Posamezna številka Din 1-5Ö,
Izhaja vsakega 7., 15., 22. in 30. v mesecu. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Karla Marksa trg št. 2. — Naročnina znaša mesečno Din 4*—.
kETO m.
LJUBLJANA, torek, 1. aprila 1924.
Štev. 11.
Za enotno železničarsko organizacijo.
Razcepljenost železničarskih organizacij je prodala na milost in nemilost železničarje kapitalistom, ali bolje njih eksponentom, raznim železniškim ravnateljem in ministrom, ki na plakatih obljubljajo vse, z uredbami pa jemljejo še to, kar so železničarji imeli še do-sedaj. To dejstvo je med žeiezničar-sivorn pokreniio gibanje po enotnosti. »Splošna železničarska organizacija« se jasno zaveda potrebe ujedinjenja.
Med odborom Splošne železničarske organizacije in Savezom željezničara so bila izmenjana sledeča pisma, katera objavljamo, da bodo železničarji dobili jasno sliko o poteku cele akcije:
Savez željezničara piše:
Splošnoj željezničarskoj organizaciji.
Jugoslavije za Sloveniju
Ljubljana.
Dragi drugovi!
Primili smo Vaš odgovor pod br. 78/23/34. Veseli nas Vaša spremnost da udjete u razgovore o jednom pitanju koje je životno za sve željezničare.
Vama su poznati razlozi na kojima je došlo do preloma medju našim organizacijama i do spora medju nama kada smo bili još u jednoj jedinstvenoj organizaciji. Ti sporovi su nastali u jednoj isiorijskoj situaciji koja je dozvoljavala i krive pretpostavke o momentanim funkcijama radničkog pokreta, brez obzira na socialnu strukturu zemlje, u kojoj se i na fizičku snagu radničke klase a posebno njenog organizovanog dijela. Poslije gorkih iskustava kroz taj period danas se mirnije može posma-irati neposredna prošlost i crpiti školu i z nje.
Naš Savez je orijentiran za potpuno partijsku nezavisnost i unutranju demo-kratiju o organizaciji. Prema toj idejnoj orijentaciji mi smo u zemlji u sklopu Glavnog Radničkog Saveza a interna-cijonalno u Transportnoj Federaciji u Amsterdamu. Mi smatramo, da je ova naša orijentacija ispravna jer odgovara potrebama najširih željezničarskih masa, koje imajo mogućnosti da stoje u redovnoj vezi sa radničkom klasom u zemlji i čitavem svijetu, a uvjek pri tome očuvaju svoju individualnost. To je naše čvrsto uverjenje. Ali bi o lome želili da čujemo i vaš sud, i izmjeno misli.
Očekujući Vaš odgovor, drugarski Vas pozdravljamo za
Savez željezničara Jugoslavije Krekić m. p.
Zagreb, 29. II. 1924.
Splošna železničarska organizacija | ge odgovorila:	j
Savez željezničara Jugoslavije
v Zagrebu.
Na Vaše pismo z dne 29. februarja 1924 Vam odgovarjamo v naslednjem:
Tudi naša organizacija je strankarsko popolnoma neodvisna in tuđi v naši organizaciji vlada princip proletarske demokracije. Mnenja smo, da bi tudi ujedinjena organizacija morala stati na -bazi strankarske neodvisnosti in spo-
i
štovati na znotraj princip proletarske demokracije. Tuđi glede internacijo-nalne pripadnosti smo mnenja, da bi naj pripadala Internacionalni Transportni Federaciji v Amsterdamu.
Mislimo, da je s tern že dosežena mogočnost združitve, ker se strinjamo v glavnih vprašanjih. O vseh drugih mogoče spornih vprašanjih ali različnih mnenjih naj bi v ujedinjeni organizaciji na podlagi proletarske demokracije odločevali poklicani forumi ujedinjene organizacije.
Mislimo, da bi bilo koristno in potrebno, da se sestanemo tudi osebno k medsebojnim dogovorom. Z naše strani predlagamo, da bi se pregovori mogli pričeti v Ljubljani v nedeljo 23. februarja 1924 popoldne ob pol 3. uri v Delavskem domu na Kar! Marksovem trgu št. 2/1! (prej Turjaški trg).
Če se strinjate s tem našim predlogom» nam blagovolite sporočiti.
S sodružnim pozdravom
Društveno vodstvo splošne železničarske organizacije.
Makuc m. p.
Ljubljana, 5. III. 1924.
Savez iz Zagreba odgovarja:
Splošnoj željezničarskoj organizaciji za Slovenijo
u Ljubljani.
Primili smo Vaš dopis broj 88 i 78.
Odgovaramo Vam odmah, jer želimo hitno da budemo obaviješteni o jednoj nejasnosti, koja se po svej prilici provukla u Vašem pismu. Naime: Vi nam predlažete da se na 23. februara naši delegati nadju u Ljubljani radi pregovora oko ujedinjenja, a dopis kojega ste nam poslali dahran je sa 5. marta. Ne znamo šta time mislite, pa Vas molimo za razjašnjenje.
Jednovremeno primjećujemo, da smo mi u našem konciznom izlaganju naveli Vam našu orijentaciju, gdje smo spomenuli da smi u zemlji u sklopu GRSJ a internacionalno u ITF. Vi ste nam u svome pismu priznali da se slažete sa našom internacionalnom orijentacijom, ali nam ništa niste rekli kakvo mišljenje imate o našoj unutarnoj orijentaciji, koja je logična posljedica naše spoljne orijentacije. -Mislimo da ne bi bilo na odmet, ako se o svima eventualno spornim stvarima prethodno sporazumijemo ili izmjenimo misli, da na pregovore dodjemo što jasniji.
U našem zadnjem dopisu mi smo nadalje rekli, da smo za partijsku nezavisnost sindikata. Vi se sa time, velite, slažete. Mi smo u tome pogledu, braneči nezavisnost sindikata od vlasti sviju političkih partija, išli i dalje, pa smo napadali sve one koji žele da stvaraju i stvaraju partizanske radničke sindikate koje buržuazija stvara, a isto tako i teze i rad komunističke partije i tzv. Crvene sindikalne internacionale, koji traže da sindikati moraju biti podložni vodstvu komunističke partije odnosno kominterne.
i Mislimo da nisu od sporedne važnosti j pitanja: kako veza željezničara sa ,• ostalim radničkim pokretom u zemlji, 1 jer Vi se bez sumnje ne slažete s time ; da naš sindikalni pokret bude bez ikakve veze sa ostalim radničkim pokretom ; u zemlji, kao ni pitanje našeg zajedničkog držanja prema svima onim fatori-: ma, koji se ne slažu sa time da naš sin-: dikalni pokret bude partijski neodvisan.
jj Očekujući Vaše odgovore i ovjašnje-I nja, drugarski Vas pozdravljamo za
Savez željezničara Jugoslavije B. Krekić m. p. j Zagreb, 8. III. 1924.
Splošna Železničarska organizacija je v odgovorila:
Savezu željezničara Jugoslavije
j(
i	v Zagrebu.
I Dragi drugovi!
\ Napako, nastalo vsied zamenjanja ' mesecev februar mesto mare, smo Vam j že potom dopisnice pojasnili in upamo, ; da ste sedaj na jasnem, da smo z do-■ pisom od 5. III. t. 1. predlagali, da bi i se pregovori z Varni mogli vršiti v Ljub-: Ijani 23. III. 1924.
I Ker želite poznati podrobneje naše j mnenje o bazi, na kateri mislimo, da ie ; ujedinjenje mogoče, Vam dajemo na ! znanje dodatno k Vašemu prejšnjemu j pismu, da se mi ne strinjamo z Vašo : dosedanjo orijentacijo (G. R. S.I in to j iz razloga, ker smatramo, da politika ' G R. S. ne odgovarja principom raz-S redne borbe in ker se G. R. S. popol-I noma udinjuje socialistični stranki, a mi l smo za dosledno razredno borbo in za \ strankarsko neodvisnost strokovnih or-5 ganizacij. Vi ste napačno informirani, ! če frdife, da Rdeča Strokovna Inter-I nacionala zahteva ali priporoča, da naj j bodo strokovne organizacije podložne j komunistični stranki.
j Naša organizacija je danes v sklopu j C. R. S. O. J. in odobrava linijo, katero zastopa C. R. S. O. J. Razume se, da ujedinjena železničarska organizacija ne bo smela ostati nevtralna in brez zveze z ostalimi delavskimi organizacijami, ampak da bo morala biti potom ene izmed obeh razrednih centralnih instanc države zvezana z razrednimi organizacijami drugih strok. Mi smo mnenja, da bi ta centralna instanca morala biti C. R. S. O. J.
Ali mi in Vi priznavamo princip demokracije v organizaciji in naše mišljenje je, da naj to vprašanje reši ustanovni kongres ujedinjenih organizacij, kjer bodo o tem vprašanju lahko odločali od članov voljeni delegati.
Princip demokracije — katerega tudi Vi pripoznavate — zahteva, da se mora manjšina pokoriti večini. In ker tudi mi priznavamo ta princip, bi se mi seveda morali pokorili, če bi naše mišljenje na poklicanem forumu — kongresu — ostalo v manjšini.
Mi iskreno želimo enotne strokovne organizacije, ki morajo biti razredno borbene, pripadnost k eni ali drugi sindikalni centrali itd., je za nas drugo vprašanje, o kaferem naj odločajo forumi organizacije.
:	Tudi vi se boste postavili na to sla-
I lišče, če hočete, da bomo brez večjih ) težav dosegli prepotrebno enotno že-i lezničarsko organizacijo. j Pričakujemo Vašega odgovora tudi i glede predlaganega sestanka za 23. s marc 1924 in Vas pozdravljamo s so-ü družnim pozdravom
Društveno vodstvo
j Splošne železničarske organizacije.
;	Makuc m. p.
‘	Ljubljana, 14. III. 1924.
j	Nato je »Savez« odgovoril sledeče:
i
Splošna železničarska organizacija Jugoslavije
Ljubljana.
S	Dragi drugovi!
j	Smatramo nužnim, prije nego pristu-
j pimo pregovarajučem stolu sa Vama, j da raščistimo sva važnija pitanja prin-■ cipijelne i taktičke naravi, koja su naše j redove — nas i Vas — dok smo još bili j u jednoj organizaciji, razdvojila, jer su \ razlike bile tako velike, da se pod jed-\ nim krovom nismo mogli sporazumjeti, i Glavhi spor izmedju nas bio je u slije-j dečem:
j 1. mora li sindikat biti komunistički, i j samo komunistički, i pokoravat se ko-I munističkoj partiji, pa makar u njemu j bilo članova i nekomunsita — kao što j ste Vi tražili, iti če:
I 2. sindikalni pokret biti nezavisan od 1 vlasti sviju političkih partija, a voditi j klasnu borbu i biti zadojen idejama so-j cijalizma — ko što smo mi zastupali, j Ova dva gledišta su razdvojila prole-* tarijat na širem prostranstvu i našla i svoj izraz u osnivanju nove, t. zv. »Cr-j vene Internacionale«, koja je pocijepala i stari postojeći socialistički sindikalni i t partijski nezavisni pokret. Intemacio-j nalno su te orijentacije poznate pod j tozinkana Amsterdam i Moskva, a kod t nas su podijeljene u dva zemaljska fo-i ruma: U Glavni Radnički Savez Jugo-I slavije i Centralni Radnički Sindikalni i Odbor Jugoslavije. Nas čudi Vaša smje-j lost, kad u svom zadnjom dopisu velite:
1.	»da politika G. R. S. J. ne odgo-1 vara principima razredne borbe in da se I G. R. S. J. popolnoma udejinjuje s socijalističko stranko«.
2.	»da smo mi napačno informirani, če trdimo, da rdeča strokovna internacionala zahteva ali priporoča, da naj bodo strokovne organizacije podložne komunistični stranki«.
Što se prvoga tiče, ne stoji Vaša tvrdnja ili mišljenje, da je G. R. S. J. podložen socialističkoj stranci. Ako takovo Vaše mišljenje ne prolazi iz neoba-i vještenosti ili neznanja, onda je svjesna j i proračunana podvala, koju mi konsia-j tujemo i žalimo. Ako bi htjeli da znate j pravo stanje stvari, onda Vam ne bi l promaklo, da u Pravilima G. R. S. J., na osnovu kojih on djeluje, stoji slijedeće:
»Čl. 4. Glavni Radnički Savez Jugoslavije i njemu priključene sindikalne organizacije principijelno stoje na slijedećim osnovama: a) klasne borbe, b) pune slobode od vlasti sviju političkih partija.«
Siran 2.	, »STROKOVNA BORBA«	Štev. 11.
I WCWWMBMMBBWWWMBBMaMBBMWMWWMWMaMBBgWBMMWIWMBBMWWPWtWWMWWWBH B <Mm r ■ »~n a» u l iir B TrPir ' I' mur "'l 'i iif ~'iTi'>rniir)l~i~n~niff riTirtr l" ~T~TTTi r-Tnirr'nrini i 1 fH''iniri pir ifi-—i- i in  rri     r r-iH' rrr nrTirr r -- iiii Trni- ' i rn —rr
Svi, koji drugčije tvrde, ili su neoba-vješteni ili podvaljuju.
A što se tiče, da smo mi »napačno informirani« o t. zv. »Crveni Internacionali«, možemo Vam, ako je potrebno, donijeti sve dokaze o suprotnom, naime da smo i te kako dobro informisani kako o načinu njenog postanka, tako i
0	principima i taktici, kojima se ona rukovodi u razbijanju radničkog pokreta,
1	donijeti Vam dokaze, da je t. zv. »Crvena internacionala« potpuno podložna 111. komunističkoj Internacionali, i da jo ona i novčano izdržava, da su istotako organi te t. zv. »Crvene« u pojedinim zemljama dužni se pokoravati komuni- i stičkim partijama tih zemalja, a sve opet ilegalnim detaširancima iz komiterne u tim zemljama. Ako Vam je ovo nepoznato, ili u to sumnjate, mi smo spremni poslati Vam detajlni odgovor.
Prema ovomo, mi odbijamo svaku saradnju sa C. R. S. O. j. i njegovim sastavnim organizacijama, sve dotle dok nam oni ne dadu jasne dokaze, da osudjuju politiku cjepanja radničkog pokreta i otvoreno i javno osude sve one, koji na to kobnu politiku navode. Mi žalimo, da ste Vi u tome forumu, koji cjepa radnički pokret i da »odobravate linijo, katero zastopa C. R. S. O. ].«
U koliko se u krupnim principijelnim pitanjima, koja su nas podjelila i pocijepala, ovim putem sporazumijemo, mi smo uvjek spremni, da se u organizacionim i taktičnim stvarima, čineći Vam vse potrebne ustupke, sporazumijemo. Ali prije nego naši delegati nadju treba da budemo na čistu dali se osnovnim stvarima: istinske nezavisnosti od ma čije vlasti sa sirane slažemo; jer mi mislimo da nije dosta zvati se samo »nezavisnim sindikatom« i time prikrivati pravu svoju boju, već da treba u istinu i biti nezavisan i samostalan.
Očekujući Vaše odgovore, drugarski Vas pozdravljamo za
Savez željezničara Jugoslavije Korene m. p.
(Drugi podpis nečitljiv.)
Zagreb, 17. III. 1924.
glavni funkcionar G. R. S. J., Pavicevic, v pismu na G. R. S. J. pisal, da morajo člani organizacije, ki pripadajo G. R. S. ]., duhovno biti pristaši S. P. J. in H. delavske internacionale.
V dokaz, da Rdeča Strokovna Internacionala ne zahteva niti ne priporoča, da bi bile strokovne organizacije podložne komunistični internacionali, Vam svetujemo, da preštudirate statut R. S. J. in program, ki Vašo trditev zanika.
Verujemo, da Vam je znano, kako je nastala Rdeča Strokovna Internacionala, ker njen postanek ni nobena tajnost in so na vseh jezikih tiskane publikacije o nastanku, ustrojstvu in poslovanju R. S. I. Ce R. S. 1. vzdržuje K. I., ne vemo, vemo pa, da so strokovne organizacije po posameznih državah vezane samo na svoj program in statut, ki pa ne predvideva, da bi se morale te organizacije pokoravati komunistični stranki ali pa kakim ilegalnim »deta-šircima«. Hvaležni Vam bomo, če nas o tem detajlnejše informirate, ker so nam od Vas iznešene skvari nove.
Sicer pa, kakor Vam je gotovo znano, C. R. S. O. j. ne pripada R. S. t. in zato ne vemo, zakaj odbijate »vsako saradnjo« s C. R. S. O. J., če se ne strinjate z R. S. I. Da pa C. R. S. O. J. želi j ujedinjenja razrednega pokreta, ste j lahko prepričani, ker odobrava tudi j naše prizadevanje, da se železničarji i organizirajo v enotni razredni organi-I zaciji. Ne vemo, kakšne «jasne dokaze j da osudjuje politiku cjepanja radničkog j pokreta i otvoreno i javno osude sve I one, koji na tu kobnu navode« ,Vi že-i lite in zahtevate. Mislimo, da ni v korist I ujedinjenja, če bi poleg načelnih po-j gojev stavili še kakšne druge.
j Vi stavite kot pogoj, da se naši de-i legati sestanejo, da ste na jasnem o ! tem, smo li mi za istinito nezavisnost j sindikatov od »ma čije vlasti sa strane«, j V prejšnjih naših pismih smo Vam že j poročali, da smo za neodvisnost sfro-I kovnih organizacij od vseh strank in i razume se tudi od »ma čije vlasti sa j sirane«. Vaš pogoj je bil torej odveč, i »Samostalan« more biti razredni sindi-
»Splošna« odgovarja:
Savezu željezničara Jugoslavije
v Zagrebu.
Dragi sodrugi!
Mi smo Vam v naših dosedanjih pismih pojasnili načela in bazo, na kateri bi po našem mnenju mogli ujediniti razcepljene razredne železničarske vrste. Upali smo, da je tudi za Vas vprašanje ujedinjenja najvažnejše vprašanje za konsolidacijo razrednega delavskega pokreta in da se boste tudi Vi v interesu prepotrebnega ujedinjenja izogibali razpravljanja o vzporednih, manj važnih vprašanjih, ki tvorijo samo zapreke ujedinjenju.
Vi ste v Vašem pismu z dne 17. lil. 1924 navedli vzroke pod št. 1 in 2, ki so po Vašem mišljenju v glavnem dovedli do razkola. Povedati Vam moramo, da o vzrokih razcepa ne delimo Vašega mišljenja. Spominjate se menda še kongresa v aprilu 1921 in priznati morate, da se razcep ni izvršil na vprašanju, »mora li sindikat biti komunistički«, nego na vprašanju, ali naj sindikat vodi dosledno razredno borbo (parola Moskve), ali naj se spuščajo v oportunističko, sodelovanje z buržuazijo (parola Amsterdama). Največ pa je k razcepu pripomogla »Obznana« in »Zakon o zaščiti države«, ki sta delavskemu razredu zavezala usta in roke, in le enemu delu voditeljev ponudila in dajala nagrade in Delavske domove ter premoženje razpuščenih organizacij za de-nuncijantstva in siavkolomsiva, ki so jih vršili.
Iz enakih razlogov je prišlo do cepljenja v delavskem pokretu po celem svetu.
Odbijanje skupnih akcij v raznih slučajih, ko je šlo za delavske interese in zadržanje G. R. S. J. napram današnjemu režimu belega terorja itd. itd., nas sili v to, da trdimo, da politika G. R. S.
J.	ne odgovarja principom razrednega boja. Ako želite, Vam lahko postreže-mo s še bolj konkretnimi fakti. Trditev, da se G. R. S. J. udinjava socialistični stranki, opravičujemo z dejstvom, da je
j kat seveda v toliko, v kolikor ni vezan S na sklepe centralne sindikalne instance i v državi, h kateri pripada, i Končno Vam moramo povedati, da smatramo razpravljanje na dolgo in ši-j roko o vzrokih razcepa o pravilnosti j taktike Amsterdama in Moskve in o j krivcih, ki so povzročili razcep, za ne-1 umestno, ker nas to razpravljanje ne I zbližuje in ker ni, kar ponovno poudar-j jamo, prvovrstne važnosti.
j Mi smo za enotno strokovno organi-i zacijo železničarjev, ki naj stoji na stališču razrednega boja, ki naj bo zgrajena na principu proletarske demokracije in ki naj pripada I. T. F.
Kateri centralni instanci v državi naj bi ujedinjena železničarska organizacija pripadala, in o vseh drugih vprašanjih naj bi odločali člani na kongresu. To poudarjamo ponovno.
i .
Na sestanku, na katerega smo Vas vabili, bi se detajlneje pogovorili o bazi, kako bi se naj vršili razgovori in o bazi, na kateri naj bi stala ujedinjena železničarska organizacija in o tehnični izvedbi ujedinjenja.
Smatramo, da bi bilo koristno, da bi za vprašanje ujedinjenja zainteresirali tudi železničarske mase in da bi se bilo treba tudi ozirati na tiste, katere hočemo ujediniti. V to svrho bi bilo umestno, če bi se po vseh večjih krajih, v katerih je zbrano večje število železničarjev, vršili sestanki ali shodi, na katerih bi o ujedinjenju poročali Vaši in naši govorniki. Na shodih ali sestankih bi se pokazalo mišljenje železničarjev, kar bi za nas in mislimo tudi za Vas bilo odločilne važnosti.
Pri vsem tem pa si ne moremo kaj, da Vas spomnimo na Vaše prvo pismo od 23. H. t. 1., kjer ste med drugim tudi pisali: »... učiniti ćemo sve da do toga (ujedinjenja namreč) dodje, u koliko sa vaše strane bude gotovosti da se sporazumijemo na jednoj momentano mogućoj osnovici.« Mi smo to »osnovicu« podali. Vse drugo, kar sedaj zahtevate in pišete, ni več »osnovica«, nego — oprostite — zavlačevanje in — reteri-ranje.
Vendar naše nade niso ugasle in v želji, da naše iskreno prizadevanje za vpostavitev enotne železničarske organizacije ne ostane brezuspešno — pričakujemo Vašega odgovora in Vas so-družno pozdravljamo
Društveno vodstvo Splošne železničarske organizacije, j	Makuc m. p.
Iz vseh dosedanjih pisem je jasno razvidno, da »Splošna železničarska organizacija« hoče ujedinjenje in da se trudi na vso moč, da se doseže sporazum. Poslednje pismo »Saveza« pa se že postavlja na odbijajoče stališče in
--aiRT	nBaamMBmMacMmwmmmmmeBaBsmimaBmmßmm
razpravlja o stvareh, ki so postranske važnosti in katere bi naj rešili člani sami. Vidno je iz vsega tega, da so zapreka generali pri »Savezu«. Železničarji pa bodo morali ih preko generalov in se ujediniti preko njih. — Preokret v »Savezu« je pač povzročen največ od strani funkcionarjev »Saveza« v Mariboru, ali bolje rečeno, od »Strokovne komisije«, ki si ne želi ujedinjenja. S tem bi namreč razne osebe postale ničla in en tak funkcionar, ki pade, je pač tudi mariborski Bahun. Sedaj je vprašanje na članih, ali bodo radi enega Bahuna še razcepljeni ostali, ali bodo šli preko njega?
- ii nm" -iTiiTMOTrrTrnrn—r—rt
Kako se sotial-patrioti borijo proti brezposelnosti
O 1. delavski pekarni v Ljubljani je \ bilo že dostikrat v našem listu govora. S Danes pa moramo govoriti o dejstvu, i ki je menda v zgodovini delavskega gibanja najpodlejše.
Danes, ko brezposelnost v Jugoslaviji j šteje stotisoče bednikov, se v I. delav- j ski pekarni v Ljubljani (pravilno bi bilo j protidelavski) dela 10 do 12 ur na | dan. Začne se namreč s kvasom ob 10. ' uri zvečer in se z ostalim delom konča j drugega dne ob 10. ali 11. uri dopol- j dne, ob sobotah pa celo ob 3. ali 4. uri j popoldne, to je menda radi tega, ker ’ zakon v svojem 17. členu zahteva, da se v pekarnah ne sme delo začeti pred : 4. uro zjutraj in ne sme trajati več ka- ! kor 8 ur.	j
Plače teh bednikov nazovi-delavske- < ga podjetja znašajo 325 do 375 Din na : teden in 1 kg starega kruha, medtem • ko drugod za 8 ur dela dobijo 350 do !; 400 Din in 1 in pol kg ali pa 2 kg sve- I žega kruha.
Vse to pa ni mogotce v tej pekarni oviralo, da so tekom 6 mesecev vrgli na cesto 6 zavednih sodrugov in zaupnikov, ker se niso pustili odirati in izkoriščati in ker so zahtevali osemurni delavnik in vpoštevanje delavskih zaupnikov ter človeški postopek.
Torej na vsej črti, od velikega socialista in delavca Macdonalda, ki gradi vojne ladje in ukazuje vojaške manevre, zasužnjuje indijski in angleški proletariat, do malih pokornih slug kapitala v S. delavski pekarni v Ljubljani, vse je enako. Povsod je social-patrio-iizem pokorni sluga buržuazije.
Na tak način rešujejo naši »pristni domači social-patrioii« problem brezposelnosti in ni potreba še posebnega komentarja.
Živilski delavci, strnite svoje vrste razredno bojevnih strokovnih organizacij in razženite te podle izdajalce, da ne bo ozračje preveč okuženo.

o plenarni seji C. R. S. O. J., ki se je
] vršila 27., 28., 29. in 30. januarja 1924 v Beogradu.
j Sodr. Makuc: Treba je delati na podizanju strokovnega pokreta, pa se bodo dobila tudi materijelna sredstva. Mesto kasarnske discipline je v delavskem pokretu potrebna duševna disciplina. Centralizacija tiska je nemogoča. Centrale morajo biti v industrijsko najmočnejših krajih. Največja industrijska podjetja so v Sloveniji in Vojvodini. V Srbiji je več obrtniška kakor industrijska proizvodnja.
O železnicah nihče ne govori in zdi se mi, da živimo v zablodi, ako pravimo, da je vsako delo nemogoče. Danes je težko misliti o zvišanju članskih prispevkov.
Sodr. Tomanič: Centralni odbor ni sprejel od nekaterih Zvez nobene kvote. Sicer bi se s tem dalo opravičiti marsikaj, ali se nikakor ne da opravičiti to, da centralni odbor ni imel nobenih zvez, kakor je to slučaj na Hrvatskem. Centralni odbor je dajal za nekatere kraje na Hrvatskem navodila, ali ta navodila so bila dostikrat različna od onih, ki jih je dajal Zagreb. V 1. O. ne obstoja edinstveno gledišče v konkretnih vprašanjih, s promeno funkcionarjev se pa menja osnovni pravec dela. Navaja slučaj v kragujevački livarni topov, kamor so se dala navodila, da se organizacija osnuje na profesionalni, ne pa na industrijski podlagi. Tudi o enotni fronti obstoja med nami odvojeno mišljenje. Vsak funkcionar, v vsakem kraju, za vsako vprašanje, ima odvojeno mišljenje, katerega on izvaja. Edina ovira je v tem, ker nimamo edinstvene strokovne politike.
Izven Srbije smatrajo delavci strokovno organizacijo kot predmet izkoriščanja. člani organizacije so samo dotlej, dokler jim ona zvišuje dnine. Ko tega organizacija po »obznani« ni bila v stanju, tedaj so ti delavci šli delat akordno delo. To je slučaj s kvalificiranimi delavci, katerim so delodajalci šli na roko pri pogajanjih. Za njimi so šli v akord delat tudi nekvalificirani delavci, ali za to ni bilo organizacije. Da se pa to prepreči, potrebno je prosvetno delo med masami.
Ravnotako se ni vodilo dovolj računa o industrijskem proletariatu, železničarjih in rudarjih.
j Zagrebški pokret se je ojačil. Tam re-j akcija prepoveduje tudi pevska dru-> šiva.
j Kvote Vam nismo dali, ker imamo v j blagajni vsega skupaj Din 5.10. Zveze j pa niso v stanju, da dajejo kvoto.
i Potrebno je izvesti akcijo za brezpo-
i seine in za legalizacijo pokreta v sploš-j nem. Zagrebški proletariat je priprav-\ Ijen, da take akcije prične. Na isti način 1 je treba začeti akcijo zoper projekt za j poslabšanje delavske zakonodaje. L O. j ni vodil računa o drugih pokrajinah, ka-1 dar se je reševalo vprašanje delavskih i zbornic.
:	Mladine se ne sme odtujiti, ker so
j nam potrebne sveže moči.
Sodr. Drag. Popovič: Zahvaljuje L O. za delo, tičoče se ujedinjenja. Mi smo podpirali vsa stavkovna gibanja brez razlike na njih orijentacijo. Pomoč so dali člani, ne naše blagajne, na to pomoč lahko računate tudi v bodoče. V maju se vrši kongres naše Zveze, na katerem bo vsekakor padla odločitev, da se izstopi iz okvira nevtralitefe.
1 Sodr. Petakovič: Predlaga zaključek j govorniške liste in omejitev govora na ; 15 minut.
Sodr. Milutinovič: Zahteva, da Se mu i dovoli, da govori več kakor 15 minut, i Odobreno je, da govori pol ure.
!
j Sodr. žorga: Zahteva, da se govor-j niku omladincev dovoli govoriti pol ure. i Predlog je sprejet.
Sodr. De Gregorio: V Osjeku je delavstvo ostrašeno. Ni res to, kar pravi sodr. Tomanič, da smo sprejemali direktive iz Beograda. Zaradi tega, ker posamezne Zveze niso dale kvote C. R. S. O., ne moremo kritizirati dela I. O. To je pogreška zemaljske konference, ki I. O. ni dala nobenih direktiv. Radi pomanjkanja starejših funkcionarjev delo povsod zastaja. Mi lesni delavci smo imeli pred »obznano« v Osjeku oblastnega sekretarja, danes pa vidimo, da ne moremo vzdrževati takega tajništva in smo za medzveznega tajnika. To zahtevo smo tekom dveh let vnovič ponovili, ali smo bili vsakokrat odbiti; to pa je izzvalo, da so sodrugi v Osjeku sumili v delo poedincev v Zvezi in so vstali zoper pokrajinska avtonomna gledišča. V Zagrebu je pokret živ, ker ima nekaj sposobnih ljudi. Mi takih ljudi nimamo in apeliramo, da posvečate več pažnje temu vprašanju in določite medzveznega tajnika, kate-
rega pa sami lesni delavcu niso v stanju plačati.
Zvišanje članskih prispevkov je imelo slab vtis in nas je radi lega zapustila ena cela delavnica.
Osijek s svojim; 45.000 prebivalci ima dobro tretjino delavcev. O tem je treba voditi račun. Apeliramo na I. O. in zvezno centralo, da od časa do časa pošilja delegate v Osijek, ker jih tam že ni bilo od zemaljske konference. Izjema je edino pri kovinarjih. Od živilskih delavcev je prihajal Dijanić, ali kakor bi šel s košarico po jagode. Nadejamo se, da se bomo v najkrajšem času vselili v delavske domove.
V Osijeku je 760 lesnih delavcev, 359 kovinarjev, 160 oblačilnih delavcev, 7% živilskih delavcev, 280 usnjarjev in 1200 stavbincev. Od teh je organiziranih: 200 lesnih delavcev, 93 kovinarjev, 130 krojačev, 35 usnjarjev in 32 stavbmcev. Imeli smo 21 mezdnih gibanj in 7 stavk.
(Dalje prih.l
Za kovinarje.
Jesenice. Zavedajoč se važnosti mezdne pogodbe, so delavci žične valjarne v podjetju Kranjske Industrijske Družbe na Savi sklenili, da v obrambo proti kršitvi te pogodbe s strani imenovane družbe nastopijo boj do skrajnosti. V protislovju z izjavo generalnega ravnateljstva z dne 5. marva, da je družbi popolnoma vseeno, ako gredo delavci žične valjarne delat v tovarno na Javornik ali ne, je isto ravnateljstvo izdalo odredbo, da nimajo izprti delavci pravice do dajatev Bratovske skladnice v obliki liranarine, podpore za porodnice, dečjo opremo itd. Na intervencijo glavnega zaupnika je sicer ravnateljstvo to odredbo umaknilo, pač pa je to jasni dokaz, da se je hotelo maščevati nad iz-prtimi delavci, kateri ne zahtevajo nič več in nič manj kot upoštevanje v pogodbi vsebujočih delovnih pogojev. Nadejamo se, da bo/splošno delavstvo pri
K.	I. D. izprtim delavcem stalo ob strani z moralnimi kot finančnimi sredstvi in s tem olajšalo borbo do popolne zmage, ki je mogoča le tedaj, ako se vsi zavedamo svojih dolžnosti naprarn izprtim delavcem. S tem bomo pokazali tudi gospodu Golmajerju, da se zavedamo svojih dolžnosti, da smo pripravljeni ščititi priborjene pogodbe kljub njegovemu kričanju na sestankih, da nimamo nikakih pravic sklicevati se na te pogodbe in da nas iste ne tangirajo. Kdo ima pravico braniti pogodbe: ali gospod Golmajer, ki je izjavil, da naj bi šli delavca delat brez 30% doklade, ali pa delavstvo, katero si je z naporom priborilo
I razmeram že itak neodgovarjajoče mezd- ( j ne in delovne pogoje? O tem bomo še j j govorili po zaključitvi tega spora. Ob-j enem pa bomo takrat vprašali razne Mo-i horiče, kdo je »neodvisna baraba«, mi j ali tisti, ki spreminja svoje prepričanje ! hitreje in pogosteje kot podlasice svojo S dlako v jesenskih dnevih.
i iz iielavnice Dravske divizijske oblasti v Ljubljani.
J
Javnosti bo mogoče komaj znano, da se nahaja v Ljubljani vojaška delavnica, v kateri je zaposlenih nad 200 civilnih delavcev. Plače teh delavcev so tako mizerne, da ne morejo ne živeti in ne umreti. Ako vzamemo, da ima kvalificirani delavec s šestčlansko družino komaj 50 Din, nekvalificiran po 30 Din dnevno, potem se ni čuditi, da hodijo ti delavci na delo le še kot sence in ne več kot ljudje. Delavstvo je po svojih zaupnikih vložilo spomenico za povišanje plač na ministrstvo vojne in mornarice že novembra meseca 1922 in do danes ni dobilo niti pare. Ministrstvo vojne je pač obljubilo že neštetokrat, a dalo ni nič. Lansko leto meseca novembra so se zopet vršila pogajanja med ministrstvom vojne in med delegati Saveza radnika metalne industrije i obrta Jugoslavije, za zboljšanje gmotnega položaja delavstva in izdelana je bila že tudi skala, po kateri se ima izplačati delavstvu vseh delavnic povišanje plač s 1. decembrom minulega leta, vendar minul je mesec december, denarja pa ni bilo, prišel je januar, delavstvo se je povpraševalo kaj je s plačami, ali plač ni bilo od nikoder. Na ponovno intervencijo delegatov Saveza in delavskih zastopnikov pri ministru vojne, se jim je reklo, da je ministrski svet odobril kredit za izplačanje povišice delavskih dnin, vendar pa ne more izplačati, ker finančni minister nema para. Zopet smo čakali mesece, prišel je marec, delavstvo se je zopet vprašalo kaj je s povišico ali odgovor je bil zopet drugačen: vojni minister je na ponovno intervencijo delegatov Saveza odgovoril, da ko bode budget sprejet, da se takoj izplačajo dogovorjene plače.
Vprašamo se sedaj, kaj je resnica?
Kam je šel denar, kateri je bil nakazan v dvanajstinah za mesec januar, februar in marec?
Ako je bil denar v resnici nakazan, bi delavstvo gotovo 'moralo dobiti že zdavnaj tiste bore pare, katere kruto potrebuje. Ali se pa nas za nos vleče, kakor ostale državne nameščence in vprašamo ministra vojne, koliko časa še bomo čakali in čakali, ter pričakali — nič.
Na Jesenicah traja izprtje žičnih valjarjev še dalje. Kranjska Industrijska Družba je tista, katera hoče prva odvzeti zadnje pravice delavstvu, t. j. kolektivno pogodbo, za katero se je delavstvo K. L D. borilo toliko časa. Apeliramo na oblastno Inšpekcijo dela v Ljubljani in druge socialne urade, da vendar ukrenejo potrebno in pristrižejo K. I. D. peruti in zaščitijo šibkejšega. Na vse ostalo delavstvo pa apeliramo, da pomaga in podpira jeseniške kovinarje v njihovi borbi.
Novice iz kovinarskih obratov v Ljubljani.
V obratu Žabkar ne delijo dobrosrčnosti samo mojstri in ravnatelji, marveč pomagajo isto netiti tudi nekateri delavci in denuncirati svoje sodelavce, samo zato, da se prikupijo svojim gospodarjem. Opozarjamo dotične delavce, ki so tudi prizadeti, da se vendar že enkrat spametujejo in opustijo nesramno-delo denunciantov. V obratu Samassa se vrši isto, ali še bolj spopoljeno. G. mojster, katerega smo zadnjič opozorili v Strokovni Borbi, da delavstvo ni živina, se jezi in pravi, da bode svoje delo še podvojil. Vajenci in sodrugi, pripravite se, da boste delili tudi vi milo za drago. — Vsi v organizacijo, da branite sebe in vajence, vaš up bodočnosti.
Za železničarje.
Nehvaležnost — plačilo železničarja.
Ljubi Tine, še veš, kako smo delali v časih bivše K. u. K. Feidtransportlei-tunge? Kolikokrat sem prišel še kot strojni mojster pozno ponoči domov in utrujen zaspal, ter sladko sanjal o »zaslužnih križcih« in o uradniškem činu, pa me je prebudila iz sanj skrb, ali sem vse prav naredil. Tekel sem o polnoči v kurilnico pogledat in večkrat me je dobil g. inž. Šega in me vprašal, kaj delam tako pozno ter me očetovsko potrepljal po rami. — Postal je on »tajni cesarski svetnik« za izredne zasluge v bivši Avstriji in po prevratu, ko je kljub temu nazivu hitro splezal na ravnateljsko mesto, je nagradil še mene in me povzdignil v uradniški čin. Zaslužil sem si s svojim neumornim delom v Jugoslaviji zlato medaljo, ko sem spremljal dvomi vlak. Delani po 12 ur na dan v pisarni in čakam, da se mi izpolni le še ena želja, »da postanem inšpektor.« Sedaj mi pa še teh premogovnih premij ne privoščijo. Težko je, težko. In si je pogladil glavo g. viš. rev. France in vzdihnil: Odpusti jim, o gospod, saj ne vedo kako mi delamo.«
Kako vara buržoazija proletarijat.
Od časa do časa zasmrdi v buržuazni družbi tako, da zagovore celo v parlamentu o takem smradu ljudje, ki so, kakor se reče, »izvoljeni od naroda«, da skrbe za dobrobit države in ki dajo državi tine »demokratska država«, Ta dobrobit in skrb za državo, recite za organizacijo eksploatatorjev, je od teh »izvoljenih« seve tako velika, da porabijo v svrho »strankinih interesov« tak družabni smrad, ali kakor pravijo olikanci »korupcijo«, ki jo zakrivi vlada, ki je slučajno iz pripadnikov druge meščanske stranke. Oni pa, kakor drugi so si enaki v eksploataciji proletarijata in izrabljajo njegovo bedo le za sredstvo svojih strankarskih bojev.
Tako so v parlamentu v Beogrdau opozicionaki izrabili bedo železničarjev za to, da udarijo po radikalski vladi, ter ji očitali kako je varala železničarje. Povedali niso samo pri tem tega, kako so varali sedanji kritiki ravno iste železničarje, ko so bili oni na vladi.
Očitali so prevaro nad železničarji v Srbiji, posebno v Nišu v delavnici. Ker so blizu volitve, so se klerikalci spomnili, da bo trebalo tudi nekaj besed o železničarjih v Sloveniji, ki so jih izvolili in za katere še dosedaj niso ničesar naredili. Tako je tudi znani Že bot govoril o velikih krivicah slovenskih železničarjev, ki se jim gode v železniških delavnicah. Psoval je vlado s sleparji in kaj zanimivo je gledati, ko zastopnik kapitalistov psuje odbor (vlado) kapitalistov, da ni imel usmiljenja s sužnji — železničarji. Kakor da bi delal kak drug odbor (vlada) drugače. Železničarji so to že poskusili tekom svoje borbe za kruh in svojo človeško dostojanstvo. Eni so jih streljali, če so zahtevali pravico, drugi so jih varali, tretji zasmehovali itd. Samo nikdo jim ni dal tega, kar so zahtevali.
Res je, da tega, kar so doživeli železničarji (pa tudi ves ostali proletarijat) za časa ignorantskega režima radikalov, dosedaj še niso doživeli v taki meri. Tudi še niso videli take korupcije in podkupovanja. Ali to je le neizbežni pojav propadanja kapitalizma. Kar je vse obljubljal bivši minister Jankovič, člen v vei-igi buržuaznib radikalskih mogotcev, in lagal železničarjem, to je le nekoliko preodkrito ali recimo s stališča bur-žuazije — prenerodno izdana skrivnost postopanja kapitalistov in njih trabantov s proletarijatom. Proletarijat naj bo uverjen, da nima ničesar, niti kakšne šne milosti ali usmiljenja pričakovati od tistega razreda, ki ga drži v okovih in pije njegovo kri. Zato tudi takšni govori v parlamentu, kjer se uporablja beda tega ali onega dela proletarijata za pred-
A1I sl ase elsons. „Zvease roLdairsicili dei^veev** ?
«so
MSTEIC.
B. M. Pritsche. Poslovenil F. P.
Kaj je buržuazija 1
(Nadaljevanje.)
Izpostavilo se je, da večina otrok boleha na izkrvavljenu (grbi) hrbta in na bolezni v nogah, žene pa na spolni* boleznih. Deset let pozneje, to je leta 1842. raziskovali so se delovni pogoji v premogovnikih in se je pokazalo, da je večina delavcev sestavljena iz dece od 5 do 13 let in od mladostnih delavcev od 15 do 18 leta. Delavni čas je bil tudi tukaj H do 14 ur dnevno. V premogovnikih ni bilo nobenih varnostnih mer za slučaj nezgode in so delavci poginjali v masah. Za voljo dobička je na ta način pogubila angleška buržuazija cela pokoljenja žena in dece. To isto je delala, in dela, buržuazija ostalih držav.
Ravnoisto, kakor je zdravje in življenje delavcev buržoaziji samo sredstvo za večji dobiček, tako ji ni tudi življenje vojakov nič druzega, kakor sredstvo za profit.
Vzemimo tudi za to primer iz Angleške in sicer zelo očiti primer.
Koncem 19. stoletja odločili so se angleški kapitalisti za osvojitev Trans vala in so napovedali Burom vojno. Šlo se je za to, ker Transval obiluje zlatom in dragimi kovinami. Čeprav s?o raziskovanja zlata in ostalih dragih kovin nesla an-
gleškim kapitalistom veliki dobiček (dividende v takih društvih) vedeli so isti, ako Angleži zavzamejo te zlate rudnike, da bo dobiček še mnogo večji.
Kapitalisti so vsled tega prisilili angleško vlado, da napove Burom vojno. Oni so namreč filozofirali: »Ako za vojevanje Transvala bode zahtevalo 20.000 vojakov (žrtev) in ako se s pomočjo teh žrtev dividenda (dobiček) delniške družbe za raziskovanje zlata v Transva-lu zviša za 250 milijonov funtov šterlin-ga, to bi vsako žrtvovano življenje prineslo letni višji dobiček od 1.250 funtov šterlinga.«
Te besede so posnete iz enega angleškega social - demokratkega časopisa. Niso to besede angleške buržuazije ali ni dvoma, da je ona takrat, ko je Burom napovedala vojno — tako mislila. V mislih in v duši pretvorila je buržuazija vsako vojaško žrtev v denar. Kri vojaka se v fantaziji buržuazije pretvara v denar.
Kako bi zamogla svobodno izkoriščati delavca in konsumeta, buržuazija je razglasila, da država nima pravice mešati se v odnos med delom in kapitalom. Ta nauk znan je pod imenom »državne nekontrole«. Buržuazija se boji, da bo mešanje države v medsebojne odnose kapitala in dela privedlo k zmanjšanju dobička in k zaščiti prekomernega izkoriščanja od strani delodajalca. No vsakokrat, kadar je delavska stavka postala nevarnost dobičku kapitalistov, so ti, šo od včeraj odločni nasprotniki državnega
mešanja, obrnili se k državi s pozivom: da se vmeša v odnose dela in kapitala in da dokrajša predrzen nastop delavcev s tem, da pošlje vojaštvo, ki bi vspo-stavilo red, ako je pa potrebno, tudi streljajo na stavkajoče.
Z gledišča dobička razmatra buržuazija državo in njeno vlogo, recimo takole: da kapitalisti lahko vlečejo večji dobiček, se ti država ne smeš mešati v odnose dela in kapitala; dolžna si pa to storiti takrat, ko bo naš dobiček v nevarnosti.
Ravnoiste egoistične želje rukovodijo buržoazijo v političnem življenju.
Kadar pripada oblast agrarcem (veleposestnikom, t. j. plemstvu) in monarhu, tedaj nastoja buržuazija zrušiti obstoječi družabni red, prepuščajoč pri tem ostalim razredom, posebej pa delavcem, da izvedejo revolucijo, da se borijo in prelivajo kri, ona si pa pozneje na lokavi način osvoji vse sadove njihove (delavske) zmage. Drugače povedano: ravno tako, kakor v gospodarskem' življenja sili delavca, da za neplačano delo donaša dobiček, tako ga ona v političnem smislu prisili, da žrtvuje življenje in ji pomore do oblasti.
Evo dva slučaja:
V juliju 1830. je izbruhnila na Francoskem revolucija (takozvana julijska revolucija). Buržuazija, meščanstvo in delavci so vstali proti kralju (Karolu X.) in proti nejgovim pomagačem — plemičem.
Pariške ulice so bile prekrite z barikadami, na katerih so se borili samo delavci z nekaj meščanskimi inteligenti. Buržuazija je med tem časom sedela mirno doma. Ko pa so bili kralj in plemstvo vrženi z oblasti, je buržuazija celo stvar uredila tako, da je cela oblast prešla v njene roke. Volilne pravice niso dobili delavci in meščani; dobili so jo debeli posestniki-kapitalisti.
Isti slučaj se je ponovil na Angleškem leta 1832., kjer je do tega časa oblast bila v rokah zemljeposestnikov. Ker pa to buržuaziji ni bilo po godu, je spuntala delavce, da so nastopili ter je začela vstajo. Vlada je popustila, oblast so pa vzeli v roke kapitalisti; delavstvo in meščanstvo pa ni dobilo nič.
Na ta način se koristi buržuazija z delavstvom, ne samo kot sredstvom dobička, ampak tudi kot s hrano topov v revoluciji in ona zida nad njihovimi životi svojo oblast.
Dokler je na oblasti plemstvo, je buržuazija revolucionarna in ta revolucionarnost je samo v besedah. Ona sklicuje sestanke in dogovore, na katerih plačani govorniki iznašajo na dan strašne stvari, ki bi imele uničiti buržuaziji neugodne razmere. Ko pa vstane narod, ko narod preide od besede k delu, se ga buržuazija boji še bolj kot plemstva, in se hitro odstrani do revolucije. Ako je narod premagan (v slučaju stare moči in oblasti plemstva), tedaj buržuazija rade volje postane izdajalec ljudstva. Ona se odstranjuje od še včerajšnjega
m.
met, ne prinesejo trpinom prav nobenega zboljšanja, prav nobenih, niti najmanjših koristi; to le služi včasih kot predmet medsebojnih buržuaznih sporov, ki so grupirani v raznih svojih strankah. Neštevilne same po sebi, hočejo s tem pridobiti na svojo stran proletarijat. In tiste obljube radikalov pred 18. marcom lanskega leta je bil tak manever; sedanji govori v parlamentu o rudarski stavki in o varanju železničarjev so ravnotaki manevri druge buržuazne grupe, da vzbudi simpatijo in s tem pri volitvah ujame proletarske glasove. Da se speče kakšen kruh iz te moke, ni seve uiti za misliti.
Zato naj železničarji pazijo in naj se ne dado prevarati. Blebetanje v parlamentu in kritiziranje, kako se postopa z železničarji, je le ironija. Da bi pa kdo zinil in zahteval odpravo »Zakona za zaščito države«, ki je ustvarjen zato, da drži za vrat ves proletarijat, da ga lažje vsak falot izkoriščava, ga med buržoazijo in njenimi trabanti ni in ga ne bo. Tisti zakon, ki je uničil delavski pokret in razpustil strokovne organizacije, je vsem mil in drag, zato se ga ne dotaknejo. Lepše je govoriti o bedi in psovati, cilj, si mislijo, ki ga hočemo doseči, t. j. dobiti glasove pri volitvah, je s tem dosežen.
In zato kritika in interpelacija v parlamentu o rudarski stavki — in o železničarski bedi in varanju, od buržuaznih trabankov ni nič drugega, nego pripravljanje tal, da bi rudarji in železničarji lažje šli k volilnim skrinjicam teh trabankov.
Rudarji in železničarji (in ves proletarijat) si naj zapomnijo, da jih ne bo odrešil noben odrešenik, nego sami s svojo organizacijo se bodo odrešili. In to z razredno bojevno organizacijo. Mi moramo zlomili »zakon o zaščiti države«, to sulico buržuazne strahovlade nad sužnji — proletarci.
Naj živi razredno - bojevna strokovna rudarska in železničarska organizacija!
Dol z zakonom o zaščiti države!
Železničar!
Železničarski shod na Savi
sklicuje podružnica »Splošne železničarske organizacije« v Trbovljah za dne 80. marca t. L, ob 2. uri popoldan v gostilni Pošta.
Dnevni red:
1.	Položaj železničarjev.
2.	Ujedinjenje.
3.	Razno.
Referent pride iz Ljubljane. Sodrugi, vsi na shod!
Odbor.
Za rudarje.
Tajnosti bratovske skladnice
v Trbovljah
(Nadaljevanje.)
Na drugi seji pred sto jništva bratovske skladnice sva bila s sodr. K. izvoljena za preglednika bolnice v Trbovljah. Treba je bilo tudi pregledati inventar in nabaviti nekaj novega perila, katerega je bolnici manjkalo. Z doktorjem smo rgo-toviii kaj in koliko je česa treba. Nabavil sem vzorce iz raznih trgovin ali ravnatelj Pauer mi je vse vzorce zavrnil, češ da nimam pravice izbirati, ker on odloča, kaj se bo kupilo. Ugotovili smo v zapisniku, da imamo izvoljeni pregledniki pravico poiskati in izbrati blago tam kjer je cenejše, ali ravnatelj Pauer se ni brigal za ta veljaven sklep. Nabavil je dražje in slabše blago v kon-zumu; škodo ima seveda bratovska skladnica. Izbirala sta blago gg. Režun in Letnik, čeprav te pravice kot naslovljenca bratovske skladnice nimata. Ko sem se potem v konzumu informiral, koliko in kakšno blago sta vzela, sem videl na naročilnem listu (Verlang-schein) da se je vzelo eno tretjino blaga več kot je bilo določeno. Da sem se pa brigal za to stvar, gospodom seveda ni bilo po volji. V zapisniku je določeno, da se odda v izdelavo nabavljeno blago vdovi Kršičevi, gg. Režun in Letnik pa sta ta sklep pregazila in oddala delo drugi šivilji.
O razmerav v bolnici ni treba dosti govoriti. Vsakdo, ki je imel nesrečo, da je moral biti par dni v bolnici, ve kako je s hrano itd. Govoril sem enkrat s strežajem Francom in ta mi je razložil, kako je mogoče, da si je g. Letnik »prihranil« potrebne svote za hišo in kdo je »hranil in varčeval« mesto njega. Tudi o nekakih znakih z rimsko X. in L, III. itd. na receptih mi je govoril Boja, teh znakov ni delal zdravnik, a od njih je bila odvisna kvaliteta in cena in seveda tudi učinkovitost zdravil.«
(Op. uredništva. Iz dolgega poročila smo priobčili samo par stvari, da bodo rudarji vedeli, da se marsikaj godi kljub vsem odborom itd. in da morajo strogo paziti, da bodo tiste pravice, kolikor jih dajejo razni zakoni, tudi izkoristiti. Pri bratovski skladnici odločuje sam ravnatelj in nastavljene!, odbor je pa samo zavesa, ki naj razne mahinacije v očitno škodo rudarjev zakrije. Mogoče objavimo prihodnjič še druge stvari).
Mednarodni pregled.
Trbovlje. — Milo se ni je storilo pri srcu, ko sem videl priletnega sodruga, ko je prišel na organizacijo in poravnal
svoje članske dolžnosti. Z zadnjimi krtinami je dokazal, da se ne huduje nad organizacijo, če smo doživeli poraz v zadnji stavki in da je zaveden sodrug. Če tudi si jih je odtrgal od svojih ust težko, ker se nahaja v bolniškem stanju in ker je bil dva meseca v stavki, ter še po stavki brez zaslužka kod odpuščen, vendar je čutil potrebo, ono, ki je tisočem njegovim tovarišem deveta briga. Ako ravno je eden izmed onih, ki ni dobil v stavki nobene podpore, je ostal zvest svoji razredni organizaciji ZRD, ostal zvest sam sebi in svojim tovarišem. Ni organiziran zato, da bo v slučaju stavke 10 krat tolkio potegnil iz organizacije, kolikor je znosil v njo, kar se je pokazalo pri tisočih drugih ravno v zadnji stavki. Ker niso dobili toliko podpore, da bi brezskrbno živeli, se sedaj hudujejo nad organizacijo in je ne poznajo več, ako ravno so organizirani oni sami, ne pu par tistih, ki so sfrčali čez mejo. Sodrugi! Kadar bodete vsi tako zavedni in se ne bodete zanašali samo na podpore v vaših bojih, ampak, da se bode vsak sam dobro pripravil da vstraja, tedaj Vam je zmaga zagotovljena. Kličem Vam sodrugi, vsi v organizacijo ZRD, dokler je še čas, sicer bomo zgubili še to, kar smo si tekom večletnih bojev pridobili. I. K.
Trbovlje. — Sod rugom rudarjem v premišljevanje. Kako smo izkoriščani in šikaniram, mislim da Vam ni potreba še posebej omenjati. To sprevidite pač sami, ker se množijo popraševanja, kaj da je vsemu temu krivo? Krivi smo si tega v prvi vrsti sami. Kriva nam je naša brezbrižnost napram naši strokovni organizaciji, ker smo takorekoč pravi čakovci. Večkrat slišim tega ali onega, jaz bi se že organiziral, ko bi bili tudi drugi organizirani. Vidiš, sodrug, da si v zmoti! Dobro, ako bi bil zaveden pa bi se Ti najprvo organiziral, potem pa bi se na prsi potrkal in bi rekel; jaz sem pa organiziran in bi dal s tem drugim vzgled, in prepričan sem, da bi imelo to vspeh, da bi Ti tudi dragi sledili. Znano mi je, sodrugi, da se kolikortoliko še zavedate, ker vem, da še posegate po svojem delavskem časopisu »Strokovni Borbi«, kateri je v primeri z meščanskimi listi najcenejši in stane torej posamezna številka bore 1 Din, izhaja mesečno štirikrat, torej so štirji dinarji, priloži zraven štiri dinarje, je osem dinarjev, in imaš plačano članarino za cel mesec poleg tega dobiš list v svoje stanovanje. — Zopet drugega slišim, ko se izrazi, ja kaj bom pa plačeval organizacijo, saj mi tako nič ne pomaga, teh osem dinarjev pa raje zapijem. Prosim te, sodrug? Koliko vina pa dobiš danes za osem dinarjev? Niti en liter ne, saj stane čisto navadno vino en liter eduajst
dinarjev. In ali ti je s tem litrom že j vsireženo? Znano mi je, da se ob pri-i ložnosti in sicer navadno ob plačilnih j dnevih popije več in sicer vsak posame-I zen do dva, tri litre. To bi zneslo 3 krat ; 11 Din je 33 Din. V tem, ko bi plačal ; mesečni prispevek svoji strokovni or-s ganisaciji ZRD samo osem dinarjev, j Vem po svoji lastni izkušnji, da si po-; treben, lahko si ga privoščiš večkrat > kakšen četrt. Med tem pa ne pozabi svo-( je dolžnosti, da moraš biti ob enem tudi ; vsaj strokovno organiziran. Ker le po-I tom strokovne organizacije se boš lažje j boril proti vsem nakanam kapitalistič-j nega razreda, kateri nam deli v današ-I njem času svoje dobrote v obliki: brez-l posebnosti, v zniževanju plač, v p&dalj-1 sevanju delavnega časa, v poslabšanju I socijalnih zavarovanj itd. Zatorej sodru-; gi! Apelirani na vas, strnite se v svoji S razredni strokovni organizaciji ZRD in j ne nasedajte tistim laži-provokatorjem, i kateri trosijo med Vas razne laži, fela-I tijo Zvezo in njene zaupnike, da Vas s f tem odtujujejo od skupnosti. Vedite, da j le v slogi in skupnosti je m»č proletari-I jata. To čutimo mi rudarji na svoji lastni 1 kaži najbolje. — Proč s temi plačanci kapitala! Naj živi Zveza rudarskih delavcev'	Rudar: M. W.
I Pnivoit imm {
I Mii I
i ♦	♦
Z potrebuje 30 kopačev in 30 nauč- t
I	nih	kopačev. —	Nastopijo lahko	|
Z že s 1. aprilom 1924. — Natančneje » I	pri	»Zvezi Neodvisnih Strokovnih	♦
X	Organizacij«	v Ljubljani.	Z
Za živilske delavce,
RESNICA O ORGANIZACIJI ŽIVILSKIH
DELAVCEV.
Ne bom govoril na dolgo in široko, zakaj da smo se ločili in šli narazen. Dopisun »Delavčevega« članka bo počasi sam prinesel grehe podružničnega odbora in zgrešeno taktiko podružničnih funkcionarjev na dan. Tukaj, dragi druže, si sam priznal o Kraiochwilu in njegovih pristaših, da so bili nezmožni vodili nadalje pokret živilskega delavstva. Toda malo pozno si to povedal, to sem že jaz večkrat pisal in še v podružničnem in centralnem odboru kritiziral, toda takrat, ko sem Vam to govoril, kar je sedaj fakt, takrat sem bil razbijač in zato tudi izključen. Dopisun trdi, da
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»»»«»*♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦«•♦♦♦♦♦♦♦♦v »♦♦«♦♦♦*♦♦♦♦<♦♦♦♦*<♦♦♦♦♦♦«♦♦*******'***********'********** ^
maičaj talcoj članarino s^oji stroMo'vni oruantasacijil
zaveznika (ljudstva) in ga prepušča njegovi usodi, t. j. streljanju, zaporu in izgnanstvu; ona trga kos oblasti, ki jo ji stari režim rade volje odstopi, samo da jo pridobi na svojo stran in zoper delavstvo.
Tako je na primer storila nemška buržuazija v revoluciji leta 1848. (Pa tudi leta 1923. Opomba prevajalca.)
V tej trgovini s starim režimom se jasno vidi trgovski karakter duše tega (buržuaznega) razreda, — razreda trgovcev, ki kupujejo delavske roke, prodajajo blago in trgujejo z denarjem.
Ko pa buržuazija v revolucionarnem času stoji z delavstvom obraz v obraz, tedaj se vidi njeno neprijateljsko razpoloženje proti delavstvu, čeprav ga ona ob navadnih prilikah samo izkorišča, to ga sedaj nastoja popolnoma iztrebiti.
Evo dva očitna slučaja:
Februarja meseca leta 1848. je izbruhnila v Parizu revolucija. (Takozvana februarska revolucija).
Dokler so države in dežele bile slabo naseljene in dokler je življenje bilo enostavno, se je materielnim zahtevam ljudi lahko zadovoljilo z drobnim proizvajanjem, s poljedelstvom in obrtjo. Povsod je vladal poljedelski in obrtni način življenja. Glavni razred so bili mali posestniki, kmeti in obrtniki. Vzporedno z naseljevanjem in razvojem življenja je drobno gospodarstvo izgubljalo svojo vrednost, nastala je potreba novih reform proizvajanja in bolj organiziranega prometa blaga. Spričo
tem družabnim potrebam se je porodila industrija in trgovina. Čim večja so postajala blagovna tržišča, tem nepopolnejši je bil sistem ročnega proizvajanja. Pojavila se je potreba ogromne količine blaga, ki bi bilo poceni in bi ga mogel lahko vsak kupiti. Izvesti to nalogo je mogel samo stroj, tovarna, in ■so ljudje prešli od prejšnjega drobnega proizvajanja k debeli strojni produkciji.
Predvsem se je oprijela takega načina proizvajanja Angleška že koncem 18. stoletja, po njej pa so oprijele to tudi ostale napredne države Evrope, Amerike in Azije.
!
S Povsod se je obrazoval razred ljudi, j ki so razpolagali z velikimi vsotami i denarja, s kapitalom, torej razred ka-\ pitalistov. Eni so gradili tovarne in za-i vode, najemali delavce, kupovali stroje ; in proizvajali blago, drugi so se bavili i s kupčijo in preprodajo, tretji pa, ki so : imeli mnogo denarja, so ga izposoje-; vali na obresti ali pa vlagali v industrij-; ska in trgovska podjetja.
Na ta način se je razdelil kapitali-; stični razred na tri dele: na industrijce, trgovce in finančnike. Analogno temu govorimo o industrijskem, trgovskem in bančnem kapitalu. Kapitalistični razred se imenuje — buržuazija.
Ta razred je postal v 19. stoletju gospodujoči razred v vseh naprednih državah. Ljudje sö stopili z njim v »bur-žuazno« periodo svoje zgodovine, v kateri se še danes nahajajo,
Buržuazija je dala človeštvu mnogo dobrega. Tega, kar je ona storila pozitivnega, ne smemo tajiti. Ona je uvedla nov način proizvajanja s pomočjo strojev, način, s katerim se omogoča snab-devanje neobhodno potrebnih produktov' (razen onih kmečkega gospodarstva) miljonsko število naseljencev vseh držav in tudi divjih plemen po otokih. Ona je izumitelj najbolj dovršenih strojev, ki z ene strani v velikem olajšujejo človeško delo, z druge strani pa v velikem povečavajo produktivnost tega dela. Ona je dvignila ogromna mesta, v katerih je postavila velike zavode in tovarne, uprave, šole, univerze, skladišča blaga, gledališča itd. in omogočila, da ta velika mesta z milijonskim šte-l vilom prebivalcev lahko preskrbi z vse-I mi udobnosimi in lepotami. V interesu j hitrejšega prometa blaga in ljudi je iz-I boljšala prometna sredstva, zgradila ‘i nove ceste, železnice, kanale, zapor-j niče, iznajdla lokomotive, parnike in jj električne vagone. In kakor da bi na-I enkrat zmanjkalo prostora za vse te j ljudi. Da zamore dobivati čim hitreje i razne vesti in novosti, je uvedla dnevni i tisk (časopisjel, postavila je po celem svetu brzojavne žice, iznašla je celo telegraf brez žice. Uporabila je znanost za izboljšanje proizvajanja, pripomogla je k razvoju kemije, fizike, mehanike. S truudom svojih učenjakov je bogatila celi svet z mnogimi naučnimi resnicami in odkritji.
Ker jc pa potrebovala čim večje šta-
vilo svobodnih delavskih rok, je buržuazija ukinila tlako povsod (razen Bosne in Hercegovine, kjer zahvaljujoč srednjeveškemu suženjstvu in kleče-plaslvu buržuazije pred okupatorsko oblastjo še danes obstoja), koder ga je pa še bilo, je osvobodila kmeta izpou jarma varuŠiva in odvisnosti posestniKa,
Ker je pa potrebovala pismenih, bolj izobraženih delavcev, ki bodo sposobni delati s stroji, je uvedla splošno šolsko obveznost. S tem je razgnala prejšnjo temo neznanja, uničila je mnogo neumnih in škodljivih zablod in predsodkov.
Buržuazija ni priznavala razdeljenosti ljudi na narodnosti in vere, razglasila je enakost vseh narodov in ver. Spoznavši potrebo ogromnega tržišča je razbila skalo, ki je delila zemlje in narode in zvezala celi svet s trgovskimi zvezami in interesom prometa blaga.
Povsod, kjer je stari politični ustroj — samodržtvo in absolutizem — z nasiljem in terorjem zaviral razvoj novega načina proizvajanja in s tem v celoti zvezanega družabnega reda, ga je buržuazija ali popolnoma odstranila, ah ga pa zamenjala z drugim, bolj dovršenim državnim redom — konstitucionalnim, ustavnim, slonečim na -strogo opredeljenih zakonih in v pokorščini vseh državljanov tem zakonom.
Kakor vidimo, je buržuazija dala mnogo dobrega in je oila dalje časa nositeljica napredka.
(Dalje sledi.)
nisem večkrat z mojimi nazori imel uspeha. Sedaj se vidi, čegavi nazori so bili pravi. S s. Meznaričem sva se strinjala, čeravno sva si bila politična nasprotnika; na žalost je bil on le nastav-Ijenec in kot tak ni mogel pri zadnjih gibanjih dosti opraviti. Jaz sem pa ostal v manjšini s svojimi predlogi. Zakaj ste potem te ljudi še branili v »Delavcu« {glej članek Kratofila in Kovačal? Dokaz, da kljub tej zgrešeni poti raznih nezmožnežev nisem sabotiral, kakor mi očita dopisun, ko sem zahteval razsodišče in sklical dva shoda, da gremo pomočniki nazaj in da ostanemo enotni in da mene sprejmo nazaj kot člana, ki meje izključila Kratotil-Kovačeva grupa; niso hoteli in so rajši pustili, da se vse razbije, samo da oni komandirajo. Ti pa hočeš nočeš moraš iti. To ni proletarska demokracija in tista širokogrudnost, o kateri zmeraj bazirate v »Delavcu«.
Glede osemurnega delavnika praviš, da naj molčim in da mi še nismo storili ničesar. Poglejte malo na Zagreb, kaj se je storilo. Kdo pa je zahteval pri osrednjem odboru to in kdo je ponoči kontroliral pekarne. Mogoče Vi? Znano mi je, da so sodrugi to delali brez vsake odškodnine. Vaša gospoda pa je zahtevala samo za raznašanje vabil po 50 Din in to so dobili tisti, ki so bili v službi namesto brezposelnih.
Da je krivo tudi osrednje društvo, ti povem to, ker sedaj vidim, da ne veš, kdo je bil. Na seji centralnega odbora, katerega član sem bil in tudi funkcijo-nar, se je sklenilo sledeče: Centralni odbor je sklenil na svoji seji, da se podružnica razpusti na podlagi društvenih pravil iz sledečih vzrokov: Podružnični odbor je preko centralnega vodstva sklenil pogodbo z zadrugo pekov irt ko-lačnikov, ki uničuje vse prejšnje pridobitve glede osemurnega delovnika, nočnega dela in izplačila nadur. Izključil je tudi s. Mežnariča od pogajanj, ki je bil edini kompetenten, da zastopa centralo in vodi pogajanja. To se je sklenilo in tudi odglasovalo. Obenem je bilo rečeno, da se ustanovi nekakšna sekcija- za čas, dokler se to ne razčisti. Seveda so zagnali pri podružnici velik hrup čez to moje delo, da so razpustili podružnico. Toda oni niso hoteli pristati na to in so zahtevali, da se skliče ponovna seja in da se povabi tudi podružnični odbor. Centralni odbor je pristal na to. Na seji je prišlo do prerekanja, ker so podružnični delgati zahtevali, da se to prekliče, ali pa da se odcepijo, šlo je na glasovanje, kjer je centrala propadla in so zmagali podružnični delegati s tem, da je centralno vodstvo kršilo prejšnji sklep in potem še dalo možnost do glasovanja. Kratofilu in njegovim pajdašem je bilo jasno, da je izgubljena. Nato se je vršil shod in na ta shod je prišel sam centralni predsednik Stern in predlagal absolutorij za Kratofila, čeravno je ta malo prej govoril proti njemu in proti celemu centralnemu odboru. Kdo je tukaj kriv? Glede Magušarja mi svetuješ, da naj se sam pogovorim z njim. Ne gre tako. Magušar je centralni blagajnik v odboru Strokovne komisije, delovodja
1.	Delavske pekarne. Jn ta gospod šikanira delavstvo, odpušča zaupnike, uvaja nočno delo in odtrgava izplačilo nadur in pomočniki morajo zopet voziti kruh po mestu. Kdo tukaj dela in se bori za načela? Zakaj ne skličete delegate skupaj, da se pomenimo, kar smo zadnjič predlagali, in pogledamo malo v zapisnik centrale.	A. P.
Za občinske delavce.
Sestanek občinskih delavcev in delavk v Delavskem domu dne 17. marca 1924. S. Podobnik otvori dobro obiskani sestanek, poda besedo s. Vergelju, kateri poroča o strokovnih organizacijah in njih nalogah. Za tem se oglasi k besedi s. Lemež, ki v vznesenih besedah poroča o zaupnikih, kateri se bodo volili po vseh obratih mestne občine po zakonu o zaščiti delavcev. S. Marcelj navaja, da s 1. aprilom stopi pragmatika v veljavo, sedaj je potrebno, da zaupniki vršijo svojo dolžnost, oziroma da zastopajo delavstvo pri prevedbi. Nato se prečita resolucija, ki je bila enoglasno sprejeta. S. Culjkar omenja, da je potrebna solidarnost med delavstvom, ker le v tem slučaju je boj uspešen; s. Zaman apelira na navzoče delavstvo glede del. zaupnikov,
da zaupnik ima moč šele takrat, ko ima maso za seboj. — Nato je sodrug Podobnik zaključil dobro obiskan sestanek.
Občinskim delavcem in delavkam. —
Provizorične volitve občinskih delavcev v Ljubljani za obratne zaupnike, katere \ se bodo vršile tekom tega tedna, bodo \ delavstvu v korist le tedaj, ako bo ono ; zastopalo te važne funkcije onim sodru- • goni, kateri so na stališču, da branijo iz- | rečno samo interese občinskih delavcev, ; ne pa tako, kakor trobijo gg. predstojni- ; ki, da morajo obratni zaupniki sporaz- ; umno z delodajalcem vršiti svojo dolž-nost. To se pravi, da morajo ščititi de- j lodajalca, ne pa delojemalca. Ako bi se j volitve vršile po vzorcu raznih občinskih • socialnih referentov, bodo te volitve ? obratnih zaupnikov občinskim delavcem ; le v škodo in ne v korist. — Zato, so-drugi in sodružice, monifestirajmo za ■ naše pravice in pokažimo tem gospodom \ po raznih občinskih uradih, da se za- l vedamo svoje dolžnosti. Obč. delavec. S
Za brivce.
j letnim časom moje službe pri Vas, ni- ; j sem slišal drugega kakor to, da je treba, } * da se dela deset ur na dan in vse praz- j i nike. Pri Vas je brivski pomočnik orod- ■
je za eksploatacijo in sredstvo, da pridete čim preje do brivske tovarne. Pogodil sem se 2. oktobra 1923, da ostanem še nadalje pri Vas, vkljub temu, da sem imel boljšo službo drugod. Ali to je le malo časa trajalo; kolektivna pogodba Vam ni dala miru v svoji pohlepnosti po profitu in že januarja leta 1924 ste mi hoteli odtrgati 20 Din tedensko, ker nisem mogel izdati svoje sotrpine in biti izdajalec skupnega dogovora v kolektivni pogodbi o osemurnemu delavniku. Ko ste mi pri neki priložnosti krivično odtegnili 20 Din in sem proti temu protestiral, ste se mi cinično smejali. Vaša pohlepnost je šlo do skrajnosti. Ker se nisem hotel ukloniti Vaši zahtevi, da delam 10 ur na dan, ste me odslovili dne 15. marca 1924. Pozivam tem potom vse brivske pomočnike, da ne delajo več kot 8 ur na dan, ker brezposelnost je velika in tudi ako bi delali po 12 ur dnevno, v sedanjem času in v tej krivični družbi, vas mojster brez usmiljenja postavi na cesto, potem ko vas je izžel. — Gospodu Zajcu pa tole: božji mlini meljejo počasi ali sigurno. Delavcem in nameščencem pa priporočamo brivsko tvornico izkoriščanja k obilnem posetu. Brivskim pomočnikom in pomočnicam pa, bliža se sezona, vsi v organizacijo, da se ne po-zajčimo.
Jernej Hribar
brivski pomočnik, brezposeln.


KE«*
Akcija proti brezposelnosti.
I Na enketi na delavski zbornici 7. mar-1 ca 1924 je zastopnik Z. N. S. O. s. Hle-I bec stavil sledeče predloge.
I 1. Brezposelnost je nujna posledica j kapitalističnega gospodarstva, ki produ-I čira le radi profita in ne radi človeških j potreb. Tak anarhističen način produkcije mora privesti celo gospodarsko življenje ali pa samo posamezne panoge gospodarstva do velikih in težkih gospodarskih in finančnih kriz. Vsako talio krizo spremlja brezposelnost delavstva in delavski razred je tisti, ki mora trpeti, stradati in giniti od gladu vsled anarhističnega načina produkcije v kapitalističnem gospodarstvu. Prizadetim kapitalistom jemljejo krize v času počivanja obratov — brezposelnosti — samo del profita, delavstvu pa, ki si tudi v času gospodarske konjunkture od svojega bornega zaslužka ne more pripraviti ni-kakih rezerv, kakor si jih pripravljajo kapitalisti, jemlje brezposelnost ves vsakdanji kruh.
Iz gospodarskih kriz pred svetovno vojno se je mogel kapitalizem izmetati s tem, da si je pridobil nova tržišča in pa s povečanjem kredita. Tega izhoda se sedaj po svetovni vojni kapitalizem ne more več posluževati in posledica tega je, da so gospodarske krize po vojni večje in ostrejše kot so bile pred vojno, da so krize postale premanentne.
Brezposelnost je po vseh kapitalističnih državah dobila velikanski razmah. Brezposelnost grozi tudi onim delavcem, ki so danes še zaposleni. V Sloveniji opažamo po vojni prvič pojave, da podjetja zaposlujejo samo par dni v tednu svoje delavce. Število brezposelnih in delno zaposlenih (Kurzarbeiter) dnevno narašča. Brezposelnost se je razširila tudi na duševne delavce, kar ponovno dokazuje, da se položaj duševnega delavstva razvija paralelno s položajem ročnih delavcev.
Vprašanje brezposelnosti se v kapitalistični državi ne more rešiti. Brezposelnost se more končno odpraviti le s spremembo današnjega sistema, ki je povzročitelj brezposelnosti.
2.	Brezposelnost ni samo vprašanje brezposelnih, ampak je zadeva celokupnega delavskega razreda. Zato se more brezposelnost uspešno pobijati — v kolikor je mogoče to v okvirju današnjega sistema — samo s sodelovanjem celokupnega delavskega razreda in njegovih organizacij.
Organizirani boj proti brezposelnosti in boj za pomoč brezposelnim je naloga in dolžnost današnje enkete posebno še zato, ker državne oblasti doslej niso pokazale niti razumevanja niti volje, da bi ublažile težke posledice brezposelnosti z javnimi intervencijami, kakor to vršijo vlade drugih kapitalističnih držav.
Za uspešno vodenje boja proti brezposelnosti je neobhodno potrebno imeti pregled o brezposelnih in brezposelnosti.

!
s
’
!
I
5
i
i
s
I

Zato predlagamo, da se Delavski zbornici • naloži, da so pomočjo Borze dela in dru- j gih faktorjev čim preje zbere tozadevne ! pregledne podatke za celo Slovenijo, ka- j tere je v bodoče stalno dopolnjevati. : Osnuje naj se odbor, ki ima nalogo vo- j diti te preglede in sestavljati predloge za zmanjšanje števila brezposelnih. Že obstoječi odbor za pomoč brezposelnim v Ljubljani naj s pomočjo vseh delavskih strokovnih organizacij skuša razširiti svoje delovanje po vseh krajih Slovenije. Dokler to ni mogoče, pa vsaj po važnejših krajih, kjer se pojavlja brezposelnost. Odbor za pomoč prezposelnim mora delati sporazumno z delavskimi strokovnimi organizacijami, ki morajo podpirati boj brezposelnih z vsemi sredstvi Zastopniki odbora za pomoč brezposelnim morajo dovoliti, da prihajajo na seje odborov, podružnic in central strokovnih organizacij.
3.	Stojimo na stališču, da je brezposelnost povzročil kapitalizem in da so torej kapitalisti dolžni nositi breme brezposelnosti. Prepričani smo, da čim bi se kapitaliste prisililo,’ da vzdržujejo brezposelne, da bi brezposelnost prenehala. Smatramo, da je najuspešnejši boj proti brezposelnosti, boj proti kapitalizmu in | aa njegovo uničenje.
Na isti enketi se je sklenilo, da se ^ ima v odbor za pomoč brezposelnim j pritegniti tudi zastopnike drugih organi- | aacij, da bi se omogočilo skupno delo j vseh strokovnih organizacij.
10. marca se je vršil sestanek vseh j strokovnih organizacij, da se spopolni j odbor za pomoč brezposelnim. Svetek j se je seveda branil, hotel je le dopustiti, • da bi zastopniki drugih organizacij bili v . nekakem »širšem« odboru. Razloge za to ■ bomo šele pozneje lahko dognali. Na » tem sestanku se je predlagalo, da bi se ; po celi Sloveniji organizirali shodi delav- , stva, na katerih bi delavstvo stavilo | vladi svoje zahteve. Svetek je bil seveda proti. Češ, brezposelnost je zadeva brez- j: poselnih, vmešavanje strokovnih organi- : zacij bi boj brezposelnih samo »profani- : ralo«. Samo na shod v Ljubljani je pri- . stal in še to le pod pritiskom brezpo- ; selnih.
Ker so patrijotje odklonili shode, jih j bo ZNSO sama vršila. Doslej so se vršili ! shodi v Jesenicah, Zagorju in v Vevčah. : V Velenju in Litiji se napovedani shodi j niso vršili, ker tamošnji zaupniki niso j izvršili potrebne agitacije.
V Ljubljani se je vršil shod 18. marca v Mestnem domu. Po shodu se je vršila \ demonstracija po ulicah. Pred magistra- ! tom sta zbranim brezposelnim povedala i župan Perič in s. Makuc, kako misli ob- jj čina pripomoči brezposelnim. Policija je : bila alarmirana in pred pošto, ko so se j demonstrantje že razhajali, je postala posebno »korajžna«. »Jutro« je drugi dna prineslo nesramno notico o shodu
in brezposelni si bodo »Jutro» dobro zapomnili.	_
Na vseh shodih so bile sprejete naslednje resolucije:
Brezposelni delavci in solidarno z njim organizirani delavci, zbrani na shodu, konstatirajo, da je brezposelnost posledica kapitalističnega gospodarstva in zato zahtevajo:
1.	Brezposelnim mora vlada priznati brezposelne podpore v višini eksistenčnega minimuma, ki se imajo izplačevati brezposelnim potom Borze dela v strogem sporazumu odbora brezposelnih. Izplačevanje brezposelnih podpor iz brezposelnih fondov se ima takoj pričeti.
Vlada in občina morata otvoriti za brezposelne brezplačne kuhinje, ki jih kontrolirajo odbori brezposehiih.
V	večjih krajih, kjer je večje število brezposelnih in kjer to zahtevajo odbori brezposelnih ali strokovne organizacije, mora občina urediti brezplačna prenočišča in tudi prostore, kamor se bodo brezposelni tudi po dnevu lahko zatekali.
2.	Delodajalcem se mora preprečiti odpuščanje delavcev. Če delodajalec odpusti ali odpove službo delavcu, sme novo delovno silo sprejeti le potom delavskih zastopnikov, ki morajo biti v vsakem podjetju izvoljeni na podlagi zakona o zaščiti delavcev. Delavski zaupniki v podjetjih in delavnicah imajo pravico odkloniti vsakega delavca, ki ga je podjetnik najel preko njih.
V	vseh pojdetjih se ima izvesti 8-urno delo.
Nadurno delo je zabranjeno.
3.	x Vlada in občine naj započenjajo z javnimi deli in v to naj vlada prisili tudi privatni kapital, ker to bo najboljši način obrambe proti brezposelnosti.
4.	Zakon o zaščiti delavcev se mora strogo izvajati.
Potom delavskih zaupnikov je paziti na to, da podjetja nimajo zaposlenih več vajencev kot je to dovoljeno z ozirom na število zaposlenih pomočnikov.
5.	Vlada naj povzame energične korake za pobijanje draginje.
Po vseh delavnicah in podjetjih je vpo-staviti obratne svete in kontrolne odbore delavcev, ki imajo kontrolirati produkcijo. Le tako se bo prišlo v okom ogromnemu profitarstvu, ki izživlja brezposelnost.
6.	Vlada naj vse Wrangeljevce izžene iz države.
7.	Repatriacija 40.000 westfalskih rudarjev je zločin in se mora zadržati, ker bi se rudarje s tem spravilo v nečuveno bedo in pomanjkanje, ker vlada in občine ne morejo preskrbeti dela in stanovanj. Vlada mora z nemško vlado skleniti reciprocitetuo pogodbo, kakor so to storile druge vlade in tako bodo naši državljani v Nemčiji dobivali brezposelno podporo.
8.	Naj državne oblasti izdajo naredbo za podpiranje strokovnih organizacij in tudi naredbo, da se obstoječim strokovnim organizacijam ne bo delalo ovir v njihovem delovanju.
9.	Brezposelno delavstvo opozarja mednarodne delavske zveze, da opozorijo delavstvo, da se v iskanju dela ne obrača v Jugoslavijo in da se tako prepreči poskus kapitalistov zniževati že itak nizke mezde.
10.	Na shodu zbrani odločno odklanjajo vmešavanje fašistov v' delavsko vprašanje. Poživljajo celokupno ročno in duševno delavstvo, da se strne v svojih raz-redno-bojevnih proletarskih organizacijah za boj proti kapitalizmu in njegovi avantgardi, fašizmu.
Shod v Vevčah dne 16. marca. Vršil se je v gostilni pri Francetu, z dnevnim redom: brezposelnost. Sklicatelj shoda otvori zborovanje (slišijo se klici, da naj se voli predsedstvo). Na to dobi besedo s. Makuc. V kratkih in jedernatih besedah obrazloži sedanje stanje v državi in krizo kapitalističnega razreda. Našteval je vzroke o omalovaževanju delavstva od strani podjetij in posledice odglasovane-ga zakona o zaščiti države. — Velik hrup je nastal, ko je dejal, da v tre-notku, ko so izbacnili delavske kom. zastopnike iz parlamenta, bi se morala tudi ostala opozicija odstraniti, ali tega niso storile ostale stranke, ker njim je več do dijet, kakor braniti autoriteto parlamenta in zastopnike, izvoljene od ljudstva. Govorila sta tudi dva govornika od J. S. Z. Vsebinsko nista nič povedala, bolj navdušene so bile ženice in so branile.
krščansko vero, čeprav ni bila v nevarnosti. Rezultat shoda je bil, da se je preči-tana resolucija sprejela z dostavkom: tudi krščanski delavci in neodvisno delavstvo. — Zraven še dostavimo to, da predsednik te krščanske garde v Vevčah mora dobiti od vsakega člana po 1 Din, da sodeluje za blagor krščanskega delavstva.	M.
Sodrug urednik! V vsakem večjem mestu Evrope imajo primeren prostor (takozvan azil), kjer se ob mrzlem letnem času zadržavajo brezposelni. Samo Ljubljana, ta »eldorado socialnih dobrin«, ne premore kaj sličnega. Da pa se postavi krono vsemu, se je etabliral v Šelenburgovi ulici takozvani »Odbor za brezposelne«, ki razvija v lastnem interesu »ogromno« delavnost. Ta odbor sestoji iz štirih distinguiranih brezposlic, katerim dela družbo enako število tipkaric. Ob 9. uri zjutraj se začne uradovanje, ki obstoja v tem, da se prihajajoče stranke v prav balkanskem tonu nahruli, ako
, niso slučajno zavite v boljše cunje. Ker I je to delo jako naporno, je predsedstvo ; odbora pri zadnjem shodu zaprosilo »Or-; juno«, naj pošlje v odbor svojega dele-gata, ki bi pomagal po fašistovskem re-5 ceptu reševati brezposelnost. — Ako bo to delo obrodilo zaželjeni uspeh, jako ć dvomim. To pa tem bolj, ker niti od dr-1 zave ali občine nimamo pričakovati no-i bene pomoči, kaj šele od pridobitnih ^ slojev. — Mi brezposelni pa, ki smo l izročeni na milost in nemilost žalostni j usodi, da poginemo kot živali od gladu ; na cesti, si belimo glave s tem, ali je v ! Jugoslaviji sploh mogoče, da se najde ; kakšen fond, ki bi nas rešil vsaj največje ■! bede.
Župane Aleksander, Ljubljana I.
js
I Opomba uredništva: V koli-j ko je ta izpad upravičen, bomo mogli ; dognati šele tedaj, ko bo naš zastopnik : s. Vrhove, dobil vpogled v poslovanje ! tega odbora.
I
Mednarodni pregled.
Pomoč kmetom v Rusiji.
Mogočna vseruska zveza poljedelskih zadrug, je storila odločilne korake, da se preskrbi kmetom potrebne poljedeljske stroje. Predvsem je delavska vlada znižala cene železniške prevožnje za poljedelske potrebščine na polovico. Sedaj pa je ustanovila omenjena mogočna organizacija po vseh delih Rusije postaje, ki posojujejo kmetom za zelo nizko odškodnino, ki se plača s pridelki, potrebne stroje. Vsaka vas dobi za določeni čas stroje in ko je na primer vsa zemlja izorana, tedaj se dajo stroji drugi vasi.
S pomočjo vlade je zadruga naročila iz Anglije, Nemčije, Norveške in Čehoslo-vaške velikanske množine poljedeljskih strojev, kateri se bodo takoj razposlali na vse strani. Na ta način bo ruska vlada dosegla, da se bo to leto pridelalo neizmerne množine žita in drugih poljskih pridelkov. Ruska vlada je po svojem poljedelskem komisarijatu naznanila, da bo prihodnjo jesen in zimo preplavila evropski trg s prvovrstnim žitom.
Smrtne nezgode v premogovnikih tekom leta 1923. v Ameriki.
Poročila državnih rudniških nadzornikov na federalni rudniški urad izkazujejo, da so tekom leta 1923 nezgode v premogovnikih ubile 2452 ljudL Od teh smrti je 2249 nastalo vsled nezgod pod zemljo, 46 vsled nezgod v šaftu in 157 vsled nezgod na površini. Izkopalo se je tekom vsega leta skoraj 641,500.000 ton premoga. Razmerje smrtnih nezgod h količini izkopanega premoga je tekom L 1923 znašalo torej 3.82 smrti za vsak milijon ton nasproti 4.15 v prejšnjem letu. — Ako bi bilo prevladalo tekom leta 1923 isto razmerje kot leta 1922, bi bili imeli lani 210 več smrtnih nezgod. Ne le, da smo sploh imeli lani razmeroma precej manj smrtnih nezgod, marveč se je znižalo razmerje smrti v vseh vrstah poglavitnih nezgod, ki so vzrok smrtim v premogovnikih. Usutje stropa in premoga vselej povzročuje približno polovico vseh smrtnih nezgod. Lani je bilo 1158 premogarjev ubitih vsled tega vzroka, razmerje je 1.81 za vsak milijon ton izkopanega premoga — nasproti 1.90 leta 1922. Nezgode pri prevažanju pod zemljo povzročuje jo navadno 18% smrtnih nezgod. Lani je bilo 413 smrti vsled tega vzroka; razmerje je 0.64 nasproti 0.72 v prejšnjem letu. Eksplozije plina in prahu so ubile 372 ljudi; razmerje fatalitete je bilo torej 0.58 nasproti 0.65 v prejšnjem letu. 75 smrti je povzročila elektriciteta, za katero vrsto nezgod je razmerje bilo 0.12 nasproti 0.16 v prejšnjem letu. Smodnik in druga razstreljiva so povzročila 114 smrti, kar predstavlja fataliteto od 0.18 nasproti 0.19 v prejšnjem letu.
Iz Francije.
Pod vplivom C. G. T. U. je bila sklicana konferenca zastopnikov vseh strokovnih organizacij, na kateri se je razpravljalo, kako priti v okom delnim mezdnim gibanjem posameznih strok, ki vsled trdne enotnosti in organiziranosti podjetnikov, ki vživajo poleg tega še podporo države, navadno končajo z neuspehom za delavstvo. Iskalo se je pota
! in načina, kako ta delna mezdna giba-; nja preprečiti in kako vstvariti pogoje I za enotno in generalno akcijo celokupne-! ga ročnega in duševnega delavstva Fran-1 cije. Rezultat konference je bil ta, da so j se zastopniki vseh organizacij zjediuili v j tem, da bodo pripravili generalno akcijo I vsega delavstva z skupno zahtevo: 6
•	frankov povišanja na dan za vsakega j delavca in delavko za celo Francijo.
I Francoski delavci upajo, da bodo z enot-f nim nastopom in z enotno zahtevo do-\ segli to, kar z delnim akcijami niso mo-i gli. — Francoski vzgled bi morali po-I snemati tudi pri nas.
i
las Anglije.
17. aprila poteče pogodba, katero so rudarji odpovedali. Pričakuje se, da bo vlada še pred 17. aprilom poskusila sklicati pogajanja in preprečiti štrajk, ki je skoraj neizogiben, ker podjetniki , izjavljajo, da »ne morejo«, ugotoviti za-i htevam rudarjev. Vlada skuša pomirje-: valno vplivati na vse delavce, češ da l pripravlja nov zakon po katerem se bodo l morale plače zvišati tako, da bodo od-: govarjale narasti! draginji. Vendar se S dvomi, če bo tak zakon sprejet. Smatra ; se, da so vesti o tem zakonu samo ma-: never vlade, ki hoče uspavati rudarje, ( da bi se dovolj ne pripravljali na boj. I Rudarji so odločni svoj boj izvesti do i konca, ker so pri zadnjem velikem štraj-; ku L 1921 doživeli poraz, katerega še ; inso preboleli.
■i
Iz IVeitičije.
:	Ofenziva kapitala na pravice delavstva
i je na pohodu. Kapitalisti niso navalili i na celokupno delavstvo neankrat, ampak ; poedino na posamezne stroke. (Kakor f pri nas. Prvo železničarje, potem rudar-■ je). Najhujši in odločilni so boji, ki jih j vodijo sedaj nemški kovinarji in rudarji.
\ Rudarska podjetja pripravljajo veliko 1 znižanje mezd. Odpraviti se hoče te-' meljne in minimalne plače, odtegniti ho-I čejo deputatni premog in še več takih ( nemogočih zahtev.
V tekstilni in steklarski industriji vodijo delavci ogorčeno borbo prpti podaljšanju delovnega časa. V lesni industriji se trudijo podjetniki upeljati 60-urno delo na teden. — V vseh strokovnih organizacijah se borijo za premoč \ komunisti in reformisti. Reformisti zgub-I Ijajo svoj vpliv, katerega so zgubili vsled j sodelovanja z buržuazijo pri podaljšanju s delovnega časa. Reformisti so pričeli iz ^ organizacij izključevati opozicijo, da bi Ž se tako obdržali na vlasti. Število brez-« poselnih in delno zaposlenih se zadnji ä čas ni zvišalo. Brezposelni vodijo hude \ hoje za zvišanje podpor in proti prisil-jj nemu delu, katerega namerava uvesti vlada.
Razvitje prapora na Jesenicah
»Zveza delavcev in delavk kovinske i industrije in obrti za Slovenijo«, podruž-ä niča Jesenice razvije 27. aprila t. L svoj j prapor.
Š Natančnejši vspored slavlja priobčimo I prihodnjič.
*	Pripravite se na izlet na Jesenice.

q CD! I CD I i CD 11 CD i IO 110 11 CD I! C3 i IC311 CD 11CI311 CZ» 11C3! 101101 i CD 11 CD!! CD! I C^l Q
0
Ö
0
1
ö
I
0
1
1
0
Ö
Ö
1
o
Mile Klopčič:
Razodetje upora.
Nekoč se približali moramo naši oazi, ko svei se v neskončno fato-morgano zapah, ko bodo pred nami razkrinkani vaši obrazi in čas se — kot v orgije uri vlačuga — razgali.
in sleherni bo veroval v vas, preroki, ki oznanjevali nebrojne sle maje, da pot do svobod ne gre pod slavoloki, da preko Golgote gre pol v večne gaje.
Kladiva ne bodo več pela prosečih molitev prokletja do mraka z zvezdami od jutranjih zor,
V osrčju zemlje smo robovi odkrili poli razodetja poti do vstajenja, odkrili upor.
Upor večnoživa je sila življenja, upor je od množic zložena molitev, upor je stopnica do templja vstajenja, upor je od glada rojena besnitev, upor je, ki nove svetove spočenja.
V litijskem zaporu.
Ö
I
Ü
o
Ö
o
g
5
ö
g
g
0
G
Ö
OcDil CD lä C3 H OUI Oll CD IIC2II a !l CD IICDI! CD II CD II CD II C3il CD i 1(3 M CDU CPU CD Ö
B	g
H
Današnjo številko smo mnogim organizacijam, ki »Strokovno Borbo« kolportir ajo, reducirali. Ustavili pa smo jo vsem ostalim, ki je ne plačajo in ne pošljejo obračuna. Odslej bomo pošiljali list samo takim organizacijam, ki jo plačujejo.
Posamezni naročniki dobe v prihodnji številki poštne položnice, da poravnajo naročnino.
To smo morali storiti, ker so se tiskarski stroški zvišali. — Ob enem stane odslej vsaka številka 1-50 Din, mesečno 6-— Din, četrtletno pa 18’— Din. Organizacije poživljamo, da pošljejo takoj svoj obračun za »Strokovno Borbo« in naznanijo, koliko izvodov naj pošljemo prihodnje številke.
■
n
■BBBBBflflBflBBBBBBBflHBBBBaiBBiBS
Predavanja iz socijalnih predmetov.
Društvo nameščencev avtonomnih socialnih zavodov v Ljubljani, Gledališka ulica 8/IV. je organiziralo, uvaževanje splošno nepoznavanje in nezanimanje za socialno - politične ustanove, strokovna predavanja potom pri njem organiziranih članov, uradnikov naših socialnopolitičnih zavodov.
V Ljubljani se vršijo ta predavanja pon egido društva samega, in se bo čas, kraj in predmet posameznih predavanj sproti in pravočasno naznanil. Za predavanja na deželi daje društvo na priglašeno željo primerne predavatelje na razpolago.
Na gornjo namero omenjenega društva se posebej opozarjajo stanovske organizacije.«
Lepo in najbolj primerno darilo
za vsakega je knjiga
IVAN VUK:
Pravljice Iztoka
ki je pravkar izšla. Knjiga obsega 128 sirani. Tisk in oprema knjige je okusna. Cena broširani brez poštnine 10 Din, po pošli 1 Din 40 p več. Vezana 20 Din. — V knjigi je 11 mičnih poveslic-pravljic z globoko vsebino in jih bo čital vsak z užitkom. — Po svoji opremi in po vsebini je knjiga kras vsake knjižnice, zato tudi najprimernejše darilo za Novo leto. — Nizka cena omogoča, da si jo naroči tudi lahko vsak, kdor ljubi lepo knjigo.

1
Naročite si takoj »PRAVLJICE IZTOKA« in vpošljite denar na naslov: TISKARNA »MERKUR«, Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 13. Dobiva se tudi v našem uredništvu.
Izšel je drugi zvezek »Proletarske’ knjižnice«. So to pesmi mladega proletarskega pesnika Mile Klopčiča:
Knjiga je na zunaj krasno opremljena, vsebina zbranih pesmi pa je prvovrstna. Is njih gori samozavest proletarca, kipi boj svobode z močjo. »Plamteče okove« bo čital vsak sodrug in sodružica z navdušenjem in moč borbe mu bodo vlival v žile.
»Plamteči okovi« se naročajo pri »Proletarski knjižnici«, Ljubljana, Turjaški trg štev. 2 (dvorišče), pa tudi pri upravni-štvu »Strokovne Borbe« in »Glasa Svobode«. Z naročilom pa pošljite obenem denar in poštnino. Tudi mi, kar nas je
proletarcev, (im na milijone nas je), moramo imeti svojo »Proletarsko knjižnico«.
Naročajte torej knjige »Proletarske knjižice«!
Izšel je 2. zvezek marksistične biblioteke: Pariška komuna 1871.
Knjiga vsebuje zgodovinski razvoj revolucionarnega gibanja v Franciji, opisuje potek prve proletarske revolucije in se pri tem dotika mnogo važnih vprašanj za delavski razred, kot n. pr. vprašanje politične proletarske stranke, sindikalizma, versko vprašanje, žensko vprašanje, problem revolucionarnega gibanja sploh, vprašanje meščanske in proletarske države itd. itd.
Knjiga z bogato vsebino je razdeljena v štiri velika poglavja.
1.	Socialno - gospodarski pogoji pariške komune.
2.	Potek pariške komune.
3.	Zakaj je propadla pariška komuna.
4.	Karl Max in Engels o izkušnjah pariške komune.
Knjigi je prideljen slovarček tujih besed, urejen po abecedi.
Knjiga ni nič manj zanimiva kot brošura o Leninu, oziroma vsebu- • je še več poučnih stvari.
Knjigo krase 4 slike.
Nobeden ne bi smel hiti brez te knjige. Nizka cena (5 Din) omogoča vsakemu, da jo kupi.
Naroča se jo na upravništvo »Glasa Svobode« kot Leninovo brošuro. Denar pošljite naprej (5 dinarjev za knjigo in 50 para za poštnino). Pogoji za naročanje knjige ostanejo za razprodajalce isti kot za Leninovo boršuro.
Naročajte in širite knjigo!
Lastnik: Zveza Neodvisnih Strokovnih organizacij za Slovenijo.
Odgovorni urednik: Vergelj Anion.
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljanu