štev. 5.
V Trstu, v ponedeljek I. marca 1909.
Leto II.
PROSTA VODI POT K NAPREDKU
ZEIEZHKBR
GLASILO SLOVENSKIH ŽELEZNIŠKIH NASTAVIJENCEV
Uredništvo so naboja v Trstu ulica Boschetto, o - Telefon 1570.
Upravništvo Dunaj V. Zentagasse o.
1/.linjn v frrstu 1 in 15 vsaki mesec
Nefrankirana pisma se no, sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina za celo leto 0.40 Iv.
za pol leta 4.70 K.
Pozumezna štev. 18 vin.
Iz Pihlerjevega kraljestva.
Dolgo let je trajal ljut hoj, da se zlomi avtokratizeni, s katerim seje skoraj polstoletja vladalo na južni železnici. Kdor se spominja ljntih preganjanj, ki so jili morali pretrpeti ubogi uslužbenci radi organizacije, ta zna tudi razlikovati nekdanje razmere. V bolniški blagajni, v zavarovalnici proti nezgodam, so gospodarili petoiizniki železniške uprave.
Plače so bile naravnost sramotne, delavni čas se je, če je bilo to potrebno, raztegoval na 12 ali pa še več ur na dan. Postopanje napram delavcem je bilo naravnost škandalozno; pri vsakem najmanjšem uporu seje dejalo delavcu: »če ti ni prav, pa pojdi«!
Koliko se je železničarska organizacija v tem oziru spremenila,, je starim sodrugom gotovo jasno, ker le oni pojmijo napredek socialnega dela organizacije. Plače, ki so bile še pred nekaj leti sramotne, so se zvišale za 60— 80%. Delavni čas seje znižal poprečno za 1 uro do 2 uri na dan, pri nekaterih kategorijah še celo za 50%.
Ob svaki prilike se je posredovalo potom izvoljenih delavskih zastopnikov, oziroma zastopnikov organizacije. Vsako šikaniranje delavcev se je takoj ustavile na kompetentnem mestu; krivice, ki so sc preje godile pozamez-liikom, so postajale vedno redkeje.
Ali eno dejstvo moramo tukaj javno pri biti: Dočim se je pri prometni in vlakovno-pospeševalni službi, zamoglo potoni že označenih posredovanj popraviti, nmročkatero krivico je ostalo progovzdrževalno ravnateljstvo gluko za vse pritožbe svojih uslužbencev. Čuvaj in prožni delavec sta ostala še do danes brezpravna. Sicer so so čuvajem in prožnim delavcem dohodki nekoliko zvišali, ali to zvišanje pomeni le kaplico na razbeljeno železo. Delavni čas čuvajev in brezposelnost prožnih delavcev ostali pri navedenih kategorijah neiz-spremenjeni.
Znani višji stavbeni nadzornik Piehler je dosedaj storil vse da ostaneta prožni delavec in čuvaj tudi še zanaprej sužnja juž. železnice. Kdo izmed prožnih delavcev se ne spominja, kako je ta olikani gospod sprejel deputacijo, ki so jo prožni delavci poslali na Dunaj, da tam potoži mizerno stanje prizadetih. Na nezaslišan način, je ta stari birokrat južne železnice odslovil deputacijo, pa izdal delavni red, ki dela čast nekdajnim grajščinskim vavptom.
Ob priliki neke intervencije sodruga Kopača na Dunaju pa je dejal: »prožni delavci niso železničarji, temveč mali kmetje ki morajo biti zadovoljni, če zaslužijo za »pakelc* tobaka, na železnici. Inkakoršen je ta moderni trinog, taki so tudi sekcijski predstojniki. Ni bil li Temni iz Trsta ki je pisal Pichlerju da so njemu podrejeni prožni delavci — zadostno plačani. Pa sekcijski vodja Štern v Zidanem Mostu, katerega je moralo orožništvo prisiliti, da je delavcem zaslužek izplačal. Ta modri možje spravil prožne delavce ob 40% doklado ko delajo pod drugim prožnim mojstrom.
Kdo je upeljal na hrvaški progi takozvani »Streekenbegeherdienst« in sicer pri čuvajnicah 27, 28, 29, 34 in 35. Prožni delavec ki opravlja službo, mora 7—8 ur dnevno delati na progi, ob 7*30' zvečer pa menja ženo na (Frauenpo-sten) ter opravlja službo čuvaja do 4-30' zjutraj, ob 8 uri zjutraj pa mora biti zopet na progi, da opravlja službo prožnega delavca, 'lako je ta delavec v službi celo leto po dnevu in po noči; plača za to odgovorno in naporno delo pa je, čujte in strmite mesečno celili 26 kron.
Kaj pravi potujoče občinstvo — se zaveda li kaki nevarnosti izpostavlja svoje življenje, in to na enotirni železnici ?
Kaj pravi generalna inšpekcija k takemu počenjanju gospoda Pihlerja in njegovih korpo-ralov ? Ali je morda postopanje gosp. »Sterna,
ko je 23. jnnuvarja namah odpustil 10 delavcev med katerimi se nahajajo prožni delavci ki služijo že 10—-20 let juž. železnici, častno ? Misli li gospod »Štern, da bodo delavci te ši-kane še dolgo mirno prenašali. »Storili smo potrebne korake, da se da zadoščenje odpuščenim delavcem. In če tudi to ne bode streznilo -najkrutejšega izkoriščevalca »Šterna potem mu bodemo zapeli pesem ob časa kadar bode proga razdrta, da mu bode zavedno šumela po ušesih.
Kako se pri progo vzdrževalnem odelku juž. železnice zapostavlja prožne delavce, je razvidno iz dejstva, d.a so dobili delavci prizadeti pri vlako-pospeševalnem in obratnem odelku, avtomatično zboljšanje plače za leto 1909, dočim se je prezrlo prožne delavce. Prožni delavci na postaji Krmin so imeli pred 4. leti s postajnimi delavci za 30 vin. boljšo plačo, nego prožni delavci.
Iz gori navedenih dejstev sledi, da se mirnim potom za prožne delavce ne da doseči znatnih izboljšanj. Zatoraj Vas poživljamo, da se pripravite za boj. Dolgo časa so prožni delavci mirno prenašali trpljenje in pomanjkanje v svojih družinah. Ne tožite nikomur več vaše gorje -— združite se v močno želozniearsko organizacijo. Boj za pravico obstanka morajo zapričeti prožni delavci sami. V boju jih pa morajo vsi organizirani železničarji bodi si moralno ali pa tudi materijulno podpirati.
Na d e In to ra j !
nekaj za južne železničarje!
Južnoželezniška uprava je v svrho realizira nja nekaterih koncesij, danih v smislu okrožnice 385 A, izdala ravnokar sledeče odloke:
Štev. 1780 K.
Ul
Vsem obratnim inšpektoratom in avstrijskim prngovzdr-žcvalnim sekcijam.
PERSONALNE / A DE V E.
(Novo od/merjenje prožnih pavšalov za prožna mojstre)
Ck. železniško ministerstvo je /. odlokom od 10. novembra 1908, štev. 54.514, prožne pavšale vseh prožnih mojstrov zvišalo od 240 na 480 kron.
Ozirom na določbe okrožnice stev. »185 A 1907, III. A., odst. 1, smo se odločili vsem onim družbenim prožnim mojstrom, ki dobivajo kak prožni pavšal, le-tega od 1. januvarja 1909 zvišati na 480 kron.
Prožnim mojstrom, ki uživajo že danes ta pavšal v znesku 480 kron, se isti ne zviša.
Diferenca za čas od I. januvarja do konca te-bruvarja t. 1. se nakaže v plačilnih polah za mesec marc.
Na Dunaju, 28. januvarja 1909.
(leneralni ravnatelj : Eger, 1. r.
Štev. 11.109, S
552
Vsem gospodom predstojnikom službenih oddelkov, obratnih inšpektoratov, kakor tudi lokalnim predstojnikom avstrijskih črt južne železnice s postranskimi progami.
PERSONALNE ZADEVE
(Pr ipoznavj e, smrtnih kvartalov po neoženjmih, r aktir-nem stanu umrlih uslužbencih.)
Ozirom na točko III. A 12 okrožnice 385 A 1907, se objavlja sledeče:
V	slučaju smrti aktivnega neoženjenoga uslužbenca se oni članici njegove družine, ki mu je za časa njegove smrti vodila gospodinjstvo, oziroma oni, ki jo je po vsem ali pa deloma vzdržaval, nakaže smrtni kvartal v onem znesku, kakor isti tiče vdovi, oziroma otrokom umrlega aktivnega uslužbenca. (Okrožnica 291 A 1900 in okrožnica 62 A 1903).
Če pa take osebe sploh ni, ki bi bila upravičena dobiti smrtni kvartal, tedaj se pa stroski za bolezen in za pogreb neoženjenega aktivnega uslužbenca, ako jih ne plača družbina bolniška blagajna, v dokazanem znesku do visočine smrtnega kvartala povrnejo oni osebi, ki je te stroške faktično pokrila.
Prošnje, opremljene s suir ovnico za nakazanje smrtnega kvartala oziroma za pokritje stroškov v bolezni in za pogreb, je vložiti pri onem službenem uradu, kjer je pokojnik v zadnjem času služboval.
Da je prositelj zares pokojniku vodil gospo-dinjstov, oziroma, da ga je pokojnik res vzdrževal,
mora potrditi službeni urad, pri katerem je vložiti prošnjo, ali pa občinski urad zadnjega pokojnikovega bivališča.
Prošnjam v smislu odst. »1 je priložiti tudi listine, iz katerih je razviden znesek stroškov za bolezen in za pogreb. Na isti način je tudi dokazati, da je proisitelj te stroške poplačal.
Vložene in primerno opremljene prošnje se imajo takoj službenim potom poslati pristojnemu r ivnateljstvu.
To okrožnico je priobčiti na razumljiv način vsemu nastavljenemu osobju.
Dunaj, 17. decembra 4908.
Generalni ravnatelj r Eger, 1. r.
*
Glede intervencij potom organizacije je južnoželezniška uprava izdala nadalje sledeči odlok:
»8 te v. 380 S
22
Vsem gospodom predstojnikom službenih oddelkov, obratnih inšpektoratov, kakor tudi lokalnim predstojnikom avstrijskih črt južne železnice z vsemi postranskimi progami.
P E T L J A Ž X A SLUŽB A.
(Vozarim prosta prtljaga na podlagi režijskih rožnih tiskov).
Dobili smo pritožb od našega osobja, da se uslužbencem južne železnice in njihovim družinskim članom, ki imajo režijski vozni listek na podlagi »legitimacije za žene in otroke železniških uslužbencev« kljub pripoznanja proste vozarim« pri prtljažnih blagajnah, zabranjuje odpraviti prtljago.
Vsled tega opozarjamo na dotične »določbo za izračunanje pristojbin na podlagi režijskih voznih listkov«, ki se nahajajo na strani 4. in sicer točka 14 in v ročni knjigi za osebni in za prtljažni promet na strani 119, odstavek 6. Te predpise je treba natančno vpoštevati in se po njih ravnati.
Glasom teh predpisov so južnoželezniški uslužbenci (aktivni kakor tudi umirovljeni) . in delavci, nadalje njihovi družinski člani (žene, otroci, posli), upravičeni o prilikah potovanja s režijskimi voznimi listki, vzeti seboj do 25 kilogramov prtljage, ne da zato plačajo vozarino. Popolnoma nemeredajno je, ako so režijski listki izdani na podlagi pozameznih dovoljenj, ali pa na podlagi legitimacij ' legitimacije za aktivne železniške uslužbence, legitimacije za žene in otroke železniških uslužbencev, sive legitimacije za režijske vozne listke, začasni listki ali certi(ieati).
Dunaj, 5. januvarja 1909.'
Administrativno ravnateljstvo.
K nizi, 1. r.
* *
*
»Sledeči odlok se tiče vprašanja o nezgodah.
Stev. 2354 B>*.
54
Vse bralnim inšpektoratom in vsem avstrijskim po-
staium, kurilnicam in delavnicam južne železnice z vsemi postranskim progami.
NEZGODE.
(Naznanila in poročila o nesrečah pri zapenjanju vozov).
C, k. generalno nadzorništvo se je pritožilo, da v naznanilih o nesrečah, pri zapenjanju in odpenjanju voznih zapenjal, večkrat manjkajo podatki glede številke vagonov in glede lastnikov istih ; nadalje, da se opuščajo tudi podatki, če so bili vagoni opremljeni z varnostnimi zapenjali in s zapenjalnimi ročniki.
Poizvedbe glede nevpoštevanja teh določb, priobčenih v okrožnici 366 A 1907, so dognalo, da je ta ne-dostatek pripisati deloma nemarnosti organov, ki imajo sestaviti ta naznanila, doloma pa tudi okolnosti, da poškodovanci zakasnijo naznaniti nezgodo, to je, da nesrečo naznanijo še-lc tedaj, ko z omenjenih podatkov ni mogoče več konštatirati.
Jeli so bili vagoni opremljeni z varnostnim zape-njalom in zapenjalnim ročnikom ali ne, se tudi tega večkrat opušča naznaniti, her nezgoda ni kaki zvezi s zapenjalnimi napravami.
Opozarjamo naj nujneje na določbe okrožnice 366 A in pozivljemo. da se je. natančno po teh predpisih ravnati ter v poročilih o bodisikoji nezgodi navesti številko vagona in pa podatke olastnini dotičnega voza kakor tudi o tem jeli bil dotičen voz opremljen z varnostnim zapenjalom in s zapenjalnim ročnikom, ali ne, in to slednje v vsakem slučaju, brez rsakega ozira na vzroke nesreče.
Nadalje je osobje opetovno opozoriti, da imajo nesreče, ki so se dogodile pri zapenjanju in odpenjanju takoj naznaniti, in to vsled tega, da se takoj more vse potrebno konštatirati.
Postajne načelnike smatramo osebno odgovorne zato, da se te odredbe tudi res izpolnit jejo.
vsled v ni-
Določba, da imajo ti podatki biti tudi obseženi v poročilih obratnih inšpektoratov* ostane v veljavi v svojem celem obsegu.
Iste podatke je konečno dati tudi v poročilih o vseli onih nezgodah, ki se morajo prijaviti v smislu direktive B v formulam C.
Dunaj, 27. januvarja IDO!).
Strojevno ravnateljstvo:	Prometno ravnateljstvo:
ProsHjr I. r.	Ressler 1. r.
Rezultat volitev v južnoželezniško personalno komisijo.
Zopet imamo beležiti velikanski uspeh strokovno I organiziranih železničarjev. Volitve v južnoželozniško personalno komisijo so pred kratkem končale. Razven jedne skupine, so bili voljeni sami naši kandidatje.
,,Rajhsbundlarji“ so sc tako blamirali, da imajo menda za vselej zadosti. Največ glasov so dobili v po-zameznih skupinah po 4 do 7.
Skrutinij pa je pokazal sledeči rezultat; izvoljeni so bili:
a)	V SEKCIJI ZA PODURADMKE
Skupina I, rožno prometno osobje (vlakovni revizorji in inidspreToilniki)
Glasovnic je došlo 280, mej temi 1 nevaljavna; praznih 7.
Člani:
Robert Scherbainn, nadsprevodnik v Matzleinsdorfu s 2264 glasovi.
Viljem Scheibein, nadsprevodnik v Inomostu. s 22(50 glasovi.
Josip Škorjanec, nadsprevodnik v Ljubljani, z 255 glasovi.
Namestniki:
Aleksander Slecher, nadsprevodnik v Oraču, s 135 glasovi.
Štefan Skerb^nšek, nadsprevodnik na Dunaju, s 134 glasovi.
Fran Majeritsch, nadsprevodnik v Mariboru s 132 glasovi.
Skupina II. ostalo prometno osobje, postajevodje, postajni ekspedijentje, postajni, brzojarni, premikalnl in skladišni mojstri.
Člani :
Fric Lom/o, pisarniški ekspedijent na Dunaja s 379 glasovi.
Ivan Hurgstaller, pisarniški ekspedijent v Gracu s 376 glasovi.
Adolf pl. mirth, pisarniški ekspedijent v Dun. Novem mestu, s 374 glasovi.
Namestniki :
Bruno Guggenberger, postajevodja v Hennersdorfu, s 254 glasovi,
Ivan Hriezina, postajni ekspedijent v Matzleinsdorfu, s 351 glasovi.
Gašper Dollenz, postajni ekspedijent \ Mariboru, (kor. kol.) s 348 glasovi.
V	tej skupini so kandidatje organizacije H'raft, Ott, Schromm, Riemer i dr. ostali v manjšini.
Skupina III, stroievno in vlakovno-pospeševalno osobje (vlakovodje, strojevni, delavniški in vozovni mojstri).
Veljavnih glasov je bilo oddanih 642; 14 glasovnic je bilo praznih.
Člani :
Ludovik lleer, strojevodja v Milrzzuschlagu, s 548 glasovi.
Fran Haumgartner, vlakovodja na Dunaju, s 499 glasovi.
Fran Zirenk, vlakovodja v Mariboru, s 458 glasovi.
Namestniki :
Fran Siegelbauer, vozovni mojster na Dunaju, s 444 glasovi.
Adalbert Mandler, vlakovodja v Inomostu, s 405 glasovi.
Kako je nastalo delavsko vprašanje.
(Dalje).
Takrat se začenja kolonijalna politika. Države gledajo, kako bi jim naselbine dona-šale ver- dobička. Pod pretvezo omike si razširjajo svoje ozemlje.
Sedaj so začele nastajati družbe ali kolonije z namenom, da pridobivajo državam posestva v drugih delih sveta. Te družbe so podobne sedanjim akcijskim družbam in so imele velike pravice; da, celo državo so imele v svojih rokah. Take družbe so se ustanovile najprej na Francoskem in Angleškem.
Naselbine so bile zelo bogate dragih rud, zlasti v južni Ameriki. V zvezi s to pkolnostjo se je pojavil prvi narodnogospodarski sistem, »merkantilizem«. Uvajalo se je kolikor mogoče mnogo zlata in srebra, da se pomnoži narodno imetje. Izvoz pridelkov so podpirale države, ker se je tako iztekal denar v državo, obratno pa je bil prepovedan uvoz, ker tako uhaja denar drugod ven iz države. Na ta način se je podpiralo narodno obrt.
Na Angleškem in Irskem seje zlasti razvila tekstilna obrt. Orodje se je vedno boljšalo, nastopili so stroji, začelo se je delati z motorji. S stroji si pomagamo, kjer človeška roka ne zadošča ali ni dovolj sposobna za izdelovanje finejših izdelkov ali ne more delati nepretrgoma in hitro. Sedaj je nastala tehnična delitev dela, to se pravi: vsak stroj dela svoj določen kos, ne da bi en stroj naredil sam ves
Josip 11'alles, delavniški mojster v Mariboru s 385 glasovi.
Skupina IV, progovzdrževalno osobje (prožili mojstri in drugo podnradništvo)
Glasovnic je došlo 255, neveljavnih 5, mej veljavnimi 16 praznih.
<. 'lani:
Adolf Negepsa, prožni mojster v Meidlingu, s 216 glasovi.
Ivan Fuchs, prožni mojster v Gracu, s 206 glasovi.
Ferdinand Herzog, centralni delavniški mojster v Neustadtu, s 187 g-lasovi.
Namestniki :
Ignac liraz, prožni mojster v Liebochu, s 174 glasovi.
Ivan Škerjanec, prožni mojster v Trstu, s 165 glasovi.
Josip Deretto, prožni mojster v Št. Miheltt, s 163 glasovi.
Skupina V, osobje ostalih službenih panog (Podnrad-ništvo pri upravi materijala in drnge službene panoge).
Glasovnic je došlo 76 : bile so vse veljavne, a med njimi 10 praznih.
Člani:
Alojzij Zimmerl, pisarniški ekspedijent na Dunaju (juž. kol.) s 42 glasovi.
Emil Prah', pisarniški ekspedijent v Bocnu. s 42 glasovi.
Josip Schlosser, pisarniški ekspedijent na Dunaju C I. z 38 glasovi.
Namestniki:
Fran Mager, pisarniški ekspedijent na Dunaju-Fa-voriten, s 37 glasovi.
Fran Dittrich, skladišni mojster na Dunaju, (skladišče za materija 1) s 30 glasovi.
Robert Klein, delavniški mojster na Dunaju delavnica), s 26 glasovi.
Kandidatje Hans in Marii: so ostali v manjšini.
b)	V SEKCIJI ZA USLUŽBENCE:
Skupina I, vozno prometno osobje (vlakovodje in
sprevodniki).
Glasovnic je došlo 1187 -- vse veljavne, a mej njimi 11 praznili.
Člani:
Andrej Korp, sprevodnik-vlakovodja na Dunaju (južna žel.), s 1125 glasovi.
Leopold Aninger, sprevodnik-vlakovodja v Beljaku, s 1115 glasovi.
Ferdinand Laclener, sprevodnik-vlakovodja v Lienzu, s 1114 glasovi.
Namestniki :
Maks .S'ficki, sprevodnik-vlakovodja na Dunaju (južna žel.) s 511 glasovi.
Ivan Krepak, sprevodnik-vlakovodja v Miirzu-schlagu, s 487 glasovi.
Ignac Kasperbauer, sprevodnik-vlakovodja v Murzzu-sclilagu, s 487 glasovi-
Skupina II, ostalo prometno osobje skladišni postajni, premikalni nadgledniki, vratarji, pisarniški sluge, ogilmi čuvaji in drugo službeno osobje.
Došlih glasovnic 1144, neveljavna 1, praznili 59.
Člani :
Josip IVagner, ogibni čuvaj v Matzleinsdorfu s 664 glasovi.
Josip Osmetz,* portir v Bocnu, s 662 glasovi.
Fran \Ycndl, skladišni nadglednik v Gracu, s 662 g-lasovi.
Namestniki :
Leop. /fossmann, postajni nadglednik v KOtsi-hu, s 653 glasovi.
Osmec in Lajmli sta potom žrebanja bila določena za drugo mesto.
izdelek. Sedaj še-le se je začel pojmovati kapital. Kar je prebitka ali dobička, ne leži več mrtvo v zakladu, ampak rabi se kot kapital za nadalino produkcijo. Podjetnik sam ne dela nič, ampak le vodi, nadzoruje delo ter skrbi za prodajo. Najema delavne sile, ki delajo ali v njegovi tovarni ali pa jim daje surovine na dom, da jih izdelajo doma.
Rekli smo, da so prehajali izdelki v srednjem veku iz roke v roko, iz roke producenta, izdelovatelja v roko konsumenta, kar se je godilo na mestnih trgih. Obrtniki so delali le toliko, kolikor jim je bilo naročeno. V novem veku pa se je vse premenilo. Mestni trg se je razširil na okolico, polagoma je postal eeli svet trg. Producenti izdelujejo blago za zalogo ne glede na potrebe, zato pa morajo skrbeti za prodajo. Sedaj še-le se je razvila trgovina v pravem pomenu besede. Izdelki ne prehajajo več iz rok producenta naravnost v roke konsumenta, ampak po posredovanju tretjih oseb (mešetarjev). Boljšajo se prometna sredstva, gradijo’se ceste in železnice, ustanavljajo pošte, uporabljajo telegraf in telefon. Razvijajo se naprave, ki podpirajo trgovino in kredit. Kredit ima namen, da se porabi kapital plodo-nosno, kdor sam nima kapitala, porabi se tedaj s pomočjo tuje roke. Kredit je pa vstvaril celo vrsto drugih naprav, ki zelo pospešujejo.
Poprej je imel lastnik produkcijskih sredstev ves dobiček sam. Srednjeveškemu obrtniku ni bilo treba deliti dobička nikomur, ker so se smatrali mojster, delavec in učenec za
Ignac l.apnli, čuvaj v Matzleinsdorfu, s 645 glasovi.
Ivan Vollermann, lampist-klepar v Dunajskem No-\ vem mestu, s 645 glasovi.
Skupina III. osobje strojevno in vlakovno-pospešcvalne službe (strojevodni namestniki, strojevni kurjači, strojevni in vozovni niidsledniki ter drugi niistavljenci vla-knvno-pospeševnlne službe.)
Došlih glasovnic 610, neveljavna 1, veljavnih 609, mej temi 19 praznih.
Člani:
Fran h‘užička, stt-ojovodja v Beljaku, s 517 glasovi.
Leopold Opilčnik, strojevodni namestnik v Gracu, s 479 glasovi.
Fran Falk, strojevodja v Trstu, s 450 glasovi.
Namestniki:
Ivan Hutter, strojevodni namestnik v Beljaku, s 436 glasovi.
Adolf Hegn, vozovni nadglednik na Dunaju, s 400 glasovi.
Ludovik Priiglhiif, vozovni nadglednik v Matzleinsdorfu, s 383 glasovi.
(Skupina IV. proirorzdrževalno osobje, prožni in post nj ni
čuvaji, pisarniški sluge iu drugi nastavljene!).
Glasovnic je došlo 1211, neveljavna 1, praznih 52.
Člani:
Fran llerzig, bločni čuvaj v Meidlingu, s 1030 | glasovi.
Fran Fastl, bločni čuvaj v Oisnitzu. s 1006 glasovi.
Josip Stockinger, čuvaj v Celovcu, s 1004 glasovi.
Namestniki :
llajmund Luckner, čuvaj v Gornjem Dravogradu, s 1001 glasom.
Fran IVieser, čuvaj v Atzgersdorju, z 93) glasovi.
Andrej Sedic, čuvaj v Postojni z 931 glasovi.
Skupina V. osobje ostalih službenih panog
Veljavnih glasovnic je došlo 103, mej temi 18 praznili.
Člani:
Tomaž Sadil, pisarniški sluga na Dunaju Fa., s 35 glasovi.
Josip Stadimann, pisarniški sluga na Dunaju Fa., s 35 glasovi.
Gustav Kobliska, pisarniški sluga na Dunaju Fa., s 35 glasovi.
* *
$
Opazarjamo sodruge, da se vselej, kadar potrebujejo kakega pojašnjenja v katerikolisi-bodi stvari ali pa kake intervencije, obrnejo le na člane personalne komisije, svoje lastne skupine, ne pa na zastopnike drugih skupin.
Vsak uslužbenec mora poznati svoje zastopnike in se ne pomotoma obračati za pomoč na take voljene člane, ki ga takorekoč nimajo sploh pravice zastopati.
V	vseh važnejših personalnih vprašanjih se bode seveda postopalo solidarno, skupno z vsemi funkcijonarji.
Naslove objavimo kasneje!
DOPISI.
Grahovo. Dne 9. febr. t. 1. je ogibni čuvaj Fran Widovsky vsled hudega prehlajenja precej močno obolel. Slučajno je imel priti zdravnik dr. Woček k našemu postajevodji, ki je bil tudi nekaj bolan. Čuvaj Widovsky je to priliko porabil in je dal poklicati dra. Wočka tudi k sebi. Čuvaj je seveda bil v postelji in nesreča je bila zanj, da je zraven postelje na mizici imel tudi nekaj ruskega čuja, ki ga je pil, da se pregreje. Zdravnik je konštatiral, da jo čuvaj pijan, ga je prav robato ozmerjal ter
eno družino, v kateri je bil mojster oče — gospodar. V novem veku se je to izpremenilo. Delodajalec, obrtnik mora n; jemati delavske sile, dobiček je sicer njegov, toda ga mora deliti: En del vzame sam, drugi del pa delavec v obliki plače.
Poleg teh gospodarskih izprememb so nastale tudi pravne izpremembe. Srednjeveški organizem sc je zrušil, nastala je nekaka atomizacija družbe, t. j. družba se je razdelila v pozamezne dele. Cehi so proti koncu srednjega veka izgubljali svoj pomen, pri obrtnikih se je začel parajati egoizem. V svoje cehe so začeli sprejemati le svoje sorodnike in prijatelje. Porajajoča se veleobrt je onemogočila daljše življenje cehov. Razglasila se je popolna svoboda obrtovanja.
Vsakdo je mogel izvrševati katero si bodi obrt, ni mu bilo treba spričevala o usposobljenosti, kakor jo je moral imeti nekdaj. Nastala je svobodna pogodba med delodajalcem. Tu ni bilo več kakih javnopravnih vezi ampak vse je bilo osebnopravno.
Druga važna sprememba je nastala s tem, da se je uvedlo v zakonodajstvo rimsko pravo. Rimsko pravo je pa individualistično, ono podpira osebni individualizem.
Tudi v modroslovju se je uveljavil individualizem kakor na Angleškem in Francoskem. Francoski enciklopedisti so razvili teorijo tako-zvanih naravnih prav. Človek ima pravico, do tolike osebne svobode v kolikor ne škoduje svobodi drugega Na političnem polju so uničili
je nato šel k postajevodji in tam napravil ovadbo, kije bila baje takoj odposlana na ravnateljstvo. Ob jednem se je pa tudi čuvaju naročilo, da ima 11. februvarja biti v službi. Čuvaj seveda ni mogel iti iz postelje, ker je bil prav pošteno bolan, nekateri so pa brili z njega neumestne burke, propraševaje se drug drhzega, če je že prespal mačka ali še ne. Posebno se je zanimal zanj postaje vodjevi namestnik Zupan iz Podmelca. kije substituiral postajevodjo. .Jako se mu jo dobro zdelo, če je, govorč o čuvaju Widovskemu, mogel pristaviti kak »špasen vic*. Povdarjal je seveda na vsa usta, da je pač zdravnik dr. Woček merodajen, ker je zdravnik in da si bode čuvaj Widovsky moral sam sebi pripisati posledice, ki ga zadenejo vsled tega, da ne gre v službo. Nam se zdi, da bi bil g. Zupan dosti bolje storil, če bi bil poročal o stanju Widovskega zdravniku mesto da ga je opravljal mej ljudmi in žugal, kaj se mu vse zgodi, če ne pride hitro v službo.
Kar se pa tiče gospoda zdravnika dra. i Wočka, smo pa radovedni, kake račune 011 pošilja bolniški blagajni za medicine, ki jih tudi bolnikom prodaja, ali bolje obljubuje pa ne daje. Nam se zdi, da ima sploh malo ali pa nič v svoji zalogi.
Če prideš k njemu, ti pride nasproti z nekim karakterističnim humorjem, kakor bi hotel reči: kaj si prišel, ko si zdrav, (le ga pokličeš k sebi, pride vedno z dvema ali tremi otroci ter si sploh ne vzame časa, da bi bolnika dobro pregledal in preiskal. Glede zdravil pa vedno pravi: jih pošljem jutri. Ta jutri se pa tako dolgo vleče, da bolnik že ozdravi, ko mu pridejo obljubljena zdravila. Seveda sije moral kupiti zdravila mej tem časom sam in jih plačati iz svojega žepa. Navadno pa teh obljubljenih zdravil sploh ni.
.Jako umestno bi bilo, da bi lokalni odbor bolniške blagajne v Gorici mej železničarji nekoliko poizvedel o delovanju gospoda zdravnika dra. Wočeka v njegovem službenem okraju Bistrica-Bohinjsko jezero.
Obilo materijala bi se nabralo proti nedopustnem i nezakonitem počenjanju našega zdravnika in bolniška blagajna bi mu gotovo diktirala zasluženi ukor ter ga pozvala k redne j emu obavljanju službe.
Rakek. Ljubljanske najpobožnejše in najbolj kristjanske ženice, takozvane tercijalke, so bile znane in so menda tudi še danes kot naj večje opravljivke in obrekovalke. Seveda, vsak teden grejo k spovedi in vsedobri bog jim take malenkosti v spovednici hitro odpusti in prizanese.
Tako si misli tudi naš železniški čuvaj Javoršek na štev. 722. Pobožen kristjan, se razume, in zato ima pravico opravljati in obrekovati ljudi, kakor ljubljanske tercijalke. Ta pobožna dušica že nad šest let vznemirja tu po Rakeku ljudi s svojim strupenim jezikom. Kar večne prepire povzročuje ; če ne more drugače sega tudi v intimne zakonske razmere. Pet pomožnih čuvajev je imel pod seboj odkar je tukaj in z nobenim se ni mogel razumeti. Vsakemu je nasprotoval, kolikor je mogel; parirati mu ni smel nihče, ker je vsakemu kar na kratko zapretil; boš pa šel. Pri tem postopanju mu je šel na roko neki gospod, katerega za sedaj še hočemo prikriti. Tudi na čuvaja Po-
vse predpravice, vse zakone, ki so omejevali svobodo; ravno tako naj vlada svoboda na gospodarskem polju. Tretji stan, meščanstvo se je proglasil za enakopravnega z drugimi stanovi. Nastalo je splošno tekmovanje.
Vse to je imelo seveda važne posledice za kapital in delo. Zanima nas razmerje nad kapitalom in delom, med kapitalistom in de lavcem.
Oni, ki daje proizvajalna sredstva ima po rimskem pravu tudi pravico do produkta, delavec nima pravice do tega, kar seje izdelalo, 011 dobi le odškodnino za svoje delo, plačo. Mezda ali plača je povračilo delavne sile. Delavna sila je posebne vrste Jdago in plača je cena temu blagu in ki imajo na cene delavne sile neugoden učinek. Te posebne lastnosti delavne sile so:
1) Pri drugem blagu sta si kupec in prodajalec enaka v tem, da čakata ugodnejše cene, ako jima takratna cena, ko kupujeta in prodajata ni povšeči. Delavec ne more čakati, da bi bila mezda višja, on mora prodati svojo delavno silo za vsako ceno, ker je delavna sila edino sredstvo, ki ga živi. Brez kapitala ne more delati, kapitala pa sam nima, zato mora skleniti s kapitalistom kot posestnikom produkcijskih sredstev, pogodl>o. Podjetnik ni prisiljen, da delavca vsprejme. Pri stavkah n. pr. ima tudi 011 škodo, toda zato pa še lahko živi.	•
2.) Delavna sila je podolma blagu, ki zgubi svojo ceno, ako se precej 110 proda, ka-
gorelca sc je ta pobožnjak spravil: 011 mu je v trn v peti. Mislil si je, Pogorelc je rudečkar in gospodje to vrst ljudi j nekako postrani gledajo. Bil je uverjen, da se mu posreči. Napravil je seveda ovadbo, kakor po navadi a »rudečkar«, je zahteval energično zapisnik. Tu je Pogorelec povedal več nekristjanskih stvari o kristjanu Javoršeku. Rezultat oziroma obsodba nam še ni znana in jo objavimo že kasneje. Seveda s svojim »kristjanskim postopanjem s pomožnim čuvajem še vedno nadaljuje. Zapira mu vrata, da ne more pod njegovo streho ter ga zmerja mej drugimi tudi s »hrvaško svinjo«.
Strahu pravi da nima nobenega, češ da mu bode v sili še gospod državni poslanec Žitnik pomagal. Toda moti se, da ga bode ta gospod mogel izvleči iz blamaže in ga oprati v javnosti, ker preveč žajfe 1)0 porabil za njegovo umazano in kosmato dušo.
Kadar konča Pogorelčeva afera, ga bodemo pa še sodnijsko malo pošegetali, ker smo se že naveličali prenašati njegovega pobožnjaštva.
Domače vesti.
Trst — prosta luka c. k. državna železnica. Vsem uslužbencem železniškega obratnega ureda v Trstu prosta luka c. k. državna železnica, bodisi onim v kurilniški ekspozituri, kakor tudi vsem pro-pesionistom pri vzdrževanju proge v Barkovljah, v skladišču, pri šajbah in tudi tamošnjim proznim delavcem se naznanja, da se dne 4. MARCA t. I. ob pol 7 uri zvečer v GOSTILNI „KRAŠNA“ Via Giovanni Bocaccio štev. 25 vrši osnovalni občni zbor „vplačevalnice“ ,.Splošnega strokovnega in pravo-varstvenega družtva“, za Trst — prosto luko c k. drž. železnice11.
Narodni .tribun Jaklič nadaljuje svoje narodno delovanje. Ogibni čuvaj Tomaž Možina se je dne 22. tebr. t. 1. vračal zvečer ob G. uri iz službe. Blizu rojanske cerkve naleti na odbornika političnega družtva »Edinosti« in podpredsednika N. D. O., Janeza Jakliča. Ko le ta Možino zapazi, se mu zasvetijo oči, ko mački v temi, zategne usta, in se hinavsko nasmehne, kot ropar, ki mu je plen v roki ter začne nad njim kričati: ,,Aha, ti sina železnici nekaj ukradel, bom klical guardijo . . . tat, tat“. Besedo tat je štirikrat ponovil.
Možina se je oziral okoli, da bi videl Jcje kakega stražnika in bi tako Jakliču ustregel, ali se mu ni posrečilo najti nobenega.
Menda bi Jaklič zopet rad šel na sodnijo, ker mu je že dolgčas, po kaki novi kazni.
In tak človek, ki napada ljudi delavce, vračajoče se iz službe na svoj dom, na cesti, ko roparji, sedijo mej drugimi tudi v odboru političnega družtva »Edinosti«, to je ob strani, slovenskega narodnega voditelja in prvaka gospoda dra. Rybarž-a ! Oastitamo !
kor sveže pecivo. Tako zgubi tudi delavec delavno silo, ako je ne rabi. Cas, v katerem delavec ne dela, je zanj zgubljen, nenado-mesten.
Delavna sila je nerazdruženo spojena s svojim lastnikom. Delavce ne more ločiti delavne sile od svoje osebe. Kmetovalec ali obrtnik pošlje svoje blago lahko drugam, kjer ga misli dražje prodati. Delavec tega ne more, ampak mora iti ali sam ali s vojo družino tja , kjer je delo bolje plačano. To je mnogim naravnost nemogoče, večini pa so na poti razne ovire in zapreke. V zvezi s to okolnostjo so tudi moralne, politične, zdravstvene in druge posledice.
4.) Pri takozvanem ncizučenem delu, t. j. pri takem delu, katero opravlja lahko vsak zdrav in normalno razvit človek, ne da bi se
1 za to posebej moral učiti, je ponudba dela ne-
omejena. Vsak tu lahko dela, da je le telesno usposobljen.
o.) Kakor hitro se zmanjša mezda pri enem kapitalistu, se izpremeni tudi pri drugih.
Na vsakem trgu je spor med kupcem in prodajalcem. Kupec hoče blago kar najceneje kupiti, prodajalec pa kar najdražje prodati. Ravno tako skuša prodati svojo delavno silo tudi delavec kar najdražje, dočim jo hoče kupiti delodajalec kar najcenejše s tem, da zniža mezdo.
S stališča podjetnika je mezda del produkcijskih troskov. Vsako zvišanje mezde ima ali manjši dobiček za podjetnika ali pa višjo ceno izdelka. Za podjetnika je pa slabo ako se zvišajo cene,
Dne 13. marca t. 1. ol> 8. uri zvečer se vrši v Trstu, v gostilni »Zur S/ad/ Klogenfurt * pri Sv. Andreju shod skupine II., s sledečim dnevnim redom :
1.) Nezmerno visoke stanarine v hišah provizijskega sklada;
2.) tozadevni sklepi;
3.) raznoterosti.
Železničarji,-pridite v obilem številu!
Poročila o stiodih in o zborovanjih.
Dne 14. februvarja t. 1. se je vršil na Jesenicah občni zbor tamošnje krajne skupine »Pravo varstvenega in strokovnega družtva«. Sodr. Kopač je poročal .,0 potrebi akcije za prožne delavce“.
Pri volitvi je bil izvoljen predsednikom zopet jednoglasno sodr. Dragotin Kdove.
Dne 15. februvarja se je vršil v Ljubljani, v gostilni ,,International^, zaupen sestanek prožnih delavcev južne železnice. Poročal je sodr. Kopač.
Dne Di. februvarja S’ vršil v Ljubljani, v Delavskem domu javen ljudski shod, katerega se je mej iiOOO delavstva vseh vrst, vde-ležilo tudi do 100 železničarjev, hi so radovedni, hoteli zvedeti, kaj je pravzaprav »Narodna delavska organizacija« in jeli is/a res »krurnirska« organizacija.
Nasprotniki delavstva, toliko liberalni, kakor tudi klerikalni so se tega shoda precej ustrašili, ker so v idili na dnevnem redu krumirske organizacije. Razvili so močno protiagitacijo in so mej drugimi delali posebno nato, da shod razbijejo. Najnovejši voditelj narodnih backov, Škerl, je mislil, da je v Trstu, ko je organiziral par svojih pomagačev, ki naj na galeriji s piščalkami in s tuljenjem onemogočijo zborovanje. Posebno se je odlikovala neka ženska, ki je s svojim »nežnim glaskom« prevpila vse razgrajače. No, Ljubljančanom moramo v tem pogledu že dati nekoliko prednosti pred tržaškimi pre-disciplini ranimi sodr upi. Sodrug Bar tel, ki je olvoril shod, je pozval reditelje, da storijo svojo dolžnost. V kratkih minutah je bil v dvorrni mir, ker razgrajači so bili — na cesti. Shod se je nato izvršil v najlepšem redu.
Ko je sod)-. Ktbin Kristan končal svoje poročilo o političnem položaju, je predsednik sodr. Kocmur, podelil besedo sodrugu Kopaču, ki je bil od zborovalcev burno pozdravljen. Raztolmačil jim je najprej besedo »krumir«. Popisal je obširno poskuse klerikalcev, ki bi pod krščanskosocialni ni imenom i-adi spra-
ker potem manj proda vsled večje konkurence. Zato skuša vzdržati mezdo na nizki stopinji.
Pri moderni produkciji se nam javljajo tipične razmere, to so take razmere ki so vedno in povsod iste, ker je njih pogoj — moderna produkcija vedno in povsod isti. Te razmere so posledica veleobrti in svobodne pogodbe.
Delavec dela od svojega vstopa v tovarno pa dotlej dokler mu opešajo moči, vedno eno in isto delo. Izučil se je v izdelovanju določenega kosa; drugih delov, iz katerih obstoji iz1 delek ne zna narediti. To ima zanj slabe posledice. Svoje delo opravlja mehanično brez ; pravega notranjega zadovoljstva, ki ga občutimo ako smo sami srečno izvršili kak izdelek-Delavec tega veselja nima, ker nikdar ne izgotovi sam celega izdelka, ampak naredi vedno samo en kos t. j. mali del celote. Ako se mu potem pripeti, da izgubi potem brez svoje krivde siužbo, ne zna druzega delati in ne more dobiti službe drugje nego pri nekvalificiranem delu, pri katerem ni treba posebne vaje in ga lahko vsak opravlja če je le telesno usposobjen. Na ta način se množi bolj in bolj delavski »roletarijat.
lzvežbani delavci množe delavce ncizvež-banih.
Slabe posledice ima za delavca strojna produkcija. Z uvede njem strojev je odpadla potreba človeškega dela. Stroj je pahnil mnogo delavcev v bedo in revščino. Misleč, da si kaj opomorejo so začeli delavci spočetka stroje uničevati.	Jvonec prihodnjič.)
Stran IV.
_________________________________________3________
vili delavstvo v svoj tabor. Delavski interesi jim niso bili nič mor, le armado klerikalizma so hoteli še ‘povečati. Vspehov so jako malo imeli, ker tudi delavstvo se more le malo časa rodili za vos. Tudi delavstvu se ne more dolgo časa pr ikri rali velikansko nasprotje mej delom in kapitalom.
V	Trstu n. pr. se sploh ne more govorili o krščanskosocialnih organizacijah. Nasprotniki delavske osamosvojitve so pa tam poiskali drugo pot. Porabili so nacionalna nasprotja, ki so v narodno-mešanih krajih redno večja kakor v enotnih, pa so jeli socialno demokracijo pavšalno obrekovati, da je sovražna slovenski narodnosti. Prav v Trstu je to obrekovanje predrzno in smešno ogrnem, zakaj za ■as voj stovenstra v Trsta ima prav socialna demokracija naj večje zasluge. Oaširno opisuje govornik boje za slovensko šolo, za svobodno rabo slovenskega jez tka itd. ter konstatira, da imajo italijanski socialno-demokratični poslanci, zlasti sodrug *Pitioni» največ zaslug za podržavljenje Cirihnetodove šole. Narodni interesi torej niso bili povod za ustanovitev tako zvane Narodne Delavske Organizacije, temveč strah pred socialno demokracijo in razmere v narodnjaškem taboru so jo porodile. Kakor povsod, je bila tudi v 'Trstu ta organi-zacija *nede\avska» in nikdar ni imela služiti delavskim potrebam. To bi bilo tudi nemogoče, ker jo vodijo in vzdržujejo podjetniški elementi. Ni se torej čuditi, da so že prvi nastopi te organi gači je merili 'proti interesom delavstvu* in sicer v časih, ki so bili za delavstvo najhujši, ker je stalo v gospodarskih bojih. Narodna Delavska Organizacija je organizirala
-	stavkokaze. Govornik omenja zadevo tržnih težakov, ki so se hoteli z izkaznicami zavarovati nelegalne konkurence, nadalje stavko v Llogdovem arzenalu in vse liste stavke, pri katerih je Mandičeva organizacija dodajala stavkokaze ne le slovenskim, ampak Tudi italijanskim in nemškim podjetnikom:	Potem
opisuje surovi napad, ki ga je *N. D. O.* uprizorila na železničarski shod, kamor so udrli z bihovkami in palicami, ter še surovejši napad v Sokolovi dvorani. Sklicali so tja javen shod železničarjev, organizirani železničarji so sklenili, da pojdejo tja, pogledat, kakšni «železničarji» bodo na lem shodu. To je bila njih pravica, ker je shod bil javen. Prišli so skupaj v velikem številu. Prepričali so se, da ni bilo na shodu reč kakor 40 ljudi in med njimi lij železničarjev, večinoma lakih, ki so prišli šele pred par dnevi k železnici. Ko so videli, da so aranžerji takoj zdivjali, so hoteli zopet odkorakali, ker so dosegli svoj namen. V tistem, hipu so jih pa na-rodnjakarji napadli s stoli in vsakovrstnim telovadnim orodjem; po zraku so letele težke k roglje in podobne reči. Vrata so od zunaj tiščali, med tem so pa prignali iz bližnjih «Ljudskih kuhinj* ljudi ki so redno pripravljeni na pretep, pa so jim pripovedovali bajke o italijanskih napadalcih. Tako so jih naščuvali. Železničarji so bili torej napadeni od spredaj in od zadej, mnogo jih je bilo ranjenih, nekateri, so bili vsi v krvi, eden je ležal skoraj dva meseca v bolnišnici. Tukaj je ».V. D. D.* najbolje pokazala svoj namen in po tem bo znalo tudi ljubljansko delavstvo presoditi cilje te »organizacije*.
Govorniku so burno pritrjevali in hrupno ploskanje je sledilo njegovim izvajanjem.
Sodr. Etbin Kristan je nato humonstično orisal ničnost ljubljanske N. D. O., na kar je predsednik ob 11. uri žvečim zaključil impozanten shod.
Dne 17. februvarja je bil v Zidanem Mostu shod prožnih delavcev, na katerem je poročal sodr. Kopač ,,0 akciji za prizadete delavce“.
Dne 19. februvarja se je vršil železničarski shod v Ptuju, v gostilni pri Simončiču. Sodr. Kopač iz Trsta je predaval o ,,Veri in delavstvu.
Dne 20. februvarja se je vršil v Pragerskem občni zbor tamošnje krajne skupine. Po predsednikovem in blagajnikovem poročilu se je staremu odboru podelil absolutorij. Pri volitvah v novi odbor je bil s pretežno večino zopet izvoljen predsednikom sodr. Pičinin. Po volitvah je sodr. Kopač predaval o „ Veri in delavstvoZa svoja izvajanja je žel vsestransko odobravanje.
Vodstvom podružnic!
V	zadnjem času so se tudi premogarji po železnicah začeli energično gibati za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Do sedaj sc je za to kategorijo le prav malo moglo ukreniti, to jo samo po nekaterih postajah in v nekaterih
»Železničar.
kurilnicah v zvezi z gibanjem drugih službenih kategorij. To pa le radi tega, ker se uslužbenci J te vrste sami niso nič brigali za organizacijo. Uvideli so gotovo, da se brez organizacije le nič ne doseže in začeli so v zadnjem času prirejati shode in konference in centrala je v zadnjih dneh prijela več dopisov, v katerih se izraža želja in potreba pojedni državni konfe- i renči premogarjev, uslužbenih na vseh avstrijskih železnicah.
Iz organizatoričnih, kakor tudi iz slabih gmotnih ozirov teh delavcev, se je centrala odločila sklicati tako konferenco na dan 17. marca 1909 ob 9. uri predp. na Dunaj X., Laxen-burgerstrasse štev. 8 -10, v vrtno dvorano delavskega doma. Pozamezna vodstva krajevnih skupin se zato pozivljejo najnujneje, da skličejo memudoma shode v njihov delokrog spadajočih premogarjev in skrbijo za to, da odpošljejo vsaj jednega delegata na to konferenco.
Izvoljene delegate naj vodstvo krajevnih skupin naznanijo centrali najkasneje do 13. j marca t. 1.
Listki za .delegate se ne bodo odpošiljali; j delegatje naj prinesejo seboj h konferenci po- j oblastilo vodstva krajevne skupine, da so bili h konferenci delegirani.
Stroške delegatom poravnajo krajevne skupine, oziroma vplačevalniee same, ali pa jih naberejo mej promogarji samimi s prespevki posameznikov.
Priporočati je, da se podružnice za stvar zavzamejo, ker je to velike važnosti za organizacijo in da brezdvomno odpošljejo vsaka po jednega zastopnika.
H=
*	*
Svoječasno se je na neki konferenci delav-niških in kurilniških južnoželezniških delavcev sklenilo, da se bode vršila vsako leto jedna j skupna konferenca. Oziroma nato in ozirom na koncesije podeljene lota 1907, ki pa do danes še niso realizirane in oziroma na situacijo vslcd teh še ne realiziranih koncesij, je nujno potrebno, sklicali konferenco delavniških in kurilniških južnoželezniških delavcev.
Letošnja taka konferenca se vsled sklepa centrale vrši v nedeljo, dne 14, marca t. I., ob 9. uri dop. v Mariboru.
Vodstva podružnic naj blagovolijo de-lavniške in knrilniške delavce nemudoma skli cati, jih na važnost te konference opozoriti ter jih nagovoriti, da določijo vsej jednega delegata, ki se te konference gotovo vdeleži in ; njega ime naznanijo centrali vsaj 10. marca t. 1. j
Listkov delegatje ne dobč nikakih, nego j imajo prinesti seboj h konferenci le pooblastilo oziroma legitimacijo vodstva skupine ali pa vplačevalniee.
Stroške imajo delegatom poravnati podružnice oziroma vplačevalniee same, ali pa naj se pokrijejo s prispevki, nabranimi mej delavniškimi in kurilniškimi delavci.
Lokale, kjer se bode konferenca vršila, centrala že še pravočasno objavi.
Listnica upravništva!
i.
Vpoštevajte!
Dasiravno smo na tem mestu že večkrat prosili fnnkcijonarje krajnih skupin, da nam pošljejo v prašalno polo o stanju članov v letu 1908. razdeljenih po kategorijah, natančno izpolnjeno, moramo kljub temu žalibog konsta-tirati, da temu pozivu do sedaj niso ugodile še sledeče skupine, spadajoče pod tržaško tajništvo in sicer: Gorica I, in Divača.
Da se ne zavleče izdanje letnega poročila, prosimo še enkrat one sodruge, ki so v posesti teh vprašalnih pol, da nam jih nemudoma pošlejo.
II.
Sodrugi funkcijonarji, ki pri upravništvu naročajo tiskovine, se pritožujejo, da dobivajo
štev. 5.
naročeno blago še-le po opetovnih reklamacijah. 01) jed nem si dovoljujejo vsled tega marsikako neupravičeno predbacivanje nerodnosti v centralnem odpravljalnem birou. Mi ne moremo preiskovati, v koliko so take pritožbe upravičene, opozoriti pa moramo vendar sodruge fnnkcijonarje na to, da bi se tem nerodnostim gotovo izognili oni sami, če bi vedno čitali naznanila upravništva.
Nadalje opazarjamo sodruge tudi nato, da se naročitev, ki je obsežena le v kakem kratkem dostavku k dolgemu pismu, naslovljenem na tajništvo, vsled obilega dela, prav lahko prezre in na pristojno mesto niti ne dospejo.
Da sc takim neprijetnostim izognemo, prosimo funkcijonarje, da naročajo potrebne tiskovine s posebnim pismom, oziroma naročilo napišejo na poseben list papirja, ki naj ga ložijo eventualno kakemu drugemu pismu. Vsak naročnik naj navede tudi natančno svoj naslov. Naroča naj se večje število tiskovin, to je za več časa in ne za vsako posamezno potrebo posebej in vsak teden posebej. Tako bi se prihranilo marsikaj na času in na delu ter tudi na poštnini in transportnih stroških.
III.
Kolporterjem naših koledarjev!
Letošnja izdaja koledarjev je že davno razprodana. Tudi ne dobivamo od krajnih skupin nikakih več povrnjenih, kar znači, da so vse razprodali. Vsled tega prosimo, da se nam ne pošilja nikakih naročil več in da se naročeni koledarji tudi ne reklamirajo, ker jih, k” kor rečeno, nič več nimamo.
01) jednem pa prosimo, da se nam pošljejo čimpreje obračuni za prodane koledarje.
IV.
Sodni g« m blagajničarjem!
Neprenehoma nam dohajajo številne nepotrebne reklamacije, tičoče se našega strokovnega glasila ŽELEZNIČAR-JA. Vzrok takim reklamacijam so največ naši sodrugi blagajničarji, ki na sprejemnem listu v naglici pozabijo napisati „PACKET“ ali „EINZELN“. Vsled tega nujno prosimo vse one blagajničarje krajevnih skupin, kjer to strokovno glasilo pride v poštev, da nam čimpreje pošljejo izkaz članov slovenske narodnosti, ter pri vsakem pozamez-nem pripomnijo, če želi dobivati svoj list v zavoju ali pa sam za se.
Pri sprejemanju novih članov naj se blagovoli potem isto vpoštevati.
IJpravništvo
Dunaj V., Zentagasse 5.
Listnica uredništva
N. N. iz Trsta. — Anonimnih dopisov ne objavljamo in jih mečemo v koš. Iza grma bi vsakdo streljal!
ZSVliTTSllSl-
Podpisani se zahvaljujem vodstvu podružnice Trst I. za podporo 10 kron, podeljeno mi v moji bolezni ter za blagohotno oprostitev plačevanja članarine za jedno leto.
Josip Renar,
prožni delavec na južni železnici.
Kavarna UNIONE - Trst
Ulica Caserma in ulica Torre Bianca
Napitnina je odpravljena. Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh
-	jezikih. =====
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Kopač Tiska Dragutin Priora v Kopru.