135. štev.
N Ljubljani, v soboto 4. decembra 1^80.
Letnik VIII.
Inseratl h« spreumajo iu velja tris-.ntina vi sta :
i kr., če ae trnka lltrat
l *>
. - ,1 1| M	i* ■
10 ii ii » n ^ »i ?ri večkratuem tiskanji »n ce .a pritnHrno cmanjfl*.
Rokopisi
»e ue vračajo, nefrnnhoviini.
Lomna nc oe sprejemajo N rocnino prejema opruvuistvi (»il i nisr,racija) in ehnf.ediciia na Dunajski cesti št. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen lisi za slovenski uro d.
Po poiti	preieman	vella :
/.a ceio leto	, . 10	gi. —	kr
ta poileta	. . 5	„ —	.,
ia četrt leta	2	„ 50	„
V administraciji velja:
Za ceio ieto . 8 gi. 40 kr za poi ieta	4 ., 20 „
za četrt itta	2 „ 10 ,,
V Ljubljani na tiom pošiljao velja 60 kr. več na ieto.
Vredništvo je Rečne ulice »t. 5.
izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in hooou..
Državni proračun za leto 1881.
Z Dunaja 1. decembra.
Denarni minister se je letos podvizal in zbornici že pri prvi seji izročil državni proračun za prihodnje leto. Vse je radovedno pričakovalo , kaj bode novi denarni minister povedal, in kakšen bo konečni račun državnih dohodkov in stroškov. Toda le ljudje, ki prav nič ne poznajo državnega gospodarstva, so zamegli pričakovati, da bode zdaj naenkrat iz proračuna zginil primankljej, ki smo ga v veči ali manji meri imeli vsako leto. Toda težko in naravnost nemogoče je v enem letu popraviti in vravnati gospodarstvo, ki so ga liberalci v 20 letih tolikanj pokazili, in denarni minister bi moral biti coprnik, da bi bil že letos vse lepo poravnal. Toda minister Duuajevsk ne zna coprati in še tega ni storil, da bi bil po zgledu svojih liberalnih spredmkov skušal lepo izgovarjati, zakrivati in kolikor mogoče skrč ti državni primanjkljej, ampak je kar brez ovinkov povedal, da bode ta znašal 34 milijonov gld.*) Ako bi bil hotel gospod Duna-jevski posnemati liberalne denarne ministre, bi bil iz stroškov lahko izpustil tistih G milij. gld., ki jih je državni zbor dovolil za preda-,
*) V svojem zadnjem dopisu Bem zapisal, da primanjkljej znala 15 milij. gld.; to je bila po mota v naglici zapisana, ker 15 milij. gld. znaša le razloček med stroški 1. 1880 in 1881. Pis.
relsko železnico, za ktero se bodo gotovo izdala posebna železnična dolžna pisma , v dohodke pa bi bil lahko sprejel 4 milij. gld. po-vikšanega davka od petroleja; na ta način bi se bil državni primanjkljej skrčil za celih 10 milij. gld.
Tolikanj čuduejšj je toraj, da liberalni listi vsi brez razločka napadajo ministra, in da so levičarji klicali: „čujte !" ko je minister naznanil, da bodo stroški za I. 1881 znašali 441,537.000 gld., toraj 18,086.000 gld. več ko 1. 1880, ali po odštetih 2,100.000 gid. dovoljenih za pre-darelsko železnico že za I. 1880., 15,986.000 gld. več. Gospodje ue pomislijo, da so gospodarili 20 let, in zagospodarih vse, da so oni vstanovili mnogo služb, povikšali plače vrad-nikov itd., ki zdaj prizadevajo veče stroške, za ktere mora skrbeti sedanji miuister, ker ne more v en.h tednih predrugačiti in odpraviti dosedanjih naredb. Iu če so res tako modri, kakor se dozdevajo, zakaj pa niso tedaj mogli vravnati državnega gospodarstva, ko so bili oni ua krmilu, in je bilo naše ljudstvo še premožno? Prav slabo se toraj ljudem, ki so sami vse zapravili, (toda, drugim očitati za-pravljivost.
Od kod pa pride, da bodo prihodnji stro ški veči od letošnjih? Po izkazu ministra se bode več potrebovalo : Za skupne stroške po sklepu delegacij 3,700.000 gld , za stavbe pri vodah in ljudsko številjenje C34.000 gld., za
vojno ministerstvo kot povračilo zakladu vojaške takse 1 114.300 gld. za dovršitev vrav-nave zemljišnega davka 830 000, za čolne stroške 2,050.000 gld., za vžitnino 1,590.000 gld., za predarlsko železnico 6,500.000 gld., za državne železnice 470.000 gld., za ministerstvo poljedelstva 1,000.000 gld., za državne dolgove 790.000 gld.
Manj kakor letos se bode potrebovalo: Za 8plošoje potrebe 422.000 gld., za podporo železnicam iu cestam 1,832.000 gld.
Državni dohodki so znašali 1. 1880. skupaj 398,278.000 gld., za 1. 1881 pa bodo znašali 407,125.000 gld., toraj 8,8470.00 gld. več, ali če se od letošnjega leta odvzamjo dohodki vojaško-namestmškega zaklada, ki znašajo 2,800.000 gld., bode v prihodnjem letu dihodkov več 11,647 000 gld. in sicer pri vojnem ministerstvu 1,143.000 gld. vojaške takse, pri direktnih davkih 1,340.000 gld., pri vžitnini 5,311.000 gld., pri tabaku 885 000 gld., pri kupčijskem ministerstvu 1,609.000 gld., pri ministerstvu kmetijstva 753.000 gld. Manji bodo dohodki pri učnem mmister3tvu za 589.000 gld., ker ni nič več obligacij nauč-nega zaklada na prodaj.
čistih stroškov (Nettoauslageo) b io je 1.
1880	vseh 310 milij. gld. , leta 1881 pa utegnejo znašati 316 milij gld. čistih (netto) dohodkov je bilo 1880. I. 287,799.000 gld., I.
1881	pa jih je v proračunu 293.196 000 gld.,
Bankovčar.
Dogodba na sodnijske spise naslonjena.
Janez — ta je tic.
(Dalje.)
Dva dni pozneje vidimo v Bobo velikega trgovca v R. stopiti našega znanca Giacoroa Perelesa prav takega , kakor smo ga videli pri Leviju na Dunaji. Česa išče tu? Ne veliko. Trgovec ima namreč veliko shrambo, ktera pa ravno prazna stoji; to najune tujec, naš znanec, za nekaj časa, in pove pri tej priliki mimogrede, da bo shramba za blago, ki Be bo po morji pripeljalo, tako dolgo, dokler se vse ne spravi naprej. Kupec blaga bo prišel z Dunaja , blago je kupljeno zu vlado, kar ima pa Bkrivno ostati. Trgovec da t-hrambo zato tem raje, ker tujec obljubi veliko najemščino in tudi naprej da že polovico.
Brž potem gresta dva telegrama : prvi na Dunaj Leviju, da ladija pride k večemu v treh dneh, drug pa v Napolj; zadnji je čisto nerazumljiv.
Zdaj bo priprave vse končane, zdaj še le je nekaj dni miru. Miru? Ali je to mir, če človek ves spehan zgrudi se v mehki stol, da bi tam zadremal, pa brž zopet plane kvišku, kakor da bi ga kaj vščipnilo ali popadlo? Ali je počitek to, če — storivši par naglih kora-
kov — zopet pade na drug stol , tu nasloni glavo na roko in začne se tu premetavati od ene strani na drugo? In če celo ustaodpie in začne sam seboj govoriti? Kaj govori? Morda kaj mikavnega. Čujmo!
„Skoro smem reči", pr čne z glasom nam že znauim, ,,da se bo vse posrečilo, če mi kaka sovražna moč nenadoma ne zmede štrene. Je bilo pa tudi pravo orjaško delo to, načrta tacega ne skuje vsaka glava. Znanstvo z višo politčno gospodo, če prav je zelo drago, je vendar le nekaj vredno, od nje se zve marsikaj, kar zvedeti bi bilo drugače silno težko, če ne popolnem nemogoče. Kdo u. pr. bi bil meni povedal, da je ladija s pavolo iz Brazil je na poti tem, če bi trgovčev nečimerni in gi-zdavi sin ne bil zahajal k nam? Kako bi bil jaz, politično neznatni človek, mogel preriti do ministra, če bi ne zahajali k nam politični veljaki, ki bo mi dali priporočila! Pa kaj priporočila ! Saj je dosti, da imam v roki le kako pisavo njihovo, priporočila se potem že narede ravno tako lahko, kakor pooblastila trgovcev in drugih ljudi, da se človeku vrata odpirajo in zaupanje pridobi. Svojo osebo našemiti, da si danes tak a jutri tak, to zna že vsak gle-dišni igralec, če bi jaz tega in več jezikov ne znal, kaj bi že bilo z mauo! Da mi je vse tako gladko šlo izpod rok, ni li to v prvi vrati moja zasluga?"
Na to vstane in se zamišljen sprehaja po sobi ; kmalu pa vnovič sede in iz ust počasneje spušča besede:
, Če bi mi pa zdaj proti zadnjemu spodletelo, kaj potem? Vse je zgubljeno, Albiua, prihodnost, življenje. Albina je tista luč, ki mi oči slepi, me mami, luč , brez ktere pa vendar ne morem in ne maram biti, zato jej moram prilivati, moram, da ne ugasne ali mene ne pusti. Zdaj si bova iskala novega sveta, saj ona ima rada premembo bivališča, ker v Napolji vendar ne bo več tako varno mi, nege je bilo. Do zdaj sem za svoje skrivnosti vedel le jaz, zdaj ve že drug, in skrivnost, ktero vesta dva, ni več skrivnost."
Dolgo še modruje in premišljuje Janez — zdaj smo ga že Bpoznali — sledujič povezne klobuk na glavo, ga potisne na čelo in gre vedrit Be v okolico. Prijetno ravno ni, huda burja brije po obrežji in grmovji in valovi se zaganjajo v svojega sovražnika: suho zemljo in skalovje. Tem bolje ; človek se lahko zavije, da mu ne more vsak pod nos gledati. Za vsacega človeka tako vreme ni, a Janezu ugaja, mu bo vsaj nemirno kri ohladilo, burne misli razpodilo. Ko bo naveličal in utrudil se, bo tudi postelja mehkejša, trdno in mirno spanje bo dalo tudi truplu goršo podobo, da se ne i bo poznalo mu trpljenje in napenjanje zadnjih I dni.	(Dalje prih.)
tedaj 5,397.000 gld. v e č ko 1. 1880. V času od I. 1870 do 1879 bilo je čistih reduih stroškov počez 292 milij. gld. iu za železnice se je v tem času potrosilo 17£ milij. gld. Čistih rednih dohodkov pa je bilo v omenjeutm času počez 28l milij. gld. in letnega počeznega primaujkljeja po 12 milij. gld.
Nerednih stroškov bilo je 1880. leta 6,068 000 gld. in ako prištejemo še 2,100.000 gld. za predurelsko železnico, 8,168.000 gid. za 1. 1881, pa jih bo 11,697.000 gld., toraj 3,428.000 gld. več.
Nerednih dohodkov 1. 1880 bilo je 2,970.000 gld., v prihodnjem letu jih bo le 175 000 gld. V letih 1870 do 1879 so znašali ti neredni stroški za svetovne razstave ua Dunaji, v Parizu, Filadelfiji, za plačilo državnih pisem itd. 348'/4 milij. gld., neredni dohodki pa 500 milij. gl. tedaj č z 50 milij. gld. več, ki so se porabili za poravnanje primanj-kljeja.
Primanjkljej za 1. 1881 bo znašal 34,412.000 gld., ali ako odštejemo 6,500.000 stroškov za predarelsko železnico, 27,912.000 gld., tedaj za 2,739 000 gld. gveč ko 1. 1880, ko je znašal 25,173 000 gld. Ako pa od primaujkljeja za I. 1881 odštejemo 2 800.000 gl., ki so jih bili za 1. 1880 dobili vsled prodaje obligacije vojaško namestniškega zaklada. je primanjkljej 1. 1881 za 61.000 gld. m a nji od 1. 1880.
To je gotovo, je rekel minister, da 1. 1881 ne bodemo imeli skrbeti samo za potrebščine 1. 1881, ampak tudi za d ol go v e p t e j š-njih let. Kako bomo primanjkljej poravnali? Državnih posestev ni več, da bi j h prodali, železniških delnic uimamo, zato pač nobeni vladi ni mogoče, mahoma vravnati državni proračun. Vlada je podobna zdravniku, ki ima nevarno bolnega človeka pred seboj. Previdni zdravnik mu bo le tedaj nevarno zdravilo dal, ako nima nič več zgubiti, pt-č pa vse pridobiti. Naša država pa ni še podobna takemu bolniku; naše stanje je sicer resno, pa ne ob-upuo. Kako toraj pomagati? Le dva pripomočka imamo: Ali zmanjšati stroške, aii pa povikšati dohodke. Gledč prvega ne mislim, da bi se dalo kaj prihraniti; to bi b lo le mogoče, ako bi hoteli ovreči postavno pridobljene | pravice, ali ako bi prenehalo iu zaostalo dr-žavuo opravuištvo, aii pa ko bi v nevarnost spravili moč naše države. Vlada pa neče ne tega ne uaega, toraj bo treba povikšati dohodke. V tem oziiu pa je minister te misli, da je treba prej pričeti z vravuavo vžitninskega iu potrosilnih davkov, iu še le potem z vravnavo direktnih davkov. Vendar pa ne misli mnogoletnega prizadevanja zavreči in nove poti nastopiti; on neče z državo in z najvažnejšimi, denarnimi zadevami njenimi poskušenj delati, vravnava direktnih davkov se je pričela in on jo bode nadaljeval. Predlogi Brestelna in Pretisa so se le deloma rešili. Zbornici se je izročil predlog o premembi hišnega davka, ki je v tesui zvezi z zemljišnim davkom in naj se toraj hitro reši, kar posebno prosi zbornico. Kmalo bode izročil zbornici tudi predlog o pridobnmskem davku in o premembi prihod-ninskega davka. To bode dovolj, in ako zbornici sprejmete ta predlog, bode to primogio k rešitvi prihodninskega davka, ki se je bil že zdavnej izročil zbornici, pa še ni bil rešen. Ne sme se tudi pozabit', da morajo k direktnim davkom ljudje plačevati visoke deželne priklade.
Minister je tudi preiskoval pobiranje dav kov, o kterem se ljudstvo zelo pritožuje, toda nc more obljubiti, da bi se dotične postave že
v tej sesiji spremenile; ako bodo pa dotične preiskave imele praktičen vspeh , bode v prihodnji sesiji izročil načrt, kako bi se pobiranje davkov olajšalo, zlasti za male obrtnike in kmetijske posestnike, ne da bi to državi bilo na škodo.
Glede drugih davkov, o kterih je treba porazumljenja z Ogersko, omenja, da ima zbornica v rokah z ogersko vlado sostavljen načrt
0	petrolejskem davku, ki ga je že prejšnji minister predložil , dalje predlog o žgaujarstvu, ki bode tudi pomnožil dohodke. Prejšnji minister je bil izročil tudi novelo k pristojbinski postavi (Gebiihreugesetz), ktero pa umakne, da se bode moglo vstreči željam, ki so jih po-slauci izrekali v odseku pri obravnavi te novele. —
O zemljišnem davku upa skoraj predložiti načrt postave, ki bode določevala glavno svoto tega davka. Hišni davi k bode znašal okoli 1,600.000 gld. več, vravnava in prememba pridobitnega in prihodninsketja davka bode 2 milij. gld., davek od sladkorja 400.000 gld. več, petrolejski davek 4,400.000 gld., davek od plina 2 milij. gold. in od žganjarij lVamil. gold. Ako se bode sprejela od ujega nasveto-vaua novela k pridobninski postavi, bode imela država zopet 4 milij. gld. več. Vsi ti dohodki bodo toraj znašali 14 do 15 milij. gold. Dali bi se še novi davki vpeljati, pa to ne gre ; ljudstvu se ue sme samo jemati, ampak se mu morajo dati tudi pripomočki, da zamore te davke zmagovati. Treba bo toraj v tem oziru koristnih gospodarskih postav. Sicer pa se zbolj-šuje državno gospodarstvo, za primanjkljej lanskega leta je bilo dovoljenih 1,435.000 gld. zlate rente. Vlada jih niporabila in jih bo obrnila za letos. Tudi je plačala za predurelsko železnico 824 000 gld, ne da bi b la vzela kaj na posodo, dasi ima pravico za to. Dalje je došlo direktnih davkov do konca oktobra
1	887 000 gld. več, ko do tistega časa preteklega leta. Pri indirektnih davkih pa se je do konca septembra nabralo 2,217.000 gld več.
Glede poravnave primanjkljej» in popla-čauja 20'/2 milj. gld državnih papirjev bode predložil minister posebno postavo. Tudi to kaže, da se naše gospodarske razmere zbolj-šujejo, ker po vaanjih državah posebno po-prašujejo po avstrijskih papirjih. Ako bode zbornica sprejela njegove nasvete, in nas ne zadenejo uobeue nesreče, se bode že primanjkljej oruzega leta tako skičil, da ga bodemo kmalo popolnoma odpravili.
To je kratek posnetek ministrovega govora, ki je bil ua desnici s pohvalo sprejet. V eni reči vendar ne moremo pritrditi g. ministru, da se bi uamrtč ne dali skrčiti stroški. Opomnimo le na dve službi v Ljubljani. Služba finančnega prokuratorja je čisto nepotrebna, kar najbolj priča to, da vse opravke izvršujejo pod vodstvom dr. Račiča vradniki sami, med tem ko finančni prokurator opravlja posel deželnega glavarja, pa ob enem vleče plačo prokuratorjevo. Tudi nam ni treba dveh šolskih nadzornikov, enega za srednje in enega za ljudske šole. En sam bo lahko opravljal posel obeh. Že pri teh dveh službah se toraj da prihraniti 5000 gld. Tudi glede okrajnih glavarstev je že unidau povedal ,,Slovenec", da bi se dalo osobstvo skrčiti. In ko bi še natančneje pogledali po deželi, našli bi še kaj, kar državi prizadeva nepotrebnih stroškov, ki bi se dali prihraniti. Tudi ca to naj obrača g. miuister svojo pozornost ln gotovo bode kmalo vravnal državne dohodke in stroške.
S kterimi se bomo porazameli?
1
Malokteri narod na svetu ima toliko sovražnikov in nasprotnikov, kakor nemški. Med te nasprotnike Nemcev spadamo sosebno mi zapadni Slovaui, ki smo z njimi v ožji dotiki. Zgodovina več ko tisočletna nam tudi pove, od kod izvira to naše nasprotstvo in nezaupljivost. Zakaj Nemci so bili, ki so skozi stoletja zdaj bolj kruto, zdaj pa bol; prekanjeno zatirali naš narodni žlvelj, naj si bo v cerkvi ali v uradu ali v šoli in sploh v javnem življenji. Se ve da množtvo priprostega ljudstva tega ni naravnost zakrivilo , nego njegovi voditelji, ki so ga znali s svojo zvitostjo in hi-navščino za sabo potegniti ter v svoje sebične namene zlorabiti. Po idejah, dobrih ali Blabih, pa se svet vlada — se ve dobro ali slabo. In ti nemški voditelji s svojimi kvarnimi nazori so Slovanom, oziroma nam Slovencenu naj več hudih, skeleč h ran prizadejali. Zato nas mora ze'o veseliti, da se med Nemci na pozorišču javnega delovanja nekaj let sem prikazujejo nove moči z novimi nazori, voditelji pravega nemškega ljudstva, s kterimi se bomo Slovenci, naj se štejemo med liberalne ali med konservativne, lahko porazumeli.
Lep dokaz, da je s pravimi in treznomi-sleč mi Nemci 111 r iu sprava in porazumljenje mogoče, ti ii m zopet daje nemško-konservativni shod v Liucu. Ako čitamo njegove obravnave, uas mora zaveseliti, da so se voditelji pravega ntmškega ljudstva poprijeli zdravih načel, ktera oživotvorjena bi osrečila avstrijske narode. Ves drugi duh tu veje, kakor na liberalnih parteitagih. Ti so le prežvekovali, kar so liberalni židovski časniki toliko časa prej trobili. Tu je bila Bama fraza, sami zofizmi, vedna .,feifasenga" in pa krik o zatiranji nemštva. Nove rešilne ideje, ki bi zamogla avstrijske uarode navdušiti, nobene, kar je celo tudi trdi Nemec dunajski dr. Kronawetter potrdil. In kaj hočejo tudi novega povedati tisti pisači in kričači, ki narode veduo le hujskajo, da bi med tem sami svoje židovske žepe polnili! Na njihovem zboru ui b lo ljudstvo zastopano, ampak judovsko oderuštvo, zofističuo advokatov-stvo, starokopitno birokratstvo in nekaj nezrelega „spisbirgerstva." To jim je po vsej pravici očital linški shod, kajti le na tem ie bilo res zastopano nemško ljudstvo v nemških kronovinah živeče. Tu so bi vsi stanovi brez razločka. Zraven kneza, grofa, barona, pleme-uitaša sploh bili so tu ondotni škof, prelatje, kanoniki, župniki, kapelani; advokatje, uradniki in profesorji, kteri se še niso dali odnesti liberalnemu poplavu, tu so bili meščanje, obertniki, rokodelci iu naj več kmetovalcev, ki nosijo davkovsko breme. Tedaj je bilo tu res nemško ljudstvo v vseh svojih stanovih zastopano. In to je govorilo — o sebi, svojih zadevah in o nas, o sodržavljanih in njihovih potrebah vse drugače, kot smo bili dozdaj navajeni slišati in čitati. Tu slišimo zdrave nazore glede verstvemh, narodnih, šolskih, obrt-nijskih, rokodelskih, kmetijskih in sploh političnih zadev. Kar se nas Slovencev tiče, mi v ogromnem številu izvzemši morda kakega zaslepljenega liberalca, imamo skoro enake težnje ter se borimo za životvorjenje istih zdravih načel. Takim soborivcem lahko roko podamo, s takimi se lahko porazumemo , b temi se lahko zvežemo v obrambo najdražjih svetinj cerkve, države in naroda zoper lažiliberalce in judovske pijavke, ki že skor četrt stoletja sleparijo in Be mastijo na stroške delavnega ljudstva. V dokaz, kje nam je prijatlov iskati, čujmo
le nektere oddelke iz obširnih obravnav I „Slovenec" je, že prinesel nu thodu iinškem z veliko navdušenostjo od blizo 10.000 pravih Nemcev sprejeto resolucijo, ki v kratkih, jedernatih potezah nar,še njihovo stališče. Brez pomislika jo sme vsak narodnjak zmed nas podpisati. Zato opozorimo še enkrut na-njo, naj jo blagovoljni čitatelji prebero.
Prosimo dejanj!
Lepe zares bile bo besede in obljube pre-stoluega govora. Tam je vlada obljubila , da hoče državno gospodarstvo v pravi tir spraviti, dolgov se og'bati in deficit zbrisati; obljubila je, notranjo upravo avtonomni podlagi ceneje urediti: obljubila je, narodno ravnopravnost dejun-ko izvršiti. Kaj je od tega že storjenega? Žalibog skoraj n č. Glede gospodarskega vprašanja se nam sicer obeta, da bo državni zbor v tej sesiji mnogo koristnih postav sklenil. Pa to je le slaba tolažba , če pomislimo na deficit celih 34 miijouov , če slišimo finančnega ministra govoriti, da hoče ravnotežje dohodkov in stroškov doBeči s povišanjem davkov. Naj bi visoka vlada poskusila, previsoke plače znižati in upravo ceneje urediti? Le na ta način, da se velika potrata odpravi, le tako je mogoče ravnotežje doseči, ker stroški ne bodo več tako veliki. Komu hočejo še davek naložiti in komu povišati, če pa ni nobenega denarja nic-d ljudmi ? Mi smo bili velika država smo bili, pravimo, zduj smo težko več, ker Laške nemarno več iu Ogerska je tudi samostojna postala ; čemu potem v takozvani Cislajtaniji tolika potrata? od kodi jemati? Mi nemarno take kupčije, kakor Angleži, nemarno take obrtnije, kakor Francozi; čemu potem tolika potrata? od kodi jemati? Minister pravi: ,440 miljonov moram imeti, če kaj manjka do te Bvote, treba je ali dolg narediti, ali pa davke povišati"; tega pa n kdar ne reče: „naši dohodki so premajhui, mi ne smemo 440 milijonov potrosit'." Mi pa vprašamo: „Cemu pa ravno 440 miljonov? ali res ne more minister-Btvo drugače vladati, ali res ne more biti brez mnogoštevilnih dvom.h svetovalcev, poročnikov konzulov, itd.? Ali se število uradnikov res ne da zmaujšati? Takih vprašanj bi imeli še zadosti. Liberalci in naprednjaki Be zaganjajo vedno le v aimado iu hočejo njej vzeti denarno pomoč. Armada je potrebna za veljavo in varnost države, uradniki pa niso vsi potrebni. Nekteri liberalni poslanci so se dali močno hvaliti, da za ljudstvo skrbi, če so vojnemu ministru odtrgali en par sto tisoč, da je potem nekaj kompanij vojakov v strganih jopah hodilo; pa kaj bo en par sto tisoč, kaj bo tudi en milijon proti 440 milijonom! Tam naj bi šparali, tam, kjer se gre za milijone, ne pa pri krajcarjih. Število uradnikov znižati, upravo cenejše urediti, to bi izdalo Obresti od državnih dolgov plačujemo tako grozno svoto, da vsi vojaki toliko ne pojedo s konji vred. Ali bi se res ne dalo skrbeti, da bi se te judovske obresti nekoliko znižale, da bi se vsaj za prihodnje čase ogibala država dolgov pri judih , da bi jim ne plačevala tolikih obresti? Tukaj bi kaj izdalo, tukaj! Za Blovensko pravno akademijo v Gradcu niso imeli borih 4500 gld., za ta namen se jim je denar smilil, judom pa kar miljone v žrelo mečejo; pri krajcarjih štedijo, goldinarje pa Btrau mečejo ! Naj Duuajevahi svoje načrte in Bvoje davkarske postave še tako lepo zagovarja, kaj bode to ljudstvu , dokler se davki ne zni žajo. Mi prosimo dejanj I
Kje je nadalje obljubljena ravnopravnost? Mi slišimo pač obljube, pa ne vidimo dejanj, vsaj mi Slovenci ne. Tudi v tem oziru prosimo dejanj I
Ti prevdarki bodo gotovo v razgovor prišli v odseku petuajstorice avtovomističnib klubov. Mi le obžalujemo, da v tem odseku noben Slovenec ne Bedi, da bi naše pritožbe izjavil (Hoheuvvarta ne moremo za Sloveuca šteti, ker on je pač izvrsten za veliko politiko, specifično za naš slovenski narod Be pa ne briga dosti.
Upati hočemo, da se bo morda kak češk poslanec nas usmilil in tudi naše težnje zagovarjal v odseku petnajstorice, ker bodo Čehi vprašanje narolae ravn >pravn )i ti gotovo v ta odsek in potem v državni zbor spravili.
Politični pregled.
V Ljubljani 3. decembra.
Avstrijske deiele
Državni /Jior je pričel Bvoje delovanje. Govor finaučnega ministra Dunajevskega naredil je dober vtis. Brez vsacega lepotičenja je razložil naše denarno stanje, in če je deficita za 30 miljonov, ne sme se to njemu v greh šteti, ker on je še le pred kratkim ta posel prevzel in ni mogel v tem času popraviti vseh grehov prejšnjih vlad. V budgetni debati se mu bo že povedalo, kako naj vprihodnje dela in gospodari, da ne bomo v mirnih časih dolgov deiali, kako naj se davki bolj pravično razdeli, in kuko se naj za to skrbi, da bo mogoče enkrat davke znižati, posebno pa preobložen m kmetijam in hišam.
Ko je Dunajevski svoj proračun objavil, pričelo se je obravnavanje zastran davka na ž^anjanic. Vsi govorniki so hvalili predloženo postavo, kajti ako bo moral vsak davek plačati, kdor žgauje toči , se bo število žga-njaru zmanjšalo, in to bo velik uravni in materjalni dobiček za vse dežele. Postava bila je z malimi spremembami sprejeta. (Gl. dopis iz Dunaja.)
lir. B&loiuuvrllr» so „naprednjaki" izključili iz svojega kluba, ker med njimi sedi tudi dosti takih , ki so bili po njegovem govoru zadeti.
ENiljakom sedanja vlada še najbolj ugaja, zato piše „čas", da se mora Taffe na vsak način podpirati, ker ni preveč centralis^ pa tudi ne preveč avtonomist.
Vnanje države.
Črnogorski vojvoda Božo Petrovič je že poveljnik Ulčinja. Zdaj se bo še zbrala evropska komisija, da mejo natanko določi.
(■¡rkom pa neče Turčija ničesa dovoliti, ne pedi zemlje predati; nasprotno pa zbira močoo vojsko na grški meji. Brezdvombeuo je, da pride tam do krvoprolitja, brž ko se bo začel spomladi sneg tajati.
Na .\cmdkcm se agitacija zoper jude nadaljuje. Ko je potihnila v državnem zboru, prenesla seje v časnike, in celo vladua „Nordd. Allg. Zeitung" seje izjavila, da jo ščuvanje zoper jude veseli, ker „naprednjaki" podpirajo jude, in ti obojni so sovražui monarhiji, tedaj prestolu nemškega carBtva. Iz te izjave ofici-joznega lista Be sklepa, da Bismark sam odobrava protijudovsko agitacijo.
Na Irskem je še zmirom hudo. Ljudje pobijajo grajščake in njih branitelje, požigajo poslopja, pišejo žugalna pisma itd.
Onokrat bo po svetu telegrafirali, da je perziška vojna vse Iturilovskc ustaše raz-
kropila in uničila. To pa ni bilo resnično» Ustaja še zdaj ni zadušena , nasprotno dela perziški vladi mnogo preglavice.
Izvirni dopisi.
5K Dunaja 2. decembra. (Klubllohen-vvartov. — Iz državnega zbora.) Klub deB-nega središča je volil včeraj grofa Ilohenvvarta za načelnika. Tudi njegova namestnika in zapisnikarja pa vreditelja so ostali dosedanji. Volitev v eksekutivni odsek pa se bode vršila še le po božičnih praznikih.
Državni zbor je danes postavo o nabiranji vojakov za prihodnje leto izročil vojaškemu odseku; postavi o pokojnini bogoslovske fakultete v Krakovu iu o državnem proračunu za I. 1881 ste se izročili proračunskemu (bud-getnemu) odseku. Potem se je pričela posebna obravnava o žganjarijah, ktere je bilo sprejetih 13 paragrafov po načrtu, o kterem sem že zadnjič poročal z nekterimi nebistvenimi pre-membami. Med temi omenjamo le te, da bodo plačevale gostilne in kavarne, ki le poleg drugih reči točijo tudi žganje, le tretjino navadnega davka. O neki od levičarjev nasvetovani premembi se je glasovalo ustmeno in imela je desnica pri tej priliki 154, levica pa 130 glasov. Z desnice je manjkalo mnogo poslancev. Slovenci so vsi tukaj, samo grof Margheri še ni bil došel, pa se bode z drugimi vred povabil, da gotovo pride do sobote, ker pride ta dan ua vrsto jezikovna postava. Po dovršenih 13 paragrafih se je obravnava te postave končala in so se vršile dopolnilne volitve za razne odseke. Namesto g. W i n-klerja bil je v peticijski in pravni odsek izvoljen dr. T o n k 1 i.
Denarni minister je izročil zbornici predlog, da se bodo smeli pobirati davki po sedanjem načinu za 1. četrtletje 1. 1881 , ker državni proračun dotlej še ne bode dovršen, pa predlog, da se izda 14 milij. zedinjenega državnega dolga.
<|}*|)o, 27. novembra. Častiti gospod župuik Bartl, nastopivši župnijo Ospo, je v svojem prvem govoru iz leče izrekel, da njegova prva iu zadnja skrb bode, da farani se otmo dušue mlačuosti, da postane njih cerkev bolj vreduo prebivališče večnemu gospodu. Res je bil skrajni čas, da je tej hiši po nevtrud-ljivosti č. gospoda pomoč došla, s ktero bode cerkev dobila krasno notrajno opravo, ki bode vpljivaia na krščanski čut faranov, kteri je bil zelo zamrežen z mlačnostjo do vsega, kar bi pospeševalo gorečnost do sv. vere, ktera nam mora biti zvezda na morji sedajnosti, da po nji srečno prijadramo v luko večnosti. V ta namen smo se bili zbrali 27. t. m. k sv. maši, da bi pa pobožui molitvi se zahvalili presvitli cesarici Karolini Aui za visoki dar 100 gld., ki so ga tej cerkvi v popravljenje blagodušno podarili. Le tako naprej! Od zrna do zrna pogača itd.
Zdaj pa še nekaj našim gosp. učiteljem in prijateljem šole v pretres. Vsak učitelj na deželi, sosebno tu v Istri, gotovo čuti manj ali več zarad uboštva, slabih letin in drugih nadlog pomanjkanje učnih sredstev, namreč; peresu, papirja, pisack itd., ki so s povoljnjim napredkom v tesni zvezi; bilo bi želeti, da bi se po zgledu kranjskih g. učiteljev osnovala „Narodna šola" za ubožniše šole , kterih pri naB gotovo neprimanjkuje. Rad bode daroval gotovo vsak učitelj iu prijatelj šolsko mladine kak primeren donesek, da se tako pomore na»
rodu, za čegar blagor naj bi gorelo vsako slovensko srce.
1K Štajarskega. (Dalje o klerikalni bradi.) Omeuivši zadnjokrat liste, ki so nam nasproti, ravno to tudi o veleč. g. opatu Celjskem, omeniti moramo , akoravno so tudi g. opat kot vojaški duhoven brado nosili; oni so namreč 1. 73. došlemu z brado koroškemu duhovnu zadrego delali, ker mu niso dovolili sv. mašo z brado služiti; takrat namreč so že po par bližnjih škofijah posamesni duhovniki jeli brado nositi, ktero so že preje posamesno deloma (Backenbart) nosili po nekaterih samostanih predmontinci, in vel. g. opat so tukaj se svojim vedenjem uplivali nasprotno ua niže duhovnike in verjetno celo do škofijstva, ktero je takrat mislilo meni in mojemu tovarišu na posamesno ponovljeno prošnjo zaradi prem čne brade dovoliti brado deloma (Backenbart), pa je takrat to misel preklicalo, kar je jako obžalovati na vsako stran. Škofijstvo je slišalo o ravnanju opatovem ; vel. č. g. opat pa imajo prilike dovolj, ako jim drago, to pregreho poravnati ! —
Klerikalna brada, smo rekli, bi bila zdaj dobrodelna za duhovnike, toraj tudi v tem obziru potrebna I
Razmerje laikov do duhovenstva je v zadnji dobi bilo slabo; prouzročil je to laži liberalizem, ki edino sv. cerkvi prostost odrekuje, in kulturni boj umetno koiportirau iz ptujščine; pa ptujščina ni Avstrija, in vsakako moramo gledati to razmerje malo zboljšati! Neduhov-nika celo prezirati je ravno tako napčno, kakor duhovnika spregledati. V smislu omenjenih ro-gačkih prošnjikov tudi stvarnik ni namerjaval ločiti laika od duhovnika svetnega — mi smo svetni in moramo med svetom živeti ne pa razločevati se po licu od neduhovnika; razlike bo dovolj drugod ali bi saj morala biti o. pr. v noši, vedenji, življenji itd.; nebo moč vsacega laika sovražnika pridobiti, kar tudi ni namen niti stvarnikov niti klerikalne brade, gotovo pa je, da se razmerje naše do laikov nekoliko zboljšati zna, saj imajo po zunajni naši spremembi še ne clo pokvarjeni možje priliko svojo mrzenje spremeniti in nam več spoštovanja dovoliti, kojo je možno, vsakemu mišljenje spremeniti, da se ne bomo več sežigali. Še celo do sovražnika bo imela naša brada upliv, ker se bo brada-stega duhovnika saj nekoliko vstrašil. in ga ne bo cenil kot obritega otroka, kojega vsak lahko prezira, konečno ako se duhoven s častno brado za svojo čast potegne, je to celo kaj druzega. Tukaj lahko postanejo boljše razmere učiteljstva do duhovščine „et vice versa", kar se tudi zgoditi mora po večem, ako nočemo, da šola preveliko kvara ne trpi, če tudi gg. učitelji po vsem niso pridobiti. Mi duhovniki nebomo više malosrčni do gg. učiteljev! Mi ne bomo više, kar je bilo v cerkveno-šolski dobi in še je zdaj deloma, kar se je tudi nekemu mojemu sorodniku pripetilo — mi ne bomo g. učitelja zaradi brade imenovali ali pitali „liberalnega", mi ne bomo više za radi tega g. učitelja brez druzega vzroka s kmeti, ki tukaj nimajo dovolj pravega okusa, odstavljali kot organista, da bi marsikrat nastavljali na vsako stran slabše navadne orgljače le zavoljo brade, ker se sedaj brada od samega umi in ne more drugače biti — samo da gg. učitelji se poprimejo ljubljanske Ceci-lijanske družbe; ako bi mi vse to storili, bi bili enaki onim, kakor je nedavno nek pisatelj v „Slov." povdarjal, kteri se radi pogovarjajo z obritim pastorjem, pa se sramujejo se slovanskim razkolniškim popom z brado isto storit1. Gg. učitelji pa od druge Btrani bodo ve-
deli ceniti za zdaj, da so duhovniki v šoli zdaj peto kolo ter za tega ne bodo duhovnika više poniževali in samega sebe tako povzdigovali, da pridejo do nadžupuiške časti t. j. da igrajo „den Gegenptarer", kakor pravijo ravno zdaj „Christi, pädag. Blätter." Tukaj bo država razmerje nekoliko spremenila, nekoliko pa cerkev naprošena !
Ako pa želimo boljšo razmerje z dobrimi kristjani, upamo vsakako, da nas ravno ti podpirajo v naših prositvah ter prosijo z nami kakor je moč u. pr. po družbah javnih ; saj tudi dunajski demokrati, z avtonomisti, ako tudi drugih načel, vlečejo, kolikorkrat gre za pravico, ker so sami pravicoljubni! Še više je to dolžnost dobrega kristjana!
Pa tudi neduhovniki se deloma brijejo in se morda še bolj močno bodo, ako duhovniki brado nosijo?
Bodi jim, ako imajo dovolj volje in mar« sikrat tudi časa! Tudi takrat in le takrat, ako vsak laik seže po britvi, se duhoveustvo nato naj ne ozira ter bi naj zmiraj ostalo pri bradi.
Jeli je včasi britev nemogoča? Vsakako! Vča8i osebno, kakor pri meni in mojem bivšem tovarišu! Jaz dopisatelj sem marsikrat željo imel, naj bi se škofijstvo o tem prepričalo, pa v tem nisem bil uslišan. V tem bi prič lahko navedel, kolikor bi jih zahtevalo! Sedaj ee 13. leto težko in tako z nevoljo vsakokrat s protestom brijem , in sedaj nimam želje druge veče : samo da sv. Oče po prošnjah mil. škofov meni in vsem, ki imajo enake težave, to breme odvzamejo.
Nemogoče je sedaj misliti na britev vojaškemu duhovnu pri vojskah, kakor pri zadnji vojski v Noviavstriji pri tako mnogobrojno; nakupičenih vojakih; nemogoče pri daljnih ve-čih ljudsk h stiskah kakor n. pr. Zagrebškem potresu, nemogoče za vsacega duhovnika po prazuikih in nedeljah , pred prazniki in pred nedeljami, kjer ima posla in miBli dovolj tako, da ni moč marsikrat potrebnih reči se ozirati in vendar se prosti čas tudi malemu duhovniku celo prestriči ne more, — in vendar sedaj duševno delo je duhovnikov veče od kedaj, ker treba paziti in pretehtati skoro vsako besedo, kar prej ni bilo treba.
Kako se klerikalna brada da doBeči? kratko po duhovenskih in nedubovenskih prositvah do domačih škofijstev. Da se znotrajno vreme v državi spremeni, je nekdo nedavno v „Slov." poročal, treba dosti upiti, da se klic sliši tje do Dunaja! Isto velja pri nas do Rima klic.
Treba bo pa tukaj, da duhovenstvo stopi iz rezerve, da popusti pasivnost in postopa aktivno.
In zakaj do sedaj duhovenstvo v tem ni prosilo? Navedli smo že nekaj o tem; da nam je manjkalo saj med slovenskimi duhovniki kolegialnega duha nekaj, ker nismo skupno še postopali; nekaj je gospoda to storila iz obupnosti, ker uslišanja ni pričakovala; nekaj pa je glede načina, pridobiti si brado različnih misli duhovenstvo, mislijo namreč ti, da je prositva odveč, ker se bo brada od samega a časoma upeljala, in od teh glasov Bmo troje tehnih še pred par leti imeli v rokah, ker v tem bo k nam glasovi prihajali ali naprošeno ali od samega nenaprošeno ; ti trdijo, da pride cerkveno privoljenje za brado „post festum" in je že sedaj zakasnjeno. Tem nasproti trdim : akoravno smo že pred leti pravi trenutek za brado spoznali, vendar še zdaj pride dovoljenje prav, če tudi v zadnji uri; ravno tako pa moramo dovoljenje tudi skušati po pravi, v državi bi rekli po ustavaški, postavni poti, po prositvi si pridobiti!
Misliti si klerikalno brado potrebno — nasprotnike klerikalne brade zdaj lahko seštejemo — ali saj koristno, in ob enem ne prositi za njo, to, mislim, se ne strinja dobro.
Sv. Oče bo ravno kazali, koliko 8e za po-samezue otroke in tudi za Blovanske brigajo; bv. Oče še lahko polovico pridado, ako jih prosimo in njih dobrota bo še vekša ali prav za prav cela, ker je za kršanski uk brade duhovnikom treba, kakor sploh po celem katoliškem sve:u! ?
D os t a v e k v red n. Si li zamerimo ali ne, smo vendar prisiljeni ponavljati, da se z dokazi pisatelja nikakor ne strinjamo in z nami — tega smo si popolno svesti — vsaj !,/io duhovnikov ne.
Mnogo dokazov je deloma napačnih in po-motnih (solističnih), deloma Bmešnjih in ničev-nih, da se nam le čudno zdi, da pisatelj tega sam ne Bpregleda. Sicer pa, ker to ni de dog-mate, prepustimo či-:u in Cerkvi; misliti pa zna, kar je komu drago.
Domače novice.
V Ljubljani, 4. decembra.
(Razdeljitev obleke) ubogim 40 šolarjem' in 40 šolaricam se bo vršila jutri v nedeljo 5. t. m. v ljubljanski čitalnici. K tej razdelitvi so povabljeni vsi dobrotniki iu dobrotnice.
(Za Zagrebčane) bodo napravila narodna društva veliko predstavo v ljubljanskem gledišči, dan predstave nam pa še ui znan.
(„Božična pesen, stara, nekoliko oglajena. Napev naroden.") To je naslov pesmici, stavljeni za dva glasa, ki je prišla ravnokar v ličnem tisku na svitlo v Ptujem na Štajarskem. Izdal jo je ptujski vikarij g. M. Lendovšek, pri kterem se tudi dobiva. Cena enega iztisa je 2 kr., cena 100 iztisov pa 1 gld. 50 kr. Pesmica je lična, melodija lahka, Božič se bliža, toraj sezite po nji cerkveni pevci in orga-nisti, mi jo toplo priporočamo.
(Kako „Narod" poroča.) V svojem poročilu o ljublj. ljudskem shodu pravi „Narod": „Vrednik Haderlap je govoril v radikalnem, socijalno-demokratičneoi smislu." — Ne vemo, ali hoče „Narodov" poročevalec s tem našega vrednika očrniti, ali osmešiti? Vrednik Haderlap ni govoril v nobenem drugem smislu, ko v smislu pravičnosti in reBnega prevdarka, in nemir med poslušalci je dokazal, kako malo se je delavcem prikupil, ko je rekel, da indi-rektnih davkov ne bo mogoče znižati, toliko menj pa odpraviti, dokier se potrata pri državni upravi ne skrči. Ce je pa kdo za občno voliluo pravico ali za dohodninski davek, iz tega še ne sledi, da je socialdemokrat.
Vinska zaloga.
Udano podpisani naznanja p. n. občinstvu, g. krčmarjem in čast. duhovščini, da je uravnal si v spodnji Šiški v Čadeževi hiši veliko zalogo dobrih bixeljskilt in dolenjskih vin.
Vina se naroči lahko le en veder, ali pa več, kakor ljubo, in zagotovlja se vsakemu dobra postrežba.	(i)
Za obilna naročila prosi
Janez Ilaliier,
_vinski trgovec._
Priznano izvrstne prave
voščene sveče
iz garantirano nepokvarjenega Melnega voska
(6)	prodaja
P. «kK. Seeiiiami v Ljubljani.
J. lazniki nasledniki v Ljubljani.
Idajatelj in odgovorni urednik Filip adrlp.