155. številka.
Ljubljana, sredo 9. julija.
XII. leto, 1879.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja v§ak dan, izvzemfti ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejcman za a vatro-ogers ke dežele za celo leto 1« gld., M pol lotaSgL, »a ietrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr.   Za poSiljanje na
dom te raćnna 10 kr. za meBec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina U dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po pošti preje
iznaša. — Za gospode uGitelje na ljudskih šolah in ■vJIOan za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiriatopne petit-vrste 6 kr., če Be oznanilo enkrat tiska, f> kr., če se dvakrat, in 4 kr., če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole fraukirati. — Rokopisi so ne vračajo. — UredniStvoje v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 3 gledališka stolna". Opravniitvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne reči, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Novo pobitje nemške ustavoverne stranke!
Vsak dan nam kaj zmaga prinaša! V ponedeljek so se vršile volitve v velikem posestvu na Moravskom. Izid t h volitev je za nas Slovane zopet kaj vesel, ker vilimo, da je na celej liniji zmagala ona stranka, kije spravi in ravnopravnosti vseh narodov v Avstriji prijazna, a propala je zagrizeno nemška ustavoverna stranka.
V moravskom velikem posestvu so namreč voljeni sumi kandidatje konservativne stranke: grof B e 1 k r e d i, grof Berchthold, grof D u b s k y, grof S t o c k a u, grof V e 11 e r, deželni grof FUrstenberg, stari grof S a 1 m, baron L a u d on, baron Gudenau. Dobili bo po 75 alt 74 glasov. Njim protivni ustavo-verni kandidatje pak so propadli namreč Aresin, E cbhott', Ilopfen, Jenison, KUheck, Pocbe, Chlumetzki, Tersch, Pillersdorf. Ti pro pali nemški ustavoverci so dobili le po GG glasov.
S to nenadno dobro volitvijo je osoda večine v prihodnjem državnem zboru mendu končno odločena, ker voljenih je devet kon Bervativcev, padlo je devet nemških liberalcev, torej je za parlament kar naenkrat izdaten razloček 18 glasov!
Ta resultat bode z veseljem sprejet v konservativnih in slovanskih kiogih — kajti avstrijski Slovauje smo v zadnjih bridkih letih p s e v d o - liberalne Lasserjeve dobe, v letih Bvojega trpljenja in preganjanja videli, da od nemških liberalcev imamo se hujšega zatiranja svojega bitja pričakovati, nego od samega absolutizma, torej imamo vsaj še vse in opravičeno upanje, od konservativcev do seči hrambo in potrebne uvete za obstanek svoje narodnosti in nje svobode.
Zvlastt naši bratje moravski Čehi so se gotovo silno obveselili tacega izida, Umbolj, ker si ga tako ugodnega gotovo sami pričakovati nijso upt-li.
Nemški ustavoverci ali „liberale i" (nuj Bog Nemcem greh odpusti, da bo to lepo ime tako ob ves kredit pripravili) t moravskem velikem posestvu, na čelu jim zagrizeni intri-gant in dozdaoji predsednik kluba ustavover-nih ve iko-posestniških poslancev v bivšem državnem zboru, baron Eichhoff,  nijso namreč hoteli  niti o kacem kompromisu b konservativci nič slišati. Konservativci so jim ponujali več kot polovico, to je: 5 poslanskih sedežev, sami so hoteli za se le 4 imeti. Vendar proti temu kompromisu so se sovražno vzdignili baron E chhoff, Aresin, minister Chlu metzky,  Pillersdorf,  Poche, Ilopfen in drugi taki m a me luk i preteklega Lasserjevega mi nisterstva.   Samega starega Schmerlinga so bili v Brno poklicali na pomaganje zoper mi roljubne konservativce,  katerim posled njim se je bil pridružil grof Dubskv, jedlo! b.vši ustavoverni veliko - posestniški moravski poslanec   kateremu  se proganjanje Slovanov uže  prej   nij  dopadalo.   Nemški ustavoverci, kompromisa prej nehoteČi,  padli so zdaj na celej liniji!   Tako se jim je uresničilo, da, kdor malega ne časti, velikega vreden nij.
Propali nemško-ustavovirni kan li lat je so pravi nemški „gadje" bivšeg i državnega zbora. Propali baron E dihi 11, bivši načelnik kluba ve.icih posestnikov v državnem zboru, je od nekdaj bil srdit in strasten sovražnik Slovanov. V žlici vode bi bil ta stari ded vse avstrijske Slovane utopil, ko bi bil mogel. Aresiu, Ilopfen, KUbek, Poche, Pillersdorf, ti so bili tudi vselej pripravljeni zoper moravska Čshe in zoper vse avstrijske  Slovane  glasovati  in  osorno za-
bavljat'. Hvala Bogu da so propali. Minister Chlumetzkv pak je v tej volilnej borbi v ponedeljek uže kar v tretjič propal, ker ga je uže prej v kmetskih občinah podrl Čeh Nedopil, v mestih Čeh Vurm, in v velikem posestvu so ga vrgli konservativni grofje. Zdaj ne more nikamor več iti po kak mandat. Zaslužil je pa, da je prav po Dežmansko v vseh treh kurijah palel, ker, kakor se je bralo, drznil se je zadnje čase zoper svojega kolega grofa Taaffeja intrigirati, ali zvedel je, da : kdor druzemu jamo koplje, sam vanjo pade !
Politični razgled.
V Ljubljani 8 julija.
O naj važnejše j dnevne j novici notranje politike govorimo denes na prvem mestu tega lista v članku. Zarad nje imamo gotovo t nemških ustavovernih novinah pričakovati ve-licega javkanja.
Kakor nedeljska „Politik" šteje in računi, bodo imeli avtonomisti (s Slovenci in Čehi vred) v prihodnjem državnem zboru 165 glasov.
Glede vstopa Čehrtv v državni zbor se piše, da je uže potov, in da je me, dr. Re-grom in grofom ('mu - Martin ceni uže dogo-vor.eoo, da Čehi vstopijo z ravno tacim zava-rovanjem v državni, s kakorsnim bo vstopili v deželni zbor. Mi Sovenci se moremo tega vstopa Čehov na aktivno delovanje, ali morda tudi aktivno opozicijo, le veseliti, ker dobomo zaveznike v boji.
V tluf/npesti je umrl 7. julija oger-ski min;ster Wene'<heim.
%HauJe Urztuo.
Iz Novega p se poroča, da
se albanska liga vedno bolj oborožuje in jej raeuda Turčija pomaga, tako da nij lehko misliti, da bi mogla Avstrija ta okraj mirno zasesti, temuč bi našla orožni upor Albancev. Sultan je baje tudi zoper Avstrijo razdražen, ker je slišal, da bo v Bosni utrjuje.
Dopisi Stanka Vraza.
(Poslovenil A. F. 1 r konja.) (DaUe.) V.
Beli Kranjci. (Dopis iz Kranjske.) S tem naslovom nazivajo se vsi po Hočevarjih od drugih Kranjcev odločeni prebivalci okoli štirideset tisoč ljudij, razprostirajoči Be po celej Metliškej okolici ob Kupi od Žumberka tja i prek Osivnice. To ime jim prihaja od njihove bele noše, podobne obleki, s katero njihovi bratje v Ilrvatskej oblečeni hodijo. Narečje njihovo sklada se popolnoma s hrvatskim, a s tem razločkom, da bo je od one strani Kolečaja brega po Poljanah in Kostelu bolje dalmatinski izgovor zasadil, zarad
tega se čuje od Metlike in po Vinici govoriti: razatanfk, povratrk, st<za, lonec; po Poljanah pak in Kostelu : razstan^f, povratak, sta'.a, hm".'. Dvobroj se na tem zemljišču uže nikder ne čuje, kakor tudi polminoli čas, razven nbeteu. Ker je to narečje dosta bogateje besedami od ostalega kranjskega, morejo pisatelji kranjski, kar tudi marljivo delajo, iz tega krasnega studenca na vso duško zajemati brez vsakega očitanja, da se hrvatijo.
Stanovniki ti so, kakor tudi drugi Kranjci, verozakona ceikve zapadne, razven Marendol-cev in Bojančanov, kateri k cerkvi iztočnej pripadajo. O mrzosti zarad veroizpovedauja se tu nič ne zna, hodijo namreč jeden drugemu delat in na vzajemno pomoč.
Postave so tako lepe in uzorne rasti, da po mnenju ljubljanskega knezoškofa, kateri gotovo svoju podložnike najbolje pozna, vse druge Kranjce po lepoti in krepkosti daleč
presegajo. Razven Marendolcev, Bojančanov in Poljancev, kateri so preveč ognjeviti, vsi so ostali nravi jako krotke. O tem imel sem lepo priliko osvedočiti se na praznik Velike Gospojnice v Kostelu. Tu Be je, ker je na meji, iz Hrvatske in Kranjske mnogo ljudstva zbralo, po dokončanju božje službe mnogo se vina popilo, posebno primorskega, ljudje so bili veseli, prijazni, a na večer otišlo je vse mirno domu veselo pevajoč; kateri pak nij mogel ravno iti, trohico preveč n»pit, ta je bil pod ramo nežno odveden.
Trudoljubivost in priskrbljivost zdi se, da jim je prirojena, ker, ko deček začne hlače nositi, uže gleda, da si česar pridobi. Jeseni otidejo moži in mladeniči, katerim okolnosti dopuste, po trgovini, nekateri v Ogrsko, nekateri v Krajino (militar), nekateri v Nemško, in na tak način imajo svojej obrtno-Bti zahvaliti, da, akopram bo mnogobrojni in
Knezu botg<ir*kemu Aleksandru I. je sultan sam oddal investiturni „beratu, ker stoji v dostojanstvu nad velikim vetirjem. Knez je obetal sultanu, da hoče muhamedane varovati. Ruske vojne ladije v Varni bodo kneza bč streljanjem sprejele. Meato je vse v zastavah. Me t no starešinstvo pak bo dalo knezu kruha in soli, kadar bo stopil na suho, t znamenje ndanosti svoje. Grška in turška naselbina v Varni bosti knezu odposlali adrese. Vsi glavni konzuli v Varni bodo mu šli poklonit se.
B>!g»rski narodni zbor skliein je na 30. t. m. t**dar bode knez Aleksander nastopil vladanje. Kadaf bo pa knez prisegel na ustavo, potlej bode zbor takoj razpusčen.
V f*tv> wr«tA<>m m nisterskem posvetovanju se i« sMen 1* zadnji četrtek, da k p> grebu cesarskega princa vlada ne pu-ti iti na Angleško nobenemu bivšemu adjutantu raojc ga Napoleona. Vsled tega je u?e prosil general gr<f Fieury, naj gi dene vlada v pokoj. Princ J&ome (Plon-ploo) je pa kar sam dejal, da ne gre k pogrebu, boji se francoske vlade, da ga ne bi poidala iz dežele v prognunfitvo, teše na ta način oglasi kot pretendent bona-partskega prestola.
it<*ftf<*its!t   kralj  je baje 7. julija zopet Cairolija pooblastil, naj  novo mini sterslvo sestavi.
Na Nemškem liberalna stranka tudi razpada-, Bsmark jej je vedno bolj odkrit in odločen sovražnik. Nemški „Reichsanzeiger" od 7. julija prinaša dekret o odpustu liberalnega finančnega ministra Hobrechta.
Dop
INI.
■ s fforeiljMKIIl flollu 6. julija. [Izv. dop.] Popolnoma se skladam z gosp. dopisnikom iz kraških pečin. Uže sem 64 novih let doživel, pa reči moram, da tako veselih dnij sem še malo dočakal, kakor je bil dan, ko sem zvedel, da leže največji in strastni sovragi slovenstva na tleh, D e ž m a n, K r o mer in VeBtenek! Veselo je bilo slišati poupraŠevanje ob zmagi Slovencev, in grozc-vitnem padcu nemčurjev renegatov. Se mi je vse predobro znano, kako je Dežman pisal V „Novice" in pozneje v .Slovenijo", in potem kako je svoj rod izdavši prestopil v nemški tabor.
Dežman vidi, kako čast ima on v deželi. Naj se ne čudi in ne jezi, ako ga kdo ne Bprejrae dobro, kadar ga sreča. Gotovo bi bil na Gorenjskem še Blabše sprejet. Zdaj je videl odpadnik Dežman, kako zna tudi Slovenec pouračevati. Druzega mn nij svetovati, nego: pojdi v samoto in delaj pokoro še ta leta, ki jih imaš Še živeti. Odpuščenja tako ne dobiš od večine Slovencev.   Slava naj
Gorenjskega doni vsakemu, kdor je le kaj pri pomogel k tvojemu padcu!
Naj pri tej priliki Se izrečem zahvalo vrlim zabrezniškim možem, da so izbacnili tistega Vrbanovčevega Franceta, (ker imena Pre-širen nij vreden) priporočeno naj vam le Se bo, da ga izbacnete od Župana in si izberete pravega gorenjskega moža, s slovenskim duhom naudanega, z% župana. Vrbanovčevega Franceta naj si pa radovljiški nemčurji uzi-mejo za župana, naj ga tam tisti Primož, in druga nemčurska golazen do nebes povzd:gu-jejo. Ta jim bo naročil Nemcev iz rajfca, da b( do pri njih kupovali in se zdravit pustili, ker njim trdo zasluženi deuar slovenskega Gorenjca tako preseda. Ako se ta od njih obrne, potem bodo videli koliko časa bodo še nemškutarske muhe uganjali. Kdo ve, ali bodo kdaj izpoznali ti nemčurski ljudje, da le od slovenskega ljudstva žiie, le s trdnimi žulji od Slovencev zasluženih, in njim skup zne enih krajcarjev pasejo se.
Kličemo pa mi Gorenjci: Živeli naši poslanci, živeli vsi volilci, živel slovenski narod ; in upajmo boljših časov, če prav bode treba š-9 novih borb, predoo jih dosežemo, ali priti morajo.
Ifl Celju 5. julija. [Izv. dop.] „Si vivis Romae, romano vivito more," (če v Rimu živiš, živi kakor Rimci) na ta izrek domislil sem se nehote, ko Bem opazoval neizmerno, smem trditi, ljuto agitacijo jašdi nemškutarjev, večinoma sinov slovenskih starš j v in pri romanih naseljenih tujih Nemcev, za svojega kandidata g. dr. Foreggerja. Nehote" sem dejal: kdo so pač ti ljudje, od česa bo živijo? So morda neodvisni meščanje ali bogataši, ki žive od svojega kapitala, to so morda uradniki, plačani od davkoplačevalcev? Ne. Trgovci in oštirji, katerim donese blag in iskren Savinjčan, tlačen a zvest sin naroda, svoj zadnji krajcar, katerega Bi trudom prisluži.
Oglejmo si nekoliko te fanatike. V prvej
vrBti „der deutache Kaiser von Cilli", nekov „Raku8chB   potencirana oholost in brezob zirnost, ki jako rad od Savinjčanov prejema denarje, ob času volitev pa  vse kar je Slo vensko v žlici vode utopiti hoče.
Oi hiše do hiše je tekal, 8 prilizneno besedo in z raznimi sredstvi glasovnice pobiral volilcem, imena „Foregger" zapisaval in jih drugi dan k volitvi tiral. Mož, čegar trgovinsko ime bi propasti moralo, ko bi ga S1 o venci in posebno Savin jčan i popustili. Mož „in der deutschen Stadt Cilli" z veliko-
nemškim idealom v svojej strasti pozabi, kdo je in od česa se živi. A to nij edina prikazen, akoro vsi trgovci z malimi izjemami bo v vrsti hudih agitatorjev proti nam, zagrizenih zam-čevaTcvv slovenskega imena.
Častno moram imenovati narodneffa sle* venskpga trgovca g. J. Kap u s a, kateri je od neVdaj bil zvest sin avmega naroda, m f*o* sebno pri tej priliki zopet pokazal svojo ljube-7en do naroda, svnio požrtvovalnost in navdušenost za na*n pravično stvar.
SaviojČani! Vi ki ste Rijajno pokazali uvoio narodnost pri volitvah v kmetsk h in mestn h skupinah ; vi ne bodete podpirali več privržencev in zatiralcev vašega naroda. Svoji k svojim! Opustite zagrizene trgovce nemšku-tarske in obrnite Re k svojim.
Nesrečen izid volitve v celjskoj mestne; sknp'ni pokazal je zopet, kako škodljivo je sestavljen volilni red 7a nas Slovence.
Petnajst t^gov in mest na slovenskem Štajerskem se mora ukloniti ponemčenemu celjskemu mestu! Uradniki po žal i bog z malimi izjemami glasovali za g. dr. Foreggerja, dasiravno Brno mi šteli te glasove za nas, kakor bo nam uradniki preje obetali. Pa kaj se hoče! Uradnik obrača, Rakusch obrne.
Znano vam je,  da je opat in fajmošter VVretschko neko škandalozno poslano v suhoparni list „Cillier Zeitung" proti vitezu Berkini natisniti dal.   Odgovor na to je tožba zaradi razžaljenja časti, katero je g. Berks nemudoma vložil; o izidu te tožbe vam o svojem času poročam. Vaa č. vrla duhovščina savinjske doline je inrtignirana proti opatu in fajmoštru Vrečku. Kak razloček mej tem muhastim gospodom in prečastitim starčkom in kanonikom g. Zužo v Laškem trgu, katerega celo naši celjski mameluki visoko čislajo!  Nij se strašil ki j ubu svojej boleha vosti in 80 lotni starosta pota iz Laškega trga, prišel je k volitvi, v veliko začudenje naših nemškutarjev in v neizmerno veselje narodnjakov! „Meni je princip, ne osoba" dejal je. Ko bi se bili vsi na rodnjaki držali teh zlatih besedij v pravem trenotku, zmaga bi bila naša sigurna.
Toda ne tožimo! Veliko smo se učili, naše moči smo merili in moralično smo zmagali mi, kajti brez vsake vladne podpore imeli smo na vseh slovenskih voliščih večino.
I SE NlNk«' 7. julija. [Izv. dop.] (Blago s 1 a v 1 j e n j e nove zastave šišenske Čitalnice.) Minolo nedeljo je napovedala šišenska čitalnica narodno slovesnost, ali mnogo je bilo tacih,  ki so trdili, da nam bo
primorani v nerodovitnem kraju živeti, vendar ne občutijo nikakega pomanjkanja.
Pšenica in vino sta pri vseh, razven Ko štela, najžlahneji pridelki njihovega truda; a vendar je vino mnogo od svoje  prve cene izgubilo,   od   kar   štajersko  slobodno brez vsake eolnine v Kranjsko prihaja, kajti si Gorenjec laglje štajerskega vina z manjšimi troski po Savi pripelja. Vinstvo je tudi tu uzrok, da siromaštvo tik velikega bogatstva prebiva, ker vino ne rodi vselej.   Jedno nerodovitno leto sledi mnogokrat več, a ne povse nerodovitnih, vsaj slabih let.  Premožnemu in bogatemu to ne škodi; da, celo to mu mnogo hasni, da more še bogateji postati, ker on kupi obilico rodovitnega leta ter je ne proda prej, dokler vinu cena zarad slabega leta ne poskoči.  Na tak način se izguba iu pomanjkanje  nerodovitnih  let  obilno nadoinestuje. Siromaški kmet nasproti mora vsako leto le-
tino prodati, on mora torej tudi najboljše vino v času obilnosti po ceni prodati, in kadar zopet nastopi nerodovitnost, mora revež stradati.
Kolo se v nekaterih krajih tudi tu še v celej Bvojej starej svečanosti pleše s to razliko, da dekleta v teh krajih same brez fantov plešejo; držeče se vzajemno z rokami za žepe na suknjah, začnejo na okolo, dva ko raka naprej a jeden nazaj Btopajoče, peti:
Shiraj se, shiraj lepi shor
Prelepih sveh mladih devojak (deklet).
V sled tega pojejo se različne ljubezne pesme v čisto ilirskem narečju, razven nekaterih majhenih sprememb, da Be človek zares čuditi mora, misleč, kako so se te pesme v kranJBko zemljišče zasaditi mogle. V dokaz tega sumo jeden izgled:
Šetala so lepa Jane,
Mimo brčga hladno vode,
U vodo so pogledala, Sama sebi čudo dala, Moj ti Hožo, k6 sam Ičpa, Lčpa, tanka i visoka, Da ja imam orno oko, Valjala hi gospodina!
Kdo ne vidi, da je tu vse č'sto ilirsko, samo — u vodo — vkral Be je o namesto n. Kolo se v novejem času redkokrat vodi (pleše), samo o velikih svetkovinah in drugi dan po poroki na svatbi, ako ženin nij vdovec.
Ženitninnki običaji imajo nekaj podobnega običajem starih Rimljanov. Na dan poroke za rana, prej nego dauica pomoli lice, pridejo svati z ženinom na nevestiu dom. Da takoj ne vnidejo, mora se nekdo izmed nevestinih svatov najti, kateri bistroumuo govoriti zna, kratkočasno zabavljajoč jih, da jim prej mine čas. Vnidši v hišo, sedejo, a ne okoli mize, ampak po klopeh. Skleda, polna orehov in lešnikov, uže Čaka pripravljena na mizi. Ne-
dež vse pokvaril. Nijso se zmotili. Ves dopo-ludan jasno nebo zmračilo se je proti dvanaj-stej uri, in ob polu jedne ure pričela je iz sivih oblakov toča tako na gosto padati, da so bile ulice ljubljanske  v petih minutah vse bele, kakor da je snežilo.   Tedaj z veselico v Šiški uže ne bode nič,   tako  smo si mislili Ali Šiškarjev ne oplaši kmalu vsaka meglica na nebu, poslali so sela v Ljubljano z glasom: narodna veselica se bode vendar vršila! Hajd tedaj odrine „Sokol" proti Šiški. Zbiral se je v čitalnici in z vihrajočo zastavo napotil se je v Šiško po dunajskej cesti.   Pri Kozlerju je sprejel „Sokolu" župan šišenski, odbor 'i genske  čitalnice in ljubljanska mestna godba. Grmenje možnarjev spremljalo je došle mej vsem potom.
Kmalu na to pričelo se je izvrševanje programa, katerega ste uže v svojej predzad njej številki priobčili. Na dvorišči pri „Guziju", kjer se je imela vsa slavnost vrš ti, vstopil se je „Sokol" in druge deputacije narodnih ljubljanskih društva v vrsto, godba zasvira in vsi otidejo na travnik poleg „Guzija", kjer se bode blagoslavljenje zastave šišenske čitalnice vršilo. Tja dospevši, nastavi se nSokol" v kolo, da napravi prostor. Na mizi ležala je nova zastava, najmlajša sestra druzih zastav slovenskih čitalnic, za mizo pak je bil napravljen majhen oder za govornike.
Gospod odbornik Adamič nastopi prvi in razloži pomen dneva in te elavnosti ter po zdravlja mnoge goste. Za njim poprime besedo poslanec g. Kljun, razlagajoč pomen za-Btave sploh. Kakor vojak ima svojo zastavo, za katero je prisegel in za katero se bojuje in gre v ogenj in smrt, tako naj tudi nam vsem bo naša narodna slovenska zastava tudi sveto gaslo, kateremu ostanimo zvesti v sreči in bedi do smrti. Vojak osramoti se najbolj, ako pobegne od svoje zastave, in čaka ga najhujša kazen, ravno tako zadene zaničevanje vsega naroda onega, ki zapusti svoj narodni prapor. Navdušeni „živio!" čul se je iz več tisoč grl, ko je nehal svoj govor.
Tedaj pak se je pričelo nblagoslavljenje" zastave. Zlate Žrebljičke zabili so v zastavo: Zastopnika čitalnice v Š>,nt-Vidu in z Bizovika, V imenu državnih poslancev g. dr. Vošnjak, v imenu deželnih poslancev g. dr. Zarnik, uredništvo „Slovenskega Naroda", za ljubljansko čitalnico g. Ivan Hribar, za „Glasbeno Matico" g. Steguar, v imenu ljubljanskih go-
vesta bode vsa plaha iz kakega kota ali spalnice pripeljana ter stopi k ženinu, kateri, vrgši z ram plašč, zagrabi podano mu skledo z lešniki, vrže jih proti dverim med otroke, in potem, odrekši se otročariji, poda nevesti desnico, katero zajedno z nevestino Bkleneno Btarešina z vinom poliva, križajoč in govoreč: „U ime otca i sina i duha svetoga", na kar ostali vsi rečejo: „araen". Zdaj še le sedejo okoli mize po redu Bvoje časti, prvo mesto zavzemata ženin in nevesta, katera Še sedaj nikakega kinča nema na glavi, razven purte (venec, Stirnband) od bisera. Prej nego čas pride, da otidejo k poroki, odpuste nevesto od mize, katera da vsakemu svatu po robec, in otide, da se olepša za poroko. Ko se nevesta svilnimi trakovi nakinči, z vencem od bisera in s krono od češkega kamenja olepša, vzdignejo se svati na noge, streljajoči in razne pesme pevajoči, a nevesta daje vsakemu, kateri jej nasproti pride, malo belega kruha iz žepa. (Koneo prib.)
spij gospe Murnik in Bleivveis, v imenu pevskega zbora ljubljanske čitalnice g. Hlavka, za narodne velikoposestnike g. dr. Joaip Stare, v imenn .Sokola" g. Drenik, za dramatično društvo g. Murnik, zastopnik „kstoliškega rokodelskega društva", zastopnik šišenskih posestnikov, šišenskih fantov, zastopnik š šenskih, žena in deklet, itd.
Novo zastavo, krasno ter dragoceno domače delo, katere opis čemo še priobčiti, vzdigne potem zastavonosec, in g. Kljun jo izroči s kratkimi besedami zastavonoscu šišenske čitalnice, in burni ter navdušeni nepretrgani Jivio-klici mnogo zbranega naroda spremljevali so ta akt. Mej sviranjem godbe sprejeli sta zastavi „Sokolova" in ljubljanske čitalnice svojo mlado sestrico v svojo sredo.
Nnrod, katerega se je zbralo toliko, kakor na kakovem taboru, vrnil se je na čelu z zastavami in godbo nazaj na rGuzijev" dvor. Se ve da tja nij moglo vse priti in mnogo mnogo jih je bilo, ki nijso dobili ni najmanjšega prostorčeka. Vreme je zopet zdaj jelo pretiti vsem, ali program jelo se je vse jedno izvrševati. Nastopil je šišenske čitalnice pevski zbor v prvej točki z Jenkovo „Naprej" in žel mnogo priznanja. „Prolog" tej slovesnosti je zložil Job. C, govorila ga je vrlo dobro go-Bpica Adamičeva. V tretjej točki: A. Nedved: „Na goro" iznenadil nas je prijetno mešani pevski zbor šišenske čitalnice. Sploh pa je izvrševal pevski zbor svoje komade v občo za-dovoljnost.
Mej tem sta došla šišeuskej čitalnici dva telegrama: Iz Rakeka in iz Cerknice.
Mej kasnejšimi napitnicami so bile b po-sebn:m veseljem sprejete napitnice g. dr. Zar-nika, g. Murnika in staroste „Sokola" g. Fr. Drenika.
Is Hovcpi HMk«ti* 4. julija. [Izv. dopis.]   Naj še nekoliko besedij o volitvi za državni zbor izpregovorim.   Tukaj v Novem mestu samem nam je bilo absolutno nemogoče zmagati. Nikakor nečemo krivde delati našim meščanom.   Da se je mnogo na boljše i/preobrnilo v zadnjih dveh letih, to je gotova istina.   Večina meščanov je narodna; da je pa zmaga v mestecu, ki je večinom v rokah uraduikov, zelo teška,  to vsak dobro ve, kdor pozna, kako so uradniki v zadnj.h 12 letih za ne ms kut arijo in zoper nas dresirani. Mislili smo včasi, da ne bodo naši nasprotniki nič agitovali proti narodnoj  stranki; skoraj smo bili prepričani, da ne bo nobenega pritiska cd Bodnijskega in političnega Šefa, po tem, kar je minister Taaffe govoril; a žalibože motili smo se.  Ker našim nasprotnikom vse smrdi, kar je narodno, delali so na vse moči, da bi nemškutar Kromer zmagal. Izmej nemčurskih agitatorjev so najstrastnejše proti nam agitovali „rittmeister" Dejak, star zagri-zenec Skedl, kupec Gustin, nekdanji narodnjak, a sedaj najhujši naš nasprotnik. In koliko truda si je prizadeval steber nemčurske Meke (kazine) luij.ee. Ogoreutz, nam še mogoče nij popisati.   Do sedaj bo bili le možje politični faktorji, pri naB bo se pa uže začele ženske mešati v politiko;  to je nekaj čisto novega na političnem polji. Ta žena, ali boljše gospa necega posestnika zunui mesta brusila je povsod pete za Kromerja. Usmilila se mi je ta žeuščina, ki je toliko pota zastonj Btorila. In ti ubogi možiček polnega obraza in okroglega trebuha (ki pa le kaže, koliko  so mu dali slovenski kmetje zaslužiti), kako so je potil šentruperski jezični dohtar, koliko je go-
voril in prazno slamo mlatil! Celo v Kostanjevico se je /.i-torij z vrednim prijateljem Dejakom peljal, pa vse zastonj.
Narodna zmaga slavila bo je tako slavno in sijajno, da kaj tacega še nij Novo mesto doživelo 1 Zvečer je svirala godba po celem mestu; igrala je tudi cesarsko pesen pred okrajnim glavarjem, akopram on naš prijatelj nij. (Ir.lbo pa je spremljalo mlado in staro, vso navdušeno za narodnega poslanca, ki je kljubu vsemu pritisku če ne pri nas, pa po druzih dolenjskih mestih zmagal. (MoraliČno smo tudi NovomešČanje zmagali, tega smo si svesti.) Iz sto in sto grl razlegali so se krepki živio, ko ae je godba počasi premikala proti „Narodnemu domu!" V na3r>rotnem taboru pa je bil stok, tarnanje in žalovanje! Godba je igrala domoljubne pemi; v dvorani „Narod-nega doma" pa se je zbrala lepa množica. Tu se je vršila napitnica za napitnico. Predolgo bi bilo, ko bi tu zabilježeval vse napitnice, potrebno se nam pa dozdeva omeniti lepega govora našega državnega poslanca. NaBlikal nam je, kako je ekdaj bilo s slovenskim jezikom. Dijaki po šolah nijso smeli govoriti po slovenski ; naš jezik bil je zaničevan, zasramovan. Ali zdaj je prišel čas, ko se mora naš jezik po uradih in šolah vpeljati. Bog daj, da bi se apoluile našega državnega poslanca besede 1
■z Trst** 3. julija. [Izv. dop.] Vtorek 1. t. m. 8e je v tukajšnjej colnini obhajal op<5-ludne prav slovesen praznik. Srebrni križ za ?asluge podelil se je namreč predstojniku Štefanu Persoliii. Prostor v colnem magazinu je bil v ta namen lepo dekoriran. Opdludne se je zbralo ogromno število občinstva, V8i delavci, predstojniki in vsi uradniki. Zraven tega pa bo bili v nniformi dvorni svetovalec baron Plenker, baron Rauch in Czornig, velik oddelek finančne straže. Ko pride baron Plenker, zaigra vojaška godba cesarsko himno, katera je v velikih prostorih veličastno odmevala. Bili bo navzoči tudi gospodje onega komiteta, ki je ob času zasedanja Bosne pogostil ranjene z vsake vrste krep&alnimi pijačami in jedili. Naš Štefan Persolija je v vsacem času, in v vsakej uri ec svojimi delavci bil pripravljen postreči ranjenim, bodi si hudo vreme ali prijetno solnce, Persolija je stal vedno kot stara garda na morskih obalih, želeč se* svojim ker-delom pomagati onemoglim, oslabelim ubogim vojakom, kateri so se borili za dom in cesarja. Ko so se vsi povabljeni zbrali Btopi g. baron Plenker naprej in primerno slavljenca nagovori.
Ljudstvo, do solz ganeno povzdignilo je glas, da bo bo stene tresle. Ko se navdušenost poleže, poprime besedo naš Persolija Uko-le: „Provoč sem ginen, da bi mogel izreči srčno zahvalo za odliko podeljeno meni od Nj. Veličanstva, katera bode ponos družbi, mej katero spadam. Ne morem izraziti, kakov čut mi srce navdaja; dovoljujem si, viso-kočastiti gospod dvorni svetovalec, v imenu vseh mojih tovarišev zagotoviti, da ostanemo še za naprej kakor je bilo v miuolem zvesti Avstrijci, pripravljeni vsak čas za vsako stvar za našega presvitlega cesarja in našo domovino." —
Vojaška godba zaigra Radecki-marš in ljudstvo se je razšlo gineno in v zavesti, da je odlikovanec čast zavodu v c. k. colnini, katera obstoji zgol iz Slovencev, zvestih Av-strijauov. Tudi jaz mn kličem : živio mnogaja leta. —
Iz <Ml«iiilo£fl PH Livnu 20. junija. TJzv. dopis.] (Medved ustreljen.) Nenadoma je bila na prošnjo tukajšnjega poveljnika posadke ena kompanija kranjskega domačega polka na Glamoč zaradi živinske kuge, katera je /.opet začela po enih vaseh razsajati, na pomet tukajšnjima dvema kompanijama poslana, katera ima nalogo kordon prevleči, in Btraže po okuženih vaseh izpostaviti.
Pri tej priložnosti se je dogodilo, ko je šel desetnik Žužek iz Jakičevega pri Velikih Lašičah dcma, kot tamošnji poveljnik, straže pregledavat, da zasliši četrt ure od vasi v grmovju šumenje, in nato ee prikaže en velik medved, kateri je nuravnost proti njemu v vedno hitrejšem koraku mahal.
Žužek v tem času puško nabije, počene, in mej tem, ko se je bil medved na en panj s prvima nogama postavil, da si ogleda pozicijo, ustreli ta in ga ravno v žreb zadene, in sicer tako, da mu nij krogla nobenega zoba izbila; medved se potem zvrne, en parkrat prekobaca in zopet vstane, ter gre proti dru gemu vojaku, kateri je bil v bližini na klic korporala pritekel, ta prišli mož ustreli, in medveda v prsa zadene. Potem se je še le rjoveča zver zvrnila in poginila.
Ta medved je bil strašno velik. Vagal je okolo 4 centov. Bil je 21/* metra do'g in l1/* metra visok, meso je bilo, ko smo ga za poBkušinjo skuhali, malo grenko in trdo, čeravno se je prav dolgo kuhalo. Moral je biti kocinec uže zelo star. Kakor Bošnjaki pra vijo, jim je v kratkem uže tri junce raztrgal. Ko je bil narazen dejan, smo dobili v njem tri drobne kroglice, katere so mu bile v koži obtičale. Zdaj Be še medvedka z dvema mladičema okolo klati, katero upamo kmalu dobiti.
Ko ravno te vrstice pišem, mi javlja vojak, kateri je iz Btraže prišel, da sta zopet dva vojaka, prav blizu vasi vid la dva medveda, katera sta pa, predno sta mogla vojaka nanje ustreliti, v grmovje popihala in izginila. Pri tej priložnosti je ustrelil tudi en vojak lepo srno, katera je brez vsega strahu proti njemu šla.
Splošno nij tukaj divjačina nič boječa, kajti od tukajšnjih Bošnjakov se jej nobene opovire ne delajo, posebno zdaj, ko nemaj o nobenega orožja.
Bazen medvedov Be nahaja tukaj mnogo raznovrstne divjačine kakor: volkov, srn, lisic in brez števila zajcev ; divji jeleni bo bolj redki.
Ta teden se je začela Bplošna štetev tukajšnjega ljudstva po vseh okrajih Bosne in Hercegovine. Turki so nejevoljni zoper to obravnavanje, ker jim je Btrašno zoperno ngjavruu naznaniti, koliko da je njihov harem močan. Drugače gre pa ta stvar prav v miru naprej.
Tukaj bo prav zdravi kraji, kajti voda je izvenredno mrzla in zrak prav ugoden in se tudi ne nahaja tistih enodnevnih muh kakor v Livnu, kjer so bile okolo vode tako na gosto, da bo skoraj solnce pokrivale in suncu delale. I—c.
k besedi 20 kr., za otroke 10 kr., sedež 10 kr. Vstopnina k plesu 80 kr. Začetek ob 81/,. uri zvečer. K obilnej udeležbi vabi odbor.
— (Koroške  volitve.) G. Einspieler je v Celovškem okraju propadel  s  104 glasi proti 117, torej le za 13 resp. 7 glasov. De kan Neste pa s 40 glasi proti 7G, ki jih je dobil neki dr. Vran.
Telegrama »Slovenskemu Narodu'1.
Cnorlca 8. julija. Veliki posestniki so izvolili dr. Pajerja s uto sedemdeset in šest glasovi proti jeden in sedemdesetim, ki jih je dobil V ice ntini. „Irredtiiturji" 80 poparjeni.
Kadar (Dalmacija) S. julija. Izabran: narodnjaci: Pavlinović, dr. Monti, Pučič, Bulat i Vojnović. Izdajstvom srbskih birača občina Ohrovca i Kistauja, koje se sdružiše s talijan-cim, propade Klaič a izadje talijanaš Ivanić. Narod pioaveduje proti izdajnikom.
Domače nI v ari.
— (Društvo „S o k o 1") napravi 13. julija v čitalničnej restavraciji sokolski večer s telovadbo in godbo.   Program drugič.
— (Bovška n&rodna čitalnica) nftpravi 13. julija 1879 v gostilni .pri pošti" „Blovesno besedo". Program je: 1. Petje. 2. Igra. 3. Petje. 4. Deklamacija. 5. Petje. 6. Igra.  7. Petje. Po besedi ples. Vstopnina
IzdateJj in urednik Josip Jurčič.
Program
.svečanog prenosa ostauaka i odkriča spomenika hrvatskog pjesnika
Petra Preradovića
dne 14. srpnja 1879. v gradu Zagrebu obavljenog.
U rano jutro dne 14. srpnja iztaknut ća gradjanstvo na kucah hrvatsku trobojnicu sa crnom vrpcom.
U 7 satih pred podne istoga dana preniet će se mrtvačka škrinja iz vagona na perron kolodvora, gdje će biti skupljeni dostojanstvenici zemlje. Iza kako bude odpjevana 2a-lobna himna ter podieljen prvi blagoslov, govorit će odbornik gr. viećaik August Šenoa na pozdrav kratak govor, a zatim ponieti će se tielo slavljenog pokojnika na mrtvačka kola.
Po tom krenut će provod put grada i to sliedećim redom, u koj se družtva i skupovi imadu svratiti već prije pcčetka svečanosti:
1. Na čelu krstonoša.
2. Hrvatsko gimnastičko družtvo „Sokol" sa zastavom.
3. Mužka i ženska mladež svihkolikih pučkih učiona kao i preparandija.
4. Djaci kr. velike realke sa profesori.
5. Mladež kr. velike gimnazije 8a profesori.
6. Hrvatsko trgovačko družtvo „Merkur".
7. Pjevačka družtva glasbenog zavoda, „Kola" i BSlogeu pod zastavom.
8. Osoblje narodnog kazališta.
9. Sbor zagrebačkih veteranaca.
10. C. kr. vojnička glasba.
11. Slušatelji sveučilišta, noseći baklje.
12. Slušatelj sveučilišta u narodnom odielu, noseći na jastuku pjesnikova djela i lovor-vie-nac, čije će vrpce nosit uz njega dva druga Bveučelištna slušatelja.
13. Svećenici vodeći provod.
14. Mrtvačka kola, a uz njih dva reda sveučilištnih slušatelja u narodnom odielu.
15. Obitelj pokojnikova.
1G. Ban, biskupi, zamjenik zapovjedajućeg generala i predsjednik sabora i stola sedmorice, načelnik grada, rektor sveučilišta i senat, predsjednik akademije i članovi iste, gospodje povjerenice odbora, saborski zastupnici, sve učilištni profesori, oblasti, korporacije i knji zevna družtva, pozvani gosti, odbor.
17. Vatrogasci.
Provod ići će Ilicom, Jelačićevim trgom, Bakačevom ulicom i Kaptolom do prvostolne cikve.
Sokolovci postavit će se u dva reda med ju vanjskima i nutrnjima vratima crkve, a pošto se ponese mrtvačka škrinja u crkvu, pravit će Sokolovci, veterani i vatrogasci spalier u crkvi. Sveučiltštni gradjani u narodnom odielu ostat Ćl u crkvi oko mrtvaci, koga će dočekati 48 učenica u bielo odjevenih.
U prvostolnoj crkvi služit će se svečane zadušnice, te će se pjevati po najboljih domačih silah rt 11 uit m za tu Bvrho skladan po g. Ivanu pl. Zijcu, a zatim krenut će provod redom prije propisanim put središnjeg groblja, samo 6l se razpustiti kod crkve mladež nižih i srednjih učilišta.
Na grobu razvrstit će se Sokolovci, veterani, sveučilištna mladež i vatrogasci u dva reda od vrata groblja do grobnice.
Pred grobnicom bmjestit će se svećenstvo, obitelj, dostojanstvenici, povjerenici odbora, gosti, odbor, Bveućilištni gradjani u narodnom odielu i vojnička glasba.
Pošto se mrtvo tielo blagoslovi, spustit će se u grob. Za toga pjevat će se konac Ža lobue himne, spomenik će bo odkrit uz pratnju vojničke glasbe a predsjednik odbora dr. Košta Vojnović završit će svečanest kratkim govorom. Na red pazit će 12 Bveučilištnih gradjana, glavni nadzor ima odbornik August Šenoa.
Vienci korporacija ili pojedinaca neka se predadu na dan svečanosti odboru na kolodvoru medju 5Vs do 0 1 ., sati.
Odječa učestnika, izuzam uniforme, ima bit crna, rukavice gladke i svjetle, ovratnik biel.
Umoljava Be navlastito reda radi, da pojedine skupine, u koliko nije propisano ovim programom, negrnu na kolodvor, već neka se unapred svrate na pridieljena im mjesta. U Zagrebu, 1. srpnja 1879.
Odbor.
T tajci.
7. julija:
Pri »Ionu: Dr. Tuboly iz Kaniže. — Lukačič iz Reke. — Schrainke iz Uradca.
Pri »yHftrij»kem cesarju: Ilicha iz Gradca. — Mally iz Celja. — (irafnetter iz Postojne.
Pri l>M\ttiMkeiii dvoru i Blaghoni, Spazapan iz Vidma. — tlolanotz iz Trsta.
Dunajska borza 8. julija.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Gnotol dri. dolg v bankovcih .   .   66 gld. 65 kr.
fciiiotni dri. dolg v arebra   ...   68   a   15 m
£lata renta.........78   m   £0 *
1860 dri. poaojilo......126    u   60 \
Akcije narodne bauka   .... 822   n —
rvroditno akoije....... 264 „20
London..........liti    „05 "
grebro.......... —    „ —
NapoL..........9        22'/, l
C. kr. cekin;........5    „   48 „
uriavne marko.......56    „   95 .
Uim;teljnc
zobe in zobovja
postavlja, no da bi bolelo in za žvečiti popolnoma pripravno, po najnovejšem umetniškem načinu, in zobne operacije izvršuje z omotonjoin z gazom za smejanje (^05—1)
zdravnik za zobe A. Paichel,
poleg Hradeckijovoga mostu v 1. nadstropju.
dobiva 80 liter po 40 kr.
gf o stilni ,,^ri lrpi".
Se spoštovanjem
(297-3) ZCcurel Simon.
Lastnina in tisk .Narodne tiskarne1