- tellF - PROSVETA -TIA* XU liste J« fM9 GLASILO SLOVENSKE NARÖDNE PODPORNE JEDNOTE cHicAcJa ill* čETRTEK, IS. julua (july is>f 1937. m. nss. i« A* rf Ommmm rt IUnS S. 1ST». Sabterlptfo» ÜN Toartf Urada! Md la «pravniški ptsetosi» 1 MtT a Lawadak Ate. Qffloe of Pobltsotoai M iT Seeth Lawadalo Ave. ilsghoso. Bockwen 4004 fiTEV—NUMBER 137 Aoaoptaaoo for maillac si special rate «t poste«« pnvM for te socttoa 1108, Aet of Oct S, 191T. aatkoriud on Jim 14. 191S. ijci porazili japonske čete v bitki pri Peipingu i te umaknili v ozadje po neuspešnem na-koku na kitajsko mesto. Nadaljnje japonske ete n« poti v vojno cono. Kitajska policija »tri* stavkovne izgrede v Sanghaju. Japon-1 • kabinet podvzel korake, "da zaščiti tvoje •mm" v severni Kitajaki _ 14. j ul.—Japonske če-_ bile danes zjutraj poraže-' bitki s kitajsko armado na in vzhodni strani Peipin-[¡gkar je poveljnik japonske uje v Tientsinu poslal 2000 n na pomoč četam, ki ob-Peiping. ij, 14. j ul.—Vroče bit-Peipinga so bile obnov-, danes, ko so Kitajci odbili ki naskok na to mesto. io se umaknili na južno mesta, proti Fengtaju in progo Peiping-Tientain , Nekaj ur pozneje se ljuta bitka v okoli&ču sna, kjer je glavno kitaj-i letališče, kakor tudi v bliži-cih vojaških barak, ki jajo osem milj južno od Vest se glasi, da so i velike izgube na obeh stra- med Japonci in Kitajci ile premirje, ki je bilo udnjo nedeljo. Japon-i oblasti trdijo, da je general Teh-čun, župan Peipinga, dogovor, katerega pa je ika vlada zavrgla, češ, span in drugi mestni uradni-I liao imeli pravice podpisati Ksüek, kitajski dfltffc* , je mobiliziral armado 50,000 ih vojakov, ki se zdaj po- i proti Peipingu. Japonci so ivljeni, da ustavijo to ar-ko bo dospela v bližino krij je okrog 3500 japon-vojakov prišlo v Tientsin, •oder bodo nadaljevali pot Peipingu, v čigar okolici Jtponska močne vojaške »Kije. Sedem vlakov, na ka-* je okrog 5000 japonskih v, je odrinilo iz Sanhai-proti Peipingu. Peta ja-»rmadna divizija je tudi M* i Japonske proti Piepin-V Tientsinu je koncentri-jsponska leUiska flotila sto ■>*> letal, ki Je zadnji ponde-tfktala nem iz Mandžurije. Planiki zunanjih držav v «fu. med temi ameriški, so umik svojih rojakov iz ko so se pričele širiti go-da bodo Japonci bombar-» Peiping in Paotlng iz v Sanghaju ho izbruhnili resni ¡TDi '^redi pred tovarno Far Kastern Match 1 »Uvkarji so pričeli razbfla-nakar Je bila kitajaka Pozvana v akcijo, ki je ■J Potlačila izgrede. Več i* bilo tepenih in ra-*'h v Nicijgkem naskoku. r '^uJ*' ~ da bo še nadalje vodila ^koekspioatacijoveever-in rabila oboroženo . «vede svoj načrt, če bo Tij"*06*". Poatalaboše tet-! **verno Kitajsko, če ee r»*** Jsponskimi in kitaj- * «Z v bJ*,ni J^Mjeno po aeji članov Ja- Jeklarski sta vkarji se vrnili na delo Delnft obnovitev obrata v tovarnah v Eaat Chicagu ' Eaat Chicago, Ind„ 141 jul.— Uradniki Youngstown Sheet & Tube Co. so izjavili, da se je večina izmed 7000 delavcev, ki so bili v stavki sedem tednov, včeraj vrnila na delo. Pripeljali so se direktno v tovarne na vlakih New York Central železnice in ščitila jih je železniška policija. Izgredov, katere so napovedovali, ni bilo. Organisatorji jeklarske unije CIO niso podvzeli nobene akcije, da preprečijo obnovitev obrata. Velik napis pred tovarno je informiral delavce, da kompanija nI sklenila dogovora z unijo in da bodo delali pod pogoji, kakršni so bili pred oklicem stavke. Governor Townsend kljub temu trdi, da je kompanija sklenila dogovor na konferenci, katera se je vršila v njegovem uradu v Jndiaaapoliau la Jia&»re so se udeležili njeni reprezentantje ter Van A. Bittner, direktor or-ganizatoričnega odbora CIO. J. E. Daily, direktor jeklarn Youngstown Sheet & Tube Co. v East Chicagu, je dejal, da se je 5000 delavcev vrnilo včeraj na delo. Ob koncu tega tedna bodo tovarne spet obratovale s polno paro. Sodijo, da so jeklarski delavci izgubili dva milijona dolarjev na zaslužku v teku stavke. Koliko je stavka stala kompanijo, ni znano. Vprašanje mezde in delovnih ur ni Igralo nobene vloge v tej stavki, kajti unija CIO je šla v boj le, da izvojuje priznanje kot predstavnica vseh delavcev pri kolektivnih pogajanjih. Kraval na seji (ran- k, i- coskih socialistov ! / ■ ■ . /lil Bitka na pesti začasno prekinila razprave ~ Marsellles, Francija, 14. jul.— Kratka bitka na pesti med 2000 delegati na konvenciji francoske socialistične stranke je začasno ustavila debate. Sledila je, ko je resolucijski odsek predložil poročilo, v katerem se Je soglasno izrekel proti ponovnemu sprejetju ekatremiatov v stranko, ki so bili izključeni zaradi kritiziranja stranke. Red Je bil vzpostavljen, ko je nekaj delegatov dobilo lahke poškodbe. Po rabuki je konvencija sprejela predlog, da stranka še nadalje sodeluje z vlado ljudske fronte, kateri načel uje premier Camille Chautempe. Predlog je stavil Leon Blum. bivši premier ^alUd^i^1?** «I ja sprejet s 3480 proti 1866 J«1' "drastičnih korakih, tfa^vom To je bil poraz za ekstremiste, ki so zahtevali, naj socialisti resignirajo kot člani Chautempaovega kabineta. Blum je delegatom povedal, da bo vlada podržavita francoeke železnica, ki dobivajo zdaj suh-vencije is državne blagajne r^^da prevzete, če neb. ^Ë!*'9»» angle. { ,h ¡»tnogovnikov h. premogovnl- ** PredviduJe usUno- vitev posebnega odbora, da uveljavi podržavljen je. Lastniki premogovnikov bodo v smislu Domače vesti Oblaki Chicago. — 01. urad SNPJ in uredništvo Prosvete je v torek obiskal Leo Erčul iz Elyja, Minn. Is Clevelanda Cleveland. — Zadnje dni je umrl Luka Leveč, star 55 let in rojen v Ihanu pri Domžalah na Gorenjskem. V Ameriki je živel 31 let in tu zapušča ženo in pet otrok. Bil je član društva Naprej št. 6 SNPJ___Po kratki bolezni je umrla Jennie Kranc, roj. Zaman, stara 51 let in doma is St. Vida pri Zatični. V Ameriki je bivala 28 let in tu zapušča moža, dva sinova, dve hčeri in sestro. Novi grobovi v Montani Butte, Mont. — Tu je umrl Bartel Maljevec, star 64 let in doma is Vinice v Bell Krajini. — Dalje je tu umrl Jos. Počervi-na, star 64 let in doma od Novega mesta na Dolenjskem. — Tretji, ki je tu umrl, je pa Jos. Folj is Dalmacije. Vsi zapuščajo družine. Sloveaaka revija v Južni Ameriki Buenos Aires, Arg. — Tu je izšla prva številka prve eloven-ske revije "Njive" v Južni Ameriki. Isšla je meseca junija in pravi, da je glasilo slovenskegs Delavskega kulturnega društva Ivan Cankar. Revija ne bo politična, obljubuje pa, da bo zastopala napredno delavsko izobrazbo. List je mesečnik. ■% „ ' Največji rekord ruskih letalcev Preleteli ao čez 6500 milj daljave SAN JACINTO, CALIF.. 14. Jul.—Trojica ruskih letalcev je danoe pred poldne ob pol desetih prietala v ten calif orni Jakom estu. Prvotni namen Rusov, da bodo leteli do Ban Diega ob Mehiki, je bil opuščen, ko je go-sta megla po vaem calif orni J-akem obrežju zastirala letalcem pogled na tla. Letalci ao doeegii rekord na daljavo la posekali so v brzini prvo rusko trojico, kl se še nshsjs v New Yorku In katera Je potrebovala 63 ur do Združenih držav. Loe Angeles, Cal„ 14. jul. — Rusko letalo je danes zjutraj ob sedmih — 60 ur potem, ko se je dvignilo v zrak v Moskvi — dospelo nad Callfomijo, toda ni šlo na tla v San Franclscu. Ruska trojica v letalu je vprašala z ra-diodepešo, kakšno je vreme v Južni Cslifornljl. To pomeni, ds je bilo letalo namenjeno v San Diego ob Mehiki ali kam drugam na jugu Californije. Skoro vsa letališča v severni Califor-niji so bila danes predpoldne pokrita z meglo. Ponovna obravnava proti zamorskim fantom Deeatur, Ala., 14. Jul. — Vlc-toria Priče Je ponovno povedala svojo storijo o posilstvu pred poroto, ko se je pričela druga obravnava proti zamorakim fantom. Dejala Je, da ao jo fantje posilili na tovornem vlaku, na katerem se je vozila z njimi pred šestimi leti. Z njo je bila Ruby Bat«*, katero so zamorci tudi posilili. Priče je pričala proti Clarencu Norrisu. enemu izmed samorskih fantov, ki je bil na prejšnji obravnavi obeojen na ■mrt Njegova zadeva je bila predložena pozneje višjemu so dišču. ki je odredilo novo obrav nsvo. _______ 1er ju, pred-1 Corp. in nemu mag-ru v nižji To je bil kongresni-anu, kl ata in skušala komunistič- Kongresnik oš vrkal magnata jekla Girdler je parazit in morilec Washington, D.'C. - (FP) — Kongresnik JerryfO'Connell, demokrat iz Montane, je silovito udrihal po Tomu sedniku Republic Henry ju Fordu, natu, v svojem kongresni' zborni Connellijev odgo koma Coxu in napadla odbor dokazati, da je C na organizacija 1« kot taka nevarna ameriškim uatanovam. "Kdo je ta veliki kapitalistični junak, Čigar pobojniki so ubili že 15 atavkarjev in pohabili stotine drugih, ta mc#, ki gazi v rekah krvi z namenom, da postane drugi Carnegie?" je vprašal O'-Connell, ko je orlssl Girdlerjevo zgodovino. "Girdler je parazit, gangež in morilec» ki zagovarja raketirstvo v industrijah. Ampak on ne bo dolgo Časa zastrupljal virov našega življenja, ker se svet obrača proti njemu. On je že obsojen, čeprav ga obdaja armada stavkokasov in poboj ni-kov. Girdler je gangež v svoji laatnl industriji, ker hoče uničiti svoje tekmece, ki so vsaj nekoliko pravični napram delavcem." Forda je 0'Conpell okrcal kot osebo, ki ne ve, kaj govori. Svoje poslušalce je opozoril na izjavo avtnega magnata» da ne bo pro-duciral niti enega avtomobila, če bo prohiblcija odpravljena. Ford jo bil tisti, ki je napovedal, da bo potegnil ameriške vojake iz strelskih jarkov do božiča, ko se je Amerika zapletla.i syetovno vojno. V zadnji volilni kampanji je svečano izjavil, da bo kansaškl governor Landon izvoljen za predsednika Združenih držav. Ta in druge napovedi avtnega magnata spadajo v isto kategorijo kakor ona, da ne bo nikdar priznal unije. Ford se bo moral u-klonitl organiziranim delavcem kakor ao se drugi industrijski mogotci. Kapitulacija je le vprašanje časa. O'Connell je pojaanil kongres-niku Hoff manu, ki rad kriči o pravici do dela, besedo "scab". "Kaj Je 'scab', sem izvedel od svojega očeta že v mladosti," Je dejal O'Connell. "MoJ oče je bil ranjen od skebske krogle In od takrat vem, da Je 'scab' najgršl izdajalec delavskih interesov, najbolj ostudna golazen, ki se plazi po zemlji." Spet osem trockijev-cev ustreljenih v Rusiji Moskva, 14. Jul. — Osem odličnih sovjetskih uradnikov v Gruzinski (Georgtji), med katerimi je tudi bivši sovjetski trgovski ataše v Parizu, knez Budu Mdivanl, Je bilo včeraj obao-jenih v smrt na obtožbo špiona-že In aabotaže. AMERIČANI PRVI PRI NAPA-MHVŠPANIJI Velika protifašistična ofenziva se nadaljuje NASKOKI NA UPOR» NISKE POZICIJE jul. -armade Mogočni španske Gangeii v službi Fordove kompanije Obtoženi gangež pobeg« nil v Kanado Detroit, Mlch. — (FP) — Da ao bili Fordovi "lojalni" delavci. ki ao 26. maja pretepli organizatorje avtne unije pred tovarno v Rlver Rougu, profesionalni pobojniki In gangeži, je bilo dokazano pri zaslišanju pred člani federalnega delavskega razsodišča, ko ao časopisni poročevacli in fotografi detroit- Madrid, 14. napadi mlade demokratične dalj uje zapadno, severnozapad no in južnozapadno od Madrida. Pri teh napadih ao bataljoni a-meriških prostovoljcev prvi v ospredju in mnogo Američanov je še bilo ubitih in še več ranjenih. Prvič po enem letu španske civilne vojne se španska vlada ljudske fronte lahko meri s fašisti, bodisi a topništvom in tanki na tleh in s letali v zraku, do-čim v številu moštva daleč prekaša sovražnika. Nova ljudska armada španake republike šteje pol milijona vojakov, medtem ko ima Franco s Italijani, Nemci In afriškimi divjaki vred o-krog 300,000 mož. Ker je torej dovolj moštva na raz|x>lago, španska vlada zamenjava bojevnike vsakih oaem ur pri tej o-fenzivi; vaakih oaem ur drve avtotrukl med Madridom in fronto dovažajoč spočite čete In odvažajoč utrujene vojake In ranjence. Intezlvnost zdajšnjega bojevanja je prve vrste in lahko se primerja z vsako bitko v svetovni vojni. ArtllJerija na obeh straneh grmi not in dan In ei-lovite bitke v zraku so neprenehoma v teku. Fašistični letalci is Nemčije in Italije so končno dobili sebi enakega, če ne boljšega vrstnika in danes je Madrid varen pred fašističnimi bombami kakor tudi pred fašističnimi topovskimi granati. Vladini pilotje, katerih je od sto do dvesto vedno v zraku, neprenehoma rušijo fašistična letala na tla, slpljejo iz strojnic toče krogel na sovražne črte In na-padajo ozadja fašiatlčne fronte, tako da se fašisti ne morejo nikjer koncetrirati za protinapade in njihovo dovažauje čet in municije silno trpi. Ljudske Čete ao sinoči zdrobile vse protinapade na Villaneuva del Pardillo, 15 milj zapadno od Madrida, In zasedle dve novi postojanki. Najhujši boji se zdaj vrše na strategičnih točkah med Brunetejem in Navalcarnerom;I novanjs at^ksrjev in jih are-čim pade Navalcarnero, bo na j tirali. Tukl|šnjd 'sameznih primerov nasilnosti tiče t Kakor da je že pozabljena sramotna dinamitna afera bratov Mc-Namara v kolu ADF! Nič novega niti čudnega ni, da se je v uniji CIO poleg ogromne večine pitonih in značaj-nih delavcev navleklo tudi neko število okatretn-nih "revolucionarjev", dinamitoljubov, ki mislijo, da je že vsaka stavka "revolucija" in oni so poklk-ani. da to "revolucijo" vodijo. Tega Je bilo pričakovati. Dolžnost večine delavcev v teh unijah, zlasti voditeljev in odgovornih odbornikov, mora pa biti. da se teh nevarnih zgagarjev isnebe čim prej tem bolje, če nočejo za voziti svojih bojev in organizacije v propast Delavstvo si mora s svojimi novimi unijami pridobiti reš|N*kt, toda kako si ga bo pridobilo. če ne bo reApektiralo lastnih |»ogodb? Kako bo delavstvo tiralo kriminalne magnete na odgovor, če se bo samo omadeževalo s kriminalnimi čini oziroma bo ščitilo kriminalce v svo-jih vrstah? Ko so predsednika Koosevelta pred kratkim vprašali, kaj misli o zdajšnjem konfliktu jeklarski industriji, je citiral beeade Iz Hhakes-I>earjeve tragedije Romeo in Julija: "Kuga naj zadene obe vaši hiši." Roosevelt je s tem enako obsodil obe stranki: delsvre In magnete. To nI pravično, kajti krivda delavcev ]e doslej komaj dlačica napram zločinom magna tov. In končno: ogromna večina poštenih delavcev ne more biti odgovorna za dejanja majhnega Itevlta ekstremistov. Na parnlke Normandie Pošiljam pozdrave a širnega oceana vsem znancem, prijete-jem in Čitateljem Proavete s krova orjaške ladje Normandle. Nas potuje preko 30 Slovencev na obisk v rojstno domovino. Največ jih je h Clevelanda, O., i potujejo z njih zastopnikom Augustom Kolandrom, k! Je nad vae uljuden in pri jasen a nami vsemi. Vsi Slovenci amo ot ena velika družina in on, mr. iolander, pa kot akrbni oče sa naa vae. Se mene je vzel s veseljem med svoje ovčiee, čeprav ne potujem skoz njegovo zastopstvo. f> * Parnik Normandie ,Je begate opremljen z vsem. Postrežba fina, jedača dobra in uljudnoat nad vae prijazna. Vožnjo imamo lepo in tadi če malo valovi poplešejo po morju, nam ne morejo do živega, ker ae peljemo na pravem orjaku, ki mu ne mora priti vsafc val do Ivega. Zvečer prepevamo na krovu, da ae alovensko petje raalefa de-eč, daleč v tiho noč. V četrtek večer amo dobili v zahvalo, kar smo prepevali, košarieo lepih cvetlic od sopotnikov is prvega n drugega razreda. Poalušajo naa vsi radi fn vprašujejo, kaj sa en narod da smo. Vsi z vese-jem ln a ponosom odgovorimo, da smo Slovenci. Vsaj Blovenec joje in žvrgoli, najsibo na eu« lam ali na morju. V pondeljek pridemo v Ha vre in od tam nas »pelje 'telesna kača' v našo ljubo alovsnako domovino. Oglasim se še od tamkaj, do takrat pa vaem čitateljem Proavete v imenu vaeh sopotnikov: Pozdravljeni in na svidenje! Angela Ofaek (Luzerne, Pa.) Glasovi iz naselbin Te In ono la Detroita Detroft, M teh. — Preveč sem obložila moje dolge koati, pa ao me položile na ležečo atavko, ki e bila popolna cele 4 tedne. Torej sem imela dovolj časa premišljevati, kako smo obirali ko-coši na banketu v Clevelandu. Uboge kokoške so popolnoma nedolžne (pa naj bodo zadružne ali privatne), ker niso šle sarte iz peči. Ako prereftete meso, pa ae »kaže kri, to ni znamenje, da e bila žival stara, ampak se nI dovolj dolgo pekla. (Kdor jih je pekel, naj ne bo zato užadjen). Kader bi človek rad najboljše na-iravll, se mu rado kaj pokaži. Saj je bilo drugih dobrih stvari dovolj na mizi, da ni bilo treba nikomur lačen biti, zato naj Cle-velandčani vržejo protokol radi trdih kokoši z dnevnega reda. V časopisju sem opazila, da je bilo neko društvo neke jednote spoznano krivim, ker ao Člani (razen enega) želeli delavske izobrazbe, ker ao val delavci. Br. Barbič pravi, kako bi bilo epo, ako bi Imeli 'policajke. Ako pride v Dctroit, bo morda videl, tako delajo policajke, ker v I)e roitu jih imamo še od leta 1921. Do 1. julija smo imeli 42 poli-cajk. 1. julija je pa nastopilo službo 12 novih s letno plačo $2050 vsaka. Nove polk istke so vse Absolvirale kolegij. Njihova proporčna starost Je 25 let, torej fejst punce za vsak slučaj. Ta dekleta bodo nadzorovala beer gandens", da se ne bo go-dilo v njih kaj protlpostavnega. Delavstvo v Detroitu se je za čelo zavedati svoje moči ter se organizira kolikor je mogoče pod špionskim sistemom. Gor-don Raking Ca, kl Je pred 6 meseci z vsemi močmi nasprotovale organizaciji, je danes 100 pro-centno priznala orgsnizacljo CIO. Pogodba Je podpissna za eno M o. Določa 10 centov na uro več plače, zaprto delavnico — ako kompanija upoali delavca, ga lahko za dobo 90 dni; ako Je zadovoljna z njegovim delom, potem mora pristopiti v unijo, ako noče pristopiti v unije, ga mora odsloviti takoj. Vprašali boste, kako je to mogoče, da se Je kompanija iiopol-noma podala. Cieto enostavno: delavci ao glaano povedali prodajalnah, da nočejo kruha oc neorganiziranih delavcev. De lavatvo ima moč v svojih rokah ds prisili tudi druge kompanlje da priznajo organizacijo. V Detroitu zahtevajte "Silvercup brsed", ki je unijaki. in druge pekarne bodo kmalu spoznale kaj je dobro sanje. Tako bi te lahko agodilo tudi -z drugim materialom. Le tako bodo delavci uspeli. Vsa kapita-lietična mašina je na delu, in cerkev ji pomaga, da potlači delavstvo. , Načelnik katoliške univerze v Detroitu je napadel governor ja Michigans, ko je govoril pred klubom Kiwanis v Flintu, češ, da governor ni imel hrbtenice in dovolj močne rake v sedeči stavki meseca januarja. V istem govoru je ta "božji namestnik" navduševal tudi za "Law and Order" klub. Kakšna je ta organizacija, delavci dobro vedo, ker so občutili njen 'law and order" za čaaa stavke že v mnogih državah. Ta katoliški duhoven (piše ae Fr. Joseph Luther) je javno pokazal, da Je alužabnik kapitalizma in pripravljen pobijati delavce, ake zahtevajo svoje pravice. Tako je aam priznal, da ne veruje, kar uči, namreč da amo val ustvarjeni po božji podobi. Torej, delavci, zbudite se, otreaite ae takih pijavk, pa boate imeli boljte življenje tukaj, za po-amrtno bodite pa brez skrbi. Mary Bernick, 121. Zalivala Library, Pa. — Podpisana ae iz srca zahvaljujeva najinim sinovom in hčeram za lep "sur-prise party", katerega so priredili na 26. junija za 40 letnico najinega zakonskega življenja. Imeli ao veliko dela in truda, da ao tako lepo vae uredili in apra-vili skupaj toliko ljudi. Prišli ao prijatelji in aoeedje od blizu in daleč in ves pevski zbor Bled. Najlepša hvala za tako lepa darove vsem skupaj in pevskemu zboru Bledu za lepo petje. Prijetna zabava je trajala do treh zjutraj. Ostanete nama v trajnem spominu. Torej še enkrat najlepša hvala vsem skupaj. V slučaju, če bo nama mogoče, bova radevolje kaj povrnila. • Michael Holte in soproga. Otroci ruskih delavcev na avtobneu, kl jih Vozi v letovišče v bližini Moekve. ' '' bila prizadeta Triadeiphia in Elm Grove, kjer je bilo vse zalito. Naslednji dan, v nedeljo, je bilo na tisoče gledalcev, med katerimi sem bil tudi jaz. Pogled je bil atraŠen in cenijo škodo na pol milijona. Upam, da bodo o katastrofi poročali tamkajšnji rojaki, ker so gotovo prizadeti tudi člani SNPJ. Da pa ne bom poročal samo o slabem, poročam tudi oziroma vabim na veselice našega društva št. 407 SNPJ, ki ae bo vršila v soboto zvečer dne 24. julija v Short Creeku, W. Va. Igrala bodo Bergantova dekleta iz Lisbo-ne, O. Pričakujemo torej veliko udeležbo od blizu in daleč. Naslednji dan, v nedeljo 25. julija, pa gremo vsi na piknik okrožne federacije SNPJ, h kateri spada tudi naše društvo. Ta piknik ae bo vršil pri Primozichu na Ca-< diz Pajku. Torej ne pozabite ta iva dneva — 24. v Short Creek na veselico in 25. na piknik fe« deracije. Frank Kolenc, tajnik 407. Piknik SND bo v nedeljo La Salle, 111. — V Proaveti sem čital dva dopisa o pikniku goapodinjakega kluba SND. E-den je bil od mra. M. Furar, drugi pa od Toneta Udovlča. Od mr* Furar je bil iz Detroita, kar je bila gotovo tiskovna pomota, ker bi moral biti iz La Salla. Oba sta vabila rojake na piknik gospodinjskega kluba SND. i In glej ga spaka, na vse zadi nje so morale piknik pa le pre-ožiti na prihodnjo nedeljo dne 18. julija. Vrši se na prostorih našega rojaka Joeva Gregoriča v Shooting parku. Zabave bo dovolj za atere in mlade, postrežba pa izvrstna, ker v tem so Članke kluba prave umetnice. Torej rojaki in rojakinje, določite si prihodnjo nedeljo dne 18. julija za piknik gospodinjskega kluba SND, ker žal ne bo nobenemu. "" Fr. Iieplch. Vročina, nalivi in pikniki Wlndaor Height«. W. Va. — Dela ae v tukajšnji okolici še prilično dobro, toda radi tega ne avetujem aem nikomur za delom, ker ae ne dobi. Rov Windsor Power House Co. je že sedaj prenapolnjen In obratuje dva šihta. Zadnje štiri dni prejšnjega tedna je bila taka vročina, da že ni bilo za dihati. V soboto, 10. julija, pa se je pričelo oblačiti In grmeti, da je bilo groza. Lilo je kot iz škafa in po vrtovih povzročilo dosti škode. Posebno sta Druga serija dvajsetletnice Cleveland, Ohlo. — Večkrat, io pridem v stiko z našimi rojaki, mi reče kateri: Ti imaš lahko delo! Res ni težko, ni treba kriviti hrbta, roke ne bole od iviganja, kolena ae ne šibe in luljev na rokah ni. Je pa eno, moraš rabiti možgane, katerih »e pa ne more kupiti pri n^isar-ju, ampak morajo biti že priro-r ¡eni v glavi. Kar sem uposlen v teh 20 letih, že na stotine jih je poskusilo, in na stotine je bi-"o odslovljenih. Tukaj je treba velike previdnosti. Proga St. Clair avenue, ki se razcepi v tri oddelke—E. 140th, Collinwood, Nottingham—je dolga devet milj. To daljavo moraš ob nedeljah in zvečer med tednom po 8. uri prevoziti v 43 minutah, s trailerjem pa v 51 minutah/ tedensko po dnevi brez trailerja v 46 minutah. Pri vsaki turi tja in nazaj prevozi motor-nik mimo stotin in tisočev avto-i mobilov. Ako jih ne brcne več ko deset na leto, je, kot pravijo, «rečen. Dopisnik jih je v letu 190* zadel pet. Bil je prištet k navadnim nezgodahi'. Ni potreba, da ga poškoduješ močno. Kakor hitro prideta skupaj poulični voz in avtomobil, bo voznik avta takoj smatral, da je kriv motornik. Kompanija ima denar, pa bo plačala! Ampak že marsikateri se je uračunal in dobil je figo, lahko pa se je naučil, da ni tako prebrisan kot je mislil. V takih slučajih mora motor-nik dobiti ime prizadetega v ko-liziji, ako i>a se prične pričkati, vzame le licenčno številko, kakovost avtomobila in koliko osel) ter kolikor moreš dobiti prič. Potem nsprav^tt poročilo, kako se je pripetila nezgoda. Morebiti zasliši potem še divizijski su-perintendent motornika. Ako je avtomobilist tak, da bo šel na ao- Slika kale prtaor oh obrežja Bilbao ja. kjer »rtv» fašističnega terorja čaka je na pamlk, da jih odpelje v francosko pristanišče. dišče, mora biti motornik pripravljen, da bo poklican kot priča. Ampak on dobi svojo dnevno plačo in kosilo povrhu. Juat like a picnic! Ampak to ae prigodi malo kedaj. Podpisani je bil V takem slučaju samo enkrat na sodišču in evo ga: Ura deset minut preko šestih zvečer. Jesen, tema v tej uri, malo dežuje, ni "parkanih" avtomobilov na ulici East 140th v bližini Matt Petrovičeve groce-rijske prodajalne. Brivnica, pred njo stoji avto. Kadar pride poulična, drugi voznik ne more vo-žiti med "parkanim" avtom in poulično. Dopisnik motornik je slišal, da prihaja avto zadaj, ali kaj ga briga, on je zadaj. Kdor je zadaj, mora paziti, kaj je spredaj in oni, kateri je spredaj, se ne sme ozirati, kaj bo z onim zadaj. Taka je postava, kdor jo razume; ako je ne razume, potem rečejo: 'Too bad for you!" Počilo je — bang! Sprevodnik da tri signale — znamenje: u-stavi takoj. Kaj je? Zadel naa je avto! Grem k vozniku. On: Ti si me zadel! Kaj, jaz? On, da ti mene. Kaj se ti meša? Poglej, kje si ti zadel, vidiš, tukaj pri zadnjih vratih. Sprevodnik dobi priče. On — bil je Žid — pa vztraja. - Tri mesece pozneje na sodi šču. Jud pride a šestimi pričami —vsi Judje. Odkod njegove pri če, ne vem, ker ne smem biti pri obravnavi; dokler ne pričam, moram posedati zunaj po "labiju". Ob treh popoldne so prišli iz sodnikove sobe, govorili z jeziki in rokami. Jaz sem študiral, kaj more biti/. Ker ni bilo našega pravdnika 15 minut, aem šel k njemu in vprašal, kaj bo a tožbo? Oh, kaj, je dejal, mi smo argumentirali in smo argumentirali, oni so se pa ujezili in aO nehali. On je trdil, da ga je popravilo atalo $40, mi smo pa dokazali, da le $12. Tožba je bila končana in midva ava ae oba smejala. Kjer je telesna poškodba, tam je drugače — je treba velike previdnosti. Take tožbe pridejo z zahtevami do več tisoč dolarjev, Evo dveh: Bilo jč na Lake Shore blvd. pred 13 leti. Mrs .... je stopila iz poulične in si zlomila nogo. Voz je stal, ker potniki so izato-pali pred njo in za njo. Družba je bila pripravljena v poravnavo izven sodišča za vsoto $650. Poškodovana je poslušala odvetnika in šla je na sodišče. Tožila je ža $25,000. Dobila ni centa. Krivda ni bila na naši strani. Morala je še plačati odvetnika. Eno naših prič je odvetnik nagovarjal, naj reče, da je kara bila pognana po motorniku in ženska je padla. Priča: Ne morem tega reči, ker sem zadaj stal z avtom in čakal, da so potniki izstopili. In ako bi bil on prej i>ognal, bi bil tudi jaz! Ne maram krivo pričati! Tudi mene je hotel zavrteti, da je nekdo drugi potegnil za vrv, zazv onil in jaz sem pognal. Ne! To ne more biti. Tip kare, katero smo rabili, ima električni zvonec in le sprevodnik lahko doseže do njega. Pravnik: Kaj pa je to, nekakšen brenk (buzzer) ? Moj odgovor: Ne, to je pravi električni zvonec! Sodnik in porotniki so se smejali, pravdnik je pa pordečil kot rak. In izgubili so. Druga tožba za $15,000. Tožilo Je mlado dekle, ker je zgubilo zobovje v kollziji z mojo poulično pred devetimi leti. Zgodilo se je na 19. In St. Clair cesti. Dne 22. februarja sem vozil vzhodno, po cesti je bil led. Prišedši v bližino 19. ulice, opazim Kreislerjev "kup" vozeč v zapadno stran. Hoče prehiteti tovorni avtomobil, kar naenkrst ga pa nese direktno proti mojemu vozu. Vozil sem 25 milj ln avtomobil do 85 milj. Razdalja je bila le do 50 * (Daljs aa l straai) Ra^Bcna starosti Starost živih bitij je različna. Nekat I vijo komaj en dan, druga pa mno* Z^J Znanost do sedaj še ni mogla ¿gSfl vprašanje, kaj je vzrok različne dolg^l Največji kopni sesalec slon živi v „u„-J osemdeset let, včasi celo sto in dvai Ju1 prostosti doseže tudi sto petdeset dol '?' J Takšen velikan potrebuje kar preden doraate. Indaki slon doraste kom*iJ in dvajsetimi leti, njegov afrieki brat' " I Nosorogi, povodni konji in druri I belokožci dosežejo najmanj človekovo "¿J Drugače je z našimi domačimi živalmi TI nam najbolj poznane. Konj 8 tridesetimi J je star. Le redko doseže starost štiria« Niti tega ne vemo, kaj prav za prav povrni atarost pri živem bitju.—2is. Nervoznost in višina Nenavadno domnevo je izrekel pred m-fa nim neki južnoafriški zdravnik. Učeni mat, opazil, da se v Johannesburgu, pravem fojl darskem In kulturnem središču JužnosM Unije, s čudovito pravilnostjo pojavljajo nj bolj srditi strankarski spori in spopadi z»v<*\ priseljevalne politike in podobnih kocljis vprašanj. Odkril je desetleten ciklu«, v M rem prihajajo takšni trnjevl problem, ve« znova na dnevni red in povzročajo najtežje pn pire med voditelji dežele. In zdravnik m* da je toga kriva le nadmorska višina juznoM ške metropole. Johannesburg leži, kakor znano, v višini m m nad morjem. Rudniške jame. ki se v n* sredni bližini mesta, segajo deloma ikof«J višine morske gladine. Velik del prebival * baš rudarji, mora zato vsak dan prema*» šinsko diferenco skoraj dveh kilometrov»« ae kaže potem v silni nervoznosti in pr*«* ' voati. V Kimberleyu, v Pretoriji ali v Kap« mestu, ki ležijo vsi dosti nižje, ni opa/ ■ razdražljivosti, ki se kaže v Johann^uff Na to originalni južnoafriški zdravnik i«w. opozarja. Zemlja ae ne vrti enakomerno Zemlja se »krog svoje osi ne vrticn^ no. To so mogli ugotoviti v krstiš« m» kar se uporabljajo v znanstven. prs*> ^ ne kremenčeve are. to je v zsdnj* ^ V berlinskem fizikalno-tehnu nem s zavodu ao posvetili baš vprašsnju vrtenja veliko posomost ^ taksni- eksperimente skorsj kvc^ merilo, v nekoliko mesecih m ■*,lt*nr mu za eno dvetiaočinko sekunde. ^ S pomočjo takšnih kremen^ihjr^ ugotovili, da se je zemlja pri J*"*' ^ tvah v presledkih po 1^1 nlla, osemkrat pa se je vrtele M ^ ^ morala. Največja čaaov na razi." r^ g 0.25 sekunde. To pomeni. 4* * + ravniku ob tem času za 115 m vii, go bi smela biti. če bi se Ji* v rtela. To zemeljsko vrtenje pa , In zaoataja. kolikor je bik» mof*- ^ ^ p nekem določenem redu. in men.j . tem za enoletno periodo. esti iz Jugoslavije (brine p*««» »■ UsMJaaaJ ¡kof dr. Anion Jeglič Jan». 2- juliJ'tt 1937, 5 je v samostanu ^Dolenjskem umrl 88 ruTbljsnski nadškof dr. Kventura JegU* U- je našel njegov slu-, -¡iel gledat, kako to, i „i iz spalnice, da *v.t Našel ga je na enega ob umivalniku Takoj so poslali po u toda še pred zdrav-prihodom je stari nad- ,'dni pred smrtjo so ga „a fantovski tabor, ki „edili klerikalci v Ce-jkof dr. Jeglič je šel v na taboru celo govoril. ^ je bil dr. Jeglič iz T, Karavankami, kjer Sil leta 1850. Študiral ijjo in lemenat v Ljub-jt študiral bogoslovje ju, dobil doktorat, bil tj časa duhovnik v be-lenski kaznilnici, po v Nemčiji in Rimu je podvodja ljubljanskega Odtod je bil poklican onika v Sarajevo, leta i je bil imenovan za ljub- srednješoiske profesorje. Toda ta gimnazija je bila slovenska od začetka: profesorji so poučevali slovensko vse predmete. Seveda pa ni bilo slovenskih učnih knjig za srednješolske dijake. In tudi tu je posegel dr. Jeglič iniciativno v zadevo: naročili so rokopise učnih knjig in jih tiskali. Tako so učne knjige, sestavljene za šentviško gimnazijo in uporabljane le v njej kot edinem slovenskem srednješolskem zavodu, bile prav za prav edine učne knjige, ki so jih imeli dijaki vseh gimnazij po prevratu na razpolago za svoje učenje. Kot mecen je škof dr. Jeglič tudi omogočil izdajo latinsko-slovenskega slovarja. Glede teh njegovih uspehov bo njegovo*ime ohranjeno med vsemi Slovenci. Godec na svatbi umrl. — V Tepah v občini Polšnik pri Litiji je bila v neki hiši svatba, ki je nanjo prišel igrat na hormo-niko upokojeni rudar Anton Fele iz Šklendrovca. Fele . j« delal v zagorskem rudniku, pred nekaj leti pa je bil reduciran in je prejemal okrog 800 Din po- škofa. Leta 1929 so kojnine. Ima pa majhno pose- iu nadškofu postavili v osebi dr. Gregorja ki je bil imenovan za ijutorja. Dr. Jeglič alu prepustil vse delo i preselil na škofijsko tvo v Gornji Grad in pred nekaj leti v Stično om, kjer je dočakal dr. Jeglič se je ves vno udeleževal političnega in je imel prvo be-kkrikalnem gibanju. U-je mnogo gospodarskih », ki dajejo temelj kleri-i nas, podpiral druge ustanove, delal za ni tisk. nastopal na zbo-in kongresih ter dajal tu in tam. Ob času i deklaracije se je posta-Krekovo stran in s svo-dpisom opogumil tudi | ter pokazal s tem, da ni nevarnosti za deklara-| fibanje. tudi svojim političnim tnikom, pa bo ostal v do-[ipominu kot prvi ljub-ikof, ki se- je zavedal »» ter je storil za slo-in slovenske knjige K«. I'o njegovem pri-ikofovski sedež je pri-ofijnki list prinašati odlo-enščini In se začel zala slovenske srednje r v Avstriji kajpak ni ■■kovati, da bi vlada Slovencem slovenske wie. je škof dr. Jeglič 1 »kijo, da se zgrudi pri-slov«*riHka gimnazija. In J Wo je bilo, da je bila h nad Ljubljano z de-katoliških ustanov in sikov zgrajena gimna-J' J> dal ime "Zavodi sv. Vi Gimnazija je bila "unišljena v glavnem kot * «obraievanje dijakov, IJ0 Posvetiti duhovni-1 Nlau in je torej škof Marbel za duhovniški m zaraščaj. Zato pou-ln* gimnaziji <»d za-« duhovniki, ki jih je bilo 1 l**lati na univer-da se izuče za stvo in mlin v Šklendrovcu. Kot harmonikarja pa ga je poznala vsa okolica in pogosto je moral na svatbe igrat. Tako je šel tudi v Tepe, kjer pa je svatba trajala dva dni. Fele je pridno godel in zabaval svate, naslednji dan pa je nenadoma začel tožiti o bolečinah v želodcu. Poklicali so zdravnika iz Litije, a še pred zdravnikovim prihodom je Fele umrl. Pač posledica pijače in jedače, saj na svatbah ne poznajo nobene prave mere. "Oltar domovine". — Kako se godi invalidom, ki so dali svoje življenje in zdravje na "oltar domovine", kaže naslednja zgodba: V Pristavi pri Rogaški Slatini je živel bedno življenje 10% vojni invalid Leopold Conč, ki je lani umrl. Po zakonu dobi vdova od države povrnjene pogrebne stroške in ji podeli podporo. Za oboje je vdova vložila prošnji, toda obe prošnji ležita nekje v miznici in odgovora ni. Žena je med tem od skrbi zblaznela in se nahaja zdaj v umobolnici, otroci pa, so zbežali od doma v gozd in žive kakor divjaki v goščavah. Ta zgodba znova potrjuje resničnost fraz, ki jih patriotični listi ob vsaki vojni trosijo med ljudi, češ do-! movina ne pozabi žrtev! Kako ho izHledili tihotapca.— Oblasti so zvedele, da se v škofjeloški okolici kar na debelo kupčuje s prepovedanimi, tihotapljenimi stvarmi, s kokainom, morfijem, opijem in s saharinom, pa tudi s cigaretami, ki jih državni monopol izdeluje le za izvoz in se prodajajo le v trafikah ob meji in samo ljudem, ki gredo iz naše države. V notranjem prometu se smatrajo torej te cigarete za tihotapstvo. So pa te cigarete za polovico cenejše, a po kvaliteti dvakrat boljše. Zato je razumljivo, da jih mnogi v obmejnih trafikah kupujejo ter tihotapijo v notranjost. Ko so oblasti zvedele, da se v škofjeloški okolici tihotapi na debelo, Je obmejni ko-1 misariat z Rakeka poslal poseb-no komisijo v avtu v Poljansko; dolino. Komisija je kmalu na- letela na dva človeka, ki so se jima člani komisije predstavili kot trgovci, ki bi radi kupili razno tihotapsko blag«. Ta dva posredovalca sta komisijo napotila k posestniku Alojza Mačka k Sv/ Doku pri feefji Loki. Tu jim je prišla nasproti Mačkova žena Terezija, ki jih je z veseljem pozdravila, saj se je obetala dobra kupčija, ter jih odpeljala ▼ hišo, če* naj malo počakajo, mož pride takoj. Ko je mož prišel, jih je vesel pozdravil, češ že v nedeljo sem vas pričakoval. Brez skrbi naj bodo, dobro bodo postreženl z blagom. In začeli so se pogajati. Mačkova žena pa je prinesla iz skrivališča pol kile morfija, tri četrti kile opija in nahrbtnik s 16 kilami saharina. Tedaj sta se dozdevna trgovca predstavila kot Člana obmejnega komiaaria-ta ter napovedala Mačku aretacijo. Ko sta Mačka odvedla v avto, je zunaj čakala že močna skupina ljudi, ki je hotela Mačka osvoboditi, ker je žena ob a-retaciji sklicala vaičane, češ da sta prišla dva ravbarja oropat njenega moža. Seveda so ljudje spoznali, da gre za zakonito aretacije in so se razšli. Tihotapsko blago in Mačka so odvedli v Skofjo Loko v zapore, nakar sta oba policijska uradnika odšla z orožniki spet k Sv. Duhu ter izvršili preiskavo hiše. Našli pa so le še kakšen kilogram saharina in zavitek eka-portnih cigaret. Ker je Maček železničar in se je bavil s tihotapstvom, ga bo poleg visoke globe doletela še izguba službe. Odlični poljski zdravnik izvršil Chicago, 14. jul. — Dr. Stanislav F. Wietrzynski, bivši vrhovni zdravnik Poljska narodne zveze in Poljske katoliške zveze (obe podporni organizaciji), je bil te dni najden mrtev v svojem uradu na naslovu 4204 Archer ave. Prva sodba je bila, da je bil zdravnik žrtev vročine, proti temu pa govorita dve pismi, kateri je dr. Wietrzynski ostavil na mizi. V prvem pismu je obtožil avojo drugo in mlado ženo nezveatobe, v drugem Je pa dal podrobna navodila gleda svojega pogreba. Star je bil 50 let. Mož se je zastrupil. Indijanci odhajajo v Mehiko Mexico City. — Več ko 4000 Indijanoev rodu Seminole iz O» klahome se je Izselilo v mehiško državo Coahuilo v enem letu. Indijanci nieo bili zadovoljni v Oklahomi in vprašali so mehiškega predsednika Cardenaaa, naj jim da zavetje v Mehiki. ANEKDOTE dev«)f * bralnega Dewey, član sprav- Majhna Zbiranje atarin je bila Walter ju Scottu prava atraat in je porabil zanje veliko avojih maat-nih dohodkov. Zmerom je hodil na dražbe, da bi ataknil spet kakšno novo dragocenost zgodovinske vrednosti. Blizu Selkirka so nekoč dražili neko staro čelado. Scott je ponudil izklicno ceno, toda precej se je našla neka a t a r a gospa, ki je navijala ceno. Naposled je prUla čelada že na tri funte. "Tri funte en šiling!" je zvišal Scott ponudbo. "To pa ni prav, sir Walter !M je vzliknila stara gospa ogorčeno. "Za vašo družino je vendar premajhen T Pokazalo se Je potlej, da Je l-mela dobra ženica atarindko čelado za . .. koti«. • Molitev Tonček Je zaspan. Lete in že dremlje. Potem aa pa Iznenada spomni, da nI nič molil. Dvigne se, sklene roke in reče: "Ljubi Bog, vse kakor včeraj, imen." In zaspi- e Ujel jih je V neki družbi reče hipnotiaer: "Zdaj bom utrnil luč. Ko jo bom spet prižgal, bodo imele vae žene. ki so «vaje mole kdaj pre varale ali pa Jih še varajo. «I-vordefe nosove! Pozor!" Luč je ugaanila. Ko j« spet posvetila, eo Imele vsa navaočne dame debelo i drsne nosove . • • f*QlVlT4 Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje s t. strani.) čevljev, kar pomeni sekundo. Potegnem električno zavoro nazaj (rever8) in že sva bila skupaj. Avto je poulična še porinila nazaj več čevljev. Motor je prišel pod poulično. Pričelo je goreti. Policaj je bil v bližini pri St. Clair Public šoli in priletel na pomoč. Potegnili so obe ženski iz avta in jih poslali v bolnišnico. Cez štiri leta smo bili na so* dišču. Avtomobil ja bil last neke kompanije. Družba je dovolila svoji pisarniški ualulbenki, da ga je v službi rabila. Videla je prijateljico in jo povabila. Ker ao "Čvekale", je poaabila, kje da je, kakšna je cesta in da je tre-, ba previdnosti, ker je led. Njej se ni pripetilo kaj hudega. Prijateljica, komaj stara 19 let, je zgubila vse zobe. Dva zobozdravnika sta pričala, da ji ni niti mogoče urediti umetne čeljusti. Vi «am dolgo tukaj. Pričel se ja norčevati is mene in mi dajati imena, poleg me je še nadlegoval, da nisem mogel vršiti svojega dela. Ko je odhajal mi pa še aakhčes You s ... Takrat sem aa pa raaijutil. Kot pošten 'Kranj? skočim za njim—bingol—in le* tal je v luži. Dejal sem: Te bom naučil, kdo smo mi Cikažanl! Poročila nisem nikoli napravil, dasi sem imel prtfo. Najhujše je bilo, ko je nekod neki močan moi napadel moje» ga sprevodnika. In bi ga bil premagal, da mu nisem prišel na pomoč. Nabil M naju ofea, ker ja bil jako močaft. Na njem saaa pa rabil zračno tiaal.) fvnzivo v Baski in na teruolski fronti savarnovzhodno od Madrida. V Baski napadajo rudarske Aate iz Asturlje fašistične poatojanke v sektorju Val-maasda, zapadno od Bilbaja, z vzhoda pa poroča general Bebast ian Pozas, da so ljudske čete dosegla mesto Albarracln, ki se nahaja dobrih 11 milj Južno od Haragosse. Velika priprave so v teku tudi za obnovo ofenzive na južni španski fronti, v okoliših Cordobe in dalja proti za padu. Rudarska unija odklonila povabilo Lewisove organizacije Springfield, III., 14. Jul.-Joe Ozanlc, predsednik unije Progressive Mlners of America, Je včeraj naznanil, da se njegova organizacija ne bo udeleftlla konference z uradniki konkurenčno Lewisove unije UMWA, ki Je bila sklicana, da razpravlja o problemih, katerih rešitev bi bila v prilog vsem rudarjem, ki delajo v llllnolsklh premogovnikih. Ozanlc jo dejal, da seja, ki se Je sinoči vršila med uradniki Lewl-sove orKMiilzacije In repreaen-tantl krsjevnega loksla progre-slvne unije v (¿illespieju, ni bila avtorlzirana. Sklicana Je bila a namenom, da uniči njegovo organizacijo v llllnolsu. Kronično Obtožeaec A. II. bo moral naj-bržc plačevati aliment«. Zagovornik poizkusi še |)oslediiJe: — Obtoženec Je res «>čo tega otroka. To se ne da tajiti, To trd! mati, to Je obtštevatl, da trpi obtožen«? na kroničnem dobivanju otrok. ».«ff ■IMBUM-iMIBICil I VOITI flIBMll L10Y IM W. NANftfX PH ST.. ( IIl< too, ILL. m e»—»a—a» F. M. D08T0JEVSDJ: Bratje Karamazovi t MM Mik t ' "In ksj vam je vendar, mam*, sladka mamica?" i "Oh, te tvoje muhe. Lise, tvoje vetrnjaitvo, tvoja bolezen, ta strašna noč v vročici, to strašni, večni Herzenatube, da, slasti večni, večni in večni! In naposled, vse, vae ... In nazadnje celo U čudež! O, kako me je ta čudež presunil in pretresel, dragi Aleksej Fjodorovičl In zdaj U faloigra Um v gostinski sobi, ki je ne morem prenesti, ne morem, naprej vam povem, da ne morem. Morda je samo komedija, ne 'tragedija. Povejte, ali bo starec Zosima fte učakal jutrišnjega dne, ali ga bo učakal? O, Bože moj! Kaj se godi z menoj, vsak trenutek zatisnem oči in vidim, da je vse nesmisel, vse sam nezmisel." "Zelo bi vas prosil," ji je Aljoša zdajci segel v besedo, "če bi mi dali kako čisto krpico, da si obvežen prst. Hudo sem al ga ranil in zdaj me boli da nikoli tega." Aljoša je odvil svoj ugriznjeni prst. Rutica je bila na debelo okrvavljena. Gospa Hohia-kova Je zakričala in zamežala. "MoJ Bog, kakšna rana, to J« atrašno!" Toda Lise, kakor hitro je skozi špranjo zagledala Aljošev prst, je takoj na stekaj odprta vrata. v * "Stopite noter, stopite noter, k meni, semkaj/' je nujno in ukazujoče za vpila, "zdaj pa kar bfez neumnosti, prav zarea! O, Gospod, le kaj ste toliko časa stali in molčali? Izkrvavel bi bil lahko, mama! Kje ste si to napravili in kako? Najprej vode, vode I Treba je izprati rano, da prestane bolečina, vtakniti jo v mrzlo vodo in Jo driati v vodi, dolgo čaaa v vodi . .. Brzo, brzo vode, mama, v umivalno skledo. Tak brso, dajte šel" je nervozno končala. Bila je vaa prestrašena; Aljoševa rana ji je šla strašno do šivaga. "Ali m bi poslali po Herzenatubea?" je vzkliknila gospa Hohlakova. "fie v grob me boste spravili, mama. Vaš Herzenatube pride in poreče, da mu ne gre v glavo! Vode, vode! Mama, za Boga atopite aami, priganjajte Julijo, ki je nekje obvisela in nikoli ne zna brzo priti! A brž, mama, bri, drugače umrem . . "Ali, saj ni vredno!" je vzkliknil Aljoša, ki ae je bil ustrašil njenega strahu. Julija Je pritekla z vodo. Aljoša je vtaknil sredinec vanjo. "Mama, za Boga, prlneaite pukanice, puka-nice, pukanice in tiste jedke motne vode za ureze, nu, kako ji le pravijo! Imamo Jo, imamo ... Sami veate, mama, kje je ateklenka, v vaši spalnici je, v omarici na deani, tam je velika ateklenka in pukanica . . ." 'Takoj prinesem vae, aamo ne vplj, Liae, in ne vznemirjaj ae. Vidiš, kako hrabro prenaša Alekaej Fjodorovič svojo nesrečo. A kje ste se vendar tako atrašno ranili, Aleksej Fjodorovič?" Gospa Hohlakova Jt naglo odšla iz sobe. Lise je komaj čakala tega. "Najprej mi odgovorite na vprašanje," je brzo ogovorila AljoŠo, "kje ste se izvolili tako raniti ? Potlej bom govorila z vami o čisto drugih atvareh. Nu!" Aljoša, ki je inatinktivno čutil, da Ji je čaa do materinegs povratka dragocen, Ji je naglo, z mnogimi iipustki in okrajšavami, a vendar natanko in jasno opiaal avoje zagonetno areča-nje s šolarji. Ko Je končal, je Lise ploenila s rokami. "Nu, kako ste se mogli, le kako ste se mogli družiti s paglavci, in še v tej obleki!" Je krlk-niia srdito, prav kakor da ima že nekakšno pravico do njega. "Po tem takem ste sami še de- Sobarica Julča Napissl Franc Hercseg Ril Je krasen pomladanaki dan, ko Je dobil nsdporočnik od gospe bsroniee tole pismo: "Izgubljena sva! Zgodilo se je nekaj strašnega! Sobarico sem oklofutsls. Julča Je pa kar pobrala svoje utvari in zbežala Zdaj me hoče it maščevanja izdati mojemu možu; vss pisma, ki ste mi jih plašil, ao v njenih rokah. Ne vem, ksj nsj atorim . . . Vsa srm it uma! Ukrenite nekaj, a bri. Thea. — Pripis. Naš hlevsr pravi, da Je odAla Julka v neko dekliško ta vet išče v Hiadorjevi ulici." Nadporočnik llarsanjrl Je pre-bral pismo in prebledel. "Nu. to utegne poatsti čedna zadrvs!" Vea hripav od razburjenja Je « kazal slugi, naj brž steče po taksi. Odločil se je, da se bo odpe-Ijal naravnost v Hiadorjevo ulico in al bo piama prisvojil, slepa ali tgrda! Zakaj šlo je ta Čaat Imenitne dame. ta dobro ime plemenite in nežne goape ... Ka-ten tega ta čast žene njegovega ritmojstra In njegovega poveljnika. Medtem ko je nadporočnik vea neatrpen čakal na takai. Je šg brž preletel pismo gospe ritmoj strove; postranska. vendar čud pa okoliščina Je tbodla njegovo čuk, majhen deček, da manjšega biti ne more! A vendar, na vsak način mi poizvedite o tistem malopridnem paglavcu kako in kaj in povejte mi vse, zakaj tu mora biti nekakšna skrivnost In zdaj nekaj drugega, toda poprej vprašanje: ali morete, Aleksej Fjodorovič, vzlic bolečini govoriti o čisto brezpomembnih stvareh, toda trezno in pametno?" "Seveda morem in tudi bolečine ne čutim zdaj vaš kdo ve kakšne." "To je zato, ker imata prst ▼ vodi. A preme-niti Jo Je treba takoj, kar a« v trenutku segreje. Julija, brž prineai košček ledu is kleti in novo umivalno skledo s vodo. Nu, zdaj je odšla, zdaj lahko govorim o stvari: dragi Alekaej Fjodorovič, Izvolite ml neutegoma vrniti piamo, ki sem vam ga včeraj poslala — neutegoma, zakaj mamica lahko vsak trenutek pride in jaz nočem . . "Plama nimam s seboj." "Ni ras, imate ga pri sebi. Saj sem vedela, da boate tako odgovorili. V temle žepu ga imata. Vso noč sem aa tolikanj kesala ta neumne šale. Takoj mi vrnit« pismo, dajte mi ga nazaj!" „/"OeUlo ja Um." "A menda me vaaj ne smatrate za dekletce, za majhno, majceno dekletce, po mojem pismu iJUko bedasto šalo! Za svojo bedasto šalo vaa ploalm oproščen ja, a pismo mi vsekako prinesite, vsekako, vsekako!" "Danes nikakor na moram, zato ker poj dem v samostan in ne pridem k vam dva, tri, morda tudi štiri dni; zakaj starec Zosima ..." "Štiri dni, kak nesmisel! Poslušajte, ali ate se mi zelo smejali?" "Prav nič aa niaem smejal." "Zakaj pa na?" "Zato, kar sem do pičlee vsemu verjel." "Zalite me!" "Niti najmanj na. Ko aem ga pračiUl, aem Ukoj pomislil, da bo ras vae Uko, zakaj kakor hitro umre starec Zosima, bom moral Ukoj oditi iz samostana. Potlej bom nadaljeval šolo in napravil izpit, in kadar pride zakoniti rok, sa poročiva. Ljubil vaa bom. Čeprav še niaem utegnil premišljevati o tem, sem si vendar dejal, da boljše lana od vas ne najdem, in aUrac mi je velel, naj se oženim ..." "A saj aem vendar pohabljenče, v naslanjaču me vozijo!" se j« saamejala Lisa in rdečica ji je zagorela na licih. "Sam vaa bom vozil v naslanjaču, toda uver-jen aem, da boate dotlej osdraveli." "Oh, maša sa vam," je nervozno odgovorila Lisa, "iz Uka šal« ate mahoma napravili tak nezmisel I ... A, evo mamice, morda je baš dobro došla. Mama, kako pozni ate vaelej, da le morate Uko dolgo hoditi! Vidite, Julija že prihaja z ledom r "Oh, Liae, n« vpij, glavno ja, da n« vpije*. Od tega vpitja m« I« ... Kaj na j storim, ko si pa sama vUknlla ptskanlco drugam ... Iskala aem in iakala ... Kar vidi se mi, da al to nalašč napravila." "Saj vendar nisem mogla vedeti, da pride z ogrlzenim prstom, drugače bi bila morda res nalašč napravila. Angel, mama, zelo duhovite posUjajo vaš« b«a#de. "Naj bodo duhovite, a kaka čuvatva ao to, Liae, gl«d« na prat Alekaeja Fjodoroviča In na vse to! Oh, dragi Aleksej Fjodorovič, mene ne morijo posamesnoeti, niti ne kak Herzenatube, ampak vse skupaj, celoU — evo, tpga ne morem preneatl." (Dalja prihodnji«.) Thea klofuta avoja Ta plemenlU In fina v« pozornost sobarice? dama! Šofer je dejal, da v Hiadorjevi ulici nI poznal nobenega zavetišča. "Nič ne det Od hiše do hiš« poj deva. Julčo moram najti po vsaki ceni!" Avto je drvel po ulicah, e Med nad poročnikom in goapo baronico ni bilo prav za prav nič rean«ga. Nekajkrat sU se sešla tis skrivnih mestih, govorita aU o ljubezni, toda zmerom 1« v ksdemski obliki. Ko Ju j« nekoč presenetil naliv, Sta si najela taksi in nadporočnik Je smelo poljubil baronico na uho. To J« bi lo vse. In vendar Je bil poloftaj ts oba od sile neroden, takaj nadimročnik je sodil v tisto vrsto taljubljencev. ki radi pisma piAejo Obsipal j« gospo Theo I« mesece in mesece s pismenimi dokazi svoja ljubezni; v pismih jo Je kajpak tikal... zaradi lep. Aega sloga . . . Pred letom dni Je Harsanjrl mnogo zahajal na Thein dom, zakaj moral bi se bil poročiti s grofico Katico, s mlajšo ritmojatro-vo sestro. Katica je bila vdova, čedna in vitka plavolaaka. Bila je sicer malce svobodnih mani r, toda zaradi lege J« bila A« morda prikupnejša. Ob« aU a« vroč« vzljubila, in bila bi gotovo poročila, da jima nI ava-kinja, baronica Thea, zmešala štranj. Nadporočnik j« kar na lap«m opazil, da j« bledolična molčečna in zapeU gospa rit-mojstrova včaaih prav žalostno, očitajoče in roteče dvignila pogled k njemu. Harsanyiju se je zdajci zazdela Thea zelo zanimiva; študiral jo je in začel zanemarjati lepo Katico. Prvo spoznanje Je kajpak bilo. da ritmojster svoje žena ne razume. Ženska je vse prefino in prezapleteno bitje, da bi ga mogel robat vojak razumeti In ceniti. Baronica Thea je torej mučenica; njeno življenje sama bol, odpoved in hrepenenja ». • In tako se Je nadporočnik zaljubil v ženo svojega rltmojatra. Sleherni hip s« je bil pripravljen s njo poročiti, ako bi se hotela dati ločiti od svojega moža. O tem pa ni Thea marala niti slišati . . . Zakaj J« baronica pra-vaala svoji svakinji resnega snubca. bi bilo talko uganiti. Brž-čas Jo je vodil mačji nagon. Premnogo raavajenih mačic poana-mo, ki mišk ne pošro. vendar Jih prav rade ujamejo. Ko j« grofica Katica t vedela aa nesveatobo svojega oboleval «a. J« bila bolj jezna kakor !a lostna. In jezna J« bila bolj na svojo svakinjo kakor na na ¿poročnika. NI pa napravila škan T rBOITlT» dala ... prafina j« bila ... temveč ae je v svoji jezi zaljubila nekega mladega vaeučiliškega profesorja in se je z njim v presenetljivo kratkem času poroči- Hiadorjava p lica št. 1. Avto j« obstal in Harsanjri je poiakal hišnika. Nak, v tej hiši I« ni zavetišča ... Stopil je v hišo št 2; tudi tam ni bilo Julče. Naposled j« prišel že do številke 27, kjer mu je neka branjevka povedala, d« je zavetišče na številki 76 b. Šofer ga je odpeljal tja. Nadporočnik je moral čec dvoje dvorišč, preden je našel zavetišče. Na vso srečo je bila Julča doma. Bila je veliko, krepko in precej čedno dekle a kodrastimi laami in je bila v svo-i kmečki obleki prav ljubka. Julča je od preaene*cnja "ar zardela, ko je 3poznala nadpo-ročnika, ki mu je pri ritm »J t rovih mnogokrat odprla vraU . . . "Draga Julča," je zdi \ Har&a-nyi, "rad bi govoril z vami." "Prosim, kar naprej . . ." Spremila je častnika v majceno, zatohlo sobico in mu uslužno ponudila stol. 1 "Zvedel sem", je začel nadporočnik a aočutnim glasom, "da ae je goapa baronica danea prav obžalovanja vredno spozabila. "Da, oklofutala me je ... O, saj me je že mnogokrat ... Mi loetljiva aploh hitro vzkipi; nekoč me je celo brcnila, ko sem jo med česanjem malo potegnila za laae . . Haraanyl Je dobil grenek o-kus; sobarica je pa nadaljevala: Pri njej bi tako nobeno dekle ne oaUlo, ako bi ne bil gospod Uko dobrosrčen ... Pravi kava-lir je in njemu na ljubo človek marsikaj spregleda. Danes mi je bilo pa že vsega dovolj . . . Mlloatljlva je bila Uko nepravična, da sem kar pobrala svoje stvari in zbežala . . ." "Prav je Uko, da ste tolikanj aamozavestni," je dejal Harsa-nyi diplomatsko. "iPrav grdo bi pa bilo, ako hi zdaj kovali maščevanje .. . Pomisliti morate, da je milostljiva zelo živčna . . ." "Saj . . ." je smehljaje se govorila Julča. "Sprva sem jo res hotela tožiti, zdaj pa, ko se je gospod nadporočnik sam potrudil k meni; bom rajši požrla to grenko žalitev . . ." 'Se nekaj drugega sem slišal. Milostljivemu gospodu hočete baje izročiti neka pisma . . ." Val plemenite ogorčenosti je žalil Julčln obraz. "To pa ne drži!" je vzkliknila. "To je laž. Nikoli še nisem bila izdajalka! Ako bi bila to storila v vseh gosposkih hišah, kjer sem že doslej služIla, bi prišle kaj čedne atvjuri na dan! Toda takšna niaem!" "In vendar imate moja pisma?" "Ne tajim." "Zakaj ste si pa prisvojili ta pisma?" "Nisem si jih prav za prav prisvojila, temveč sem jih le sproti pobirala iz košare za papir, kamor jih je gospa baronica vrgla, ko jih je prebrala." Nadporočnlkov pogled se je o-mračil. "In zakaj ate jih pobirali iz košare?" je vprašal. Julča se je v zadregi nasmehnila. "Povedala vam bom, ako res želite, gospod nadporočnik. Pi- Fordism IS FASCISM CIVIL RIGHTS! IB9U1» BY CnffEmcE for Protection of CmlRkits • t Napisi na avtih, Id pozivajo na boj proti Fordovem u fašizmu. sma so mi namreč na moč ugajala . . . V njih je toliko lepih besed o krvavečem srcu, o zvezdah ... Za vse na svetu rada prebiram take reči — in ker je miloetljiva zavrgla U lepa pisma, sem si jih pač jaz spravila . . ." Harsanyi je bil nekam ponosen; ponosen, kakor more biti samo avtor . .. "Pridno in pametno dekle ste, Julča. Toda glej te, velika nesreča bi se utegnila iscimiti iz tega, ako bi mi pisem ne vrnili. Saj ste prav gotovo že brali romane, zato boste menda razumeli, kaj se to pravi, da je moja oficirska čast na tehtnici . . ." Julča je začudeno pogledala nadporočnika, nato je pa preprosto dejala: "Potlej vam jih pač vrnem." Odšla je In se je kmalu vrnila s skrbno povezanim sveženjč-kom pisem. Z globokim vzdihom in z žalostnim pogledom je izročila pisma nadporočniku. "Tukajle so pisma. Nobeno ne manjka; še celo numerirala aem jih." Harsanyi je malo pol i s tal po pismih, potlej jih je pa vUknil v žep. "Ali želite še čeaa?" je nekam otožno vprašala Julča. "Zelo pridno dekle ste, draga Julča, in rad bi se vam oddolžil. Vzemite to malenkost." Stisnil je Julči bankovec v roko, in Julča ga je vsa pordela, vendar rada sprejela. Potlej jT je nadporočnik krepko in prija- zno stresel roko. Ni pa še bil prišel do prvega dvorišča, ko je zaslišal dekletov glas: "Gospod nadporočnik!" "Kaj pa je, Julča?" "Se od drugih gospodov častnikov imam pisma . . . Zelo všeč bi mi bilo, ako bi jih hotel gospod nadporočnik izročiti svojim tovarišem, zakaj po nobeni ceni ne bi hotela, da bi se po moji krivdi umazala katerakoli oficirska čast... S temi besedami je izročila o-suplemu Harsanyiju še večji sveženj pisem. V avtomobilu je nadporočnik radovedno ražVezal fkvojček. Zbirka je bila na moč zanimiva. Skoraj vsak izmed polkovnih častnikov je imel svoj greh ... Od vsakega je bilo najmanj po pet pisem. Tedaj je Harsanyi izpre-videl, da je baronica Thea strastno in sistemaUko vodila mlade častnike za nos . . . Doma je pri priči sežgal svoja pisma, druga je pa poelal baroni ci brez besede ... POTUJTE Z NAMI V JUGOSLAVIJO. V želji, da obiščete domovino, ste brez dvoma pričakovali prilike, da se pridružite skupini izletnikov, namenjenih v stari kraj. Hamburg American Line-North German Lloyd je za u-dobnost velikega števila jugoslovanskih prijateljev zasnovala dva posebna izleU. Prvi se vrši na slavnem ekspresnem pamiku EUROPA dne 24. julija. Ta izlet bo osebno vodil Mr. S. S. Goydich, potujoči potniški agent Hamburg-American — North German Lloyd. Izlet bo cenen in zelo prijeten. Poseben parniški vlak ob pomolu v Bremerhaven omogoča t veze z vsemi glavnimi mesti v Centralni Evropi. Drugi izlet se bo vršil na pri ljubljenem pamiku HANSA, ki odpluje dne 29. avguata iz New Yorka. Ta izlet bo vodil Mr. Eugene Teplanszky, znani potujoči potniški agent Hapad-Lloyda, ki vam bo z veseljem pomagal v vseh potniških zadevah. (Adv.) AH sto naročeni na dnevnik Trosvatf? Podpirajte svoj Ust! Slabe knjige Veliki angleški pesnik Scott je svojim otrokom prikrival svojo pisateljsko. Tudi ko so otroci že odrtffa skušal zmerom preprečiti brali njegove knjige. ' Ko je nekoč prišel ložnik Ballantyne k avtorju, da bi mu če« gromnemu uspehu pr&vk, šlega romana "Gospodični, zera", je založnik našel v L niči Scottovo dvanajstletno! "Nu, miss Sophie," je šal Ballantyne, "kako vim| la "Gospodična od jezeri'! "0," je dejala, "nisem brala. Očka meni, da ni nk škodljivo za mlade ljudi prebiranje slabih knjig." e Pomota Čuvaj preseneti kaznj je poizkušal odpreti v — Aha! Ste hoteli kaj? — Kaj še, gospod Čun mo svoje čevlje sem h, staviti na hodnik. NAROČITE SI DNEVNIK PROSI Po sklopa 19. redne konvencije se lahko naroči na list PrasrSa prišteje eden. dva. tri, štiri ali pot članov Is eae druži ae k eai nini. List Proeveta ataše sa vae enako, sa ¿lana ali nečliM (iN eno letno naročnino. Ker pa ¿lani ia plačajo pri imanU $1JI tednik, ae Jim to prišteje k naročnini. Torej eedaj ni vzrok«, reči. |o list predrag sa člane 8.N.PJ. Liat Proeveta Je vsia last** gotovo Jo v vsaki draiiai nekdo, ki bi rad čiUI liat vsak din. d lista Proeveta Je: Za ZdruL države la Kanado.$6.00 Za Cieero in Ckiesio Je... J 1 tednik ia..............4.80 i tednik ia..............I 2 tednika la.............3.10 2 tednika in.............I 9 tednike Is.............249 2 tednike la.............I 4 tednike ia............. 1.20 4 tednike in.............t 5 tednikov ia............ nič B tednikov ia............I Za Evropo Jo..............$2.00 Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto deasrjs sli Mi Order v pisma ia al aaročito Prooveto. liat. ki Je vala lastaiaa. Pojaanilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNPJ, ali če so preseli proč od družine in bo zahheval sam ivoj tednik, bodo moral Usti član it dotične družine, ki jc tako naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nsznaniti upravniitv« in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefs m i tedaj mora upravniitvo znižati datum za to vsoto naročniku. Relifne delavke a mrtvaškimi proti stradanj« v New Yorks. 1 n« obratu demoasirirt jo PROSVETA, SNPJ, 2457 So. Lawadale Ave, Ckirsfo. »L Priloženo pošiljam naročnine ta liat Proeveto vsote 9...... 1) Ime....................................čl. draltvs It... Naalov .................................................... Ustavita tednik la ga pripUUte k moji naračaini od sMstih i ■oje družine: t).........................................čl. drafcva k...... 2 ).........................................čl. draltfa iL- 4)..i......................................Čl. draltva H... <11 H »>„„...•...................................čl. draitvs U... Meats .............................Država ............... ffcff MjO . U| Nov narečnih..................BI ar aaročalk............... TISKARNA S.N.P.J SPREJEMA VSA spadajoča