89. številka. Ljubljana, v četrtek 19. aprila XVI. leto, 1883. Izhaja vsak dan nefer, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za vse leto 18 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., j »den mesec 1 gld. 40 kr. — Za lijnbljano brez pošiljanja ua dom za vse leto II gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poStnina znata. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. I »opifii naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiSi ^Gledališka stolba". 0 prarnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. in po Po volitvah ljubljanskih. Volitve v mestni zbor ljubljanski so dovršene, brez trdega boja, brez rajnih zanimljivih epizod; VBe vršilo se je mirno, skoro preredno, volilee dohajal je za volileem, oddal bvoj volilni list in v k Upal radostni resultat je: ogromna narodna večina v mestnem zboru; Ljubljana je zopet naša in naša naj ostane, dokler bo kaj slovenskega rodu. Zaradi izredno mirnega značaja teh volitev ne bodemo obširneje pisali o njih, a tega ne moremo zamolćati, da so naši volilci v vseh razredih pokazali, da jako dobro umejo položaj in da, akoravno nasprotnika ni bilo na volišče, jim je vender prvo vodilo bila narodna disciplina in zavest, da treba vsekdnr poslužiti se svoje meščanske pravice, storiti svojo narodno dolžnost in mestno gospodarstvo izro Čiti v roke narodnjakov. Jako miogobrojna in živahna udeležitev je dokaz politične zavednosti in zrelosti naših meščanov- volilcev, kateri naj bodo uzor vsem občinam po vseh slovenskih pokrajinah! Volitve vrsflfe" so se brez udeležbe naSib po litičnih nasprotnikov, pogrezali smo tedaj tisto bla godejno pikantnost, ki poveličuje politične boje in okrasi konično zmago. In ker smo nasprotnikov zares pognšali, ne moremo si kaj, da bi j'm ne posvetili nekoliko vrstic. V oceno služi naj nam njih lastno gli.silo, njih lastno meso in kri, nekdanji zloglasni, a ranej smrti zapadli „Laibacher Tagblatt". Govori se navadno, da čez sedem let vse prav pride, in glej čuda : nekdanji „Tagblatt" nam pride celo čez dolgih 14 let prav in nam podaje „Ein Stiick Si Ibstkritik'', katero so si gospodje nasprotne stranke v nekakem proroškem duhu napisali. Bilo je v dogodebpolnein 1. 18G!) , koje naša stranka sklenila, mestnih volitev se ne udelt žiti Takrat pisali so v „Tagblatta" 50. številki, začuvsi, da se je v društvu „Sloveniji" brez debate ukrenilo, zdržati se volitev: „Wir haben es daher mit einern Manifest der Fiilirer zu thun, da wir doch uomOg-lich annehmen konuen, dass die nationale Partei be-reits so demoraliairt sei, dass sie, dem BeiBpiele ihrer fahnenfliiehtigen Flihrer folgend, in dem ent scheidenden Momente der Wahlschlacht den Katnpf plat/, ihren Gegnern ohne Schvversti eich uberlassen solite." In malo vrst pozneje čita se: „Die Art und Weise jedoch, in der sie den kiaglicben Schlussact ihres Wirkens in der Gtmcinde zu bescbonigen sueht, ist ein wiirdiges Seitenstiick zu ihrem ganzen bisheiigen Gebabren." Ko potem razlaga svojim vernikom, da je nafta tadanja deklaracija od konca do kraja sleparija (Blendvverk), ki bi pri zavednih meščanih izvajala k večjemu pomilovanje brezupnega po!ožaja pisateljev, pravi na dalje : „Die Volksfilhrer, deien brutale Majoris:tungs geliiste wir zu vviederhollen malen kennzeichneten, htillen sich in den Schafspelz demiitbiger Entsngung von allnu Herschergelttsten und der Sebstkaateiung, ja sie wollen der Welt glauben machen, ein politi* BCbcr Verein sei einer Tu^end fiih'g, die nur mehr in den Legenden der Heiligen zu linden ist, vvornach einst die Miichtigen der Enie Szepter und Krone mit b&cenem Biissergevvande vertauachten." Primerjavi! potem nafto stranko s hišnim oskrbnikom, ki je prostovoljno oddal hišne ključe svojemu nasprotniku, o katerem je trdno osvedočen, da bode gospodarstvo v naj k raj Sem času pripravil na nič, popne se do jako uljudnoga stavka: „Nur ein Verrilekter wiire einer soleh en II a D d 1 u n g s \v e i s e fiibig. Kein Verni! nI t iger p f leg t s ein Ilaus ohne Kampf dem Gegoer zu liiumen." In takoj za tem, v štev. 51« vprašajo patroni „Tagb'attovi" : „Wir frageu, ist ea nicht die nOchate Poten-girung der Herschaucht einer Partei, wenn ihre Ftlhrer sich zum Grundsatze bekennen, nur in dem Falle sich um Gemeiiideleben zu betheiligen, wenn eine ihrem Kommando unbedingt gehorchende Ma-joritiit zur Vergevvaltigimg jeder gegmtheiligen Meinunti ihnen zu Gebote stehtV Zn wiederholten malen sprachen die Fiibrer diesen Grundsatz aus, im Landtage, i m Gemeinderathe vvurde er von ihnen in der emporendsten W» ise ausgeilbt, ihre be-schoni«te Wahlenthaltniig ist nur eine Konsequenz jenes Prinzipes, in VVirklichkeit vvollen sie sich den Nimbus der Fiihrerscliaft retten und das bittere Gefilbl des vorauBsichtliehen Unterliegeus im \Yahl-kampfe ersparen." Mnogo jednakoga cvetja moglo bi se nabrati iz omenjenega tečaja TagblattOvega, v katerem se v jedno mer poudarja, da se vzdržanje volitve nikakor ne da opravičiti, da je to skrajna brezbrižnost za mestne interese itd , a preobširno bi bilo, ko bi hoteli navesti vse take stavke. A jednega, priobčo-nega v uvodnemu članku pod naslovom: „Eine ur-alte Fabel im neuen Gewandea ne moremo izpustiti, ker je premarkent.en. Slov*- tako : „Als jedoch die Bttrger Laibaoba vor awei Jabreo, der \Virthschalt der BCblauen Filehse satt, ste aus dem Btttdtischeu VVeingarten vertreiben woll- ten, vviesou ihnen dieso die Ziiliue; es setzte den ersten, mit seltener Energio gefochtentn \V»hlkampf ab, eine zvveite noch heissere VVahlsoblacbt iblgte im nachsten Jahre, und nunmehr, da i'in vviirdiger Bcblussact d»e Reibe der K&rnpfe beBchlieseen und den Netionalen entweder die volle Erruogeoscbaft des grosstentheils verlorenen Terrains bereiteu oder ihr (Jnterliegen vvenigstena den Robnu einer tapfer verfochtenen Sacbe ernten solite, erklftren dieselben: LISTEK. Stotnikova hči. (Roman A. S. Pušk in h, poslovenil —r.) IV. Poglavje. Dvoboj. (Dalje.) — Kako ti je povseči? vprašal sem Švabrina, pričakajoč pohvale. A na mojo veliko jezo objavil je Švabrin, ki je navadno bil jako prizanesljiv raz-sojevalec, da je moja pesen zanič. — Čemu neki, vprašal sem ga skrivajoč svojo jezo. — Zato, odgovoril mi je, ker so take pesmi dostojne mojega učitelja Vasilija Kiriloviča Tredja-kovskega, prav podobna je njegovim zaljubljenim kuplejem. In vzel je moj zvezek in neusmiljeno obdelal vsako vrstieo, vsako besedo, vodno šaleč se nad mano. Tega neseni mogel pretrpeti, iztrgal sem mu zvezek iz rok in se zaklel, da mu nikdar več ne pokažem svojih spisov. — Bomo videli, rekel je on: ali boš držal besedo; pesnikom je ravno tako treba poslušalcev, kakor Ivanu Kuzmiču kupice vodke pred kosilom. A povej mi, kdo je ta Masa, katerej odkrivaš svoj« strasti in muko. Pa vsuj ne Marija Ivanovna? — To tebi nič mari, odgovoril sem mu nevoljen: Naj bo kdor koli ta Ma^a ! Meni ni treba ne tvojega mnenja, ne tvojih uganjevanj. — Oho ! Sebični pesnik iti skrivni zaljubljenec! nadaljeval je dražeč me: no poslušaj moj prijateljski svet: ako hočeš doseči kaj, ne deluj s pesnimi. — Kaj to pomenja, gospod? Prosim pojasnite mi! — Prav rad. To pomenja: ako hočeš, da bo Maša Miranova hodila v mraku k teb', podari jej mestu pesmi par uhanov. Kri mi je zavrela. — A čemu ti tako sodiš? vprašal sem ga, težko skrivajoč svojo razdraženosi. — Zato, odgovoril mi je, ker poznam njen značaj in njene navade. — Lazeš slepar, zakričal sem ves razjarjen. Švabrin je zarudel od jeze. — To se ne bo kar tako pozabilo, rekel je in podal mi roko Jas zahtevam zadosten ja. — Dobro, kadar h ičefl! odgovoril sem mu vesel. Ta trenutek bi ga bil nRJrnjši raztrgal. Brž sem šel k Ivanu Ignatjeviču, našel sem ga s šivanko v rod: Btotnica mu je bila ukazala nabirati gobe na niti, da jih bodo deli Bu&it za z;mo. ,.A, Peter Andrejič" rekel je, sagledavši me: „Dobro doftel! Kaj te je prinesel Bog k meni? v kuk-ftnej zadavi, ako smem vprašati?" Ob kratkem sera mu dopovedal, da sva se sprla z Abksejem Ivano-vičem, in ga poprosil, da bi mi bil za sekundanta. Ivan IgoatjeviČ poaluial me je pazljivo, in upiral v mene svoje jedino oko. — Vi pravite tedaj, rekel mi je, da hočete zaklati Alekseja Ivanoviča in jaz naj bi bil priča pri tem V Ali ni tako, če smem vprašati ?u — Tako je. — Prosim ves, Peter Andrejič! Kaj je vam prišlo na um! Vi ste se uprli tedaj z Aleksejem Ivanovičem V Prava nesreča! Če je on vas zu erjal, pa še vi njege, če vnm on da jedno zaušnico, dajte mu vi dve, pa pojdita narazen, mi vaju že pi mi- V Ljubljani bila je že nad Škofija, in sicer od l. 1788 do 1806. Nadškof ljubljanski bil je Brigido, a po njegovej smrti opustilo se je nadškofijo žiru žiti z ljubljansko škofijo. Ljubljana, nekdaj Aemona, bila je že v starodavnih časih veliko mesto, za Oglejem največe, tedaj se popolnem prilega, da nadškofija, ki v Ogleji več biti ne more, preide na Ljubljano. S tem bi se nikomur ne delala krivica, kajti naslednik nekdanjega Ogleja in pozneje Grada glede nadškofijske stolice je mesto Videm in tako je prišlo, da ste dve nadškofiji, in če vzamo še Benetke v poštev, celo tri nad-dškofijetikoma druga poleg druge, kakor nikjer drugej. Mej Dunajem in Gorico ni niti jedne nadško-fi.)ei ugHJalo bi tedaj cerkvenim interesom veliko bolj, du je mej Dunajem in Vidmom nadškofija v Ljubljeni, nego da so na takem tesnem prostoru tri nadškofije vkupe. V Ljubljani je nadalje popolni, 12 članov bro-ječi stolni kapitelj, mej njimi dva infulirana, nasproti pa ima Gorica le pol kapiteljna in samo jeduega infuliranega prelata. Glede števila duš nadkriljuje ljubljanska vladikovina Goriško škofijo jako močno. Goriška broji jedva 200.000 duš. ljubljanska škofija pa ima aau pol milijona duš in je sploh v južnih deželah izmej najodličnejih. V Ljubljani so tudi dohodki škofije veči nego v Gorici, zaradi tega mora se nadškofu v Gorici razen redne place (lajati tudi osobna priklada, da svojemu stanu dostojno izhaja. To bi se tedaj pri-StedUo verskemu zakladu. ligiral dva dijaka od tega zavoda. Tema dvema na čast sklical je partizan Schonererjev, Pernerstorfer, komers v „hotel Zdlinger", h kateremu se je bilo sešlo kakih 500 osob, samih „burševu in plavičar-jev. Opustili pa so sklicovatelji komersa to policiji uradno naznaniti, meneč, da tega treba ni. Policija pa je o tem komersu zvedela in ob 9. pride v dvorano komisar Pittner ter veli, da bo imajo raziti. Ti pa tega neso hoteli storiti, ampak Schonerer seje komisarju celo zagrozil, da ga bode, ako jih še dalje moti, dal pred vrata postaviti. Policijski uraduik, ne odgovorivši na ta surovi napad, gre ven ter se vrne ob 10. s kolegom Dorn-om in okolo 20 stražniki ter pravi Per-nerstorler-ju, da bode shod a silo razgual, ako se mirno ne raziđe, ter da bodo sklicatelje zadeli vsi zli nasledki iz tega. Sedaj nastane prepir o postav-nosti polieijskeg >, ravnanja in Schonerer je bil nagovarjali, naj spravi to zadevo tudi pred državno zbornico. Ko se je straža pomnožila in navzočni vislic trikratnemu opominjevanju ne hote zapustiti dvorane, morala je postavno ravnati. Schonerer mej tem mimo sedi in, ko opominjan ne uboga, vzdignejo stražniki vzglednega tega zastopnika ljudstva ter ga posude na zrak, Schonerer je kričal, dijaki so kričali, na ulicah veliko vznemirenje. — Radovedni smo na daljni razvi-tek tega škandala. V ogrskem državnem zboru odgovoril je premier Ti sza v javnej seji, v pričo natlačeno polnega ljudstva na interpelacijo poslanca F uze s s e->y-Jai rekoč: ,.Na podlagi aktov se je stvar pre-iskavala. Minister notranjih stvarij je po graškem namestmštvu izvedel o onej tatvini, ker je ono domnevi lo, da so tatje v Pešti. Mastni glavar je šel zelo na roko, da bi se tatje zalotili. V listih, ki so bili pokazani, nahajala so se imena, a imena po- Koristno bi bilo tuli v političnem oziru, ko Ismn(:a meJ niimi 1,1 bil°- še taceKa ne* ki bi 8e dal , „ «■ „, - - ■ u4j.ia i m „ »»..vil-«.: 'zamenjati. Mej temi listi bil je tudi jeden poslanca bi nadškofi a za južne dežele bila v Ljubljani, ne r, , . . J . . ,& «, J . . 1 , ., _ . . . . , . , , P o 1 o n y i - ] a , ki slove: „Slavnemu vodstvu hranil- pa v Gorici, ker bi se s tem irrerleuti odvzel vna- ! uice v Gradci! Čul sem, da je bilo v rečenej branji povod, Gorllko cerkveno občino,, tedaj tudi : nilnici iz žepa navzočnega ukradenih 14 000 gld.; Kranjsko, prištevati k Italiji in reklamovati za ita j prosim slavno direkcijo, da bi opozorila oškodovanca, lijanako kraljevino. Zaradi tega bilo bi tudi v lote-1 aaJ bi Poslal »,,ini vse natančneje date o tej zadevi, „ ... . , _ . ,v. c. da zamorem nastopiti pot kazenske obravnave. Z resu avstn ske politike, da se prestav nadškofi a , _ A r» T, r, „„ . _..,.*,.. ,,. vsem spoštovanjem Groza Polonvi. Pešta 30. janu- v Ljubljano, k/er je neomahljiva zvestoba prebival-j vafja.« Grafika pobcija nI sumila na Polonyija, ker stva najboljše poroštvo za mirno in vspešno delo- se ime njegovo sicer nikjer ne nahaja. Dne 13. marca vanje javnih oblusttiij. NadSkofiia v Ljubljani bila bi tuli najlepši spomin na čeststoletnico. To so razlogi „Slovencu". Komur bi to ne pisala je grafika policija da naj se preiskava ▼ dru-gačnej smeri nadaljuje. Ker imena poslančevega ni bilo nikjer navajeuega, je pač naravno, da minister notranjih stvarij v tej zadevi ni videl uzroka postopati proti njemu. Kar pa se ima storiti v ohraueuje bilo dovolj, čita lahko v nasprotnih listih izraze ne- ugleda te visoke zbornice, to mislim, da smem pre volje nad tem predlogom. In nevolja nasprotnikov puščati modrosti zbornice same." — Dr. Fiizes- je najboljši dokaz, da je ta misel srečna, umestna ser? mo8il 'e no to crnico v daljšem govoru T . , ,. „_« . c odpuščen j a; on da te o stvari slišal od već oseb, in za Ljubljano, naravno središče vseh Slovencev, _ t, ' • nri * ,inll • unMln Un • Tl » tudi koristna. Kdor ima priliko v tej zadevi povzdigniti svoj glas, naj tega nikar ne opusti, marveč po svojej moči deluje, da se uresniči ta misel in se nadško fija zares prestavi v Ljubljano. PolU idili razgled. Notranje dežele« V Ljubljani 19 aprila« Kot osuledek AVagnerjevega komern je bilo že poročano, da je senat dunajskega vseučilišči re- maščevanje ga pri tem činu ni vodilo. Ko je Tisza kODBtatoval, je zudovljili tem, da bodo pri drugem čitan i i postave o bolniških zakla da h delali svojo opazke o tem poro čilu. Napotila jih je k temu misel, da bi bila adresa le tedaj umestna, ako bi se kaka večina upirala po Svetovanju o proračunu za 1. 1884/5; tega pa sedaj ni, nego se gre le za to, da bi se ta proračun di-8kuloval v spomlad« namesto pa v jeseni, in s tem se ne bi kršila ustava. Tekoče leto je za etat 1883/4. in budget za 1. 1884/5. bi se itak imel obravnavati to jesen. Drugače je bilo to pred 1. aprilom, ko je bilo še leto z etatom 1882/3. Pri drugem č tanji postave o bolniških zakladah, ki si vrši danes, pričakuje se tudi knez Bisinarok v zbor nieo. Pikre besede, ki jih rabi „Nordd. Allg. Ztg.' baveč se z izjavami liberalnih listov o cesarjevem poročilu, dajo znabiti že naprej občutiti, kaj da bod državni kancelar vse povedal liberalnim poslancem v zbornici. „Norddeutsehe Allgemeine Zeitung'' piše ako se kdo usoja presojevati dela vladarjeva." — „Nordd. Allgemeine Zeitungu odgovarja francoskim listom glede tripel-aiijance. Tako pravi „Rappela-u, da se moti, ako misli, da bi bila defiuitivna ti o na zveza kedaj ofenzivna proti francoskej državi; ako bi se tudi zopet ustanovila monarhija, bi vender Nemčija počakala prvi napad, ki bi pa ne dal dolgo čakati nase. Proti „Soir"-u veli organ kancelarja, da je v svojem znanem članku v pomirenje nemških miroljubnih rojakov le konstatoval, da bi vzajemnost nvstro-ogrskih, nemških in italijanskih interesov dalo novo garancijo za mir. — Vlada poljske Pozu a n s k e je odredila, da se ima v vseh šolah, kjer je polovica učeneev Nemcev, po vseh razredih poučevati veronauk v nemškem jeziku, v vseh drugih tri - ali večrazred-nicah pa v srednjem in gorenjem oddelku, ne glede na materni jezik otrok. Dopisi- Iz tužne Istre 18. aprila. [Izv. dop.] K cenjenemu dopisu v „Slovenskem Narodu" od dne 17. aprila bilo bi dobro dostaviti še sledečo pobalinsko demonstracijo, ki jo je učinilo dne 1. aprila v Pazinu morda komaj „pur neodrešenih Italianis-simov", par pravim, kajti več se jih teško čuti tam neodrešenih. Ker je že stara navada, bolje rečeno neumnost, da Bi ljudje 1. aprila kake nepričakovane, važne no vice izmišljujejo in potem drugim, zlasti nevednim, za najveće gotovost in resnico pripovedujejo, a ko se pozneje take abotnosti pokLžejo neresnične in polagoma tudi neizkušeni postanejo izkušeni in vedo kaj v obča velja novica 1. aprila, tedaj nekateri ne verjamejo več nooene novice od 1. aprila, naj si bo že ta zaželjena ali neprijetna. In te resnice so se domislili tudi Italijančiči pazinski v 1. dan t. m., češ, malo nas je isterskh a toliko logike znamo tudi, da še manj nas je pa zinskih neodrešenih, ki smo obkoljeni več milj daleč od samih pravih Hrvatov, ki nikdar ne hote opust ti jezika slavnih, junaških pradedov, naj jih mi de jemšfino, mi pa ga tlačimo in mu gospodujmo, vender pri demonstracijah se ni z njim šaliti; a mi smo zopet zviti, kakor kozji rog. Dajmo razobesiti dne 1. aprila po našem „Giardino publico" (javnem vrtu) talijanskih zastavic po najvišjih drevesih in po vsem mestnem trgu in ulicah natrosimo listkov z vsebino: „Vivat Italia, pereat Austria!" Misleč si, kmetje ne bodo verjeli, poreko : „to je april", torej ne bo treba iti niti za grme, niti za dimnike skrivat se, a v Ita-ijo pa se lahko sporoči v kak časnik, da izvedo naši bratje, kako hrepenimo biti „rešeni", priti pod osrečevalno vlado našega Umberta. In to oboje so res naredili dne 1. aprila, kar so mi pravili zanesljivi ljudje, ki so zjutraj „italijanske" zastavice videli in listke čitali. Bije se je pričela sodnijska preiskava zoper nekatere, ali izid si lahko mislimo, — — vrana vrani ne izkljuje oči. — Domače stvari. — (Mestne volitve ljubljanske.) Pri današnjej volitvi v I. razredu oddalo seje 148 glasov. Izvoljeni so: Gosp. ti i hud Pakič s 144 glasovi, „ Fran K.oimaii »148 „ ,, Ivan Itliirnili „ 140 „ „ Fran ltaviilliar „ 140 „ Udeležitev bila je nepričakovano živahna. Lansko leto, ko je bil ravno v prvem razredu najhujši boj, zmagali smo s 1*27 oziroma 125 glasovi, letos pa, ko nasprotne stranke niti bilo ni, prišlo je 21 vo-lilcev več. Ta resultat je tem veselejši, ker se je od nasprotne strani tolikokrat in tako rado poudarjalo, da je kapital in inteligenca zastopana po prvo-razrednikih na njihove j strani. Gg. meščanje prvega razreda skazali so se sijajno, zato naj jim doni iz vseh domoljubnih sie : Slava, trikrat Slava! — (Gospod Marko Lipold), rudniški svetovalec v Idriji, zbolel je jako nevarno. — (Nemški ,,S C h u 1 v e r e i n". ) Dunajska policija prepovedala je, da se po gostilnicah obešajo tako nazivljemo „Schiavi" (Š^avi), kar nam že rabi škrabci (nnbiralnice) za omenjeno društvo. To je splošno zaznamovati suroveža, okorneža; kateri smo sapica, ki naj bi kmalu tudi drugod začela pihati, obdani od kmetov, ki so, ko je pest lačnih Italijan* -— (Nova zasebna dekliška šola) skih zidarjev, nasitivši se kruha avstrijskega pri zi • odpre se na sv. Jurija dan v Repnjah. Oglasi lo so danji gimnazije pazinske, obesila zastavo italijansko na imeuovano poslopje, prihiteli okolo 300 na šte vilu v mesto in pred katerimi se je hitro skrila zastava s šole., zidarji jo popihali za grmovje, katero samo še je pustila beneška republika „tužni Istri1' namestU lepih hrastovih gozdov, par šuntajočik „irre-dentovcev" pa se je utibotapiio z garibaldinsko bo-ječnostjo, katera je mnogim starejšim slovenskim vojakom še dobro znana, pod strehe za dimnike. Kaj nam je torej storiti, nam pizinskim Italijanom? Neizrečeno hrepenimo priti izpod avstrijskega loškega (?) jarma v naročje blažene (?) Ita- mej drugim: „Monarh po nadih mislih ni orna- IU«? "ic B« d$« "kose protivi temu mnogoštevilneji mentalna figura na državnoj ladiji, nego ima krmilo • „&čavu, on naj nam obdeluje polje za preveliko na je 50 deklic Vodiške župnije za pouk, kateri bodo oskrbovale šolske sestre. — ( G g. člani „Sokolovoga" po m n o ž e-nega odbora) za slavnost (JOOletnice vabijo se najuljudneje k prvemu posvetov a u j u j utri, petek dne 2. aprila t. 1. točno ob 8, uri zvečer v čitalnično pevsko sobo (I. nadstropje). Radi obravnavanja važnih zadev, tiknjočih se slavuosti, želeti je, da bi nikdo gospodov ne izostal. — (Nova slovenska šolska knjiga.) Mej lepim številom Bolskih knjig, s katerimi so naši rodoljubni iu neumorni gg. profesorji pomogli nam za prvo potrebo, zavzema sigurno jedno nuj-Odličnejih mest: „Fizika za nižjo razrede zasukal se je govor na pesuiko, poveljnik opazil j«, da so vsi nepotrebni in razuzdani pijanci, in nu svetoval prijateljski popustiti pesništvo, ki nasprotuje službi in ne pelje k ničemur dobremu. Švabrinova navzočnost mi je bila neznosna. Hitro sem se poslovil oil poveljnika in ujegove dru zine, iu šel sem domov. Doma ogledal sem svoj meč, poskusil njegovo ost, potem se pa ulegel spat, ukazavši Saveljiču poklicati me ob sedmih zjutraj. Zjutraj ob naznačenom času stal sem Se za Bene-niiiii šupami pričakujoč svojega nasprotnika. Kmalu prišel je tudi on. Utegnili bi naju zalezti, rekel je, morava hiteti. Slekla sva svoje suknje, iu potegnila sva meče. Ta trenutek prikazal se je Ivan Ignatjevič izza šupe s petimi vojaki. Zahteval jo, da greva k poveljniku. Ubogala sva, če tudi nerada; vojaki so naju obstopili iu odšli smo k poveljniku za Ivanom Ignatjevi'em, kateri je ponosno stopal pred nami. Prišli smo v poveljuikovo hišo. Ivan Ignatjevič odprl je vrata in tragično zaklical: „pripeljal Bern jih!" Naju sprejela je Vasiljisa Jegorovna. nAh, moja gospoda! za Kriščevo voljo, kaj je pa to? kako? kaj? v našej trdnjavi se ža hočejo pobijati! Ivan Kuzmič, kar zaprite njiju! Peter Andrejič! Aleksej Ivanič! dajte semkaj svoja meča, brž, brž. Pal iška, nesi ta meča v čumnito. Peter Audiejič, tega bi od vas ne bila pričakovala, kako vam kaj tacega dopušča vest? Z Aleksejeni IvaniČem se ve da je kaj druzega, njega so že semkaj poslali zaradi uboja; on ne veruje v Boga Gjspoda ; ali ti misliš biti ravno tak ?M Ivan Kuzmič, dajaje v vsej svojem ženi prav, rekel je: „Čuj, Vasiljisi J jgorovna govori resn co: dvoboji so strogo prepovedani po vojnem zakonu." Palača je mej tem pobrala najina meči in ju od nesla v čumnato. Jaz se ne sem mogel premagat', da bi se ne smejal. Švabrin obranil je svoj ponos. — Da-ji vas jako čislam, vender ne morem kaj, da ne bi opomnil, rekel je hladnokrvno, da se po nepotrebnem vzne-mirujete s tem, da naju hočete sodit'. Pustite to Ivanu Kuzmiču; to je njegovo delo. — Ah, dragi moj! rekla je stotnica : ali mož in žena nesta jedna duša iu jedno telo? Ivan Kuzmič, kaj delaš ti? Brž ju zapri ob kruhu in vodi, da bodo prešle njima neumne muhe, in oče Gerasim naj pa jima naloži pokoro, da bosta prosila Boga za odpuščanje in se skesaia pred ljudmi. Ivan Ku'inič ni vedel, kaj bi storil. Marija Ivanovna bila je strašno bleda. Malo po malu po-legla se je burja; poveljuica se je pomirila iu velela nama poljubiti se drug druzugu. Palaška prinesla je nama zopet meča. Odšla sva od poveljnika na vidi-/, pomirjena. Ivan Igm.tjevič spremljal je naju. „Ali vas ni sram,' rekel sem mu jezen: „da ste šli tožit naju poveljniku, ko ste mi obljubili, da tega ne boste storili." — Kakor je gotovo Bog svet, jaz neseni ničesar govoril o tem ■/. Ivanom Kuzmičem. Vasiljisa Jegorovna je sama Bpravila vse iz mene. Ona je tudi vse uredila, ne da bi bil kaj vedel o tem poveljnik. Sicer pa hvala Bogu, da se je vse tako dobro izšlo." S temi besedami vrnil se je domov in midva s &Vfibrinom ostala sva sama. n Naj ina zadeva se s tem ne more končati," rekel sem. — „Prav imate," odgovoril je Švabrin. „Vi boste h svojo krvjo poplačali svojo nesramnost; a na unju bodo zdaj pač pazili. Nekaj dnij morava se delati prijazna. Da se vidiva zopet!" Razšla sva se, kakor bi I se ne bilo ničesar prigodilo. (Dalje prih.) Brrr) nj t h šo.u, katero jo spisal gosp. Andrej Se ne kovic, e. kr. profesor v Ljubljani. Ta knjiga, obsezajoca 238 stranij, ima 200 v berilo utisnenih, izredno dobrih slik, pred vsem pa tako lep jezik in tako srečno izbrane izraze, da jo bode vsakdo, kdor se je kdaj s fiziko bavil, prav z veseljem in brez najmanjše težave čital. Vnanja oblika je jako primerna, tisk gg. pl. Kleinmavr &. Bambnrg, ki sta tudi knjigo založila, čist in lep, papir trpežen, tako, da bode ta knjiga ugajala vsem pogojem, ki se stavijo zm šolske knjige. Stroko vojaško oceno te knjige priobčimo v kratkem v listeku. — („Pesnij venec,potpourri slovenskih pesni), za glasovir vglasbil Victor Parma. Op. 1 0.w) je naslov prav lepej skladbi, katero je založil J. Giontini v Ljubljani. Cena 90 kr. Gosp. Parma poznat je že kot j*»ko nadarjen skladatelj, predstoječa skladba pa je po najbolj priljubljenih narodnih motivih posebno srečno ubrana, vsled precejšnjega obsega — 11 stranij — pa je zlasti prikladna za produkcije pri besedah, kjer bode ta točka vzbujula vsekdar domoljubne občutke in živahno pohvalo. Vnanja oblika je okusna, da, elegantna, na celu pa ima prav mično podobo gorenjskega raja: Bleškega jezera. Usojamo si to skladbo vsem prijateljem domače glasbe toplo priporočati. — (Prva toča) bila je v 14. dan t. m. v Gradci. — (Prvo redno zborovanje ima »Triglav1' v Gradci) v soboto 21. dan t. m. Dnevni red: 1. Čita se zapisnik poslednjega zborovanja. 2. predavanje gosp. Šusteršiča „o ponarejanji živil in pijač." 3. poročilo odborovo o izletu v Maribor. 4. Blučajnosti. — Gostilna „Neugratz'*, Neugasse 5. — Začetek ob 8 uri zvečer. — Gosti dobro došli. — Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 19. aprila. Državno sodišče obsodilo je Kranjsko, da mora plačati vse od Tržažkega mesta, zahtevane stroške za naj-denčke. | V zbornici poslancev bil je predlog, da se o šolskej noveli preide na dnevni red, zavržen s 174 proti 158 glasom. Pri glasovanji po imenih sklenil se je s 174 proti 163 glasom prehod v specijalno debato. Dunaj 18. aprila. Cesar odredil je po pokojnoj nadvojvod i nj i Mariji Antoinetti dvorno žalost od 20. aprila do 1. maja, po pokojnem velikem vojvodu Meeklenburškem in vojvodu Parmeškem pa od 21. aprila skozi deset dnij. Petrograd 18. aprila. Včeraj zvečer, pred začetkom predstave, pričel se je v Marijinem gledališči ogenj, ki je bil pa takoj ugašen. Predstava ni bila preprečena. \ Carigrad 18, aprila. Bulgarski knez dospel je semkaj in bil popoludne od sultana v avdijenci vzprijet. Dublin 18. aprila. Porotniki so Cur-ley-a krivim proglasili in obsojen je bil na smrt. ~~V LiverpOOl 18. aprila. Zasegli so nekega Kingstona, katerega dolže, da je bil so-deležnik pri umoru v Phonix-Park-u. Razne vesti. * (Kitajec v avstrijskej vojski.) Dosedanji att«che kitajskega poslaništva v Berolinu gosp. Yin-Tcbaog Wuto natopi z dovoljenjem našega cesarja v našo vojsko, v 84. pešpolk. Gosp. ,Yinw, kakor ga imenujejo na kratko, je rodom Mandšu in spada v zvezo onih slavnib Mandšu-vojakov, s ka teriml si je sedanja dinastija v 17. stoletji prisvojila Kitaj. Še dandanes so Mandšu-vojaki cvet kitajske vojske. Vsak Mandšu je zavezan, služiti kot vojak. Gosp. Yin je nemškega jezika v govoru in v pisavi popolnem zmožen TiU4. 100 „ 167 „40 „ 4% avstr. zlata rei>ta, davka prosta. . 98 „ 05 „ Ogrska zlata tenta 6%...... 120 „ 25 „ n n 4%...... 90 r 05 „ papirna renta D°/o..... 88 „ — „ 5*/0 štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 103 „ — B Dunava ro^. srečke 5°/0 . . 100 gld. 113 „ 75 „ Zemlj. obč. avBtr. »hiti Bast listi . 117 „ 75 „ Prior, oblig. Elizabetino zapad, železnice 100 „60 „ Prior« oblig. Ferdinandovo sov. železnico 104 „ 75 „ Kreditno srečko......100 gld. 173 „ 75 „ Rudolfove srečko.....10 „ 19 „ 50 „ Akrije anglo avstr. banke . . 120 „ 11G „40 „ Tramm\vay-dru5t. volj. 170 gld. a. v. . 224 „75 Išče se i246—a) sposobno mcHto za prodajalni««* na deželi; ponudbo naj so pošljejo pod cbitro J. K. v Karlov«'«* (Hrvatska). „Pesnij venec" za glasovir uredil T7*ils:t o r Parma. V založbi podpisanega izšlo ju s^tem naslovom novo delo tega priljubljenega skladatelja, čigar ime je že znano po prijetnih skladbah Milica-polka in Jour-fixe-koriičnica. Cena 90 kr., po posti 95 kr. (250—2) po posti Iv. Giontini v Ljnhljani. Za znižano ustopnino Mamo lO lir. «».<*<• I»<» ostane vsled mnogobrojnoga obiskovanja velika historična izložba voščenih kipov, obstoječa iz več ko 100 nad životnih figur, ii«'|»r« klJM-ljivo s«* do ]»ri-hodnjc nedelje, '22. april«, v dforanali preJNiiJegn strelišča odprta. Na novo postavljeno: Marija Miku t in Elizabeta. M" Odprto jo ob nedeljah od 9. ure zjutraj do 9. uro zvečer; ob delavnikih od 2. ure popoludne do 0. ure zvečer. Vstopnina i<» fcr., vojaki in otroci plačajo na pol. (24(>—3) I Veltee. piihomo is zimsko obleko ^^vzprojema proti garanciji v dobro varstvo čea poletje Anton j^i?oj«£i, '249—2) na Kongresnem trgu. m 9 rStutzflUgelu, čisto nov, z lepim, močnim glasom, najnovejSe konstrukcije, prodaje se jako v ceno po fabiiSki ceni, s petletno garancijo. Na prodaj je daljo star, kratek glasovir za 35 gold., sposoben za začetnike. Tudi so izvršujejo |m>i>i*:i vil*t vsake vrste in uglašenja, v Ljubljani in na deželo, jako cono in zmirom povoljno. Stari glasoviri zamenjavajo se za nove. Z odličnim spoštovanjem Avgust Rumpel, (237—2) glasovirar, Gosposke ulice Stov. 8. splošno priljubljen, pravi zoht 1 Salicilna ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreci pokončanje zob in odpravi slab duh i/, ust. 1 steklenica 50 kr. Salicilni zobni prašek, vplivu zelo oživljajoče iu na-blesteče bele, k 30 kr. Najnovejše spričalo. "*Wf! Vaši; blagorodje! Mnogo let vporahljam Vašo sal ilno ustno toda in sa.i«iloi zobni prašek z izvrstnim vrjpehom In priporočati |a morem vsakemu naj topleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice. Spoštovanjem (39—8) jfinton Slania, župnik. Vsa navedena sredstva ima vedno frlšna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju lekarna ,.pri samorogu", v I.; ubijam. >E«-s(ui št. -1. Uiagrfi so: 17. aprila: Kmeriku GoPai, bitnega posestnika hči, 3 Vi 'da, Sv. Petra i asi p e*i Žt. 65, za vnetico v grlu. — Ana Kokalj, 't5t> delavka v predilnici, 86 let, Sv. Petra cesta št. 11, za oslabi jcujcin. j let, 11. aprila za sušico, za oKlahljcnjcm. 15. aprila: J ože t a za boijastjo. deželuej bolnici: : Matija Celmvin, dninar, 64 — Jora Cottnao, gostija, 74 Gorup, gostija, 51 Izvršovalni odsek za dekoraejje ob priliki vzprejema Nj. Veličanstva presvitlega cesarja potrebuje fcrisrto popolnem ravnih, 15 metrov dolg.h in na tanjom koncu N do 10 ccritiinetiov debelih smrekovih ali pa jelovi! drogov za zastavice. Ti drogi imajo so izročiti iiujUhnik |«> d<» lO. majt t. 1. loeo Ljubljana. Plačilo zanjo dobilo so bodo takoj, ko jih bo pregledal in odobril jeden iz članov eksoku-tivnega odbora, pri inestuej blagajnici. Mestni stavbeni urad sprejema dotične, pravilno kolekovane iu zapečateno ponudbe Leseo „ Podnarta . . . „ Kranja . . . . „ Loke .... n Medvod .... - Vižmarij . . . V Ljubljano, H, k. . „ Ljubljano, j. k. . V Trst . . . . „ Zagreb . . . Vlaki za osobe P o h t a Vlaki za osobe I.:*.:! r. tj ul m j G-;«) 7- 1 7 23 7- 45 8' r> 8- 19 h;io 840 ivefer 681 |IOp«lll(lllf 6* 2" iln|iiilii17 (»•45 7- 8 715 7- 11 .s-1 o 8- 2i> 8- 40 5) 3 0-J5 9- 24 U-30 ijulraj b-— Iz Zagreba « Trsta . j. k. K. k. Iz Ljubljano, „ Ljubljane, „ Vižmarij . . . „ Medvod .... r Loke..... „ Kranja . . . . „ Podnarta . . . „ Radovljice -Losec Z .Javoruika . . . „ Jesenic . . . . „ Dovjega. . . . Iz Kranjske Gore . n Batefi-Bele Poči . _ Trbiža . . . . |mi nori 8 15 1.2 :u. zjutraj 7 5 I 7 lo ! 7-20 T.tl 7- 4G 8- 3 ! 8- 24 i s 9*16 j 9 24 9- 45 ] 10 15 10*80 1047 . ;1P40 G 40 i 10- 5 l.::.:;.r. popoludne 12*85 12 29 12 38 12 49 1- 2 ris P37 2 — 2*19 2- 28 2 4G 8 12 3- 26 3.41 .2.3.r. iTtcer ti-30