7. Stev.
Y Novem meatn 1. aprila.
1886.
i.
ť
f
Dolenjske Novice.
Izhajajo 1. in 15. Tsaeega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v^jDolenjske Novice" naletel gid., za pol leta 60 kr. —-Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema J. Kra]ec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Vsilil častítím gospodom naročnikom, podpornikom in prijateljem voščijo „Dol. Novice" veselo „alelujo!"
Dolenjska uaj se oglaša!
Pritoževali so se odlični domoljubi dolenjski o tem, da se med kandidate za. kupčijsko in obrtno zbornico ni postavil niti jeden „Dolenjec", dočim se je na Gorenjsko in Notranjsko vsaj malo oziralo. Že so hoteli nekateri na svojo pest nekaj „dolenjskih" kandidatov postaviti in za-nje potegovati se, ko se spomnijo, da se nijeden Dolenjcev pri volilnem shodu za dolenjske kandidate 'oglasil ni. Torej bi bilo to prepozno nasvetovanje «oper red v narodnih iiadevah, katerega domoljubni Dolenjci rušiti neČejo, če tudi se jim zdi, da so njih zadeve na škodi. Iz tega malostnega dogodka pa izvira zn Dolenjce velik nauk, da se morajo sami oglašati.
Dolenjska je skoro skozi in skozi rodovitna, a vendar se je do zdaj na njo vse premalo oziralo, premalo, ker bi bila sicer njena rodovitnost veliko večji dobiček prinašala Dolenjcem samim, pa tudi skupni deželi. Pa tudi v narodnem oziru bila je naša pokrajina zaspana. Kako bi bila sicer
večkrat po nemško mislečih gospodih zastopana t dežehiem in državnem zboru !
V narodnem oziru giblje se Dolenjska (razen Belokrajine) še le kacih 5 let prav odločno. Z dozidanjem „Narodnega doma" in vrlim slovenskim županom dobili so NovomelČani precejšno narodno srčnost. K r č a n i osnovali so si narodno bralno društvo, jednako Žužemberčani in drugi. Spi le vse še v Radečah ; Mokronog in Kostanjevica se bosta pa že Še kohkor toliko pr&-budila. „Dolenjske Novice" bodo širile pouk v slehernem oziru, in narodnost jim nikakor ne bo deveta briga. Na narodni podlagi osnovane posojilnice v Metliki, Čmomlji in Krškem skrbele bodo za zboljšanje materijalnega blagostanja; da bi se tem zadrugam le še druge pridružile, čim prej tem boljše. Kmetijski razstavi imeli smo do sedaj le še dve, jedbao v Novem mestu in lani drugo v Krškem. Obe ste pokazali, zlasti pa poslednja, za kakošne lepe pridelke je Dolenjska po svojem ugodnem podnebji pripravna.
Po malem se Dolenjska oglaša in giblje. Za Dolenjce prepotrebno kmetijsko šolo smo menda izprosili, vsaj smo se dostokrat za njo oglašali. Novomeška kmetijska podružnica je v 12 letih za-njo dvanajstkrat prosila. — Kmetijska družba
■a
-■J
ř
I
PodHatek. Nekdaj in sedaj. (Dsij«.}
Stari oče, ki to bereš, zakaj si se vendar prijel za glavo, žalostno pogledal, terdjal; grozni ljudje to, nedolžno dete se jim ni smililo ? ! Da, da grozni ljudje brez srca! — Pa povedal bom še tebi nekaj, kar te bode še bolj pretresnilo : Čuj !
Gospodaril si dolgo. TrudU si se ter potil; z žulji na rokah si se prizadeval, da preskrbiš svojo deco, vsaj „po revščini" — potlej si pa izročil hišo in gospodarstvo svojemu sinu, izgovo-rivši si le mal poboljšek za stare dni. Želiš si pač, da- ti je sin hvaležen, da te ljubi in spoštuje, ti T tvojih nadlogah pomaga, kakor se spodobi, m prav imaš, da to tirjaš, v četrtej zapovedi ' se Bog sam za te poteguje, ni torej čudno, da ti bntko přesune srce, ako vidiš, da te tvoj sin ali
zet ali sinaha zaničuje — prezira. Verjamem, to peče. — Pa poglejva nazaj v prejšnje čase. Še midva, stari prijatelj, kako bi se ti bilo prej godilo?
Res je sicer, Špartanci kakor Rimljani so učili, da se starčki spoštujejo; ali to spoštovanje je imelo gotove meje. Le prerado se je zgodilo, da so se bolebavih, nezmožnih in nepotrebnih, oslabelih starčkov naveličali. Življenje jim je samim nadloga, smrt pa dobrota, tako so mislili — in iz usmiljenja so jih morili. — V Rimu je zgubil starček s Šestdesetim letom vse pravice. Stari Lačjani so jih metali z mosta v vodo; Kantabričani jih na necej skali zmečkavali, Zgodovinaija Herodot in Strabon pripovedujeta celo, da so Masageti jeli meso svojih starih, ko so jih poprej iz usmiljenja umorili.
„Ti ljudje niso imeli srca!" praviš. Niso ga imeli — sploh pred Kristusom ni bilo usmiljenja. Zaničevano je bilo uboštvo, kleto in sovraženo,
je lepo živino do zdaj največ le Gorenjcem dajala, letos je vendar obljubila, da bode živino mnriskega plemena tudi v Rudolfovemn po dražbi prodajala.
Za boljše prevažanje se je v najnovejšem iasu nekaj storilo, omenjam naj cesto in postno zvezo iz KoiSevja v Črnomelj, Strma cesta čez Goijance v Metliko začela se bode polagoma prelagati. — Kar Dolenjci neobhodno potrebujemo, je: 1. Dolenjska železnica, za ktero se vsa dolenjska stran brez izjeme tako' živo zanima. (Da bi le tudi naši zastopniki na Dunaji za-njo še več storili!) 2. Vinarska in sadjerejska šola, brez katere si izboljšanje našega vinarstva in sadjerejstva misliti ne moremo. Ako nam naši poslanci te kmalu ne izposlujeja, bode narod razjarjen do skrajne meje.
Najboljše vinograde po desnem bregu Krke nam trsna uš razjeda; posestniki poprašujejo že po amerikanskih trtah, a tega jim Človek Še povedati ne more, kje bi se dobile. Tukaj je treba pomoči od strani kmetijske družbe. Poleg denarnih zadrug, posojilnic, nam je treba i gospodarskih zadrug, ki bi se pečale zlasti z izvaženjem v daljne kraje naših najimenitnejših pridelkov, vina in sadja.
Kmetijske razstave nekaj koristijo, to se ne da tajiti. Zato naj se osnujejo še po drugih krajih Dolenjske, v Metliki, v Radečah, v Mokronogu in drugod. Mnogo nas še dela čaka, in ljudstvo v obče hvaležno pomaga, da bi se to in ono zvršilo. Le težko je dobiti domoljubnih mož, ki bi se požrtvovalno na čelo postavili temu in onemu podjetju. Ta pa tam še sicer tiči domoljub, a oglasi se ne. Omikani gospodje pomagajte našim ljudem, hvaležni vam bodo!
zaničevana slabost, holehnost, oslabelost. Tako kruto je nad človeštvom gospodavala neusmiljenost, da T celih 4000 letih pred Kristusom niti ene bolnišnice, niti ene hiralnice, za uboge niti ene si-rotišidce za sirote niso napravili.
Kolika sprememba sedaj mimo nekdaj ! Pa kdo jo je napravil? On, ki je govoril zlate besede: Blagor uhogim, ker njih je nebeško kraljestvo ! On, ki je djal : kar ste komu izmed najmlajših storili, to ste meni storili — on naš iz-vehčar Jezus Kristus je prenovil zemlji obličje. Da je temu res tako, vidimo že iz tega, ker se godi ondi, kjer ni krščanske vei« tudi dandanes še ravno tako. V Kini pobero katoliški misijonarji vsako leto veliko tisnč izpostavljenih otrok, da jih krstijo in izredé. Tako je: nevemik svojo krv zameta, kristjan, učenec Jezusov, tujega otroka «prejema — redi in ljubi.
{Dalje prih.)
O dolenjski železnici
se je Ž6 veliko pisalo in govorilo. Pa predno jo bomo dobili, bo gotovo še veliko potrebnega in nepotrebnega govorjenja ia piaarenja. Navadno se misli, da bode šla iz Ljubljane čez Trebnje, na Novomesto in dalje v Belokrajino do Karlovca. Tako si mnogi želé. Da bi tod šla, to priporoča v „Ljubljanskem Listu" domoljub iz Trebnjega. Proti koncu pravi med drugim tako-Ie:
„Kako vse drugače bi bilo na Dolenjskem, će bi železnica po nji drdrala, vse svoje pridelke bi kmet lahko prodal, z veselo roko bi prijel na novo za delo, umno obdelovanje bi se povzdignilo, in naŠi kraji bi bili kmalu raju podobni. Naš dolenjski kmet rad posnema, Če kaj dobrega in koristnega vidi, ali mnogokrat mu za to manjka novcev, ker mu ravno vse, kar ima za prodaj, ostaja. Ravno to pa bode tudi glavni vzrok, da bodo kmetije razpadle in se razkosale.
Dolenjska železnica bi bila pa tuđi proga, po kateri bi se dal Solun, veliko mesto ob egej-skem morji na Turškem, po najkrajšem potu zvezati z našimi deželami ; na to se bode gotovo delalo, Če ostanejo Bosna in Ercegovina v naši posesti I da bode potem ta železnica gotovo dobiček dajala, o tem ni dvojbe. Kako bi pa železnica izhajala, če bi se od Rakeka s karlovško vezala, to je silno kočljivo vprašanje. Gotovo pa je, da se bodo jedenkrát vse železnice podržavile, tako bode tudi do tega prišlo, da se podržavi dolenjska železnica, če se bode sploh katerikrat gradila, in Če ne bode imela dovelj dohodkov, kar je lahko dvojiti, če se izpelje proga Rakek-Kočevje ; kdo je bode potem vzdrževal nego Dolenjci? In aH bode to modro, če se bode plačevalo za stvar, katera bi utegnila samo dvema okrajema na korist biti, v tem ko bi pri progi Ljubi jana-Novomesto-Črnomelj imelo osem eođ-nijskih okrajev očividno korist?"
Posestniki fcopljite zlate zaklade!
Posestniki se od leta do leta posebno v naši mili slovenski domovini bolj in bolj pritožujejo, da so slabi časi. Nekteremu posestniku se v resnici že tako hudo godi, da včasi več ne zmaga silnih davkov. On in njegova žena sta bosa, otroci nagi, zastradani. Dostikrat še pri hiai vinarja ni, da bi si potrebne soli kupil. Ima sicer njivo ; pa tamkaj je komaj toliko pridelal, da bode zamogel za veliko silo varčno se preživeti do pol zime, ali kaj potlej ? — Hajdi v mesto po zrnje, in če drugače ni pa na up! Ima sicer še več spašnikov in takih krajev, kjer ni za njivo pripravno, kjer razua
I
jok rat
. bode Ji dle ÎQ
jroga, d egej-potu joto v o T nali ro do-aa že-iovško JTO pa žavile, državi srikrat idkov, iakek-ro Doe pla-dvema : progi sod-
Je!
ibno 7
i pri-
sstniku veS ne: la sta še pri kupil. £0 pri-
varČno -
ni pa takih razun
XÍ& p«3e ne raste po njih druzeg« kot češminje, Tív^íOřinje, brinje in razliĆne vrste trnja, katero ne Ponaša nobenega prida. Popotniku mi' HlogredoSenm in podučenemu pa obrne pogled ■ T drugo stran. Zakaj? Zato, ker zagotovo vé, ■ ■ da'ravno tam, kjer to trnje gospodari, nako-- pičeno veliko zlatih zakladov, zakopanih tifii, ki š^ino iakajo, da bi jih kak srčen človek izkopal ^ ' seti, in kar je še več, drugim potomcem obrnU -i prid. Eden takih zakladov se da prav iahko izkopati kmitiČ moj, in sicer ,na tvojem spas-niku, griču, za potom, na travniku ali za cesto. Ta zaklad je sadonosno drevje, naj se že sadje obrne potem za dom ali za prodaj ; za most ali , za jeeih; suho ali surovo; otrokom kot star" čeku dobro diši. Na veaki način ti povrne obilo ves tvoj trud, ki si ga imel, ko si drevo posadil, ko si ga cepil in snažil. Tak s sado-nosnim drevjem obdani kraj ,se po pravici imenuje pozemeljski raj. Položim ti na srce te mile nauke o preljubi sadjereji, in upam, da ako Bog da, bodo imele dober vspeh.
Opomnim te se na starega očeta, kateri jç dal ta lepi nauk svojemu sinu, ko se je odpravljal na tuje : Preljubi moj sin, ako prideš v kraje, kjer je polno vrb in trnja mesto sado-nosnega drevja pri bisah, beži in ne mudi se --.-"tam., zakaj tu prebiva revščina in nemarnost. Ako pa prideš v kraje^ kjer je polno sadonoa-nega drevja, pomudi se tam, zakaj v kraju si, kjer imajo prebivalci glave na pravem mestu, Naj bo v vrtu al' za cesto, Kjer bo kakšno prazno mesto. Sadno drevo tam posadi Ai' v jeseni al' spomladi. Ďrevce tebi v zahvalo Žlahtno sadje bode dalo; Oe pa nebi teb' zoreîo — Ime tvoje bo slovelo.
Za krmo skrbimo.
Če hoče imeti kmet veliko denarja, mora imeti prej veliko gnoja. Če pa ho6e imeti veliko gnoja, mora imeti prej veliko živine. In če hoče rediti veliko živine, skrbeti mora za dosti krme. "Več krme bode pa imel, ako bode zboljševal travnike, pašnike in planine. Travniki na Kranjskem 80 v veliki večini se prav slabo obdelani, deloma z mahom obraščeni, njoČvimi in deloma v svoji rasči že onemogli. Treba je torej kmetovalcem svoje travnike boljše obdelovati, vodo odpeljevati^ in jih namakati, ter dobro gnojiti. Na ta način dá ae na marsikaterem travniku pridelek podvojiti.
Posebno bi pa priporočal največjo pozornost obračati na pašnike in planine. Koliko je pašnikov, kteri očiščeni, pognojeni in sploh prav obdelani postali bi prav dobri travniki. Tudi
na planinah dá se veliko izboljšati, le resne volje je imeti treba in veselja de napredka.
To povedano, kar se namreč tiče pridelovanja krme, veljá za celo naso deželo, imam pa še nekaj na srci, ki se posebno Dolenjcev dotika, po nekaterih krajih pa morda tudi Gorenjcev in Notranjcev. To je neobdelana in neporabljena zemlja. Marsikedo bode prašal, ali se na Kranjskem še kaj tacih tal najde? Pa še precej, dragi bralec. Koliko je kolovoznih potov, ki so dvakrat tako široki ko najiirokejša cesarska cesta. Ko bi dotični kmetovalci, ki kolovoz rabijo skrbeli za dobrostanje pota, ne bi jim treba bilo v slabem vremenu pot vedno razširjevati ter naj bi raje prostor, ki jim je zato na razpolaganje, obdelali in krmo pridelovali. Pa pojdi, dragi čitatelj, in oglej si prostor, koder se dva taka pota križata. Celi oral ae zato potrebuje, v slabem vremenu se ti pa kola vendar do osi v zemljo vdirajo. Malo manj za-nikernosti in nekoliko več pridnosti bi napravilo dobro pot, ki je tudi na korist živini in pa lep kos zemlje bi se za obdelovanje pridobil. Videl sem na Dolenjskem velike kose zemlje, da na stotine oralov broječe pašnike, kojih oralo ne dá na leto pridelka v vrednosti enega goldinarja. Znal bi kedo misliti, da je zemlja slaba, nerodovitna. Ne ! Vipavec bi vseh pet prstov obliznil, ko bi tako zemljo imel na svojem zelniku. Ko bi se vsak Dolenjec skrbno okolo sebe ozrl, ter vsako ped zemlje pridno obdelal, svojo največjo skrb obrnil v pridelovanje krme, ne bilo bi mu treba nikdar vprašati: Od kod krme vzeti?
Tako svetuje g. Pire, tajnik kmetijske družbe v „Kmetovalcu". Ubogajte ga! Snažite pašnike, očistite jih vsega nepotrebnega! Sejte tudi deteljo za krmo, nemško ali pa štajersko deteljo! Le ve6 na krmo glejte; ker žito že nima prave cene veČ.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu.
Dunaj. Imeniten kardinal in nadškof iz Prage Svarcenberg je ŽS. preteklega mesca na Dunaju umrl.
Iz naše ljube Avstrije vam ne vemo povedati kaj posebnega. — Dunajski državni zbor je sklenil nekaj koristnih postav, ter šel na počitnice čez velikonočne praznike. Po velikej noči pa pride zopet skupaj na kratek Čas ; potem se bode pa razpustil. Po letu bomo imeli nove volitve, pri kterih bo treba paziti, da volite katoliške in slovenske može!
CesarjeviČ Rudolf in prevzvišena njegova so-, proga sta bila na Grškem in v Čmej gori neiz-
rečeno slovesno sprejeta. Obiskala sta tudi več mest po Dalmaciji, ter prišla slednjiÈ v Reko. Ljudstvo je bilo povsod naTđušeno videti sina presvitlega našega cesaija. Ne zgodi se z lepo, da bi kje na svetu tako sprejemali ude vladarske hiše kakor pri nas. Hvala Bogu! Pa tudi nemajo drngej tako blazih vladarjev, kakor je naša cesarska hiša !
Kaj je novega po širokem svetu. V Albaniji, aosednej deželi Bosne in Hercegovine so se ljudje uprli zoper tursko oblast. Vre ondi, da je groza. Bati se je, da bode spomladi kri mogočno tekla. Mesto Prizrena so že dvakrat napali. BUi so sicer s kanoni odbiti; ali to jih vendar ni oplašilo. — 2a nas je to nevarno, ker so nam bližnji sosedje. Lahko se zgodi, da nam bode zavolj nemirov treba za oro^e prijeti.
Tudi T srednej Ameriki se upor le razširja. Omenili smo to že nekoliko zadnjič.
M a h di j u v vročej Afriki je greben grozno zrasel, odkar je premagal Angleže. Preti, da si bode podvrgel ne le E^pt, ampak tudi Evropo do Rima in Carigrada. — Divjak se pač moti! Naši kanoni bi mu ž« pokazali kje je pot nazaj v Afriko — ako mu ne bi prej nog odbili. — Razun tega je dobil doma nasprotnika. Neki drog Črnec namreč se je vzdignil, ki trdi, da je on pravi prorok, Mahđi pa goljuf. Tudi ta si je pridobil že dokaj tacih, ki mu verujejo. To le Angležem koristi!
Nedavno so se ondi Angleži z divjaki zopet nekoliko sprejeli. Oddelek črncev jih je napal. Ali Angleži so jih zapodili, pa zgubili tudi sami nekaj mrtvih in ranjenih.
Da se Aiigležem v vročem Sudanu ne godi ravno dobro, se vidi že Iz tega-le: Kupili so 7000 kamel za vojsko, ker ta žival se doli mora imeti, sicer se po vročem ondašnjem pesku niČ ne opravi. Pa koliko jih imajo še? — 2700 jih je palo v vojski, 4000 jih je poginilo zavoljo prevelicega truda — zadujih 300 jih pa polega po živino-zdravnisnicah. Treba bode dnizâi iskati.
Francozi so bili 22. preteČenega meseca od Kinezov tepeni. Topničaijem je zmanjkalo streliva. Imeli so nad 200 mrtvih.
Piâe se nam:
Iz Sent Jerneja 27. sušca. Slavna c. kr. dežehia vlada je vkazala tukajšnjemu županstvu z dopisom od 14. marca 1885. žt. 3717, da naj da trikrat zaporedoma pred cerkvijo oklicati vsako nedeljo in praznik, da pride 27. sušca 1885. t. j. v petek ob 3. uri gospod Karol Reichel pripovedovat, kaj in kakošna je trtna uš (filoksera), in đa naj občani pridejo obilno poalošat. Kako ob-
čutljivo škodo bi imel gospodar, ako bi naše prebivalce zadela ta neusmiljena šiba, kar nas vse Bog obvaruj Prišel je res g. Karol Reichel vsleđ dopisa slavne deželne vlade od dné 14. snšca t. 1. št. 3717 k nam, ter govoril o trtni uši „filokseri", ravno tako, kakor se bere v tiskanem sporočila o „trtni uši", katero je vlada razposlala na županstva. Kazal nam je tudi v knjigi letečo us (ali oš z peruti).
Zbralo se je v šoli v sobi druzega razreda obilo poslušalcev, največ pa šolskih otrok, dečkÓT in deldet, ker je bila ravno šola končana, ter so bili tudi k predavanju pripušČeni. Govoril je od 3. do 4 ure popoludne.
Popisal je trtno uš in trte, ter povedal pripomočke, kakor je v spisu, katerega je deželna vlada razposlala Županom.
Bil je danes dopoludne v Št. Petru, jutri t Kostanjevici dopoludne in sv. Križu popoladne, potem še na Raki in Bučki, v Škocijanu in Beli cerkvi, v Brusnicah in Stopičah od koder gre domov v Ljubljano,
Prav priročno bi bilo tudi, ko bi bil omenjeni gospod Karol Reichel spregovoril še o čim drugem n. pr. o sadjereji, ter tukajšnjemu prebivalstvo zelo toplo sadjerejo priporočil.
Kolike koristi je sadno drevje, to je že sploh drugod in že tudi tukaj v obče priznano. Pa koliko tisoč in tisoč zemljišč je že praznih, na katerih bi lehko vspešno rastlo sadno drevje. Le premalo trdne in prave volje je med narodom posebno po Dolenjskem, za to pa zaslužijo možje, kateri se trudijo za prospeh ali za razširjenje sadjereje, vso pohvalo. Naj bi jih tudi drugi gospodje posnemali, narod jim bo hvaležen, ko morda njih ne bo več ondi. Janez Rozman, mlinar in posestnik v Rateži pri Brusnicah je 21. sošca t. 1. kupil sto jabolčnih dreves pri gosp. Janezu Sa-jetu nadučiteiju v Šent Jerneji, da jih bode po svojem posestvu posadil. — Ali ni to veseli napredek v povzdigi sadjereje? — Kaj bi bilo, ko bi naši Dolenjci ne imeli dohodkov tudi od sadja ! Vino sedanja leta le slabo rodi, žita tudi ni preobilno — in to je po ceni. Koliko tisoč in tisoč ne prineso sadni barantači v deželo denarja. Žali Bog pa imamo žlahtnega sadja, še vse premalo r naši dolenjski deželi.
Sicer moramo reči, hvala Bogu množi se vendar leto za letom dokaj žlahtnih drevesc po deželi; zato tako smemo upati, da bo v malo letih na tisoče in tisoče res izvrstnih za kupčijo in za domač vžitek sposobnih sadnih dreves t ljubi Dolenjski, iz katerih bodo drugi kmetovalci zamogli dobivati žlahnih cepičev, tako da se vendar enkrat razširi povsod plemenito sadje med prebivalce po Dolenjskem,
i
'.'-I
■1
'H
I
'i . ; fi ?
■,. t
\
Dnina
i T
Qe,
jre
le-im re-
oh
oa-ije 0e, je 0-U in 1. i-to i-
l ■ Ako bi razžirilo se vino- in sadjereja po vseh JlC^mi, vaseh, deželah itd. bilo bi toliko vina in ^^ sa4ia, da bi ga imeli dovolj za kppČijo, dovolj za domačo porabo, dovolj za napravo sadnega mošta itd itd. Tako sadno vino je kaj zdravo in tadi prHetno za pijačo, pri tem dober kup. Vlada pa F li gotovo toienje tak^a sadnega vina oprostila ..' slehernega davka t. j. daca, ter naložila ogromm " ^dac na atrapeni šnopa, gotovo po 200 ali še veČ frankov, t. j. okoli 80 gld. na sto litrov, kakor ' je izvrstno govoril v državnem Jïboru na Dunaja „o agrarnem vprašanji" g. poslanec dr. Voanjak.
Posnemajmo te pametne ljudi, le pridao sadimo žlahtne trte, tudi amerikanske, da se jih filoksera ne bode prijela, pa tndi razne sorte
sadja itd. itd.
To je pot, po kateri je treba hoditi, in v m^o letih bo vsak kotič nase ljube domovine okinian z žlahtaim sadnim drevjem. Poslusajmo pa tndi nank od trtne uši filoksere, ter vbogajmo in delajmo tako, da tudi ljuba vinska trta obrodi obilno rodu in žlahtne kapljice. Da hi te dobro misleÈe vratice pri ljubih Dolenjcih našle plodna tla !
Iz Ribniške doline. Kdor med narodom živi, ima dostikrat priliko seznaniti se z težnjami in nadlogami, ki njega tlačijo, mu àkodo narejajo, ter ga v napredku zadržujejo. Y našem političnem okraji se je že od Časa sem, kar so se sodnijske in politične oblasti ločile, ia se je slednjih delokrog razširil, urinila nadloga in sitnost, da so 96 kočevskemu političaemu okraju podredili trije sodnijski okraji, namreč kočevski, riboiški in velikolaski, toda tako, da seje sedež C. kr. glavarstva, razven treh ali štirih kočevskih županij za vse drugo prebivalstvo bolj ali manj neugodno, (najslabše seveda za ribniški in velikolaŠki sodnijski okraj) postavil tako nesrečno in nepraktično, skoraj na najskrajnejši obvod našega itak zelo goratega in razširjenega okraja, da je to večinoma za vse naŠe prebivalstvo, ki ima opravila pri c, kr. glavarstvu, če ne silna krivica^ vsaj velika nepotrebna nadloga. Komur so zemljepisne razmere našega političnega okraja poznane, kako daleč in neugodno so večjidel vse občine, osobito slovenske, oddaljene od sedeža e. kr. glavarstva t. j. od Kočevja, kako trudapolno in potrošljivo je tedaj osebno občevanje s c. kr. političnim uradom; kdor vé, koliko mnogokrat ravno naše prebivalstvo ž njim opravilo ima, ta se ne bode Čudil, ako vedno godrnjanje čuje o tem, da je sedež C. kr. glavarstva preostranjen, nepraktično za. nas izbran, in da je najnujnejša potreba, to odvrniti.
Ne bi vredno bilo za urejitev te zadeve se tako potegovati, ako ne bi v istini take važnosti bila ; če pa premislimo, koliko nepotrebnih stroškov, sitnosti, potov, velike za-
mude Časa povzročnje ta oddaljenost našemu ljudstvu, ki mora v vedni dotiki s c. kr. glavarstvom biti ; koliko težavneji posel posameznim županstvom radi tega postaja in slednjič koliko težje je poslovanje naših političnih uradnikov, tedaj sprevidimo, da je skrajni čas v dobičku občinstva kakor političnega urada samega, da se zaČue na to delovati, da se to Čem preje, tem bolje odpravi in nadomesti z edino koristno napravo : sedež o. kr. okrajnega glavarstva za naš političen okraj prestaviti v Ribnico, ki je njegovo središče. Koliko veliko bi s tem našemu prebivalstvu pomagano bilo ! Ne le, da bi ves ribniški sodnijski okraj, čegar prebivalstvo največ v tuje kraje bodi in tedaj največkrat s C. kr. glavarstvom opraviti ima, s tem največjo korist dobil, ampak tudi ves velikolaški okraj bi bil veliko na boljem. Do sedaj se mora vsak iz teh dveh okrajev po tri, štiri in več ur peljati, predno dospe do sedeža c. kr. glavarstva v Kočevje, vsikdar sta zamujena po dva dni. Potem pa bi bilo vse drugače. Razen treh ali štirih županij, ki so ob hrovaŠki in črnomeljski meji in razen mesta Kočevja, bil bi ves politični okraj y vsej večini mnogo na boljem. Storjena bi s tem bila vsemu našemu prebivalstrtt prav velika dobrota.
Za kancelije bi bila Ribniška grajščina veS nego dosti prostorna, in nij dvojbe, da je ne bi nje lastniki za to v najem dali.
To jako važno zadevo za naš političen okraj polagamo vsem merodajnim krogom v blagovoljen resen prevdarek. V prvi vrsti se obračamo do slavne vlade, naj ona natanko preiskuje vso stvar, in če se jej potrebno zdi, naj jo blagovoli v tem smislu predrugačiti. Potem pak se obračamo do vseh naših gg. deželnih poslancev, osobito do onih, koji naŠ okraj zastopajo, naj oni za to važno prošnjo našega občinstva zanimajo, ter naj na uplivnem mestu svoja mnenja in trjatve povejo. Na tak način mora se naša prošnja vspešno rešiti in nam bi se izpolnila naša vroča želja. In v to Bog pomozi !
Iz Svibnjega. Kmetijstvo začenja tudi pri nas napredovati. Pričeli so namreč hmelj saditiN, in pokazalo se je pri prvi poskušnji, da trud ne bode zastonj, da bode ta kupčijska rastlina tudi v našem kraja se dobro obnesla. Na Jag-njanci ga je zasadil Anton Podlesaik pred dvema letoma 300 sajenk na prostoru, kar bi se posejalo 1 četrt mernika pšenice in ga pridelal lani do 40 kilogramov suhega. Tudi Martin Medved od tam ga je zasadil 500 sajenk. Vsekako kaže, da se bode v novejši dobi bolje s hmeljem pe-' "čati, kakor pa z vinogradom.
Ker smo zadnjič že spregovorili besedo o naši šoli v Svibnjem, toraj omenim še danes.
da imamo tukaj Yseatraiisko izvrstnega gospoda župnika, ki si prizadene ves trud za blagor naše mladine, katero on goreče in vspešno pod-učuje in ji v obilnosti duševne hrane deli, tako da si res zasluži v tem oziru občno pohvalo.
Veliko slabše je v tej zadevi v našej so-Bednej župniji „Dobovec", bi se li ne dalo tudi tam kaj storiti ? V tacih hribih je paČ težko. Vred.
Gospodarske stvari.
Poduk našemu kmetu.
V nemškem listu „Weinlaube" govori tavnatelj E. Dolenc o raznovrstnem gnojenji vinogradov. Kjer so trte v vrstah, kar je najboljše, naj se gnoji vinograd med vrstami. V to se porabi sicer jako veliko gnoja, a vinograda potem 8—10 let ni treba gnojiti.
Na pol posušeno drevje, pre-neĚeno od kod — se oživi, ako se precej globoko zakoplje t novo izkopan jarek, z zemljo rahlo pokrije in z vodo polije. Čez nekaj dni se utegne oživiti, in potem se naj na odločeno mesto posadi.
Cena vinski skrli (^"einsteic) je bila minuli mesec cd 108—68 gld. — 10(J kilogramov. NajviŽjo ceno je imela presejana avstrijska skrl, najnižjo hrvatska. To poročamo za to, ker tudi Dolenjci (okoli Mokronoga in drugod) doté nekaj denarja za vinsko skrl.
Vino se ne bo skalilo, ako je močno, in ako se je v letu 3—4 krat pretočilo. Slabemu vinu je treba dodati starega, močnega ali čistega alkohola in ga čistiti — najbolj še s tako imenovano g e 1 a t i n o (želatino) ali ribjim klejem (Hansenblase), Na 1 hektoliter dene se 5—10 gramov gelatine. Keđar se vino toči, naj bo v malih s o d č e k i h.
Poljedeljstvo.
Spisal Dtagotin Ripšl, župnik, (D«]je.)
Korenje sejejo med ječmen ali bob, in ga potem, ko ječmen ali bob z njive pride še posebej oplevejo in po dvakrat rahlo okopljejo. Sejejo ga večidel pustni dan na sneg (zakaj ima ravno „pust" to Čast? Vredn.), ki stměno polje pokriva, ali pa z bobom skupno zori proti koncu kimovca do srede vinotoka. Ce se pa v jeseni v ječmen seje, ziaste do ječmenove žetve že precej, je potlej veliko deblejši od spomladnega in prej dozori. Slovenci imajo stari prigovor: „Repa, ko- ' renje, slabo življenje." Korenja je več plemen; debelo se porabi za pičo, ter je tudi zdravilo
konjem, ki so imeli plučno bolezen, kašelj ali smoliko. Rudeče-romeno korenje pa je tudi za ljudi okusna jed. Navadno se prideva goveji juhi.
Buče ali tikve sadijo tukaj, kakor sem že omenil med koruzo in okoli zelnikov, pa le za svinje, ker sladko bučno meso, ki daja dobro pri-kuho, ne znajo za ljudi okusno pripraviti. Da bi celo iz 7Tna olje delali, se pri nas Še ne sanja, olje si kupujejo. Po Štajerskem okoli Drave in Mure pa delajo olje iz bučnih zm. Debele buče se dobé, ako se zemlja dobro zrahlja, kamor se seme položi, in da dosta pa ne frišnega gnoja. — V nekterih druzih krajih iz navadne buČe na-pravljajo dobro jed za ljudi.
Din ali nielon kmet ne pozna, kumare ali miirlie pa radi sadijo na grede v vrtu, ah na zelnik, in kedar so že za rabo, jih imajo skoraj vsaki dan na mizi. Tako je vsaj kraj Save na Štajerskem bregu pri Loki.
Kolerabo kmetje premalo obrajtajo in nekateri jo komaj po imenu poznajo. Kolorabe so podzemeljske in nadzemeljske. Zunanje so s perjem vred dobra hrana ljudem, podprstne so dobre za ljudi in živino. Dadó se kolorabe oki-sati kakor repa in zelje.
Pesa je rudeČa, bela in rumena. Eudeča je po zimi za solato. Bela pesa je kaj dobra za živali,. posebno pa za svinje. Iz rumene delajo v fabrikah sladkor (cuker). Perje se po dvakrat, tudi trikrat polomastiti dá, pa se ne sme preveč, da ga prehitro ne zmanjka, in da se pesa vde-beliti more. Pesa je posebno vsega priporočila vredna, ker veliko izda in zaleže, in se žival dobro ž njo redi in pita, krave dajo po nji ve-hko mastnega mleka. Tudi nobeno korenstvo se dalje časa ne ohrani sveže ali frišno. Pesa se seje ali naravnost na njivo ali pa prej v posebne grede, v katerih ostanejo rastlinice, dokler se dobro ne okrepijo, ter se potem presadé na njivo. Na take grede se mora seme prav zgodaj posejati, rastlinice pa je treba varovati ponočnega mraza. Ako je suša tare, treba prilivati jim z vodo. Pesa se presaja o vlažnem vremenu z nekaj prikrajšanimi koreninicami. Najboljša pesa je „Oberndorfska"/', Druga korenstva so še na pr. zelen, ređkev, * íebula, česen, por ali Ing. hren i. t. d.
CDaljo prih.)
DomiaCe vesti.
(Novomeški mestni zastop) sklenil je v zadnji seji po nasvetu gospođa župana o^^ûovati mestno hranilnico, in so se za prido-''bitev te pravice že potrebni koraki ukrenili. O važnosti in potrebi take hranilnice bomo se govorili.
ali		
za		
iuhi.		
že	1	
za		J
pri-		
a bi		i".
,nja,	i	
in		
)uiSe		
se		.-v
oja.		
na-		
ali	•	■
na	=5	ř r ■
iraj	j	■i f
na	iM	
ne-		
so		
so	'i	Í \
so		
ki-		
je		
Ži-		
V		
at, lit		t a.
le-		i:
		1
ila		■t:
al		1
e-		i
se		1
Ji		
v		
ie		15
e		■fi Î
0		1
e i	1 i	1 t-:
		
1:
, ' (P O P r i Z a d e T a n j i) gospoda ravnatelja X F i 5 e r j 8 ustauovilo se je podporno društvo ■ za siromašne dijake tukajšnje gimnazije, katero že mnogo let koristno in ljudomilo deluje. Tudi letos posrečilo se je omenjenemu gospodu na-\br8ti toliko doneskov, da je na cvetno nedeljo "dva in dvajsetim dijakom razdelil popolnih : oblek (suknjo, hlače ia telovnik) nekoliko srajec, .spodnjih hlač, nogovic, klobukov in črevljev.
(Umrl) je v pondeljek popoldne obče znani meščan gosp. Karol Luzer v 80. letu svoje, starosti. — Istega dne pripeljali so s HrvaŠkega Franceta StaniŠa znanega pod ime-:;iiom Podgorec, kjer so ga bajè kmetje pretepli in težko ranili. Umrl je.
; (J. N. Kopri vec), bukvovez in sa-ójerejec v Artičah pri BreŽcah prodaja po nizki ■ ceni cepiče najrazličnejše in najboljše sorte.
(Novomeška gimnazija) potrebuje Šolskega sluge ; plače je 300 gld. in nekaj doklade tér stanovanje. Znati mora nemako in slovensko govoriti in pisati.
(Državni poslanec V. Pfeifer) se je v državnem zboru potegnil za to, da bi Bfl žopet vpeljale davkarske bukvice.
(Banka „ S I a v i j a") je novomeškemu j,Narodncmu domu" darovala 100 gld.
(Y kupčijsko in obrtnijsko zbornico v Ljubljani) so bili 16. marca izvoljeni od Slovencev nasvetovani gospodje trgovci in obrtniki,
(V Krškem) so volili 16. m. m. meščani za gospodarenje z mestnim premoženjem mestni z a s t o p , ki je sestavljen iz sledečih gg, meščanov: Fran Oregorič, Rupert, Eagelsperger in Karol Ženar.
(Občinske volitve.) Pri volitvah novega občinskega predsednika v Kostanjevici bOi ao izvoljeni, in sicer za župana Otmar Sever, občinske svetovalce pa Fran Maresič, Fran Bučar, Anton Straus in Martin Colarič, vsi iz Kostanjevice. — Pri volitvi novega občinskega predstojništva v občini Šent Marjeti bili so iz-^voljeni, in sicer za župana Fran Ferkol iz Q-o-renje vaai, za občinskega svetovalca pa Franc Obštetar iz Goriske Vasi, Josip PerSe iz Šent Marjete in Ivan Matko iz Zbnr.
(Trikrat že nazaj prišel pa ne kak mrtvac, ampak „liâcek" ali štiglic g. Kus-Ijanov IZ Kandije. Lansko spomlad je usel iz kletke in si je prosto naredU za 12 ur. Po leti uide ifl ga ni bilo nazaj 48 ur. Letos pa jo je popihal dan pred Božičem, in ga ni bilo nazaj 9 tednov. Kedo ve „kod je hodil in kje je bil" ali doma je vendar-le najboljši, za to je prišel ves skesan domu, potrka s kljunČikom na okno
in dobra gospodinja mu odpre A kako se je hudoval, ko v svoji kletki zapazi kanarčeka, ki je med tem zavzel njegovo mesto! — Nekateri bi se znal spominjati srečnih otroških let pri ljubih starših, pa si je morda želel prostosti v dalnjej deželi — slednjič pa vendar tudi njemu obvelja pregovor: „ljubo doma, kedor ga imai'
(Slepar.) Pred kratkim obiskoval je neki človek okolico Sevnice, Brežic, Krškega i. t. d., ter se je imenoval „nadinŠpektor" zavarovalnice „Franko-Hongroise". Ta „inspektor" imel je s seboj celó „tajnika". Mož napravil je dobro kupčijo, a na kakov način? Razglasil je, da bode ljudem oskrbel pri raznih hranilnicah (posojilnicah) posojila, že se pri njem zavarujejo. Revni kmetje, kteri so potrebovali denaija, dali so se pregovoriti, „Nadinšpektorju" morali ao prošnje za hranilnico in koleke naprej plačati. Omenjene prošnje so se takoj odposlale. Seveda so bile vse te prošnje brez vspeha. Yrhu tega pa je omenjena zavarovalnica tožila se kmete za zaostalo zavarovalnino. Bodite torej nekoliko manj lahkoverni. Kmetje ne verujte slehernemu tujcu, ki pride k vam na dom.
(V P o d z e m e 1 j s k e j fari) je pred nekaterimi dnevi hudoben tujec umoril devetletnega dečka. Morilca skrbno iščejo, pa ga baje še nimajo v pesti.
Kazne vesti.
♦	(Ne v Ameriko!) Novi-joraki liât trgoviaake zbornice resno odavetaje vsakemu izseljevanje v Ameriko, kftjti razmere so zdaj v Zjedinjenih Državah take, da ni npati zaslužka, Novijorško dobrodelno drastvo moralo je v naslednjih treh letih podpirati 45.000 družin, fléstoječih iz 180.000 oseb, katere so bile večinoma tujci. V okrožjih umirajo Ijndje skoro
ker se morajo zadovoljiti s silno malo dninarino. Po poroÎîUh v říovem Jorku izhajajočega „Avstrijako-ogerskega lista" je aamo v tem mesta nič meoj kakor 30,000 delavcev brez posla, ker so fabrike morale zaradi slabega razpečevanja svoje robe odpustiti vse ali en del delavcev. Torej : Ljubi ;,doma", kdcr ga ima! ter bodimo pridni, pošteni in varčni!
*	(200 let staro vino.) V meata Hildeaheîm na Nemškem (Westfalsko) ima nekdo vino, ki je staro 200 let. Prej je bilo v kleti oadotaih korarjev.
Smešnice.
Otrok pri 4 lotih vidi plešastega atarcka in mu pravi: „Stric! vi ste pa hude uši imeli, vae laae 80 vam pojele.
Dva kmeta sta bila soaeda. Eeden je imel dobro vino, pri drugem pa je imelo duh po posodi. j,Brate, moje vino ima duh! posebno ob petkih ae pozna". „No", odgovori drugi, „jaz pozoam pomoček zoper to nadlogo; koa špeha v vino obesi". Res tako stori. Petek pride, sosed ga vpraša: „Ima vino ae duh?" ,Ne", je odgovor, „v petek ga se piti ne smem, ker je mastno". „Ali ti nisem prav svetoval? — Vidiš, tako se duh odpravi."
ii
Vganken
1- Kateri tambor bobna z nosom?
2.	Eedo gre na svoje mesto le tedaj, če ga po glavi ndariš?
3.	Eedor naredi ne ohrani, kedor kupi ne potrebnje, kedor ima za to ne ve. Kaj je to?
4.	Dva očeta in dva sinova so bU skupaj, in videl »ena aamo tri osebe. Kako je to?
d. Kedor nae ima, me ne razglasi, kedor me vzame me ne pozna in kedor me pozna me pa ne mara?
(Resilcem naročnikom eno ali Svoje knjig, vrednosti 1 goldinarja, nenaročnikom do konca leta „Dol. Hovice" zastonj, ako jih več ngane, odloči žreb).
Opravki meseca aprila.
Kmetovalci imajo na vse strani dosti dela. Sejanje na polji se nadaljuje. Krompir se nasaja. Voda ki je na travnike bila napeljana, mora se zapreti, trtovci razgrabiti in vse lepo očediti. Senožcti z brano prevleči, da mah potrgaš in jib s pepelom potrosi in s seneno drobnjavo poeej. Če prïmauknje suhe klaje, dohi živina ta mesec že nekoliko zelenega vmes. Cepljenje in čiščenje sadnih dreves se nadaljnje, ko pa súačne sadje evesti, naj se pri miru pnjsti. — Vojska gosencam! — V zelenjakih se sejejo rone, kolerabe, solata, kumare, gi'ah itd. Pri čebelah je treba slabo aatje od boljšega ločiti in jim hrane poklađati. Gospodinja začne platno beliti. Pomladanska zeljiŠČa, kakor kresa, bobornik, motovileč itd. so zdrava in čez zimo nabrano pnsčobo iz želodca iztrebijo.
Ko ste se rez in prva kop v vinogradih dokončali, začne se koljenje in privezavanje. Iz rezni-kov napravljaj trtnico ali trtno šolo. Ali pa jih imate Dolenjci? Ali veste, da z rezniki, kedar so bili dve leti v zemlji in dobili korenine, se vinograd toljše pomnoži, kakor z grnbanjem? —Uescca aprila se vino v kleti že drugič preteči, V tem mesecu ae vino rado skvari, — Na vrtu se presaja glavnata salata in razno zelje. Poseje naj se vse, kar se še ni meseca marca. Proti konca tudi zgodnji fižol. Cepijo naj se tadi veje velikih dreves.
Sejmi na Dolenjskem.
5. aprila v Strugah (pri cerkvi). 9. v Kov-tah (v Črnomalskem oki-.). Velikonočni torek v Čr-nomlji in Dobrnčah. Sredo po vel, noči v St. Vidn pri Zatićini. Sahoto po vel. noči v Tre be 1 u e m in Zagrađen. Pondeljek po beli nedelji v Podbu-kovji (poleg Krke) in Ribnici. Torek po beli nedelji v Metliki in Bisečl vasi, — Nova sejma imela hode občina &ora pri Sodiažiei in sicer prvi pondeljek po sv. Juriju 27. aprila in prvi pondeljek po 5. avgustu letos H, avgusta.
Loterijske	srečke.
Trst 28, marca	17 68	36	65	72
Gradec 21. marca	87 7	3	40	82
Dunaj 21. marca	77 36	53	2	51
. I Klif
PP jU
bukvovez in posestnik v Artičah
'J pri Brežicah na Štajerskem prodaja po jako nizkej ceni cepiče najboljših sort; in sicer od Jabelk, hruâk, lahkih višenj, Črešenj, maroni kostanjev, neèpelj, cibor. Cepiti se zamore ž njimi brez skrbi do kresa. Tndi prodaja cepilni vosek in rafijo za povezilo pri cepljenja
Prodaja zemljišč.
v VoLinanovem gradu v KandijI pri Novem mestu (Nenhof bei Eudolfewert) prodajale se bodo precej po velikonoc, pruznik. 7. aprila počcDŠi vse k grada spadajoče njive, travniki in hoata iz proste roke, ali vse skop ali pa posamezno proti prav ugodnim pogojem, — Kmetovalcem, kteri se hočejo tu naseliti, je prav kpa prilika, si večje ali manjše skupno ležeče zemljišče blizo mesta pridobiti.
Kdor želi kaj kupiti, se vabi, da pride kmalu dotična zemljišča si ogledat; pismena poizvedovanja pa naj se pošiljajo	[17—3]
lastniku Volmanovega gradu
pri Novem mestu. — Pošta Novomesto, Dolenjsko.
Vfarovžu, v Šempetru pri Novomestu se dobi
100 av. veder
dobre, zanesljive rudeče Starine in toliko bele cd leta 1879., 45 veder muškatelarja in toliko belega letošnjega. [16-3]_Janez Rome, župnik.
Zdravnik dr. M. GOriC na Toplicah
ima na svojih vrtovih nad 240 vrst jablanovth in kacih 300 vrst a!i sort hruškovití izvrstnih žlahtnih drevesc. — Prodá tedaj večje in manjše drevesca, pa tudi mladike.	[19—2]
FRAJVC GOLEŠ,
urar v Jííoveni mestu.
priporaČa svojo veliko zalogo pravih švicarskih ur najboljše vrste srebrnih od 8 do 24 gld. in
od kovine od 6 do 12 gld. žepnih, remontoir, cilinđerin anker. Budnice, kakor tndi stenske
Schwarzwalderske po prav nizki ceni, in je porok za dobro blago._[2i-i]
Čevljar v Rodolfovem,
priporoča svojo bogato zalogo obutal za gospe, go-spice In otroke, in da se pri njem dobiva poteg raznovrstnih usnjekrcpilnih maščob (Ledersalbe) tudi zanesljiva tinktura za kurje očesa. [-24]
Hiša na prodaj,
B tremi deli hoste, nekoliko vinograda, z zidanem živinjskem in svinjskem hlevom. Natančneje se izve pri uredništvu „Dol, Novic."	["^^-t]
50 CËDto? lEpep Mnu liroiirja 50
[23]
po nizki ceni ima na prodaj
Jože Tomič v Lokah tara Prečina pri Novem mesto.
Odgovorni iirednik, izdajntelj in založnik J. Krajoc.
NoTomesto. — Natisnil J, Krajec,