Podeželje in šola Med ustanovami, ki imajo na podeželje največ upliva, je brez dvoma šola. Če pogledamo današnjo vaško šolo, smo si edini v sodbi, da je postala naša ljudska šola »pomeščanjena ljudska šola«. Ni pa prav, če vsled te naše sodbe mislite, da se ne strinjamo s tem, da se po podeželskih občinah gradijo vsem zahtevam lepote, pouka in zdravja ustrezajoča šolska poslopja ? Kaj še! Smo, nasprotno, med najbolj vnetimi zagovorniki lepih, svetlih, suhih, snažnih in dobro z učili (učnimi pripomočki, kot so dobre .slike, modeli itd.), preskrbljenih podeželskih šolskih zgradb. V tem oziru smo odločno tega mnenja, da kmečki otrok prav tako zasluži :n ima prav tako pravico hoditi v moderne šolske stavbe, kot mestni. Zato zastopamo zahtevo, naj se povsod po deželi — brez ozira na to, ali je občina pretežno slovenska! — gradijo šolska poslopja po najsodobnejših izsledkih šolske gradbene tehnike, pa naj bo občina sama s svojimi prebivalci tudi po davčni moči šibka. Tozadevna bremena naj deloma prevzamejo gospodarsko močnejše korporacije, kakor so okraji, dežela 'in država. V tem pogledu delati razliko po imovitosti posameznih občin ali njih občanov bi bila velika in usodna napaka. Pomeščanjena šola na kmetih torej ni tista, ki ima lepe, svetle in zdrave Šolske prostore, kakor jih imajo take šole po mestih. Kaj torej? Nekateri, drugače sicer neoporečni kmečki ljudje in njihovi zastopniki v raznih javnih zastopstvih in organizacijah, so takšnih misli, da sedanja ljudska šola na deželi ni dobra glede na učni načrt. Pravijo, da se dandanes otroci učijo v osnovni Šoli vseh mogočih nepotrebnih reči, & vse . premalo tistega, kar bi jim pozneje v življenju kot kmečkim ljudem prav prišlo. Prepričani so, da hi bilo v ljudski šoli treba ■otroke bolj učiti umnega kmetovanja, kot Pa raznih »neumnosti«; kaj si pod »neumnostmi« predstavljajo, ni mogoče toč-ho povedati, ker so o tem mnenja različna. Ali bi bilo tedaj umestno, podeželsko ljudsko šolo predrugačiti z ozirom na učno snov in učni načrt, da bi se na ta način zajezilo »pomeščevan j e« kmečkih otrok in poznejši beg z dežele v mesta ? Tudi s tem nismo zadeli žeblja na glavo! Narobe. Ljudska šola ni nobena poklicna šola (Berufschule), marveč je to ustanova, ki polaga osnovne temelje splošne ali obče 'zobrazbe. Zato glede učne snovi in učnih načrtov ni treba velikih razlik med mestno in podeželsko ljudsko šolo. Ze iz davnih časov je naloga te šole, da nauči otroka brati, pisati, računati in krščanskega nauka, To njeno nalogo je odločno naglasil tudi eden največjih slovenskih vzgojnikov, naš škof Anton Martin Slomšek, ki se ga tudi Korošci s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjamo. Nobenega dvoma ni, da bi kakšno koli pretirano uvajanje kmetijsko-strokovnih in gospodarskih predmetov v učni načrt podeželske ljudske šole pravilni izobrazbi kmečke mladine več škodovalo kot pa koristilo. O tem yažnem problemu bomo pozneje še bolj izčrpno spregovorili. Na tem mestu se ga moremo le mimogrede dotakniti. Je pa zelo važna stvar, da so tudi naši kmečki starši ° tem vprašanju zadostno poučeni. Vzroka za pomeščanjevanje tedaj tudi v učnem načrtu ne najdemo v tisti obliki in važnosti, da bi se bilo treba proti njemu Skrito in odločno postaviti. ■'’si največji vzgojeslovci in vsi ostali pametni ljudje vedo, da končno ni ne učni načrt, ne način poučevanja (učna metoda) usti odločilni činitelj pri pomeščanjevanju kmečkih otrok — pač pa duh, ozračje, k i v 1 a d a v šoli. In to ozračie ustvarja učitelj. Za slovensko ljudstvo na Koroškem je Londonska konferenca Priprave za mirovno pogodbo z Avstrijo in lemtifo V torek se je pridela v Londonu konferenca namestnikov zunanjih ministrov Velike Britanije, Združenih držav. Sovjetske zveze in Francije, ki bodo razpravljali o osnutkih mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo. Ob začetku konference je govoril britanski zunanji minister B e v i n, ki je v svojem govoru zahteval tako mirovno pogodbo z Nemčijo, ki bo Nemčiji za vse čase vzela možnost vojaškega podviga. Za Avstrijo je zahteval pogodbo, ki ne bo omejevala gospodarskih odnosov med Avstrijo in sosednjimi državami ter dodal, da se bo Velika Britanija borila za svol>odno plovbo po Donavi, kar naj bi bila osnova miru v vzhodni Evropi. Minister Bevin je rekel med drugim: »Miru ni mogoče doseči kar v trenutku. Zanj je treba mnogo priprav in temeljitega dela. Ves sVet upa, da bodo londonska in moskovska določila tako trdna in popolna, da se ne bo treba stoletja b&ti nove vojne. 9 Vsi želimo, da bi ne bilo Nemčiji nikdar več mogoče, povzpeti se do ponovne vojaške sile. Moja največja skrb je misel, da bi si mogla Nemčija ponovno pridobiti svojo vojaško moč. Naša naloga je tudi. da napravimo z Avstrijo pogodbo, ki ji bo, not. državi med Vzhodom in Zahodom, omogočevala vršiti njeno poslanstvo.« Kaj zahteva "o. od Nemčije? Mnogo držav je že pred pričetkom konference v Londonu poslalo zastopnikom zunanjih ministrov svoje zahteve, ki jih imajo do Nemčije, oziroma Avstrije. Poljska zahteva pred vsem dokončno potrditev meje na Odri in nekaj manjših popravkov meje. Češkoslovaška zahteva pre- stavo meje nekako 15 km v notranjost Nemčije in to iz strateških ozirov. Danska ne zahteva nobenega ozemlja, pač pa zahteva vse ugodnosti za dansko manjšino, ki prebiva v južnem Sehleswig-u. Nizozemska zahteva nekaj važnih ležišč premoga in olja, ki so sedaj v Nemčiji. Belgija želi nekaj manjših sprememb na meji. Vse te države postavljajo razen tega še dalekosežne gospodarske zahteve. Pridružujejo se jim še Jugoslavija, Grčija in Luxemburg. Precejšne so tudi zahteve Francije. Francija zahteva pred vsem, da se Sarsico področje v gospodarskem pogledu priključi Franciji, politično pa pripada še nadalje Nemčiji. Razen tega zahtevajo Francozi federativno ureditev Nemčije. Ruhrsko področje naj preide pod mednarodno nadzorstvo. Kot je izjavil britanski zunanji minister Bevin, so Britanci pripravljeni podpreti francosko stališče, vendar se ne morejo strinjati s Francozi v zadevi Rheinskega in Ruhrskega področja. - zablrve London, 16. januarja (Reuter). V Londonu so objavili jugoslovanske zahteve na-pram Avstriji, ki se nanašajo na zaključno mirovno pogodbo z Avstrijo, zaradi katere so se v Londonu sešii zastopniki štirih zunanjih ministrov. Zahteva vsebuje združitev Slovenske Koroške in slovenskih delov Štajerske v zahodni Avstriji z Jugoslavijo in varstvo narodnih pravic Hrvatov, ki žive v Burgenlandu. Ozemlje, ki ga zahteva Jugoslavija obsega 2.470 lem2 Koroške, na katerem živi 180.000 prebivalcev. Zahtevano ozemlje štajerske znaša približno 130 km- in ima 1Ö.000 prebivalcev. Kot poročajo iz Londona je Jugoslavija v svoji zahtevi do Avstrije navedla smernice, po 'katerih naj bi se preprečila na-daljna germanizacija Hrvatov, ki žive v Burgenlandu. Te so: 1. Narodnostne pravice Hrvatov je treba zajamčiti s posebnimi določbami, ali 2. zamenjati Hrvate za Avstrijce, ki bi prišli z novo mejo med Jugoslavijo in Avstrijo pod jugoslovansko oblast. vprašanje učitelja zelo pereče v dveh ozirih: 1. v pretežno slovenskih šolah in razredih bi moral biti učitelj — Slovenec, ne pa samo za silo slovensko govoreči učitelj: 2. v podeželskih šolah, kakršne so v veliki večini vse ljudske šole za slovenske otroke, naj bi bil učitelj po možnosti sam podeželski otrok, doma-na kmetih. Kakor torej vidimo, se vprašanje bega z dežele v zvezi z ljudsko šolo, vrti okop' učitelja. O tem ne more biti prav nobenega dvoma! Učitelj je duša vsake šole, kakor je duša fare župnik, ali kakor sta duša družine oče in mati. Če nam je res kaj na tem, da bomo imeli od naše šole čtmveč koristi, moramo predvsem skrbeti za dober učiteljski naraščaj. Jugoslovanske zahteve temeljijo na izjavi treh velesil o bodočnosti Avstrije na moskovski konferenci v oktobru 1943. leta. V tej izjavi je bilo rečeno, da se bodo pri upostavitvi svobodne avstrijske države ozirali na njeno soudeležbo pri Hitlerjevih napadih. Jugoslovanska spomenica našteva nato germanizacijo slovenskega prebivalstva na Koroškem pred letom 1938, sodelovanje Avstrije pri napadu na Jugoslavijo in aktivno udeležbo Avstrijcev pri vojnih zločinstvih v času nemške zasedbe v Jugoslaviji. V jugoslovanski zahtevi je vključena tudi priključitev Celovca in Beljaka k Jugoslaviji. K poročilom o jugoslovanski zahtevi po spremembi avstrijsko-jugpslvanske meje, so znane še naslednje podrobnosti: Meja odgovarja v Ziljski dolini v glavnem oni črti, ki jo je Jugoslavija zahtevala po prvi svetovni vojni, vključuje tudi Beljak in gre do Osojskega jezera, nato se približa Mostiču in gre do Svinške planine nato pa steče proti jugovzhodu pri čemer vključi št. Pavel v Lavantinski dolini. Na štajerskem sprememba meje ne doseže tako velike razlike kot na Koroškem, vendar predvideva tudi tu priključitev 130 km2 ozemlja k Jugoslaviji. London, 16. januarja (Reuter). Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil so danes dopoldne sklenili, da bodo Avstrijo povabili k razpravljanjem v zvezi z avstrijsko mirovno pogodbo in so izdali tozadevna navodila avstrijski vladi. V kakšni obliki bo avstrijski vladi dana možnost zastopati svoje stališče, še niso dokončno .določili. Zastopniki zunanjih ministrov so tuđj soglasno sklenili, da bodo zahtevali od avstrijske vlade predložitev spomenice o njenem stališču in njeno ustmeno izjavo, če- prav so se že pred tem dogovorili, da avstrijska vlada ne bo obvezana predložiti svojega stališča tudi pismeno, če tega ne želi. Opolnomočenci zunanjih ministrov imajo v prčgramu tudi zaslišanje stališč naslednjih držav: Jugoslavije, Poljske, Kanade, Avstralije in Južne .Afrike. Poleg teh petih držav, bo imela besedo tudi avstrijska vlada. Britanski opolnomočenec lord Hood, ki predseduje konferenci, je predlagal, da naj bodo avstrijski zastopniki navzoči pri zaslišanju- urugin držav. To stališče pa ni'bilo. sprejeto, čeprav se konferenca strinja s kompromisnim predlogom francoskega opolnomočenca Couve De Murville, po katerebi naj bi zastopniki v slučaju potrebe pripustili avstrijske zastopnike, da podajo svoj odgovor na izvajanja manjših zavezniških držav. Zastopniki zunanjih ministrov so nato razpravljali o obliki bodoče, avstrijske pogodbe. Za osnovo so vzeli britanski predlog. ki pa bo, kot je izjavil britanski zastopnik, tekom razgovorov še spremenjen, vendar ho služil kot osnova za pogodbo. Ameriški opolnomočenec general Mark Clark, je umaknil ameriški osnutek za pogodbo, ker ga hoče ameriška vlada še popraviti. Ruski opolnomočenec Teodor Gu-sew ima 'namen objaviti mnenja svoje vlade med potekom pogovorov. Ko se je skupščina po dve in pol urnem zasedanju razšla, da se zbere jutri, so še vedno razpravljali o tem, katere sile naj bodo pri pogodbi udeležene. Ruski opolnomočenec je predlagal naj se najprej omenijo Veliki štiri in Avstrija in dajo drugim, zainteresiranim državam priložnost, da se jih navede v dodatni klauzuli. Britanski opolnomočenec je predlagal, naj najprej navedejo število drugih držav, med temi Jugoslavijo in Češkoslovaško ter britanske do-minjone. London, 16. januarja (Reuter). Najvažnejše točke pri predstoječih pogovorih za pogodbo z Avstrijo se bodo po mnenju političnih opazovalcev v Londonu raztezale na sledeča vprašanja: Jugoslovanske zahteve po ozemlju na Koroškem, možna omejitev avstrijske suverenitete, hitra delitev avstrijskega gospodarstva iz zveze nemškega gospodarskega življenja, ki je pogoj za dolgotrajno avstrijsko neodvisnost in pa problem plovbe po Donavi. Bržkone se bodo pri pogo^rih o mejnih vprašanjih bavili tudi z zajamčenjem mednarodnih jamstev za pravice manjšin katerim v principu ne more ugovarjati niti avstrijska vlada niti kdo drugi. To jamstvo pravic manjšin bi imelo svoje mesto med vsemi jamstvi za vzdrževanje demokratičnih metod in čuvanje individualnih pravic. AURIOL —PREDSEDNIK FRANCIJE Versailles, 16. januarja 1947 (United Press). V zgodovinski versailski zgradbi, sta se zbrala danes oba doma francoskega parlamenta, da bi izvolila novega predsednika francoske republike. Od 883 glasov je dobil socialist Auriol 452 glasov in s tem za deset glasov presegel absolutno večino. Drugi kandidat je so dobili: Auguste Champetier de Ribes (Kat rep. tranka) 242 glasov. Julies Gasser (L. zv.) 122 glasov. Michel Clemenceau (Rep. s str.) 60' glasov in ostali 7 glasov. Pri glasovanju ni bilo nobenega vzdis žanja niti nepravilno izpolnjene glasovnice. / Po zemeljski oblil IPHUZENE države Dogodek, ki je našel svoj odmev ne samo v Združenih državah, temveč po vsem svetu.'je vsekakor odstop bivšega zunanjega ministra Byrnesa in imenovanje generala Marshalla za njegovega naslednika. Odstop zunanjega ministra sam na sebi verjetno ne bi vzbudil toliko živahnega razpravljanja, če ne bi prišel v času, ko se na svetovni pozornici obravnavajo važna in zapletena- vprašanja svetovne pplitike. Če bi kdo že pričakoval odstop zunanjega ministra Byrnesa, se tega gotovo n 5 bi nadejal tik pred moskovsko konferenco. Prezident Truman je moral imeti pač dovolj tehten razlog, da je v tem času pristal na zamenjavo zunanjega ministra. Politični opazovalci sicer trdijo, da -meno-vanje Marshalla ne pomeni spremembe ameriške zunanje politike, vendar- .si človek težko misli, da bi samo zaradi notranje političnih razmer odpoklicali generala Marshalla iz Kitajske. »New York Times« piše v svojem-uvodniku o spremembi v zunanjem ministrstvu, da je bila takojšnja potrditev imenovanja generala Marshalla za zunanjega ministra dramatična akcija, ki so jo organizirali pod vodstvom republikancev, da bi svetu spontano pokazali ameriško enotnost v zunanji politiki. List dostavlja, da je politika edinosti najboljši odgovor vsem špekulacijam doma in v tujini, da bo prišlo s spremembo v najvišjem uradu, tudi do spremembe politike. Londonski »Times pravi, da je Byrnes s svojim odstopom ponovno pokazal visoki čut za javno dolžnost. O Marshallu pa pravi, da, je na Kitni.tkem na lastne oči spoznal 'posledice neskladnost.' med Sovjetsko zvezo in Združenimi državami. .Svoje razumevanje za Vebko Britanijo je pokazal že med vojno pri delu v skv-m-m glavnem stanu. SOVJETSKA 3 V E k A Sodeč po - pisanju sovjetskih časopisov, bi človek mislil, da tudi Sovjeti ne smatrajo nedavnega obiska maršala Montgomervja, zgolj kot prijateljskega. Med svojim par dnevnim bivanjem v Sovjetski zvezi, si je maršal Montgomery ogledal številne vojaške naprave in vojaške šole v Moskvi. Po njegovi izjavi je našel med vodilnimi častniki sovjetske vojske tudi veliko število prijateljev. Montgomery je bil sprejet tudi pri Stalinu, ki je njemu na čast priredil, tudi večerjo. Diplomatski krogi menijo, da bo Montgomeryjev obisk mnogo pripomogel k poglobitvi odnošajev med Sovjetsko zvezo in Veliko Britanijo. Poročevalec britanskega zunanjega ministrstva je potrdil vest, da je Sovjetska zveza zahtevala spremembo pogodbe o Spitzbergih, ki sta jo sklenili leta 1920 Sovjetska zveža in Norveška. Sovjetska zveza namerava zgraditi na tem otočju oporišče za civilno letalstvo. Kot je znano, sta se Sovjetska Zveza in Norveška v , jeseni leta 1944 načelno sporazumeli o reviziji pogodbe o Spitzbergih iz leta 1920. Kot poročajo iz New Yorka, bi se Združene države uprle vsaki spremembi pogodbe, ki urejuje razmere na Spitzbergih, Če bi bila ta storjena brez njihove vednosti in privoienja. Isto bi storila tud: Velika Britanija, ki ima pri tem otočju še večji interes kot Združene države. ITALIJA i Izredna napetost v italijanski politiki, je koncem preteklega tedna dosegla svoj višek v izstopu desničarskega dela socialistov iz socialistične stranke. Vodja desnega krila socialistov je Giuseppe Saragat, ki je po izstopu iz stranke odstopil tudi kot predsednik ustavoda jne skupščine. Saragat je ustanovil novd politično stranko, vendar še trenutno ni objavil podrobnega programa novoustanovljene stranke. V zvezi z napetostjo v socialistični stranki Italije, je italijanski ministrski predsednik Alcide de Gasperi, ki je trenutno v Ameriki, izjavil, da lahko ta napetost vodi do vladne krize. Določnejše izjave pa o notranjepolitičnem stanju, v Italiji ni hotel dati. O tržaškem vprašanju je De Gasperi dejal, da si je Italija prizadevala pridobiti Trst za se, pa žal ni uspela v svojem stremljenju. Rekel pa. je, da še obstoja upanje, ker smatra sedanjo• rešitev tržaškega vprašanja le kot prehodno. JUGOSLAVIJA Kakor poroča Tanjug, bo najvažnejša naloga v gradbenih delih, ki jo bo jugoslovanska mladina morria rešiti v letu 1947 gradnja »miad.n. l r p.Mge ka bac >i,- jevo. Jugoslovanska mladina bo svoje delo nudila prostovoljno za gradnjo nove železniške proge. Ta normalnotirna proga, katero bodo dovršili še v tem letu, bo dolga 237 km ter bo na njej 37 železniških postaj. Skupna dolžina predorov na tej progi bo znašala 2000 m. Zgraditev 800 m dolgega mostu preko Save predstavlja najtežjo nalogo, ki jo bo jugoslovanska mladina morala rešiti pri gradnji te proge. Ravno tako predstavljajo težak problem štirje mostovi preko reke Bosne ter dolgi predor pri mestecu Vranduk. Nova železniška proga, se bo vila- večinoma po dolini reke Bosne, katera je bogata na rudnikih železa ter obširnih premogovnih ležiščih, katerih do zdaj ni bilo mogoče zadostno izkoriščati zaradi prevoznih težav. Nova železniška proga bo omogočila izkoriščanje teh rudnikov ter tako pospešila v znatni meri industrijaii-zacijo dežele: Ta. železniški! proga bo tudi prispevek k razvoju industrije lesa ter cementa, na kateri nudi to področje še posebno ugodne razvojne pogoje. Po pisanju »Slovenskega poročevalca« je tudi v Sloveniji prehranjevalno stanje bolj resno. Kot znano je Slovenija v pri-dobivanju prehrane pasivna in je bila že v predvojnih časih navezana na uvoz iz drugih delov Jugoslavije. Po pisanju ljubljanskega dnevnika 'so. i krili v Sloveniji potrebo moke do žetve največ iz UNRRA-mih pošiljk. Od avgusta dalje pa je Slovenija navezana izključno na jugoslovanski proizvod. Izredno suha letina ni izpolnila pričakovanj, zato je nujno varčevanje in modro gospodarjenje s pridelanimi zalogami. Treba bo izvesti več ukrepov, ki bodo šli predvsem v teh smereh: 1. Treba je doseči, da bodo dobivali živilske nakaznice za moko samo tisti, ki im 'o do njih pravico, se pravi taki, ki nimajo možnosti, da se sami oskrbe. Po dosedanjih ugotovitvah je bilo v Sloveniji izdanih najmanj 100.000 nakaznic preveč. 2. Izrabiti je'treba vsa lastna sredstva. V ta namen je potreben takojšnji pregled obračunavanja presežkov žita. 3. Poostriti je treba kontrolo nad mlini, ki jih je v Sloveniji nad tri tisoč. »Vsi ti ukrepi bodo zagotovili, da pri nas nihče ne bo trpel lakote, da bo uveden red v prehrani in da bomp tako brez znatnejših težkoč prišli do nove letine. Ti ukrepi vlade in ljudskih oblasti bodo prav tako zaprli usta škodoželjnim sovražnim elementom, ki skušajo danes begati ljudstvo z napovedmi. o lakoti in drugih nesrečah. Z vestnostjo in varčnostjo bomo iahko gladko prebrodili vse težkoče«, pravi ob koncu pisec članka v »Slovenskem poročevalcu«. JULIJSKA KRAJINA Tržaški dnevnik .-Glas zaveznikov« objavlja: Vrhovni zavezniški poveljnik na Sredozemlju general William D. Morgan je bil v soboto na poslovilnem obisku pri zavezniških oblasteh na področju Julijske Krajine. General Morgan bo v kratkem odpotoval v Združene države, kjer bo prevzel novo službeno mesto načelnika glavnega stana britanske vojske in člana mešane komisije pri glavnem stanu v Washing-tonu. Na glavnem stanu Zavezniške vojaške uprave se je general Morgan Sešel s člani preučevalne komisije štirih velesil, ki so že prispeli v Trst ter se razgovarjal z višjim častnikom za civilne zadeve polkovnikom Bowmanom. 1 Na tiskovni konferenci v Devinskem gradu je general Morgan izrazil svoje zadovoljstvo nad doseženim sporazumom o vprašanju Julijske Krajine. General Morgan je povdaril, da za visi bodočnost nove tržaške države v veliki meri od njene gospodarske blaginje. »Dajte ozemlju dobre možnosti na gospodarskem področju in politične težave se bodo Same od sebe rešile«, je zaključil general Morgan. NEMČIJA Vsed mrzlega vala, ki je pred tedni zn j el Evropo in se razgrnil nad vso Nemčijo, je v Nemčiji mnogo ljudi zmrznilo. Samo v Hamburgu so našli trideset zmrznjenih' trupel. Da bi preprečili nadaljnje zmrzovanje ljudi, sc se Amerikanci odločili, da odstopijo nekaj svojega premoga civilnemu prebivalstvu. Vsled pomanjkanja premoga so življenske razmere v Nemčiji, kot tudi drugod silno težke in resne. Zaradi prekinitve dela v večini obratov, je samo v Berlinu 180 000 delavcev brez zaposlitve. Ukinili so tudi železniški promet. V nedeljo je govoril v Münchenu vodja nemške socialdemokratske stranke Schumacher, ki je podal pregled političnega in gospodarskega življenja Nemčije v pre-’ okfcn letu. V ostrem fonu 'je obsoU za sedbene č^te in rekel. »Zmagovalci so si gotovi naše hvaležnosti, vendar moramo reči, da so prišli v Nemčijo, ne da bi ve- deli, kaj hočejo v njej prav za prav izvesti. Popolna, zmaga pa pomeni popolno odgovornost. Vsaka misel, da bi mogla postati Nemčija sama od sebe nevarna svetu, je nesmisel. Možnost pa, da bi katera velesila, izrabila Nemčijo v odnosih proti drugi velesili, ni daleč. Ob koncu je Schumacher dejal, da je treba nemški narod tako prevzgojiti, da ne bo več kot obstoječa nevarnost za svet, temveč le enakopraven član narodov. FRANCIJA Ministrski predsednik francoske vlade Leon BI um se je v torek v Londonu dalj časa razgovarjal z britanskim ministrskim predsednikom Attiee-jem in zunanjim ministrom Bevinom. Na čast francoskemu ministrskemu predsedniku je bil prirejen slavnostni sprejem pri Attlee-ju, katerega se je udeležil tudi bi-itanski zunanji minister. V četrtek se je Leon Blum vrnil v Pariz, kjer se bo udeležil volitev novega predsednika francoske republike. Po končanih razgovorih v Londonu so izdali uradno poročilo, iz katerega,je razvidno. da bosta Velika Britanija in Francija podpisala zvezno pogodbo, ki ne bo v nasprotju določil Organizacije Združenih narodov. Britansko-francoska zveza naj bi bila jamstvo, da se ne bo Nemčija nikdar več podajala v napadalne manevre, več podajala v napadalne manevre. Z druge strani pa se slišijo vesti, ki ta poročilo zanikujejo. Velika Britanija je pri Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov protestirala proti miniranju Kriškega preliva po albanskih silah. * Britansko veleposlaništvo v Rimu je zanikalo vesti, po katerih naj bi bilo v Italiji še 6.000 poljskih vojakov nekdanjega 2. poljskega armadnega zbora. * Britanske zasedbene oblasti v Nemčiji so izdale uradno poročilo, v katerem zanikajo vesti, da bi v britanskem področju Nemčije umrlo na stotine ljudi vsled mraza. Narodno sodišče v Pragi je oprostilo bivšega ministrskega predsednika Malypetra. ki so ga obdolžili, da. je podpiral fašizem. Dne 11. januarja se je z letalom vrnil v Veliko Britanijo maršal Montgomery, ki je bil na obisku v Moskvi. * Švedski kralj Gustav je imel pri otvoritveni seji parlamenta govor, v katerem je povdaril, da so švedski odnosi do vseh držav zadovoljivi. * Na svoji seji 10. januarja so člani Varnostnega sveta Organizacije Združenih na-* rodov soglasno sprejeli statut Trsta, ki so ga že predhodno odobrili zunanji ministri velesil. V nedeljo so bile volitve v iranski parlament. Volilna udeležba je bila sorazmerno nizka. * Britanski veleposlanik v Varšavi je odpotoval v London na razgovore z zunanjim ministrom. Razgovori so verjetno v zvezi s predstbječkni volitvami na Poljskem. * Grška vlada se je pritožila pri Veliki Britaniji in Varnostnem svetu Organizacije Združenih narodov zaradi preleta tujih letal, ki naj bi po grških trditvah preletela, grški teritorij in dovažala pomoč upornikom. * Pretekli petek je predsednik Združenih držav Severne Amerike,« Truman, sprejel češkoslovaškega zunanjega ministra Jan Masaryka. Predsednik Truman se je z njim dalj časa prijateljsko razgovarjal. * V ponedeljek so pričeli v Londonu razgovore za osamosvojitev Burme. Po poročilih je Velika Britanija pripravljena pri-zPati Burmi le položaj dominijona. * V Grčiji se še vedno nadaljujejo gverilski boji. Zelo težke borbe imajo vladne čete na področju Tracije. Obe strani javljata visoke izgube sovražnika. * V Zagrebu so obsodili več bivših ustaških voditeljev. Obtoženca Ivana Kirina in Božidarja Cerovskega .so obsodili na smrt z obešanjem, Blaža Lorkoviča in Zdenka Blažekoviča pa na smrt z ustrelitvijo. * Novoimenovani ruski poslanik v Veliki Britaniji, je prispel v ponči-»Lek v- .London, Georgii Zarubin, ki je nasledil Fedora Gu-seva. »h' bil leta 1944 sovjetski poslanik v Kanadi. Lelo islajenja ČLANEK VICKHAMA S TE ED A Bivši glavni urednik lista »Times« in znani publicist Vickham Steed piše v članku pod naslovom: »Leto vstajenja«: »Že od pričetka novega leta so me večkrat naprosili, naj napišem horoskop za leto 1947. Ce bi bil astrolog bi to lahko storil. Ker pa sem le opazovalec mednarodnih zadev, sem odgovoril enostavno, med tem, ko je bilo leto 1946 leto prehoda iz vojne v pričetek miru, da bo verjetno leto 1947, leto vstajenja od psiholoških in gospodarskih učinkov vojn. Direktno ali indirektno je v letu 1946 šle trajal zastoj živcev, ki je zadel civiliziran« narode v avgustu 1945 po odmetu obeh atomskih bomb. Učinki te začetne nervoze so imeli svoj vpliv na težave, ki smo jih srečali v sestavljanju načrtov mirovnih pogodb z bivšimi vazalnimi državami ter so ti učinki lahko pojasnili sume, katerih is-raz so bile te težave. Zdaj pa se je iz različnih motivov streh pred možnostjo kakršne koli oblike atomske bombe nadomestil z občutkom gotovosti, da nobena država, razen vseh Združenih narodov, ne misli delati vojne z atomskimi orožji. Zato zdaj izgleda, da dobiva problem ukinitve ali obdržanja pravice veta velesil glede na atomsko energijo le bolj akademski značaj, kakor je to izgledalo pred tem.. Atomska orožja bi spravila v nevarnost bodočnost človeštva, če bi volja po njihovi uporabi navdihovala politiko katerekoli vlade. Zdaj postaja vedno bolj očitno, da ta volja ne obstoja. Zato opaziš odkritosrčno ih vedno naraščajočo željo po razrešitvi mednarodnih problemov, ne da bi se zatekli k orožju. Vzporedno s tem zabeležiš željo po ponovni pridobitvi določene stopnje prospeha s pomočjo industrijalne ih poljedelske proizvodnje. Opaziš željo po olajšanju neprijetnosti, po odstranitvi bede, po pospešitvi mednarodnih odnosov in po vzpostavitvi bolj zdravih življenjskih pogojev. Če pregovor »Če hočeš, zmoreš«, odgovarja resnici, bi te tendence morale prevladati v tekočem letu ter prispevati k zdravljenju globokih ran sveta. Značilen je mali indic za zahodno Evropo: med Veliko Britanijo in Francijo so ukinili vizume na potne liste. Verjetno smo še prav daleč od stanja v letu 1914, ko si lahko svobodno potoval po vsej srednji in zahodni Evropi. Vsekakor pa imamo pred seboj dober indic in ta . indic je dobil odkrito odobravanje britanskega javnega mnenja. Glede tega si ne moreš napraviti sodbo na osnovi slučajnega izraza mnenja, temveč gre bolj za neko vrsto, nagona. Britanski nagon, pa danes rajši tvega, če je v tem tveganje, da. bi dosegel večjo svobodo v mednarodnih omejitvah, kakor pa da bi obdržal te omejitve, da bi lahko zasledoval hipotetično varnost. V letih vojne je britansko ljudstvo potrpežljivo sprejemalo stroge umike na polju • osebnih svobod. Dejstvo, da to ljudstvo zdaj s naklonjenostjo sprejema njihovo ukinitev, tvori dokaz o njegovem naraščajočem zaupanju v bodočnost. Pod površino se to zaupanje širi. Tudi če še ni povsem razširjeno po naporih in trdotah težkih let. se britanski narod zaveda svoje obnove in ponovno vstale sile. ■ Čeprav se mogoče zdi čudno, to duševno stanje ni potlačeno zaradi zavesti,