JOHN POLLOCK 1-8-49 24465 LAKELAND BLVD. EUCLID.OH I g 23
OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
VOL. XXXI. — LETO XXXL
Novi grobovi
frances pangeršič
Kot smo včeraj poročali, je umrla Frances Pangeršič, sta-' kujoča na 1153 E. 63 St. Doma bila iz vasi Žagarski vrh, fara Javor pod Ljubljano, odkoder je prišla v Cleveland pred 39 leti. piJa je članica Oltarnega društva sv. Vida.
Tukaj zapušča hčer Mrs. ^''ranees Breskvar, tri vnukinje: Frances Jakomin, Mrs. Anna Cresante in Mrs. Mary Tomažič, tri pravnuke in dve nečakinji, Mrs. Mary Rangus in Jennie ^ Perk o. Soprog ^^ank je umrl pred tremi leti. Pogreb se bo vršil v sredo zju-tf&j ob 9.15 uri iz Zakrajškove-Sa pogrebnega zavoda v cerkev . Vida in nato na pokopališče Calvary.
*
J'ETER popovič
v nedeljo zvečer je bil zadet avtomobila, ko je šel preko •^^ste blizu svojega doma v Albi-Pa., kjer je živel zadnjih 15 Peter Popovič, star 64 let. ^(^peljan je bil v Hamot bolniš-lico v Erie, Pa., kjer je poškod-podlegel. Prejšnja leta je zivel v Clevelandu in mnogi se Sa bodo spominjali kot prodajalca zemljišč. Rojen je bil v Sopotij, odkoder je prišel v Ameriko pred 50 leti.
Zapušča sestro Mrs. Mary De-atiovič in mnogo nečakinj in ne-^akov. Truplo bo pripeljano v Cleveland za pokop. Pogreb Oskrbuje Grdinov pogrebni zavod.
*
^RTIN ocvirak
Preminil je Martin Ocvirak iz 5407 Stanard Ave. Zapušča ma-Mary, štiri sestre in enega f&ta: Mrs. Zora Sanfilipi, Mrs. Stella Kapela, Mrs. Ann Onyski, "William in Mrs. Frances Koz-6Vcar. Pogreb se bo vršil v sre-° zjutraj ob 9.30 uri iz Golubo-pogrebnega zavoda,, Superior Ave in E. 47 St., v cerkev Pavla in nato na pokopališče Calvary.
"^ohn J. Boyle, okrajni ^^agajnik. umrl
Snoči je nenadoma umrl °krajni blagajnik John J. Boyle, je na preteklih volitvah bil Ponovno izvoljen v urad.
Boyle je služil štiri dveletne ^^Mnine in dva štiri-letna. • Star J® bil 79 let.
^okoborba
Kot vsak torek zvečer tako ^ bo tudi nocoj vršila rokobor-^ v Centralni orožarni. Ponov-se bosta spoprijela Cliff Gu-®tafson in Ivan Rasputin. V nji-prejšnji bitki je zmagal Gu-^Wson, kar je napotilo Raspu-da je zahteval ponovni spoprijem. Poleg te dvojice se psta dva druga para hkrati bo-za prvenstvo, namreč Frank alaber in Tug Carlson ter Fred ®02ic in Jim Wright. Slednja ^^a sta v enakem spopadu pro-teden premagala prva dva dobila lepo nagrado. Za temi 't k am i bodo nastopili Don ^^ans in Larry Kasaboski iz Gtroita ter Jack Vansky in _ Freeman.
. V NEDELJO 28. NOV.
jubilejna proslava 25 letnice dramskega zbora
"Anton Verovšek"
ki vprizori dramo
"KAMNOLOM"
^ SDD na Waterloo Rd.
PRIČETEK OB 3.30 POP. ZVEČER PLES. __IGRA VADNAL ORKESTER
EQUALITY
PVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Commercial Printing of All Kinds
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO
■
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 23, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 229
Angleški kritik napada knjigo gen. Eisenhowerja
Kitajski komunisti sprožili novo ofenzivo proti Sučovu
NANKING, 22. nov.—Danes so zopet z vso močjo zadivjale borbe za kitajsko mesto Sučov, ko so sile Ljudske (komunistične) armade popolnoma obkolile mesto in ujele v past 200,000 nacionalističnih vojakov.
Borbe so izbruhnile skoro is-^
točasno kci so kitajski komunisti opozorili Zedinjene države,
da bodo smatrali vsako pomoč Čiang Kajšeku za "dejanje sovražnosti proti Kitajski".
Krvave borbe se razvijajo okrog železniške trdnjave, šest komunističnih kolon pod poveljstvom gen. Cen Yia so začele s splošno ofenzivo. Že v prvih urah so komunistične sile,
kot pravijo nacionalistični, letalski opazovalci, zaprle obroč okrog Sucova, 175 milj' severovzhodno od Nankinga.
V komunističnem krogu se nahajata zajeti dve nacionalistični armadi — druga in trinajsta — ki se borita, da preprečita totalno uničenje.
(Čeprav število mož v eni kitajski armadi ni vedno isto,
pa se računa, da vsaka od zajetih armad šteje do 104,000 mož).
Komunisti zavzeli Paoting in napredujejo proti Peipingu
Komunisti so naznanili, da so zavzeli mesto Paoting, ki se nahaja 90 milj južno-vzhodno od Peipinga in je prestolnica province Hopeh.
Nacionalistični poveljnik gen. Fu Tso-yi je objavil preki sod za pet provinc severne Kitajske, vključno za mesti Peiping in Tientsin.
Poročila iz Peipinga pravijo, da se komunisti nahajajo le 30 milj od Peipinga in da grozijo, da bodo presekali oskrbne zveze mesta s pristaniščnim mestom Tientsinom.
Komunistični gen. Lin Pisao, katerega mogočna armada je zavzela Mandžurijo, je združil svoje čete s četami iz severne Kitajske za glavni napad proti koridorju Peiping-Tiensin.
Na jugu okrog Sučova pa je sedma nacionalistična armada gen. Huang Po-taoa že 11 dni obkoljena.
Komunisti grozijo ameriškemu businessu
Nacionalistična letala napadajo komuniste v poskusu, da bi pomagala obkoljeni armadi pri Sučovu m odprla železniško progo Nanking-Sučov.
Medtem pa je radio postaja Ljudske armade zagrozila, da bodo vsi ameriški trgovinski interesi na Kitajskem "izbrisani".
. "Ce bo ameriška vlada poslala svoje oborožene sile za popolno ali pa delno zaščito Kuo-mintanga (Ciang Kajšeka), bo to predstavljalo oboroženo agresijo," je naznanila komunistična radio postaja.
ANGLIJA DOBILA ZA $1,000,000,000 POMOČI
WASHINGTON, 22. nov. — Anglija je dobila od Zedinjenih držav v okviru Marshallovega načrta $1,000,000,000 pomoči. To predstavlja peti del vkupne vsote, ki jo je kongres odobril za prvo leto Marshallovega načrta.
Seja podr. šl. 48 Sansa
Nocoj ob osmih se vrši redna mesečna seja podružnice št. 48 SANSa v navadnih prostorih SDD na Waterloo Rd. Člani in društveni zastopniki so prošeni, da se udeležijo v polnem številu.
LONDON, 22. nov. — Diplo-matični poročevalec londonskega "Sunday Timesa" je danes ostro napadel knjigo, ki jo je spisal gen. Dwight Eisenhower v zvezi z vojno v Evropi.
Kritik pravi, da so zapadni zavezniki radi Eisenhowerjeve strategije zgubili Berlin, Dunaj in Prago.
"Citateljem se vsiljuje zaključek, da Eisenhower smatra, da je v vojni zmagala Amerika in da je vsako ameriško stališče bilo pravilno, angleško pa zgrešeno.
"Pozablja omeniti, da je Anglija bila v vojni dve leti, z usmiljenja vredno nezadostno obrambo, dočim so Zedinjene države stale ob strani.
"Prava resnica je, da je Anglija pretrpela zgube, žrtvovala in nosila breme, ki ga ni nosila nobena druga zavezniška država, z možno izjemo Rusije, toda prav sigurno ne Zedinjene države," pravi kritik, ki napada Eisenhowerja tudi v zvezi z invazijo južne Francije, ki da je bila "največja napaka," vsled katere so zapadni zavezniki zgubili Dunaj. Kritik omenja, da bi zapadni zavezniki morali skozi severno Italijo vdreti v srednjo Evropo.
Zabava v kopališču
V prostorih St. Clair kopališča, 6250 St. Clair Ave., se bo jutri večer vršila običajna zabava na večer pred Zahvalnim dnem. Vstopnina k priredbi bo prosta in vršila se bo med 8.30 in 11.30 zvečer. Za godbo bo skrbel znani Al Berardi orkester, katerega se lahko sliši vsako soboto in nedeljo na radio programih. Javnost je vabljena na udeležbo.
Amerika dolži Bolgare kršitve mirovne pogodbe
WASHINGTON, 22. nov.— Zedinjene države so danes obtožile Bolgarijo, da krši določbe mirovne pogodbe z obravnavami in obsodbami preživelih političnih nasprotnikov.
Državni oddelek je naznanil, da je Bolgarija opustila "zadnjo pretvezo," da je demokratična.
Po določbah mirovne pogodbe za Bolgarijo je slednja pristala, da bo svojim državljanom za-jamčila osnovne svobodščine. Posebno je državni oddelek okrcal obravnave, ki so se vršile proti neodvisnim socialističnim poslancem, ki so dobili zaporne kazni. Obravnava se je vršila od 9. do 16. novembra.
Ameriški državni oddelek je zavrgel obtožbe bolgarske vlade, da so ameriški uradniki sodelovali pri zaroti proti sedanji bolgarski vladi, kot neosnovane in gorostasne.
MARSHALL PODAL TRUMANU POROČILO
WASHINGTON, 22. nov. — Državni tajnik George Marshall je danes podal predsedniku Trumanu popolno poročilo glede mednarodnega pofožaja.
O čem sta T^uman in Marshall konierirala ni bilo razkrito. Tiskovni načelnik Bele hiše Charles Ross je le dejal, da je Marshall "podal zelo obsežno in koristno poročilo."
Pred konferenco z Mar-shallom se je Truman sestal z ambasadorjem Obno-vitnega načrta za Evropo W. Averellom Harrimanom, ki mu je povedal, da je izid predsedniških volitev v Ameriki "povzročil val navdušenja po celi Evropi."
Današnji sestanek Tru-mana in MarshaJla je bil prvi po 9. okt., ko je državni tajnik prihitel iz Pariza, da bi predsedniku odsvetoval načrte v zvezi s pošiljanjem glavnega sodnika Vinsona v Moskvo. Kakor znano, je takrat Truman načrt res opustil.
Ross je naznanil, da sta se Truman in Marshall pogovorila o celotni zunanji politiki, vključno o razvoju dogodkov na Kitajskem.
Državni tajnik je po sestanku s predsednikom izjavil, da je govoril s predsednikom in da je "to vse."
Na splošno se smatra, da so pogovori bili zelo važni.
Konvencija CIO odobrila poročilo Philip Murraya
PORTLAND, Ore., 22. nov.— Delegati, zbrani na konvenciji CIO so z ogromno večino odobrili poročilo svojega predsednika Philip Murraya, ki je napadel komuniste v organizaciji.
Proti Murrayevemu poročilu ni glasoval noben delegat. Delegacija unije Office and Professional Workers se ni udeležila glasovanja.
Murray je trpko napadel komuniste in "javno razkrinkal" dva unijska voditelja—James Durkina, predsednika unije unije Office in Profesional Workers, in Donalda Hendersona, predsednika unije Food and Tobacco Workers.
Henderson je vodil napad proti letnemu poročilu Murraya, posebno kar se tiče poročila o Marsahlloveni načrtu, katerega je Murray podprl.
Murray je napadel komuniste, češ da so začeli nasprotovati Marshallovemu načrtu, ko je Rusija nastopila proti njemu. Zahteval pa je tudi reorganizacijo treh unij, ki da niso "uspele v misiji CIO, da bi organizirale neorganizirane."
Na splošno je v svojem govoru Murray napadel in kritiziral posamezne voditelje in unije, ki kažejo znake komunističnega nagiba in zahteval, naj vsi unij-ski voditelji, ki so komunisti, podajo ostavke.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva "Napredek" št. 132 ABZ, Mrs. Adalyne Ce-celič opozarja članstvo, da radi praznika Zahvalnega dne v četrtek 25. nov. se bo pobiralo asesment za tekoči mesec v petek zvečer v Slov. di-uštvenem domu na Recher Ave. Prosi se, da bi članstvo tozadevno upoštevalo.
Domače vesti SflVJEHKA ZVEZA NAPADLA
AMERIKO IN ANGLIJO RADI OLJNE ZAROTE V PALESTINI
Poroka
Na zahvalni dan se bosta poročila Miss Agnes (Millie) Russ, hči poznane družine Mr. in Mrs. Russ iz 8410 Rosewood Ave., in Mr. Joseph Paul Slak. Nevesta je uslužbena v glavnem uradu SDZ. Poroka se bo vršila v cerkvi sv. Lovrenca ob 9. zjutraj. Novoporočencema čestitamo in jima želinio vse najboljše v zakonu!
V bolnišnici
Mr. Joseph Koželj, 6304 Carl Ave., se je podal v bolnišnico, kjer se bo moral podvreči operaciji. Upamo, da se bo kmalu zdrav vrnil domov!
Pobiranje asesmenta
Radi praznika v četrtek^bodo tajniki društev, ki zborujejo v Slovenskem domu na Holmes Ave. pobirali mesečni asesment v sredo 24 in petek 26. novembra.
Himen
V soboto 13. novembra sta se poročila Eugene P. Terbizan in Evelyn Gauley iz 876 E. 128 St. Ženin je sin poznane družine Mr. in Mrs. Jos. F. Terbizan, 14707 Hale Ave. Mladi par se je podal na ženitovanjsko potovanje skozi Smoky Mountains in po vrnitvi si bosta ustanovila začasni dom na 876 E. 128 St. Bilo srečno!
Vaje najidf^
Nocoj ob osmih se vrši generalna vaja pevskega zbora "Zarja" za koncert, ki se vrši na Zahvalni dan v avditoriju Slovenskega narodnega doma. Vsi pevci in pevke so prošeni, da naj bodo točno na mestu.
Pozdravi
Pozdrave iz Tipton, Ind., pošiljata John in Adalyne Cece-lič, ki se s svojim sinčkom Duke nahajata na obisku pri bratu in svakinji Mrs. Adalyne Cecelič.
Za otroško bolnišnico
Pri podr. št. 39 SANSa sta prispevala $10 Mr. in Mrs. John Močnik za otroško bolnišnico v Sloveniji, in sicer v spomin pokojne Mrs. Anne Potokai-.
Deklica našla smrt v podtaknjenem ognju
Harry W. Rich, 42 let star voznik, troka je snoči skesano priznal, da je podtaknil ogenj v hiši na 1925 E. 75th St., v katerem je našla smrt 11 let stara Marilyn Balough, njena 15 let stara sestra Joane pa se nahaja v bolnišnici v kritičnem stanju.
Rich je na policiji izjavil, da je hotel "ustrašiti" Mrs. Lucille Balough, 37 I6t staro vdovo in mater deklic, kateri je že dalj časa brez uspeha dvoril. Rekel je, da ga je razkačilo, ko jo je videl v družbi z nekim drugim moškim.
Do tragičnega požiga je prišlo včeraj okr.Og 2. ure zjutraj, ko se je Mrs. Balough nahajala z nekim prijateljem v bližnji restavraciji. Obe deklici sta oči-vidno skušali priti iz hiš^, toda radi dima jima to ni uspelo. Šele ko se je Mrs. Balough s svojim prijateljem vrnila, je slednjemu uspelo, da je obe deklici spravil iz hiše. Ognjegasci so skušali z umetnim dihanjem spraviti k življenju Marilyn, toda bilo je že prepozno.
" Rich se bo zagovarjal radi umora. Materialna škoda je mala, kajti hišo so itak nameravali zrušiti in Mrs. Balough se je delno tudi že izselila.
Ne-ameriški odbor pravi, da sta dva duhovnika komunista
PARIZ, 22. nov.—Sovjetska zveza je danes na seji Političnega odbora Z.N. obtožila Ze/dinjene države in Anglijo, da skušata spraviti Palestino pod vpliv svojih oljnih monopolov.
Sovjetski delegat Semen Ča-^
rapkin je izjavil, da Anglija misli samo na interese Transjorda-na, v katerem da vlada kot angleška lutka kralj Abdulah in da hoče kontrolirati Palestino s tem, da združi arabska področja s Transjordanijo, kakor je to priporočil pokojni grof Berna-dotte.
Carapkin je zavrgel Berna-dottov predlog za spremembo delitvenega načrta za Palestino,
po katerem bi Arabci na škodo Židov dobili Negev. Rekel je, da bi organizacija Združenih narodov morala ukaz3,ti umik vseh čet iz Palestine, kar pomeni, da bi se morale umakniti tudi arabske armade, ki so po umiku Angležev preteklega maja vdrle v deželo.
Sovjetski delegat je dejal, da je Bernadottov načrt "novi poskusi da se Združenim narodom vsili sklep, ki bi soglašal z željami združenih generalnih štabov Zedinjenih držav in Anglije in z njihovimi oljnimi monopoli."
Sovjetska zveza želi, da se izvcdf! delitveni načrt
Carapkin je rekel, da Sovjetska zveza želi, da se takoj izvede delitveni načrt Združenih narodov od preteklega novembra.
"Če ne bi bilo intrig Anglije,
bi danes v Palestini bili ustanovljeni dve neodvisni državi brez te krvave borbe," je rekel Carapkin.
Sovjetski delegat je svoje izjave podal po govoru, ki ga je imel kanadski delegat Lester B.
Pearson, ki je apeliral na Arabce, naj priznajo brezupnost poskusov, da uničijo židovsko državo. Pearson je svetoval Arabcem, naj se začnejo pogajati z Židi za upostavitev miru. Toda dal je vedeti, da bo Kanada podprla predlog, da se del Negeva izroči Arabcem, čeprav je to področjo po delitvenem načrtu bilo namenjeno Židom.
AFL zaključila 67. konvencijo
CINCINNATI, 22. nov.—Predsednik International Boilermakers unije Charles MacGowan je danes pred zaključkom 67. konvencije AFL apeliral na delegate, naj ne zahtevajo novo splošno zvišanje mezd, pač pa da bi morali državljani skušati znižati draginjo, odkloniti nevarnost inflacije in na ta način stabilizirati ekonomijo.
MacGowan je dalje izjavil, da delavstvo po preklicu Taft-Hartleyevega zakona ne bo smelo prezreti "javno.blaginjo."
Konvencija se je izrazila za preklic Taft-Hartleyevega zakona in za ponovno odobritev Wagnerjevega. Soglasno je bil izvoljen za predsednika dosedanji predsednik William Green. Bodoča konvencija se bo vršila v St. Paulu, Minn.
Delegati so soglasno odobrili predlog, da se apelira na gen. Douglas Mac Arthur ja, naj "japonskim delavcem da priliko, da sami začrtajo svojo delavsko politiko," nakar je konvencija bila zaključena.
WASHINGTON, 22. nov.— Kongresni odbor za preiskavo ne-ameriških aktivnosti, kateremu načeljuje J. Parnell Thomas, je danes označil dva duhovnika in dve verski organizaciji za komunistične.
Verski časopis "The Protestant" je označen za "časopis, ki fanatično širi komunistično propagando."
Brez da bi podal natančna pojasnila, je odbor v svojem pam-fletu izjavil, da so se komunisti "vtihotapili" v nekatere oddelke YMCA, YWCA (moško in žensko krščansko mladinsko organizacijo), v Epworth ligo in ostale cerkvene organizacije.
Metodistična federacija za socialno akcijo v New Yorku je ena od organizacij, katero je neameriški odbor postavil na seznam komunističnih. Čeprav uradno ni verska organizacija, pa pravi odbor, da "skuša izrabiti ugled metodistične cerkve, da bi pospeševala smernice Komunistične stranke." Druga "komunistična" organizacija je Ljudski verski institut iz Bir-minghama, Ala., ki da je "najbolj zlobna" komunistična skupina, češ da "pridiga komunistične ideje pod pretvezo, da so to krščanski ideali."
Rev. Claude C. Williamsa, direktorja instituta in Rev. Eliot White-a je odbor označil za komunista "odprte sorte."
italijanski premijek v parizu
PARIZ, 22. nov.—Italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi bo v ponedeljek prišel v Pariz na konferenco s francoskim ministrskim predsednikom Henry Queuillom in zunanjim ministrom Robertom Schu-manom. Veruje se, da bo predmet, pogovorov usoda bivših italijanskih kolonij, o katerih bo razmotrivala organizacija Združenih narodov.
Podatki za pošiljanje paketov
Trgovski oddelek U. S. Department ojE Commerce ima na rokah pamflete, ki vsebujejo natančne podatke glede pošiljk v staro domovino, in sicer za vsako posamezno državo posebej. Tako si lahko naprimer brezplačno preskrbite pamflet kakšne predmete lahko pošljete v Jugoslavijo, brez da bi bili podvrženi carini, približno carino, ki se računa na druge predmete, kateri niso proti carine, velikost in teža paketov, itd. Ti podatki se nanašajo na pošiljke darilnih paketov.
Kdor želi naj pokliče telefo-nično, CHerry 7900, Extension 13, ali pa naj piše na zgornji urad, 215 Union Commerce Bldg., Cleveland, O., in vprašajte za "Guide on Sending Gift Package to Jugoslavia".
L
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. •231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)--
For Six Months—(Za šest mesecev)--
For Three Months-—(Za tri mesece)--
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —-
For Six Months—(Za šest mesecev) _
For Three Months—(Za tri mesece)__
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1.918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
UREDNIKOVA POŠTA
NACISTI IN KOLABORATORJI PRIHAJAJO V AMERIKO KOT BEGUNCI
Poročevalec Overseas News Agency Inc. David W. Nussbaum je potoval iz Evrope s prvo skupino beguncev, ki prihajajo v našo deželo na podlagi novega ameriškega zakona za razmeščene osebe. Na osnovi tega zakona bo prišlo v Ameriko 204,000 beguncev, o katerih ameriška javnost le malo ve, kdo so in kaj so.
Nas ameriške Slovence seveda zanima to "begunsko vprašanje," kajti med begunci se nahaja tudi precejšnje število slovenskih domobrancev, kolaboratorjev, vojnih zločincev in zapeljancev. V teku tri letne propagande je A.D. zatrjevala, da so ti "slovenski begunci" pristni borci "za stvar demokracije," čeprav je med njimi prav sigurno tudi večje število "pristnih zločincev," ki so s svojo kola-boracijo z nacisti (kar sama A.D. odprto priznava), povzročili našemu narodu v stari domovini veliko gorja.. S krvjo svojega lastnega naroda omadeževane zločince želi j klerikalna reakcija okrog A.D. pod krinko "borcev za stvar demokracije," "mučenikov komunističnega terorja," itd. spraviti v našo deželo.
Poročilo Nussbauma je bilo priobčeno v nekaterih ameriških dnevnikih, ified ostalih' tudi v včerajšnjemu "Plain Dealerju."
Naše čitatelje bo verjetno zanimalo, kaj o beguncih sodi časnikar, ki je imel dobro priliko, da je preiskal nji-j hovo preteklost, njihovo mnenje, njihov značaj itd., saj je obiskal mnoga taborišča v Avstriji in Nemčiji, govoril z mnogimi uradniki in dobil nedvomno verodostojne podatke.
"Kdo so ti novi in bodoči Američani? Kakšne državljane lahko med njimi pričakujemo?" vpraša Nussbaum. Pristavlja, da je pronašel na svojem potovanju po begunskih taboriščih in ob priliki pogovorov z uradniki Mednarodne organizacije za begunce (IRO), ki je organ organizacije Združenih narodov, nekatera vznemirjajoča dejstva, ki se jih mora povedati in ki bodo presenetila Američane, ker je njihov vpogled v problem beguncev le površen. Američani ne vedo, kaj se nahaja pod tem površjem: nevarnost demokraciji!
Po Nussbaumu je danes več kot 400,000 ne-židovskih beguncev, za katere skrbi v Nemčiji, Avstriji in Italiji Mednarodna organizacija za begunce (IRO). Ko je vprašal nekega uradnika organizacije, kakšne državljane se lahko pričakuje od teh ne-židovgkih beguncev, mu je odgovoril:
"Kot delavci so odlični. To so dokazali, ko so bili pod Nemcem. Kar se pa tiče principov in značaja pa so neza-željivi."
Iz problema beguncev Nussbaum izključuje židovske begunce, z nedvomno točno in pravilno ugotovitvijo, da so Zidje pristno razmeščene osebe—žrtve koncentracijskih in suženjskih taborišč, getov in pogromov. Zadeva z ne-židovskimi begunci pa je drugačna. Ogromna večina slednjih nima sploh pravice, da bi se jim priznalo status "beguncev."
(Pozneje se bomo ozrli na "lakotho stavko" slovenskih beguncev, o kateri je poročala A.D., in katera se je sukala prav okrog tega vprašanja, da se jim prizna "status beguncev.")
"Pravo dejstvo, ki ga moramo zapomniti je, da se je velika večina pravih ne-židovskih razmeščenih oseb iz taborišč vrnila domov. Od osem milijonov beguncev, ki jih je pustila vojna, se jih je vrnilo sedem milijonov, repatriacija pa se še vedno nadaljuje," pravi Nussbaum.
Pomeni, da so se vrnili res pravi begunci, dočim so begunci, ki se zavedajo kazni radi kolaboracije in drugih zločinov, umevno rajši ostali v taboriščih.
"Večina ne-židovskih beguncev, ki so se odločili, da ostanejo—in tvorijo današnjih 400,000 preostalih begun-1 cev—niso vojni begunci, pač pa so se prostovoljno pridru-! žili nacistom pri njihovem umiku iz vzhodne Evrope leta 1944."	1
(Značilno je, da prav A.D. največ piše o beguncih, ki' so zbežali iz Slovenije skupaj z nacisti prav tega leta!) j
"Verjetno je 80 odstotkov obstoječega števila ne-ži-| dovskih beguncev za časa vojne pomagalo na eden ali pa drugi način Nemcem," pravi Nussbaum na osnovi izjave nch^na uradnika IRO in pristavi j, t. da ,so begunska tabo-
O koncertu "Zarje"
Naš priljubljeni pevski zbor "Zarja" špet vabi na enega od svojih številnih koncertov z opereto.
Spet se bliža tako zvani "Zahvalni dan" in ta dan bo letos 25. novembra. Za nas, prijatelje in prijateljice pevskega zbora "Zarja," ima ta dan še poseben pomen. Pomen lepega delavskega petja. Kajti naši ko-rajžni pevci in pevke zbora "Zarja" nam na ta način že mnoga leta prepevajo razne narodne, delavske in partizanske pesmi, kakor tudi umetne in klasične pesmi ter različne operete.
Povem vam pa, prijatelji, da bo letos nekaj izvanrednega. Poleg več drugih lepih pesmi bo zadonela za nas vse, posebno Primorce, Notranjce, Istrijan,-ce, Krašovce — ona šivičeva "Vstajenje Primorske." Koliko strašnega trpljenja, na potoke solz in krvi je prelilo naše ljudstvo, predno se je osvobodilo krutega okupatorja. In sama pesem, ki opeva osvobojen je, blagodejno vpliva na vsakega rojaka in rojakinjo. Ta pesem je pesem časa. Krepka je in glasovno izrazita.
Dalje nam bodo Zarjani zapeli pesem "Na delo." Tudi ta pesem vas bo ogrela in spodbudila. Na sporedu je posebno zanimiva in pomembna pesem za vse članstvo Slovenske narodne podporne jednote in to "Himna SNPJ," ki bo sedaj prvikrat zapeta na odru Slovenskega narodnega doma. Spesnil in uglasbil jo je glavni blagajnik SNPJ Mirko G. Kuhel. Če se podpisani ne motim, je bila ta pesem prvič zapeta na odru v dvorani SNPJ v Chicagi, ko je tam gostoval ob priliki proslave 45-letnice društva "Slavije," št. 1 SNPJ pevski zbor "Zarja."
Podpisani vam ne bom omenjal še druge točke programa, saj boste sami vse slišali in videli dne 25. novembra (prihodnji četrtek) na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Pričetek bo ob 4. uri popoldne.
Pridite kot ste prišli lani in prejšnja leta. Uživali boste med svojimi prijatelji in prijateljicami, med vztrajnimi pevci in pevkami zbora "Zarja," ki vam bodo hvaležni za obilen poset. Vredno je, da jih podpremo, kajti pevci in pevke "Zarje" pojejo za delavski princip.
Podpisani vam hočem povedati še to: Prevozil in prehodil sem veliki del te dežele Amerike. Posebno sem prehodil že sto in stokrat našo slovensko metropolo Cleveland. Povsod sem našel dobre prijatelje in simpa-tičarje našega delavskega pevskega zbora "Zarja," 'kakor v Chicagu, Waukeganu, Milwau-keeju, Detroitu, Toledu, Girar-du, Barbertonu, Akronu, Warren u, Nilesu, Lorainu in mno%ih drugih slovenskih naselbinah po drugih krajih Amerike. Povsod je prijateljev "Zarje." P av te vabim, da pridejo v četrlek med nas; naj se ne dajo ustrašiti sončnega ali pa deževnega vremena. Korajža velja!
Naj še malo omenim o po:1rt-vovalneni delu pevskega zbora "Zarja." Ta zbor vztrajno poje med nami že dolgo vrsto Ie1 in sicer od leta 1916, ali pa c ;lih 32 let. Neprenehoma žrtvuje za naš narod, za naša društva in različne delavske in napredne organizacije. Kamor koli smo jih in jih še vedno vabimo, so se drage volje odzvali, akoravno so poleg časa in skrbi pevci in pevke potrošili tudi nekaj svojega težko prisluženega denarja, jio-sebno pri nastopih v zunanjih
naselbinah. Torej, pri vsakem takšnem nastopu je bil vsak pevec in pevka še finančno oškodovan. Sam zbor pa je veliko pomagal in daroval iz blagajne za različne napredne namene in ideje. Ako vse to malo premislimo, pridemo do zaključka, da je pevski zbor "Zarja" res vreden naše podpore. Zato je več ko prav, da se v velikem številu udeležimo koncerta v četrtek 25. novembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Torej, na svidenje!
Anton Jankovich.
Prispevki za zdravila
Sporočam, da sem po objavi pisma, ki sem ga prejela od Ane Voje iz Litije, ki je prosila za posebna zdravila za njenega sina, osebno prejela prispevke v to svi ho; Neimenovana mi je poslala $5, ravno tako je prispevalo $5 društvo Lipa št. 129 SNPJ, po $1 pa so prispevali: Mary Meklan, Maiy Mahnič, John Renko in, dr. F. J. Kern, ki je tudi obljubil, da bo pre-skrbel zdravila po znižani ceni, ker jih je treba veliko, a denarja ni dovolj na rokah.
Imena onih, ki so darovali v uradu Enakopravnosti, so žs bila objavljena.
Torej, vsem, ki ste pomagali v to svrho, izrekam v imenu ge. Voje najlepša hvala!
Ema Perne.
Za okrašenje ulice Si. Clair za praznike
Trgovska organizacija v okolici St. Clair Ave. je na svoji seji prošli ponedeljek zvečer odločila, da 36 bo St. Clair ulico okrasilo za božične praznike od E. 60 St. do E. 76 St. Namen organizacije je med drugim, da se ustanovi stalno organizacijo, ki bo delovala skozi celo leto.
Trgovci med E. 60 in 68 St. bodo prispevali po $15 za kritje stroškov za razsvetljavo in okraske, ker se je že lansko leto nabavilo nekaj potrebščin v to svrho, in za katere so ti tr--govci prispevali. Trgovci od E. 68 St. do E. 76 St. pa so pro-šeni, ■ da prispevajo po $20, to je $5 več, ker je treba nabaviti dodatno žico za luči in druge potrebščine, dovoljenja, itd., kar je v zvezi s takim podvzetjem.
Radi daljave, ki se jo bo krilo letos, se je odločilo, da bosta dva kraja glavna shajališča — namreč v kopališču St. Clair Bath House in drugo na E. 74 St. in St. Clair Ave., odkoder se bo stalno oddajalo glasbene programe z oglašanjem trgovcev, ki sponsirajo ta program.
Vsi oni trgovci, ki sodelujejo pri temu podvzetju, bodo avto-m§Ltično postali člani St. Clair Merchants organizacije. V preteklosti se je organizacija ba-vila tudi z raznimi dobrodelnimi in civičnimi prireditvami ter se pričakuje, da bo v tem prav-cu nadaljevala.
Do sedaj so za okrašenje ulice St. Clair prispevali sledeči: Dominic Lusin, Božeglav Winery, Zakrajšek pogrebni zavod, Charles in Olga Slapnik, Bukovec Grocery, Jack's Confectionery, Tinb's Cafe, Pavlick Glass Mfg., Sorn's Restaurant, Louis Slapnik, cvetličar, Norwood Beverage (A. i">-upe), Stampfel Dry Goods, Smrekar Hardware, Anžlovar's Dept. Store, Mario's Cafe, Majer Shoe Store, Ogrinc mesnica, Kay Shoe Store, Rogel Tailoring, Oblak Furniture, Kunstel's N i t e Club, James Slapnik, Kekic Grill, Pintar mesnica, Mramor. Groceries, Erste Winery. St. Clair Auto Parts, Grdina Shoppe, Grdina Gift Store, American Home Publish-
rišča polna kolaboratorjev, ki so odprto sodelovali z nacisti, bivšimi člani SS čet in nemško oboroženo silo, kakor tudi ljudje, ki so pomagali pri zatretju na tisoče Zidov.
(Dalje prihodnjič)
ing Co., Mandel's Shoe Store, Furnituijie, SDZ, August Kol-Grdina Mardware, John's Soda lander, Zdesar Service Station, Bar, Miller Bros. Shoe Store, Korošec Winery, Vi-Martin Tanko Meats & Groceries, Ohio Style Shoppe in Doiinar's Cafe.
PRIMORSKE VESTI
Pod Učko gradijo 6500 m dolg predor
Po osvoboditvi Istre in njeni priključitvi k Jugoslaviji je postalo najbolj pereče vprašanje povezave premogovnega bazena Raša—Labin in istrske železnice z našim železniškim omrežjem. Že letos poleti smo začeli graditi 55 km dolgo železnico Lupoglav—Štalije, ki bo omogočila odvoz premoga iz Raše po železnici (sedaj se premog odvaža po morju do Reke), železnico gradi železniško brad-beno podjetje št. 5 v Ljubljani.
Novo progo pa bo treba povezati tudi proti vzhodu z Reko. Čeprav je Lupoglav od Ma-tulj pri Reki oddaljen v zračni črti le 12 km, je sedaj železniška zveza mogoča le preko Št. Petra in Divača, kar znaša 123 km. Zato je sedaj odločeno, da se bo po dograditvi proge Lupoglav—Štalje začela graditi 15 km dolge zvezne proge Matulje —Vranja, ki bo omogočila najkrajšo zvezo Istre z Reko in in ostalo Hrvatsko. Pri gradnji te razmeroma kratke proge bo treba premagati velike težave, ker gorski masiv Učke zelo otež-koča gradnjo. Treba bo zgraditi pod Učko 6500 m dolg predor. Načrti za gradnjo te proge so že odobreni. Pozneje bomo zgradili še progo Pazin—Poreč, za kar so načrti prav tako pripravljeni.
*
Sežanska brigada na gradišču
Novega Beograda šestič
udarna
Glavni štab mladinskih delovnih brigad na gradišču Novega Beograda je pregledal uspehe tekmovanja v počastitev IV. kongresa SKOJ-a in je izdal odlok, s katerim se V. pulski brigadi podeli v trajno last zastavica za najboljše uspehe v predkongresnem tekmovanju od 10. septembra do 10. oktobra.
Z drugim odlokom je bilo izrečeno priznanje drugim najboljšim brigadam. S tem odlokom je bila šestič razglašena za udarno I. sežanska brigada, ki je v počastitev 4. kongresa SKOJ-a ostala na gradišču Novega Beograda še 15 dni potem, ko je opravila svoje dvomesečno delo.
Seznam turističnih krajev
V seznam turističnih krajev je vpisati še Idrijo, kot planinsko turistični kraj. Mestnemu ljudskemu odboru v Idriji je komite za turizem in gostinstvo pri vladi LRS naknadno odobril neposredno izdajanje turističnih potrošniških izkaznic.
Tehnične novos+i
Dve pomembni znajdbi v avtomobilizmu
Vteh dneh je bil na glavni cesti v bližini Prage preizkušen pad tehničnim uradnim nadzorstvom nov češkoslovaški patent, ki bo prihranil gonilno snov pri štirikratnih motorjih. Avtor patenta je peški konstrukter Juri-ca. Njegova priprava vrača v motor vse nesežgane pline, ki tudi sicer dovršeni utesnitvi uhajajo iz cilindra v karter motorja.
Z novim patentom se prihrani 20% bencina, motor ima kljub temu normalen potek. Cena patenta je l.OOO do 1,700 čeških Kron, kakršen je pač obseg cilindra. Pri množični proizvodnji se bo cQna vsekakor znižala.
Narodno podjetje Avtomobilski zavodi AVTE v Pragi je izdelajo zaščitno opremo proti hava-rjji avtobusov v slučaju, da predne pnecmatike naglo počijo. Novi patent so že preizkusili zastopniki češkoslovaškega prometnega ministrstva. Na temelju teh preizkušenj bodo izvedene malenkostne konstruktivne izpremembe; češkoslovaške državne železnice so kupile 10 zaščitnic, ki bodo nampntirane na največje potniške avtobuse Skoda 706 RO.
"Holoplast" nadomešča les
V ladjedelništvu se čedalje bolj uporablja plastična snov ■imenovani "holoplast." Holoplast nadomestuje les pri notranji opremi ladij, toda odporen je tudi prati zračnim izpremem-bam, tako da se lahko uporablja tudi pri gradnji krovov na ladji. Angleži so doslej uporabljali holoplast pri gradnji velikih par-nikov kakor "Queen Mary," "Britannica," "Mauretania," v zadnjem času "Caronia."
Pri gradnji "Britannica" so
porabili 3,500 plošč holoplašta. Med francoskimi ladjami, ki so tudi opremljene s pomočjo te plastične snovi, navajajo "La Marsellaise" in "II de France."
V	zadnjem času pripravljajo tudi v Jugoslaviji ustanovitev tovarn plastičnih mas.
Um,etna čreslovina
Kostanjeve kuture, iz katerih, se pretežno črpa naravna čreso-vina, so ogrožene od rastinskih boezni. škoda je veika zasti v Ameriki, kjer porabjajo etno samo v industriji kože okrog ,136,000 ton čresovine. Strokovnjaki dveh ameriških kemičnih' institutov iz tega razloga že dolgo proučujejo vprašanje umetne proizvodnje čreslovine. Poročajo, da se je raziskovalcem pO' srečilo sestaviti preparat, ki ustrezno nadomestuje naravno čreslovino. Pravijo celo, da se z uporabo novega preparata strojenju kož prihrani na časU i nda se z njim doseže zelo mehek svetlo rumen proizvod. Predor pod Sueškim prekopow
Egiptska vlada je odobrila načrt za izgradnjo predora pod Sueškim prekopom. Družba Sueški prekop je tako opustila načrt, ki je predvideval zgraditev mosta nad samim kanalom.
Novo letalo
V	Franciji so preizkusili novo letalo tipa "Nerecrin." Letalo ima štiri sedeže, motor s 135 konjskimi silami in brzino 285 kilometrov na uro. Značilnost letala je, da porabi le 12 litrov bencina na vsakih 100 kilometrov in je iz tega vidika njegova uporaba najcenejša na svetu.
Springfield, 111. — Dne 12. novembra je po dolgi bolezni um^' Steve Lah, član SNPJ. Star j^ bil 70 let, doma iz Bele cerkve^ Dolenjsko, v Ameriki 43 let. Tukaj zapušča sina in dve hčerii žena pa mu je umrla pred let'-
NAZNANILO
Ker nas je že več rojakov na* prosilo za naslove Jugoslovan* skih oblastev v Zedinjenih državah, naj tu navedemo, da naslo^ jugoslovanske ambasade s® glasi :
Yugoslav Embassy, 1520—16th St.. N. W-Washington 9, D.
Naslov urada jugoslovt^nske-ga konzula pa se glasi: Yugoslav Consulate General' 745—5th Ave-New York 22, N-Pišete lahko v plovenskciWi srbohrvatskem ali an^leškoB" jeziku.
ZAČETNE REGULACIJE KOMISIJE ZA RAZSEUENCE
Zakon za razseljene osebe, kil je bil končno sprejet v juniju, 1948, poveruje oblikovanje re-| gulacij za prepustitev razseljen-cev v to deželo komisiji sestoječi iz treh članov, katere imenuje predsednik ter jih mora potrditi senat. Komisija je bila zadržana v svojem delu več kot dva meseca in to največ radi tega, ker senat ni potrdil imenovanih članov komisije takoj po imenovanju. V komisiji so: Ugo C^rusi, bivši komisar našel jeniškega in naturalizacijske-ga urada; Edvar D'Connor, načelnik pomožne službe Narodne katoliške pomožne konference ter Harry N. Rosenfeld, pomož ni upravitelj Federalne varnostne agenture.
Komisija je 6. oktobra, izdala uvodne ali začetne regulacije, nanašajoče se na glavne točke pripustitve razseljencev v to deželo. Par dni pred tem je predsednik komisiji naročil, da predloži ime slehernega naseljenca izbranega za vstop v to deželo zveznemu uradu za preiskave, to- seveda pred pripustitvijo v Zed. države. Te preiskave ne bodo zadrževale pripustitve razseljencev, ker razsčljenci so temeljito preiskani preden morejo sploh dobiti dovoljenje za prihod v Ameriko. Preiskave ozadja razseljencev, ki ^o določeni za naselitev v U. S. vrši)
štab komisije za razseljene osebe v taboriščih ozir. na licu mesta. Pomaga pri tem delu armada, kjer pa okupacijske čete tega ne morejo, nudi pomoč državni department.
Razseljencem lahko pomagajo v Ameriko sorodniki, prijatelji, delodajalci, ki jih znatiti mislijo uposliti, ali pa pripozna-ne socialne organizacije. Ti pokrovitelji pa morajo zagotoviti Komisijo za razseljence, da (1) bo imel "poglavitni prosilec" (principal applicant) — glava družine — preskrbljeno primerno delo ali službo s plačo, ki je običajna za tako delo ali službo v kraju, kjer se namerava naseliti ter da z njegovim nameščen jem ne bo izrinjen iz dela kak drug delavec ali uslužbenec; (2) da bo imel prosilec in njegova družina varno in sanitarno stanovanje, brez da bi se morala umakniti kaka d r u g a oseba in napraviti prostor no-vodošli družini; da prosilec in njegova družina n e postanejo javno breme; (4) da pokrovitelj pričaka prosilca, ko ta pride iz starega kraja semkaj ter da bo pokril stroške v zvezi s potovanjem prosilca do njegovega končnega cilja oziroma domovanja.
Regulacije se bo po potrebi Š2 spi-emenile, kakor bodo pač zahtevale in narekovale sproti
dobljene skušnje in okolščin®' — Zakon za pripustitev razs^' Ijencev določa, da pride v to d®' želo 205,000 razseljenih oseb teku dveh let. Med temi bo 200^ nedavnih »beguncev iz CehoslO' vaške, 3000 sirot pod 16 leti po možnosti kolikor mogoče ve'' poljedelskih delavcev med ost*' Umi begunskimi naseljenci. 2»' kon dalje določaj da se izda odstotkov viz beguncem iz dežel, ki so bile priključene tuj' sili, torej pretežno razseljeni"^ osetiam in baltiških dežel in vzhodnih provinc predvoj'^'' Poljske. Kot že rečeno bo d" imeli prednost poljedelski dela^' ci, dalje gradbeni delavci in krojaški delavci, kakor tudi piof^' sijonalci s kako posebno nostjo ali izurjenostjo na tehnike ali v kaki drugi pokli*^' ni profesiji. Prednost imajo veda tudi oni, ki bodo sprejtf]'^' Ijivi za hišna dela (služkinP itd.) dalje krvni sorodniki riških državljanov ali zakonit'' pripuščenih tu bivajočih tuje zemcev. Razseljene!, ki bo d" upoštevani za pristopitev ^ Ameriko, morajo dokazati, so prišh v Italijo ali pa v bi"'' tansko, ameriško ali francosk" cono okupacije v Nemčiji Avstriji v času od sept. 1. dec. 22., 1945 ter da so tamk"'' bivali do 1. jan. 1948.
Common Coun^''
23. novembra, 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Z. Frank:	"
ŽIDJE GRADE DRŽAVO V PALESTINI
Do nekaj let nazaj je svet le malo vedel o Židih v Palestini. I^anes, ker je tam vojna, je Palestina predmet splošne pozornosti.
Uradno je bila država Izrael, ki šteje 800,000 židovskih prebivalcev, proglašena za neodvisno dne 14. maja, 1948. Ali Bobena dežela ni ustvarjena v enem dnevu. Kakor so kolonisti iz Anglije in drugih dežel gra-•^ili ameriško deželo skozi dobo 150 let pred ameriško revolucijo, tako so židovski kolonisti iz Vzhodne Evrope in iz dežel v "^ugih krajih sveta gradili novo deželo v Palestini tri generacije pred proglasitvijo države v teku sedanje vojne. Za Žide, ki ®o kolonizirali Palestino, to ni bila nova dežela. Bila jim je njihova zgodovinska domovina ^ očetnjava.
V starodavnih časih so Židje prebivali v Palestini — bili so G&rod, ki je postal mogočen pod kraljem Davidom. Tisoč let kas-dasi je dežela sama prišla pod Rim, so še vedno imeli svojo državo ali pa so bili izgnani v druge dežele, tako da so kma-bili raztreseni po vsem sve-Palestina je tedaj postala opuščena dežela, ki je prehaja-
la
iz rok v roke in bila pod vla-
^0 Rimljanov, Bizantincev, 8a. '^cenov in Turkov. Toda nobeno ljudstvo se ni udomačilo ^ Palestini. Noben nov rod se ni Ustanovil tamkaj in si zgradil ®^ojega središča. Nikdar posebno Važna kot arabsko središče, J® Palestina polagoma propada-in postala ena najmanjših in ^^jmanj rodovitnih dežel Sred-Vzhoda.
V prvih stoletjih njihovega Pi'Ggnanstva po svetu, so Židje Golili, da bi njihov rod doživel ko jim bo -Vsemogočni Ottiogočil povratek. v njihovo prvotno domovino Palestino.'V Modernejši dobi pa so prišle go-tove spremembe. Nekateri Židje, posebno oni, živeči v zapadni Evropi_ so pričeli sami sebe šte-za Francoze, Nemce ali An-Sleže židovske vere, medtem ko drugi, v glavnem oni v izhodni Evropi, obdržali svojo
poino identiteto kot Židje ter so polagoma prišli do zaključka, da jim bo mogoče ohraniti to identiteto le ako bo obnovljena njihova starodavna domovina v Palestini. Prepričani so bili, da je potrebno obnoviti to njih pr-j votno domovino, da se rod reši pred vednim preganjanjem. Menili so, da dokler ne bodo imeli svoje lastne domovine, bodo vedno zatirani in predmet sum-nje.
Mnogi dobrc^ znani kristjani so bili istega mnenja. Nekateri so celo skušali organizirati gibanje, da se pošlje Žide v Palestino in to prej nego so Židje sami pričeli delovati v tem prav-cu. Nepoleon I., Napoleon III — vladarja Francije, Henri Du-nant, švicarski ustanovitelj Rdečega križa, Lord Shaftesbury iz Anglije in mnogi drugi sloviti Angleži so bili med temi ljudmi, ki so hoteli pomagati Židom, da si ustanove lastno domovino.
Židje so pričeli ustanavljati svoje prve agrikulturne kolonije v Palestini v 1. 1870. Začetek je bil, naravno, počasen, toda kmalu so zrasle še druge agrikulturne kolonije po deželi, posebno ko je gibanje bilo organizirano na prvem Sionskem kongresu 1. 1898. Od vseh dežel v katerih so Židje živeli in skušali ustanoviti agrikulturna naselja, je bila Palestina najtežavnejša. Zemlja je bila revna in zanemarjena' in dežela polna močvirij. Oteževalo je stanje spočetka tudi pomanjkanje sredstev, šele ko se je eksperiment obnesel in je šel o tem glas po svetu, so se začeli bogatejši Židje zanimati in so podprli koloniste finančno.
Vkljub potežkočam je Palestina nudila mnoge prednosti, ki jih ni bilo najti v drugih deželah. Bila je to dežela, katero so se židje naučili ljubiti že izza mladega ter so bili pripravljeni žrtvovati in delati zanjo. Bila je skoro neobljudena dežela, torej so mogli tu graditi svojo domovino. In če trše so delali, tembolj so bili navezani nanjo, saj je bila sad njihovega dela in prizadevanja.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SGHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Kmalu je postalo jasno, da Židje uspevajo kot farmarji' v Palestini. Vendar se niso omejevali zgolj na farmarstvo in grajenje našel j, pač pa so gradili tudi mesta, ceste, šole, univerzo in v doglednem času tudi svojo armado. Stari hebrejski jezik je bil oživljen, dasi je bil skoro tisoč let ohranjen večji-del le v knjigi.
Do 1. 1917 so Židje kolonizirali Palestino brez kake vladne pomoči in aktualno tudi navzlic oviram, ki jim jih je metala na pot turška vlada, ki je tedaj imela deželo pod svojo oblastjo. Bilo je v tem letu — 1917 — ko je britanska vlada obljubila Židom, da jim bo pomagala vzpostaviti ' njihovo narodno domovino v Palestini. Skoro sleherna druga vlada na svetu je in-dorsirala to idejo in obljubo in na tej podlagi je Velika Britanija tudi dobila mandat nad Palestino. Spočetka je bila bri-tahska obljuba in pomoč velika spodbuda, ali polagoma so Angleži pričeli popuščati pri svojih obljubah in pomoči ter gledati kako bi omejili porast židovskega prebivalstva v Sveti deželi. Židje so protestirali. V dobi od 1. 1939—1947 so postali odnošaji čezdalje bolj napeti in trpki, tako' da je angleška vlada končno zaprosila Združene narode naj rešijo palestinsko vprašanje.
Istočasno so nastale neprilike med Židi in Arabi. Medtem, ko se je bila dežela izboljševala pod pridnimi rokami in prizadevanjem židovskih naseljencev, so namreč zjičeli prihajati notri Arabci iz sosednjih dežel in so se tam ustanavljali. Kakor je beležil napredek ves arabski svet tekom zadnjih 25 let, tako so napredovali tudi Arabci živeči v Palestini. Napredovali so tem hitreje, ker so' jim bili Židje vzgled. Tako sta se končno razvili v Palestini namesto ene dve . narodnosti in obe ■ istočasr no in vzporedno. Vsaka je ho-
tela imeti Palestino zase. Ali, četudi so Židje tvorili samo eno tretjino prebivalstva, so pa bili v napredku daleč pred Arabci.
Združeni narodi so na svoji posebni seji imenovali komisijo, ki je bila poslana v Palestino, da preuči tamkajšnji problem do dobrega. Poročilo te komisije je vključevalo priporočilo, da se Palestino razdeli med Arabce in Žide. Po dolgotrajnih debatah so Združeni narodi 29. novembra leta 1947 odobrili poro- i čio, po katerem je bila Židom priznana palestinska zemlja v predelih koder so živeli v večini, obenem pa tudi puščavsko predel je Negev na jugu, ki je skoro neobljudeno. Z nadaljnim trdim delom, bi mogli Židje spremeniti Negev v rodoviten kraj ter bi s tem pripravili domovanje za milijon Židov iz drugih dežel, kjer čakajo prilike, da se naselijo v Palestini.
Nadaljnji dogodki so še sveži v spominu vsakogar, ki je sledil razpletu palestinske zadeve. Bojevanje, premirja, novi predlogi glede razdelitve dežele, nadaljujoča s e sovražnost med "Arabci in Židi, združena z nesporazumi med Arabci in velikimi silami samimi, vse to do-prinaša k temu, da je situacija v Palestini še vedno nerešena. Eno je gotovo, nova Izraelska država bo ostala in Židje bodo še naprej delovali zanjo in jo gradili, kakor so pričeli pred mnogimi desetletji. Kaj vse so v tem pogledu dosegli dosedaj, bo obravnavano v članku, ki bo sledil.
Common Council
ciji. Leo, ki stanuje na 3360 S. 37 St., je že v visokih letih, toda bolezni se dobro otepa.
Dunellen, N. J. — James Uča-kar se je ponesrečil pri vožnji z avtom in se nahaja v bolnišnici. Vozil se je z nekim svojim prijateljem, ki je zavozil v trok, kateri je pred njim mahoma ustavil. V njegov avto pa je zadel neki drugi avtoist, ki je bil tudi odpeljan v bolnišnico.
Mici Finkšt, Predovičeva uli-
Vesfi iz življenja ameriških Slovencev
Milwaukee. — Leo Krzycki, znani predsednik Ameriškega slovanskega kongresa, se je zadnje vrnil i%:'bolnišnice, kjer se je moral podvreči opera-

i
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga: pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 2730
SELIŠKAR:
fRžAŠKA CESTA
ROMAN
(N(idal}cvanjc)
Naglo je planila iz postelje, v kuhinjo in podrsnila vžiga-'^0 ob štedilnik. Papir je za-' ^^tol in hitro zagorel. Potem odprla okno na vrt; tam so i liščki. Pravkar je mladi za-Zapuščal gnezdo. Sonce je 'Jalo in skozi vežna vrata je 1'^vihrala Marička. Mojster je , ^l^il na dvorišče. Pes je veselo
v da, vdam se!" je dahnila enkrat. Srce ji je nemirno ^^%ralo, ko je slišala korake po . upnicah. Po dolgem, dolgem se jih je razveselila.
XIII.
je odsihmal tiral. Knjiga ^ je postala novo ^ razodetje,
nov svet velikih in lepih misli in ponoči je včasih bral ob sveči, ker ni mogel zapreti knjige, ki mu je na vsaki strani povedala toliko novega. "Domače in tuje šivali" je prebral do konca in ni se mogel dovolj načuditi nepregledno dolgi vrsti vseh mogočih zverin, ptičev, rib in žu,-želk. O, kako je svet velik in raznolik! Kako .malo prav za prav človek ve ob domačem ognjišču. Komaj za naprstnik!
Ko je prišel tako do vira skrivnosti, je neusmiljeno hlastal po papirju in kar čutil je, kako se mu glava napenja od slonov, tigrov in kitov, saj je i tako za njimi pogledal tudi v ' prostrani svet; v Saharo k le-
vom, v Indijo k tigrom, v globoke oceane k morskim psom, v Avstralijo 1\ kengurujem, na severni tečaj k belemu medvedu; spoznaval je celo vrsto novih ljudstev: Zamorce, Indijce, Japonce, Kitajce, Eskime—joj, koliko je tega na širnem svetu! Njegova misel se je sprostila in ' pričela na široko zajemati ne 'samo daljne, neznane svetove,-temveč tudi vse, kar se ju vrtelo J okoli njega.
I Vse drugače je zdaj opazoval liščke na jablani in če jih je i poprej gledal le z očmi strast-'nega ptičarja, ki hoče za vsako 'ceno ujeti lepo ptičko, je zdaj 'opazoval te ljubke živalce s sr-jcem polnim ganotja ter z očmi polnimi razumevanja. Toda dva j si je le vzel iz gnezda in jima napravil prostorno gajbico, kjer 'sta skakala, čerikala in se guga-la, da je imel z njima veliko veselja.
j Potem pa se je lotil knjige pe-,smi. Simon Jenko jih je bil napisal, toda s to knjigo je bilo
teže. Pesem je vendar v knjigi tako postavljena kakor stebriček, pesem se vse drugače čita kakor povest in če jo bereš na glas, zveni nekako kakor muzi-ka, druga spet kakor orgije, tretja pa, vesela vse—tralalala— je poskočna kakor glas harmonike na svatbi.
Ko je sprva vse pt^snii zaradi strasti do čitanju prebral do konca in je drugckrat odprl 'knjigo kar v sredi nekje in počasi čital verz za verzom, je občutil, da se mu je v srcu nekaj zgenilo, nekaj otožnega, milega, znanega, da je nehote skozi pesem stekel po cesti nazaj v Kožarje na barje k svoji šeki in Čuvaju, k Miei in Jožetu ter Franci in da ga je prevzelo sil-'no hrepenenje po dornu. Potlej je čital pesem še enkrat:
Zapoj mi, ptičica {jUisno, Zapoj mi pesem žalostno. Ki 1)0 mi v srce segala, Občutkom se prilegala.
ca 18, Sisek, Jugoslavija, bi rada izvedela za svojega moža Franka Finkšta, star 50 let, doma iz Trnovca, Sp. Rečica v Savinjski dolini. Pred leti je živel v Little Fallsu, N. Y. Ako kdo iznied rojakov ve zanj, naj ji sporoči na gornji naslov.
TEKOM ČASA.
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora.
Njegov naslov je
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.; vhod samo
na E. 62 St.
Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv.
Tel.: EN 5013

Naročajte, širite in čitajte Enakopravnost!"
Zastopniki ^^Enakopravnosti
Za St. clairsko okioije:
JOHN RENKO 1016 E. 76th St.
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ 775 East 236 St. REdwood 4457
Za newbursko okrožje:
FRANK RENKO 11101 Revere Ave. Diamond 8029


$2163.45
Uncle Sam will pay to any wage earner thrifty endtigh to tuck away only $3.75 a week in U. S. Security Bonds for the next ten years, the sum of $2,163.45.
And Uncle Sam will help you tuck it away, too—automatically, each and every week—through the Payroll Savings Plan where you work.
Sign up for the Payroll Savings Plan today during the Security Loan Drive—and be well rewarded with financial security ten years from now. P. S. If you are in business or a profession, and the Payroll Savings Plan is not available to you, you can sign up for the Bond-A-Month Plan at your local bank.
PICK OUT YOUR OWN REWARD HERE!
SAVI EACH WEEK	AND YOU WILL HAVE		
	In 1 Y*ar	In 5 Y*ar«	In 10 Ytan
$ Sl50	$130.00	$ 668.97	$ 1,440,84
3.75	195.00	1,004.20	2,163.45
7.S0	390.00	2,009.02	4,329.02
12.50	650.00	3,348.95	7,217.20
18.?5	975.00	5,024.24	10,828.74
m
'1m
America's Security is YOUR Security
ENAKOPRAVNOST
Thin la an oSctal XT. S. Treasury advertisement—prepared under aaspteea ot Treaairfr	«nrf Adratttalog Couttott,
Pa travnikih sprehajam nv, prelepe try am rožice; Oj, rožicc diše lepo,
A rMmc duha nimajo.
Ljudje okroy mene se vrsle, >Sc smejejo in vefiele;
Moj duh teman je in 7nolči, Nikomur nič ne (jovori.
Star sedemnajsl koinuj let Zaničeval že ves sem svet, In vem , da v srečo to mi ni, . Pa mi tako sreč veli.
In še enkrat jo je znal na pa"-met.
Tako se mu je pamet bistrila; srce odpiralo in vse fantovske norčije sJ zaniirale druga za dru.^o. Postajal je resen, možat in če so ga drugi vajenci vabili s seboj na igro na rimski zid ali pa ka,m drugam, kjer so se pretepali, dražili dekleta ali pa s ključi streljali, je ostajal rajši doma. Kupil si je zvezek in je vse pesmi prepisoval. O, kako je bila roka okorna in prsti trdi,
ko je prepisoval prvo pesem! Včasih je celo pozabil, kako se napiše ta ali ona črka in je prosil gospodinjo, da mu je napisala na posebno polo vso abecedo z velikimi in majhnimi črkami. V šoli ni nikoli pisal. ■ Doma se je vadil pisati s kredo na vrata, potlej pa ni imel zvezka v roki vse do sedaj, ko mu je spet knjiga, odprla željo po vedi in učenosti. Sam se je po bukvah dokojDal do pike in je tako nehote ugotovil, da se prične vsaka nova misel pisati z veliko začetnico. In ko je napisal prvo j)ismo, je občutil veliko slast napisane besede; čeprav jo trda roka pisala okorne pismen-ke, je bil vendarle ponosen nase, saj se jo znal podpisati; napisati je znal piijmo in ga poslati daleč po svetu.
Seveda so bile misli v pismu od sile preproste, mnogo besed napačno napisanih, toda umel si ga in to je vendar poglavitno, ko ti papir pove, kaj si hotel povedati. Uglajenost besed in
misli pride sčasoma, časa pa je še mnogo, čemu bi se človek silil razumeti vse kar v nekaj dneh in tednih!'Noči so kratke, telo je od dela utrujeno, le vsako stvar ob svojem času!
Ko je tako zapravil nekaj noči z branjem in pisanjem, je čutil, da je podnevi medel in nič kaj pripraven za delo. Mojster ga je od strani opazoval, mrščil obrvi in, ko mu je nekoč od zaspanosti kladivo omahnilo na tla, ga je povabil s seboj zadaj na vrt in ga trdo pestil. •
"Fant, fant, kaj pa počenjaš?"
"Nič takšnega, kar bi no smel!" je dejal Tine mirno.
"Morda počneš kaj sam s seboj, da si tako medel in bled? Le kar po pravici povej, saj ti hočem dobro!"
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
TRETJA KNJIGA
(Nadaljevanje )
Cerkasavci, vsi nižinci so bili na vso moč za Krasnova. Starcem je bil pri srcu general Jurijev vitez; marsikateri je služil z njim v japonski vojni. Častnike je mikala preteklost Krasnova: gardist, svetovljan, nad vse omikan general, ki je bil na dvoru in v spremstvu njegovega imperatorskega veličanstva. Liberalnim razumnikom je godila okoliščina, da Krasnov ni bil samo general, mož, ki se zna vojskovati in sukati vojake, ampak povrh tega še pisatelj, katerega povesti iz častniškega življenja so z užitkom prebirali svoj čas v prilogi "Njive"; če pa je pisatelj, se vendar pravi, da je kulturen človek.
Po skupnih prostorih so za Krasnova divje agitirali. Ob njegovi postavi so zbledela imena drugih generalov. O Afrikanu Bogajevskem so častniki — pristaši Krasnova ■— šepeta je širili govorice, češ da sta Bogajev-skij in Denikin iz istega testa in da bo, če izvolijo Bogajevskega za atamana, brž ko pometejo boljše vike in pridejo v Moskvo — konec vseh kozaških prednosti in samostojnosti.
Bili so tudi nasprotniki Krasnova. Neki odposlanec, učitelj, si je zaman prizadeval, da bi umazal generalovo ime. Učitelj je lazil po sobah odposlancev in strupeno kakor komar piskal kozakom na kosmata ušesa:
— Krasnov, pravite ? Oh, grintav general in pisatelj, ki ni psa vreden! Dvorni štulež, podrepnik! Človek, ki bi rad tako rekoč dobil narodno glavnico in ohranil demokratično ne-
omadeževanost. Ampak, le pomnite me, prodal bo Don prvemu kupcu, čez ramo! Plitvež. Politika ga je toliko ko nič. Ageje-va je treba izvoliti! Ta — ti je čisto drugačen možak.
Toda učitelj ni imel uspeha. In ko so se prvega maja, tretji dan posvetovanja, razlegli glasovi :	^
— Povabite generala Krasno-I va!
! — Blagovolite . . . I — Najponižnije . . . I — Prosimo!
j — Naš ponos!
I — Naj pride, naj nam pove. j kar je treba! — se je vsa pro-' stoma dvorana vznemirila. 1 Častniki so zamolklo udarili v dlani, kozaki so se ozrli po njih in začeli tudi sami okorno, I potihoma tolči. Črne, od dela ustrojene roke so dajale suh, I treskajoč, tako rekoč kar ne-: prijeten glas, ki je bil popolno-•ma nasproten blagi muziki plo-i skanja, ki je prihajala od ma-; ziljenih blazinic na rokah go-spodičen in gospa, častnikov in I dijakov, ki so napolnili galerijo ] in hodnike.
Ko pa je na oder mladeniško ; slovesno prikorakal visok, za ; staven, ne glede na leta lep ge neral v uniformi, na gosto po [ suti s križci in odlikovanji, z ' naramkami in drugimi zname-I nji generalskega dostojanstva j — je po dvorani čez in čez za-: valovalo ploskanje in kričanje. I Ploskanje je naraslo v ovacijo. Vihar navdušenja se je gnal j med vrstami odposlancev. V generalu z zbeganim in vznemir-1 jenim obrazom, stoječim kakor 1 pri slikanju, so mnogi videli me-
KONCERT in OPERETA "BELI TELOVNIK'
PEVSKEGA ZBORA "ZARJA"
NA ZAHVALNI DAN 25. NOV. 1948 v avditoriju Slov. nar. doma na 6417 St. Clair Ave.
PRIČETEK OB 4. URI POPOLDNE
PROGRAM
1.	(a) Venček narodnih pesmi (Dr, A. Dolinar)
(b)	Londonderry Air (Old Irish Melody)
(c)	Vstajenje Primorske (P. Sivec), partizanska
MEŠAN ZBOR
2.	(a) Zdravica (Pohar KlopCiC), partizanska (b) Ko jaz pridem vrh planin
TRIO:
Katherine Ji^rman, Alice Tekavec in Frank Elersich
3.	(a) Vrnitev (A. Mihevčič)
(b) Razstanek (H. Volarič), partizanska KVARTET:
Albert Fatur, John in Frank Kokal in Andy Turkman
4.	(a) Pesem (V. Vodopivec)
(b) Pesem slovenske mladine (K. Pohar), partizanska SOLO: Jennie Fatur
5.	(a) Liebestram
(b) Indian Love Call
SOLO ŽIVŽG: Joe Tekavec
6.	(a) Le vkup uboga gmajna (b) Oj zlata vinska kaplja ti
SOLO; Frank Kokal
7.	Oj tam za goro
DUET: Jennie Fatur in Tony Perušek
8.	(a) Mam prav fletno navajeno zavber dekle (b) Uspavanka
DUET: Josephine Turk in Alice Tekavec
9.	(a) Desert Song (S. Romberg)
(b) Jagerček mlad
DUET: Jennie Fatur in Frank Kokal 10. (a) Nazaj v planinski raj (A. Nedved)
(b)	S pesmijo na delo (A. Grabnik), partizanska
(c)	Himna SNPJ (Mirko Kuhel)
MEŠAN ZBOR
ODMOR
11. Opereta
"BELI TELOVNIK"
GOSPA URH, lastnica privatne gospodinjske šole
TILKA ^ .
MARICA učenke
IVANKA J
MILAN, mlad trgovec
GOSPA NADUeiTELJICA, mati Tilke
Mary Bozich Joiephine Turk Alice Tekavec Jennie Fatur Tony Perušek Victoria Poljšak
UČENKE GOSPODINJSKE ŠOLE	pevke zbora Zarja
REŽISERKA—SOPHIE ELERSICH PRI KLAVIRJU—EDWIN POLJŠAK ZBOROVODJA—J. V. KRABEC ODRSKA ŠEPETALKA—MILKA KOKAL
Po programu se vrši ples in prosta zabava Za ples igra Lou Trebarjev orkester
I del odsev nekdanje carske mo-
iči
1
1 Panteleju Prokofjevicu so stopile solze v oči in dolgo se je vsekoval v rdečo ruto, ki jo je bil potegnil izpod čepice. "To ti je — general! Precej vidiš, da je na mestu! Kakor sam car, saj mu je še na pogled podoben. Nekako spominja n a rajnega Aleksandra!" — je premišljal in ginjeno ogledoval na odru stoječega Krasnova.
Svet — imenovan "Svet za rešitev Dona" — je zasedal zla-goma. Na predlog predsednika Sveta, stotnika Janova, so sprejeli sklep o nošenju naramk in vseh znamenj odličja, lastnih vojaškemu poklicu. Krasnov je imel bleščeč, mojstrsko sestavljen govor. Ginljivo je govoril o "Rusiji, ki so jo oskrunili boljševiki", o njeni "nekdanji moči", o usodi Dona. Orisal je trenutni položaj, se na kratko dotaknil nemške zasedbe in vzbudil hrupno pritrjevanje, ko je ob koncu govora vzneseno spregovoril o samostojnosti don_ ske dežele po boljševiškem porazu.
—	Vrhovni kozaški svet bo vladal donsko zemljo! Kozaki se bodo otresli revolucije in obnovili ves lepi starodavni red kozaškega življenja in mi bomo, kakor nekoč naši predniki, zaklicali na ves glas in mogočno: "Naj živi veliki car v kremeni-ti Moskvi, mi kozaki pa na ti hem Donu!"
Tretjega maja je bil na ve černem zasedanju s sto sedmimi glasovi proti tridesetim in z desetimi, ki so se vzdržali, izvoljen za kozaškega atamana ge-neralmajor Krasnov. Ni sprejel atamanskega žezla iz rok kozaškega stotnika, ampak je postavil pogoje: potrditi morajo osnove zakona, ki jih je predložil Svetu, in mu prepustiti neomejeno oblast atamanske moči.
—	Naša dežela je pred pogi nom! Samo če popolnoma zaupate atamanu, prevzamem že zlo. Čas zahteva, da delamo prepričano in da se do kraja za vedamo izpolnjevanja dolžnosti da vemo, da nam Svet — najvišji glasnik donske volje — zaupa, ko bodo v nasprotje bolj ševiški samopašnosti in anar hiji, postavljene trdne pravne osnove.
Zakoni, ki jih je bil predložil Krasnov, so bili v naglici pre narejeni, površno obnovljeni za-iconi nekdanjega carstva. Kaj bi jih Svet ne sprejel? Z veseljem so jih potrdili. Vse, še ponesrečeno predelana zastava, je spominjalo na prejšnje: moder, rdeč in rumen podolžen pas (kozaki, tujci, kalmiki); samo vladni grb je na ljubo narodnemu čutu doživel korenito spre membo: namesto roparskega dvoglavega orla z razprostrtimi perutmi in razkrečenimi kremplji je bil naslikan gol kozak v kučmi zraven sablje, puške in opreme, sedeč okobal na vinskem sodcu.
Eden izmed klečeplazniških odposlanskih preprostežev je hlapčevsko pobaral:
—	Ali blagovoli njihova pre-vzvišenost predlagati kako spremembo ali predelavo v zakonih ki smo jih sprejeli za osnovo?
Krasnov se je milostno nasmehnil in si dovolil poigrati se s šalo. Nadebudno se je ozrl po članih sveta in z glasom človeka, ki ga je razvadila splošna pažnja, odgovoril:
—	Prav. Za člene osem in štirideset, devet in štirideset i n petdeset — glede zastave, grba in himne. Lahko mi predložite katero koli zastavo — razen rdeče, kateri koli grb — razen judovske peterokrake zvezde ali kakega drugega masonskega znamenja in katero koli himno — razen "Internacionale".
Svet se je zasmejal in potrdil zakone. Potem pa se je ata-manova šala še dolgo širila od ust do ust.
Petega maja je bil svet raz-puščen. Utihnili so zadnji govori. Poveljnik južne skupine.
Uncle Sam Says

The years fly by quickly and before you know it the little "toddler" is ready for the bip decision. Should he, can he go to college? Tomorrow's problems will be so much easier to face if you get the habit of regular savings today. The safe, sure and convenient way to save is to buy U* S. Savings Bonds on the automatic Payroll Savings Flan where you work. Or, if self-employed, use the Bond-a-Month Plan at your bank. Every $3 put into U. S. Savings Bonds today will return you $4 in ten years.
U.S. Treasury Department
polkovnik Denisov, desna roka Krasnova, je obetal, da bodo v najkrajšem času opravili z bolj-ševiško prekucijo. Člani sveta so se razhajali pomirjeni, veseli tako posrečene izbire atamana kakor tudi novic z bojišča
Na vso moč vznemirjen, prežet od radosti, ki ga je razganjala, se je peljal iz donske prestolnice Pantelej Prokofjevič. Bil je neomajno prepričan, da je prišlo žezlo v zanesljive roke, da bodo boljševiki v kratkem razbiti in da se bodo sinovi vrnili domov. Starec je sedel v železniškem vozu pri oknu in se s komolcem opiral ob mizico; v ušesih so mu še odmevali poslovilni glasovi donske himne, v dno zavesti so mu segale oživljajoče besede in videti je bilo, da se je to pot prav zares "raz-valovil in razgibal pravoslavni tihi Don".
Ko pa se je Pantelej Prokofjevič peljal nekaj vrst iz Novo-čerkaska, je zagledal skozi okno prednje straže bavarske konjenice. Gruča Nemcev na konjih se je pomikala po' brežini železniškega nasipa nasproti vlaku. Jezdeci so mirno čepeli v sedlih, rejeni, zavaljeni konji so opletali s kratko pristriženimi repi in se svetili pod žarkim soncem. Pantelej Prokofjevič se je nagnil vnic, žalostno dvignil obrvi in gledal.
kako so kopita nemških konj zmagoslavno poplesovaje teptala kozaško zemljo, in še dolgo potem je pobito lezel v dve gube, težko dihal in se s šiiokim hrbtom obračal proti oknu.
2
Z Dona so čez Ukrajino dr-drale rdeče kače železniških voz, ko so odvažale v Nemčijo pše-nično moko, olje, jajca, vole. Na ploščadih so stali Nemci v šajkačah, v modrosivih suknjičih, z bodali, nasajenimi na puške.
Trpežni nemški škornji iz rumenega usnja, z močno okovanimi petami so copotali po don-skih potih, bavarska konjenica je napajala konje v Donu . . . Na ukrajinski meji pa so se mladi kozaki, ki so jih bili komaj obrusili v Persianovki, pa jih že poklicali na bojišče, tolkli s petljurovci. Skoraj pol na no vo sestavljenega dvanajstega donskega kozaškega polka je leglo pri Starobeljskem, ko je osvojila deželi dobršen kos ukrajinskega ozemlja.
Na severu je trg Medvedičje^ ustje šel iz rok v roke; zavzel ga je Mironov z oddelkom ko-zakov - rdečegardistov, ki so se mu nabrali iz vasi glazunovske-ga, novoaleksandrovskega, ku-milženskega, skurišenskega in' drugih okrajev, čez eno uro pa ga je stisnil oddelek belih partizanov častnika Aleksejeva in po ulicah so švigali plašči gimnazijcev, realčanov in semeniščni-kov, ki so bili jedro oddelka.
Proti severu so se iz kraja v kraj kakor reka valili gotenje-donski kozaki. Mironov se .je umikal proti mejam saratovske gubernije. Skoraj vse hoprsko okrožje je bilo očiščeno boljše-vikov. Proti koncu poletja j e donska vojska, nabrana iz ko-zakov vseh letnikov, kar jih je moglo nositi puško, stala ob mejah. Vojsko so spotoma preurejali, jo izpopolnjevali s častniki, ki so prispeli iz Novočer-kaska, tako da je bila že res podobna pravi armadi; maloštevilna krdela, ki so jih postavili okraji, so se vlivali; obnavljali so se prejšnji redki polki s prejšnjim moštvom, kar se ga je rešilo iz nemške vojne; polki so se družili v divizije; v povelj-
stvih so praporščake zamenjali trdni polkovniki; polagoma so menjavali tudi predstojniško osebje.
C Dalje prihodnjič)
Pre-Holiday Sale
Guaranteed Used Cars
'46 Ponliac Streamlined Sedan Coupe (Wine)
'46 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (Gray)
'47 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (Gray)
'47 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (Black)
See PHIL SUMRADA
C. J. HARMON, Inc-
2926 MAYFIELD RD. EB
F O R N E Z I
Novi fornezi na premog, olje, olin, gorko vodo ali paro. Resetting «15 — eiSCenie $5; premenjamo stare na olje. Thermostat,
Tinning & Roofing CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorino slovensko
TRGOVINA NAPRODAJ
Poceni se proda trgovina s gro-cerijo in mesom v Collinwoodu. Velika zaloga grocerijskega blaga in poleg se dobi stanovanje s 4 so-bami. Za podrobnosti pokličite
beachland realty
'	IV 1012
JUGOSLOVANSKE POŠTNE ZNAMKE
dobite pri AUGUST KOLLANDER 6419 St. Clair Ave. Clev*l*!*d 3, Ohio
Proda se trgovina
Radi resne nesreče sem prisiljen prodati mojo "self-serve" trgovino z grocerijo in mesenino, nahajajočo se na prometnem vogalu na eni glavnih ulic. Imam C 2 licence za pivo. V enem letu sem imel prometa za $138,814.57. Moderna oprema in inventar za skupno $11,000. Kdor želi podatke naj piše na BOX 637 A c /o Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave.
ČLANI in PRIJATELJI
Kluba Slov. društvenega doma na Recher Ave.
SO vabljeni na prosti pečen kostanj na
Zahvaliti dan
v klubovih prostorih.
Okusen prigrizek — dobra zabava in vsakovrstna pijača.
VABI
VODSTVO!
Razprodaja pred prazniki
Garantirani rabljeni avti
'46 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (temno-rdeč)
'46 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (siv)
'47 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (siv)
'47 Pontiac Streamlined Sedan Coupe (črn)
Vprašajte za PHIL SUMRADA
C. J. HARMON, Inc.
2926 MAYFIELD RD. ER 2400
JOHN ZULICH INSURANCE
agency
Frances Zulich
18115 Neff Rd., IV 4221
Se priporočamo rojakom zs naklonjenost za vsakovrstno zrn varovalnino.
VAŠI ČEVLJI
BODO ZGLED ALI KOT NOVI. ako jih oddaft« ▼ popravilo zanesljivemu čevljBfiU' ki vedno izvrši prvovrstno delo.
Frank Marzlikar
16131 ST. CLAIR AVE.
Vas muci glavobol?
Nabavite si najboljše tablete proti glavobolu v na®* lekarni. Cena 50c.
Mandel Drug
LODI mandel, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR
15702 WATERLOO RD.
Cleveland 10. Ohio Lekarna odprt** Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
v blag spomin
druge obletnice smrti mojega ljubega soproga in očeta
FRANK SUHADOLNIK
kateri je za vedno preminil 20. novembra 1946
Dve leti je že minulo, odkar si Ti odšel od nas, ali naš spomin na Tebe še vedno živi in bo živel do konca naših dni.
Počivaj v miru, ljubi soprog in oče, v hladni ameriški zemlji!
Žalujoči ostali:
Frances Suhadolnik,
soproga Frank, sin Frances Weisbarth,
hčerka Robert, zet
Cleveland, O., dne 23. nov. 1948.
DA BO VAŠ OBED NA
ZAHVALNI DAN
POPOLEN, NABAVITE SI OD NAS VINO IN OKUSNO PIVO.
Imamo ga vsakovrstnega po zmerni ceni. Postrežba točna in prijazna.
CHARLEY'S BEER & WINE SHOP 677 E. 185th St. — KE 4530
Metropolitan Window Cleaning Co.
1617 E. 34 St., UT 1-4284
PRIPOROČAMO SE TRGOVCEM, ITD. ZA UMIVANJE OKEN-TOČNA IN ZADOVOLJIVA POSTREŽBA
MARY A. SVETEK
LICENCIRANA POGREBNICA
478 E. 152 ST. — KE 3177
Ambulančni voz na razpolago podnevi in ponoči—Notarska poslug^
POŠILJANJE MOKE m
PAKETOV Z Živežem v Jugoslavijo
Od zdaj naprej pošiljamo moko v Jugoslavijo po dveh cenah, dajajoč s tem na razpolago pošiljateljem, da pošljejo svojcem moko s plačano dostavo do Reke ali pa do MESTA PREJEMNIKA (do hiše).
CENE MOKE SO:.
1)	VREČO BELE MOKE 100 funtov pošljemo za
Prevoz do REKE IN ZAVAROVANJE za polno izgubo (total loss' do mesta prejemnika je uraCunano v gornji ceni. Prejemnik mora v tem slučaju sam plačati stroške prevoza od Reke do svojega bivališča.
2)	VREČO BELE MOKE 100 ft. pošljemo za
v tej ceni so uračunani vsi stroški za zavarovanje proti polni izgubi (total loss), kot tudi stroški prevoza od Reke do NASLOVA PREJEMNIKA kjerkoli v Jugoslaviji, tako ne bt) prejemnik plača' nobenih stroškov ko prejme moko.
Naša moka, ki jo dobavljamo od poznane firme "GENERAL MILL," je prvovrstne kvalitete, vsebujoča visoko količino pf" teina, najmanj 13"/4%.
STANDARD PAKETI za naročitev naših NOVIH Standard paketov, vprašajte za cenik in naročilne liste (Order Forms). Dostava moke in Standard paketov je garantirana. V slučaju izgub' pošiljke, vrnemo denar.
PO OBEH CENAH POŠLJEMO ISTO KVALITETO MOKE, KATERA JE SEDAJ PAKIRANA V IZREDNO MOČNE VREČE (OSNABERG BAGS) ZA IZVOZ,
Ena oseba lahko pošlje z isto ladjo največ PET VREČ MOKE in to na pet različnimi oseb v Jugoslaviji. Opozarjamo, da postane vse blago po naročbi Vaša last, dočii" smo mi samo posredovalci med pošiljateljem in tukajšnjimi oblastmi. ček in Money Orders naj se glase na "DOBROVOLJNi ODBOR."
URADNE URE: Vsak dan od 9. zjutraj do 5. zvečer. V nedeljo in ponedeljek je ura(l zaprt.
DOBROVOLJNI ODBOR
245 WEST 18th ST.	NEW YORK U, N. Y-
Telefon: WAtkins 4-9016

CLEVELAND
JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI!
V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list
ENAKOPRAVNOST
ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta.
Enakopravnost
6231 St. Clair Ave.
Cleveland 3, Ohio