285. številka. Ljubljana, petek 12. decembra. VL leto, 1873. SLOVENSKI NAROD Č. gg. naročnike „Slov. Naroda" in „Zore", ki so naročnino de dolžni, nujno prosimo, da jo nam gotovo pošljejo do 20. decembra, da moremo račune skleniti. Administracija. V JLJlltoUunl 11. dec. Naši prvaki, ki odločujejo na kranjskem deželnem zbora, so torej sklenili, da ne bodo proti direktnim volitvam v državni zbor, resp. za pravico dežolnih zborov nobeno demonstracije delali. Tako poroča njihov stari tedenski monitor. In v tej stvari se skladamo tudi mi z večino kranjskega dež. zbora. Protestov in pravnih zavarovanj je bilo dozdaj mnogo, bili so potrebni, ker so bili dolžnost. Da no pod zeleno mizo pali, da se v odločilnih krogih nijso zmenili zanje, za to mi v*i ne moremo nič. Ponavljati jih v najstrožji konsekvenciji še zdaj naprej, ko je položaj nengodneje spremenjen, ne bi imelo nobenega vspeha. Treba zdaj delati za narodna načela in narodne pravice na drug način. Kako? to bode in je vprašanje, vredno globokega raz misija vanj a in zedinjcnja vseh za blagor in bodočnost narodovo vnetih elementov. Ako se od tirolskega in vorarlberškega zbora protest pričakuje, vedeti je, da se ti zbori federalizma drže iz zgol cerkvenih, ne iz narodnih ozirov, kakor mi, torej za nas nijso odločilni. V drugih deželnih zborih pak stvari drugače stojć. V galiskem zbora Čar torijukega resolucija ne bode večine dobila, isto tako so Slovani na Moravskem v manjšini, ter so svojo spomenico izročili le bolj zato, da ponove svoje stališče. O dalmatinskem pa kar ne verujemo, da bi do take izjave prišel. No samo, da se boje raz puščenja (katerega se nam po našem pre-verjenji nij bati, ako naši stari kolikaj zdrave sloge v narodnem taborji v taki priliki hote), tudi so v dalmatinski narodni večini možje, ki so za direktne volitve glasovali in se zdaj valjda ne bodo s protestom dementiraU, da si iz neugodnih vspehov pri direktnih volitvah vidijo, — k aj so izpolitikovali. — CeŠki zbor pa niti narodnih slovanskih poslancev v sebi nema. Vsi protesti zdaj ne mogo nestorjenega storiti, kar jo sankcijonirano od cesarja in kar obstoji. Slovauska in draga opozicija je zdaj res v manjšini v državnem zboru, ali is manjšin so rajajo povsod, kjer je ustavno življenje, večine. Kakor je volilni red ve*» preštudiran in umeteljno sestavljen na našo škodo, vendar isto tako lehko mi veČino v državnem zbora dobomo tadi po direktnih volitvah, kakor smo jo prej po nedirektuih včasi imeli. Vse pride v Cislajtaniji na to, kdo, kak sistem, kaka vlada zakon in volilni izvršuje in kako se med strankami javno mnenje zaobrne. Tega smo se iz vednih menjav zadnja leta lehko prepričali. In za to upamo, da prej ali slej naše misli morajo veČino zadobiti, ker jo večina prebivalstva za nje, ki bode premagala vse umetne sestave. Za zdaj pa delajmo doma, skušajmo v malem kaj koristnega doseči, v malem se narodno ntrditi, ker iz malega raste veliko! Iz deželnih zborov. Štajerski deželni zbor. [Izv. dop.l Šesta seja je bila 9. decembra. Oddalo se je zopet veliko peticij, ki so se dotičnim odsekom izročile. Predsednik da poslancu Renterju besedo tikoma njegove interpelacije: ali misli vlada v Maribora napraviti sodnij-ski dvor, in ali je pripravljena dobiti hišo, da se ustanovljenje tega novega dvora pospeši ? Deželni predsednik odgovarja na interpelacijo , da je ustanovljenje omenjenega dvora le Še vprašanje časa. Kar se tiče hiše, se je v državnem proračunu za 1. 1874 za to namenil precej velik znesek. Poslanec grof Plat z predlaga, naj se izvoli odbor, z nalogo, da bo preiskaval uzroke javne nevarnosti, ki vedno raste, in povedal sredstva za odpravljen je tega zla; njegov predlog so sprejme. Poslanec Schloffer predlaga vimena dež. odbora, naj se realni nižji gimnazij v Ljubim v višjo realko prestroji. Poslanec Herman poroča o pasjem davku za občine Schladming in Grtfbrning, ki se brez debate sprejme. Poslanec Lohninger poroča v imena finančnega odseka o proračunu za vinorejsko šolo v Mariborn za leto 1874, ki ima 200 gold. več znašati, kakor letošnji. Stroškov bo imela šola 19.824 gold., prihodkov pa 3432 gold. O stroških za nasajenje novih vinogradov se vname kratka, pa huda debata med poročevalcem in bar. Rastom, ki hoče vedeti, zakaj sc za precej enaka dela terjajo tako različne cene. Poslanca Remscbmidt in dr. NVau-niseh predlagata, naj se da občini sv. Lorenc podpora zaradi škode, ki jo je ploha naredila njihovim cestam. Prvi poslanec predlaga 1500, drugi 2000 gld., rekoč, da j« občina zelo revna. Za podporo sploh glasujejo vsi poslanci, za večjo svoto 2000 gl. pa večina, med katero pa katoliško-konser-vativnih poslancev nij. V petek 12. decembra bo prihodnja seja. Narodne stvari: priče, navade, stare vere. 0 pticah životiiijali. (Razglaša jih M. Valj a veo (Dalje.) Jeden človek je to jako veruval, da škodi ako človeka slaviČek fkani. Ou je to cul išče od svoje matere dok je mali bil. Jem put se je bil zabil pak jo isel na tešče vau, ali na nesreču baš ga je slaviček fkanil. On se je mam opomenal da to škodi i da mu bu celo leto išla krv uu nos i na zubc Opustila mu sc je išče on den ki v iz nosa i skoro saki tjeden bi mu bila išla barem po jem put i tak je bil prelmdel (-omršavel, zmršal), da je bila na njem samo kost i koža i vre bil je samo človečja pelda. On se je vezda obratil na boga i 'sem božjim svecom da bi mu prvešnje zdravje pr vrnal i veselje ali pak smrt srečuu. Videl je vn snu jednoga mladenca, koj je k njemu došel i rekel: zakaj si ne veruval kaj je prava istina i za kaj si iz toga zabil? Nu bogu si se dopal i za to ti ne bu krv tak jako cu-rela kak ti je do vezda, i budi tak pobožen kak si bil do vezda i buš malo po malo počel zdraveti i budeš dobro zdrav, samo veruj vu boga kak si do vezda veruval. Ali kad se je štel ž njim spominati, mam ga je na jem put nestalo ispred njegovih oči i on se je prebudil mam vu tom Čudu. On je ozdravel i išče bole veruval da škodi, kad koga slaviček fkani. — Bila jem put jedna žena, koja ne je verovala, da bi bila 'se istina kaj joj stari ljudi pripovedaju i za istinu držiju i takaj ne je veruvala kad su joj pripovedali, da to jako škodi, kad Člo- veka slaviček fkani i kad je v jutro druga družina jela kruh ali kaj drugo, delala seje iž njih norca kaj tak za ran jeju i rekla je: am to ne je istina, da bi človeku Škodilo, ako ga slaviček fkani, da bi mu išla krv na nos ali na zube ali bi ga glava bolela. Kak pak ja nigdar ne jem nikaj do ručka pak meno je išče slaviček fkanil i išče nigdar mi ne je išla krv iz nosa niti iz zubi. Ali jem put išla je k rani meši. Cirkva je bila dosta dalko od one hiže. Oni drugi koji su bili pri hi/J, del si je 'saki malo kruha ali kaj drugoga v zube i takaj pastiri kak i oni koji su išli k meši, da je ne bi kakov tič fkanil; samo ona žena no je si dela niti droftine v zube. Ovi ljudi išli su k meši i spominali su so kaj kaj. Kad su došli v šumu počne slaviček popevati. Na to joj reče družina: čujete, strina, slavička? (V jednoj hiži družina starešoj ženi govori na Politični razgled. F LJubljani 11. decembra. Poslanska zbornica tiršavnef/a z t*t> *uf je — kakor se naru iz Dunaja te- )egtj:fira — v seji 10. dec. izvolila dozda njejra predsednika zopet. Potem je po živahni debati sprejela s 135 glasovi proti 118 spremembo gospodske zbornice v finančni postavi. Slovenci so glasovali proti. Volitve klciikalca Jungbaura, Poljaka Made-jevskega in Dalmatinca Klaiča so ovržene po ostri debati. Dr. Razlag: je vlado in-terpeliral, ali misli previsoke prntojbinske davke na Kranjskem tako urediti, kakor so v diugih deželah. — Zborovanje je zopet odločeno do 21. januarja 1874. Cesar pojde 7. januarja v Peterburg. AndraSi gre ž njim. Vehvm svetujejo ruske „Peterburg-skija Vedi-mosti" naj so parlaraentaričnega boja udeleže in popuste pasivnost. O hrvatskih zadevah se iz Pešte brzojavlja, da je ban Mažuranič bil tam zavoljo nasvetov prcnovljeoja vlade na Hrvatskem. Nasvetovani so za sekcijske načelnike : notrauje Zivkovič, pravosodje dr. De-renčin ; MubiČ i st ui j načelnik za nauk iu bogočastje. Otjerslei poslanec Ghyezy je v Komornu enoglasno zopet voljen. V svojem govoru je ta poslanec poudarjal, da bode na to delal, da sc razdvojeni stranki, desnica in levica v ogerskem zboru, zopet zedinite, da se bonvedska vojska zmanjša in da se v bank nem vprašanji Ogersko odpove željam po čem posebnem. — S tem je ta bivši vodja levičnjakov prestopil skoro popolnem v tabor Deakovcev. Videti bode, koliko družili bode soboj potegnil. Vitanje Ariav«. Na tlitskem se je zadnja dva dni preteklega tedna praznovala velika narodna svečanost, ki ima, kakor slovesnost jubileja Petra Velikega in tisočletnega obstanka ruskega carstva veliko politično pomemho. Razkril se je namreč slovesno spominek Katarine II, ki ga je car Aleksander v St. Peterburgu postavil. Vsi ruski listi pišejo o tej svečanosti. „Golos" pravi, da so svečanosti, ki so se zadnja leta v slavo velikih mož in velikih dogodjajev na domačih tleh praznovale, u a rodno zavest Rusov zelo pospešile, in da nij zdaj nikogar več, ki bi ne vedel, koliko je slavna carica Katarina ravno b tem za Ruse storila, da je vzbudila v njih samozavest. Pri obedu je car napil vitezem Jurijevega reda ; maršal Manteuffel pa je v imenu nemškega cesarja in nemške armade toastiral na zdravje carja Aleksandra II. francoska narodna zbornica se je zadnji čas posvetovala o budgetu minister vek strina a muškomu stric.) Ona im odgovori: čujom ga pak si bum dobro zapamtila, da me je fkanil pak bum baš probala, je li to istina ali ne je. I tak spominajuč odišli su k meši i v cirkvi kad je vre bila sveta meša na jem put se je ona seknala i mam joj se je krv iz nosa opustila i tak je morala van iti i od vezda je malo koj den bil prešel, da joj ne bi krv išla iz nosa a više put i iz zubi i tak ju je na zlo dela, da je bila sama kost in koža a prvo je bila debela žena. Vezda su ju došle pohadjat susede i prijafelice i kume, ar su mislile, da bu mrla. Kad su se tam ž njom spominale na jem put reče jedna: ah, kaj ti mi moremo pomoči, tu, jesti imaš, piti imaš, postel ti je 'saki den dva put popravita, tu ti mi ne mremo baš nikaj pomoči. Na poklem su joj rekle, da se naj zagovori bogu i blaženi devici Mariji, da bi joj oprostil grehe 'se i da bi joj dal prvešno zdravje i veselje ali pak stva za vuanje zadeve. — Vso pozornost obrata zdaj Bazaiuova pravda na-se. Zagovornik maršalov, znani advokat Lachaud, se kolikor moč trudi, da bi svojega klijenta rešil, nad katerega glavo paha sabljarsko formulirani predlog na usmrtenje. — Odp'>-klicanje poslanca Fourniera iz kvirinala je klerikalcem na obeh straneh Alp veliko za-dostenje, akopram pozn<». Toda tudi novo imenovani marquis de Noaill«s, ki je na njegovo mesto izvoljen, jim nij bog ve kako všeč, kajti akoravno ima strasno aristokra tično ime, je vendar ud levega centra, in se ne odlikuje s posebno vdanostjo do rimske kurije. „Univers" pravi, da je „vreden naslednik gospoda Fourniera, druge pohvale pa. da ne zasluži". Oflcijozni in italijanski liberalni listi pa so s tem imenovanjem popolno zadovoljni, in pravijo, da bi se ne bil boljši mogel izvoliti. Iz tega imenovanja se dalje razvidi, da, akopram si Mac-Mahon prizadeva, francoskemu popovstvu ustreči, vendar še vnanja politika več telita, nego naj pobožnejše vatikanove želje. Mtati/ansha vlada namerava junaško dejanje. Skoraj tretji del vojnih ladij bo po licitandi prodala, in sicer zato, ker nijso več za rabo; za dobljeni denar se bode napravilo nekaj malo, a trdnih ladij. Opomina vredno je, kar pravi „Italie", da namreč italijansko brodovje še deset let no bo moglo na morji, tudi s kako bolj slabo močjo, vojskovati se. Da je tedaj boljše, ako se v zavarovanje kupčije in v izolikanje častnikov ima majheno brodovje, ki bo jedro prihodnjega mogočnega. Dopisi. Iz T r Ml ti 10. dec. |lzv. dop.J Naš deželni zbor je v svoji včerajšnji seji nadaljeval posvetovanje postave o realkah. S1 o-venski poslanec dr. Lozer je zahteval v tej seji v novic, naj se (slovenski jezik uči na tej šoli za učence iz okolice. Ta predlog so podpirali slovenski poslanci iz okolice in deloma tudi dr. Franelich. Proti njemu pa sta govorila fanatična Lehe, dr. Luzzato in Hermet. Pri glasovanji je, to se ve da, padel Lozerjev nasvet, — padel je celo FraneliČev posredovalni predlog, naj bi se slovenska stolica osnovala, ako se čuti potreba. S tem so Lahi pokazali, da jim nij cisto nič za pravičnost proti Slovanom. Tukajšnji ultramontanski časopis „11 Progre8sou, organ Jlermetov in drugih naj-zagriznejših italijanissimov, ki je bil ustanovljen zato, ker „Cittadino" nij bil dovolj ita-lijansk, — bode z novim letom nehal izhajati zavoljo pomanjkanja naročnikov in ker srečnu smrt. Izbila poslunala ju je blažena divica Marija i genala se je na milosrdnoBt na svem tronošu, dala joj je opet dobro zdravje, ali joj je i pak barem jem put na mesec dan curela na nos. Vidla je vezda da je to prava živa istina i da je greh za-metavati ono kaj stari ljudi pripovedajti i vezda je zaklela onu ženu koja ne bi veru-vala to. (Zamladinec.) — Slavič je bogu naj mileŠi vtič, kajti je na grobu božjem popeval, pa mu za to na veliki petek padne iz kluna nekuliko kaplic krvi. (Čakovec.) — Slavič tak popeva: spi spi spi deklic, pod grmič pride pajbič, prime (p .... Č) cuk cuk cuk. Str. 24. Sraka ima dugi rep i pisano perje, Čuvajte se, gospoda, da vas ne poserje. (Varaždin.) (Dalje prih.) bo se italijenissimi naveličali velike svote za njegov deficit plačevati. To je precej velik moraličen udarec nltra-italijenizmrt v Trstu, ob enem pa tudi dokaz, da italijanska prenapetost pri nas če dalje menj korenin v občinstvu nahaja. Iz Dlllttftjftt fl. decembra. [Izv. dop.J Čitali »te o poročilu tukajšnjega lista „Vater-land," ki se'vede kot organ pravne stranke, da si je njegova politika druga nego ona male pravne stranke, ki se državnega zbora udeležuje, — da namreč v višjih krogih zopet veje duh, ki hoče s Čehi pogoditi se. Iz „Vaterlandovih" krogov je tudi prišla novica, da bi Hohenvvart bil poklican zopet tam navezati, kjer je poravnavanje pustil. — Vsemu temu nij nič verjeti. „Vaterland" si take reči že od nekdaj rad izmišlja in niti njegovi privrženci ne verjemi) kombinacijam, ki nemajo nobenih tal. Stvar je zdaj, ko se komaj Nemci po svoji volilni reformi utrjujejo, taka, da moramo že še nekaj Časa potrpeti. Res je, da se takozvani ustavoverci ne Čutijo nikdar in nikakor trdne; peče jih vest in statistika, ki jim kaže, da se IG milijonov Slovanov, ki vsi nijso zadovoljni, vendar ne da za vselej na zid pritisniti. Tako dolgo, dokler mi Slovani svoje narodne pravice zahtevamo in ne dosežemo, tako dolgo nij Avstrija nredjena, tako dolgo bode tudi stališče denašnjih u stavo ver cev omahljivo. Naša stvar zmaga, če prav kasneje, nego smo sodili. Kar se pa Hohenvvarta tiče, menda bi bilo treba po drugi strani nam vsem spoznati, da pride, kadar bo čas za to — drug Hobenvvart, ki hode vse drugače začel. Fundamentalni članki so pali komaj rojeni, precej Časa je minilo in mnogo se je med tem godilo, — trebalo bodo drugačnih člankov. Da bode v državnem zboru sprejeta sprememba finančne postave, morem Vam že zdaj kot gotovo poročati. (Se je res zgodilo; glej naš prvi odstavek v političnem razgleda, narejen po telegrafičnem poročilu. Uredn.) Čeravno namreč vseh 119 glasov, ki so bili v prvič proti podpori borze, tudi zvesto ostane svojemu prvemu glasovanju, ima vlada vse eno večino , ker v prvič nij bilo moravskih ustavovernih veliko-posestnikov še v zboru, zdaj pa pridejo in narede veČino , zato je minister Lasscr že skrbel. Domače stvari. — (Koroški Slovenci) izroče deželnemu zboru v < 'olovci peticijo ki zahteva : 1. Naj visoki deželni zbor nam Slovencem stenogratične zapisnike svojih sej pošilja tudi v slovenskem jeziku, da vsaj izvemo kaj se govori in sklepa v našem deželnem zboru o nas in naših zadevah. 2. naj visoki deželni zbor sklene, visoki c. kr. vladi naroČiti, da zaukaže to-le : a) Po šolah se slovenski otroci od začetka poduČujejo skoz in skoz slovenski in še le potem, ko znajo dobro slovenski brati, pisati in računiti, učijo se tudi nemškega jezika, b) Slovenskim otrokom se morajo šolske bukve in učni pripomočki dajati v materinem jeziku, c) Postave, deželne in državne, naj se pošiljajo slovenskim soseščinam slovenski, kakor se nemškim pošiljajo nemški, d) Po slovenskih okrajih se smejo le uradniki postavljati, ki bo slovenskega jezika v besedi in pisavi dobro zmožni, e) Se Slovenci naj se po vseh uradnijah, sodnijskih in denarnih, obravnuje vse slovenski. — (Izpred sodišča). Predvčerajšnjem 10. dec. je bilo pred ljubljanskim kolegijem 8 'sodnikov pod predsedstvom g. Kapreca, višje sodnije svetovalca, končno obravnavanje proti J. Payrr-jn, davkarju in kasirji v Ljubljani, kije 23. Ml gold. 76Vi krajcarjev iz državne kase po izneverstvu nkradel. Zagovarjal ga je penzijonirani svetovalec višje sodu i j e, g. B r o 1 i h. Pa ver je star r>6 let, oče treh otrok, in akoravno je bil 10 mesecev v preiskovalnem zapora, prav dobro in zdravo izgleda. Obtoženec Payer prav mirno, kakor kaka priča, razklada, da mu je bilo leta 18G0, enega dne ko je bilo veliko kmetov pri kasi, 34G0 gold. ukradenih. Da bi to pokril in ne izdal se, začel je potlej iz dispozitivne kase, katero je razen 6 druzih kas on tudi oskrboval, obligacije jemeti in v hranilnice zastavljati. Med drugim jo vzel iz knez Auerspergove mase 40 obligacij po GOO gold. in jih zastavil v hranilnici za 10.400 gold., dalje iz Kusove mase oblig. za 10.000 gold. in zastavil jih za 3000 gold. in prav zadnje dni, predno se je sam sodniji izročil jo vzel iz stavbene kase gotovega denarja 8853 gold. Izgovarja so, da je moral interese plačevati in da se je tako vedno nabiralo. Predsednik sodnije mu izračuni, da je v hranilnici plačal le 3000 gold. obresti in ga vpraša, kam je dejal 15.000 gl. Payer pravi, da nema nobenega krajcarja. — Na vprašanje predsednikovo, kako so se v teh 13 letih, ko je goljufija že narejena bila, kase pregledovale, Paver pove čudno stvar, da so kontrolorji in pregledovalci vselej pri eni kasi začeli. Tisto je on v redu imel, ker je iz drugih kas vzel ter založil tu. Ko so šli drugo kaso vizitirat, vzel je Payer iz prvo in podtek-nil. To je bilo mogoče, ker so pregledniki le glavno svoto gledali, za številke obligacij in vrednostnih papirjev, se nij nihče zmenil. Zastavljala mu je neka baba Topolovšek, vulgo „Šuštarca." Obtožba konstatira, da so pri Paverji v miznici našli raznovrstne ključe, od teh je bilo G manjih in eden velik, tako, da je mogel on sam brez preglednika tri \Verthaj-move kase odpreti, razen tega se je našel tudi ponarejen veliki ključ v sobo, kjer so kase. Te ključe je dal Pavcr sam narediti, pa pravi, da jih nij potreboval nikoli, ker je sicer imel zadosti zaupanja. Zagovornik, g. Brolih da vprašati zatoženca, koliko bi bil mogel Pavcr ukrasti. Zatoženec odgovori: 135.000 gold. gotovine, iz depozita pa blizu 4 milijone! (Občno začudenje.) Navzočni zastopnik finančne direkcije to potrdi. — S tem je dokazovanje končano. Državni pravdnik na svetuje, naj se Pavcr kaznuje z 8 let teške ječe in da ima škodo „povrniti". Zagovornik, g. Brolih, poudarja kot olahčalno, da je zatoženec sam obstal svojo goljufijo, da bi bil lehko več vzel, ker je mislil, da se bo rešil. Izgovarja ga, da je imel obtoženec veliko rodovino, majheno plačo, in še bolezen v hiši. On bi bil lehko dosti vzel pa ubegnil, ali tega nij storil, ker ima sina, ki je v visoko spoštovanem duhovenskem stanu. Sod-nija Payerja končno obsodi na sedem let teško ječe in vsak mesec ostrega posta. Paver se je pa pritožil, ker se mu kazen prevelika zdi. — (Iz Gorico) se brzojavlja v dunajske liste, da je vlada že zaprla več Italijanov, ki so obdolženi, da so 1. decembra petarde pokladali. Med temi se imenuje nek Miseri, tajuik pri pogrebnem društvu. — (Iz Vipave) o pogrebu dr. Spaca-pana nemamo poročil od svojih dopisnikov. Po privatnih poročilih čujemo, in celo v dunajskih listih beremo, da je dekan Orabrijan prepovedal dr. Spacapana cerkveno pokopati, ker je bil liberalen, da pa je bil pogreb vse eno sijajen. Ravnanje g. Grabrijana, ki utegne tudi v tem svoj uzrok imeti, da je Spacapan pri zadnjih volitvah proti njemu agitiral, nikakor nij odobravati. Hog naj ima sodbo, človek naj si je ne prilastnje. — (G. L. Baner) računovodja delavskega bolniškega društva je umrl. Bil je med delavci jako spoštovan mož in se je za občni blagor delavcev mnogo trudil. Delavci so mu poklonili venec s slovenskimi traki in napisi. — (Dr. T-iavrič) se bode, če je dopisniku ,,Nov." verjeti , iz Gorice v Tolmin preselil. — (G. Albert Samassa), ljubljanski zvonar, ki je na dunajsko razstavo poslal odlične zvonove, je dobil častni naslov „c. kr. dvornega zvonarja". — (Za župana) je izvoljen v Crmošui-cah Matija Kump, v Poljanah, novomeškem okraji pak J. Schauer. — (Iz Trsta) se nam piše: Vem, da vam nijso ljubi dolgi popisi „besed", zato vam hočem pa le na kratkem povedati, da je obhajala rojanska čitalnica besedo v slavo Preširnovega spomina, 7. t. m. se slavnostnim govorom po g. S. prav dobro sestavljenim in z občutkom in navdušenjem govorjenim : potem z igro na glasoviru in s predstavo Ogrinčeve „v Ljubljano jo dajmo", ki se je tako dobro, živo in umetno igrala, kakor še malo katera na našem odru. Zato je pa tudi zbrano občinstvo Bvoje zadovoljstvo ploskanjem in klicanjem tako srčno izraže-valo, kakor tudi še redko kedaj. Ne morem si kaj, da ne bi tu neumorne marljivosti čitalničnega tajnika s pohvalo omenil, ki je ob enem tudi dramatični sodelavec, režiser itd. z eno besedo delavna moč, katera ima edino v rodoljubji vir in ostrogo k vedno ponavljajočemu se delu. Čitalnična mladina je tudi v plesno kolo zbrala se, in bodo imela vsak teden plesne vaje. Komu je do plesa, naj stopi v kolo. — K omenjeni besedi je posodil čitalnični predsednik po g. Šubiču zdelano Preširnovo sliko, ki je kaj milo iz odra na občinstvo gledala. — (Kolera v Krop i) na Gorenjskem je minula. Trpela je od 21. okt. do 3. decembra. Izmed 1119 prebivalcev je zbolelo 31 ljudi (9 moških, 15 žensk, 7 otrok), ozdravelo jib je 23 (9 mož, 8 žensk, G otrok): 7 žensk in en otrok je umrlo. Veliko zaslugo, da kolera nij več ljudi pomorila, ima Župan, gosp. Pibrovec, zarad česa mu je tudi c. kr. deželna vlada pohvalo izrekla. — (Nesreča.) Iz Solčave se nam piše: Pretekli teden se je tukaj pri kmetu Klemenšeku velika nesreča prigodila. Naši premozneji posestniki se za noveje iznajdbe prav radi brigajo, hodijo na Koroško in tam ogledujejo vse mašine, katere bi jim doma znale dobro služiti. Tako jo omenjeni kmet si postavil prelepo zidano poslopje, katero je tako obsežno, da večji del vsa živina v njo pride, dasiravno je ima mnogo. Pa letos si je celo umislil stroj za mlatiti, in hoee tako družini mnogo težavnega dela prihraniti. Vendar se je dal sam preslabo podučiti, kako se more s tako mašino ravnati in tako so ljudje jo ravno narobe gnali, kakor pa bi jo bili prav za prav gnati imeli. Neki zidar, ki je prišel na Klemenče mlatiti pomagat, podajal je mašini snopje , in najbrže da je predaleč roko pomolil, da jo je stroj dobil ter mu jo čisto pokončal. Roka se mu bo morala odrezati, in zavoljo tega ho ga že peljali v železno Kaplo, pa tisti zdravnik jo nij hotel odrezati; gotovo ga bodo dalje proti Celovca tirali. — (Plesna vaja v čitalnici) nebo v soboto, kakor se nam naznanja, ker je ta dan sokolski večer, ampak bode še le v Četrtek 18. t. m. — (Z i v i n s k a k u g a) se je prikazala v Ptuju 8. dec. Dozdaj je že 57 goved v Ptuju zavoljo kuce ubitih. — (Surovosti in zločini.) Od Št. Rnperta na Dolenjskem se nam piše: Pon-deljek v praznik je pri deseti maši med pri digo J. Janežič, pijani čevljar iz Češnjevca pri St. Rupertu na Dolenjskem Zupančičevega (p. d. Mibel) hlapca iz Rakovnika z drogom po glavi vdaril, tako, da se je takoj krvaveč na pol mrtev, na tla zgrudil. V omedle-vici ležečemu je ki utež s peto po glavi tolkel, ga vzdignil in zopet na tla pasti pustil in ga še drugič z drogom po zatilniku mahnil. Neki zraven stoječi fantje so, mesto kruteža odpraviti strašnemu prizoru, hladnokrvno smijali se in norčevali! Ko hudobnež vidi, da se njegov nasprotnik ne gane več, zbeži. Eden v hipu tja prišedših okolo stoječe opominja, naj ga vendar v kako hišo neso in mu rane sper<\. Temu povelju ee le posmehu jejo. Še le, ko g. Dolar, župan št. Ru-pertski, tja pride, se ganejo in nesrečneža v Skedelnovo hišo spravijo , kjer leži popolno brez vsake zavesti. — Po dokončanem božjem opravila pride zločinec zopet pred cerkev in se tam, obdan od trume fantov, ponaša z „junaškim" činom. — Uzrok zločina se razno pripoveduje. Pred mašo so čevljarja in hlapca videli v Avsenekovi krčmi, kjer je zadnji prvemu „Šnops" plačeval. — Sploh se tukaj mnogo pritožujejo o zlobnih ljudeh in Št. Rupert in njega okolica je uže od zdavna na glasu no samo po svojem hiperustavaškem mišljenji , ampak še bolj zarad za vratnih umorov, krvavih tepežev, predrznih tatvin itd. — Pred letom dnij se je bil v Št. Rupertu prigodil strašen umor. A živa duša nij prišla zločincu na sled. — Pred nedolgim pak je neka stara babura na smrtnej postelji povedala, kdo da se je umoritve ude ležil. Stvar je neki že v preiskavi. — Strah Dolenjske, znani ponarejevalec bankovcev in hudomušni zločinec Pehani je bil pretečeni teden na Raki od žandarmov zasačen in od tam v Ljubljano v zapor tiran, od koder upamo, da nikdar več ne pride na svitlo. Iskali so ga uže več mesecev, ker sumijo, da je on bil podžigovalec Mirne. Bili ne* bil skrajni čas, da se proti dan na dan množečemu lupežtvu strogeje ravnati začne? Saj uže vsak lenuh pravi: nKrast bom šel, da mi ne bo treba po zimi stradati in zmr-zovati; tatovom se dobro godi." Kazne vesti. *(ČeŠka deputacija) kije pri cesarju hotela prositi za pomiloščenje SkrejŠov-Rkcga , nij bila puščena k avdijenci pri cesarju, teniuČ je morala svojo prošnjo oddati v kabinetni kancliji. Prošnja jma več kot 40.000 podpisov iz vseh krajev Češkega. * (Pri ncs r e či n a k ar 1 o v Sko-r e šk i železnici), o kateri smo v predzadnjem listu poročali , so mrtvi ostali: Ivan Sahijič, Ladovik Bolid in žandarski Vodja I lam. Teško ranjeni so Marija B> žic. Andrej 1'ave.šič, Fr. Maršič, Rancingcr in "VVttifel, po4toi •prem-Ijevalee. — Lahko ranjeni so Barok, KodiS M., Budicki, Fiieber, Lalid, Paskel , Rožič, gimnazija It. i profesor N'>v 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 57ti tas 36 gold. — Prodaje: Barry du Barrv & Comp. na Du-a«) I, IVttiiltNt Iik'h»n<- št. 8, v t I um |,t u i Ed. Mahr, v lairadai bratje Obora n zrn eyr, v lu»-brnku Diecbtl & Frank, v C«le>f/ol P. Birn-bacher, v Loučl Lodvig Muller, v 91 »rlhoru P. K o 1 v. t n i i. nji. — (J. Avg! Mos. pošini uradnik 42 I., na pjuč:ii voduniui. — Franca Groiej, dekla, )t'i I., na legarji. Tujci. 11. dec i ai b r a. Pri Klcfuutu : llaitharok iz f'radca. — Put-terlik, Marto ;.n/. u Trsia. — Grof Liohtenberg iz Praprec. — Mnat iz GiIicjh. Dunajska borza 11. decembra. (Izvirno telegrafidno poročilo.) ■■OtaJ drl dolg ' bank .rHh 69 utst/ji.o . . . 74 102 50 90 Akcija aArodne banka . . 1008 p — Kreditno akcij«...... 230 , 50 London........ . 50 N»pol...... ... 9 10 0. V rokitti — n — UMbro...... . 108 ^ 90 ■jIIC l«*]>It lili C dobra liiie n škripcem, Najnovejšo petrnlojako varnostne svo- 1 viseča svetilnica za ohodniee tilnlco z najboljše in.n-triurnimi, metulje- proflna gld 5, 8. vin. hranilnim lucnikom (t plamen Jaje 1 viaoea svetilnica za obednico, najfinejša, 0 .Točnih luci), neprepirno najlepša sve- sorta, bron pozlačen gl. 16, 80, 35. tava in vendar 50 percontov prihranite ('ene NVfltilnic S6 razilIlieV a jo k«m- j.mti vsakemu lll in Steklom Vred bi bilo bati konkurencijo , so ceno no.li- i <* suiio nizko postavljeno, /.a najboljšo kvaliteto se garantira. I kuhinjska svetilnica s steklom in stenjem ■ • i. • 1111 vroil kr. 45, 60. 1 kuhinjska, stenska uli viseča svetilnica, kompletna kr. 86, gld. 1.20, t.00. 1 čedna sohanska svetilnica , velo kompletna Kld. 1, 1.20, 1.50, 1.80. 1 najlepše oprave, i olo kompletna ijld. 2, 2.50, 3. 1 salon-Ua svotilnica, bogato dekorirana, sup.-rlin.i dld. 4, 5, . Dežni plašči. Potovalceni, gospodarjem in železniškim uradnikom in sploh vsem tistim , ki so deiu izpostavljeni, priporoča so prav angleški cl«"/.iii |»luH«\ iz novozbuljšanega, n c r azil r 1 j i v e g a, nepremočljivega blagu. Ti plašči presogajo v eleganci in trpočno-sti vse druge do zdaj i/delovane. Opomniti so n ora, da bo ti brez vsega šiva, torej nijso popravljanju podvrženi, in so tako i. ■ i. -1. - ■ 11 . da so dujo tudi pri 1 o-l'. m vremenu na drugi struni kot elegantna vrlina suknja rabiti, 1 kos v navadni velikosti 12 palcev dolg velja lo gld., vsaka daljša 2 palca veljata 1 gld. več. Kapuce voljnjo kos 1 gld. 4«Savna zaloga fabrike GOVIN & SOHN v Dlaiichestru. Pred mrazom je in bo varovala Zimsko hlag'o iz čiste ovčje volno, katera kakor znano telo varuje pred vsakim škodljivim vremenom, in je torej neogibno potrebna, da so zdravje v mrzlom jesenskem in zimskem vremenu vzdrži. K»ki»% !«••• iz najboljega angleškega volnenegu ltuxkiuga 1 par za gospodo kr, 50, 70, 00. 1 n „ „ podloženo kr. 70, 00, gl. 1.20. 1 „ „ „ dvojne, najfinejšo tambur, gl. 1, 1.20, 1.40. 1 „ „ gospo kr. 40, 00, HO. 1 n n n podloženo kr. U0, 80, gl. 1. 1 n n n dvojne, najAnejšo tambur, kr. 80, gl. 1.90. 1 „ „ otroke, po velikoatl kr. 30, 40, 50. 1 n n n podloženo kr. 50, HO, 70. Potni in drugi šali iz nujči.tojše volne, najlepše nacrtani. I -al M gospodo kr. 70, 00, gl- l-'10, 1.60. 1 n „ „ dv.ki.t tako dolg gl. 1.50, 1.80, 2. 1 „ „ otroke kr. 40, «0, 80. Žilni grelci, najbolje vrate. 1 par zu gospode kr. 25, 30, 40, 50. 1 ., R goape kr. 25, 35, 45. 1 „ otroke kr. 15, 26. Zdrnvilui prHuiki is iii»j4-i»i«'j*«- drevesne nli ov*je volne. Taki varujejo po zimi premrazenja, torej no zelo priporočljivi. 1 » gospodo kr. 00, gl. 1.20, 1.40. l „ najfinejši gl. l.r.0, 2, 2.60. 1 „ gospo gl. 1.20, 1.40. 1 „ ., na i lin. in gl. 1.80, 2.60. 1 .. otroke kr. 70, 85, gl. l. 1 „ -. liajflnojšl gl. 1.20, 1.50, 1.80. Zdruvilne spotili jr lil;i<-<-. 1 par ca goapode gl. 1, 1.60, 2. 1 n n n najfinejšo gl. 1.50, 2, 2.60. 1 goapo gl. 1.20, 1.80, 2.60. Dolge in kratke zdravilne nogovice iz tinte volne. 1 pur zu gospode kr. 30, 40, 50, 00. 1 .. visokih za gospo kr. 70, 80, 00, gl. 1. I otroke kr. 26, 35, 46, 00. Zimske srajce iz najfinejše volne, nove šege in lepe, prsa a svilo montirane. za gospode ul. 2.60, 3, 3.60. z boguto obšilim nuprsnikom gl. 4.60, 5.60. Slips km goMpodo iu KOHpe, jako lup. volju kr. 20, 36, 45, 05. „ iz svilo kr. 60, bo, gl. 1. Velika izbirka ovratnic za gospode in gospe i lijonske svilo, mule, bulu gl. 1. „ „ vesauo gl. 1.60. n „ velike, ruzuoburvuo gl. 2, 2.60 3.G0. Tft'huini />oi o// f« «*■:<•/«:? tutnt'. den M kr. Cepiče za gospe in deklice. Po najnovejši šegi in najlepšo, za go.pe gl. 1.80, 2.60, 3, 3.60. . deklico kr. 60, 80, gl. 1.2o, 1.50. Predzaznamovano obi'no založeno Bazar Friecliuaiui, Bašliki iz najboljega sukna. 1 lop z vrvcaml gl. I, 1.50, 1.80. 1 najfinejši a evilo vezan gl. 2, 2.50, 3. 1 r.a otroke kr. DO, gl. 1.20, 1.50. Muf za f/ospe in otroke. 1 za go.pe, j.i ki. lep gl. 1.80, 2, 2.50. Cela garnitura, muf in ovratnik gl. 3.50, 4.60, 8. 1 za deklice gl. 1.60, 2. Cvlo novo za to a«>zoiio. Ogrinjala za gospa in deklice: bela, vijolasta, rurieča, modra. !So vsa iz berolin.ko volno r. najlepšimi načrti. 1 za gospe gl. 1.20, 1.80, 2.20, 2.HO. 1 največjo, za ogrniti gl. 3.60, 4, 4.60, 6. 1 za deklico kr. 00, HO, 00, gl. 1.20. Kttgjenie-čepice iz najfinejše berlinske volne, s svilo podložone in bogato a poukljumi olišpano. Ki.a gl. 4.50, z vratnim dolom gl. 6.60. Posebno za gospode. .luko lop prcd.rujčnik za goapode iz najbolje volno a fino prešitimi prsmi, ovratnikom in luknjami zu rokave, tako da ao lehko nad vsako srajco nosi, kinču iu greje. Mm te. kr. Lovske nogavice, visoke. 1 par, velikih, najboljih gl. 1.30. I .. največjih in najboljih gl. i.«;.», 1,90, 2.80. K.ainaNiije najfiiic\fwo. 1 par, visokih za gospo gl. 1.20, 1.60, 1.80. i .. /.. otroke kr. 00, 70, 80, 00. Kosmati ovratniki za (/otipe. Milno lopi, zu na plešo in vhode. Kden gl. 2.50, 3.60, 4.60, 6. Otročja oblačilen iz ovčje volne. 1 kr. 00 do 80. 1 z rokuvi, lepo liapruvljena gl. 1.20, 1.60, 1.0O. J»ocl|»ltttfi kot vloga m vsakovrstno obuvalo, vzdržujo noge suho in tople, so tedaj zdravju posebna ugodni. 1 par za gospe in otroke 2f> kr. 1 „ „ gospodo 30 kr. Najnovejše za zimo.' l„olo ao cena zniža. (294—8) Izdatclj ih za uredništvu odgovoren: Ivan 8 c ni en. LaMniiui in ti«k „Naredne tiskarne".