Fottnlns plačana t jotovtnf Leto LXXI., št. 275 a Lfublfana, sreda 7. decembra 1W Cena Din 1.— L0YENS Lzn-rija vsait dao popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrat a Din 3, večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, mseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—» za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO tS UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica itev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st, 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — ČETRTE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE; Ob kolodvoru 101« Pofitna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Prirrtek nove dobe v med Francijo in Nemčijo: Skupna Srancosko-nemška deklaracija S priznanjem obstoječih državnih meja so odstranjeni stoletni spori in otvorjena pot k uspešnemu in prijateljskemu sodelovanju Pariz, 7. dec. br. Včeraj popoldne sta nemški zunanji minister Ribbentrop in francoski zunanji minister Bonnet v zgodovinski dvorani ur, v kateri so se sklepale vse važnejše pogodbe Francije v zadnjih 70 letih, podpisala skupno francosko-nemško izjavo. Po podpisu sta imela več ur trajajoče razgovore o vseh perečih mednarodnih vprašanjih, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na poglobitev političnega in gospodarskega sodelovanja med obema državama Zvečer sta sprejela novinarje in jim pri tej priliki objavila popoldne podpisano skupno deklaracijo, ki se glasi: Nemški zunanji minister Joachim v. t. -j trop in francoski •'"Osnii minister Georges Bonnet sta na sestanku v Parizu dne 6. decembra 1938 v imenu in Po nn!n~" ^vo.vh vlad sklenila naslednji 1. Nemška vlada in f/ancoska vlada sta prepričani, da so miroljubni in dobri sosedni odnošaji med Francijo in Nemčije naibisCvnejši element za konsolidacijo Evrope in ohranitev splošnega mii a. Obe vladi bosta zaradi tega za-s' e svoje sile, da se zasrotovi med obema Sjt»T»w»>ina tak razvoj odnošajev. 2. Obe vlali ugotavljata, da med njunima državai. j ne obstoja več nikako teritorialno vprašanje, in svečano priznavata mejo med obema državama, kakršna je seJaj, za končnoveljavno. 3. Obe vladi sta odločeni, ne da bi III tem prizadeti odno~«ii; do tretjih Carinska unija med Nemčijo in ČSR ? Chvalkovsky bo pričel v Berlinu važna pogajanja o bodočem sodelovanju ČSR z Nemčijo V potrdilo teera sta obe vladi r odpisali to izjavo, ki stopi takoj v vljavo. L.d. -o v ('""h originalih v francoskem in nemškem jeziku v Parizu, dne 6. decembra 1938. Joachim v. Ribbentrop, nemški zunanji minister; Georges Bonnet, francoski zunanji minister. V izjavah, ki so jih prenašali tudi po radiju, sta oba zunanja ministra podčrtala zgodovinski pomen tega dogodka Praga, 7 dec. e. Češkoslovaški zunanji minister bo, kakor se je razvedelo v dobro informiranih krogih, obiskal Berlin takoj po vrnitvi zunanjega ministra Rib-bentropa. Češki zunanji minister bo z me-rodajnimi predstavniki nemške vlade razpravljal o važnih vprašanjih, ki se tičejo odnosov med Nemčijo in češkoslovaško republiko. Najvažnejša vprašanja, ki bodo predmet teh razgovorov so: 1. oskrbovanje češkoslovaške republike s premogom iz rudnikov, ki so v Sudetih pripadli Nemčiji; 2. ureditev železniškega in plovnega ter letalskega prometa med obema državama; 3. možnost carinske ali vsaj valutarne unije med Nemčijo in ČSR ter 4. vprašanje bodočega kulturnega sodelovanja med obema državama, zlasti vpra sanje šolstva. V najkrajšem času bodo obnovljene češke šole v Libercu, kakor je odredil nemški državni komisar. Varšava, 7. dec. e. Pri določevanju novih meja med Češkoslovaško in Poljsko je, kakor znano, šla meja skozi Moravsko Ostravo, tako da je del mesta pripadel Češki, del pa Poljski. Poljska vlada je zdaj sklenila, da bo odstopila svoj del Češki, tako da bo celotno mesto Moravska Ostrava pripadlo češkoslovaški državi. Nesreča nemškega letala »Condor« Nemško uradno poročilo Georges Bonnet Anglija ne da svojih kolonij Velika debata v spodnji zbornici London, 7. dec. e. Na današnji seji angleškega parlamenta je na dnevnem redu velika razprava o kolonijah na podlagi predloga, ki ga je vložil socialistični poslanec Noele Bacher. V svojem predlogu poudarja, da angleška vlada ne more v nobenem primeru dopustiti kakršnekoli teritorijalne spremembe v območju svojih kolonij brez pristanka kolonialnih domačinov. Se bolj energično odklanja kakrš- nekoli teritorialne spremembe v kolonijah v svojem predlogu konservativni poslanec Imredy. Oba interpelanta podčrtavata. da je napredek kolonialnega prebivalstva glavno prizadevanje in osnovna naloga angleške kolonialne politike in da te naloge angleška vlada ne more vršiti, če bi nastale teritorialne spremembe v kolonijah, kar bi tudi ne bilo v skladu z varnostjo angleškega kolonialnega imperija. BERLIN, 7. dec. br. O nesreči, ki je zadela nemško letalo i Condor« na povratku iz Tokija, je bilo danes izdano naslednje uradno poročilo: Letalo * Condor«. ki je v rekordnem času poletelo iz Berlina v Tokijo, je včeraj popoldne startalo v Tokiju k povratku. Ko je včeraj zjutraj okrog 8. letelo nad Manilo, je vodja letala kapetan Henckel opazil, da je nastal kvar v dovodu bencina. Ker je obstojala nevarnost, da bo letalo treščilo baš na najbolj obljudeno ulico mesta, je odredil, da je spremenilo smer in krenilo na odprto morje. V pravilnem drsalnem poletu se je letalo spustilo na plitvini blizu obale. Posadka se je rešila, letalo pa bodo oh nastopu oseke potegnili na kopno. Po odredbi direktorja Focker-jevih tovarn bodo letalo demontirali in ga prepeljali v Nemčijo. Po poročilih iz Manile je bila cev za dovajanje bencina iz rezervoarja do motorjev na neopaznem mestu navrtana, tako da je med poletom bencin odtekal in je letalo nenadoma ostalo brez pogonskih sredstev. Mislijo, da gre za čin sabotaže. K sreči so kvar še pravočasno opazili, sicer bi bilo letalo treščilo na rfr-r^'io in se popolnoma razbilo. francoski zunanji minister, ki je včeraj v imenu Francije podpisal skupno frau-cosko-nemško deklaracijo in s tem ustvaril temelj novih odnošajev med obema državama Likvidacija »železne garde« Uradno demantiraj«* vesti o nemirih in naglasa] o, da je vlada gospodar položaja Angleška vojska London, 7. dec. e. Med glavnimi vprašanji, o katerih bodo razpravljali poslanci v angleškem parlamentu, bo tudi vprašanje narodne obrambe in vprašanje o načinu registracije. Po mnenju večine poslancev je uvedba splošne vojaške obveznosti v Angliji zdaj nemogoča, ker bi jo inozemstvo smatralo za izzivanje in ker bi naletela na odpor med narodom. Sedaj ima Anglija 200.000 mož. Zaupnica Spaaku Bruselj, 7. dec. A A. DNB. Po zelo živahni razpravi je snoči parlament s 111 proti 49 glasovom izglasoval zaupnico vladi. -21 poslancev pa ni glasovalo. Večina socialističnih poslancev je glasovala proti vladi, nekaj se jih je vzdržalo glasovanja in le malo jih jc glasovalo za vlado. Tako je nastal v parlamentu čisto nov položaj ki ni izključeno, da bo parlament razpuščen in da bodo razpisane nove volitve. Bukarešta, 7. dec. AA. (DNB) Rumun-sko časopisje objavlja poročilo notranjega ministra, ki pravi, da je 318 članov železne garde iz koncentracijskega taborišča izjavilo, da se odrekajo vsaki po zakonu prepovedani akciji. V tej izjavi Člani železne garde pozivajo vse svoje prijatelje in znance, naj bodo mirni. Državni podtajnik za tisk in propagando Titeanu je izjavil zastopnikom tujega časopisja, da so senzacionalne vesti o nemirih v Rumuniji popolnoma netočne. V Rumuniji vlada še nadalje red in mir. Vlada je obenem z oboroženo silo gospodar položaja. Proces likvidacije železne garde je skoro že končan, kakor to dokazuje izjava 318 članov železne garde. Dalje je državni podtajnik Titeani nagla-sil, da je bila železna garda v glavnem sestavljena iz brezposelnih Intelektualcev in nezadovoljnežev. Zaradi tega si vlada prizadeva? da zmanjša brezposelnost med inteligenco. Poleg tega je železna garda kovala kapital iz židovskega vprašanja. Med teroristi Železne garde so predvsem pripadniki manjšin. Tuka je postal slovaški Junak Bratislava, 7. dec. AA. Profesor Tuka je snoči prvič prišel v Bratislavo po svoji obsodbi na 10 let robije. Na postaji so ga čakali tisoči Slovakov, ki so ga navdušeno pozdravljali. Tuko je pozdravil načelnik štaba Hlinkove garde Morgas, na peronu pa ga je pozdravila častna četa te garde. Ko se je posebni vlak s Tuko peljal v postajo, je godba igrala slovaško narodno himno. Deklica, ki se je rodila isti dan, ko je bil Tuka obsojen, mu je izročila šopek cvetja. Na postaji je Tuko še pozdravil podpredsednik Hlinkove stranke Byvan, nakar je Tuka odšel v hotel :>Carlton«, kjer ga je sprejel predsednik vlade Tiso. Oba sta nato z balkona hotela prisostvovala mimohodu Hlinkovih gardistov. Eden — minister za dominione ? London, 7. dec. o. Po zanesljivih informacijah bo sir Anthonv Eden v drugi polovici januarja po Chamberlainovem povratku iz Rima imenovan za ministra za dominione. Macdonald. ki poleg kolonij-skega vodi začasno tudi ta resor, bo odtlej le še minister za kolonije, vsekakor pa bo ta rekonstrukcija angleške vlade odvisna od uspeha rimskih razgovorov francoskih in angleških državnikov. Senzacionalen proces v Parizu Pariz, 7. decembra, br. Pred porotnim sodiščem se je danes pričel senzacionalen proces proti soprogi bivšega ruskega generala Skoblina, ki je obtožena, da je sodelovala pri ugrabitvi generala Milerja. General Miler je bil predsednik bivših niskih bojevnikov. Lani septembra je na ta-jinstven način izginil iz Pariza. Pozneje so ugotovili, da so ga s pomočjo pobeglega generala Skoblina odvedli agenti GPU v Moskvo. Pri tem jim je pomagala gospa Skoblinova, ki je prišla se laj pred sodišče. Za proces vlada ogromno zanimanje. Sklicanje francoskega parlamenta Pariz. 7. dec. a. Ob 10. dopolnde je bila s-cja vlade, na kateri je predsednik republike Lcbrun podpisal ukaz o sklicanji! parlamenta /a 8. december. orzna porečja. Curih, 7. decembra. Beograd 10. — Pariz 11.705, London 20.7o, New Y sk:iajšnjih volit- vah. Že tri dni se mudim v osješkem in vukovarskem okraju. V teh dveh okrajih bomo dobili gotovo absolutno večino glasov. Tako bomo tudi tu, sodeč po tem veličastnem zborovanju, odnesli gotovo zmago. Bratje in prijatelji! 6 dni nas loči še od volitev. Samo še nekaj dni, in stopili bomo na volišče in oddali svoj glas za eno politično skupino za katero mislimo, da je najbolj vredna in najsposobnejša da vodi to državo. Imamo pred seboj dve skupini, ki se borita za zaupanje ljudstva. Frva je dr. Mačkova ,druga pa dr. Stoja-dinovičeva. Ena od teh skupin je bila vedno za bratsko slogo in sodelovanje, druga pa za neslogo in za razkesanje narodnih sil. Ko je nad nami vladala ona prva skupina, je bil nad nami vedno tujec. In vselej kadar smo bili složni, je zmagala naša narodna stvar, čim so Srbi in Hrvati bili nesložni, nam je vladal tujec. S slogo med Srhi in Hrvati smo podrli na tla v«e svoje nasprotnike. S to slogo smo zrušili tudi zadnjega našega tlači tel ja. močno Avstro-ogrsko monarhijo. Sloga je imperativ našega naroda Zato se tudi mi za njo borimo. In kakor smo za časa svetovne vojne pozivali prostovoljce, da s puško in krvjo branijo našo domovino, tako danes pozivamo vse Jugoslovane, da se bore za načelo: en kralj .en narod in ena država. Kdor trna pred očmi to načelo, bo glasoval za listo, katere nosilec je dr. Milan Stojadinović- Kdor pa želi, da bi bili uničeni plodovi naših stoletij in kdor si želi prepira in razprtij med brati, nai glasuje za tisto dr. Mačka. Program naših nasprotnikov sestoji v želji, da se preuredi naša država Oni žele iz enotne države ustvariti federacijo. Toda čemu nam bo ta preureditev ,ko je bila naša arzava urejena že leta 1918. Narodno in državno edinstvo je za nas gotova stvar Vsa naša skrb gre samo za tem. da pomagamo našemu ljudstvu, ter da ga dvig nemo na gospodarskem .socialnem inkul 'urnem ter prosvetnem polju. Ko je pri šla na oblast vlada dr. Stojadinovića jc smatrala, da je to državo treba okrepiti. Okrepiti pa jo je mogoče same tedaj, če se gospodarsko in ekonomsko dvigne, kajti samo v gospodarsko močni državi je možen napredek. V tem oziru je vlada prišla, ne z obljubami, pač pa z delom Pa tudi zdaj ne prihajamo, da bi vam samo obljubljali. Ne govorimo o tem, kaj bomo vse storili po 11. decembru. Prihajamo pred vaa s plodnim delom, obljubljamo pa vam samo to, da bomo s takšnim delom nadaljevali. Vlada dr. Stojadinovića je smatrala za potrebno, da najpreje reši vprašanje kmetov. Pred prihodom dr. Milana Stojadinovića na oblast kmet ni mogel živeti od tega, kar mu je dajalo polje. Poleg tega je bil naš kmet toliko pre-zadolžen, da mu je bil onemogočen normalen razvoj. Vlada dr. Stojadinovića je rešila najprej vprašanje kmetskih dolgov. To pa še ni bilo dosti. Prizadevala si je, da dvigne cene kmeti;skim proizvodom, ki so padle tako nizko. To je bilo tedaj, ko je prevzel oblast v svoje roke dr. Milan Stojadinović V tem prizadevanju da dvigne cene kmetijskim pridelkom je sedanja vlada popolnoma uspela. Izdanih je bila cela vrsia uredb in novih dogovorov in cene kmetijskim pridelkom so se dvignile na takšno višino, ki omogoča kmetu dostojno življenje. Prav tako se je sedanja vlada brigala tudi za vse ostale družabne sloje. Skrbela je za delavca, uradnika, invalida in druge Po takšnem delu se vlada dr. Stojadinovića zaveda da ima lfudstvo vanjo popolno zaupanje, in da bo to zaupanje 11. decembra dokazalo s tem, da bo glasovalo za listo dr. Milana Stojadi-novica S tem bo vladi omogočila, da nadaljuje tudi v bodoče s svojim plodonosnim delom. Ko je dr Stojadinovića vlada gospodarsko dvignila državo, je bila prva njena skrb zavarovati državne meje. V •asu, ko je dx. Stojadinović prevzel oblast. iaše meje niso bile varne. Obkoljeni sme )ili od sovražnikov. Na vsaki strani nam e stal kak sovražnik. Modra zunanja po. t tika dr. Stojadinovića pa je omogočila, da smo stopili v dobre in prijateljske od-nošaje z vsemi našimi sosedi. Tako smo zagotovili mir na mejah. In ko je ves svet pred nekaj tedni trepetal pred vojno nevarnostjo, je vladal v Jugoslaviji mir, za_ kar se je spet treba zahvaliti dalekovidni zunanji politiki dr. Milana Stojadinovića. če bi dr. Stojadinović ne storil prav ničesar drugega, kot samo to, da je rešil naši državi mir, bi zaslužil, da mu ljudstvo izkazuje svoje zaupanje. Na koncu svojega govora je minister Kabalin pozval vse navzočne, naj 11. decembra glasujejo za listo dr. Stojadinovića. Dejal je takole: Vsak, kdor bo glasoval za listo dr. Stojadinovića, bo glasoval za mir, delo in red, varnost, napredek, blagostanje in za nedeljivo in močno Jugoslavijo. Govor ministra Kabalina so na-vzočni neprestano prekinjali z navdušenimi vzkliki Nj. Vel kralju, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, Jugoslaviji in JRZ. Za njim je govcril poslanski kandidat za liški okraj dr. Branko Magaraše-vić. Ljubljana, 6. dec. AA. Po uspelih zborovanjih JRZ v Kranju in Radovljici, je snoči notranji minister dr. Anton Korošec prisostvoval tudi volilnemu zborovanju ljubljanskih trgovcev, industrijalcev in obrtnikov, članov JRZ. Ob 20. se je minister dr. Korošec pripeljal z avtomobilom v spremstvu bana dr. Natlačena pred Trgovski dom, kjer so mu priredili lep sprejem. Pri sprejemu so bili med drugimi tudi predsednik krajevnega odbora JRZ ljubljanski župan dr. Adlešič, ljubljanski kandidat Adolf Golia, g. Kavka, član banovin-skega odbora JRZ Josip Ažman in, drugi odlični prvaki JRZ, za tem mladina JRZ in veliko število članov te stranke. Dvorana Tigovskega doma je bila do kraja polna jubljanskih trgovcev, industrijalcev in ibrtnikov, članov JRZ, ki so ob prihodu ministra dr. Korošca priredili navdušene ovacije ministrskemu predsedniku dr. Sto-iadinoviću, notranjemu ministru dr. Koro-šc in JRZ. Zborovanju je predsedoval g. Josip Bahovec, ki je najprej pozdravil ministra dr. Antona Korošca ter nato poudaril uspešno delo sedanje vlade. Zatem je dal besedo ministru dr. Antonu Korošcu, ki jc imel daljši govor o naši notranji in zunanji politiki. Dr. Korošec jc posebno poudaril uspešno delo /a obnovitev naše države. »Nas* predsednik vlade dr. Milan Stojadinović.« je dejal dr. Korošec, »je pokazal in doka zal Jugoslovanom in vsemu svetu, da je sposoben državnik in dober gospodarstvenik. Vsi smo priča, kako so tuji diplomati in vsi ostali hvalili modro zunanjo politiko vlade dr. Stojadinovića, ki jo mnoge države žele zdaj posnemati ker vidijo, da je samo ta politika, to jc politika dobrih odnošajev z vsemi sosedi in politika ohranitve stnrih prijateljstev piavilna in uspešna. NVerru predsedniku vlade dr. Stojadinoviču moramo zo politiko, stitati za to uspešno našo zunanjo politiko, da o naši notranji politiki niti nc govorimo, kajti nam vsem in naši ei'žavi jc prinesla notranje pomirjen jc. Naši industrij-ci, trgovci in obrtniki žc dovolj poznajo gospodarske sposobnosti našega predsednika vlade dr. Stojadinovića. On je te svoje sposobnosti žc dovolj dokazal. hi\ zavija se mora zahvaliti /a svoje zadovoljivo gospodarsko stanje 111 za sv;>j dvifi samo modri in pametni gospodarski politiki ntšcd I predsednika Stojadinovića. On vc kaj hoče, ima zelo dobre misli, a kar je »lavno ima tn-di pogum, cLa vse svoje ideje tudi uresniči.« Govor ministra dr. Antona Korošca so vsi navzočni pozdravili z vzkliki Nj. Vol. kralju, Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, Jugoslaviji, predsedniku vlade dr. Stojadinoviču, notranjemu ministru dr. Korošcu in JRZ. Po končanem govoru se je minister dr. Korošec poslovil od nav-zocruh. Po njegovem od.ho.lu s:1 ja zborovanje nadaljevalo ter so po v o: i*i že kandidata Adolf Golla in Kavka ter ljubljanski industrijalec Knez. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, sreda, 7. decembra 1*38. štev. 275 Prva sokolska planinska koča na Pohorju Dograjena na] bi bila do polnoletnosti Nj. VeL kralja Petra fl. Maribor, 7. decembra. Mariborsko sokolstvo je sprožilo v povojni dobi nešteto pobud, ki naj služijo razmahu sokolske misli v Mariboru in vsem njegovem zaledju Med te pobude spada Sokolski dom matičnega Sokola, Pivkov Sokolski dom Sokolskega društva Maribor I, letna telovadišča vseh šestih maribor—:ih ter okoliških sokolskih društev. Sokolski dom na Pobrežju, ki ga še grade in končno Sokolski dom tezenske-ka Sokola, ki ga bodo zgradili v okviru in programu Petrove petletke. Med temi pomembnimi pobudami mariborskega sokolstva, ki predstavljajo velikopotezni delovni program v.okviru Petrove petletke, je tudi gradnja prve Sokolske planinske koče na Pohorju. Bile so sicer nekatere te. koče. ki so zavrle pospešitev te hvalevredne akcije Te težko-če pa so sedaj odstranjene Registrovana zadruga z o. z, »Sokolska planinska ko*a v Mariboru«, v katere vodstvu so bratje dr. Boris Mihalič kot predsednik. Alfred Kralj kot tajnik in Franta Kovaf kot blagajnik, pa je sedaj pričela s pospešeno akcijo, da se do polnoletnosti Nj. Vel kralja Petra II postavi prva sokolska planinska koča na Pohorju Ta koča naj služi v prvi vrsti mladini, ki naj si v zdravem pohorskem zraku okrepi svoje telo, utrdi svoje zdravje, da bo telesno usposobljena za težke nalope. ki čakajo dora'čaiočo sokolsko m1 a d'no ob naši severni meji. Tako bodo mariborski Sokoli ob zaključku Petrove petletke lahko dali svojemu polnoletnemu kralju na razpolago narodno zaveden in telesno krepak kader mladih narodnih delavcev in borcev, ki se bodo znali boriti za svoje ideale v službi kralja in domovine. V letošnjem letu, ko proslavljamo 201etnico osvobojenja in zedinjenja Jugoslavije, pa hočejo mariborski Sokoli dokončati vse priprave za zgraditev Sokolske planinske koče na Pohorju. Ker pa so pri tem svojem plemenitem prizadevanju navezani izključno na lastr.a skromna sredstva, bo mogoče uresničiti to zamisel le ob vsestranskem sodelovanju vse narodne javnosti in ob znatni podpori vseh sokolski misli naklonjenih pridobitnih rogov. Vodstvo »Sokolske planinske koče« naslavlja ob tej priliki na vse Sokole in našemu sokolstvu naklonjeno obmejno javnost apel, v katerem pravi med drugim: »Ker dobro vemo, da ste doclej vedno c razumevanjem i*> naklonjenostjo sn*-emlja'i prizadevanje in dolova-*je našega Sokola, se t- di nb tej prUiki obračamo na Vas s prošnjo, da z naklonitvijo izdatnejše podpore omogočite u»*ecničenie našega načrt*. S tem se boste tudi vi na najkoristnejši način oddolžili proslavi 201etnice obstoja Jugoslavije.« Poma00(' dm. Za nabrane denarne zneske so vrh Ci-r:,!metoda^rji im C''ri!me*Tod.arice kupili oble ko. obutev in druge življenjske potrebščine Vse to bo jutn 8 decembra od 9 do 12 razstavi i e častnih di-^vi^anskih pravic za lobo a let, fcranj- s$. na lete dni strogega zapora, Ivan Telan na 8 mesecev strogega zapora in 2 letno izgubo častnih pravic, D jura Tratnik na 10 mesecev in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, Štefan Novak pa na 7 mesecev strogega zapora ln 2'etno izgubo častnih državljanskih pravic — Ljudska univerza v Maribora. V petek 9. t. m. bo predaval o gospodarskem in kulturnem razvoju Maribora po prevratu prof. Franjo Baš. Bilanca napredka Maribora po L 1918 bo nedvoumno zanimala našo javnost, kateri je predavatelj že znan po številnih predavanjih in Člankih o zgodovinskih in urbanističnih problemih \ta. i>oAa in ^j-go^e nijU. oje«. lice. V ponedeljek 12. t. m. bo predaval Jan 8edivy o kulturnem in gospodarskem razvoju slovaškega naroda — Štefanija Fratnikovm v Olovcu. V Celovcu imajo tudi opero in so te dni uprizorili Wagnerjevega Lohengrina. Ko mladodramatična pevka je angažirana na ša rojakinja Štefanija Fratnikova, ki je nastopLa v partiji Elze Brabantske, Ldst »Kamtner Grenzruf« s dne 26. nov. je poročal: »Zelo prijeten sopran se je uveljavil že s povestjo o sanjah. Pa tudi balkonski prizor s fino prineseno arijo in nič manj krasno prinesenim prizorom z Or-trudo ter z odgovorom* Ortrudi, posebno pa pevska prisrčnost dvospeva z Lohen-grinom so nam nudili toliko lepega, da smo imeli ob tej tudi igralski izvrstno poosebljeni sanjavi deklici lahko neskaljeno radest.« — Dr. Cardona kot poročevalec omenja tudi, da so z gledališkim opernim zborom peli tudi člani celovšTuh pevskih zboiov (gospodje hi dame). — Iz Dravsko doline. V Marenbergu bo jutri ob 15. slovesna otvoritev Sokolskega doma. Podprimo vzvišena stremljenja naših Sokolov in Sokolić v Marenbergu! — Kulturni Mar bor kaže precej zanimanja za razstavo, ki bo v beli dvorani So-ko.^kega doma od 8. do 24. decembra. Obiskovalci razstave prejmejo s številkami opremljene vstopnice za žrebanje, ki bo ob zaključku razstave. Med izžrebance bo razdeljenih več slik v vrednosti okoli 10.000 din. Razstavljajo kakor znano Kos, Jirak, Mušič. Kavčič in Ravnikar. — Novo telefonske napeljave. V zadnjih letih se je telefonsko omrežje v področju Slovenskih goric in Ptuiskega polja precej razširilo. V nedeljo je bila ir~očena prometu javna telefonska erovorilnica pri Sv. Barbari pri Mariboru. Telefonska nanelia-va Ptuj—Vurberg je bila podallšara do Sv Martina. V načrtu je tudi nadaljevanje napeljave do Dupleka. — Revna deca narodnega delavstva bo tudi deležna daril dobrih in plemenitih src 18. t m. ob 17. bo v vrliki dvorani Narodnega doma velika božičnica agilno delujoče mariborske podružnice Narodno strokovne zveze. Ob tei pril'ki nastopijo prvič mali tamburah NSZ. Podprimo plemenita prizadevanja NSZ in prioravimo revni deci našega n»rodr>obhaiaia TO tri ensoa Mariia Turinova 90-letm>o roistva. Vse dni svoieea živl-fenia je delala in je njeno toplo srce utrinalo za liubliene svoice. šest otrok živ? in ljubi svojo vzorno mater, ki 11 ob redkem iubilelu častitljive starosti ob devptem 5>kmžu« želimo da bi svoio meturalemsko starost donolnfta z novim desetletnem do poine 100-Vtnice In do skrajnih irni*a človeškega življenja. — Drobne novice. Delavcu Antonu Cafu. ti iz Ribm'škeara sela je izginilo izpred palače OUZD 1000 din vredno moško kolo z e\-'denčno številko 2-13S051. — S skednja je padel v Zgornji Polskavi 41-1 etni delavec Ivan Oplot.in si zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so ugotoviti tudi nevarne notranje poškodbe. — Carinskemu uradmku Vlad mir ju Kramerju ki stanuje v dr. Tumerjevi ulici 32. so tatovi odnesli z dvorišča perilo vredno preko 300 din. — Iz zasede je bil obstreljen 16-letni posestn ški sin Ivan Prosinak iz Dor-nave Ugotovili so poškodbe na hrbtu. — Dinanvtni naboj je eksplodiral v roki 32-letnega Josipa Znjška iz Podlehtnika. Prepeljali so ga v bolnico. — Razdejanje je nastalo v neki gostilni v Tattenbachovi u)ici. ko so se spopriieli trije vinski bratci Tonček L.. Markec S. in Blažek A. Po zraku so frčali kozarci, pa tudi steklenice Razb'li so šipe. Intervenirala je policija ki je sprte vinske bratce obvezala k poravnavi občutne škode. — Avto je povozil 54 - letnega upokojenega orožnika Karla Vrečka iz Lešia. Obležal je na cesti nezavesten. V bolnici so ugotovili pretres možganov. — prtfitična gorečnost je razburi la nekega Srečka R in Franca K., da sta se na kralia Petra trgu pošteno nabunkala in zrnikasHla. Srečko R je odnesel precej bunk po obrazu. — Neprijeten doživljaj je imela zasebnica Anica K. ki stanuje v Magdalen^ki ulici. Pred njenim oknom se je poiav:l v nočmh urah ?5-!etni trgovski pomc?nik Pepcek P., ki je povzročil pravcate rabuko in zbudil vso bližnjo oko'ico Na policiji je Anica izpovedala, da je bil Pepček svojca s njen zaročenec in da se vsakokrat, kadar se preveč naleze rujne . kapl^ee. poiavi pred njenim oknom kjer potem raz«rraia in grozi. Vnetega Pepčka išče policija. En:iog bo pred sodniki. — Micka L. s Koroške ceste je doživela v liubezm težko razočaranje. Srgla je po li-zolu ker se je naveličala življenja. Ko pa so ji rešili živbenie. je bila vendarle hvaležna. Češ, iivljenie je navzlic številnim ra^oča"iniem vendarle lepo. — ša»teglov oče zaklan. V Skalcah pri Stranicah nri Konicah so se vinjeni fantje spopadli. V gneči je obležal na tleh pomožni delavec Fr^nc šajtegel. ki je imel v prsih dve rani. Preino so mu nudili pomoč, je izdihnil. Oročn'ki skušajo izslediti orlavne. len dom, ki ga je krstil kot oboževatelj L. Tolsf »ga »Jasna Poljana«. Med vojno so mu dom razrušili ink ot tako zvani starovpokoienec je zadnia leta životaril v Llubljani precej bedno. Ostal je pa do zadeniee-a diha zaveden rodoljub, naprednega.mišljenja, šteli smo g atudi med svoje najstarejše naročnike. Zapustil je ženo, a razen nie žalulelo za njim mnogi iskreni prijatelji ter znanci. Pogreb bo danes ob 15. na viško pokopališče iz Pred jamske ulice. Zavedajte se ogromne val" nosit nabiralne akcije za gradnjo doma obmejnega mat: ču? g ^ ohola Štev 7h b L, U t .\ j t< ! !M A H >irai> '6 Razredna psssstva $b Misrl Ob Muri imajo posamezne vasi skup z posestva, ki jih upravlja poseben funkcionar ali cdtor Križevci, 9. decembra Ob reki Muri je aa ooen uiesov.n precej š-tok ptLS. Ki ga a&ura staino pujjidVija. Ta pas je poseono od vijugan airst, uocim je 00 ravnem Luku ožji. r-oiieKou je uo ^ kiu in vec širok ter se po njem pretakajo ras*. stransKj. rokavi, so močvirja, lagune itd. Ves ta svet je pust, porasei s k^o travo in mocvusK.mi rastlinami ter posut s pe- sKom in kamenjem. Edini hasek k. ga daje ta zemlja, je ker so tam lepi ježevi in drugi gozdov., vmes pa grmevje ter peseK ni Kamenje. Njiv tam ni, tuui travn.kov ne, pašniki pa sc slabi kisli in nesnažni in bi živina, ki Di se tam stalno pasla, sigurno zbolela. Taki pasovi so popolnoma nerodoviten svet, ker tudi drevesa zaradi prevelike vlage in prodnatega sveta zelo počasi uspevajo in niso za drugo rabo kot za kurjavo, ali za kakšne malenkostne izdelke. Lastniki takih pasivnih obmui^kih patov so posamezne občne ali pa več kmetov skupaj. Taki posesti pravijo na Murskem polju »razredna posesivav, od katerih imajo užitek vsi lastniki. / V bližim Križevcev je prijazna vasic r. Bunčani, ki jo smatrajo za najbogatejša vas na Murskem polju. Spada pod upravno občino Veržtj, kamor hodi tudi deca v šolo, a cerkveno je podrejena župn.ji sv. Križu v Križevcih Kmetje v Bunčanih imajo tako veliko razredne posest in sicer 1 km širok obmurski pas ki sega od Vučje vasi do Veržeja in sega celo preko reke-Mure v Prekmurje Ta skupna posest zavzema nekaj nad 178 ha in plačajo letno od nje 7000 din davka. Za posamezne kmete bi bili poedini deb tega velikega kompleksa zemlje popolnoma brtz koristi, ker bi se s parcelacijo sigurno povečal davek, ker posest ne bi imela več zadružnega značaja. Donos s posameznih delov pa ne bi bil tako velik, da bi se krili stroški ra nasipe, ki se morajo tu vsako leto popravljati in obnavljati ter za vzdržsvanje 5tez in potov ter za razne mostove. Sedaj pa vsako leto prodajo precejšnje količine drv in gramoza, ki ga navažaju na občinske, banovinske in državne ceste in od celotnega izkupička plačajo skupen davek, vzdržujejo nasipe, steze in pota ter I mostove, kar pa še ostane, pa si razdelijo zadružniki med seboj Upravljanje take posesti je torej popolnoma zadružno in je najbrž *e ostanek nekdanjega zadružnega življenja naših ljudi na Murskem polju. Vsi posli upravljanja tega razrednega posestva v Bunčanih so v rokah posebnega odbora, ki ima tudi svojega tajnika. Odbor se voli vsako leto. koncem leta. Takrat se pregledajo vse poslovne knjige, se primerjajo dohodki in izuatki in se tuui čisti dobiček razdeli. Se ;aj so sklenili kmetje iz Biinčan, odprouati od tega skupnega »razrednega i posestva oni del preko reke Mure v Prekmurju in sicer zato, ker zelo težko pridejo prćko Mure. da bi odvažali les no to stran. doclaa bi Prekmurci. katerhn primanjkuje lesa. ta kos radi kupih. Poleg skupnih materijalu h koristi v lesu in giamozu pa imajo kmetje iz Bunčan še to korist, da se murski nasipi stalno popravljajo in se s tem zavarujejo nj.hove njive, travniki in clruaa posest. Nasip na njihovem razrednem pos .-tvu je tako trden, da ga niti najhujša letošnja povodenj ni podrla. Večkrat so nekateri kmetje že zahtevali parcelacij tega ogromnega skupnega posestva, ven ' js do sedaj še vedno zma-•?ala trezno razsodnost in skupno3t v obrambi pi i . deročim valovom reke Mure. Saj itak naj-, vi Mura dovolj škode na tem skupnem p a stvu ob priliki poplav, kakšno škodo bi še povzročila, če sn nasipi ne bi skupno popravljali, ker vsak posameznik ne bi mogel n» svoji parceli sam vzdrževati takega nasipa. Kako strašno je voda opustošila to veliko razredno posest letos spomladi, se vidi še danes Nanosila je to-*-'iko proda in kamenja, da ga še sedaj odvažajo. Podrla je mnogo dreves, katera sedaj pred zimo vozijo ter skoraj vse mostove preko raznih rokavov Mure. Prav lepo id.lično sliko nudijo človeku, ki se prvič sprehaja po tem posestvu, številni plavajoči mlini, ki dajejo s svojimi velik:mi. počasi se okretajoč'mi mlinskim! kolesi in s svojo primitivnostjo, okolici romantičen značaj. Ti mlini so tipični za slovensko pokraj no in dajejo mlinarjem precejšen zaslužek. A gorje mlinarju, ki ob povodnji svojega mlina ne zasigura, ker mu ga voda odnese po strug: navzdol, proti veržejskemu mostu, kjer stori navadno nesrečen konec. Po teh goz^ov'h čuješ neko čudno sekanje. Ko prideš na mesto, odkoder prihajajo ti tajinstveni zvoki. v;diš cigana, ki kleče teše iz pripravljenih kosov lesa nečke korita in drugo tako leseno robo. To so cigani, ki prihajajo semkaj iz okolice Čakovca, kup**jo tu celo drevo napravijo precej teh izdelkov, ki jih posušijo na solncu ali ob ognju, potem pa nrodaiaio po vsem Murskem polju in po Slovensk h goricah Tako zaslužijo svoj vsakdani' kruh in potu ie jo iz kraja v kraj. kakor jim veleva njih nestalna vroča, ciganska kri. - Vik Mariborsko delavstvo ©& 20 letnici Jugoslavije Lepa akademija v Sokolskem domu pod okriljem „Vzajenmosta" Maribor, 8. decembra Lepo in dostojno je proslavilo mariborsko delavstvo 201etnico Jugoslavije v polni dvorani Sokolskesra doma. Pros'ava je bila pod okriljem tukajšnje ^Vzajemnosti«. Državni himni je sledil pester spored z izbranimi godbenimi, deklamacijski-mi in pevskimi točkami, pri katerih so uspešno sodelovali pevci »Grafike--' pod živkovim vodstvom in pevski zbor pekovskih pomočnikov pod vodstvom zborovodje T. Horvata. "Vrhunec proslavne akademije pa je tvorila slavnostna beseda g. dr. Reismana, tdj je v uvodnih izvajanjih podčrtal misel, da de"avec svojo domovino ljubi in da je vedno pripravljen braniti svojo državo in svojo svobodo. Viden dokaz te vere v svoj narod in svojo državo je ravno svečana izpoved ob proslavi 201etnice Jugoslavije Slovenci so doživeli z osvobojenjem pred , 20 leti velikansko spremembo, ko smo po \ tisočletnem suženjstvu prvič zadihali svo- bodo. S tem pa je bilo osvobojeno tudi slovensko delavstvo, saj je njegova zgodovina tudi zgodovina našega naroda: vsi skupaj smo bili sto'etja in stoletja le zasužnjen narod, službujoče ljudstvo, obsojeno, da živi človeštva nevredno življe nje, obsojeno v večno službo nadrejenemu tujcu, ki nas je s silo zatiral, nam z ognjem in mečem ubijal novo kulturo in nas zasužnjeval za posle robota, službujočega na polju in v hiši Le čudovita odporna si^a, ki tiči v žilavosti našega naroda, je pripomogla, da smo se vendarle obdržali, ko je prodrl tudi v naše doline glas silnih duhov svobode iz zapadnih držav višje kulti re in pričel buditi tudi nase speče duhove narodne sile. Govornikova izvajanja so sprejeli na- Ivzoči s toplim aplavzom, prav tako tudi ostale sporedne točke. Mariborsko de'av-stvo pa je znova izpričalo svoje rodoljub-\ je ter ljubezen do naroda in države. I Pet umetnikov razstavlja svoja dela V beli dvorani Sokolskega doma je razstavljenih 49 umetniških del Ma-iboT, 8. decembra V Mariboru deluje iniciativna skupina likovnih umetnikov, ki prireja leto za letom uspešne razstave svojih del. Danes dopoldne ob 11 je bMa slovesna otvoritev razstave slikarjev Karla Jiraka. Maksa Kavčiča. Ivana Kosa in Zorana Mušiča ter kiparja Franja Ravnikarja. Tudi ta razstava izpričuje marljivo prizadevnost in vcl'ko ustvarjalno silo naših domačih likovnih umetnikov. Skupno je razstaviicnih 40 del Karel J i rak razstavlja II del. sama olja Maks Kavčič 10 del med temi 6 olj, 1 akvarel. 3 tem p. Ivan Kos je zastopan z 12 razstavljenimi deli. med katerimi je 6 olj. 3 akvareli. 1 risba m 2 lesoreza Zoran Mu šič pa je pnipravil 11 olj Kipar Fran Rav nikar razstavlja »Glavo«, potem portret, relief za nadrobni spomenik, osnutek za »Dekle« in konkurenčne osnutke za kovance, vse v mavcu. Dekle, ki predstavlja dekorativno figuro za palačo Ljudske samopomoči, pa je iz brona. Umetniška razstava je v beli dvorani Sokolskega doma. Trajala bo do 24. decembra in bo odp-ta vsak dan od 9. do 19 Posebnost letošnje razstave je žrebanje, ki bo ob zaključku. Obiskovalci prejmejo namreč numerirane vstopnice, ki bodo iz- žrebane. Med izžrebance bo razbeljenih več slik v skupni vrednosti okoli 10 000 din lTpamo. da bo ta pobuda poživila zanimanje za lepo razstavo. Slovesen nagovor je ime! ob priliki današnje otvoritve predsednik »Brazde«. >ki združuje mariborske likovne umetnike, novinar g. Radivoj Rehar. Pozdravil je številne udeležence, med katenmi so bili tudi predstavniki mariborskih oblastev. Naslajal je kulturno pomembnost takšnih razstav, ki kažejo razgibano ustvarjalno silo mariborsikih likovmh umetnikov Poudarjal je da žal ni v Mariboru primerne dvorane, ki bi popolnoma ustrezala potrebam takšnih prireditev Zato je bila sprožena v mariborskih kulturnih krogih misel da bi se končno tudi v Manbo-u zgradila posebna stavba z dvorano za razstavljanje del naših likovnih umetnikov. Umetniški klub v Mariboru in »Brazda« bosta storila vse kar je mogoče, da dobi Maribor čim preje takšno razstavno dvorano, ki jo krvavo potrebuje. Po oficielncm otvoritvenem nagovoru so si številni gostje z zanimanjem, s pozornostjo pa rudi toplim priznanjem ogledali zares kvalitetno razstavo. SK Rapid in č?kovački SK sta remizirala V tekmovanju za prvenstvo mariborskega okrožja LNP sta igrala Rapid in ČSK neodločeno 1:1 z današnjo tekmo zaključila m se bo nadaljevala meseca marca 1939 ko bodo še ostale tekme nakai bodo prvi tnje plasirani klubi v prvenstveni tabeli igrali naprej za prvenstvo LNP Maj i bor, 8. decembra Mo-da ni bilo malo onih. k: so trdno upali, da si bo danes Rapid s požrtvovalnostjo in zavestjo, da gre zdaj zares, pri dobil dve točki, da si tako zasigura ude ležbo v ožjem tekmovanju za prvenstvo LNP. ki bo prihodnjo pomlad Toda Rapid je ostal samemu sebi zvest. Vse priprave in vsi sklepi niso pomagali Dragocena toč ka je šla v Čakovec Š tem si jc CSK še boli utrdil svoj položaj v prvenstveni tabe ii, tako da je že danes skoraj sigurno, da bo prvak mariborskega okrožja LNP Cako vački SK. Letošnja nogometna sezona se je Stanje prvenstvene tabele kaže po današ-nj tekmi naslednjo sliko: Cakovački SK Železničar Mura Rapid Maribor Slavija 8 5 3 0 16 : 6 13 7 3 3 1 10 : 7 9 9 3 2 4 19- 19 8 9 3 2 4 19: 19 8 8 2 3 3 14: 13 i 8 1 3 4 9 : 23 5 I ČAKOVEČKI SK SK KAPI D 1:1 (1:0) Za današnjo tekmo ni bilo veBko zan« nianja. Komaj okoli 200 tjudi jc prišlo na Rapidovo igrišče in ne vemo, ali ridi slabih vremenskih razme- ali pa spričo slabih rezultatov, ki jih je Rapid v zadnjem času dosegel. Morda oboje. Tgrn je bila v 7 i četnih ntvab precej ra/. trgana in medla Sicer je bila novcem od-Tv-tn ir» j c sčasorm nrxlf>b'va!a na živahno ct\ z!a«fi ko je CSK v 15 min zabil gol Koncem prvega polčasu se je razvHa v x>ro vo borbo ki bi mogla ugajati Pred vrati — rta eni in drugi stkani — je Ink) neka' zrelih S'tuacij ki sta jih ob i napada dosledno i *-ptrvfcrifl ali nokvarila. D"vgi noJča« je potekel v stalni premoli doTjfijih. ki iz svoje nadmočne igre v polju niso utegnil izbiti v borbi / ži'avo ob rambo posebnih koristi Gostje so od časa do časa — /a spremembo — prerc tega pa so so £e s'abo plasirali, tako da ie prišel nasprof ik brez no-cebn:h te/av *kozn nj-hove vr^tc. Branilca sta b'5a v g'avncm zanesljiva ru'en treh, ^tirih momentov, ko s*a si do>v< ' 'a /a:nah — nvmo Vratar je bil dober. Gostie so imeli močno zas! m bo v ožji obrambi, ki j? oprav:!a naite/j? de1 p^s*a in s svojim ži'avim ra/d:r::ln;m del onemogočila nasorornemu nanadu izrab.■> :nio-gih nanadalnih akcij. Half i so se v cv vi oma udejstvovali ori obrambnih akciiah Da s<> to nalogo dobro opraviili. ka/o /e vim re /u!*at. Nar-ad jc trpe! na pomanjkanju opore od zada i Ko pa jc prišel v z vlet. si je masrs&aterikrat znal ustvaril lepe situacije. Manjkalo pa je kakor pri nasprotniku, zanesljivega strelca, ki bi znal rcalizi-^ti. Sicer pa je bil lepo povezana Imiija. v kateri se je samo vodja napada odražal s svojo š:bko igro. Rezultat igre *icer ni pravi-čen in tudi ne odgovarja poteku. Z malo več sreče in preudarnosti bi na mbili Rapidovci dane^ prav lahko priredili malo presenečenje v obliki izdatne zmage, ki ji ne bi bilo prigovarjati. V ostalem ie vladal rudi danes na igrišču mir in red Tekma sama jc bila *;cer <>stra. ni pa prehajala preko meja dovoljene igre Sodil je g. Konic, k: :- sldina Koštan jec, učiteljica, iz Šoštanja; Avgust Mahne, tkalec in Štefanija Hočnik. bivša kuharica, oba Pobrežje; Fevd nanri Mlakar, mes pom., in Ivana Nerat, oba v Studencih; Ferdinand Lah, t^petnik drž žel., Vinarska 33, in Hedvtka Ott, sobarica, Studenci; Janez iVIo;ave, jerm. pomočnik. Rače, in Marija LončariČ, Studenci; Franc Celofiga, trgovski pomočnik, Razvanje. in Ivana Grobelšek. bivša tkalka, Zg. Rad van je; Janez Roka vec, tovarniški ključavničar, Radvanje. in Ivana Kline, šivilja. Jadranska ulica 21; Josip Zorko, tov. barvar, in Antonija Zajšek poljska delavka, oba Pobrežje; Ferdinand Caf, čevljarski pomočnik, in Antonija Se-nekovič. tov. del., oba Studenci; Ciril Ostrš, del., in Marija Kernet. delavka, oba na Pobrežju; Artur Gadler. tov del., Po-breška 6, in Angela Malek. tkalka. Studenci; Ivan Hartman. pos sin, Pekre, in Terezija Valenčak. služkinja. Studenci Obilo sreče! — Drobne novice. Divji lovci so postali v zadnjem času zopet agilnejši, zlasti na Dravskem polju, kjer postavljajo žične zan ke Te dni so orožniki polovili nekaj najnevarnejših divjih lovcev, ki so ovadeni sodišču. — Pri babici A Verbičevi na Teznem se ie pojavil mlajši moški, ki ji je obljubil dobro mesto v Šmarju pri Jelšah Izvabil je vsoto 200 din Orožniki pa so možakarja kmalu izsledili. Priznal je krivdo in dejal, da je storil to v bedi. — Delavki Angeli Sivic iz Mlinske ulice 11 je izginilo iz stanovanja perilo v vrednosti okoli 150 din — Studenški orožniki so zasačili v Rad van j u zakonca Fricla in Pavlo D., ki sta prodajala po hišah saha-rinček. Kazen bo občutna. Orožniki so jima zaplenili 25 omotičev saharina. — Pri J Petkovi v Koroščevi 7 je kasiral mlajši moški za posestnico Marjeto Zupanče-vo iz Rošpoha večji znesek za mleko, dobavljeno v decembru Izkazalo se pa je, da je nasedia goljufu, za katerega se policija zanima. — Veliki frančiškanski zvon, največji v Jugoslaviji, so potegnili v stolp — Iz drevesnice mestnega olepševalnega društva na Teznem je izginilo mnogo jablanovih sadik Orožniki so v zvezi s tem ovadili sodišču 291etnega Josipa C. iz Studencev. — V Gosposki ulici 9 so se pojavile podstrešne podgane in odnesle poštni uradnici M Korošec smučarske potrebščine v vrednosti 400 din. — Na glavnem kolodvoru je izginil medi-čarju Pavlu Horvatu, ki se je pravkar vrnil iz Nemčije, kovčeg z raznimi predmeti v vrednosti okoli 1000 din Učenka Anica Vemenšnik iz Smetanove ulice 54 je našla zlat prstan, ki ga lastnik lahko dobi na policiji. — V stanovanju upokojenega pismonoše Jerneja Volleja iz Delavske ulice so se pojavili tatovi in mu odnesli razne predmete v skupni vrednosti okoli 600 din — Mežiški orožniki so prijeli 271etnega hlapca Alojzija Odra, ki je onstran meje ukradel neki posestnici tri ure in razen tega Še druge predmete, s katerimi je pobegnil na to stran meje. Orožniki so zaplenili ukradene predmete. Odra pa so izročili sodišču. — Anica R. iz Tržaške ceste je v ljubezenskem razočaranju segla po oetovi kislini in jo za-vžila večjo količino Dobri ljudje so ji pomagali ter ji rešili življenje. — Nad 100 revnih delavskih otrok bo obdarovanih 18. t. m. v Narodnem domu na božičnici Narodne strokovne zveze. Podprimo plemenito akcijo v prid siromašne dece našega nacionalnega delavstva. — Pohorje v beli odeji. V noči na sredo je prvič v letošnji zimi pobelil sneg naše zeleno Pohorje. — Prometne nesreče. Na križišču Dvo-fakove in Frankopanove ceste se je pripetila včeraj ob 13. precej težka prometna nezgoda Dva osebna avtomobila sta trčila skupaj in je zlasti avto zavarovalnega ravnatelja Plaskana precej poškodovan Policija skuša dognati, kdo je povzročil karambol. — Na vogalu Cafove in Aleksandrove je povozil enovprežni voz 151 etno Anico Muravsovo iz Prerado-vičeve ulice 15 Obležala je težko notranje poškodovana in pretresla si je možgane Prepeljali so jo v bolnico. — Na Pobreški cesti je kolesar podrl 50-letno delavko Ivano Kmetičevo Reševalci so jo prepeljali v bolnico kjer so dognali občutne poškodbe na obeh nogah. — Pod avtomobilom se je znašel na vogalu Kopališke in Tattenbachove ulice trgovec Franc Kurnik iz Bačkove v Slov. gor Prepeljali so ga v bolnico. Ima znatne poškodbe na desni nogi — Na kralja Petra trgu je prifrčalo prednje levo kolo tovornega avtomobila znamke Ford«, ki I je odpadlo od osi, v izložbeno okno briv-[ skega salona Franca španerja, ki trpi 2500 din škode. — Slovenjegoriške novice. Huda nesreča se je pripetila ženi dimnikarskega mojstra Ani Herbst pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Padla je po stopnicah in si zlomila nogo v gležnju. Prepeljali so jo v bolnišnico. — V smislu prvode-cembrske amnestije je bilo izpuščenih iz svetolenarških sodnih zaporov 14 amne-stirancev. — »Bum« v Kosakih. OrožniŠka postaja v Košakih je dobila izvrstnega policijskega psa i Burna«, potomca čistokrvne psice, ki ga je svojčas država kupila od mariborskega trgovca g. Piricha. — Poravnave. Tukajšnje okrožno kon-kurzno sodišče je potrdilo prisilno poravnavo, sklenjeno med trgovcem z mešanim blagom Mirkom Faričem, Maribor, Bet- navska cesta 31, ter njegovimi upniki. Xadalje je potrjena tudi prisilna, poravnava med modistinjo ln trgovko z dežniki ter konfekcijo Ano Hobacher na Aleksandrovi cesti 13 in njenimi upniki. Prav tako tudi poravnava izven konkurza, ki jo je sklenila s svojimi upniki trgovka z mešanim blagom v Slovenski Bistrici Jožica Furman. — SOletnico rojstva obhaja te dni popularni železniški sekcijski šef v Maribo-itj inž. Franc Hinterlechner, V veseli družbi zabava prijatelje s svojim humorjem in vedio šegavostjo. Je odličen strokovnjak v železniški stroki in je bil v znak priznanja za številne zasluge odlikovan z redom sv. Save IV. In V. stopnje, pa tudi s tujimi odlikovanji. Mladostnemu si a vi jen eu krepale Zdravo«. — Stari mariborski rod izumira. V Nasipni ulici 48 na Pobrežju je preminul Matija Rezman, star 79 let. V Slovenski ulici 40 je umrl zasebnik Štefan Toman, star Tč/ let. V splošni bolnici je umrla zasebnica Neža Toš, stara 76 let. žalujočim naše iskreno sožalje! —=- Iz vrst zasebnih nameščencev. Mariborski DZAN je imel te dni širšo sejo, na kateri so bili sprejeti konkretni sklepi, ki se nanašajo na priprave za bližnje volitve v Pokojninski zavod. — Iz orožniške službe. Za poveljnika orožniške postaje v Studencih pri Mariboru je imenovan na.rednik 3osip Žagar, doslej poveljnik orožniške postaje v Mežici. — Konec matične krize. Odlični zborovodja učiteljskega pevskega zbora »Adamič« g. Milan pertot je prevzel vodstvo matičnega pevskega zbora, ki je bil od konca prejšnje sezone brez dirigenta. Dežurni lekarni: Albanežejeva lekarna r.a Frankopanovi in Kbnigova na Aleksandrovi cesti Ljudska univerza: Nocoj predavanje prof. Basa o povojnem razvoju Maribora. Umetniški klub: Nocoj ob 20. pri Oriu plenarna seja. »'^r&.o «led3lišč Petek, 9. decembra: Zaprto. Sobota, 10 decembra ob 20. uri: Aida. B. * Ob 201etnid Cankarjeve smrti, V tem mesecu zgodovinskih spominov se Slovenci spominjamo tudi 201etnice prerane smrti največjega svojega pisatelja. Narodno gledališče pa ima še posebno dolžnost, da se ga spominja, saj je Cankar v predvojni dobi in v prvem pomladnem dihu našega prerojenja za Jugoslavijo napisal najgloblje v dušo tudi preprostega naroda segajoča dramska dela. Iz PMla — Odlikovanje, šef tukajšnje davčne uprave davčni inšpektor g*. Prime Albert je odlikovan z redom Jugoslovanske krone. Čestitamo! — Volilni lokali v Ptuju. Mestno poglavarstvo razglasa, da bodo pri letošnjih skupščinskih volitvah v mestu štirje volilni lokali in sicer: I. vollnl lokal v mestni posvetovalnici, H. volilni lokal v mestni deški ljudski šoli (poleg glavarstva), m. volilni lokal v šoli na Bregu in IV. volilni lokal v hiši g. Potočnika v Brstjeh št. 2. Na volišču št. IV. volijo osebe, ki stanujejo na teritoriju obč>ne Rogoznice. kateri del pa se je s komasacijo priključil mestu. Na volišču št. m. volijo vse osebe, ki stanujejo na desnem bregu Drave; na volišču št. U. volijo osebe, ki stanujejo v sledečih ulicah: Cojzova pot. Dominikanski trg, Graiska ulica, GregoriČev drevored, Kapucinska cesta Levstikova pot, Ljutomerska cesta, Masarvkova cesta. Med vrti, Prešernova ulica Rajčeva ulica, Rogozni. ška cesta. Slomškova ulica. Slovenski trg, Tiha pot. Trubarjeva cesta, Trstenjakova ul:ca. Vlčavska pot in Volkmerjeva cesta. Na volišču št. I. pa volijo vsi ostali. Volitve trajajo od 7. ure zjutraj do 18. ure zvečer. Vol: se tako. da volilec imenuje ime no3ika "rzivne liste in ime okrajnega kandidata. Vsako točenja a koholnih pijač 10.. 11. ni 12. u-'cembru jt* strogo prepovedano. — Glt* laliSki \ečer. Drevi bodo gostovali člani ljubljanske drame s štiridejansko dramo »Pol? pljtni svet«, ki jo je spisal g. Stanislav Cajnkar. Za predstavo vlada veliko zanimanje. — Hud nsr»x je pritisnil v noči od srede na Četrtek, da je toplomer kazal 5'' pod ničlo. — Dogon živine z desnega brv^a Drave \ mesto je do preKlica prepovedan, ker se ie pojavila slinavka in parkljevka. Strel iz zajede. Ko se je ponoči vračal domov 16-letni posestnikov sin Ivan Pro.-enjaX iz L'orna ve, je nekdo v temi iz zasede ustreli] nanj z lovsko puško, šibre so ga z«*dele j hrbet. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. — Teika nezgoda. Pri gradbi nove ceste L^skovec—Podlehnik je bil zaposlen tudi 32-letni delavec Jože Zajšek pri razstre-ljevanju skal. Ker se mu ena razstrelilna patrona ni hotela vžgatl, jo je nabijal x železnim drogom. Nenadoma pa je nastala močna eksplozija. Zajšku je odtrgalo desno roko v zapestju popolnoma, levo roko pa mu je močno poškodovalo, tako da mu bo ostal na nji morda le en prst. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. Jurij Baklanov umrl Ljubljana, 9. decembra V Baski jc inrroi v torek slavni baritonis* Jurij Baklanov, star 57 let. Pokojni je bit rojen 1. 1882 v PetT-ogradu, kjer j« študira* pravo. Po dovršenih študijah se je posvetil petju, ker je imel tx\o lep bariton. Najprej je biH učenec mojstra Vanza v Milanu. Po povratku v Petrograd 1. 1905 je prvič nas topil na odru carske opere v Rubon-steinovem »Demonu«. Prvo njegovo potovanje v ino/cmsrtvo jc bilo v Bariin. Na Dunaju jc peJ v državni opori kot govf in Guertav Mahlar je dosegat njegov »r> fjažnu v letih 1011 do 1914. ■ K Med vojno je pel Baklanov v Sovcnt G ordenu v Londonu, v Veliki pariški opori, * Monte Canlu, Stockholmu in Madridu, Vc*-like uspehe je dosegel v Ameriki, kjer je bil od leta 1917 do 1927 član Metropolitan opere. Pel je svoj obsežni repertoar 60 oper v petih jezdkih. V Pnagti je nastopil večkrat v Narodnem divadlu, zadnjič leta 1^28, Dve leti pozneje je prišlo med gostova-njera v bratislavski operi, kjer je pel Baklanov v »Rigalettu«, do neljubega incidenta. Baklanov j c naravnost z odira insultiral dirigenta Vincourka, Ogorčeno občinstvo mu je klicalo po predstavi »fuj* in »®ramota«w tako da je moral Baklanov skoraj pobe0-niti iz Bratislave na Dunaj. Pokojni ruski pevec je nastopil tudi ▼ Ljubljani in sicer v letu 1931 v vlogi »Borisa Godunova« in v »Tosci«. Ponovno j» prišel v Ljubljano naslednje leto aprila meseca in je pel v »Faustu«. Tedaj pa je ie* 9a v nekom ljubijansikem listu srfaha kritika, čeprav jc nato doživel pevec v Berlinu velik triumf, saj je pel v Hofm.niovin pripovedkah 150-krat zaporedoma. Iz —c Celjski odsek Zveze Maistrovih borcev je imel v četrtek dopoldne v hotelu >Belem volu« občni zbor, ki ga je vodil g. Franjo Roš. Na občnem zboru so podah funkcionarji svoja poroči-a, ki wo pričala o marljivem delu. Na občnem zboru je bilo tudi govora o priznanju do-brovoljstva Maistrovim borcem, ki bo* kakor kaže, ugodno rešeno. Im-oljen ja bil odbor z novim predsednikom g. Franjom RoBom na čelu. Zveza Mauatrovili borcev ima že nad 1.500 članov. —c Angleško komedijo »Brezov gaj« bo uprizorila ljubljanska drama drevi ob osmih v celjskem gledališču. Predstava ja za abonma. —c SKokovni tečaji za mojntre in po* močnike. Slovensko obrtno društvo v Celju priredi po novem letu v Obrtnem domu v Celju strokovne tečaje za mojstre in pomočnike mizarske, kovinarske in dekorativne stroke. Tečaji bodo ločeno za vsako izmed navedenih strok ob nedeljah in praznikih dopoldne ati pa ob večernih urah delovnih dni, vsebovali pa bodo za mizarje in kovinarje C ključavničarje, mehanike, kovače ln kleparje) strokovno risanje, strokovno kalkulacijo in t#hno'o~ gijo, za dekorativno stroko (kiparje, slikarje in tapetar je) pa strokovno risanje, strokovno kalkulacijo in harmonijo b^rv. Mojstri in pomočniki navedenih strok, ki želijo obiskovati te tečaje, naj to jrvijo do 15. t. m. pismeno ali osebno v tr;r4i-štvu Slovenskega obrtnega društva v Celju, Gledališka ulica 2 (Obrtni dom>, <*b delavnikih in v nedeljo 11. t. m. cd Sido 9. dopoldne. —c Starokatoliške slutbe božje v nedeljo 11. t. m. v Ce^ju ne bo. —c V celjski bolnici je umrl v l , k 10 mesecev stari viničarjev sinček 3' \xm Steble iz Prelog pri Konjicah. Istegr u;'»e je umrla na Bregu 19 pri Celju C i . .a pooestnica Alojzija Santlova iz Gaberja »SLOVENSKI NAROD«, petek. 9. decembra 1938. etev. 276 Zaloga za LjubVano in Okolico uljudno obvešča, da se od danes dalje toči PIVO nove gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem v vseh večjih gostinskih obratih. Telefonske številke zaloge: 36-20, 82-31, 23-08. DNEVNE VESTI — Pokojninsko zavarovanje privatnih nameščencev. Po podatkih Pokojninskega zavoda v Ljubljani je prijavljenih doslej na področju zagrebškega Pokojninskega zavoda 13.500 privatnih nameščencev, ki so plačah do torka 14,000.000 din na premijah in od katerih je ljubljanski zavod preodkazal zagrebškemu 13,000.000 din, tako da lahko zagrebški zavod s tem denarjem že razpolaga. Na področju sarajevskega zavoda je prijavljenih 3.500 zavarovancev, ki so vplačali 2,400.000 din in PZ v Ljubljani je preodkazal zavodu v Sarajevu 2,200.000 din. V torek je bila seja upravnega odbora PZ, na kateri je bilo odobreno poročilo za občni zbor, ki bo 18. t. m. število zavarovancev v Sloveniji in Dalmaciji se je povečalo lani od 11.416 na 12.346. Na ozemlju primorske banovine je 1865 zavarovancev. Največ nevplačanih premij ima Dalmacija. Zavarovancem je bilo lani izplačanih na rentah, podporah in invalidninah 14,739.000, predlanskim pa 13,543.000. Bilančna vsota se je povečala od 429 na 444 milijonov din. Zavod je naložil v nepremičnine 99.000.000, od tega je odpisanih že 20,000.000. Posojil je dal 186.000.000, vrednostnih papirjev ima pa za 76.5 milijonov. — CedokovI viaKj |n na§ turizem. Dosedanji Cedokovi vlaki iz češkoslovaške so prinašali našemu turističnemu prometu mnogo koristi. Ti vlaki bodo vozili na Jadran tudi prihodnje leto. Naši turistični odnošaji s Češkoslovaško ostanejo kakor so bih. V zvezi s tem je sklicala generalna direkcija državnih železnic posebno konferenco, ki bo 15. in 16- t. m. v Ljubljani. Udeleže se je tudi mednarodni turistični faktorji Hrvatskega Primorja. — Telefonski pogovori za božične praznike. Z odlokom poštnega ministra bodo dovoljeni za božične praznike in novo leto telefonski pogovori z Egiptom. Argentino, Brazilijo, čile, Japonsko,, Palestino. Paragvajem, Perujem, Siamom, Sirijo, Urugvajem in Venezuelo po polovični taksi. Ti pogovori bodo dovoljeni od 23. decembra 1938. do 4. januarja 1939. — Državni dohodki in izdatKi v oktobra. Po uradnih statističnih podatkih finančnega ministrstva so znaJšali državni izdatki v oktobru 915.5 milijoncv din. Po proračunu bi pa morali znašati 1015 milijonov, kar pomeni, da je bilo potresenih 90.20° o v proračunu določene vsote. Državni dohodki so pa znašali 1085.8 milijonov, a v proračunu je bilo določenih 1015 milijonov ,kar pomeni, da so bili dohodki večji od izdatkov za 70.80 milijonov ali 6.970/O. — Konkurzi ln prisilne poravnave. Društvo industrijeev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za drugo polovico novembra naslednjo statistiko (številke v oklepaju ee nanašajo na drugo polovico novembra lanskega leta). Otvorjeni konkurzi v dravski banovini — (1), v savski 1 (2), v drinski — (2), v zetski — (2). Razglašene prisilne poravnave v dravski banovini 1 (2), v savski 3 (1), v vrbaski 1, v primorski — (1), v drin?ki 4 (1), v dunavski 1 (1), Beograd. Zemun, Pančevo 1 (2). Končna konkurzna postopanja v dravski banovini 2 (4), v savski 1, v primorski 1 (1), v drinski — (1), v zetski — (1), v dunavski 3 (2), v moravski 1 (2), v vardarski 4. Beograd, Zemun, Pančevo 3 (5) Potrjene prisilne poravnave v dravski banovini 2 (1), v savski 4 (1), v primorski 1. v zetski — (1) v dunavski — (1). — Smučarska sezona na Pohorju se je že začela. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani je prejelo sporočilo iz planin sive koče pod Kopo, ki je 1.377 m nad morjeia, da je na Pohorju v sredo in včeraj zapadlo 15 cm suhega snega, kar je dovolj za podlago. Smučarska sezona na Pohorju se je torej že začela. Upanje je, da bodo imeli smučarji med prazniki v planinah dovolj dobrega snega. Redna vremenska poročila tujskopi omotnih organizacij bodo Usti začeli objavljati 21. t. m. — Prošnja železniški direkciji. Iz D. M. v Polju nam pišejo: Potrebno je, da se uvede še en par lokalnih vlakov na progi Ljubljana—Zalog glede na gosto naseljene kraje občine in krajev sosednih občin, neposredno bližino Ljubljane, letališče, bolnico in tovarne. Tako nimamo od 8. do 13. ure nobenega potniškega vlaka iz Ljubljane in popoldne od 14.30 do 18. ure. Posledica je, da se potniki raje poslužujejo avtoprometa ali gredo peš, kakor pa čakajo na vlak. Posebno takoj po 12. uri je potreben vlak iz Ljubljane, katerega bi se posluževalo delavstvo, uradništvo, učiteljstvo, ki gre h kosilu odn. poučevat, pa tudi drugo občinstvo^ ker se trgovine zapro. Sedanji lokalni vlak odhaja iz Ljubljane malo prepozno. Isto tako je potreben popoldne med 15. in 16. uro lokalni vlak iz Zaloga. Pripominjamo, da je bila že od konca leta 1935 železniška direkcija že večkrat naprošena, naj uvede na progi Ljubljana—Zalog še en par lokalnih vlakov. Prosimo železniško direkcijo, da ugodi upravičeni prošnji ter uvede zaprošeni par vlakov čim preje, kar bo v korist žel. uprave same, občinstvu bo pa dana možnost, da se poslužuje železnice se v večji meri kakor doslej. — Občani. • — Razpisano mesto lekarnarja. Banska uprava razpisuje mesto lekarnarja uradniškega pripravnika pri banovinski centralni lekarni in veledrogeriji v Mariboru. Prošnje je treba vložiti do 28. t. m. pri banski upravi. — Uspehi Zinke Kutu-Milanov. Slavna hrvatska pevka Zinka Kunc-Milanov je dosegla v Metropolitan operi v New Yor-ku nove velike uspehe. Nastopila je kot Eleonora v ^Trubadurju« in občinstvo jo je sprejelo z velikim navdušenjem. Zdaj je pa dobila povabilo iz Londona, da bi pela znano Beethovnovo »Misso Solemnis«, ki jo bo dirigiral slavni dirigent Toscani-ni. On je izrecno zahteval, naj nastopi kot solistka pod njegovo taktirko ona Ta pomembna glasbena prireditev bo 26. in 27 maja prihodnje leto. — Gostovanje Marice L-ubejeve v Zagrebu Včeraj so vprizorili v Zagrebu znano Tijardovičsvo opereto »Mala Flo-ramv« v korist tehničnega gledališkega osebja. V glavni vlogi je nastopila naša Marica Lubejeva. ki je pela to vlogo v Zagrebu nad 100 krat Tudi včeraj je dosegla velik uspeh — Planinske sJike je SpD zbralo v svojih albunvh ki jih ima na razpolago v društveni pisarni. Vsak album vsebuje 50 prvovrstnih posnetkov naših najboljših planinskih fotoamaterjev Hitite z naročili, ker je na zalogi le omejeno število. Takoj po sprejemu na roči'a Vam dostavi album na dom diuštvena pisarna SPD v Ljubljani. Aleksandrova cesta 4-1. — Qceancgrafskl ir.st tut v Splitu. Rafi-ska uprava primorske banovine je prejela iz Beograda obvestilo, da je odobril ministrski svet iz 4 rniliardnega posojila din 1,860.000 za dograditev oceanografskega instituta in 410 000 za rekonstrukcijo Dio-klecianove palače. — Primerim darilo /a božič. Prof. Janka Mlakarja izbranih planinskih spisov prvi zvezek je za planinca najprimerneje darilo. Knjiga obsesra okrog 300 strani ter ima 15 umetniških slik, ki predstavljajo gore, o katerih govori p; of. Mlakar v svojih spisih. Ako še nimate te knjige in hočete napraviti veselje svojemu planinskemu tovarišu s primernim darilom, kupite prvi zvezek Mlakarjevih spisov takoj v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-1., kjer morete že tudi naročiti TL. m III. zvezek po izdatno znižanih cenah v pred-naročbi. — Sneg v Banjaluki in na Velebitu. V Ba- njaluki je začelo v torek zvečer snežiti in snežilo je vso noč. Po okoliških hribih je zapadlo okrog 12 cm snega. Obenem je pritisnil mraz. Pastirji so morali hitro prignati ovce s planin v dolino. Iz Šibenika pa poročajo, da je zapadel na Velebitu sneg in da je postalo precej hladno Sneg je zapadel po vseh dalmatinskih planinah, pa tudi okoli Zrmanje v Liki. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, megleno in deloma oblačno vreme Včeraj je znašala najvišja temperatura v Dubrovniku in Kumboru 14, v Splitu 12. na Rabu 10, na Visu 6, v Beogradu 5, v Sarajevu 4. v Zagrebu 3, v Mariboru 2.5, v Ljubljani 1.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764.6, temperatura je znašala —0.6. — Izgubljen pes. Te dni se je izgubil posestniku Petru Zaviršku iz Zavrtač naa Višnjo goro na lovu med vasjo Polico in Trebeljevim ter Staro vasjo 500 din vreden lovski pes, ki sliši na ime Žarko. Pes je brak, ima bele in rjave lise, viseče uhlje ter nosi usnjato ovratnico z znamko občine Stična. — Pretepi in nesreče. Snoči so prepeljali v bolnico Slletnega posetnikovega sina Alojza Vrtačmka iz Dol pri Litiji. Vrtačnik se je na vasi stepel s fanti, ki so ga napadli z noži in mu prizadejali več hudih poškodb po životu, llletnega Vinka šolarja iz Selc je neki sošolec sunil s pe-resnikom v desno oko in ga mu težje poškodoval. , Mizarski vajenec Franc Hlebš iz Dobrun j si je pri delu odsekal prst leve roke. — iz Orehovega pri št. Janžu na Dolenjskem so včeraj prepeljali v bolnico komaj dva tedna staro rudarjevo hčerko Albinco Arh, ki so jo takoj po rojstvu položile ženske na peč, kjer pa je otrok dobil hude opekline. — Smrtna nesreča- Na samoborskem kolodvoru v Zagrebu se je pripetila v sredo zvečer težka nesreča. Berač Ivan Sa- lopek je prišel pod samoborski vlak. Lokomotiva ga je vrgla s proge, kjer je obležal hudo pobit. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu izdihnil. — Silen vihar na morju. V sredo j& divjal v vsej severni Dalmaciji silen vihar, tako da je bil pomorski promet močno oviran. Okrog otoka 2irja je bilo 6 ribiških ladij in zajel jih je vihar. Zateči so se morale k bližnjim otokom in ribiče je rešila motorna ladja Sv. Peter. — Skupaj v smrt. ker nista me:,la skupaj živeti. V Aleksincu se je odigrala v sredo pretresljiva ljubavna tragedija. 22-letni uradnik Milan Polič je ustrelil s puško svojo izvoljenko Radmilo Nešič. potem pa še sebe. Ljudje so ju našli objeta in mrtva v parku. Polič je bil odpv.sC?n iz službe in pred dobrim tednom se je sestal s svojo izvoljenko. Solznih oči ji je povedal, kaj se mu je pripetilo Dejal ji je, da pojdeta po svetu, pa naj se 7g^dj karkoli. In res sta odšla in živela skuoaj 7 dni. potem sta se pa vrnila v Aleksi »s . kjer sta šla skupaj v smrt. kor nista mogla skupaj živeti zaradi težkih grno'nib. razmer. DANES ZADNJIKRAT ! NIHČE NAJ NE ZAMUDI KRASNEGA LJUBEZENSKEGA IN PLANINSKEGA FILMA (v nemškem jeziku) šUMSKI AKORDI KTJ SSS KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in ti. uri Kulturni film v naravnih barvah — Tednik DANES PREMIERA velikega češkega filma po duhoviti sodobni komediji \Viljema Werner-ja NA LEDENI PLOŠČI Poleg drugih priznanih čeških igralcev nastopajo tudi Llda Baarova, Fr. Smolik ln znani bivši član ljubljanske drame Zvonimir Rogoz. Predstave ob 16., 19. ln 21. uri! KINO UNION, tel. 22-21 ikj^---^ slavna fflmska umetnica v velikem filmu ljubezni, hrepenenja fOta negri, (n nepozaDnfll melodij: I^Sisssui Tango no t urne Razprodane predstave Vam jamčijo za dovršeno kvaliteto tega Rezervirajtč filma, ki je višek umetniškega ustvarjanja najboljše filmske ___^ _ _» tragedkinje ! $1 VStOpUlCC« podnadzornik policijskih agentov, pa je obvesti) reševalno postajo. Po Vrečarja so prišli reševalci, ki so ga z avtom nemudoma prepeljali v bolnico, kjer pa je Ugotovil i.ežurni z;Iiavnik. da je že mrtev in da. ie nastopila smrt trenutno zaradi srčne kapi. Truplo so po komisijskem ogledu prepeljali na pokojnikov dom. Pokojni je bil detma iz Celja in je že kot mlad fant stopil v službo T.ri mestni policiji v Ljubljani. Po podržavljenju policije je ostal dalje v policijski službi in pos.al nadzornik, V pokoj je stoni! 1 kaj leti 12 Lftt!?1r:s32 — lj Nagel porast števila prebivalstva Dočim se v drugih pokrajinah pritožujejo da rojstva nazadujejo in prirastek prebi-valstva zaostaja, se Ljubljana v tem pogledu ne more pritožiti. Že pri sestavi volilnih imenikov so ugotovili znaten porast in se je število volilcev povečalo ud 18.000 na 23.000. Sedaj, ko sestavjajo uradne statistike ob koncu leta. so ugotovili, da je splošen prirastek ljubljanskega prebivalstva zelo napredoval in bo Ljubljana kmalu zavzemala v pogledu števila prebivalstva tretje mesto v državi, kakor ji tudi gre kot prestolnici Slovenije. —lj Jutri ob petih popoldne bo v Hu- badovi dvorani spominska ura ob 20k tnici Ivana Cankarja, ki jO priredi ravnateljstvo drž. konservatorija z gojenci grof. šestove šote. Na sporedu so razne deklamacije, prizore iz Pohujšanja v dolini šent-fiorjanski. Kdor se zanima za interni nastop gojencev drž. konservatortja je nujno vabljen. Hubadova dvorana se nahaja v poslopju Glasbene Matice v Vegovi ulici. —lj Narodna čitalnica v Ljubljani bo imela v petek, dne 16. decembra 1938 ob 20. uri v posebni sobi gostilne Lovžin v Gradišču št. 13 svoj redni občni zbor z običajnim onevnim redom, na katerega se članstvo najvljudneje vabi. —lj Ljudska univerza v Ldnrajani. Dr.vi ob IS. uri bo občni zbor v prostorih dvo-razredne trgovske šole v Ljubljani. Gre-goičičeva ulica. —lj Ribji trg. Zdaj je na ribjem trgu nekoliko manj blaga, ker m več tako dober ribolov na morju, kakor dokler je še bilo toplo vreme. Vendar se morske ribe v glavnem niso mnogo podražile. Sardelic in sardel danes m bilo. Prodajali so osliče, cipal in mešane morske ribe po 20 din kg, hobotnice in palamide po 28 din in triije po 40 din kg. Tudi rečnih rib je bilo nekoliko manj naprodaj, ker ni posebnega povpraševanja po njih. Cene so pa ostale nespremenjene. —lj Oglejte si razstavo volne in volnenih/- izdelkov v prostorih Zveze gospodinj Gradišče 14. Razstava je odprta ves dan do 12. t. m. —lj Motosekcijn Avtomobilskega kluba poziva svoje člane, kakor tudi ostale športnike-motocikliste. da se udeleže filmskega včera, ki bo v ponedeljek dne 12. t. m. ob 20. uri v klubski dvorani. Kongresni trg 1-1. —lj Društvo slovenskih književnikov bo v nedeljo 11 t. m. ob 11. uri dopoldne položilo venec na grob Ivana Cankarja pri Sv. Križu za 20. obletnico njegove smrti. —lj železniški promet na praznik se ni , povečal, kakor se je pričakovalo, ker v planinah še ni dovolj snega za zimski sport, za izlete pa vreme ni bilo posebno ugodno. Zato je bil včeraj promet na železnicah normalen, kakor ob običajnih dneh. —lj požar v Trnovem. Včeraj okrog 15. je bila mestna poklicna gasilska postaja telefonično obveščena, da Je izbruhnil požar v skladišču in delavnici tesarskega mojstra Poldeta Steinerja v Jeranovi ulici. Gasilci so takoj odhiteli v Trnovo z motorno brizgalno, z drugo brizgamo pa jim je sledila Četa prostovoljnih gasilcev. Gasilci so napeljali dve cevi in gašenje je trajalo precej dolgo. Zgorelo je precej suhega lesa in orodja, ki je bilo nakopičeno v delavnici, ogenj pa se je že tudi lotil lesa v skladišču. Škoda znaša nad 30.000 din, a lastnik je bil zavarovan le na 25.000 din. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, kaže pa, da je zažgal kak postopač, ki je skrivaj hodil spat v podstrešje skladišča. —lj Zasledovana &leparja. Oni dan je ustavil pred nebotičnikom v Gajevi ulici odvetnika dr. Igora Jan ca neznan, okrog 35 letni moški, ki se je predstavil za av-toprevoznika z Jesenic in zahteval 200 dinarjev predujma, za nameravano selitev dr. Jan ca na Jesenice. Odvetnik mu je izročil bankovec za 1000 din. nakar je mož izginil in ga ni bilo več na spregled. Sedaj je že ugotovljeno, da gre za navadno sleparijo. Zvitega goljufa, ki je bolj majhne postave in rdeč t obraz, pod desnim očesom pa ima rdeče znamenje, zasleduje policija. Varnostni organi zasledujejo še drugega sleparja, tudi okrog 35 letnega moškega, srednje postave, bledega podolgovatega obraza, ki je v trgovini Lesjak na Tvrševi cesti na zvit način opeharil blagajnicarko Marto čokert za 500 din. —lj Nenavadno smrt na ulici. Včeraj dopoldne oikrog 9. ko je dospel na zborovanje v Ljubljano predsednik vlade dr. Stojadinovič z notranjim ministrom dr. Korošcem, se je pripetil pred hotelom »Unionom« razburljiv dogodek. Med množico, ki je korakala v sprevodu, je bil tudi upokojeni policijski nadzornik 68 letni Franc Vrečar, stanujoč v Rožni dolini na Cesti IV št. 12, ki mu je nenadoma postalo slabo. Ker je omahnil, so mu takoj priskočili na pomoč sosedje in ga dvignili, njegov v bližini stojeći sin Anton, ki je r « . vzgojimo otri ov značaj il ovir moramo zaupati, da zmagujeta pravica in resnica Ljubljana. 9. decembra l' kVii.em S plesnega ženskega društva jc na v ec: pied praznikom predavala v v/- jnem tečaju za matere na ženski realni gmnaztji ga Angela vodetova o temi kako vzgojimo otrokov značaj. Zelo aktualna iema je privabila k predavanju :. po šieviio- poslušalk, le škoda, da tehtnih iz\ajanj priljubljene predavateljice ni-s Isaii mnski kajti gotovo je, da bi im o:li v marsičem pritrdili in se morda v bocIoCe ravnali po njih. PteJa\atohva je v glavnem očrtala pota ii, »reda v a ... vzgojo otrokovega značaja, ki jr- vključena v celotno vzgojo o ;-;ka VUopTd vi gojen« človek, ki je sicer lahkv pra\ prijeten zaradi ^dobrih manir« š p im » vedno tudi dobrega značaja. UL vsaki priliki je za hrbtom pri-pravl jen tko.i' vati vsakomur s kakršnimkoli sredstvom Njegova dobra olika je ie družabna dresi ra. nekakšna politura, ki je sicer prijel na za ajegovo okolico. Toda še prijetnejša bi bila. če bi bila skladno ptrt ezšha tudi ? dobrim značajem, kajti marsikateri pošten človek ima sicer rajši človeka^ ki raztresa okrog sebe malo več grobosti, pa ima zato morda boljši značaj. Smoter vsake dobre vzgoje pa bi bil, združi i v človeku dober značaj z uglajenim zunanjim obnašanjem. Kdaj začnemo, vzg-ajati otrokov značaj? Marsikatera mati misli, da se bo pojavil sam od sebe. ko bo otrok prišel k pameti. Vedeti bi pa moiala. da se oblikuje značaj vedno vzporedno z vso ostalo vzgojo in neg rvanje; 1. Kakor je red temelj telesnega in duševnega zdravja, tako se z navajanjem k redu polagajo tudi že prvi temelji značaja, na katere se more kasneje z irapehum graditi, že v tej dobi pa mora mali tu; paziti, da se. n ezasužnji lastne- u*iiCHj v w.«-.^v ne bo mogla znebiti in dokler otrok ne bo zaspal, se ne bo mogla ganiti iz hiše. Da bi se kasneje mogla osvoboditi otrokove tiranije, se bo morala poslužiti dokaj trdih, često nemilih sredstev. K.aj je glavno vzgojno sredstvo? Predvsem je treba paziti, da bo vzgoja sistematična. Dve važni dobi v o'.rokovi vzgoji sta razdobje, ko se začne otrok zavestno Kretati in pa šolska doba, ko je treba polagati temelje vsake vzgoje. Prva leta, ko se začne otrok zavestno kretati, gpv.oa.iti in ^raševati, ko se mu začneta vzbujati hotenje in volja, so otrokove sile v prvem polnem razmahu in hoče jih uveljaviti. Važno je v tej dobi, ko je otrek samemu sebi središče, da ne zamorimo njegove volje po uveljavljen ju, ker bi s tem že zgrešili namen vzgajanja značaja. Le pri spontanem izražanju teh sil imamo priliko spoznavati prve kali dobrih in slabih, podedovanih otrokovih lastnosti. Take znake moramo mirno in stvarno opazovati in presojati, kajti šele na teh pridobljenih spo znan jih moremo grauati otrokov značaj. Da borno mogli dobro spoznati otrokove lastnosti, pa je predvsem potrebno, da najprej soznamo sami sebe, svoj in svoje okolice značaj, da se ne bi potem po nepotrebnem spraševali, odkod njegove napake? In po nepotrebnem oblegali učitelje v šoli, češ, da je otrok Svoje slabe plati gotovo nalezel pri tovariših, šele če bodo starši poznali svoje napake, bodo zlahka prišli na to, da so otroci svoje .napake:, pobrali največkrat pri njih samih. Vodstvo vzgoje njihovih otrok jim bo tako zelo olajšano: poznali bodo vzroke in vire slabih lastnosti, z razmišljanjem, posvetovanjem z učitelji ali zdravnikom, tudi z dobro knjigo ah pa v posvetovalnici bodo našli odgovor na vprašanja, ki si ga sami niso znah dati. Za spoznavanje samoniklih, poz.tivmh m negativnih otrokovih lastnosti Pa nam bo najbolje služilo, če bomo dali otroku čim več samostojnosti, ki je ne smemo ubTjati s svojimi lastnostmi ali malenkostmi nemziUoženji. ^alagajno otroku male naloge, katerim je dorasel in ki jih Sora samostojno opraviti. Matih nalog mu ne smemo preveč olajševati, še manj pa splorodvzetl. ker bi mu bilo v življenju vedno v napoto, da so mu najmanjše ovire premagovali drusi Tudi prevelika s ro-eost je škodljiva: stalni »ne smeš!., .pusti'« in drugo mu ubijajo voljo m rast, ki toliko'škoduje, da se starši tega niti sami ne zavedajo. Prava mera strogesti m popustljivosti je na mestu posebno za malega otroka. Otrok bo ponosen, če bo mogel komu pomagati in kaj opravrti, ta zavest pa bo koristna njegovi rasti. Otroku, posebno meščanskemu edinčku. moramo dovoliti, da se dni* z drugo deco m pri tem moramo neopaženi opazovati njegov odnos do drugih. Pc^bno v do od- raslih, do živali in v igri se bo izražal nje- ^""onalanjih, ko smo jih tako nabrali, usmerimTvzgojo k gojitvi dobrih m zatiranju slabih lastnosti. Res je dobra vzgo4 skoro nemogoča v današnjem času ko so tudi matere, prve in glavne vzgojiteljice otrok, mnogo zaposlene izven doma. Toda s pazljivostjo « da marsikaj napraviti. Tako n. pr. zgreši mati, če ovira otrokov naravni razvoj s tem, da mu je neprestano za petami z dobrimi nauki in svarili, Če že ne s klofutami. Ob svojem »sitnem vplivu« nima časa spoznavati otroka, otrok se ne more samostojno razviti, pač pa se v njem vceplja škodljiva malodušnost. Predobra mati, Id vse sama opravi, nervozna ma i. ki se ji vedno mudi, premagujeta otroku vse ovire in mu jemljeta zaupanje vase. Najslabše je pač otroku nervozne matere. Danes je takih mnogo, toda bi se bilo treba obvladati. Sicer se otrok sam naleze nervoznosti v prezgodnji dobi. Napačno delajo tudi matere, ki delajo razlike med otroci. Co so jih že prisiljene delati, jih morajo drugim otrokom pojasniti, sicer bodo vzgojile v njih po:uhnjenost in zakrknjenost. Izogibati bi se morale tudi tega. da bi drugače ravnale z deklicami kakor z dečki. Dekle bi se pri razlikovanju le prehitro navzelo škodljivega občutka manjvrednosti, ki jo bo zasledovalo vse življenje. V vsakem primeru nepravilnega postopanja bi mati kot vzgojiteljica otroku zkmila hrbtenico in ga s tem oškodovala za \se življenje, ker bi mu pcikvarila značaj: otrok bi postal nadut, svojeglav, potuhnjen, trmast, zagrenjen, strahopeten, nabral bi so skratka lastnosti, ki bi ovirale njegov razr-voj v poznejšem življenju. Drugo važno razdobje v razvoju otrokovega značaja pomenja šola, ki bi morala vedno sodelovati z domom. Sredstvo za vzgajanje značaja v šoli bi moralo biti isto kot za vzgajanje intelekta. To sredstvo je načelo samodelavnceti pri pouku, torej ne učenje in posnemanje, temveč samostojno delo in samostojno iskanje zaključkov. Otrok stopa v središče, učitelj pa le neopazno vodi. Za samodelavnoat pri vzgoji pa ni potrebna disciplina po učiteljevem diktatu, temveč disciplina po načelu samcvladanja, kjer otioci sami odloČijo, sami sodijo in določajo kazen za neugnance, si nudijo medsebojno pomoč in sami vodijo svoje igre. če dandanes taka vzgoja prepogosto le ni možna, so krive ovire, ki tičijo v razr-vanosti današnje družine. Omenjenim zahtevam sodobne vzgoje n. pr. težko '!(> I mati, ki je preobložena z delom, kateri je morda skrb, kako bo otreka s svojim I nem spravila do samostojnega kruha, pa naj bo potem kakršenkoli njegov značaj, ki mu bo morda .Če bo dcfoer, celo v napoto! Marsikdo se dandanes spiašuje, ali al more privoščiti luksus, biti značajen in vzgajati k značajnosti? Ga. predavateljica je na kraju omenila, da je povedala mo pota za vzgajanje značaja, vprašala pa se je, ali je možno dandanes hoditi po vzgojnih potih do vzgoje značaja ? Kajti značaj more privzgojiti otroku le tisti, ki je sam značajen in tudi nudi jo zna* čajnostjo deber vzgled. Današnja VZgojft pa trpi na pomanjkanju takih v. .•.-Kako more vzgajati in nuditi dober vzgled oče, ki mora korak za korakom delati proti svojemu prepričanju in opaža kerak za korakom, da današnje življenje ni v skladu v pravo vzgojo? Ko pride v živi j nje mladostnik sam, prehitro opazi, da mu J*e značaj le v napoto. Dekle, ki ostane značajno, izgubi službo. Kako je terej z vzgajanjem dobrega značaja? Predavateljica pravi: Vca Ij le preveč žalostno bi bilo, če bi morali pati nad možnostjo vzgajanja k značajnosti in poštenosti. Naprej je treba po poti, po kateri je vzgajal ljudi in državljane veliki Masarvk: Resnica vedno znn* guje! Podvojiti je treba vero v to načelo in delati z vsemi sredstvi za njegovo uresničenje! Iz Maribcra — >Atentat« na šolsko poslopje. S i upravitelj Jožef Tavželj v Framu je prijavil orožnikom, da je prifrčal ponoči V njegovo spalnico težak kamen, ki je prebil obe šipi. Nekatera mladoletna dekleta so bila ovadena državnemu tožilstvu — Starčka izginila. 691etni Ivan Zelenko in njegova žena Julijana, ki stanujeta v Kamniški ulici 10. sta pred dnevi odšla v gozd po gobe. Hčerka, ki je za usodo svojih staršev zaskrbljena, se je obrnila na policijo, ki skuša ugotoviti, kje sta starčka. — Vrnila se je. Poročali smo, da ja skrivnostno izginila zasebnica Izabela Kurbus, ki je zapustila listek, na katerem naznanja svojcem, da pojde v smrt. Kur-busova pa si je očividno premislila in se je vrnila domov. — Lepo miklavževanje je priredil pred-snočnjim agilno delujoči matični Sokol v Sokolskem domu. Obisk je bil prav lep in tudi Miklavž je bil izredno blagodaren. Po končani razdelitvi številnih in lepih daril je bilo veselo razgibano plesno vrvenje. — Snoči pa so imeli svoje tradicionalno miklavževanje pri Novem svetu □ -ši vrli Dravaši. Tudi tukaj je bilo obilo daril ter izbornega razpoloženja. — Prejeli smo s prošnjo za objavo: v V nekem mariborskem dnevniku smo čitali notico pod naslovom >2elezniške zapornice in občinstvo«. K tej notici bi pripomnili le to, naj napravi dotičnik, ki je to napisal, na nekaterih čuvajskih mestih nekaj poizkusov in naj si nabavi prometni pravilnik čuvajev, kjer določa člen 152, da se pet minut pred prihodom vlaka zapornice zapro. Dejansko pa se zapirajo po znaku bližnje bločnice, to je 2 do 3 minute pred prihodom vlaka. Pri križanju na glavni progi pa traja zaporni čas največ do 10 minut«. Prizadeti, ki žele, da ve tudi občinstvo za resnico. Darujte za »Zvončkov« sklad