Leto um, st. lio Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne vrst A Din Z, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 300 vrat A Din *, več* vrsta Eto 4.—. Popust po dogovora, tnseratm davek posebej. — «>ei>a na—ttss v Jugoslaviji PodriinU« : MARIBOR, Grajski trg JL T — NOVO MESTO, ljubljanska cesta, uredništvo: Stroammaverjeva ulica 1, telefon st. 65; Z, telefon st. 190 — JSSENICB: Ob kolodvoru ICO. ara- a. — Postna hmmtninj v L^ubUsni st. IfedSŠ, T"" Rooseveltov apel na Mussolinija Davi je poslal predsednik Roosev elt nov mirovni apel ministrskemu pred' sedniku Mussotini ju, da se prepr eči razsir}enie vojne Washlngtaai1 16« maja. s« (Reuter). Predsednik Roosev elt je poslal davi italijanskemu ministr. predsedniku M us so liniju nov mirovni apel« Opolnoči je bila v Beli hiši konferenca vodilnih ameriških državnikov, pri kateri je bil navzoč tudi zunanji minister HulL V uradnih ameriških krogih ne dajejo o vsebini nove Rooseveltove poslanice no-l enih podatkov, razen da pomeni poslanica samo na- daljevanje prizadevanj Roo-sevelta da se prepreči nadaljnje razširjenje vojne. New York, 16. maja. AA. (Havas) „New Tork Times44 prinašajo obvestilo v zvezi z Rooseveltovim posredovanjem, da ni bilo doslej uradno ničesar sporočenega in da Roosevelt doslej še ni mogel dobiti Mussolinijeve-ga odgovora. Uradni ameriški krogi z zadovoljstvom naglašajo, da je velika čez-oceanska ladja „ Conte di Sa-voia44 odplula iz Genove v New Tork po New Torte, 16. maja. (Havas). V washingtonskih diplomatskih krogih se opaža zadnje dni nenavadna živahnost. Diplomatski predstavniki posameznih držav redno obiskujejo zunanje ministrstvo* da dobe obvestila o Zedinjenih držav. V diplomatskih krogih v Washing-tonu vlada splošno prepričanje, da bosta ta in prihodnji teden odločilna za vojno. Italijanski pritisk za vsako eventualnost Sedanje zadržanje Italije se še ne more smatrati kot nvod za vstop v vojno - V Rim n zasledujejo z veliko pozornostjo dogodke na Balkanu - Francija in Anglija ne bosta popustili Rim, 16. maja e. Treba je poudariti, da se sedanje zadržanje Italije nikakor ne more smatrati z vso gotovostjo kot uvod za vstop v vojno. Niti priprave za odhod ameriških državljanov se ne smatrajo v Rimu kot gotov znak za vojno. Pravijo, da je bilo ameriškim državljanom svetovano, naj se vrnejo v domovino, če nimajo resne zaposlitve. Z eno besedo: italijanski pritisk se vrsi za vsako eventualnost. Zato se v rimski atmosferi ne opaža nič razburljivega, čeprav je bilo te dni poudarjeno, da je verjetnejše, da pride v kratkem do odločilnih dogodkov kakor pa. da bi to zatišje trajalo še naprej. Dočim se v zadnjih dneh ni posvečala večja pažnja balkansko-podunavskemu področju, sedaj italijanski krogi z vso pozornostjo zasledujejo dogodke v teh krajih. V Ttaliji smatrajo, da vojaške priprave na Slovaškem in Madžarskem niso vznemirjajoče, temveč so le reakcija na manifestacije slovaških nacionalistov proti Madžarski. V Rimu pravijo, da ta mobitiza-cija nikakor ne ovira dob^h odnošajev med Berlinom in Budimpešto, ker se še nadalje razvijajo v popolni skladnosti s politiko osi Rim-Berlin, kakor ie bilo v ostalem potrjeno z?, časa zadnjega obiska grofa Te'ekija v Rimu. Manevri zavezniške mornarice na Sredozein. morju AleksanJrija 16. maja e. (Exchange Te-le^raph) V Egiptu je sedaj pripravljenost za akcijo dosegla svoj vrhunec. Zavezniško brodovje je zapustilo aleksandrijsko hiko in odplulo v Sredozemsko morje. V dobro poučenih krogih v Aleksandriji krožijo vesti, da Francija in Anglija ne mislita popustiti pred italijanskim pritiskom, ki se vsestransko vrš. na posameznih važnih strateških točkah v Sredozemlju. Včeraj je Italiia. kakor se izve v tukajšnjih vojaških krogih, napravila nove ukrepe m sicer v dveh smereh' na francoski meji je koncentrirala poleg dosedanjih efektiv še en milijon vojakev. v okolico zavezniških baz v Sredozemskem morju pt je poslala nove moč' St-.itešk: načrt Italije v primeru vojne b; bii dvojni napad Prvič na francosko ozemlje, potem pa na zavezniška oporišča v Sredozemskem morju. Poleg tega bi Italija dovolila Neme'ji, da vrže svoje čete na nezavarovano francosko mejo v severni Italiji. Manevri zavezniške mornarice v vzhodnem bazenu Sredozemskega morja imajo namen preprečiti vsako močno italijansko akcijo in so poleg tega opornu- »talijanski vladi, ki v arabskih državah Bližnjega vzhoda poskuša izzvati nezadovohstvo in s tem ustvariti za zaveznike še eno fronto To je v okviru stalnih vprašani Bližnjega vzhoda. Prav posebno propagandno akcijo pa izvaja Italija tudi v Palestini kjer 90 že izbruhniti neredi in kjer 90 bile oblasti prisiljene k najodločnejšim ukrepom. V svoji propagandni akciji Italija naglasa, da so zavezniki obljubili arabskemu svetu, da mu bodo po končani vojni pomagali, toda te obljube so samo mamilo, t katerim skušajo pridobiti arabska plemena Italijanski nauk Angliji Rim, 16 maja AA (Štefani) Diplomatski urednik agencije Štefani pripominja, da jc Anglija izvlekla precej koristi iz nesreče svojih žrtev, ker si je prisvojila poljsko in norveško zlato, Farorake otoke, Island tor gotove bogate nizozemske kolonije. Toda vse to ne zadostuje, da bi nadoknadile izgube, ki jih je Anglija imela na Norveškem in Nizozemskem. Angleški položaj na Severnem morju je zelo omajan. Nemčija je^ razširila svoja letalska in pomorska oporišča na Skandinaviji in na Nizozemskem. Nemške čete nadaljujejo s svojim pohodoej skozi Flandrijo v smeri proti Rokavskemu prelivu, kar predstavlja veliko nevarnost za Anglijo, po-ehno glede na nadmoć nemškega letalstva. Angleška, katere ozemlje že stoletja ni bilo poprišče vojn, mora ugotoviti, da Rokavski preliv ne predstavlja nobene garancije več zanjo. Na osnovi novega položaja se da torej sklepati, da je bila razširitev vojne velika napaka za Anglijo. Ponovno svarilo ameriškim državljanom VTashington, 16. maja s. (Reuter) Ameriško zunanje ministrstvo je izdalo ponoči novo svarilo vsem ameriškim državljanom v zapadni in južni Evropi, da naj takoj odpotujejo Svarilo za odhod je bilo med drugim dano tudi rsem ameriškim državljanom v Švici. Grška na albanski meji Budimpešta, 16 maja 9 (Reuter) Po poročilih iz Aten so bili ponoči poslani na albansko mejo močni oddelki vojske. Po polnoči je bila telefonska zveza med Budimpešto in Atenami nenadoma preki-n jena. Atene, 16. maja s. (Reuter) Podtajnik grškega vojnega ministrstva general Papa-dimas je dospel ponoči na albansko mejo. da osebno nadzoruje izredne varnostne ukrepe, ki jih je podvzela grška vojska. Vojaške priprave na Madžarskem Budimpešta. 16. maia. s. (Reuter) Na Madžarskem sta bila mobilizirana dva ax-madna zbora, nadalje nekaj brigaci mehaniziranih oddelkov in konjenice. Madžarsko uradno pojasnilo mobilizaciji pravi, da z ozlrom na dejstvo, da so vsi madžarski sosedje poklicali pod orožje rezerviste, ti madžarski ukrepi ne morejo biti smatrani kot grožnja za -mir. Vpoklici imajo samo mam en. da omogočijo vežbanje madžarske vojake. Berlin. 16 maja. o. Vojaški ukrepi, ki so bili izdani na Madžarskem, kjer je seda4 okrog 650.000 ljudi pod orožjem, tukajšnjih političnih krogov niso presenetili Opozarjajo le, da ie bila oredvidena mobilizacija tolike vojske za jesen, kobi se morali vršiti veliki manevri madžarske vojske. Razvoj mednarodne situacije oa ie Madžarsko prisilil, da je take ukreoe izdala že sedaj Po nemškem mneniu ti ukrepi niso proti nikomur naperjeni. Mobilizacija tudi na Slovaškem Budimpešta. 16 maja o. Iz obmejnega Balas-Sagvrrnata poročajo, da ie slovaško-madžarska meja še zmerom zaprta Po nekih vesteh, ki so se kljub temu razširile preko meje. ie na Slovaškem v teku splošna mobilizacija, ki mora biti do teh vesteh do nocoj že zaključena Slovaški rezervisti se zbiraio kar oo javnih lokalih ker primanjkuje voiašnic. Veerai bi se moralo vršiti v Bratislavi več j? protestna zborovanje Bilo Da je v zadnjem hipu odgođeno do 19. t m. Berlin z» zb*?žanjr Rima In M?sfcvs Moskva, 16 maja e. (Exchange Tele-graph). Dip?omatski krogi v Moskvi doznavaj t iz Berlina, da bo nemška vlada ob priliki pogajanj, ki se prično za izboljšanja letalskih zvez med Nemčijo in Rusijo, sprožila tudi vprašanje zbližanja med Mo-kvo in Rimom. V Berlinu smatrajo da Ttp.lija tip more stopiti v vojno na strani Nemčije, dokler ne dobi nekih jamstev od sovjetske Rusije glede Sredozemskega mo^a m ju-govzh"Kia Evrope. Nemčija bo. kakor pravijo, Italiji predlagala, naj sprejme predloge sovjetske vlade, da v okviru sovjetske nevtralnosti opredeli svoje stališč*, kakor tudi teritor;alni delokrog, v katerem želi razvijati svoje diplomatsko delovanje, da bi se Italija na ta način nT^a kar najbolj angažirati v borbi proti zaveznikom. Amerika se pripravlja vojno Veliki dopolnita! krediti za narodno Število vojakov se bo zvišalo — To-bodo izdelovale 17.000 letal na leto dan v ladjedelnicah bo podaljša« letal Wasbington, 16. maja. AA. (Havas). Zaradi vesti, ki prihajajo iz Evrope, je vprašanje narodne obrambe Zedinjenih držav stopilo v ospredje. Posamezna ministrstva so sprejela vrsto ukrepov ter pripravljajo dopolnilne kredite. Vojni minister Woodring je že odobril izdatek 500 milijonov dolarjev za nakup potrebnega vojnega materijala, ker je notranja proizvodnja Zedinjenih držav nezadostna. Senat je MI obveščen, da bsča ame- riške tovarne v toku enega leta lahko izdelale 17.000 letal. Predsednik Roosevelt je podpisal zakon, da se zviša število vpisov državljanov v vojsko za časa vojne. Predstavnik privatnih ladjedelnic je izjavil, da bo moral biti delovni čas podaljšan in to ne samo v ladjedelnicah, temveč tudi v vsej ostali industriji, ker je samo na ta način mogoče izvršiti vsa naročila, ki jih je priporočilo mornartfko ministrstvo. Pooblaščeni krogi izjavljajo, da bo pred« V teb krogih razpravljajo tudi o učinkovitosti pomoči Zedinjenih drŽav. Washington, 16* maja. s. (Reuter). Predsednik Roosevelt bo predložil danes popoldne kongresu nove kredite za izpopolnitev varnostnih ukrepov ameriške vojske. Ob tej priliki bo imel predsednik Roosevelt predvidoma ob 18. srednjeevropskega časa po radiu govor, ki ga bodo prenašale ameriške in tudi nekatere evropske postaje. sednik Roosevelt predlagal nove kredite v znesku 726 milijonov dolarjev za vojsko in mogoče poleg tega še 250 milijonov dolarjev za mornarico. Ti krediti bi se uporabili predvsem za tanke, protiletalsko topništvo in strojnice. Izučenih bo 7.000 novih tov za vojno letalstvo. Gradnja vojnih ladij bo pospešena. Ne sme se več izgubilati časa Rooseveltova iniciativa, da bi se vse ameriške države proglasile za nevojujoče se države. — Ameriška javnost na strani zaveznikov Washlngton, 16. maja. e. (Exchange Te-legraph). Glede na predlog argentinske vlade, da bi vse ameriške države opustile dosedanje stališče nevtralnosti In se proglasile kot nevojujoče se države, trdijo v Washingtonu. da je iniciativo za to spremembo prišla osebno od predsednika Roo-sevelta, ki je že večkrat v razgovorih z uglednimi osebami Zedinjenih držav poudarjal potrebo, da se zaveznikom priskoči na pomoč bolj odkrito kot dosedaj in da se najde oblika, ki bi omogočila ameriškemu narodu, da se tudi na diplomatskem polju postavi na stran zaveznikov. Rooseveltova iniciativa pa je v glavnem neuradna in to iz notranjih razlogov. Mislijo, da bi ta korak lahko izzval reakcijo velikega dela ameriškega prebivalstva, ki ne bi pristalo na to da se tako lahko preide iz sedanje nevtralnosti na stališče vo-jujoče se države. Na ta način bi bili tudi ojačeni izolacionisti in zelo omajana avtoriteta Roosevelta, ki je toliko potrebna zaveznikom. Tisk v Zedinjenih državah in vsi politični krogi v marsičem podpirajo Roosevelta pri tej akciji. Na čelu listov, ki so zelo naklonjeni Rooseveltovi akciji sta j>New York Times« in »New York Herald Tribune«. VVashlngton, 16. maja. e. *New Tork Keraid Tribune* objavlja članek na glavni strani, v katerem pravi, da se je situacija v svetu razvila tako, da se sedaj ne sme več izgubljati časa glede razprav ali naj Zrdiniene države stopijo v vojno ali ne, in če je treba odobriti kredite za nove vojne ukrepe. Položaj je tak, da se jasno vidi, kakšno zadržanje bodo morale Zedinjene države zavzeti. V washingtonskih diplomatskih krogih se vprašanje vstopa Zedinjenih držav v vojno ne zdi tako aktualno, kakor to sodi ameriški tisk in del političnih krogov. Poudarjajo, da je evolucija bolj odkrite podpore jasna, da pa je zaradi tega še zelo daleč do vstopa Zedinjenih držav v vojno. Curacao, 16. maja. AA. (Reuter). Vene-zuelska vlada se je priključila skupnemu protestu ameriških držav, kakor je to predlagal Urugvaj proti nemškemu napadu na Belgijo, Nizozemsko in Luksemburg. Naši odnosi z Rusijo Bukarešta, 16. maja. p. Semkaj je prispela iz Moskve iugoslovenska trgovinska delegacija, ki se vrača v Jugoslavijo. Na postaji so jo sprejeli naš poslanik Jovan Dučić z vsem osebjem rx)slao&tva ter odpravnik poslov sovjetskega poslaništva Kukuljev. ki so /ia prav tako spremljali skoraj vsi funkcionarji sovjetskega poslaništva v Bukarešti. Sovjetska diplomatski zastopnik je delegacijo povabil za popoldne na Čaj. Delegacija se ie vabilu odzvala in je popoldan na sovjetskem poslaništvu potekel v zelo prisrčnih razgovorih. 9fKdor hoče v teh resnih časih koristiti naši skupni domovini in kdor jo iskreno ljubi, ta ne sme zanašati med narod spore in razdore. Pride cas9 ko homo mogli o naših notranjih vprašanjih razpravljati mirno ter brez ozira na levo in desno, če nam kdo ne grozi z nenad* nim udarcem." (»Srpski ijlas«) Iz notranje politike Jugoslavija v ameriškem radiu Sodelavec ameriške radijske družbe »National Broadcasting Comp.« in dolgoletni ženevski dopisnik »New York Timesa« Martin Agrons":i je dobil dvnmrsečni dopust za potovanje po Balkanu, odkoder ho po radiu informiral ameriško javnost o tekočih dogodkih. Agronski daje svoje reportaže tedensko preko omenjene družbe, ki je po »Columbia Broadcasting Comp.« največja v Zedinjenih državah ter plača za vsako emisijo par milijonov dinarjev. Agronski, ki se mudi v Beogradu, bo v soboto govoril o svojih vtisih v Jugoslaviji. Za okrepitev sodelovanja Zagrebški »Obzor« priobčuje o notranjepolitičnih razmerah članek, čigar zaključne besede se glase: Razvoj mednarodnih dogodkov potiska vedno bolj v ozadje notranja vprašanja. Naša javnost je po svojem zdravem političnem instinktu začutila, da gospoduje razvoj zunanjega položaja nad celotnim našim življenjem. Zato spremlja javnost z zmerom večjim interesom in z umljivo napetostjo dogodke na evropskih bojiščih. Gotovo je, da bo nadaljnji razvoj mednarodnih dogodkov vzbujal še večji interes naše javnosti in da bodo notranja vprašanja izgubila ostrino in veljavo. Treba je računati s temi momenti v razvoju situacije. Medtem pa Je treba, dokler to dovoljujejo razmere, storiti vse, da se okrepi sodelovanje med Srbi, Hrvati in Slovenci, da se tako ie vnaprej onersiojjoeljo morebitni poskusi za Izkoriščanje njih nesloge. Domoljubna molitev Episkop dr. Nikolaj je imel v Kraljevu pridigo, v kateri je med drugim rekel: Bog nas ohrani od Soluna do Vladivo-stoka, vse naše brate. Roka božja naj pokriva naš pravoslavni svet. Prosimo služabnike božje in nase prosvetitelje. da nas rešijo zla in da ne pride na naš pravoslavni Balkan. Seja ministrskega sveta Včeraj popoldne je bila v predsedništvu ministrskega sveta seja gospodarskega odbora ministrov. Poleg drugih članov odbora sta seji nekaj časa prisostvovala tudi predsednik vlade Dragiša Cvetk ovi o in podpredsednik dr. Vladko Maček. Za drevi ob 18. je napovedana seja ministrskega sveta. O koncentraciji Glasilo Srbskega kulturnega kluba »Srpski glas« (Beograd) piše: Kakor se Izve, so v vladi g. Cvetkoviča za koncentracijo samostojni demokrati, zemljoradnik! In radikali, dočim se pri hrvatskih politikih opaža neko oklevanje. Zdi se, da je delo samostojnih demokratov za koncentracijo precej mlačno, ker se boje zamere pri dr. Mačku. Dr. Mačka obletavajo neki srbski potrtiki, ki komaj čakajo, da bt prejeli Iz njegovih rok ministrske položaje. Vse to more utrditi dr. Mačka v sklepa, da se še nadalje upira koncentraciji. Hrvatske obfinske volitve in sporazum Zeml joradniŠka skupina dr. D. Jovanovi-ča je o priliki občinskih volitev v banovini Hrvatski objavila sporočilo, ki pravi med ostalim: čeprav s vseh strani zatrjujejo, da te volitve nimajo političnega značaja, vendar je gotovo, da se bo narod, predvsem Srbi, opredelil ie sedaj za sporazum ali proti sporazumu. Naši prijatelji bodo nedvomno branin idejo sporazuma, toda Istočasno bodo zahtevali demokratizacijo političnega življenja in zunanjo politiko v skladu s trajnimi interesi Južnih Slovanov, v smislu slovanske, balkanske in podunavske solidarnosti. London. 16. maja. s. (Reuter) Angleški izvoz v aprilu je dosege1 po vrednosti 48 milijonov funtov, najvišjo vsoto v zadnjih j 10 letih. Uvoz je znašal v istem času po ' vrednosti 110 ndijonov fantov, 40 milijonov funtov več nego prod letom dni O priliki razstave nemškega slikarja Is Slavonijo S. ▼on HStzendorfa piše otri ješki »Slawonlscher VoOubotec. Ta prva razstava del nemškega slikarja nsi p osje domovine mora biti in bo signal za vzpostavitev naših odnosov z nemškim umetniškim ustvarjanjem preteklosti na tem prostora. Ko to nemško kulturno dobrino sporočamo javnosti, ne delamo tega kot majhna skupina kolonistov, temveč vršimo dolžnost v Imenu celokupnega nem-štva, ki Živi v jngoslovenski domovini. Duhovi preteklosti se morajo spet prebuditi ter nam govoriti o močnem vplivu, M ga Je vršilo to nemško kulturno življenje. Izpolniti te silne kalupe z novim, močnim žrvijenjeri — to je nate velika In agodo-naJoga t tem Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, ML maja »40. Stav. HO Dve glavni fronti na zapadu Na fronti med Anvertom inNamurom so bije Utka za Bruselj - Tudi na drugi fronti mod Namurom in Sedanom divja silovita borba — Nemci niso nikjer prebili Maginotove črte London. 18 maja s (Reuten Na bojištu mea nizozemsko meio na severu in francosko - belgijsko - luks.mbursko melo na iusu sta seda i nastali v slavnem dve fronti na katerih se razviiaio boji z enako iakostio Prva Iront? poteka med Anversom in Namurom Bitka ki io omenia nainoveiše angleško voino poročilo iz ods-ka Dri Lou-vainu SDada v okvir boiev na tei fronti. Boje med Anversom in Namurom bi bilo mogočo označit: celotno kot bitko za Bruselj Louvain sam ie bil že Donolnoma evakuiran Včeral so bili ves dan ori Lou-vainu strahovi i i boji v katerih so sodelovali tanki oklopni avtomobili, oehota in topništvo Tonovsko streliame ie bilo tako močno, da so «^ DODolnoma razločno slišali celo v Hi/.ni Angliji. Bruseljski radio iavlia da se utrdbe »red Anversom in Namurom še drže Nic manj silovita ni borba na drugem delu fronte, ob Mozeli med Namurom in Sedanom. Francosko voino poročilo, ki ie bilo sinoči objavljeno. Dravi, da se ie Nemcem na veČ mestih posrečilo prekoračiti Meuso Zdi se da ie prehod uspel večinoma samo manjšim nemškim oddelkom. V prvem napadu so ponekod sicer izsilile prehod večie edinice nemške vojske, ki pa so se morale pozneje zaradi močnesa zavezniškega protinaDada večinoma zopet umakniti Pri Sedanu je Nemcem predvčerajšnjim uspelo prodreti v francoski utrdbeni oas Z mnozinskin franersko-angleškim nr* ^napadom pa se je posrečilo zaveznikom vreči Nemce tu zopet precej nazaj, tako da je vdor elrbok samo še nekako 8 km. Posebni poročevalec angleške '-adiiske družbe poroča, da so nemški napad zaustavila in odbila zlasti zavezniška letala ki so val za valom ves dan napadala nemške postojanke in prizadela Nemcem velike izgube Nemci so prodirali predvsem s tanki, ki so iih podpirala letala. V neki vasi so zavezniška letala uničila dve kolon: sovražnih tankov Pri bombnem napadu na neko postojanko v Ardenih je bil zaustavljen oddelek nemških motoriziranih edinic Ponovno ie prišlo uri Sedanu v teku teh boiev tudi do letalskih bitk Nemci so izgubili v posameznih bojih večje število letal, skupno do 50 Zavezniki so izgubili v teh bojih okoli 35 letal. Francoski vojaški krogi naglašaio. da utrdbeni sistem pri Sedanu ne spada v pravi sistem Maginotove linije, temveč je zgrajen na drugačni osnovi v veliki širini. London, 16 maja. s (Reuter) Angleško vojno ministrstvo je javilo opolnoči v posebnem komunikeiu. da ie angleška voi-ska včeraj oo hudi borbi uspešno zadržala resen nernški napad pri Louvain u v Bel Uspešen francoski protinapad Pariz. 16. maja. e. Včeraj pozno popoldne so se nadaljevali boji na reki Meusi. To pot so imele iniciativo francoske čete, ki so izvršile srdit protinapad na sovražnikove postojanke. Po poročilu francoskega vrhovnegR. poveljstva so bile nemške sile, ki so poskušale preiti na drugo stran reke Meuse. odbite s strahovitimi protinapadi. Meusa je bila vsa rdeča od krvi in po reki je plulo več tisoč mrtvih. Boji na teh krajih se nadaljujejo. Po sedaj dobljenih objavah je na obeh straneh angažiranih po 20 divizij, torej nad 300.000 mož. Pariz, 16. maja. AA. (Reuter). Včeraj ves dan od šeste nre naprej so prihajala povelja, da je treba ustaviti napredovanje sovražnika in utrditi položaje, slabša mesta na bojišču pa ojačiti. Nemška vojska meče v borbo ogromne množine na prostoru med Namurom In Sedanom. Vojaški krogi v Parizu irjavljajo. da položaj ni kritičen, dasi je resen. V krogih francoskega vrhovnega poveljnlltva vlada mirna odločnost In zaupanje. Množestveni nemški napadi ob Meusi Pariz. 16. maja A A (Reuters Uradni predstavnik vojnega ministrstva je dal snoči izjavo, da so na rek' Meu?i na prostoru med Namurom in Sedanom vodi velika in strašna bitka. Ta bitka je besnela včeraj ves dan Sovražnik meče v borbo ogromne množice ter napada na vsem bojišču. Nemško letalstvo uporablja relativno malo topništvo, zato pa so v prvih vrstah številni motorizirani odd e'ki ter se uporabljajo ogromna števila letal, ki s strojnicami napadajo francosko pehoto. Ta uradna osebnost je izjavila da daje francoska pehota sijajen odpor da je pa zaradi velike številčne premoči sovražnika na nekaterih točkah popustila V teku dneva so sovražni tanki odr.nil; francosko črto na treh mestih južno od Sedana na levi obal; reke Meuse. Oddelki tankov, ki so prebili francosko bojišče, so se razšli na vse strani ter napravil- velik< zmešnjavo, ki je trajala ves dan. Ko so francoski oddelki tankov izvršili protinapad, se je z njimi dvignila k napadu tudi pehota ter se je začVa voditi borba prsa ob prsa. Borbe okoli Liegea še niso končane Bruselj. 16 maja s. (Reuter) Belgijsko vojno poročilo, ki je bilo izdano ob t. zjutraj, pravi, da se belgijske utrdb* pri Ue-geu ie drie in nadaljujejo z odporom Na več mestih so se edinice nemške vojske spopadle z belgijsko vojsko Več nemških poskusov napredovanja je bilo zaustavljenih Belgijska vojska povzroča z razruševanfam resne ovire nemškemu napredovanju. Bruselj. 16 maia s (Reuter) Bruseljski radio je davi objavil naslednjo kratko poslanico kralja Leopolda poveljniku, častnikom in vojakom trdnjave v Liegeu: Vztrajajte do bridkega konca za stvar domovine l Ponosen sem na vas! Bruselj, 16. maja. AA. (Havas). Spo-rcči'o belgijske vojske 7 dne 15. maja zve-les se glasi Prišlo je do borbe med sovražnimi In našimi oddelki. V tej borbi so nr.se Čete večkrat onemogočile sovražniku napredovanje. Naše protiletalsko topništvo je energično nastopalo ter zbilo veliko število sovražnih letal. Utrdbe Uega nadaljujejo z odporom. Bruselj. 16. maja. AA. (Havas). V zavezniških krogih vlada optimizem. Belgijska vlada je v Bruslju ter se v uradnih Krogih izjavlja, da bo še nadalje tam ostala. Francosko poročilo Pariz, 16. maja. s. (Reuter) Današnje jutranje francosko vojno poročilo pravi: V pokrajini od Nam ura do Sedana ie v teku bitka, ki ima značilno obliko odprte vojne. Na obeh straneh so v boju udeležene motorizirane edinice in letolstvo. Iz strateških interesov ni mogoče dati trenutno nobenih točnih iniormacij o operacijah. Usoda Bruslja Berlin, 16. maja. AA. (DNB). Vrhovno poveljr.ištvo sporoča: Belgijska vlada je izjavila 10. maja po svojem zunanjem mi nistru v Bruslju ter ameriškem poslaniku v Berlinu, ki je prevzel varstvo belgijskih interesov v Nemčiji, da je Bruselj odprto mesto. Ta izjava belgijske vlade ne odgovarja dejstvom. Nemška izvidniška letala sc ugotovila, da v zadniih dneh korakajo čete vseh vrst orožja skozi Bruselj in da gredo tudi vojni transporti čez Bruselj in železniški vozel. Nemško vrhovno poveljnlštvo na osnovi tega ne more več smatrati belgijske prestolnice za nezaščiteno mesto. V primeru, da belgijska vlada resno misli varovati belgijsko prestolnico in ji prihraniti grozote vojne, mora takoj ustaviti vse vojaške prevoze in prehode čet skozi mesto ter prenehati z gradnjo utrdb. Napadi nemškega letalstva so po izjavi nemške vlade naperjeni izključno na vojaške objekte. če se bo ugotovilo, da belgijska vlada ne postopa v Bruslju tako, kot se zahteva od nezaščitenega mesta, bodo mesto napadle nemške letalske sile. Za vse posledice, ki jih bo trpel Bruselj, bodo odgovorni oni, ki so ga v nasprotju z izjavo belgijske vlade izrabljali v vojne cilje. Nova nemška strategija W- London, 16. maja. AA. Reuter daje tale pregled položaja. Po vesteh lz Pariza poskušajo Nemci uporabiti taktiko, ki so jo uporabili na Poljskem in to na ta način, da po napada na Belgijo in Francijo prehajajo na vojskovanje, ki se ne drži točne črte bojišča, temveč skuša s hitrimi pokreti zmešati nasprotnikove črte. Toda med tem časom ao se Francozi že organizirali in upajo, da so pripravljeni sprejeti ta način borbe, ki se jasno kaže v veliki bitki na Meusi. ki se biie na črti mod Namurom in Sedanom. Te bitke se udeležujejo v velikem številu letala in tanki. Francosko topništvo, in to večinoma poljsko po 75 mm ie napravilo ogromno škodo nemškim mehaniziranim oddelkom. Angleške čete so sedaj selo močne ter stojijo ob vsem bojišču na Nizozemskem in Belgiji. Francosko sporočilo prava, da so Nemci s tanki srdito napadli angleške, francoske in belgijske čete pri An-versu. Govor kraljice Vil jem ine. kd ga je prenašala londonska radijska Postaja, ie napravila globok vtis v Zedinienih državah in to posebno besedo, da ostane Nizozemska neomajna. Angleški bombni napadi na nemško ozemlje London. 16. maja s (Reuter) Angleško letalsko ministrstvo je davi objavilo, da so izvedla angleška bombna letala snoči in tekom noči doslej najobsežnejše bombne napade na nemško ozemlje, in sicer na železniške in cestne zveze na vzhodnem bregu Rena. od koder prejema nemška vojska pri invaziji Belgije in Nizozemske svoja o-jačenja. Napad angleških letal je trajal vso noč. Vrženih je bilo več ton bomb Železnice in ceste so bile poškodovane na več mestih in povzročenih je billo mnogo požarov ter eksplozij. Nemško priznanje junaštvu nizozemske vojske Nemški vojaški strokovnjak potrjuje, da Nemci niso še nikjer prebili Maginotove linije, temveč so se ji le — nevarno približali Nizozemska morna rica v zavezniških Berlin. 10 maja AA. (DNB) Današnji »Volkiseher Beobachter« objavlja članek svojega vojnega strokovnega urednika podpolkovnika dr. Hesseja o položaju, ki je nastal zai-adi bitrega prodiranja nemških armad, ki operirajo v Belgiji in severni Franciji. Dr. Hesse piše med drugim, da ie eno najvažnejših dejstev to da se ie Nemcem posrečilo priti do obale. Z zavzetjem Rot-terdama in raznih točk nizozemske obale ob Severnem morju ogrožajo Nemci Anglijo tudi s te strani. Za Nemce je bilo predvsem važno poslati pomoč razmeroma slabim četam, pripeljanim z letali v omenjene obmorske kraje Nizozemska vojska «e Je junaško borila, toda nemški pritisk ie bil močan. Napad močnega nemškega desne krila je dal izredno pomembne rezultate. Za nadaljnje vojskovanje je zelo pomembno, da je Nizozemska izključena iz vrst naših nasprotnikov. S samim tem je nastala nova nevarnost za belgijsko operativno vojsko ter za Angleže in Francoze. Pomoč še ni zagotovljena v oni meri. ki so io pričakovali v Bruslju. Z izgubo položajev na Meusi in ob Albertovem prekopu ter po padcu Liegea je nastal za belgijsko operativno vojsko nov resen položaj. Belgijci so izgubili važne naravne obrambne črte. Njihove čete so prisiljene k hitremu umiku, kar pa ie otežkoceno s tem. da stotisoči civilistov bežijo v največjem strahu proti zapadu. Nemške čete ne morejo razumeti, zakaj ljudstvo beži. ker se nemške čete ne bojujejo z neborci. Posebno pozornost zi^luži poteza, ki io vrše naše čete severno od Namura. Ta napad dHie Nemcem v Belgiji podobne prednosti kakor iih jim ie dalo zavzetje gotovih nizozemskih obrambnih črt. Nam je s tem zagotovi lena vsestranska varnost za POruhrje, ki je velike važnosti za nemško državno obrambo. Oči vidno ie. da nas prihod na Meuso in prehod čez to reko s strateškega stališča ni tako važen, kot so bile prejšnje poteze. Vendar pa ne pomeni to. da bi bilo treba omalovaževati čut ponosa, ki mora prevzeti vse one nemške vojake, ki so včeraj ponovno stopili na francosko ozemlje. Pri tem ie treba upoštevati posebno dogodke, ki so se odigrali pri Givetu in Sedanu. Našim Četam se ie v teh krajih posrečilo izvršiti podvige, s katerimi ao *e nevarno približali Maginotovi črti. za katero že sedai gotovi tuji strokovnjaki trdijo, da m" ne-zavzetna. Na koncu svojega članka nravi podpolkovnik dr. Messe da so omenjeni uspehi doseženi v roku, krajšem kot teden dni Zelo važen je pri tem tudi moralni vtis nemških uspehov na Francoze in Angleže in to tako na njihove čete. kakor na prebivalstvo v zaledju. rokah London, 16. maja. s. (Reuters Zavezniški vojni mornarici je bilo nrikliučeno nizozemsko voino brodovje šesto ječe iz 4 kri-žark. 8 rušilcev. 21 podmornic. 10 toroe-dovk in večjega števila manjših ladij Poleg tega razpolagajo zavezniki sedai s celokupno nizozemsko trgovinsko mornarico, ki ima skupno 3 milijone ton. Novi poveljnik nizozemske vojske v Seelandn London, 16. maja. s. (Reuter). Kraljica Viijemina je imela snoči v nizozemščini govor na nizozemski narod preko angleških radijskih postaj. Sporočila je, da je imenovala admirala van der Staata za vrhovnega, poveljnika nizozemske mornarice in vojske v Seelandn. Kraljica je dejala, da je s svojimi mislimi vedno pri svojem narodu ter je izrazila narodu svoje občudovanje in zaupanje v končno zmago. Zaključila je govor z vzklikom: Naj živi Nizozemska! V Rotterdanra že primanjkuje živeža London, 16. maja, AA. (Havas). Rot-terdamska občina je objavila po radijski postaji v Hilversunu, ki je pod nemško kontrolo, da je začel v Rotterdamu primanjkovati živež. Predvsem vlada pomanjkanje mleka ter je zato rotterdamski župan pozval Nizozemce iz drugih krajev, naj pomagajo. Trgovinske transakcije z Nizozemsko in Belgijo London, 16. maja. AA. Angleška vlada je snoči objavila zakon, s katerim se prepovedujejo trgovinske transakcije z Nizozemsko razen s pokrajino Zeeland ter Luksemburgom. Trgovinske transakcije z nizozemskimi kolonijami so dovoljene. Vlada ie orx»oiri!la dalje, da je treba biti zelo pozoren pri transakcijah s katerimkoli krajem v Belgiji Ni treba sklepati nobenih finančnih obveznosti z osebnostmi aH tvTo!ikami v Belgiji brez predhodnega posvetovanja s trgovinskim ministrstvom. New Tork, 16. maja. AA. (Havas) Trgovinski komisar za nizozemske kolonije Zimmermarin ie rzjavfL da te ukrenjeno vse potrebno, da se ohrani vrednost nizozemskega goldinarja na področju Nizozemske Indije. Pred zavzetjem Narvika in Švica a« um boji BaseL 16. maja, AA. (Reuter). Nor val najraatlčnejslfe vesti ni niti najmanj omajal odločnosti Švice, d*> v vsakem ostra ohrani svojo nevtralnost. Nikjer v d rta vi ni o pasi ti niti najmanjšega strahu ali panike med prebivalstvom. Povsod vlada največje zaupanj«- v moč švicarskega naroda in njegove vojske. Internacija tujcev na Novem Zelandu VVellington, 16. maja. AA. Predsednik novozelandske vlade je izjavil, da so bili vsi tujci, ki so kazali veliko aktivnost in predstavljali veliko nevarnost, Internirani. Predsednik vlade je dodal, da je vlada točno obveščena o gibanju tujcev in da bo tudi v nadalje pozorno pazila na njihovo gibanje. Vojvodin ja luksemburška kralj« London, 16. maja. AA. (Reuter). Velika vojvod inja Luksemburška je poslala angleškemu kralju odgovor na njegovo brzojavko. Ta odgovor se glasi: V teh bridkih časih mi je izraz vaših simpatij napravil veliko veselje. Najstrožje spoštovanje nevtralnosti in mednarodnih zakonov ni moglo obvarovati mojo državo pred surovim napadom in vojnimi strahotami. Moj narod in jaz verujeva, da se bo s pomočjo Velike Britanije in njenih zaveznikov vrnila svoboda Luksemburgu In da bo njegova neodvisnost obnovljena. tnserirajte v „S1. Narodu11! Reminiscenca na Wilsona Kdo je bil baron Friea-Skene Nar vik, 16. maja. AA. (Havas). Vsak ena se pričakuje vkorakanje zavezniških čet v Narvik. Na strani zaveznikov se borijo proti Nemcem v prvi vrsti francoski In kanadski kontigentL Zavezniško letalstvo Je bombardiralo mesto. N« v očividno slabšem napiatlll z oklopnimi enotami on m glavnimi nemškimi Drogi zavezniški oddelki so po-Nemee od proge, ki vodi >JL Nemci preskrbujejo svoje čete Od g. dr. Ivana švegla, bivšega ministra smo prejeli naslednji dopis: Velecenjeni g. urednik! Zaradi odsotnosti od doma sem šele danes opazil nov majski članek našega zaslužnega rojaka, g. biv. senatorja dr. Gregorina v »Slovencu«, v katerem med drugim piše tudi o svojem »sestanku z VVilsonom«. V interesu stvarnosti naj samo omenim, da se takrat niti g. dr. Gregorin niti kdo drugi ni »pri njem priglasil v avdienco«, ki bi jo bilo na ta način najbrže težko doseči, kakor se je v istem času prepričal neki drugi vodeči član naše delegacije, nego me je blagopokojni predsednik osebno poklical k sebi, kakor sem tudi pri drugih priložnostih bil pri njem, polkovniku Houseu, ambasadorju Whiteju, državnem tajniku Polku etc. in sem jaz po lastni iniciativi, v nadi. da mi g. predsednik pri svoji veliki naklonjenosti našemu narodu tega ne bo zameril, povabil s seboj takrat, v marcu ali aprilu 1. 1919. v Parizu se nahajajoča gg. dr. Vošnjaka. gen. tajnika jugosloven-ske mirovne delegacije in dr. Gregorina. Kaj se je takrat govorilo in kdo je govoril, je bilo ne samo v splošnih Izrazih, temveč dobesedno zabeleženo v članku, ki sem ga takoj napisal in je bil takrat priobčen v »Slov. Narodu«, kateremu sem kakor tudi »Slovencu« In »Napreju« celo leto dostavljal poročila v zvezi z mirovno konferenco. Z o žirom na pripombo g. doktorja v Istem članku od 1. maja t. 1., da se je bivši cesarski namestnik v Trstu baron Fries- Skene, za svoje ime moral zahvaliti najbrže kakemu svojemu škotskemu predniku, naj mi bo dovoljeno to domnevanje iz lastnega poznanstva družine Skene popraviti. Veleindustrijec Skene z Moravske je bil, kakor že ime kaže. škotskega porekla. Pred 70 leti je bil eden izmed uglednih poslancev v avstrijskem državnem zboru, ko so tam Kranjsko in Primorsko zastopali Klim, Pfeifer, švegel, Nabergoj i. dr. V debati o avstroogrski nagodbi je Skene glede na vsako lOlctno obnovo gospodarske nagodbe za bivšo monarhijo iznašel izraz »Die Monarchie auf Kuendi-gung« (monarhija na odpoved). Vnuk tega Skeneja. Rikard je bil moj sošolec v Terezianumu (v istem zavodu, kjer je bil nekoč prefekt dr. Franc Prešeren in njegov gojenec pesnik Andreas Anastasius Gruen-Auersperg); in pozneje so mu, kakor mnogim sinovom bogatih družin, kise niso tako dobro znali sami učiti kakor lačni slovenski fantje takratne generacije, ki še ni poznala foot balla in skijanja, vzeli inštruktorja za učenje prava. Tfekt inštruktorje so imenovali »Ein nauke rje«. V tem svojstvu je prišel siromašni Fries v Skenejevo družino in je ne samo svojega klijenta pripravljal za izpit, temveč je tudi sebi našel ženo v njegovi sestri. S tem si je preskrbel družinsko zvezo za uspešno napredovanje v avstrijski upravni karieri do cesarskega namestnika Ln barona. Dovoljeno mu je bilo, da je svojemu Imenu dodal še ime Skene. Z odličnim spoštovanjem I>r. Ivan švegel Ustanovljen je Slovenski avtomobilski klub ki je član nove Zveze avtomobilskih klubov ter ima samostojno ljubljansko in mariborsko sekcijo Ljubljana, 16. maja Včeraj popoldne je imel Avtomobilski klub kr. Jugoslavije, sekcija Ljubljana, svoj 16. redni občni zbor katerega je otvo-ril predsednik g. Avgust Praprotnik s pozdravom zastopnika bana načelnika g. D. Trstenjaka, zastopnika župana dr. Brileja, zastopnika Tujskoprometne zveze g. dr. zižeka in zastopnikov tiska. Visoki pokroviteljici Nj. Vel krallir Mariji ln častnemu predsedniku Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu so zborovale! poslali udanostne brzojavke. Predsednik je v svojem poročilu pouda- . ril, da se vrši občni zbor v zelo . azburka-nem času. Do izbruha vojne je klub imel lepe uspehe, potlej pa so bili vsi lepi Izgledi za razvoj našega avtomobilizma uničeni. Z velikimi napori se je posrečilo odpraviti ali omiliti nekatere ukrepe glede omejitve motornega prometa. Vojna je zaustavila tudi prizadevanje za zboljšanje naših cest. V drugi polovici lanskega leta je imel klub mnogo posla za preureditev centrale v Beogradu in za ustanovitev Slovenskega avtomobilskega kluba. Novi odbor bo imel najbrže zelo težavno stališče, rujski promet je padel do skrajnosti, potovanj v inozemstvo je čedalje manj, klubovi dohodki so se znižali, napeti bo treba vse sile za obdržanje ravnovesja v proračunu. Prizadevanja glede bencinskega vprašanja, modernizacije cest ln glede raznih davščin bo moral novi odbor nadaljevati. Ne vemo pa še, kakšne naloge nas čakajo, zato moramo biti na vse pripravljeni. Pričel pa se je čas, da se moramo združiti, pozabiti na morebitne spore, da lahko povsod složno nastopamo. Prvi tajnik g. Birimiša je poročal izčrpno o poslovanju tajništva. Z intervencijami je klubu uspelo, da se je ukinila luksuzna taksa na avtomobile in na motorna kolesa. Dajatvi za avtoomobile in za cestni sklad se bosta pobirali skupno v višini 400 din Za motocikle se je ukinil izredni prispevek za cestni sklad. Razmerje med izvozom ter uvozom avtomobilskih turistov je pri nas približno 1:2, to se pravi, da naši avtomobilisti in motociklisti v veliko večji meri potujejo v inozemstvo kot prihajajo tujci v našo državo, ker si avtomobilist želi predvsem dobrih cest. Modernizacija cest pri nas zelo počasi napreduje. V Sloveniji bodo letos modernizirane državna cesta Ljubljana—Kranj—Podvin, banovinska cesta Podvin—Lesce—Bled, državna cesta Maribor—St. H j, a z deli so pričeli tudi na odseku Maribor—Fram ter Jezica Domžale. Stanje nekaterih državnih cest Je obupno, zlasti stanje cest Ljubljana—Planina —državna meja ter Ljubljana—Maribor. Kredit 11.000 din na kilometer ceste je vsekakor premalo, kajti drugod votirajo po 40.000 din za kilometer letno. Sekcija je posvečala veliko pažnjo avtomobilskemu tujskemu prometu in tujskoprometni propagandi. Klub je izdal že drugo Izdajo svoje avtomobilske karte. Obsežna je bila akcija proti Škodljivim posledicam uredbe o omejitvi motornega prometa. Večina članov je s sedanjo rešitvijo bencinskega vprašanja zadovoljna. Cene tekočega goriva so se zelo dvignile, od 5.25 din 1.1938 v novembru do 6.95 din do 1. maja letos. Osnutek uredbe za pospeševanje domaČih pogonskih goriv Je nekje obtlCal. Banska uprava pobira še danes dvojno takso na pnevmatike za ona vozila, ki uporabljajo za pogon domača pogonska sredstva. Nimamo zal še sodobnega zakona o prometu z motornimi vozili po cestah. Klub je priredil več športnih in propagandnih vožen j.živahno je bilo delo kluba v propagandnem pogledu. Število članov se je povečalo za 97, od katerih odpade 33 na redne člane, 64 na člane kola avto-mobilistov. Ob koncu leta je sekcija imela 221 rednih članov, 236 članov kola avto-mobilistov in 49 članov kola motocikllstov. Triptikov je bilo Izdanih 919, 10 več kot predlanskim, karnetov pa 59, 42 več kot predlanskim, največ za Italijo in Nemčijo. Mednarodnih prometnih knjižic je sekcija izdala 610, 97 več kot predlanskim. Po načrtu sekcije Zagreb je bila ustanovljena Zveza avtomobilskih klubov namesto dosedanje centrale, člani zveze so Slovenski avtomobilski klub, Hrvatski avtomobilski klub ter Srbski avtomobilski klub. Finančno-ekonomsko poročilo g. Juvanca kaže, da je bilo delovanje sekcije v tem pogledu zelo uspešno ln izkazuje 355.000 din dohodkov ter 237.000 din izdatkov. O uspešnem delovanju sportno-turističnega odseka Je poročal g. Sabec, o motosekciji g. inž. Struna, nakar je za nadzorni odbor predlagal g. Svetozar Hribar razrešnico s pohvalo. Predlog je bil soglasno sprejet, odobrena so bila tudi vsa poročila. Blagajnik g. Karel Govekar je poročal o novem proračunu z 207.800 din dohodki ln izdatki. Proračun je bil soglasno sprejet. O osnutku novih pravil samostojnega Slovenskega avtomobilskega kluba je poročal g. dr. žužek. Centrala v Beogradu je bila likvidirana, ljubljanska sekcija je prejela svoj delež od prejšnje skupne imovine. Nova pravila zveze so bila sprejeta, kakor tudi pravila novega kluba v Ljubljani, ki bo imel dve samostojni sekciji, in sicer ljubljansko in mariborsko sekcijo. Pri volitvah so bili izvoljeni kandidati, ki jih je predlagal g. dr. Pavlin, v odbor, nadzorni odbor, v delegacijo Slovenskega avtomobilskega kluba, ki bo predvidoma ustanovljen sledečo nedeljo ter v razsodišče. V odbor ljubljanske sekcije so bili izvoljeni gg. predsednik Avgust Praprotnik, prvi podpredsednik dr. Born, drugi podpredsednik dr. Žužek ln odborniki Janko šabec. Karel Govekar. Viktor Bohlnec, Dušan Breznik, dr. Fred Chrobat, Erik Kri-sper, Boris Kristan, Franc Palme, Stanko Rozman, inž. Albert Struna, mag. phar. Josip Sušnik, inž. Jos. Stolfa in dr. Vinko Vrhunec. Potrti globoka Žalosti naznanjamo, da je nas ljubljeni soprog, oče in svak, gospod VIDMAR JOSIP zvanlČnik dri. žel. v sredo 15. maja izdihnil svojo plemenito dušo v 59. letu starosti. Pogreb nepozabnega bo v petek, dne 17. maja ob 15.30 uri iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dna 16. maja 1940. _ VIKTORIJA — soproga PEPI in NINO — sinova ter ostalo sorodstvo. 9b*. 110 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek, It. maja 1*40. Stran 9 DANES >E šE ČAS 16.. i©, m 21. uri v vlogi sovjetske GretaGarbo k>.~.t^«, NINOĆKA teL 22-21 Oglejte si sijajno komedijo, pri kateri se boste Izvrstno zabavan te od jaU! I^MO SE DArsES ot> 16., 19. in 21. uri Ljubezen v planinah 'Ih Schneider Koli ttauka - Viktor predvajamo prelepi filmski roman iz kraljestva čarobnih visokih planin! KINO SLOGA — tel. 27-30 Staai • Aneuese l'hlig • Faul Weg«ner. IDa Vam ne bo žal. oglejti si danes BAL V OPERI Danes poslednjić. DANES POSLEDNJIC! — Paul Horbiger, Theo Llngen — Han s Moser. KINO MATICA, tel. 21-24. — Predstave ob 16., li*, in 21. uri. DNEVNE VESTI — Iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« St. 39 z dne 15. t. m. objavlja, uiedbo, kako se odmerjata pridobnina in družbeni davek zavezancem v območju banovine Hrvatske in v ostalem območju države; uredbo o razširitvi pokojninskega zavarovanja nameščencev na trgovinske pomočnike; podaljša vo roka, določenega v pravilniku o ustanovah človekoljubnega značaja; navodila o uporabi ČL 11. pravilnika o izvrševanju uredbe o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev; »Čin raznih šol in tečajev«; »čin gozdarske šole v Sarajevu, dovršene od 1. 1919 do 1. 1922; >knjige in časopisi v našem jeziku se smejo izvažati v vrednosti do 1.000 dinarjev brez potrdila o zavarovanju valute«; navodila Narodne banke v zvezi s plačilnim prometom s Francijo in razne objave iz »Službenih novin«. — živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 8. maja je bila slinavka in parkljevka na T dvorcih, steklina na o, smrkavost na 1, garje na 1, mežmrčasti izpuščaj na 5, svinjska kuga na 5 in svinjska rdečica na 15 dvorcih. — Banovinsko društvo državnih in samoupravnih vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani bo imelo v nedeljo 19. t. m. občni zbor ob S.30 v frančiškanski dvorani. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani ima letošnji redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom v nedeljo 19. t. m. ob 9. dopoldne v sejni dvorani mestnega načelstva, na kar vse edinice, ki so jim bila poslana vabila, še posebno opozarjamo. Ob 11. dopoldne bo slavnostna otvoritev protituberkuloznega tedna, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo ban dr. Natlačen. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani. — Regulacija Save v odseku T*o©n— Sv. Jakob. Za to delo je odobren v znesku 955.500 din. Druga javna pismena ponudbena čitači ja za oddajo dela bo 1. junija v LjuDijani. — ove določbe o izvozu knjig in časopisov. Finančni minister je izdal naslednje določbe o izvozu knjig in časopisov v našem jeziku. Kljub določbi prvega odstavka čl. 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami se dovoljuje izvoe knjig in časopisov v našem jeziku v inozemstvo brez izvoznega potrdila, če njihova vrednost v enem mesecu za istega prejemnifta in od isteg-a odp^il.je.telja ne pre»egia vaote 1.0OO diru Dom..'-, izdajatelji in prodajalci so dolžni ustrezno \ rednost knjig in časopisov, odpremljenih v inozemstvo, potrjevati tudi v teh primerih na način, ki je določen po obstoječih predpisih za dižavo, kamor so knjige in časopisi namenjeni. — Gospodarska konferenca balkanskega sporazuma bo v Dubrovniku. Poročali smo, ca bo gospodarska, konferenca balkanskega sporazuma 27. t. m. Prvotno je bilo sV ieno, da bo zasedanje v Beogradu, z..aj so se pa odločili, da bo v Dubrovniku. — Nove telefonske proge med Beogradom in Zagrebom. Poštno ministrstvo je uvedlo v torek osem novih telefonBklh prog med Beogradom in Zagrebom. Med Zagrebom in Beogradom je zdaj 15 direktnih prog. — Sprememba uredbe o pokojninskem zavarovanju nameščencev. Po čl. 8. uredbe o razširjenju pokojninskega zavarovanja nameščencev so lahko delodajalci zavarovali svoje nameščence, zaposlene na področju več pokojninskih zavodov, pri enem samem zavodu, na katerem področju je bil sedež podjetja. Ta člen je pa bil razveljavljen s § 68. uredbe o proračunskih dvanajstinah. zato morajo delodajalci zavarovati svoje nameščence, zaposlene na področju več pokojninskih zavodov, teritorialno pristojnim zavodom. — Nov most čez Savo v Krškem. 2. julija bo prva ponudbena licitacija za oddajo del pri novem mostu čez Savo pri Krškem, in sicer ob banovinski cesti II. reda številka 289. Kdaj bodo začeli most graditi, še ni določeno, upanje pa je, da bodo dela oddana že pri prvi ponudbeni licitaciji. — Ustava plačil za Norveško, Nizozemsko, Belgijo in Luksemburg. Zaradi vojne v teh državah je devizna direkcija Narodne banke izdala odlok o ustavitvi vseh plačil upnikom, ki žive na teritoriju Norveške, Nizozemske, Belgije in Luksembur. ga. čas in način plačevanja obveznosti proti tem upnikom bo c oločen pozneje. — Težave n»se trgovinske mornarice. Včeraj je bila na SušaVru važna seja upravnega odbora Jadrans'-e plovidbe. Na tej seji so razpravljali rm 6 drugim tudi o težavah naše trgovinske mornarice, zlasti obalne plovbe. Trgovinska mornarica preživlja nude čase zaradi pomonke blokade. — Naša zunanja trgovina z Belgijo m Nizozemsko je bila lani precej Živahna. Glavno pa je, da je bila tudi aktivna. V Belgijo smo Izvozili za 348.3 milijone din blaga, na Nizozemsko pa za 103.4 milijone. Uvozili smo iz Belgije *a 55.5 mlUjona din blaga. Iz Nizozemske pa za 67.6 milijona. Naša zunanja trgovina je bila torej z Belgijo aktivna za 202.8 milijona, z Nizozemsko pa za 25.8 milijona din. V Belgijo smo izvažali predvsem surovi baker ln rude ter železniSke pragove. Uvažali pa smo lanene tkanine, oljna semena itd. Na Nizozemsko smo izvažali kalcijev karbid, koruzo vino in ekstrakte sa »tro-jenje iz Nizozemske smo uvažali razna prevozna sredstva, dišave in južno sadje ter svilene tk?nine _ Velika ležišča boksita pri Mrkonjič- gr*dn V Gustovari, srez Mrkonjičgrad, so odkrl'1 velika ležišča izvrstnega boksita, ki ga uporabim jo za pridobivanje aluminija. Za to rudo se je zanimalo več podjetij — Radlčev spomenik v Narodni skup- šini. V Narodni skupščini nameravajo odkriti spomenik Stepanu Radiču in v ta namen so se že lotili pripravljalnih del. Spomenik bo stal poleg doprsnega kipa Nikole Pašiča. — 1,898.000 din za javna dela v Dalmaciji. Na pristojnem mestu so odobrili kredit za javna dela v Dalmaciji, predvsem za ceste in večji most čez Vrbas. 100.000 din od tega kredita bodo tudi poraoili za vodovod v dalmatinskem Zagorju. — Nova ladjedelnica v Pančevu. Lani so sezidali večja Industrijska poslopja za ladjedelnico »Fernbach«. Ladjedelnica je začela že obratovati. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme s padavinami. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku in Splitu 22, v Kumboru in Sarajevu 21. v Beogradu 19, v Ljubljani 18.8, v Zagrebu in Rabu 18. na Visu 14. v Mariboru 12. Davi je kazal barometer v Ljubljani 7ol.o mm, temperatura je znašala 8.8. Iz Lfublfene —lj Jutri v petek bo prvi brezmesni dan, na kar se opozarjajo kupujoče občinstvo in mesarji. —lj Sirene bodo tulile na vseh straneh mesta že danes in tudi prihodnje dni, toda prebivalstvo naj se prav nič ne plaši, kei bo mestni zaščitni urad sirene samo poskušal. Zato mestni zaščitni urad prosi industrijska podjetja in sploh lastnike siren, naj do nadaljnjega svojih tovarniških siren ne uporabljajo. 18. maja I. I. ■ - —«c j: TELOVADNA AKADEMIJA SOKOLA III HA TABORU —lj Naljori mladenlčrv in ;>regrledi -starejših obveznikov v Mestnem domu so zaenkrat ukinjeni. Nadaljevanje in vrstni red bo objavljen v dnevnikih. .Prizadeti naj pozive siiranijo. —lj Pregled uniforme in vojne | »*eme rez. častnikov v Mestnem domu je do nadaljnjega odložen, —lj Inkasanti mestne elektrarne odslej ne bodo več po večkrat na mesec hodili k strankam zaradi plačila računov za porabljeni električni tok. Zato vabi mestna elektrarna odjemalce toka, naj inkasantov ne odslavljajo in si ne določajo sami poznejših rokov za plačilo, ker inkasantje odslej nikakor ne bodo mogli hoditi k strankam več kot enkrat na mesec. Obenem opozarja mestna elektrarna, da mora inkasant v primeru, če ne prejme plačila takoj ob prvi predložitvi računa, brez nadaljnjega odkJopiti tok in se na razne reklamacije zaradi odklopa mestna elektrarna pri neplačanem računu v nobenem primeru ne bo mogla ozirati. —lj Koncert akademskega pevskega zbora v korist mestnih rev» žev. Koncert bo prirejen drevi ob 19. v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici. Da izkažemo idealni akademski mladini hvaležnost ter podpremo akcijo v pomoč revežev je potrebno, da se koncerta udeležimo v čim večjem številu. —lj Ru*ka Matica v Ljubljani sklicuje za nedeljo 19. t. m. ob 14. v dvorani hotela Tivolija redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. V primeru nezadostne udeležbe bo istotam in istega dne ob 15. pri vsakem številu navzočih sklepčni ponovni občni zbor. —lj Umrl je Tone Zdravič. Kakor smo poročali pred nekaj dnevi, se je na Zaloški cesti na križišču poleg nove mitnice, ponesrečil 641etni upokojeni tržni paznik Anton Zdravič,' stanujoč za Gradom. Peljal se je s kolesom namenjen v Zg. Kašelj, za njim pa je privozil motociklist. ki ga je že skoro dohitel pred tovornim vozom nekega mlinarja iz Zaloga. Zdravič je tedaj zbegan zavil z leve strani ceste na desno tot nenadoma padel s kolesa na tla kjer je obležal nezavesten, istočasno je padel na tla tudi motociklist, po policijskih ugotovitvah, ne da bi prišlo do karambola. Hudo poškodovanega Toneta Zdravica so reševalci takoj odpeljali v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da ima prebito dno lobanje in se druge notranje poškodbe, ki jim je davi ob 4. podlegel. Pokojni Tone Zdravič. ki je bil zelo poznan in povsod priljubljen družabnik ter vedno narodno zaveden mož. zapušča poleg sorodstva svojo že nad 85 let staro mater. Blagemu pokojniku bodi ohranjen naj plemenitejši spomin! —lj Nov grob. Včeraj je umrl v Ljubljani v 55. letu starosti g. Josip Vidmar, zvaničnik državnih železnic. Pokojnik je bil med svojimi stanovskimi tovariši splošno priljubljen. Zapušča ženo Viktorijo ter sinova Penita in Nina. Pogreb bo jutri ob 15.30 iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Blag mu spornih, žalujočim naše iskreno sožalje! —lj Velik promet z aemljisči. v mestu samem. Kakor tudi v neposredni okolici je bil že od 1. 1920 velik promet z nepremičninami, posebno pa s stavbnimi parcelami. Po svetovni vojni so bili pozidani celi novi kraji mesta, zlasti na Mirju, za Bežigradom, v Novih Jaršah in pa seveda tudi ob Celovški cesti v smeri proti št. Vidu. Pred tembolj razvila kupčija v zadnjem času. Okrog lastnikov večjih zemljišč se stalno sučejo prekupčevalci in posamezni interesenti, ki bi radi naložili denar v zemljišča, kar se jim zdi še najbolj varna naložitev gotovine v sedanjih kritičnih časih. V zadnjem času je bilo sklenjenih mnogo kupčij zlasti okrog Sv. Križa, v Zg. Siflki, v Dravijah in v št. Vidu. Navzlic negotovim časom v ljubljanski okolici tudi precej zidajo, in sicer po večini hite z enim stanovanjem ali dvema. —lj Uprava Sokola Vič poziva svoje članstvo in naraščaj, naj se zanesljivo in točno udeležita sestanka, ki bo jutri 17. t. ob 20. v dvorani Sokolskega doma. Udeležba je strogo obvezna. — Zdravo! —lj Divjanje vozil po Ble*weiaovt cesti. Bleiweisova cesta je gotovo ena izmed naj-prometnejših v mestu, na njej je vsak dan velik tovorni in avtomobilski promet. Na cesti je tudi vsak hip polno kolesarjev ln seveda motociklistov. zaradi česar nastajajo često prav kritične situacije, posebno kadar se vozila prehitevajo, a prihajajo istočasno vozila iz prečnih ulic in cest. Zadnji Čas je bilo več prav hudih karam-bolov, zlasti na križišču Celovške in Blei weisove ceste, pa tudi na križišču Erjavčeve ter ob začetku Tržaške ceste. Spričc takih nevšečnosti bi bilo potrebno, da bi policijski organi posvetili večjo pažnjo zlasti takim voznikom, ki prezirajo zadevne policijske predpise in divjajo po cesti, kakor da so na njej sami. — Trije poškodovanci. Z Jesenic so pre peljali v bolnico 311etnega zidarja Jožeta Korena, ki je padel z zidarskega odra pri občinskem domu in si nalomil hrbtenico — 61etna posestnikova hčerka Marija Cer-ne iz Rudnika se je učila voziti kolo, pa je padla in se pobila na glavi. — v bolnico so prepeljali tudi 81etnega posestnik o-vega sina Vilka Brodnika iz Mednega., ki ga je brcnil konj v desno nogo in mu jo poškodoval. —lj Najdeno žensko kolo. V Krekovi ulici so našli zeleno pleskano žensko kolo znamke »Superbo«. Kolo je bilo oddane Vodmatski stražnici in ima tov. št. 43541 opremljeno pa je z evid. št. 2-165467. Lastnica naj se zglasi pri policijski upravi. —lj V vlaku okr^den. V osebnem vlaku je med Pragerskim in Ljubljano neznan zlikovec odnesel trgovskemu zastopniku Jaroslavu Stovičku dva črna kovčega, v katerih so bile razne manufakturne kolekcije, naročilne knjige, različna korespondenca in usnjata aktovka. Stoviček je oškodovan za 4000 din. —lj številne tatvine v mestu Natakarici Frančiški Treven je ukradel nekdo iz spalne sobe v Janševi ulici 2000 din gotovine in hranilno knjižico Občinske hranilnice na Vrhniki v zlogo 5000 din. — V stanovanje gostilničarja Ivana Gorenca v Rožni ulici Be je vtihotapil drzen zmikavt ln mu ukradel 1040 din, 40 nemških mark, pištolo znamke Steyer in nekaj drugih malenkosti. Tat je prišel tudi v gostilniške prostore, kler je ukradel več Skatel cigaret ln 60 din. Preden je vlomilec izginil, si je privoščil tudi nekaj kozarčkov pelinkovca. — 12 kopalnice dr. Borisa Premruja je bila ukradera zlata zapestnica s tremi briljan- ti, vredna 1500 din. — Ponoči je nekdo vlomil v cerkev na Rakovniku in ukradel iz nabiralnika 400 din. Zemljišče je kupila družba »Vrbaski boksi. J leti je zaradi krize nastal kratek odmor v ti« in bo rudo kmalu začela izkoriščati. i prekupčevanju z zemljišči, zato pa se je Tatinska nadloga Ljubljana, 16. maja Po vaseh okrog: Pibnice na I>olenjskem so v zadnjem času vlomi in tatvine na dnevnem redu. Na delu so neznani klateži, ki prihajajo skozi dolenjske kraje, se ustavljajo pri hišah in potem izginejo, ne da bi se moglo ugotoviti, kam jih je vodila pot. Orcžniki so sicer takim nepridipravom stalno za petami, vendar jih težk^ debe v peTt, ker se skrivajo po gozdovih, iz katerih prihajajo spet šele. ko mine nevarnost. Te dni je bilo vlomljeno po neznancu v hišo posestnika Franca Kluna v Gorenji vasi pri Ribnici, kjer je tat vse premeta! in odnesel niklasto ž?pno uro, z*ato verižico, nekaj obleke, več parov čevljev in namizni prt. Zlikovec je oškodoval Kluna za več ko 1000 din vrednosti. Takoj nato je najbrže isti vlomilec vdrl v soseetno hišo Ivane Klun, kjer je ni šel in ukradel več namiznih prtov, več naglavnih rut in par ženskih čevljev, stikal pa je tudi za denarjem, a ga ni našel. Na Bregu pri Ribnici se je splazil neznan rokovnjač v hišo posestnika Janeza šilca in mu ukradel zalogo jestvin. nekai jedilnega pribora, mlmček za kavo in več drugih malenkosti, ki so mu prišle pod reko. Večjo srečo je imel vlomilec pri posestniku in gostrničarju Alojzu Lovšmu na Bregu. Posrečilo se mu je. da se je vtihotapil ponoči v goitilni.iko sobo. k;er ie nnšel v predalu precej kovr.ne.ga drobiža, več skatcl cigaret in več obTeke. moškega perila in nekaj rjuh Tat si je pri°vojll tudi ročno harmoniko z zelenim mehom, ki JO bo gotovo skušal ssnraviti v denar čim prej v kaki oddalieni vrsi. V Grčaricah pri Ri^mci je Hlo v1 om1 jene v hišo posesuiika Ivana Mlhiča. Tu so bili najbrž na poslu cigani tn sicer dva mlacia cigana, ki sta ju spremljali dve le mlajši ciganki. Tvanu MIhiču so odnesli črn površnik, sukneno moško ob^ko za-lenkaste barve sivo moško obleko, črno dobro ohranjeno mo*ko obleko, več ženskih ob'ek ln nekaj perica. M!hi*a so tatovi o"koc7ovali za okrog 3500 d'n. Cigani so vlomili tudi v shrambo posestnika Ivana Križa v Grčflrici. odkoder so cdne?li precej suhega svinjskega mesa. nekaj loncev in nekaj orodja, poskušali pa so vlomiti tudi v hišo posestnika Rudolfa črinkla ter Jožeta Riglerja, a se jim namen ni posrečil. SPOBT Sestanek koledar« Mh dfrk^Čev lun i or je v sklicuje za danes ob 20. Siov. koles, zveza pri Habjanu v Sp. Šiški. Ker je na vidiku juniorsko državno prvenstvo, ki bo dne 9. prih. meseca v Zagrebu, je potrebno, da se tega sestanka, na katerem bo predsednik zveze podal potrebna navodila, vsi dirkači gotovo in točno udeleže. Prav tako se priporoča udeležba tudi dirkačem višje kategorije. — Predsednik. Janez Ferlan 70 letnik Danes praznuje v Gorenji vasi nad Skorjo Loko sedemdesetletnico Janez Ferlan, zaveden nacionalist, posestnik m gostilničar. M o* je kljub svojim letom Se krepak Ln opravlja vsa dete. ter je prava »gorenjska korenina«. taMrlraft« ▼ „S1* Narodu" t Vedno brez strahu je javno izražal svoje nacionalno prepričanje, čeprav mu je to mnogokrat škodovalo. Njegov dom je oil vedno zbirališče naprednih ljudi in pokojni dr. Tavčar se je pogostokrat ustav -jaj v njegovi hiši. Pred šestimi leti je slavljencu umrla njegova zvesta življenjska družica Frančiška, rojena Bizjak in mu zapustila 6 odraslih, krepkih otrok, ki so vsi neum orli nacionalni delavci. Od leta 1888 je stalni nar očnih »Slo-eruskega Naroda«. Ob njegovi s*-d tTridesetletnici mu želimo, da bi v k na domačih preživel Se ..inogo srečnih in zadovoljnih let! Domovina nad vse Paul Doumer piše v »Livre de mes fils«: »Bolj kakor kadarkoli prej je treba svojo domovino v času, ko ji preti nevarnost, ljubiti z vročo, strastno in ljubosumno ljubeznijo. Ljubiti jo je treba do največjih žrtev svojih dobrin, svojega življenja in >vojih otrok.« Nase «?!e^fišče DRAMA Začetek ob 20 url Četrtek. 16. maja*: Zupanova Micka. Vam Red B Petek, 17. maja: ob 15. uri: Hamlet. Dijaška predstava po znižanih cenah. Iz-ven.Gostovanje Zvonimirja Rogoza Sobota, 18. maja: Hamlet. Poslovilna predstava Zvonimirja Rogoza. Znižane cent Nedelja, 10. maja: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol Linhart je v svoji »Zupanovi Micki« pokazal Zaroto med aristokratsko Sternfel-dovko in županovo Micko, ki sta se zvezali, da bosta razkrinkali lahkomiselnega hi nezvestega Tulpenhelma, ki dvori obema. Prikupno dejanje original, jezik in izvrstna igra so celota, ki se nadvse prikupno dojmi. Igrrajo: Drenovec, Saričeva, Ki al j, mesto Cesarja bo igral vlogo župana Potokar, Mira Danilova, Jan (v^ogo An-žeta) in Sever. Delo je zrežiral dr. Bratko Kreft. — Smoletov »Varh«, delo iz bieder-meirske dobe slika zgodbico dekleta, ki mu brani sramežljivost, da bi razkrilo, koga ljubi. Vsled tega nastajajoči zaplet- Ijaji so prav zabavni. »Varh« je igralsko ln vsebinsko lepo dopolnilo k prvi igri. Igrajo: Drenovec Lipah, Sever, Brezigar. Levarjeva, Rakarjeva. Zrežiral ga je proi Sest. Za diJRštvo ljubljanskih srednjih šol bodo vprizorili jutri ob 15. Shakespearjevr tragedijo »Hamlet« z gostom Ropozom v naslovni vlogi. Učinkoviti način njegove Igre in Interpretacije te vloge je zbudil največji od2iv občinstva ln dokazal popularnost njegove Igre. Za predstavo veljajo znižane cene od 20 din navzdol. O P E R A Začetek ob 20 url ^etrtek. 16 maja: Lucija Lammermoorska Red Četrtek. Gostovanje Sonje Ivan-Čičeve in Josipa Gostiča Petek, 17. maja: Tosca. Izven. Znižane cene. Gostovanje Tee Labo£eve, zagrebške sopranistke in Boiisa Popova, ruskega bantonista Sobota, 18. maja: Kleopatra. Red A Nedelja, 19. maja: Traviata. Izven. Gostovanje in poslovilna predstava Vanje Leventove, bolgar?ke sopranistke Sonja Ivančičeva je podala z »Ladjo I.ammermoorsko« pevsko ln igralsko vzorno kreacijo ter je s svojim debutom vseskozi potrdila najlepše nade, kl jih gojimo v njen razvoj. Odlična izšolanost in glasovna lahkotnost jo predistlnlrajo za najtežje koloraturne partije, zato jo vsekakor velja slišati v tej Donizettijevi operi. Ed-garda poje kot gost izvrstni Josip Go-stič, Asthona pa priljubljeni barltonist Janko. Režija je Frelihova. Dirigira pa Anton Neffat. Tea Laboieva ln Boris Popov bosta nastopila jutri v petek na našem odru v Puc-cinijevi »Tosci«, kjer bo pela LaboŠeva naslovno partijo. Popov pa Scarpio. Labo-Seva je mlada sopranistka dramatskega obsega, ki je že z lanskim gostovanjem pri nas dokazala izreden talent. Popova Scarpia pa spada med najboljše, kar jih je ta odlični baritonist ustvaril na našem odru. Cavaradossija poje nas prvi tenorist Jean Franci. Dirigira dr. avara. a varova »Kleopatra« je žela na krstni predstavi tako ogromen uspeh, kot doslej Ae malokatero domače delo. Avtor je bil obenem s solisti po koncu predstave neštetokrat klican pred zastor. Navdušenje občinstva je rastlo od slike do slike. Izvrstne kreacije Hevbalove, Janka, Betetta in Francla, odlična Debevčeva režija in prekrasna scena inž. Franza, so dale delu blesteč okvir. »Kleopatra« bo po svojem uspe-rtu nedvomno zavzela vidno mesto v operni literaturi. + CELJSKO GLEDALIŠČE Nedelja 19. maja ob 20.: U jež (Udruženje jugosl. emancipiranih žen), gostovanje šentjakobskega gledališča iz Ljubljane. Profesor: »Ura kaže Že devet, pa nikogar izmed naših gostov Se ni tu. Bržkone sem vabila napisal z babilonskim klinopl-som!« & O L £ D A K Danes: Četrtek, 16. maja: Janez Nepoln uk DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matičar Bal v operi Kino Sloga: Ljubezen v planinah Kino Union: Ninočka — Greta Garbo Magoličeva razstava v Jakopičevem paviljonu odprta od 8. do 18. Razstava slik prof. Elde Piščanec v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti odprta od 8. do 18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Piccoli, Tvrševa cesta 6. Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta. Iz Kamnika — V Narodni čitalnici bo predavala danes v četrtek ob osmi uri gospa Cope-Land (v slovenščini) o Orknejakcuii otočju. Predavanje bo spremljalo nešteto prekrasnih slik o naravnih lepotah otočja. Opozarjamo Kamničane, naj tega predavanja ne zamude. Iz Maribora — Odprava poslmh paketov iz Maribora, zaradi ukinitve ambulančne pošte pri vlaku, ki odhaja iz Maribora ob 20.53, bo morala kolodvorska pošta od 19. maja dalje odpravljati pakete v smer proti Ljubljani in Zagrebu ob 17.55 v dveh ambu-iančnih poštah. Opozarjajo se odpošilja-telji, da po možnosti oddajajo svoje pakete mariborskim poštam že dopoldne ali popoldne vsaj do 16. — Pomoč revni deci. Prvi dan nabiralne akcije je lepo uspel. Ker pa še marsikdo ni imel zavoja pripravljenega, najvljudneje prosimo vse, naj pripravijo darila, da se nam bo s tem delo nekoliko olajšalo. — Žensko društvo. — Novi grobovi. Na Ruski cesti 1 je umrla vdova po upokojenem finančnem komisarju Roza Repolusk. stara 61 let. — V Strossmaverjevi ulici 16 je preminila za-sebnica Avgusta Krajne, stara 54 let. — V Sokolski ulici 4 na Pobrežju je umrl upokojeni jetniški paznik Miroslav špelec, star 55 let. — Žalujočim naše globoko sožalje! — Sejm»ke novice. Na zadnjem živinskem sejmu so prignali okoliški kmetje 473 glav živine, in sicer 6 bikov. 70 volov. 367 krav. 21 telet in 9 konj. r>rodanih Da je bilo 333 komadov Cene so bile naslednje: debeli voli 7.50 do 8.75. poldebel; voli 6 do 7.50. plemenski voli 6 do 8 biki za klanie 5.50 do 7. klavne krave dobele 5.50 do 7.50. plemenske krave 5 do 7 krave za klobasarie 4 do 5.25. molzne krave 6.50 do 7.75. breie krave 4.50 do 6.50 mlada živina 6 do 8. teleta 6 do 7 din za kg. Mesne cene oa so bile naslodnie. volovsko meso prve vrste 14 do 16. meso b.kov krav in telič 12 do 14 telečie meso prve vrste 12 do 14. svinjsko meso sveže 16 do 18 din za kg. — Tasta je hotel umoriti. Orožniki so aretirali 401etnega posestnika Janeza Zor-ka Iz Sv. Trojice v Slovenskih goricah, in sicer zaradi tega. ker je nekega moškega nagovarjal, da bi ustrelil njegovega tasta Matijo Sauperla v Cigoni. Janeza Zorka so prepeljali v mariborske sodne zapore. — Dve prometni nezgodi. V Pesnici je treščil 321etni Maks Terglavčnik tako nesrečno z motornega kolesa, da je obležal nezavesten s hudimi poškodbami na glavi. — Na Tržaški cesti pa je padel s kolesa lOletni železničarjev sin Kurt Reuf, ki si je pri padcu zlomil levico. Oba ponesrečenca se zdravita v bolnici. — Sokolsko društvo Studenci priredi v soboto 18 maia v svoi: dvorani pester večer pod naslovom »Vsakomur nekai<' Sodelujejo: Slavko Lukman znani tenor in koncertni oevec Jos Povhe. znani slovenski komik in re'i^er ter bival član ljublj. in marib Efledališča. pri rfasovtrju r>a bo žvreolela ea Vrabceva Na sporedu so ^hke melodijozne operne operete arije in pesmi kupleti in humoristični prizori s oetlem. zastopani pa komponisti Verdi. Flotov. Schubert Lehar Stritof Preseli, Kurtis Flai«man Greri začet K« vojne rlraeroce pcmoC vh'1-Tiermi poveljniku Posehn- se je izkaza! med ofenzivo v Flandriji Po premirju je Michiels postal profesor v oeigujskj vojni akademiji. V juniju leta 1937 je napredoval za generalštabnega najorja Ob mobilizaciji lani v septembru je postal Komandant neke pehotne divizije Ko je šef belgijskega generalnega Štaba Van de Bergen dne 2. februarja odstopil, je bil na njegovo mesto imenovan general Michiels Novi ?eneral:sini je vojskovodja v pravem pomenu besede, kajti med svetovnr vojno je spoznal, kaj je vojna. Pred mesec je skupini francoskih oficirjev izjavil: - Nc norimo se še toda nekega dne, če .-e :>o treba boriti bomo šli z vami. to je gotovo in borili se bomo kakor levi Ta cian jr prišel Belgijske m francoske Čete se skupno hore proti skupnemu sovražniku. Kar'era Stalinovega zaupnika Timošenka ki je prišel na mesto maršala Voroiilova kot vrhovni poveljnik rdeie armade Sovjetski vod. •> poutaii pozorni na Timošenka aprila 10X8 ko je s tovariši poveljeval ideči gar-i v bojih p:oti belim in proti Nemcem. Niegovi tovariši so bili Voiošilov. \ntonov. Avsenjkov, Mejlajk in RahimoviO Vorošilov je postal maršal, ostali T li ie so bili ustreljeni ob čiščenju 1. 1937. L. 1918 sc je prvi odred rdeče garde boril na jugu Rusije proti dvema divizijama nemške kavalerije. ki sta obkolili tretjo in peto divizijo rdeče garde Med poveljniki garde je hil samo Timošenko strokovno izobražen, kajti bil je pred revolucijo podporočnik v carjevi armadi Po Timošenkovi zaslugi so rdeči razpršili nemško kavalerijo in se nato združili z jedrom rdeče garde, pri kateri je bil kot politični komisar postavljen Stalin. Timošenko je Ukrajinec iz okolice Kijeva. Najprej je bil učitelj. L 1914. je bil mobiliziran in proti koncu vojne je bil že podporočnik. Od početka revolucije se je pridružil Leninovi stranki. Po uspelih bojih proti Nemcem na jugu je postal Stalinov prijatelj. Stalinu je pomagal z aktivnim političnim delom do vzpona in zmage nad Troc- kim in drugimi tekmeci. L. 1924. je postal poveljnik neke divizije in gjavnj sodelavec vrhovnega poveljnika Vo.-ožilova. Nato so ga poslali v višjo generalštabno akademijo rdeče armade Zapustil jo je z najodlicnej-še oceno Poslej je bival vedno v Stalinovi bližini L"žival ie vedno neomejeno Stalinovo zaupanje V septembru lani je Timošenko povelje-I val eetam. ki so se polastile dela Poljske. Tesno je vedno sodeloval s Politbirojem in s Centralnim ukrajinskim komitejem. Med vojno s Finci so že krožile vesti o skorajšnji demisiji maršala Vorošilova. Te vesti so postale zelo verjetne, ko je Stalin poklical iz Kijeva med finsko vojno svojega zaupnika generala Timošenka Zadnje mesece vojne na Finskem je Timošenko dejansko vod;l vojne operacije in po njegovem načrtu je uspel piedor Manner-heimove črte Kakor Vorošilov je tudi Timošenko dobe i govornik. Po postavi je visok in močan, glas ima rezek, vse na njem kaže pogumnega vojaka V nasprotju ~ Vorošilovim pa se zna obvladati. Doslej še ni spregovoril ničesar, kar bi ne bilo po godu vsemogočnemu diktatorju Stalinu. Gibanje cen živil v Ljubljana, 16. maja Cene živil se v zadnjih 14 dneh niso mnogo spremenile v Ljubljani, kar pa nikakor ne pomeni, da so se ustalile. Ustaljene niso niti cene tistih življenjskih potrebščin, ki spadajo pod oblastno nadzorstvo. Zdaj, ko so uvedeni brezmesni dnevi, se menda meso ne bo več podraževalo. Kon-zum mesa v mestih je toplejše mesece znatno manjši: poleti se ljudje ne bodo zalagali z mesom za več dni. da bi ga lahko jedli tudi ob brezmesnih dneh, zato se nam ni treba bati. da bi se meso morda podražilo zaradi velikega domačega kon-zoma. Zdfj so se cene živine vsaj začasno ustalile. Upoštevati je pa treba, da je poleti manj živine naprodaj, ko je dovolj krme. — Cene govedine, teletine in svinjine so ostale nespremenjene. Zanimivo pa je. da se je podražilo meso drobnice, menda pod vplivom višjih cen drugih vrst niesa. Tako je bilo koštrunovo meso pred 14 dnevi po 8 do 12 din kg, zdaj je pa po 10 do 12 din. jagnjetina je bila po 12 do 16 din. zdaj je po 16 do 18 din kg. Ne-sr • *:nen jene so ostale cene kozličevine. ki s i pa že tako zelo visoke — 20 do 22 din kg. Kozliće vina je torej prav tako draga kakor svinjsko meso I. vrste, čeprav se ne more z njim meriti po okusu In kvaliteti. Nekateri mislijo, da se bo zaradi uvedbe brezmesnih dni podražila perutnina, češ. kenzum perutnine bo tem večji, ko ne bo dcvoljeno klati goveje živine in prašičev. Toda perutnina je pri nas že tako draga, da spada že med luksuzna živila. Zaklan piščanec je po 36 din kg. kokoš po 30. petelin po 26 in raca po 28. Perutnina je torej med mesom najdražja. Celo več vrst dobrih morskih rib je cenejših, čeprav so pri nas vedno precej drage zaradi dovoza. Dovolj značilno je. da je v Ljubljani čedalje večje popraševanje po konjskem mesu, ki ga pa ni vedno naprodaj. Prodajajo ga po 6 do 8 din kg kakor prejšnja leta drugovrstno govedino. Uradne cene mlečnih izdelkov so nespremenjene, a zadnje čase gosopdinje večkrat težko dobe surovo maslo. Nihče jim ne ve prav razložiti, zakaj ga ni naprodaj in zakaj nekatere stalne prodajalke sploh ne pridejo na trg. Tudi v mlekarnah je masla malo naprodaj in pogosto poide. Ali se tudi v tem kažejo posledice velikega izvoza goveje živine? Nekateri so si razlagali pomanjkanje masla s tem, da je zdaj malo mleka. Toda prav zdaj je mnogo več mleka kakor pozimi, ko je živina že na paši in je dovolj zelene krme. Navadno surovo maslo bi moralo biti naprodaj po 24 do 30 din kg, a zadnje čase ga prodajajo marsikje po 40 din kakor prejšnje čase najfinejše čajno maslo. Cene jajc so precej nestalne; težko je določiti povprečno ceno za daljšo dobo. Na našem trgu se cene spreminjajo skoraj vsak dan. glede na količino blaga. Pred 14 dnevi so jih prodajali po 0.8 do 1 din, zdaj pa po 75 do 90 par. V zadnjem mesecu se je zelo podražil kruh. Tako je bil pred mesecem beli kruh po 4.8 in črni po 4.2 din kg, pred 14 dnevi pa beli po 5.1, a zdaj je že po 5.50; pol-beli je bil pred 14 dnevi po 4.7. zdaj je po 5.1. črnega so prodajali po 4.5. zdaj je pa po 4.9 din kg. Domače in južno sadje je čedalje dražje Jabolka prve vrste so že po 10 din kg Drugovrstna jabolka, še precej dobro ohranjena, so prodajali pred 14 dnevi po 6 do S din kg. zdaj pa precej slabša po 7 do 8 din. Jabolka tretje vrste so bila po 4—6 din, zdaj so po 6. Precej so se podražile pomaranče, od 50 par do dinarja pri kosu. Crešnje so še vodene in »slane«; prodajajo jih po 10 do 16 din kg. Precej so jih prodali med binkoštnimi prazniki. Špecerijsko blago se v splošnem ni podražilo in tudi cene moke so se začasno ustalile. Vendar je pšenična moka precej dražja kakor je bila pred mesecem. Moka št. 0 je bila pred mesecem po 4.25 do 4.5 kg. zdaj je po 4.75 do 5; št. 2 je bila po 4 do 4.25. zdaj je po 4.5 do 4.75; št. 4 prej po 3.75 do 4. zdaj po 4.25 do 4.5 in št. 6 prej po 3.5 do 3.75. zdaj po 4 do 4.25 din kg. Ržena moka je bila po 3.5 do 3.75. zdai je po 4 din. Koruzna moka je bila po 2.75, zdaj je po 3. Koruzni zdrob so prodajali po 3.75, zdaj je po 4. Pšenični zdrob se je podražil od 4.5 na 5 din kg. Nekatere vrste zelenjave in sočivja, ki jih pa ne moremo prištevati med glavna živila, so se nekoliko pocenila. Med važnejšimi življenjskimi potrebščinami so se silno podražila trda drva. To je treba pripisovati predvsem temu. da je zdaj naprodaj zelo malo suhih drv, ker kmetje pozimi niso mogli sekati zaradi previsokega snega in prehudega mraza. Cela (nežagana drva) so zdaj po 125 din na-, žagana po 135 do 140, cepljena pa po 150 do 160 din. Drva so se podražila od lani približno za 75^-. Nekateri nas strašijo, da bodo še znatno dražja. Iz Celfa —*e Polkovna slava. 39. pešpolk bo slavil v torek 28. t. m svojo slavo v spomin na zmagovite boje celjskega pespolka v ofenzivi na Koroškem leta 1919. K proslavi velikih dni našega polka, ki bo ta dan ob 10. na Dečkovem trgu. je vabljeno vse narodno zavedne prebivalstvo mesta Celja m okolice Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. —c Celje je pozdravilo hrvatske književnike. V sredo ob 13.52 se je odpeljala deputacija Celjskega kulturnega tedna z vlakom iz Celja v Laško, kjer je pričakala brzovlak, s katerim so se vozili hrvatski književniki, ki so potovali na svoj recita-djski večer v Maribor. Celjska deputacija je spremila hrvatske književnike do Celja, Ko je ob 15. prispel brzovlak v Celje. so hrvatske goste pozdravili zastopniki Celjskega kulturnega tedna, dva zastopnika Umetniškega kluba v Mariboru in večje število občinstva. Po prisrčnem slovesu so se hrvatski kzijiževniki z zastopnikoma Umetniškega kluba v Mariboru odpeljali proti Mariboru. —c Razmere na delovnem *rgu. pri celj- ki borza dela je bilo 10. t. m. v evidenci 666 brezposelnih <544 moških in 122 žensk) nasproti 726 (596 moškim in 130 ženskam) dne 30. aprila. Delo dobi po 10 ključavničarskih in kovaških pomočnikov. 4 hlapci, 2 čevljarska pomočnika, po 1 podkovski kovač in Žagar, 10 kmečkih dekel. 8 kuharic. 4 služkinje ter po 1 natakarica in sobarica. —c Umrli sta v torek v celjski bolnici 321etna ključavničar jeva žena Josipina Dolenčeva iz Trnovelj in 701etna dnin a-rica Barbara Pungerškova iz Trnovelj pri Celju —c »Ujet«, zabavno Nušićevo veseloigro, bodo vprizorill Sentjakobčani iz Ljubljane v nedeljo ob 20 v mestnem gledališču v Celju. Predprodaja vstopnic v knjigami Goričar. —c Lastniki m« to mi h vozil, ki še niso zamenjali evidenčnih tablic nai storijo to takoj pri uradu, kjer imajo svoja vozila registrirana, ker je uporaba starih evidenčnih tablic nedopustna —c Opoldanska avtobusna vožnja Iz Celja na Teharje je z novim voznim redom, ki je stopil v sredo v veljavo ukinjena do 1. oktobra —c Napao in nesreča. V Orahovšah pri Laškem je neznan moški v noči od ponedeljka na torek napadel I91etnega delavca Filipa Tovornika iz Laškr vasi pri Laškem in ga zabodel - nožem v trebuh. V Bmci pri Hrastniku si je lTletni steklar Ivan Komlane v torek pri padcu zlomil desno ključnico. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnici —c Žalosten dogodek. y torek smo poročali, da si je 36ietni posestnik Mastnak v šedini pri D rami j ah na binkoštni ponedeljek zjutraj pognai kroglo v desno sence. Naknadno nam sporočalo, da je postal Mastnak žrtev nesreče. Hotel je s samokresom ustreliti skobca na svoji njivi a je ravnal tako neprevidno, da se je samokres nenadno sprožil in je krogla zadela Mastnaka desno sence Težko poškodovani Mastnak se zdravi sedaj v celj ski bolnici. Če bo okreval, bo najbrž izgubil eno oko. Njegovo stanje je še večno resno. uprava zahteva s posebnimi okrožnicami predložitev vse turistične literature ln reklame v odobritev turističnemu referentu. Badiura bi moral Ze v preventivni cenzuri vse napake odpraviti, česar pa ni storil, temveč se je poslužil svoje avtoritete ln je hotel turistično javnost prisiliti, da bi se mu podredila Kot izvedenec je bil zaslišan nato prof. dr. Anton Melik. ki je poudarjal, da velja v znanstveni literaturi načelo, da se smejo uporabljati za slovenske kraje samo slovenska imena, tuja imena se uporabljajo samo v izjemnih primerih. Poudaril pa je tući, da je Badiura oral ledino glede nazivov v naši turistični literaturi. Drugače je z imeni v reklamne namene. V takih primerih je izbira imen individualna, sam izvedenec pa je načelno proti takim imenom kakor »Kranjski Ischl*. itd. pojasnil. da vpeljana cenzura turistične literature ni slonela na zakonski podlagi. Badiura pa je res ocenjeval turistično literaturo. Neraspoloženja banske uprave proti Regallyju ni povzročil Badiura. ko je šlo za dotacije. Ravnatelj dr. Žižek je med drugim izjavil, da imata Badiura in Fiegallv vsak svoje zasluge v našem turizmu. Zaslišan je bil tudi R Badiura. ki je poudarjal, da je delal ln še dela samo iz idealnih nagibov. Tiskovni senat je spoznal Regallvja za Krivega in ga je obsodil na 430 din globe z motivacijo, da je imel sicer povod za kritike nekaterih Badiurovih del. toda kritika je bila preestra in deloma neupravičena. Turistična aiera pred sodiščem Ljubljana, 15. maja Pred sodniki tiskovnega senata s predsednikom s. o. s. Ivanom Brelihom se .je včeraj zagovarjal novinar Vladimir Rega!-ly. Državni tožilec ga je obtožil zaradi prestopka po zakonu o tisku in zahteval, naj se kaznuje po čl. 54-11. tega zakona. V prvi in drugi številki mesečnika »Sadašnjost«, pravi obtožnica, je toženi Vlad. Regallv objavil članek, v katerem je napadel referenta za turizem pri banski upravi Rudolfa Badiuro. Očital mu je, da je ignorant, ki o kartografiji nima pojma itd. in prav tako ne o načinu reprodukcije ter je zato zrel za upokojitev. V tretji šte-vilki^Sadasnjostic očita Regaly Badiuri. da opravlja uradno cenzuro turistične propagande, da se norčuje i znašega jezika, da je nesposoben za sestavljanje turističnih vodičev, itd. Obtoženi je izjavil, da se ne čuti krivega. V ^Sadašnjosti«, ki je nehala izhajati junija lani. je obstojala rubrika »Turistični variete«. To je bilo nekakšno »Sito«, v katerem je Regally kritiziral našemu turizmu škodljive pojave, ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih pokrajinah države. Badiura trdi. da ga je Regally zaradi tega napadel, da bi ga izpodrinil pri izdaji vodnika za Slovenijo v srbohrvaščini. Regallv je izjavil, da je dobil to delo že mnogo prej. preden so izšli mkrtminirani članki in torej to delo ni moglo biti motiv za njegovo kritike Badiurovega dela Nato je obtoženi Regally od točke do točke pojasnjeval, na kakšno stvarno podlago se je opiral, ko je kritizira; Badiuro. Glede očitka, da je Badiura nesposoben za opravljanje cenzure turistične literature, se ie Regall.v zagovarjaj da je banska Petek, 17. maja 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 11.00: Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Svetinj (srez Ptuj), izvajajo učenci in učenke ljudske šole. — 12.00: Iz narodne zakladnice (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14.00: Poročila. — 14.10: Tedenski pregled tujskoprometne zveze. - 18.00: Ženska ura: Okrasni vrtovi (gdč. Grasseli Katarina). — 18.20: Bizet: L'Arlesienne. suita (plošče). — 18.40: Francoščina ig dr. Stanko Leben). - 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Slovenska dramatika v prošlosti in sedanjosti (Božidar Borko, urednik — Ljubljana). — 19.40: Objave. — 19.50: Kotiček SPD: Pomlad na Krvavcu in Vel. planini (Bogdan Jordan). — 20.00: Plesni zvoki (plošče). — 20.30: Večer skladb L. M. Škerjanca in M.Tomca. Sodelujejo: ga. Tončka Maroltova, g. prof. Pavel šivic (spremljava) in radijski orkester. - 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: Duct harmonik (brata Goloba). MALI OGLASI beseda 50 par. davek posebej. Preklici, izjave oeseda din i*— davek posebej. £a pismene odgovore glede malin jgiasov je treba priložil znamko - Popustov za maae oglase ue priznamo. RAzno eteseda dO pai aaveK poseoej Najmanjši znesek 8.— din VSAKOVRSTNO POHIŠTVO vedno po starih cenan do-i>avrja v moderni in solidni iz-lelavi tvrdka »Oprava«, Celov--•';a 50 Sprejemajo se naročila o. U Oglašaj male oulase Slovenski Narod ker so n a i c e d e i š i I 50 PAR ENTLANJE izuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnlc. -velika zaloga perja po 7.— din. •Julijana«, Gosposvetska c. 12 Frančiškanska ul 3. 4. L*. KLIŠEJE VECBACVNE JUGOGBAf IKA SY.PtTI!ANAM PRED NAKITOM OBUTVE si oglejte naše nedeljsko razstavo. Brajković Zivko, diplomirano čevljarstvo. Ljubljana. Igriška 3 ( pri Drami) 1322 mat BRIVSKI POMOČNIK dober delavec, po možnosti še mlad, dobi takoj mesto. Radič Avgust, brivec. Slov. Konjice 1320 UČENKO za trgovino špec. moda in šport sprejmem. Hrana in stanovanje. LHčar Matko. Bled 1319 TRGOVCI — DOBRA MOĆ SE VAM PONUJA! Mladenič iy let star, dober ra-čunar, išče službo trgovskega sluge. Sprejme kakršnokoli na-meščenje v trgovini, najraje v Ljubljani. Dajčman Peter, Studenci pri Mariboru. Obrežna c. 90. 30/M. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega srčno ljubljenega sina, brata /nuka in nečaka Silvo ta Jančarja zrekamo srčno zahvalo za vse izraze sočutja, za mnogoštevilno spremstvo na njegovi zadnji poti, nadalj* športnemu klubu za krasni venec. g. Jelnikarju za ganljivi govor. Vsem prisrčna hvala. Žalujoče rodbine JANČARJEVE i OREHOVA IEUKCA sortiran cvetnem meo in medico dobite oaiceneje v MEDAKM Ljubljana. ZidovsRa ul. 6. 18/L Najboljši vodv'k po radijskem svetu ie „NAS VAL" sporedi evropskih postaj na vseh valovih, Strokov^ članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smesnlee izftaja vsak petek in je rudi lepo ilustriran: OPRAVA: Ljubljana, Knafljeva ulica ft. Makulaturni papir proda oprava »Slovenskega Naroda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 5 fhtniel Leaueur ECrinka i 90 ljubezni Prižgal je eno lzmea pnnsKih svetilk na kaminu in vzkliknil v nenadnem obratu misli. _Ali veste, kaj storiva ? Obiščeva najino lepo prijateljico in vzameva jo s seboj na obed. _ Ah, to je imenitna misel, Escaldas! Da, poleg tega, da človeka vedno veseli, če vidi lepo dekle, bi se ne jezil, če bi mogel ugotoviti da je to dekle res tako podobno Michelini kakor pripovedujejo ljudje. Pri tem imenu se je Gilbertu zmračil obraz. _ Kaj, vi še niste nikoli videli Bertrande Gaelo- ve? — je vprašal začudeno. _ Ah, da. videl sem jo, toda takrat je bila še žabica Toda od svojega zadnjega potovanja v Ameriko nisem bil v Concjuetu. Ona pa v grad ni prihajala Tako je že več let nisem videl. _ Podobnost zdaj ni več tako presenetljiva, — JC pripomnil princ mračnega obraza. — Pariz ji ne ugaja. Izpreminja se v svojo škodo. Poleg tega je pa treba priznati, da njeno zdravstveno stanje... — To je res, — se je zasmejal Escaldas. — Oče postanete. Francoise de Plesguen bi bila zelo vesela, če bi zvedela to. — Da, toda ona nima niti pojma o tem, — ga je prekinil Gilbert hladno. In krenila sta proti predmestju Saint-Honore skozi mestni okraj, kjer stoje krasne nove sedemnadstropne hiše, kraj njih pa stare, že razpadajoče bajte. Na vratih ene izmed teh je bilo z žoltimi črkami napisano: »Tu se oddajajo v najem opremljene sobe in kabinetLc Vstopila sta. Escaldas se je delal kakor da hoče ostati v pisarni, kjer so se oddajale sobe v najem. — Vstopite z menoj, — je dejal Gairlance. — Ob tej uri naju lahko Bertranda brez zadrege sprejme. — Da, gospod Gregoire, — je zaklical ženski glas. — Gospodična Gaelova se je pravkar vrnila. Žarek plinske svetilke je posvetil na stopnišče. — Zakaj vas tu kličejo Gregoire? — je zašepetal Escaldas gredoč po stopnicah. — Kaj bi morda hoteli, da bi — — O, razumem, zakaj se odpovedujete celo knežjemu naslovu. — Toda... mar nisem princ Gege, - - je dejal Villingen smeje. — To je nedolžno poigravanje s črkami. Saj vendar veste, da se nič ne dela iz celih kosov .tudi priimek ne. — Gregoire — Gael, zares ste udani tej črki. Prispela sta do drugega ovinka stopnic. Gilbert je položil Escaldasu roko na ramo. — Kaj pa poljub vaših žoltokožcev? — Kako mislite to? — O, da, vrv z vozli, tisto znamenje — Pomislite na to ... To bi mogel biti G. Escaldas se je bil zamišljen zagledal v praznino. Na tablicah njegovega spomina se je začrtalo tetoviranje, o katerem je po Indijankinem mnenju domneval, da je na levi roki markiza de Valcora. — Morda bi bilo to zares dobro, — je zašepetal. Toda ta predstava je bila tako nejasna, tako nerazločna. — Poznam nekoga, ki bi nam to povedal, če bi bilo mogoče podkupiti ga. To je komornik Firmin. — Toda kako zapeljati slugo, ki je njegov gospodar petkratni milijonar? Midva pa nimava niti beliča. — Počakajva do preiskave. Mar nisva storila zaključka na tej podlagi? Sodniku bo moral pokazati svojo roko. Po teh besedah je Gilbert potrkal na vrata, ki jih je skoraj v istem trenutku Bertranda odprla. Dekle je stanovalo v dveh sobah — imelo je spalnico in salonček. Pohištvo je bilo skromno, že oguljeno in ob petrolejki se je zdelo stanovanje še tesnejše. Namizni prt je nadomestoval časopisni papir, na katerem je ležalo nekaj jestvin — borna zakuska, ki si jo je bila Bertranda kupila za obed. Princ Gilbert Gairlance de Villingen, princ Gege, gizdalin, ki se je znal samo zabavati, je zardel pred Escaldasom, kajti sram ga je bilo, da pušča svojo ljubico v razmerah, ki delajo malo časti njegovi eleganci in njegovi domišljavosti. Izlil je jezo na svojo ljubico. — Mar ni to smešno, — je dejal osorno ubogemu dekletu in zadušil tako val radosti, ki jo je bila prešinila, ko ga je zagledala. — Kakšno življenje pa živiš? In potem še trdiš, da ti tvoje čipke zadostujejo! Ne dovoliš mi, da bi skrbel zate. Ostati bi bila morala v svojem samostanu in ne sprejemati moje ljubezni, če si se hotela delati ponižno in igrati vlogo delavke, ki se hoče preživljati samo z delom svojih rok. Bertranda je molčala na te očitke, le prebledela je in solze so ji zalile oči. Gilbert je dobro vedel, da je dekle za to odklanjalo njegov denar, ker ga je tudi njemu primanjkovalo in ker so ga preganjali mnogi upniki. Njegovo podporo je odklanjala tudi zato, ker ni hotel, da bi delila z njim svoje življenje. Evo njenega čarobnega princa iz pravljice. 2al ni bil več princ v očeh kmečkega dekleta, ki je zdaj že videlo, kako daleč so sanje od resničnega življenja, In prav lahko bi mu bila zabrusila v obraz: — Tudi če bi bila hotela poklicati na pomoč, ker nisem mogla prodati svojih Čipk, kako bi bila mogla storiti to? Saj je minilo že tri tedne, odkar se nisi izvolil zglasiti pri meni. Saj niti ne vem, kje stanuješ v tem strašnem Parizu. Toda Bertranda sploh ni odgovorila. Spoznala je, da govori Gilbert tako iz ponosa pred prijateljem, ki ga je spremljal. Ureiuie Josip Zupančič /J Za jNarodno tiskarno* Pran Jeran II Za upravo in inseratni del listo Oton Christof // Vsi v Ljubljani