni več tako preprosto.« »Podoživljala sem 50 let v preteklost. To so bili povsem drugi časi. Takrat o čem takem, da bi se sploh pogovarjali in med seboj znali poslušati, nismo znali niti razmišljati. To, kar sem doživela, je fantazija.« »Veliko sem pridobila, povsem nepričakovano. Vse to bom lahko uporabila pri svojem odnosu s hčerko in vnuki.« »Nama je žal, da nisva zbrala poguma in se javila kot prostovoljca, saj bi tako dobila še več. Lei in Albertu res lahko popolnoma zaupamo in sta mojstra. Naslednjič ne bova več oklevala.« »Najprej se mi je zdelo povsem enostavno. Pa saj to že vse vemo. Potem sem pa na lastni koži videl, koliko ovir se pojavlja v meni že pri zelo enostavnih stavkih. Mi je dalo veliko misliti in mislim, da se bo najina komunikacija z ženo od te izkušnje naprej zelo spremenila.« »Koliko problemov bi bilo manj v družinah, če bi se znali poslušati.« »Meni pa je zelo žal. Sem v fazi ločevanja in če bi poznala te veščine pred osemnajstimi leti, ne bi prišlo do tega. To je točno to, da se nisva znala med seboj poslušati, kar naju je privedlo tako daleč Kamnik - LAS Kamnik je s programom predavanj in treningov za starše, ki potekajo preko celega letošnjega leta pod imenom Okrepčevalnica, pokazala skrb za kvaliteto življenja svojih občanov. Projekt 'zvaja zavod Vezal - Leonida in Albert Mrgole (na sliki), zakonca in starša štirih otrok ter hkrati družinska terapevta, ki sta v sklopu pre-avanj in delavnic s predstavitvijo lastnih izkušenj iz različnih razvojnih obdobij družinskega življenja navdušila udeležence treningov in odziv J® res izjemen - kar okrog 100 kamniških družin je program prepoznalo kot potreben, koristen in izrazilo pripravljenost sodelovanja pri s katerimi smo v odnosu na drugi Srečanja na treningih so sicer °dprta in se jih lahko udeleži vsakdo, vendar na začetku vsa-Kega srečanja podpišemo izjavo o zaupnosti in varovanju vseh informacij ter uporabi le-teh izkljuje.0 za namen osebnega učenja, udeleženci smo se zavezali da osebnih identitet in podatkov, ki Dl lallko pomenili razkritje zasebnosti, ne bomo izpostavljali izven Prostora naših srečanj. Na drugem treningu Okrepč-cvalmce smo reševali vprašanje narazen drug od drugega.« »Res hvala paru, ki se je izpostavil, vsi smo se ogromno naučili ob njunem primeru. Po vseh dosedanjih izvedbah udeleženci s svojimi odzivi in prisotnostjo potrjujejo, kako velika je potreba spregovoriti o vsakdanjem družinskem življenju na način praktičnih izkušenj. Še ena od značilnosti okrepčevalnice je možnost medsebojne izmenjave. Projekt je zgled širšega partnerskega sodelovanja. Najprej so predstavniki LAS Občine Kamnik ter Oddelka za družbene dejav- nosti (Marjeta Benkovič, Tatjana Novak, župan Anton Tone Smolnikar, Brane Golubovič in Liljana Juhart Mastikosa) prispevali k zagotovilu celotnega financiranja in s tem za udeležence popolnoma brezplačne udeležbe. Pri informiranju in organizaciji predavanj so sodelovali šolske svetovalne delavke in ravnatelji. Prijazno je prostor omogočil JSKD s Tonetom Ptičarjem. V zagotovilu uspeha je vpleteno nesebično sodelovanje in soustvarjanje veliko ljudi in veliko prostovoljnega vložka, komunikacij in povratnih informacij. Okrepčevalnica je novost na Slovenskem. Kljub nespornim referencam izvajalcev smo lahko o takšnem odzivu ljudi in učinkih razmišljali le v najbolj optimističnih sanjah. Tovrstni projekti, ki so namenjeni izključno kvalitetnemu življenju v družini in posredujejo konkretne izkušnje, so v Sloveniji prava redkost. Redkost je tudi, da se skupine, ki se formirajo na tak način, obdržijo skozi čas. Vse to smo v Kamniku dosegli. To pomeni, da je Občina Kamnik s tem stopila na zelo vidno in zavidljivo mesto v slovenskem merilu in je lahko zgled za vlaganje v kakovost življenja ljudi v širšem smislu. Funkcionalni partnerski odnosi so zagotovilo funkcionalne vzgoje in s tem največja preventiva pred odkloni mladih. To je dolgoročna naložba, ki se bo brez dvoma obrestovala. In to je hkrati razmišljanje, ki gre korak naprej od zadovoljevanja trenutnih interesov v smeri modrosti za trajnostni razvoj. Več o poteku in programu Okrepčevalnice si lahko ogledate na spletni strani www.vezal.si. kjer je v rubriki »Podstrešje« tudi nekaj fotografij iz predavanj in nekaj vtisov iz prvega treninga. Naslednje srečanje bo nad kavarno Veronika v petek, 5. junija, s pričetkom ob 19. uri. Ukvarjali se bomo z izhodi, ki jih uporabljamo v partnerstvu in v vzgoji. Tombola z dobrodelnim namenom Mladi iz Kamnika in njegove okolice to nedeljo, 31. maja, ob 16. uri v Športni dvorani v Kamniku organiziramo dobrodelno tombolo. Tombola poteka v okviru projekta zaporniškega vikariata, katerega vodja je Robert Friškovec, z naslovom »Ecce homo« - »Glejte, človek«. Mladi smo se odločili, da svoj čas in energijo vložimo v dobrodelno akcijo in z njo pomagamo ljudem, potrebnih pomoči. Akcija Ecce homo je projekt zaporniškega vikariata in poteka po vsej Sloveniji. Odvijale se bodo različne kulturne prireditve, v Kamniku tombola. Zbran denar bo omogočil, da bo zaživel projekt, v katerega so vključeni zaporniki, njihovi svojci, delavci v zaporih in tudi žrtve kaznivih dejanj in njihovi bližnji. Glavni cilj projekta pa je zgraditi hišo za ljudi po prestani zaporni kazni, kjer bi lahko preživeli prve mesece po vrnitvi iz zapora, da bi se lažje vključili v družbo in zaživeli normalno, človeka vredno življenje. Zato vas mladi vabimo, da podprete ta dogodek z nakupom tombolske kartice. Kartice bo možno kupiti po različnih krajih v Kamniku in njegovi okolici: na Glavnem trgu, v Turistično informacijskem centru, v Arboretumu Volčji Potok in na stojnicah. Prispevek za tombolsko kartico je 2€. Na prireditvi ne bo manjkalo zanimivega družabnega programa z različnimi glasbenimi točkami, skeči in presenečenji, obenem pa vas čakajo privlačne in zanimive nagrade. Se vidimo v nedeljo v Športni dvorani v Kamniku! Tadej Uršič, Kamnik 1 - Mamutov steg, voditelj IV ŽIVAHEN TEDEN RDEČEGA KRIŽA Vsako leto med 8. in 15. ma- spremljavi Čimžarjeve pripravili jem poteka Teden Rdečega križa, krajši kulturni program, v kate-ko tako zaposleni kot tudi naši rem se je pelo, plesalo. Da pa bi prostovoljci skušamo širši jav- jim naš obisk ostal v spominu, smo nosti predstaviti naše delovanje, vse starostnike obdarili s spomin-Tudi v Kamniku in Komendi je ki, te (bilo jih je 250!) pa so pribilo tako. pravili učenci 8. b pod vodstvom Učiteljica ga. Pavlinič in računovodkinja ga. Klemenc iz Osnovne šole Šmartno, nekdanji članici ekipe prve pomoči Civilne zaščite in RK, sta drugo- in tretješolcem predstavile osnove prve pomoči. Na sliki so končni rezultati - vsi poškodovani uspešno oskrbljeni! magajo s prostovoljnimi prispevki (OZ RK Kamnik, Ljubljanska 1, trr št. 02312-0011158889, s pripisom prostovoljni prispevek). Seveda pa nismo izpustili niti rednega mesečnega merjenja krvnega sladkorja, trigliceridov, holesterola in krvnega pritiska, ki ga že več let vsak prvi torek v mesecu izvajamo v Društvu upokojencev Kamnik. Letos pa smo se lotili še ene zadeve: OŠ Marije Vere z Duplice se je odločila, da bo pristopila k sodelovanju osnovnošolskih ekip prve pomoči. Pod strokovnim vodstvom učiteljice Komatarjeve je kar nekaj učencev 9. razredov obiskovalo tečaj prve pomoči, svoje znanje pa so imeli možnost preveriti na regijskem preverjanju osnovnošolskih ekip 25. aprila v Celju. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz dveh delov; teoretičnega, kjer so učenci odgovarjali na vprašanja o Rdečem križu in varnosti v cestnem prometu, in praktičnega, kjer so na treh delovnih mestih oskrbovali ponesrečence. Andreji, Andražu, Maji, Špeli, Vahidu in Živi je šlo zelo dobro, osvojili so odlično sedmo mesto. Skupinska slika učencev 9. razreda OŠ Marije Vere z učiteljico. Že pred pričetkom tedna smo osnovnim šolam dostavili gradiva za učitelje, prvošolčkom pa brošure, iz katerih so s pomočjo učiteljic ugotovili, kdo smo, kaj smo in kaj delamo. Tiste malo večje učence smo povabili k sodelovanju na likovnem natečaju na temo »Lepo je deliti«, saj še vedno poteka akcija RKS, s pomočjo katere želimo zbrati čim več prostovoljnih prispevkov za nakup prehrambenih artiklov za socialno ogrožene družine in posameznike. Njihove izdelke bo moč občudovati na prihajajoči krvodajalski akciji. Tudi na naše najmlajše nismo pozabili. Skupaj s Heleno iz MC Kotlovnice in reševalcem Simonom iz Zdravstvenega doma Kamnik smo »bibam« v Matični knjižnici Kamnik pripravili »buba-lanto«, kjer smo pozdravili njihove bolne igrače in jim na tak način povedali, da Rdeči križ deluje tudi na področju zdravja. Za naše starostnike, ki svojo jesen življenja preživljajo v Domu starejših občanov v Kamniku, pa smo z učenci OŠ Frana Albrehta iz Nevelj - kar 50 jih je bilo, nji- Del ekipe v akciji. hovimi učiteljicami Bergantovo, Modrijanovo, Klopčič Lisičičevo, Zupančičevo in vzgojiteljico An-toninovo ob prijetni klavirski gospe Bizjak. Ob tem bi se radi zahvalili tudi socialni delavki gospe Plahutnik iz osnovne šole in gospe Kopše iz DSO, ki sta krasno usklajevali naše sodelovanje, pa še g. ravnatelju Lahu, ki si je vzel čas in prišel pozdraviti starostnike in otroke, seveda pa sta prisotne na srečanju pozdravila tudi dr. Breznik, predsednik Rdečega križa Kamnik in direktorica doma ga. Rems, v veliko veselje prisotnih pa se je prireditve udeležil tudi podžupan g. Brane Golubovič. Vsi gostje so poudarili pomen delovanja Rdečega križa, starostnikom so zaželeli lepo starost, otrokom pa srečno mladost. Ker je socialna dejavnost ena naših najpomembnejših področij, v času recesije pa pridobiva še nove razsežnosti, smo našim socialno ogroženim občanom v Tednu Rdečega križa pomagali s pomočjo v prehrambenih artiklih, kar počnemo sicer vsak mesec v letu. Ob tej priložnosti bi seznanili vse dobre ljudi, da še vedno lahko po- Kot vidite, smo na našem Območnem združenju zelo aktivni, tako bo tudi v prihodnjem mesecu, saj pripravljamo krvodajalsko proslavo, kjer se bomo z drobno pozornostjo zahvalili krvodajalcem - jubilantom za njihova plemenita dejanja. 13. junija bo v Kamniku potekalo XIV. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, katerega bomo pripravili skupaj z Upravo RS za zaščito in reševanje in Občino Kamnik. Ne smemo pa pozabiti na drugo letošnjo krvodajalsko akcijo, ki bo potekala 15. in 16. junija med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik. Več o tem v naslednji številki, že sedaj pa vas vljudno vabimo, da si ogledate regijsko preverjanje in udeležite krvodajalske akcije. Še vedno pa sprejemamo prijave za zdravstveno socialno letovanje osnovnošolskih otrok občin Kamnik in Komenda. Naj končamo z mislijo: Smo Rdeči križ, ker nas potrebuje tisoče ljudi. OZ RK Kamnik Kako je Dupliška jama dobila novo ime Dupliški boršt Ob Dnevu zemlje, 22. aprila, so se v osrednjem krogu sprehajalne steze na vrhu sanirane deponije komunalnih odpadkov na Duplici zopet srečali stari znanci. Petintrideset otrok iz WE Mavrica in WE Mojca je v kar preveč modro rumenečem dnevu ob spremstvu treh vzgojiteljic peš preko krasnega podgorskega polja prihodilo podrisat in podpisat »svečano listino« o preimenovanju Dupliške jame v Dupliški boršt. Gozdar Miha iz Zavoda za gozdove Slovenije je prebral listino. Prisotne je vprašal, če je dobro zapisano. Skoraj v en glas so vsi pritrdili. Vzgojiteljice so na mizico položile pisala, tam se je znašla košarica bonbonov kot okrepčilo. Podpisovanje in podrisovanje se je pričelo. Listina brez pečatov bo dana na ogled in v podpis čisto zaresnim odgovornim osebam lokalne skupnosti, fotokopija pa bo predložena kot pobuda ob obnovi gozdnogospodarskega načrta za enoto Kamnik v obdobju med letoma 2010 in 2019. Tako je zatravljeni in z gozdnim drevjem zasajeni hrib, nekdaj smrdeči kup smeti, dobil novo lepo ime. To ime pa mu prinaša nove naloge in obveznosti, ki jih bo poslej tudi opravljal, če bodo njegovi obiskovalci še naprej enako zavzeto skrbeli Zanj in mu pomagali. Po svečanem podrisu in podpisu so si udeleženci skupaj z gozdarjem podrobneje ogledali v kakšnem zdravstvenem stanju so njihovi drevesni vrstniki. Zaključili so, da drevesa morebiti v višino rastejo hitreje kot oni. In ker je bil dan prelep, da bi se takoj vrnili v vrtec, lovljenje in prekopicevanje po travi ni bilo nič naporno. Zaključek: Dan Zemlje je zelo resen dogodek, poln barv, zelenja, igre in bonbonov. GOZDAR MIHA Priprave na Dan vaterpolistov so v polnem teku Tudi letos kamniški vaterpolisti pripravljamo tradicionalni -že 16. dan vaterpolistov, kjer se bodo mladi igralci in vsi tisti, ki jih ta šport zanima in podpirajo uspešne vaterpoliste, zbrali na kamniškemu bazenu. Vse se bo začelo v petek, 19. junija, in trajalo tri dni do nedelje, ko bo v Kamniku tudi trenerski licenčni seminar. Že v petek se bo dogajalo marsikaj zanimivega, vr- hunec pa bomo doživeli v soboto, ko bodo svoje znanje pred domačimi gledalci pokazali Kamničani. V goste so povabili številne ekipe. Med seboj se bo prijateljsko pomerilo šest ekip letnika 1993: Državno prvenstvo U16 - kamniški kadeti na 1. mestu Ekipa Kamnika kadeti je po rednem delu slovenskem prvenstvu igra izven konkurence, državnega prvenstva na 1. mestu. V zadnjem čaka pa jo še finalni turnir v Kamniku, ki bo krogu so fantje premagali ekipo Dunaja, ki v 7. junija. Na sliki z leve: pomočnik trenerja Rafko Švraka, Nik Nikolič, Erik Drolc, Urban Stele, Gašper Žurbi, Sebastijan Novak, Tilen Leskovec, Matej Pinterič, Uroš Kralj, spredaj: Jaka Zorman, Primož Šinkovec, Miha Kramar, Robin Pantič. Slovenija, Beograd, Medveščak, Primorje, Trst in Opatija. Poleg tega bodo nastopale tudi štiri slovenske ekipe Ul2, šest ekip Ul 1 in veterani. Nikakor ne bo manjkalo rekreacije za vse obiskovalce, od tistih starejših, pa vse do najmlajših. Pripravljamo zanimive nagradne igre, preizkuse v streljanju na gol in plavanju za žogo. Najmlajši bodo preskrbljeni z zanimivimi animacijskimi igrami tako v mini bazenu, kot na igralih izven bazena. Vsi obiskovalci se boste med seboj lahko povezali v ekipe in odigrali mali vaterpolo. Skozi ves dan pa bo potekale tudi podelitve nagrad najboljšim, za popestritev dneva pa bo ob ritmih glasbe poskrbel Toni Tuhinjski. Organizatorji obljubljajo, da vam na bazenu nikakor ne bo dolgčas. Ker se začenja poletna sezona in je odprtje bazena zelo pomembna točka naših igralcev, tudi letos upamo na čim boljši začetek. Obljubljeno je, da naj bi bil kamniški bazen pripravljen do 7. junija, ko bo potekal zaključni turnir kadetskega državnega prvenstva. Fantje bi radi pred domačimi navijači osvojili naslov prvaka in tako dokazali, da njihov trud, ki ga prigarajo na številnih treningih, nikakor ni zaman. Še isti dan pa bo potekal turnir za dečke do 12 let. Tedni, ki so pred mladimi športniki, bodo pestri in zanimivi, zato tudi vi na 16. dnevu vaterpolistov nikakor ne smete manjkati. AJDA LESKOVEC Karateisti Virtusa na mednarodnem tekmovanju HODILI BOSI PO ŽERJAVICI IN OSVOJILI ODLIČJI Osnovnošolci in srednješolci so se pomerili v lokostrelstvu Na pobudo trenerja Vladimirja Staniča so se člani Karate kluba Virtus Duplica odločili, da opravijo ritual hoje po žerjavici. Povabili so tudi znance in se 9. maja odpravili v Vrzdenec pri Horjulu v upanju, da jim bo uspelo. Ker so se vsi razen trenerja rituala udeležili prvič, je bilo veliko vprašanj in seveda nemalo strahu. V Vrzdencu jih je pričakal vodja rituala gospod Mohar Podbevšek in ostali udeleženci. Pripravili so velik kup lesa in ga zakurili, v ogenj so vrgli listke, na katere so zapisali svoje strahove, slabe navade in bremena, katerih so se želeli znebiti. Med tem, ko je ogenj gorel, so se začele pripravljalne vaje, prežete z obilico smeha in tudi popolne tišine. Ko je les pogorel in je padel mrak se je začelo zares. Žerjavico so razgrnili po tleh, udeleženci so se sezuli in napravili krog. Najprej se je po žerjavici sprehodil vodja rituala, nato pa še vsi sodelujoči eden po eden in to večkrat. V zraku je bilo čutiti veselje, saj jim je uspelo narediti nekaj, kar je človeškemu umu nerazumljivo. Naj omenimo, da nihče od sodelujočih ni bil opečen po podplatih. Teden dni po ritualu 16. maja pa so se odpravili na mednarodni karate turnir v Postojno, na katerem je sodelovalo skoraj 900 tekmovalcev iz šestih držav. Klubske barve so zastopali: Primož Kyrinov, Anže Muršak, Rok Kladnik, Drago Jeglič, Vladimir Stanič in Matic Klančnik. Najprej je na borišče stopil Primož, a je bil nasprotnik boljši in je borbo izgubil. Drugi se je pomeril Anže, ki je zaradi poškodbe roke borbo moral predati. Drago se je pomeril v kategoriji veteranov - kate in je bil v prvem kolu izločen. Brez dobrega rezultata je ostal tudi Rok. Najbolje sta se izkazala Matic Klančnik, ki je v kategoriji tekmovalcev starih 16,17 let - 68kg, borbe osvojil 3. mesto, ter Vladimir Stanič, ki je v kategoriji veterani, borbe absolutno po dveh zmagah in enem izgubljenem boju ravno tako osvojil 3. mesto. Pred tekmovalci je državno prvenstvo, ostale člane pa čakajo izpiti za karate nazive. V mesecu juniju pa še piknik, če bo vreme naklonjeno. B.S. Uspel balinarski turnir na Duplici v počastitev občinskega praznika Balinarski klub Duplica, ki po tridesetletnem jubileju delovanja, ki ga je obeležil predlanskim, kot edini balinarski klub v kamniški občini uspešno nadaljuje tradicijo balinarskega športa, je v začetku maja pripravil zelo uspel tradicionalni balinarski turnir, ki se ga je udeležilo 19 ekip s preko osemdeset tekmovalci. Na štiri steznem balinišču na Duplici je predsednik Marjan Golob pozdravil rekordno število tekmovalcev in ljubiteljev balinanja iz kamniške, domžalske, luko-viške, mengeške, vodiške, litijske, ljubljanske in drugih občin, ki se radi odzovejo povabilu dupliške-ga kluba. Del tekmovalcev pa se je moral zaradi hitrejšega poteka tekmovanja, ki je trajalo kar 11 ur, preseliti tudi na sosednje balinišče BK Budničar na Količevo. Tekmovanje je uspešno vodil sodnik Marjan Prelovšek. Tekmovalci in obiskovalci so se lahko pomerili tudi v nagradnem bližanju in izbijanju. V izbijanju je bil najboljši domačin Jože Bedič, v bližanju v krog pa Dušan Bosnič iz BK Ilirija. Največ uspeha v tekmovalnem delu turnirja so imeli balinarji BK Domžale, pred ekipo BK Zarja in BK Golišča. Rezultati: 1. BK Domžale, 2.BK Zarja, 3-BK Golišče, 4 . BK Jevnica, 5.BK Rekord, 6. BK BS -3,7.BK Duplica II, 8.BK Svoboda, 9. DU Kamnik, 10. Montles Duplica,! l.BK Mengeš, 12.BK Duplica 1,13-DU Komenda,14.BK Šiška, 15.BK Medvode, 16.BK Budničar, 17.BK Hermes, 18.BK Ilirija, 19 MDI Kamnik. F.S. Letošnje zunanje državno prvenstvo mladih slovenskih lokostrelcev, ki na tem tekmovanju zastopajo svoje osnovne oziroma srednje šole, so se letos pomerili na Dolenjskem v Vavti vasi, ki leži v neposredni bližini Novega mesta. Organizacijo tekmovanja je prevzela OŠ Vavta vas v sodelovanju z LK Varing Novo mesto. Tekmovanja so se udeležili vsi tisti lokostrelci, ki so dosegli normo na regijskem prvenstvu. Tekmovali so v starostnih skupinah glede na slog in kategorizacijo. Rezultati so pokazali, da so tisti, ki so že uveljavljeni lokostrelci v slovenskem prostoru in tam dosegajo dobre rezultate, tudi na tem prvenstvu posegli po najvišjih mestih, ostali pa še pridobivajo znanje in izkušnje. Lokostrelci so streljali na enotno razdaljo 25 metrov. Sončno vreme je v Vavto vas privabilo kar 179 mladih tekmovalcev, od tega tudi 14 lokostrelcev iz Kamnika in okolice, ki so dosegli naslednje rezultate: Kategorizirani tekmovalci: Sestavljeni lok, učenci 4.-6. razred: 2.mesto:Pestotnik Jaka, OŠ Janka Kersnika, Brdo Ukrivljeni lok, učenci 4.-6. razred: r l.mesto: Štrajhar Gašper, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, državni prvak Ukrivljeni Jok, učenci 7.-9. razred: 1. mesto: Štrajhar Klemen, OŠ Frana Albrehta, Kamnik, državni prvak 10. mesto: Rebula Luka, OŠ Domžale, 11. mesto: Gjurin Luka, OŠ Toma Brejca, Kamnik, 14. mesto: Ostrovršnik Miha, OŠ Domžale Ukrivljeni lok, dijakinje 1A letnik 2. mesto: Fideršek Maja, Šolski center Ljubljana Nekategorizirani tekmovalci: Ukrivljeni lok, učenci 4.-6. razred: 4. mesto: Kovačič Rok, OŠ Toma Brejca, Kamnik, 5.mesto: Planinc Anže, OŠ Toma Brejca, Kamnik, 6. mesto: Ravnikar Žiga, OŠ Preserje pri Radomljah, 7.mesto: Križman Adrijan, OŠ Stranje, S.mesto: Kaker Miha, OŠ Toma Brejca, Kamnik Ukrivljeni lok, učenci 7.-9. razred 2. mesto Majdič Andrej, OŠ Stranje 5. mesto: Mrgole Ezav, OS Preserje pri Radomljah LKK FINALNI FLOORBALL TURNIR ZA DRŽAVNO PRVENSTVO U-10 V soboto, 23. maja, se je v športni dvorani OŠ Marije Vere na Duplici končala serija turnirjev za Državno Floorball prvenstvo Slovenije za igralce letnika 1998 in mlajše. Na dveh malih floorball igriščih se je pomerilo devet ekip. Zanimive in napete dvoboje smo spremljali že v predtekmovanju, kjer so si polfinalne nastope zagotovile ekipe INSPORT U-10, POLANSKA BANDICA, BOROVNICA U-10A IN EKELČKI. Žal se v najtežji predtekmovalni skupini (A) domača ekipa ŠPORTEK ni uspela prebiti v polfinale, kljub temu pa smo z zmago nad PLAVŽKI (6:2) osvojili solidno peto mesto in s tem tudi peto mesto v državnem prvenstvu. V tekmi za tretje mesto si je ekipa BOROVNICE U-10A z zmago zagotovila tudi skupno tretje mesto v državnem prvenstvu. Finalna teknia je odločala o prvaku. Boljšo igro je prikazala ekipa POLANSKA BANDICA in zasluženo osvojila naslov državnih prvakov za leto 2009. Medalje sta podelila predsednik FZS Davor Matijaševič in predstavnica Floorball zveze iz Španije. Preko 100 mladih športnikov, dobra organizacija tekmovanja, lepo vreme in več kot 300 gledalcev je poskrbelo za kvalitetno športno predstavo in promocijo tejga atraktivnega športa. Hvala vsem prizadevnim članom društva SPORTEK za odlično opravljene organizacijske naloge. METOD SIMIČAK TEK TROJK PRIVABIL VELIKO KAMNIČANOV Znamenita Žica je od nekdaj veljala za prvo resno preizkušnjo vzdržljivosti in hitrosti v sezoni. V zadnjih letih se je 28-kilometrski preizkušnji pridružila še 12-kilometrska, ki je letos privabila več kot 1100 trojk, na 28 km pa je teklo 155 trojk. Teka trojk se je udeležilo veliko kamniških tekačev, ki so v cilj prihajali med prvimi tekorekoč eden za drugim, kot bi imeli občinsko prvenstvo. Da niso zgolj otroci Tri-sportove šole triatlona v izvrstni formi in zmagujejo na triatlonskih in drugih tekaških preizkušnjah, so dokazali tudi starejši triatlonci. Za dobrih 10 sekund so prehiteli prvo ekipo KGT Papež in ob absolutnem petem mestu slavili zmago pri veteranih. Rezultati najhitrejših kamniških trojk: 5. mesto: 1296 »GARMIN - SAUCONV« Miro Kregar 1962, Matic Romšak 1964, Franci Pirc 1964 0:46:07 0:46:07 12MB 1 6. mesto: 1153 KGT PAPEŽ KAMNIK Mirko Janjatovič 1971, Tomaž Kalan 1958, Tomaž Soklič 1974 0:46:18 0:46:19 12MA 5 8. mesto: 1259 KGT PAPEŽ Marko Spruk 1973, Izidor Berčič 1970, Kveder Kamniški triatlonci z nazivom »Garmin - Saucony« se veselijo zmage in hitrih copat. Lado 1963 0:47:01 0:47:02 12MA7 14. mesto: 1304 ZARJA ELEKTRONIKA Igor Alpner 1968, Bojan Kemprl 1961, Zdravko Volkar 1976 0:51:05 0:51:19 12MA 11 18. mesto: 535 PSSV 4 Iztok Arbajter 1971, Bojan Kovič 1969, Gregor Arbajter 1976 0:52:32 0:52:54 12MA 14 23. mesto: 1264 780 LET MESTA KAMNIK Dušan Petrovski 1970, Miha Ažnik 1975, Marjan Veršnik 1959 0:53:34 0:53:46 12MA 18 Na daljši razdalji seje pogumno preizkusila ekipa s Tunjic z rezultatom: 74. mesto: 842 TUNSKE KUMARE & PODGORC Matej Krumpestar 1974, Boris Mikuš 1974, Aleksander Mikuš 1961 2:41:08 2:41:08 28MA 49 PLANINSKI KOTIČEK Težko je postati alpinist, še težje kamniški alpinist Vse do letošnjega leta je kamniški alpinistični odsek sprejemal v svoje vrste nove člane v decembru. V zadnjih letih seje to dogajalo na Kamniškem sedlu. Ker pa je bila lanskega decembra ob predvidenem datumu sprejema velika nevarnost snežnih plazov, se je ta sprejem premaknil v letošnje leto. Tudi kraj seje spremenil - namesto v kočije bil sprejem kar na prostem, ob Lepem kamnu v Kamniški Bistrici. Vendar zaradi tega ta slovesnost ni bila prav nič okrnjena, po mnenju nekaterih udeležencev je celo veliko pridobila. Tako je kamniški AO v nedeljo, 12. aprila, med svoje vrste sprejel dva nova člana: Andreja Slaka in Tadeja Trobevška, ki sta že v letu 2008 opravila uradni izpit. Med svoje vrste je sprejel tudi Monico Kambič, kije v kamniški AO pristopila iz drugega AO. Pravijo, da je težko postati alpinist, še težje pa kamniški alpinist. Helikopterska vaja GRS Čeprav helikopter v skladu s predpisom še vedno ne leti v akcijo reševanja, če v ekipi ni zdravnika, je vseeno koristno, da vsi gorski reševalci poznajo osnovna pravila uporabe tega zračnega plovila, saj bo slej ali prej to neumno določilo odpravljeno. Zato so v torek, 12. maja, v Kamniški Bistrici imeli kamniški gorski reševalci vajo vstopanja v helikopter na tleh in izstopanja iz njega, ko lebdi, kot trni Prenos ponesrečenca iz helikopterja prenos ponesrečenca v helikopter in iz njega. Vaje, v kateri je sodelo- \ val helikopter Slovenske vojske s tričlansko posadko in dva letalska inštruktorja GRS, seje udeležilo JO članov, pa tudi predstavniki PčD Kamnik. Bojc TRIATLON PTUJ tk trisport na STOPNIČKAH V VSEH KATEGORIJAH Najmlajši tekmovalci TK Trisport. • 'V Za triatlonce TK Trisport je bila nedelja, 10. maja, nadvse uspešna. Na triatlon tekmi slovenskega pokala v Termah Ptuj smo videli prvo 2niago Jaroslava Kovačiča (TK Krško) pred Bojanom Cebinom (TK Ribnica). Pri ženskah je drugič zaporedoma slavila Monika Oražem (TK Ribnica) pred Ano Grkman (TK Trisport). V disciplini super sprint triatlona je bila zopet najboljša Kamničanka Katarina Ogrin. Tekma je bila dobro obiskana. Preko 300 tekmovalcev se je pomerilo v disciplinah cici akvatlon A (50 m plavanje + 400 m tek), cici akvatlon B (100 m plavanje + 800 m tek), super sprint triatlon (300 m Plavanje + 8 km kolo + 2 km tek) in sprint triatlon (750 m plavanje + 20 km kolo + 5 km tek). Med najmlajšimi v cici akvatlonu sta zmago slavila Kamničana, med deklicami Tjaša Vrtačič, med dečki Jan Škrjanc. V disciplini akvatlon 100 m - 800 m je zmagala kot ponavadi Kristina Uršič. Sezultati TK Trisport tekmovalcev po kategorijah: AKVATLON (50 m plavanje, 400 m tek): ffll. deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 2. Gaja Perko, 4. Sarah Posl Uti, dečki: 1. Jan Škrjanc, 3. Jan Uršič, 4. Lovro Planko, 5. Teo Flis, 6. Jan Grilj, 10. Žiga Berlec, 11. Marko Pretnar, 18. Gašper Zajc (100 m plavanje, 800 m tek) leklice: 1. Kristina Uršič, 2. Tinkara Capuder, 4. Katarina Humar, 5. Nika Bavčar dečki: 2. Matevž Planko, 3. Drejc Kregar, 6. Martin Grilje, 7. Luka Bela ' Kočar, 9. Žiga Zajc, 10. Teo Podobnik, 12. Luka Paulič SUPER SPRINT TRIATLON (300 m plavanje, 8 km kolo, 2 km tek): st. deklice: 1. Liza Uršič ..st- dečki: 5. Lovro Humar radetinie: 1. Katarina Ogrin, 2. Maruša Klemenc, 5. Teja Jazbinšek, S.Vesna Vrhovnik, 11. Lucija Grilje kadeti: 8. Jan Lipovšek SPRINT TRIATLON (750 m plavanje, 20 km kolo, 5 km tek): mi. mladinke: 2. Ana Grkman ml- mladinci: 2. Simon Koželj, 4. Štefan Grilje 3Lmladinke: 2. Manca Vrhovnik mladinci: 4. Rok Vrhovnik Žlgni L: 7. Miha Rudi Šlani II.: 16. Tomaž Planko imterani II.: 1. Miro Kregar, 2. Jani Železnikar Jerani III.: 1. Viktor Ekart V petek, 29. maja, se pričnejo TRIŠPORTNI DNEVI. Prva tekma je akvatlon ob 17. uri v Termah Snovik. Drugi del tekmovanja poteka duatlon Kamnik v nedeljo, 31. maja, s pričetkom ob 10. uri na štadionu Mekinje. Obsežne priprave na obe tekmi so pri koncu. Organizacija TK Trisporta je bila do sedaj vedno brezhibna. Trišpotne dneve je etos podprla družba Pos Elektronček, novi sponzor šole triatlona v |®tošnji sezoni pa je ALPREM (družbi Alu Alprem in Alprem Oprema). vabljeni! Romana Capuder novami tega priljubljenega športa in na teniških igriščih preživeli ne-aJ prijetnih uric. Kot so zadovoljni ugotavljali, tenis združuje športno okreacijo in druženje. t.u. c:n >‘t Teniški klub Kamnik vas vabi, da se osnov teniške igre naučite V) v teniški šoli, ki je organizirana za otroke, mladino in odrasle, poteka pa v individualni \ ali skupinski obliki. NO\ O - v začetku junija bomo pričeli z vadbo tenisa za upokojence! ttK Pot1robnejše informacije lahko dobite po elektronski pošti na e-naslovu "utamnik@t-2.net ali po telefonu na 041 786 743 (Matjaž Pogačar). KADETINJE CALCITA PIŠEJO ZGODOVINO Le malo je manjkalo in bi bila ta nedelja v zgodovino kamniške odbojke zapisana z zlatimi črkami. In to dobesedno, saj je kamniške kadetinje, ki so pred dvema letoma osvojile drugo mesto pri starejših deklicah, od naslova državnih prvakinj ločilo le štiri točke. A kot da so se ustrašile izjemnega rezultata, so se jim v odločilnih trenutkih zatresle roke in dopustile Mariborčankam zmago v četrtem in petem setu in naslov je romal v Maribor. Kamničanke so nekako v krču začele polfinalno srečanje na Jesenicah proti Prevaljam, ki so si hitro nabrale prednost, kar je bilo kljub dobri igri Kamničank v nadaljevanju dovolj za zmago v prvem setu. V drugem setu pa so Calcitovke dokazale, da so iz pravega testa in razbile Korošice, z dobro igro pa nadaljevale tudi v tretjem in se na koncu z uvrstitvijo v veliki finale veselile še enega uspeha kamniške ženske odbojke. V finalu smo v prvem setu gledali izenačen dvoboj, ki so ga na koncu dobile Mariborčanke, že v drugem setu pa so Kamničanke stopile na plin in set gladko dobile. Izenačena igra pa se je nadaljevala v tretjem in četrtem setu. Tretjega so v končnici dobile Kamničanke, ki so odlično odigrale tudi četrtega do rezultata 21:18. Ko so imele žogo za 22. točko, so mnogi že videli, kako se Calcitovkam okrog vratu svetijo zlate medalje, a le malenkost nezbranosti je bilo dovolj, da so se Mariborčanke pobrale in v napeti končnici dobile set ter tako izenačile rezultat na 2:2. Pred odločilnim petim setom so bile tudi v veliki psihološki prednosti, ki so jo tudi izkoristile in zasluženo osvojile naslov državnih prvakinj in se tako maščevale za poraz pri starejših deklicah izpred dveh let. Kamničanke so bile na koncu vidno razočarane ob dejstvu, da se jim je iz rok izmuznil prvi državni naslov za kamniški klub v mladih kategorijah, a hkrati vesele izjemnega uspeha, saj so bile še pred enim mesecem daleč od uvrstitve med osem najboljših ekip v Sloveniji, sedaj pa so izmed 48 ekip osvojile drugo mesto. S tem rezultatom so samo dokazale, da je letnik 1992 prav gotovo najboljši rod kamniških odbojkaric, ki pa se bodo morale dokazovati za prehod v člansko kategorijo, kjer imajo v kamniškem klubu ogromne načrte, saj se je ekipa po odpovedi Nove Gorice, avtomatsko uvrstila v Pokal Challenge in prav tako v Interligo (tako jim ne bo potrebno igrati prvega dela DP). S tem bomo v Kamniku lahko spremljali vsaj devet močnih mednarodnih tekem. Več o novih okrepitvah in načrtih za prihodnjo sezono pa v naslednjih številkah. Za ekipo kadetinj so letos nastopale: Petra Vrhovnik, Živa Grilje, Nika Obolnar, Željana Blagojevič, Sara Gregorinčič, Doris Puketa, Ana Katarina Hribar, Nina Premk, Nika Lekan, Manca Kadunc, Eva Šarec, Hana Jaksetič in Anja Cvijanovič Hudoklin; trener je bil Franci Obolnar, pomočnica pa Vesna Puketa. Izjemen uspeh pa so na turnirju v Braslovčah osvojile tudi Calcitove najmlajše igralke letnik 1998, ki so že z uvrstitvijo na finalni turnir krepko presegla vsa pričakovanja. Na finalnem turnirju so sicer v prvi polfinalni tekmi izgubile proti Kanalu, a nato v boju za tretje mesto presenetile domačinke in se tako veselile izjemnega tretjega mesta izmed 46 sodelujočih ekip. S tem so le še dokazale, da se za prihodnost kamniške ženske odbojke ni bati, saj so tretjemu mestu članic, devetemu mladink, drugemu kadetinj, trinajstemu starejših deklic, petemu do osmemu mestu deklic v mali odbojki (mali finale je 30. maja ob 10. uri v Stranjah), s tretjim mestom dodale le smetano na sok izjemni sezoni kamniških deklet. Za ekipo mini deklic so nastopale: Klara Bašelj, Eva Jemec, Klara Jordan, Brina Kvasič, Ana Pibernik, Daša Ravnikar, Ana Špoljarič, Neli Subelj in Tjaša Tičar; trenirala pa sta jih Barbara Novak in Marjan Novak. Da pa v tem obdobju ne bi govorili le o uspehu deklet, pa so poskrbeli igralci v mali odbojki, ki so se uvrstili v veliki finale, ki bo ta konec tedna na Brezovici. Kamničani so v letošnji sezoni že premagali tudi nekaj nasprotnikov na velikem finalu in odkrito upamo, da bomo po tej soboti govorili tudi o velikem uspehu mladih odbojkarjev. Cicol. NA 1. TEKMI ZA EVROPSKI MLADINSKI POKAL V LOKOSTRELSTVU NA POLJSKEM SLOVENSKI KADETI OSVOJILI EKIPNO ZLATO MEDALJO Zmagovalna kadetska ekipa seje veselila izrednega uspeha slovenskega lokostrelstva - prve medalje za slovensko ekipo v samostojni Sloveniji: Kristijan Bauer (LK Logatec), Jan Rijavec (LK Logatec in Klemen Štrajhar (LK Kamnik). Letos je Poljsko mesto Legnica od 12. do 16. maja organiziralo 1. tekmo za evropski mladinski pokal, ki so se je udeležili najboljši mladi lokostrelci iz 24 evropskih držav. Med njimi so bili tudi najboljši štirje slovenski kadeti, trije mladinci z ukrivljenim lokom in kadetinja s sestavljenim lokom. Slovenska mladinska reprezentanca je na Poljsko odpotovala v spremenjeni sestavi kot lansko leto. Lokostrelskemu klubu Kamnik je bilo veliko priznanje izkazano s tem, da so bili v reprezentanco povabljeni kar trije člani kluba: kadet Klemen Štrajhar ter mladinca Gregor Rajh in Jaka Komočar. Vse večje mednarodne tekme se začnejo najprej z uradnim treningom, naslednji dan pa je na vrsti prvi del posamičnih kvalifikacij vseh udeležencev po starostnih kategorijah in slogih. V sredo, 13. maja, so se lokostrelci pomerili na dveh daljših razdaljah in sicer mladinci na 90 m in 70 m, kadeti pa na 70 m in 60 m. Naslednji dan so nadaljevali streljanje na dve krajši razdalji in seštevek vseh štirih razdalj je naše fante uvrstil nekako po pričakovanjih. Najbolj sta presenetila kadet Jan Rijavec (LK Logatec), ki se je z odličnim streljanjem uvrstil na 6. mesto od 51. tekmovalcev, kadetinja Toja Černe (LK Feniks, Kranj) pa je prevzela vodstvo v svoji skupini. Najbolj nas je razveselil podatek, da je seštevek rezultatov naših treh najboljših kadetov v kvalifikacijah pripeljal kadetsko ekipo na zavidljivo 3. mesto med enajstimi ekipami, kar je pomenilo zelo dobro izhodišče za sobotne dvoboje ekip. V petek smo nestrpno pričakovali dvoboje posameznikov glede na uvrstitve v kvalifikacijah. Klemen Štrajhar je prvi dvoboj proti tekmovalcu iz Belorusije gladko zmagal, v drugem dvoboju proti tekmovalcu iz Nemčije pa je za en sam krog izpadel iz uvrstitve med prvih 16. in pristal na končnem 20. mestu. Jaka Komočar je v prvem dvoboju premagal tekmovalca iz Rusije, v naslednjem pa še tekmovalca iz Poljske, v tretjem pa je klonil proti Nemcu in osvojil odlično 14.mesto. Gregor Rajh je žal izgubil prvi dvoboj in osvojil končno 35. mesto. Popoldne pa se je vsa reprezentanca veselila zlate medalje naše odlične lo-kostrelkeToje Černe iz LK Feniks, Kranj. Sobota je bila za našo reprezentanco izredno razburljiva. Kadetsko ekipo so čakali boji za medalje, medtem, ko je bila mladinska ekipa pred začetkom dvobojev na 14. mestu. Zjutraj jih je pričakalo hladno in deževno vreme, toda to ni vzelo našim kadetom optimizma. Maksimalno motivirani so v prvem dvoboju premagali Ruse, potem pa so proti njim klonili še odlični Italijani. Zavedali so se, da je medalja že njihova, le barva je še ostajala neznanka. Spoznali so, da gredo v finalni dvoboj skupaj s favoriziranimi Ukrajinci, ki pa so morali priznati premoč naših treh fantov, ki so osvojili neverjetno prvo mesto, kar hkrati pomeni tudi prvo medaljo za slovensko ekipo v samostojni Sloveniji. Uspeh je reprezentanca zasluženo bučno proslavila na večernem banketu, ki gaje priredil organizator. Končna uvrstitev: 1. mesto: SLOVENIJA, 2. mesto: UKRAJINA in 3. mesto: ŠPANIJA. Mladinska ekipa je bila nekoliko manj uspešna, nesrečno je izgubila prvi dvoboj s Francozi in se z dobrim rezultatom uvrstila na končno 11. mesto. Zmagovalci so bili Poljaki. Reprezentanca se je v Ljubljano vrnila v nedeljo, 17. maja, zvečer, kjer smo jih navdušeno pričakali, saj so v domovino prinesli kar dve zlati medalji iz tako velikega tekmovanja, kar jevza Slovenijo veliko priznanje. Žal so ti rezultati objavljeni samo v lokalnih medijih, ker večji mediji, žal, ne kažejo zanimanja za ta lep in popularen šport v Sloveniji. Naše reprezentante čaka konec junija 2. tekma za evropski pokal v Italiji, v juliju pa upajo na odhod na svetovno mladinsko prvenstvo v ZDA, kjer bo prisotna vsa svetovna kadetska in mladinska elita. Želimo jim še veliko tako lepih uspehov. V slovenski mladinski ekipi sta nastopila kar dva kamniška lokostrelca. Na sliki: Jajka Komočar (LK Kamnik), Anže Kus (LK Šenčur) in Gregor Rajh (LK Kamnik). Teniški klub Kamnik Po štirih letih spet okusili slast zmage, a tudi grenkobo poraza Članska ekipa Teniškega kluba Kamnik po nekaj letih premora spet nastopa v ligaškem tekmovanju Teniške zveze Slovenije. Čeprav so se nekateri odlični kamniški igralci v zadnjem trenutku premislili in se odločili, da še eno sezono igrajo v drugih slovenskih klubih v prvoligaški konkurenci, pa ta odločitev vodstva kamniškega kluba ni odvrnila od prvotno zastavljenega cilja nastopanja v tretji ligi. Prvo tekmo so Kamničani odigrali pred svojimi navijači, gostje iz Idrije pa so veljali za favorite za končno zmago, saj v njihovih vrstah igra tudi bivši državni prvak in reprezentant v mladinskih kategorijah Boštjan Bolko. Nervoza pred prvim nastopom je bila velika, domači fantje pa so dokazali, da so iz pravega testa. Aleš Pogačar in Miha Crnkovič sta kot najbolj izkušena morala na svoja pleča prevzeti breme imperativa zmage, saj od mlajših Nejca Lemiča in Naceta Koncilje realno ni bilo pričakovati, da lahko v članski konkurenci presenetita. Aleš in Miha sta svojo vlogo odlično opravila, premagala svoja nasprotnika in po igrah posameznikov je bilo 2/2. O končnem zmagovalcu dvoboja je odločala igra dvojic, kjer sta Aleš in Miha združila moči, brez težav zmagala in Kamničani so se veselili prve ligaške zmage po štirih letih. Prav veliko časa za slavje pa ni bilo, saj je že naslednji dan v goste prišel prvi favorit lige - ekipa Rivala iz Ljubljane, za katero igra vrsta igralcev, ki so prišli iz drugih klubov. Po dvobojih posameznikov je kazalo na veliko presenečenje, saj sta po zmagi Mihe Crnkoviča in porazu Naceta Koncilje Aleš Pogačar in Nejc Lemič osvojila prva niza, nato pa so se stvari obrnile in gostje so že po igrah posamezno imeli neulovljivo prednost 3/1. Vsi so se zavedali, da zmaga proti Rivalu po vsej verjetnosti pomeni tudi uvrstitev v drugo ligo, zato je bilo razočaranje kar precejšnje. Kljub porazu pa Kamničani še niso vrgli puške v koruzo, odločeni so, da do konca lige premagajo vse svoje nasprotnike in čakajo ne morebiten spodrsljaj ekipe Rivala v tekmah z drugimi ekipami. Rezultati (prvi krog so bili Kamničani prosti): Drugi krog - Kamnik : Idrija 3/2, Aleš Pogačar: Domen Jereb 6/2,6/2, Miha Crnkovič: Boštjan Bolko 6/2, 3/6, 7/5, Nejc Lemič: Jani Murovec 4/6,4/6, Nace Kon-cilja:Matic Vogrič 4/6, 3/6, Aleš Pogačar/Miha Crnkovič : Jaka Flajšaker/Matic Vogrič 6/2,6/1. Tretji krog - Kamnik : Rival Ljubljana 2/3, Aleš Pogačar.Bru-no Nikolič 6/2, 6/7, 2/6, Miha Crnkovič : Nikola Maljkovič 6/4, 7/5, Nejc Lemič : Saša Božovič 6/2,4/6,3/6, Nace Koncilja : Peter Jan 3/6, 1/6, Nejc Lemič/Nace Koncilja : Gregor Gabor/Miha Slapnik 7/5, 7/6. Poroke Prvi meseci leta običajno za poroke niso najbolj zanimivi, tisti, ki se odločijo za uradno potrditev zveze, namreč kar raje počakajo na cvetočo, dehtečo pomlad ali toplo poletje. Zato smo z matičnim uradom povzeli podatke o sklenjenih zakonskih zvezah na kamniški upravni enoti v prvih štirih mesecih letošnjega leta. V januarju sta se poročila PAHULJE LUDVIK, Sodražica, Žimarice 46, star 33 let in MALI DARJA, Loke v Tuhinju 18, stara 25 let. V februarju se je prav tako samo en par »opogumil« za potrditev skupne zveze na matičnem uradu: MEŽNAR ALJAŽ, Vir, Koliška ulica 114, star 28 let in PLAČE BARBARA, Komenda, Glavarjeva cesta 64, stara 27 let. V marcu so se poročili: - OGRIN ŽIGA, Kamnik, Zikova ulica 2, star 29 let in GABRIČ MOJCA, Kamnik, Župančičeva ulica 1, stara 29 let - SCHIRO MIHA, Kamnik, Ljubljanska cesta 31, star 32 let in KOVAČEC ANICA, Kamnik, Ljubljanska cesta 31, stara 29 let - RONDOVIČ DAVOR, Zgornje Stranje 6, star 20 let in ARNIK ALENKA, Ljubljana, Krivec 3, stara 22 let - HALILAGIČ SAMIR, Kamnik, Ljubljanska cesta 4D, star 22 let in MURATOVIČ SANELA, Zborište b.b., stara 18 let V aprilu so se poročili: - KATERN DOMEN, Ljubljana, Tržaška cesta 119, star 28 let in RUGEIJ DARIJA, Ljubljana, Lampetova ulica 13, stara 28 let - ČADEŽ TILEN, Kamnik, Aškerčeva ulica 5A, star 25 let in HULJEV TINKA, Kamnik, Kranjska c. 4C, stara 20 let - ANŽLIN PRIMOŽ, Dob, Prešernova ulica 17A, star 28 let in REPNIK MOJCA, Vrhpolje pri Kamniku 186, stara 26 let - KUHAR JANKO, Podgora pri Zlatem Polju 5, star 29 let in POGAČAR TATJANA, Podgora pri Zlatem Polju 5, stara 22 let ZLATE POROKE 21.2.2009 v Kamniku med Karlom Andičem, roj. 11.10.1935, in Humar Marijo, roj. 9.4.1934, Kamnik, Rudniška ulica 11. 7.3.2009 v Kamniku med Urbanec Jožefom, roj. 6.4.1930, in Gerkman Pavlo, roj. 28.1.1927, Zgornje Stranje 60. 4.4.2009 v Kamniku med Bremšak Jožetom, roj. 19 2.1933, in Zarnik Angelo, roj. 3-6.1937, Podgorje 125. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Tel.: 01/56-55-120 www.klinika-vtz.si VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE! SERVO H splošno mehanično vzdrževanje strojev, servis in popravilo vijačnih in batnih kompresorjev Roman Smrečnik s.p. Bistričica 21 b, 1242 STAHOVICA tel.: 031 549 505 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je... ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene in mamice ELIZABETE DROLEC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom iz Lok, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala g. župniku za pogrebni obred, sodelavcem ETI Kamnik, Društvu Sožitje Kamnik, delavcem LIP Radomlje in vsem drugim, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: mož Ciril, hči Marinka in sin Jožko Maj 2009 Jaz nočem, da bi svet spoznal skrivnosti moje in bolesti, kako sem ljubil, kaj prestal, prepuščam sodbo Bogu in vesti. (Mihail J. Lermontov) ZAHVALA V 9J. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi oče, dedek, pradedek, brat, stric, tast JANEZ KUHAR Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen pogrebni obred in obisk prvih petkov, pogrebnemu zavodu iz Dvorij, pevcem iz Komende in gasilcem. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste skrbeli zanj in ga negovali zadnje mesece njegovega življenja: Silvi Bizjak, Zori Pibernik, Nevenki Hribar, Marti Jerman. Vsem iskrena hvala. Vsi njegovi Maj 2009 »TRIMSKI POHOD« Lansko leto so ne ravno najbolj ugodne razmere preprečile tradicionalni »trimski« pohod na Veliko planino čez Kuklarje. Zato ga bomo poskusili opraviti letos v soboto, 7. junija. Odhod bo ob 7.30 (po prihodu avtobusa) s parkirišča pod spodnjo postajo nihalke na Veliko planino. Pot je zahtevna, zato je potrebna ustrezna usposobljenost in oprema. V primeru slabega vremena ali neustreznih razmer pohoda ne bo. Zaželena je prijava na št. 041 777-187 do petka, 5. junija, do 18. ure. PNEUMATIC CENTER 01/ 83 08 350 VRTNE JAGODE vsak dan sveže nabrane. Jenko Sonja, Mlaka 16, Komenda tel.: 01/8342 163 Stahovica 20? telefon 01/83 25 410 odprto od 10. do 21 ure, torek zaprto POSLOVNA KOSILA, POROKE IN ZABAVE ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE Za ljubitelje domačih in divjačinskih jedi. mnmsvojmmupemmjccmv TEHNIČNA TRGOVINA Rj «0m*GElV7E^ ' meovnue,# Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 UGODNA PONUDBA! AC AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PBI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI • BREZPLAČNA DOSTAVA • www.pernecom.si X Spoštovani! j Ko ob izgubi vašega j) najbližjega ne veste kam, , | so vam naše usluge 1 I na voljo Neprekinjeno L Noč in Dan! - Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, j s posluhom ___________________ i' m POGREBNIK dvorje št. 13, <' 4207 Cerklje { POGREBNE STORITVE Jel.: 04/252-14-24 Dvorje, d.o.o. GSM: 041/624-685 \Xi Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel. ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra CECILIJA GERBEC po domače Kavkeževa mama iz Pšaj novice Zahvaljujemo se sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter darove za svete maše. Hvala osebni zdravnici dr. Jermanovi in patronažni med. sestri Marinki, g. župniku A Klobučarju za opravljen pogrebni obred in g. Žavbiju za poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Pšajnovica, maj 2009 Ko pošle so ti moči zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš v naših srcih še živiš. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča PAVLA KOROŠEC iz Bele pri Motniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalja, podarili cvetje, sveče in darovali za svete maše. Hvala g. župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen obred, govorniku Mirku Železniku, trobentaču za zaigrano Tišino in vsem, ki ste našo mamo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Iskrena zahvala tudi osebni zdravnici dr. Marti Jerman in patronažni sestri Lojzki Lipovšek za vso skrb in nego. Lepa hvala tudi vsem, ki ste jo imeli radi in jo v času njene bolezni obiskovali in nam nudili pomoč. Žalujoči vsi njeni Maj 2009 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. Tiha, nema je gomila, kjer počivaš mama ti. ZAHVALA V 43. letu nas je zapustila draga mamica, hčerka in sestra MIRA NARAT z Žal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem DKD Solidarnost. Žalujoči: hčerka Doroteja, sin Aljaž, mama Angelina in sestra Tatjana z družino Maj 2009 Pojdem, ko pride moj čas, pojdem na rožnate poljane, kjer najdem vse svoje, zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. ZAHVALA K večnemu počitku je odšla naša draga mama, babica, prababica in sestra MARIJA TROHA z Bakovnika Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, izrekli sožalje in podarili cvetje ih sveče. Za skrb in prijaznost smo hvaležni dr. Plešnarjevi, sestri Heleni in patronažni sestri Nevenki. Hvala gospodu župniku za lep obred, ko smo jo v krogu družine pospremili na zadnjo pot. Z razgledanostjo je obogatila svoje tri rodove. Ostal nam bo spomin na njeno dobro srce. Žalujoči: sin Mirko, hčeri Mira in Vanda z družinami Kamnik, maj 2009 »Življenje celo si garal, z veseljem zemljo obdeloval, za dom, družino si skrbel, za prijatelje vedno čas imel. ZAHVALA V 80. letu starosti je tiho odšel na ono stran tančice naš dragi JOŽE POTOČNIK Miklavževčev ata z Zduše Sledi ostale so povsod od tvojih pridnih rok.« Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, vaščanom Porebra in Nevelj za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in spremstvo na njegovi poti v večnost. Hvala kolektivu ETI d.o.o. Kamnik, ZD Kamnik in zobne ambulante, TRI-PRO Domžale, KGZ Kamnik in Društvu upokojencev Kamnik. Zahvala g. župniku Pavlu Piberniku, mekinjskim pevcem in glasbenim mojstrom: Urošu Koširju iz Vrhpolj, Svetlani Novakovič iz Beograda in Maticu Smolnikarju iz Mekinj. Posebna zahvala dr. Jermanovi, patronažnima sestrama Darji in Majdi ter negovalki Fani. Hvala tudi urgentni ekipi ZD Kamnik. Hvala vsem, ki ste poskrbeli za lepo zemeljsko slovo in vsem, ki se ga spominjate v molitvi. Njegovi najdražji Maj 2009 ' Naravno. Čisto. Prijazno. Naravno. Čisto. Prijazno. Zemeljski plin je prijazen tako do uporabnika, kot do okolja, v katerem živimo. Odlikuje ga namreč široka uporabnost, izjemna ekonomičnost in udobje. Njegova ekološka neoporečnost in preprostost uporabe pa botrujeta njegovemu imenovanju za energent tisočletja. Enostavnost uporabe zemeljskega plina in njegova prijaznost za uporabnika je presenetljiva. V udobju svojega doma preprosto pritisnete na gumb in že regulirate toploto. Brez naročanja ali čakanja na kurilno sezono lahko ogrejete svoj dom kadarkoli. Vaši stroški so namreč vezani na dejansko porabo plina in tako porazdeljeni čez celotno leto. Poleg ugodja topline vašega doma, ki vam jo nudi zemeljski plin, je njegova poraba ugodna tudi za vašo denarnico. Še bolj ugodna za vaš žep pa je ponudba podjetja Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, in vam v paketu Pomladna toplina ponuja več ugodnosti hkrati: popust v vrednosti 200m3 plina, izdelavo celotnega projekta notranje plinske napeljave, hkrati pa vam brezplačno demontirajo in odpeljejo staro ogrevalno peč! Ugodnosti paketa Pomladna toplina so v skupini Petrol pripravili izključno za občine s Petrolovim plinovodnim omrežjem! Vsestranskost je najboljša lastnost zemeljskega plina. Razveselil vas bo tudi v poletnih mesecih, ko vam bo priskočil na pomoč pri hlajenju prostorov. Poleg ogrevanja in hlajenja prostorov, vam nudi tudi možnost kuhanja in gretja vode. Plinska peč je v primerjavi z drugimi pečmi zelo majhna in prihrani dragocen prostor v vašem domu. Čistoča same peči pa je neprimerljiva s pečmi, ki so namenjene uporabi drugih energentov. Njeno čiščenje boste prepustili strokovnjakom skupine Petrol, vi pa se boste tačas prepustili udobju vašega doma. Zemeljski plin sodi med energetsko najbolj učinkovite energente. Njegov izkoristek se giblje med 96 in 104 odstotki. Hkrati je okolju prijazen, saj ob pravilni nastavitvi plinskih naprav v procesu izgorevanja nastajata le ogljikov dioksid in voda. Paket pomladna toplina bo razbremenila vaše enkratne stroške namestitve plinske napeljave in k vam pripeljala strokovnjaka skupine Petrol. V vašem naselju je že postavljeno Petrolovo plinovodno omrežje. Ob sklenitvi pogodbe o izvedbi notranje plinske inštalacije s podjetjem Petrol Plin, ki je del skupine Petrol, lahko izkoristite ugodnosti, ki so jih pripravili samo za vas. Ne pozabite! Z uporabo čiste energije skrbimo za skupno prihodnost! iti** PETROL Ugodnosti paketa Pomladna toplina lahko ob podpisu pogodbe o izvedbi notranje plinske inštalacije uveljavijo vse fizične osebe, in sicer do 31.12.2009. Popust v vrednost 200 m3 zemeljskega plina bo obračunan po ceni, veljavni na dan spuščanja plina v notranjo plinsko napeljavo. • • • • 01 47 14 556 • plin@petrol.si • www.petrol.si PETROL _____r Snovik 8km m neti Igrišča, bazeni 500 m Kamniška Bistrica 13 km Velika Planina 8 km Sv. Primož 5 km DOM STAREJŠIH OBČANOV Celje 60 km Terme Kranj 28 km Letališče Jožeta Pučnika 15 km j..- K Tunjice 5 km Smučišče Krvavec 16 km '■'4:*' Sa*1 Stari Grad ■■nP’ JF 30 min ® OBJEKTI VI. FAZI IZGRADNJE V prelepi zeleni pokrajini ob reki Nevljici in v neposredni bližini doma starejših občanov bomo zgradili naselje s 147 oskrbovanimi stanovanji. Lokacija je umaknjena iz mestnega vrveža v naravo, a je hkrati le 5 -10 min hoje do centra Kamnika. Ljubljana 20 km Golf Arboretum 5 km BIR m mai&vis biro OPRAVŠ d.o.o., družba za projektiranje in tehnično svetovanje Maistrova ulica 16, Kamnik tel.: 839 28 44, gsm: 031 604 082 www.opravs.si PROJEKTIRANJE VSEH VRST OBJEKTOV: STANOVANJSKE HIŠE, PRIZIDKI, INDUSTRIJSKI OBJEKTI, VSE VRSTE POMOŽNIH OBJEKTOV... PRISKRBIMO VSO POTREBNO DOKUMENTACIJO 4A GRADBENO DOVOLJENJE. LANEN CVET tekstilna trgovina Moste pri Komendi 74, tel.: 01/8341-660 v h | 1 KOSTIMI I . CAPRI HLAČE /7 e vnrtv n lavi * 4 l > <> **** I . VJ PIŽAME 1 mm mimt I KRATKE HLAČE PRIBOR ZA ŠIVANJE . OTROŠKA OBLAČILA ./ " i (ugodne cene) , ...... OBIŠČITE NAS, SAJ IMAMO PESTRO PONUDBO ZA VAS! , Del, čas: pon .-pet.: 9h- 19h, sobota: 8h- 13h • izdelkov zdrave prehrane priznanih blagovnih znamk (Ecomil, Naturgreen, Naturata, itd.) in biološko certificiranih slovenskih ponudnikov • visokokakovostnih zeliščnih, sadnih in japonskih zelenih čajev • vrhunske otroške hrane Molle • vrhunske naravne kozmetike Dr. Hauschka, Logona in Bergland Najdete nas na Ljubljanski cesti 4a (v novi soseski pri Svetilniku), Čas, ko smo vam na voljo: pon.- pet.: 8.00 -19.00 sobota: 8.00 13.00 mamo prm 1 Ji M J, 1A H >| 'JiMfi Kamniški OBČAN 01/83 91 311, 041/662 450 j ZNIŽANJE CEN | j ZA KORUZO, PŠENICO, JEČMEN, REPIČNE TROPINE, UMETNA GNOJILA Jabolka za ozimnico I SEMENSKE TRAVE I GNOJILA ZA DOGNOJEVANJE AGROPROMET CERKLJE i 1 UL 4- okt. l 0, Cerkije, tel.: 04/252 64 40 -• ■ Si Mercator Center Kamnik vabi z najboljšo ponudbo in prijetnimi dogodki Mercator a / # , . # , najboljši sosed 60 let izdelki Solcl M ~ Ponudba velja od 28.5. do 9.6.2009. vložena zelenjava in sadje Valfrutta izdelki Paloma Esa mm Market Niper Situlo'' ' ■" trije ok*“ mmie.li.air, 2wmr *■ Unilever Redna cena: 1,79 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika EUR Ljubljanske mlekarne, Ljubljana Redna cena: 3,87 EUR Cena ob plačilu s kartico Mercator Pika 2,52 EUR vina Vipava Ponudba velja od 14.5. do 4.7.2009. Petek. 29. maj, oh 17. uri S splavom po reki, ustvarjalna delavnica Sobota, 30. maj, ob 10. uri Sladoledarna, prireditev Vabljeni na našo sladoledarno, kjer se boste osvežili s hladnim sladoledom, otroci pa se bomo kaj ; naučili v didaktični otroški delavnici Abecedama. Petek. 5. junij, ob 16.30 Hladni napitki in matematično-slikarska delavnica, prireditev Sobota, 6. junij, od 10.-12. ure : KK Mavrica in Radio Hit, prireditev Spoznajmo športno društvo Calcit Mavrica Kamnik od 9. ure dalje pred Mercator Centrom v Kamniku. Predstavili bodo svoje košarkarske selekcije, ki marljivo trenirajo in igrajo v slovenskih košarkarskih tekmovanjih. Torek, 9. junij Droga Kolinska Rarcafe Freeze, prireditev/ predstavitev Sreda, 10. junij Droga Kolinska Barcafe Freeze, prireditev/ predstavitev Petek, 12. junij, od 17.-19. ure I Cirkus in palačinkari- j jada, prireditev Cirkus s klovni in čarodeji, dvornimi norci, klovnoma in dresiranim psom, akterji na hoduljah, ki bodo v popoldanskem času otroke tudi učili hoje na hoduljah. V večernem času še zadnje veliko dejanje z bruhale! ognja in palačinkarijado. •••••••••••••••••••••••••C •••••••••••••• DISKONT NEŽIVIL MO) DOM j Domžale, Karantanska 6, tel.: 01/72 11255 POPUST j - posteljne garniture in rjuhe ; (g)/ : /<& popust : - garniture krožnikov ; Wc$DQIfesi Mbflmu tifefflflDflnn m mmm* l • sessag®™® gafin ie)i7(g&[pfl®