Lato LXVIII
Poštnina plačana v gotovini
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce« ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
V Ljubljani, v torek, dne 6. avgusta 1940
Stev. 178 a

VENEC
telefoni uredništva la oprave: 40-01. 40-02. 40-03. 40-04. 40-05 — Uhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka m dneva po praznik.
Cena 2 din
Cekevnt račan
Ljubljana številk« 10.t>30 in 10.549 u inserate,
Li prava: Kopitarjeva ulica številka
Položaj v Vzhodni Aziji
Zlom Francije in borba za življenje in smrt, ki se je razvnela sedaj med Nemčijo in Anglijo, ki mora skoraj vse svoje sile osredotočiti na zapadu, je rodil svoje naravne posledice na Vzhodu, kjer ima britski imperij važen položaj na obali Tihega oceana. Leta 1842 se je Anglija v vojski zaradi prepovedi uvažanja opija v kitajsko cesarstvo polastila Honkonga, ki pomeni dostop do največjega kitajskega trgovinskega pristanišča na jugu, Kantona. Leta 1862 je Francija zaradi podobnega razloga odtrgala od kitajskega cesarstva tako imenovano Indokino, ki obsega okoli 200.000 qkm več, kakor evropsko ozemlje Francije. Tako se je sčasoma raztegnil politični in gospodarski vpliv brit-skega cesarstva na ves Kitaj, v katerem imajo Angleži važno oporišče tudi v mednarodnem delu mesta Šanghaja in v Tiencinu na skrajnem severu ter svoboden dostop po morju v to veliko območje svojega vpliva po Suezu in Indskem oceanu mimo največje britske trdnjave v Aziji, Singapurja.
Do konca minule svetovne vojne je Anglija na teh svojih položajih izvajala svoj vpliv na kitajsko cesarstvo v neomejenem obsegu ne glede na čedalje močnejšo konkurenco Severne Amerike s pomočjo prisrčnega prijateljstva z Japonsko, ki je v vojski z Rusijo leta 1904/1905 uživala dragoceno podporo Anglije. Ti odnošaji pa so se temeljito izpremenili v zadnjih dveh desetletjih, od kar Japonska izvaja odločno imperialistično politiko, v kateri ji je uspelo kljub odporu Sovjetske Rusije zavzeti ogromno inongolsko-niandžursko ozemlje do reke Aniurja, nakar je začela prodirati v tiho-morske province Kitaja samega tja do francoske Indokine in njenih otokov, tako da je danes angleški Honkong od kopne strani popolnoma obkoljen od kitajske vojne sile. Tako sega območje japonskega vpliva danes na skrajnem jugozapadu že do angleške indske province Burme, ki meji na kitajsko provinco JUnnan in pomeni s te strani najkrajšo pot v angleško Prednjo Indijo po kopnem. Ker je Anglija možnost tega razvoja predvidevala ze od leta 1930 dalje, je umevno, da se je interesno nasprotje med njo in Japonsko leto za letom poostrevalo.
Japonska se nahaja danes že četrto leto v vojnem stanju s Kitajsko, ki jo vodi Cankajšek. Ta vojska je izredno težavna, tako da še danes ni dosežen poglavitni rezultat japonskega prodiranja, to je, da bi ves Kitaj politično in gospodarsko poslal nekak protektorat japonskega cesarstva, ki očitno stremi za prevlado na azijski celini sploh. Vzrok je, da je japonska vojna fronta na Kitajskem dolga celih 3000 km, zaradi česar more japonska armada trdno držati samo gotove dele fronte. Dočim je sever s Pekingom primeroma trdno v japonskih rokah, pa so borbe v srednjem sektorju v območju porečja Jancekjanga, kjer so Japonci najgloblje prodrli v Kitaj, zelo težke in jim kljub temu, da so prišli že do Ičanga na tej reki, ni posrečilo zavzeti sedanje prestolnice Kitaja, Čunkinga. Nekoliko laže držijo Japonci južni sektor od izliva Jankcekjanga v šanghajsko-nankiškem okrožju vzporedno z obalo južnokitajskega morja do Kantona nasproti Hon-kougu, in odtod do meje med francosko Indokino in najjugozapadnejšo kitajsko provinco Jiinnan. Ker od Japoncev zasedeno kitajsko ozemlje obsega poldrug milijon kvadratnih kilometrov, kar pomeni nekako polovico Kitaja, ako odračunamo od njega Tibet, Mongolijo in vzhodni Turkestan, ki je pod ruskim vplivom, si lahko predstavljamo težave, ki jih ima japonska vojska kljub temu, da je v Nankingu postavljena japonofilska kitajska vlada pod predsedstvom Vančingveja. Poglavitna ovira pa ni toliko geografskega značaja, ampak je v ogromnem človeškem materialu Kitaja, ki je skrajno vztrajen in neizčrpno doteka v Čankajšekove armade, ki po vsakem porazu zopet oživijo v prejšnjem številu. Tudi se Japonska v tej vojski silno izčrpuje gospodarsko.
Kitajski odpor .bi se pa končno moral skrhati, če ne bi Čankajšekova vlada in armada dobivala obilne podpore od strani Sovjetske Rusije, Anglije in Francije, da ne govorimo o Ameriki. Sovjetska Rusija pošilja kitajski armadi orožje in živež po prastari cesti iz vzhodnega Turkeslana, ki je sicer silno dolga, da po njej kamelske karavane potujejo mesece in mesece, je pa danes že popolnoma usposobljena za promet po avtomobilih. Veliko laže in bolje pa se oskrbuje Cankajsekova armada.z juga, in sicer iz francoske Indokine po najmodernejši železnici in iz angleške Burme, skozi katero vozi železnica iz pristanišča Rangoon v severovzhodni smeri do ineje s Kitajem, od tod pa po avtomobilski cesti skozi prelaze oziroma predore jiinnanskih, 3000 metrov visokih gora do Cunkinga. Razdalja je enaka razdalji iz Monakovega do Carigrada, je pa ta zveza zgrajena tehnično prvorazredno in pomeni najbogatejšo žilo dovoza angleškega orožja in blaga kitajski armadi.
Japonci so se zadnje mesece lotili energičnih sredstev, da vse dovoze z juga prekinejo. Najprej so popolnoma odrezali Honkong od Kantona, potem pa so se lotili Indokine, kar se jim je z lahkoto posrečilo, kakor hitro so morale francoske armade na zapadu kapitulirati. Iz bojazni, da ne bi Japonska Indokino zasedla, je francoska vlada gladko sprejeja zahtevo Tokija, da se mora ves dovoz v Kitaj Cankajšekovi armadi ustaviti. Toda diplomatskemu svetu ni neznano, da se Japonska pripravlja, da Indokino zasede in proglasi za svoj protektorat. Kar se tiče zveze med Burmo in Cun-kingom, se je Anglija dolgo branila ugoditi japonski zahtevi, naj se dovažanje vojnega materiala Can-kajšeku nn tej progi ustavi. Končno pa se je le vdala, ker bi bilo Angliji gotovo zelo neprijetno, če bi Japonci zanesli svojo protiangleško propagando naravnost na indska tla. Vprašanje je, ali je Anglija s tem storila pametno potezo. V angleškem parlamentu se je pokazala velika opozicija proti odnehanju nasproti Japonski, sovjetski vladi pa je služil kompromis med Londonom in Tokijem za pretvezo, da se pritožuje nad angleško politiko, ali pa je mogoče res kaj na tem, da bi Anglija rada ugodila Japonski na račun Sovjetske Rusije, ki se na Daljnem vzhodu slekoprej čuti po Japonski ogroženo Na drugi strani se Japonska trudi pridobiti Sovjote zase ter jim baje ponuja gotove teritorialne koncesije v Mongoliji ali pa celo v tako imenovanem Primorju, da bi Rusija bila glede Vladivostoka pomirjena.
.Ie nn še drugo izredn0 važne vprašanje, to so velike nizozemske kolonije v območju lndskega
Pogajanja o Dobrudži so se začela
Poročila Iz Bukarešte pravijo, da odpor proti popustljivosti napram Madžarom vsak dan baie raste
Italijanski tisk svari Romunijo - Madžarski listi so zelo nestrpni
Sofija, 5. avgusta. A A. (Reuter.) Romunski poslanik v Belgradu Cadere, ki je včeraj dopoldne prišel v Sofijo, je imel sestanek z bolgarskim zunanjim ministrom Popovom, s katerim je razpravljal o posameznostih postopka, po katerem naj bi se rešila vprašanja med Bolgarijo in Romunijo zaradi povračila južne Do-brud že. Iz krogov, ki so blizu vladi, se dozna-va, da bo najbrž odpotovala v Bukarešto I>ol-garska delegacija, v kateri bodo isti člani, ki so' potovali v Solnograd, razen predsednika vlade dr. Filova.
Sofija, 5. avgusta, t. (Un.'ted Press.) Na dobro poučenih mestih menijo, da je bolgarska vlada romunskemu veleposlaniku v Belgradu C a d e r e u, ki je prišel v Sofijo, da v imenu romunske vlade prične s pogajanji za ureditev vprašanja Dobrudže, izročila daljšo pismeno spomenico, v kateri prvič uradno postavlja svoje zahteve po vrnitvi južnega dela Dobrudže. Cadere bo spomenico odnesel v Bukarešto, in če jo bo romunska vlada ugodno sprejela, se bosta romunska in bolgarska delegacija takoj sestali v Kr a jov i, kjer se bodo začela uradna pogajanja za ureditev tega spora.
Voditelji strank:
„Sporazum z Bolgari odpor proti Madžarom..."
Bukarešta, 5. avgusta, b. Tukajšnji diplomatski krogi z največjo diplomatsko pozornostjo zasledujejo razvoj notranje-političnih vprašanj, ki so obeleženi z vedno večjim odporom, da se da Madžarski kakršne koli odstopke. Poseben namen pripisujejo konferenci, ki jo je sklical predsednik romunske vlade Gigurtu an na katero so bili povabljeni vsi vodilni politiki, gospodarstveniki in cerkveni krogi iz Transilvanije, prav tako pa tudi V6e ostale politične skupine v Romuniji. Iz Transilvanije so v glavnem prisostvovali konferenci oni krogi, ki so proti odstopitvi romunske zemlje Madžarski. Posvetovanja so trajala n a d d v e uri in je bil pretresen ves politični položaj. Predsednik vlade je obvestil navzoče o razgovorih v Solnogradu in o stališču vlade.
Vsi predstavniki so izjavili, da je treba to vprašanje čimprej rešiti. Pogajanja je treba pričeti n a j -preje z Bolgarijo in urediti z njo vprašanje Dobrudže, Ker so bolgarske zahteve mnogo skromnejše od madžarskih, smatrajo romunski politični krogi, da se bo Romunija lahko prav kmalu sporazumela z. Bolgarijo. Bolgarija tudi zahteva odstopitev južnega d e 1 ,a Dobrudže, ki jo je Romunija pripravljena odstopiti.
Vsi predstavniik Romunije, ki so se udeležili zgoraj omenjene konference, pa so ob koncu sklenili, da se bo Romunija z vso sil«tupirala kakršni koli okrnitvi Transilvanije. Največ, na kar bi Romunija lahko pristala, bi bila izmenjava obmejnega prebivalstva med Romuniji in Madžarsko.
Voditelj narodne kmečke stranke dr. Manin, ki je odločen nasprotnik odstopitve tudi najmanjšega dela Romunije Madžarski, je zavzel stališče, da je treba v skrajnem primeru Transilvanijo proglasiti kot avtonomno državo pod protekf oratom Sovjetske Rusije. Le na ta način bo mogoče preprečiti, da pride Transilvanija zopet pod oblast Madžarske.
Dejstvo, da je tej konferenci prisostvoval tudi bivši romunski minister Gafencu, ki te dni odpotuje v Moskvo za novega romunskega poslanika, je vsekakor izredne važnosti.
Pr. Maniu svetuje nepopustlfivost napram
^^^^ammmmm^mmmmmmmmmm^^mmmmmm
madžarskim zahtevam
Belgrajski in zagrebški listi so o izjavah in namenih bivšega romunskega predsednika vlade dr. Maniua objavili naslednja poročila:
Bivši romunski večkratni ministrski predsednik dr. Manili, ki je po rodu iz Transilvanije, je po vrnitvi sedanjega kralja iz izonan-stva — vrnitev je on sam pripravil in izvedel — izstopil iz političnega življenja in se je šele sedaj, ko so nastopile v Romuniji ponovno zelo hude razmere, ko je Madžarska objavila svojo zahtevo po odstopu Transilvanije, spet stopil v ospredje, se spravil in pobotal ž vsemi jHilitiki, s katerimi je živel v zameri, ter javnost presenetil z izjavo,
oziroma Tihega oceana. Tukaj si ostro nasprotujejo koristi Japonske, Amerike in Anglije. Nedavna izjava japonskega ministra Macuokha izrecno označuje tako imenovano Nizozemsko indijo kot interesno območje Japonske; tudi Indokino lasti Ma-cuoki japonskemu imperiju v Aziji. V zadnjem času vidimo zopet Ameriko kot varuhinjo angleških interesov na Tihem oceanu, kar nam razloži ukrep prezidenta Roosevelta, ki je prepovedal izvoz ameriškega petroleja na Japonsko. Vse to more dovesti do usodnega konflikta na Vzhodu, dasi je treba računati s skrajno spretno in vijugasto, pa prav zaradi tega zelo nevarno diplomacijo japonske vlade, ki zna dobro izigravati koristi Ireu tujih velesil na azijski celini.
dn nikdar ne bo dovolil, da bi Romunija odstopila Madžarski le eno samo ped transilvanske zemlje, marveč, da bo ob prvi nevarnosti, ki bi gro/.ila njegovi ožji domovini, da bo odtrgana od romunske materne zemlje, takoj oglasil, T r ansilvanijo za neodvisno državo ter naprosil Sovjetsko Rusijo, naj nnd njo prevzame v a r u š-tvo«. Manili da je prepričan, da Sovjetska Rusija ponudbe ne bo zavrnila.
Angleški poročevalci v Romuniji pa vedo poročati, da se dr. Maniu pripravlja, da izkoristi težave sedanje vlade, ki ji predseduje Gigurtu,
za sestavo kmetske vlade, ki bi se takoj približala Sovjetski Rusiji in Turčiji ter bi skušala ustanoviti novo zbiranje balkanskih držav, nakar hi enostavno odbila vse madžarske zahteve po odstopu Transilvanije.
V Londonu da trdijo, da nemška vlada nikakor ne zanemarja razvoj položaja v Romuniji ter da je zaradi tega nedavno po listu »Borsen Zeitung« poslala Romuniji resno svarilo, naj nikar ne poskuša zavlačevati tega, kar bo jutri prav tako nujno kakor je danes, le da lx> jutri cena še večja.
Madžarski list namiguje na „zakulisne igre"
Budimpešta, 5. avg. t. »Pester L 1 o v dc mora očividno imeti v rokah neke važne informacije o zadržanju Romunije, kjer odpor proti vsaki nadaljnji okrnitvi zemlje vedno bolj narašča, ko piše, da »v Romuniji igrajo za kulisami nevarno igro«, ter napada romunsko vlado, ki da se »uporno upira vsaki mirni in pametni ozemeljski spremembi na madžarsko-ro-munski meji«. List celo sprašuje, »dali bo ro. munska vojaška sila sploh dovolj močna, da bi jnogla preprečiti vsake pretirane notranjepolitične zahteve«.'»Pester Lloyd« poroča v tej zvezi, dn je bilo 8 romunskih generalov in veliko število častnikov postavljenih pred vojno sodišče, ker da so iz Besarabije enostavno pobegnili in pustili svoje edinice za sel>oj. Madžarski list omenja tudi
n a č r a M a n i 11 a , ki da je predlagal v Romuniji vlado nurodne edinosti s sodelovanjem vseh strank, nato odločna zavrnitev vseh madžarskih zahtev, končno pa z b I i -zanje s Sovjetsko Rusijo, Bolgarijo in T n r č i j o, ter meni, da »takšen program, ki je protiven jasni volji držav
osliča Rim-Berlin, nima nobenih izgledov, da bi mogel uspeti, kajti že prijateljsko zadržanje Sovjetske Rusije napram Nemčiji izključuje vsako možnost vmešavanja Moskve v romunsko zakulisno igro«. Romunski petrolej
Bukarešta, 5. avgusta, t. (United Press.) Romunija pošilja v Nemčijo vedno več petroleja. V juliju ga je poslalo 200.000 ton, kar presega daleč zse dosedanje dobave. Odkar sta Anglija in Francija i/, Romunije izginili kot kupci petroleja, ima Nemčija to dragoceno tekočino či-sio sama za sebe. Strokovnjaki so dopisniku »United Press« povedali, da je Nemčija vložila tudi ogromne kapitale v romunsko pelrolejsko industrijo, tako da si je zavarovala odločilen vpliv in nadzorstvo nad njo. Z nemškim denarjem so bila zgrajena nova skladišča in nove vrtalne naprave, ki bodo proizvodnjo šo jiove-čale. Nemčija da na vsak način hoče doseči, da na jugovzhodu vlada mir in da je pripravljena storiti vse ukrepe, tudi takšne resnega značaja, če bi se |x>javile kakšne nevarnosti za mir na tem prostoru, nevarnosti, ki bi prihajale iz angleškega tabora.
Italijansko svarilo na naslov Romunije
Rim, 5. avg. t. Bukareški dopisnik »Stam-pe« poroča iz Romunije, da je vedno bolj očitno, da bi Romunija želela samo izmenjavo prebivalstva z Madžarsko, ne pa odstopa zemlje. Razumljivo je s človeškega stališča, ako Romunija želi, da bi ji bilo ireba čim manj v čim bolj oddaljeni bodočnosti odstopiti Madžarom. Toda, »kdor je v Berchtesgadcnu govoril s Hitlerjem,« piše list. »v Rimu pa z Musso-linijem, temu mora biti jasno, da bodo morali dogodki dobiti usoden rn/.voj.« Dopisnik nadalje pravi, da se Madžarska ne bo pogajala na osnovi triatlonske pogodbo iz 1. 1920. marveč na osnovi zemljevida, ki je bil merodajen za premirje z dne H. novembra 1918. Razmejitvena črta tega premirja mora bili osnova pogajanj.
Gafencu v Moskvo
Bukarešta, 5. avgusta, b. Novi romunski poslanik v Moskvi g. Gafencu bo odpotoval v Moskvo pojutrišnjem Rimski politični krogi pričakujejo, da bo prihod Gafenca v Moskvi pospešil zbližanje od-nošajev med Romunijo in Sovjetsko Rusijo.
Bukarešta, 5. avgusta. AA. DNB. Z uradne strani poročajo, da je odšel dvomi maršal Urdarianu na dopust, da bi si ukrepil omajano zdravje.
Baltiške države v objemu Sovjetov
»Lasje nam stojijo pokoncu, ko beremo poročila iz baltiških držav,« piše švicarski list
Le
Moskva, 5. avgusta, t. Moskovski radio poroča, da so danes zastopniki Letonske in Estonske predložili vrhovnemu sovjetu predlog, da naj se H dve državi vključita v Zvezo sovjetskih republik. Predlogu bo ugodeno po istem postopku, s katerim :e bila sprejeta v zvezo sovjetskih republik tudi itva pretekli petek.
Bern, 5. avgusta, t. »Baseler Nachrich-f e n« objavlja dolga poročila z baltiških dežel, ki opisujejo položaj, kot je nastal po zavzetju Baltika jx> Sovjetski Rusiji. »Posebno iz Litve prihajajo poročila,« pravi švicarski list, »tako strašna, da morajo bralcem stati lasje na glavi pokonci. Ne samo, da je tako rekoč vsa tako imenovana vrhovna vodilna plast popolnoma izginila in ni zapustila za seboj nobenega sledu, tudi ves moški del meščanstva, pod čemer je treba umeli vse, kar je le količkaj udobno stanovalo in živelo, se nahaja pod ključem.« Pred jetnišnicami v litvanski prestolnici Kaunas se zbirajo vsak dan velikanske množice žena in otrok, ki kličejo može in očete, da bi mogli ž njimi vsaj kakšno besedo spregovoriti. Sovjetska »policija« jih surovo razganja in enostavno pobija na tla, ako se ne umaknejo. Mnogo jih je že pri tem prišlo ob življenje. Teror v Litvi namreč ne pozna nobenih meja.« — List pristavlja, da drugače tudi biti ne more. Na povelje Moskve so sedaj prišli na oblast ljudje, ki jih je zaradi političnih in drugih zločinov prejšnja oblast kaznovala. Sedaj se maščujejo. Vse, kar je pokvarje-
no, sme sedaj po mili volji svoje sadistične strasli sprostiti. Moskva ima to zadovolnost, da jim tega niti ukazovati ni treba.
112.000 ljudi je iz Romunije odšlo v Besarabijo
Bukarešta, 5. avgusta. AA. Štefani. Izdano je bilo uradno sporočilo, ki zanika vesti razširjene v tujini, da baje romunske oblasti ne dovoljujejo več prestopa judov iz Romunije v Besarabijo in Severno Bukovino. Poročilo pravi dalje, da je odšlo iz Romunije na ozemlje, katero so zasedli Sovjeti, dosedaj 112.000 ljudi
Madžarsko-sovjetska trgovinska pogajanja
Budimpešta, 3. avgusta. V nedeljo je odpo tovala v Moskvo madžarska trgovinska delegacija, v kateri je trgovinski minister in pred-stavniki zavoda za zunanjo trgovino ter madžarske emisijske banke.
Zasebne informacije trdijo, da bo ta delegacija imela tudi diplomatično nalogo, da izve, kaj sovjetska vlada misli o potrebi sporazuma med Madžarsko in Romunijo. V Budimpešti pričakujejo namreč podpore Sovjetske Rusije, rla bi se v korist miru nn Balkanu likvidiralo sporno vprašunje .Scdmograške.
Grška bo nevtralna lziava pre,,sednika
Atene, 5. avgusta. AA. (DNB.) Predsednik Hlade Metaxas je imel včeraj zvečer po radiu govor grškemu narodu, v katerem jo jio-udaril, da je Grčija v sedanjem spopadu pripravljena na vse žrtve, samo da bi ohranila nedotakljivost svojega ozemlja, svoje neodvisnosti in svoje časti. Grčija bo ostala nevtralna, je dejal Meta.vns, toda ne iz sebičnosti ali ravno-dušja, temveč zato, ker se zaveda svoje moči, svojih pripomočkov in svojega zemljepisnega položaja. Le na ta način bo nemirni Evropi izkazala najboljšo uslugo in bo prispevala k
vlade Metaxasa
ohranitvi miru v jugovzhodni Evropi. Grčija nc ho dovolila nobene kršitve svoje nevtralnosti. Krtino tako stališče je mogoče, nalaga pn grškim rtr/.avljanom temu primerne dolžnosti.
Zagrebška Tremenska napoved: Oblačno s padavinami.
Zeiuiiiiska vrem. napoved: še večje pooblače-
nje zlasti na zahodni polovici države	Ponekod
deževje, nalivi in nevihte. Temperatura	se "ne bo dosli spremenila
«
Naša izšolana mladina mora v gospodarske poklice
Belgrajska »Samouprava« posveča daljši članek vprašanju, kam z našo i/šolano mladino. Pravilno postavlja to vprašanje na drugo, temeljno vprašanje, namreč, kako je treba že poduk v šoli in vso šolsko vzgojo urediti tako, da bosta odgovarjala potrebam časa, v katere !x> vstopila mladina, ko bo za življenje dozorela. I.ist pravi, da se starši, ki imajo otroke v šolali, liurlo boje takoimenovane »nad-proizvodnje izobraženstva«, s čemer je mišljeno, da bruhajo naše šole dandanes vse preveč izobraženstva na svetlo, ne da bi vodile o tem računa, če bodo dotični prišli tudi do kruha v okolnostili, v katerih" danes živimo, l ist pravi, da je očitek na naslov »nadproizvotlnje nizum-ništvac neprimeren, ker da človek nikdur ni dosti izobražen, toda to, kar ,e potrebno je, da šola dijaka liuistveuo pripravi na stvarne živi jonsko poklice. Dandanes pa so razmere v Jugoslaviji in v svelu takšne, da morimo imeti čim več mladih, sposobnih in izšolanih ljudi za gospodarske poklice, za razne obrtne in trgovske ter industrijske stroke. Čas, ki prihaja, da lx> dokazal vsem rodoljubom, ki dandanes dajejo te nasvete, da so imeli prav, kajti delo za ohranitev narodne bili I«) v bodočnosti bolj na gospodarskem polju, kakor pa na drugih področjih,
»Ga ne briga boj proti masonom
Zagrebška »Hrvatska Straža« zelo ostro odgovarja na neke čudne opazke, ki jih je »Pri morje«, ki izhaja na btišaku, zapisalo na naslov boja proti masonom. »Primor-je« namreč prostodušno meni, da njega »ta lx)j ne zanima«, da ono »nima nista ni s njima, ni protiv njih«, toda stoji na stališču, da je treba podpreti vse to, kar je za hrvatski na-rod koristno podpreti, pa m.ikiir bi to prišlo od masonov, komunistov, klerikalcev, demokratov ali totalitarcev, ali od koder koli«, vse pa, kar je naperjeno' proti koristim Hrvatske, da je treba odbiti, pa naj spet prihaja od koder koli. Temu sušaškemu glasilu ne dela nobene ovire nobena politična smer, tako piše, pa niti največji sovražniki ne. dokler delajo z a dobrobit naroda. »Hrvatska Straža« k temu upravičeno pripominja, da je čudno, k.i-kr> more »Primorje« misliti, da bi masoni mogli sploh kaj koristnega storiti za hrvatski narod, ko pa zanikajo osnovne temelje njegovega obstanka. Masoni potemtakem nimajo boljšega agitatorja za sebe, kakor je ta primorski list.
Takse za podjetja s tujimi imeni
»Pravica«, ki izhaja v Zagrebu prinaša članek, v katerem predlaga, naj bi finančni minister, ki išče rn/nih virov, da bi pokril svoje izdatke, naložil takso od 10.000 din na leto vsakemu podjetju, vsaki tvrdki, ki nosi tujo firmo. List našteva nekaj takšnih naslovov, ki se šopirijo pri nas. Na pr. »Kgo dd.< »Thelf, »Faros«, »temina«, »Portipadur«, sSplendid«, »Eros«. >1 lerkules«, »lmperial«. »lmpex«, »Luna«, »Sigina«, »Alpeko« in podobno. List pripoveduje, da je bil i. 1873 v Zagrebu naravnost upor proti takšnim imenom, ki kvarijo ugled domačega jezika v trgovini. Zaradi tega zahteva list. naj oblast udari tako visoko letno lakso na tuja imena v naslovih tvrdk. češ, potem se bodo že potrudila, da bodo našle slovanske izraze za svoje blago, odnosno za svoje naslove.
Hrvati o cirilici
»Zagrebški list« objavlja članek, v katerem se huduje, da se je pred kratkimi 10. leti začela na Hrvatskem »invazija cirilice v osnovne in srednje šole«. Pisec se še spominja, ko so v gimnaziji dobili v roke prvo knjigo v cirilici. Večina, tako pravi, ni znala cirilice brati, še manj pa seveda pisati, todn končno so se morali naučiti, ako so hoteli v šoli naprej. Uspeli te »invazije« je bil ta. da so bile v osmem razredu gimnazije že sploh vse knjige tiskane v cirilici razven veronaučne. Pisec pravi, da so komentarji o tcin nepotrebni. Stvarno pil se je zgodilo, da so se hrvatski dijaki na pobudo nekega dela profesorjev povečini učili iz starih hrvatskih knjig, med tem ko so one v cirilici ležale po klopeh za »šta-fažo inšpektorjem, raznim direktorjem in dr. dobaviteljem«. Glede vsebine, pravi pisec, in glede kvalitete knjig noče govoriti. Navaja samo en primer iz učne knjige, ki jo je napisal neki pomočnik ministra, ki je zahteval od dijakov, da naj mu verjamejo, »da Jugoslavija zato nima tako razvite industrije, ker ji poleg drugih stvari manjkajo predvsem tovarniški ravnatelji«. Kar p.i sc tiče jezikoslovnih knjig za francoščino in za nemščino pa pravi, »da so bile t n k o vsebinsko kakor v izbiri gradiva — šaln«. Pisec zahteva, da je treba vse učbenike. ki so napisani v cirilici, odstraniti i/, vseli šol na področ ju Hrvatske, češ v hrvatskih šolah da ima hrvatska mladina pravico.^ da se uči v hrvaščini, cirilice pa da se naj uči tisti, ki jo potrebuje iu ki se je učiti buče.
Angleži aretirajo Japonce Japonci zapirajo Angleže
Nasprotje med angleško in japonsko vlado — raste
Tokio, 5. avgusta. AA. DNB. Predstavnik japonskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da japonsko zunanje ministrstvo ne more zavzeti stališča do aretacij Japoncev v Angliji, dokler ne prispejo iz Londona podrobna pojasnila o tem dogodku. Predstavnik ministrstva je potrdil, da je japonski poslanik v Londonu Šigenicu imel o tem Vprašanju dolg razgovor z lordom Halifaxom. Do sedaj je bilo šest Japoncev prijetih v Londonu, po eden pa v Singapooru in Honkongu.
Tokio, 5. avgusta. AA. Reuter. List Jomiuri piše, da bosta imela mornariški minister in zunanji minister konferenco, na kateri bosta govorila o aretacijah Japoncev v Angliji in v angleškem imperiju. List pravi, da e treba pričakovati od konference pomembne sklepe.
Hongkong, 5. avgusta. AA. Štefani. Angleška policija je v Hongkongu aretirala Japonca Jama-sugija na temelju posebnih določil o narodni obrambi. Jamasugi je lastnik družbe enakega imena, ki je imela svoj sedež poprej v Fučeu, nato pa se je preselila v Hongkong.
List »Asalii« trdi, da je bil aretiran ravnatelj dopisništva agencije Domej v Singaporeju.
Kakor poročajo iz Rangoona so britanske oblasti zaprle tri znane osebnosti japonskega poslovnega sveta.
Japonski protest v Ameriki
Washington, 5. avgusta, t. Radio Roma: Japonski veleposlanik v Združenih državah Severne Amerike je obiskal državnega podtajnika Sumner Wellesa ter mu oddal protest japonske vlade proti zapori, ki jo je ameriška vlada odredila za izvoz letalskega bencina.
Japonsko-francoska pogajanja o usodi Indokine
Rim, 5. avg. b. Italijanski radio poroča, da so se v Toki ju pričela pogajanja med japonskimi in francoskimi predstavniki glede izpolnitve japonskih zahtev. Kot se čuje, Japonci zahtevajo, da se jim dopusti, da v francoski Indokini Japonci uredijo svoja letalska in pomorska oporišča, ki naj bi japonski armadi omogočila, da se vojna s Kitajsko čimprej konča.
Diplomatska pogajanja med francoskim poslanikom na Japonskem in vlado sneza Konoja so se pričela v Tokiju. Pogajanja se bodo vodila v sledečih točkah:
1.	Da se Japonski dovoli zgraditev letalskih in pomorskih oporišč v francoski Indokini, kar naj Japonski omogoči pospešene operacije proti maršalu Čangkajšeku in zaključitvi vojne s Kitajsko.
2.	Zahteva za razširitev dosedanje trgovine med Japonsko in Indokino. Japonska namreč želi znaten del svojega izvoza oddati v to francosko kolonijo. Japonska bi svoje blago dala v zamenjavo za železo, kositer, premog in druge sirovine.
O poteku pogajanj, ki se vodijo istočasno v Tokiju in Vinchvju, doslej ni bilo mogoče dobiti nobenih podrobnosti. Francoska vlada je dobila ob-, vestila, da je japonsko brodovje zapustilo Formozoinjena poti proti južni kitajski obali. V preteklih pogajanjih, ki so se na zahtevo Tokia vodila s francosko vlado, se je francoska vlada izjavila pripravljeno, da dovoli bivanje japonskim uradnikom v Hajtungu, Hanoju in ob francoski železniški progi vse do doline Rdeče reke. Ti agenti naj bi pazili, če se vojni material še dobavlja Kitajski skozi Indokino ali ne.
Newyork, 5. avgusta. AA. Reuter. Po pisanju ameriških dopisnikov iz šanghaja je nedavno Ja-. ponska začela z nadzorstvom nad francosko Indokino. Pravijo, da je Japonska predložila Francozom v Hanoju tajne zahteve, med njimi tudi pravico za prevoz Japonskih čet skozi Indokino za primer, če bi se kitajska vojska pojavila na meji Junana.
Tokio, 5. avgusta. Domei. General Kuniaki Kojso, ki je bil imenovan od nove japonske vlade za izrednega poslanika v nizozemskih kolonijah, se je vrnil v Tokio. V intervjuvu časnikarjem je general Kojso izjavil, da se popolnoma strinja z izjavo notranjega ministra Macuoka, da spadajo nizozemske kolonije v gospodarsko območje Japonske. Sedanjega stanja na teh otokih ni mogoče dalje trpeti, ker se druge velesile prizadevajo, da bi se tam vgnezdile na mesto Nizozemske.
Japonska pogajanja z Italijo
Rim, 5. avg. b. Pred dvema dnevoma je imel japonski veleposlanik v Rimu Širotaj sestanek z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom. Politični krogi trdijo, da je šlo za predpriprave za skorajšnji prihod japonskega zunanjega ministra v Rim. Pri tej priliki naj bi se namreč pričela pogajanja za čim tesnejše sodelovanje med Japonsko, Italijo in Nemčijo. Po informacijah rimskih krogov gre za načrte velikega gospodarskega blo-
ka, v katerem bi bile vključene Nemčija, Italija, Sovjetska Rusija in Japonska.
Protijaponsko razpoloženje v Ameriki narašča
Newyork, 5. avgusta, b. United Press: Proti-japonsko razpoloženje v Združenih državah raste. Nerazpoloženje ameriške javnosti je doprinesla tudi novica, da bo novi japonski zunanji minister Macuoka potoval v Evropo. Njegovo potovanje tolmačijo tako, da Japonska namerava z vso resnostjo zasesti Nizozemsko Indijo. Nepristranski opazovalci v Združenih državah smatrajo, da bo Amerika v primeru, če bi Japonska prešla k takšnemu ukrepu, morala nastopiti.
Osebne novice
Belgrad, 5. avgusta. Postavljen jc bil pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani za poverjenika 6. suupine prometno-komercialnega oddelka v Ljubljani Janko Grampovčan, dozdaj v Subotici.
Belgrad, 5. avgusta. AA. Upokojen je inšpektor pete skupine ravnateljstva državnih železnic v Zagrebu Josip Vidmar.
Belgrad, 5 avgusta. A A. Postavljen je za predsednika okrožnega sodišča v Murski Soboti v 4-1 Jo6ip Dobrošek, sodnik okrožnega 6odišča v Ljubljani.
Belgrad, 5. avgusta, m. Napredoval je za gozdarskega svetnika 5. položajne skupine pri okrajnem
načelstvu v Celju ing. Cird Rihtar.
Belgrad, 5. avgusta, m. /.u podgozdarja I. razreda 7. skupine pri okrajnem načelstvu Mat ribor — levi breg je postavljen Karel Rakušek, za podgozdarja I. razreda 7. skup. pri okrajnem načelstvu v Celju Alojzij Kovač.
Belgrad, 5. avg. m. Predstavniki bolgarsko-jugo-slovanskega zadružnega gibanja so na današnjem sestanku sprejeli sklep o ustvaritvi jugoslovansko-bol-garske zadružne organizacijo Balkan Coop. Transport d. d. v Belgradu.
Pravilnik o izobrazbi učiteljic otroških vrtcev
Itrlgrnd, 5. avg. m. Današnje »Službene novinec priobčujejo pravilnik, katerega je predpisal pro-svelni minister o izobrazbi učiteljic otroških vrtcev. Za izobrazbo otroških vrtnaric se bodo ustanovili tečaji na učiteljiščih v Ljubljani, Sarajevu, Novem Sadu, Kragujevcu, Aleksincu, Skoplju, na Cetinju in na ženskem učiteljišču v Belgradu. Slroške za vzdrževanje tečajev nosijo banovine. Tečaj traja eno leto od 11. septembra do 18. junija. Predavanja se prično po končanem vpisu in nadaljujejo do 1(1. junija. Kandidatke se sprejemajo lia podlagi tečaja, ki ga predpiše ravnatelj učiteljišča. Rok za prošnje je do 11. septembra. V tečaj se lahko sprejme 20 do 30 kandidatinj, ki morajo izpolniti naslednje pogoje: da so končale štiri razrede gim-
nazije ali meščanske šole in napravile malo maturo, da so stare najmanj sedemnajst let, da so lepega vedenja, da uživajo dober glas in imajo posluh za pelje. Izobrazba učiteljic se deli na splošno, strokovno in praktično. Med predmete splošne izobrazbe spada verouk, narodni jezik, narodna zgodovina in zemljepis, med strokovne predmete pa pouk o vzgoji, biologija, pouk o zdravilstvu, pouk o otroških vrtcih, ročno delo, risanje, petje, recitacije in telovadba. Pouk je v prostorih, ki jih stavi na razpolago ravnatelj učiteljišča. Poučujejo učitelji učiteljišča in ena učiteljica otroškega vrtca. Vse nadure se honorirajo. Izpiti se polagajo v času od 6. do 28. junija. Točni čas in umit nHrodi ravnatelj učiteljišča.
Jugoslavija na tujih velesejmih
Belgrad, 5. avgusta. AA. Sodelovanje države na spomladanskih tujih velesejmih je prineslo zadovoljive uspehe tako glede gospodarske propagande, turizma kakor tudi splošni propagandi za našo državo. Posebno je treba poudariti, da so naši paviljoni na vseh gospodarskih prireditvah privabili skoraj največje število ljudi. Tak primer je bil v Budimpešti, dalje v Milanu, v L i p s k e m in v Lyonu. Minister za trgovino in industrijo je odločil na povabilo držav, ki bodo letos priredile jesenske velesejme, da se bo teh gospodarskih prireditev udeležila tudi naša država zaradi pospeševanja medsebojne zamenjave blaga in zaradi gospodarskih koristi. Tako se bo naša država udele-
žila med drugim tudi jesenskih velesejmov na Dunaju in v Lipskem. Obstoji tudi verjetnost, da bo Jugoslavija zastopana še na letošnjem na novo odprtem jesenskem mednarodnem velesejmu v Varni. Razen proizvodov, ki prihajajo v poštev za dotične države, bodo prikazane tudi druge gospodarske možnosti in potrebe naše države, da bi se povečala medsebojna trgovina in gospodarski promet z državami, ki prihajajo v poštev. Takšne države so n. pr. Nemčija, Bolgarija, Turčija in Grčija. Obstoji možnost, da se bo naš trgovinski minister na povabilo vlad iz onih držav, ki bodo priredile velesejine, tudi osebno udeležil otvoritve naših paviljonov na velesejmih v tujini.
Z Bleda
Bled, 5. avgusta. Danes popoldne je prispel na Bled predsednik vlade Dragiša Cvetkovič s šefom kabineta Božom Anastasijevičem. Danes sta do-potovala na Bled tudi minister za telesno vzgojo naroda g. Pontlč in nemški konzul v Belgradu Neu-hausen. G. Cvetkovič sc je pripeljal z letalom do Ljubljane, na kar je odpotoval z avtomobilom na Gorenjsko. Popoldne je bil na Bledu v svoji vili »Podkoren«. Proti večeru je predsednika vlade ob:-skal zunanji minister Cincar Markovic. Pred.3ed.nik vlade ostane na Bledu več dni.	v
Nova uredba o rudnikih in topilnicah
Belgrad, 5. avgusta, m. Današnje »Službene novinec objavljajo uredbo ministra za gozdove in rudnike, po kateri rudniki in topilniška' podjetja ne morejo prenehati z delom brez,dovoljenja ministra za gozdove in rudnike, in po kateri lahko minister zh gozdove in rudnike, da bi preprečil prekinitev ali oviranje dela, postavi pri teh podjetjih prisilno upravo, in to bodisi na zahtevo solastnikov podjetja bodisi po svoji volji, kadar to zahtevajo javni interesi. Prisilna uprava izvaja vsa tehnična dela po določenih načrtih, katere je treba nujno predložiti v odobritev ministru za gozdove in rudnike. Vse stroške prisilne uprave odreja minister za gozdove in rudnike, nosi jih pa podjetje. Prisilna uprava lahko po predhodnem dovoljenju ministru za gozdove in rudnike zadolži podjetje do četrtine kapitala. Čez četrtino, a največ do polovice, po prehodnem pristanku lastnikov podjetja ali po predhodnem dovoljenju ministra za gozdove in rudnike. Z dnem, ko minister za gozdove in rudnike postavi prisilno upravo, prenehajo vse pravice, ki jih ima upravni odbor, odnosno registrirani zastopniki podjetja do uprave podjetja. Minister za gozdove in rudnike lahko po svojem preudarku premenja organe prisilne uprave. Nadzorstvo nad delom organov prisilne uprave bo izvajal minister za gozdove in rudnike po oddelku za vrhovno rudarsko nadzorstvo.
Belgrajske novice
Belgrad, 5. avgusta. A A. Ker še bo prometni minister mudil izven Belgrada, v njegovem kabinetu ne bo sprejemov za stranke. Kdaj bo minister 6pet sprejemal stranke, bo sporočeno pozneje
Belgrad, 5. avgusta, m. Z odlokom finančnega ministra se veljavnost pojasnila k št. 177 uvozne carinske tarife podaljša do konca 1940.
Belgrad, 5. avgusta, m. /, odlokom poštnega ministra se v čl. 8 telefonske tarife vnese naslednje dopolnilo: 1." Za točko 6 se doda 7. točka. ki se glasi: I. Za telefonske aparate z na-pravo za zbiranje denarja, se jilača letno predplačilo 100 din. 2. Telefonski naročniki, ki si morajo sami nabaviti in vzdrževati telefonski aparat s pripravo za pobiranje denarja, ne plačajo tega zneska.
Iz Francije
Zabavljačem
»
Narodni sporazum«
je v imenovanemu »neodvisnemu političnemu tedniku«, ki je pod vodstvom g. Drngutina Do-šena začel izhajati v Belgradu, in katerega prva številka nosi na prvi strani velike slike predsednika vlade g. Cvetkoviča in voditelja Hrvatov g. dr. Vladka Mačka, ki sla tvorca hrvatsko-srbskegn sporazuma. Nn čelu lista objavlja novi tednik članek »Bodočnost je naša«, kjer dokazuje zgodovinski pomen hrvat-sko-srbske sprave in zahteva, da naj postane to dejanje izhodišče vsega nadnljnega ^"njega snovanja v Jugoslaviji, ki pa mora biti dami jiovsem socinlna smer. to je »da se mora l>ri nas kapital kresati v interesu delovnega človeka,« List izdaja »skupina mladih hrvatskih in srbskih razumnikov in časnikarjev« in sicer v Belgradu ter ie to »prvi in edini tednik, natiskan v latinici, ki si je stavil nalogo da tudi v Belgradu zastopa interese banovine Hrvatske \er istočasno podpira vlado narodnega sporazuma.« Pojavlja se v času, tako piše list, ko je postalo najbolj potrebno, da «e pristopi k iskrenemu čiščenju v vseh vrstah, in ko je v usodnem trenutku naše zgodovine potrebno pomagati vladi narodnega sporuzuina, da plo-donosno stori svoje naloge.
Vemo, da so ljudje, ki nikoli z nobeno vlado niso zadovoljni, posebno če ne ustreza njihovemu političnemu okusu. V tem oziru sredo prijatelji mednarodnega framasonstva oziroma zapadne plu-tokracije roko v roki z občudovalci Sovjetske Rusije, ki jim je vzor socializacije zemlje, da bi naši kmetje, dozdaj gospodarji tega, kar so si s trudom pridobili, pridelali in pomnožili, hodili pod nadzorstvom državnih delovodij vsako jutro na roboto za pičlo dnevno mezdo; eno kravico in tri kure pa par zajčkov bi jim sovjetska jugoslovanska federativna država milostno pustila... Vsi ti torej pridno nergajo zoper sedanji režim, |>o-sebno ker je v njem zastopnik slovenskega naroda dr. Anion Korošec, ki kol odločen zagovornik krščanske ljudske demokracije ne more biti ljub ne oboževalcem denarja ne prijateljem boljševiške diktature
Prijatelji framasonstva hočejo preprečili nujno potrebne gospodurske in socialne reforme, ki bi pristrigle plutokrate. Simpatizerji sovjetskega režima pil bi radi našo vlado prikazali kot nesposobno. nemarno in brezbrižno za ljudske po-Irebe. Resnica pn je. da nns naša vlada ni samo obvarovala vojske z njenimi uničujočimi posledicami. ampak da tudi v sedanjih velikih gospodarskih težavah doliro vozi, tako da je v tem oziru položaj pri nas gotovo boljši kakor v katerikoli nevtralni državi v Evropi, kjer pomanjkanje na vseh poljih občutijo neprimerno bolj. kakor pri nas, kjer še vedno živimo človeka dostojno življenje. Nikjer š c niše p o v • š« I i na jirimer
plač uradnikom in uslužbencem, niti v najbogatejših državah Evrope ne, da ne govorimo o malih. Naša sedanja vlada je prva v času vojne, ki ima toliko urejen proračun, da je mogla dovoliti izredne osebne in družinske doklade vsemu potrebnemu uradništvu. državnim delavcem in upokojencem. Zvišanje, ki bo zahtevalo od države okoli 1000 milijonov din izdatkov, ni tako visoko, kakor si ga državni nameščenec z oziiom na naraščajočo draginjo želi, toda finančni minister nam je povedal, da moremo pričakovati nadaljnjega povišanja, ker zdaj so za državne dohodke najslabši meseci, kmalu pa se bo položaj izboljšal. In tako je na vseh področjih: vlada, v kateri jc naš voditelj dr. Korošec, si je vselej prizadevala za delovnega človeka in je v socialnem pogledu najnaprednejša, kar smo jih dozdaj imeli, tuko du si zlasti v vsakdanjem vojnem času ne moremo želeli boljše.
Zabavljanje je vsakdanje delo tistih, ki nam ne žele dobro in ki jim je zgolj na tem, da na-hujskajo tiste elemente, ki so dovolj nerazsodni, da morejo nasesti njihovemu demagoškemu početju. V prvi vrsti jim je seveda trn v peli dr. Anton Korošer, toda ogromna večina našega ljudstva ve. kaj ima v svojem voditelju, v čigar jio-šlenost in ljubezen do slovenskega ljudstva ter modro, zares državniško politiko neomejeno zaupa. Zato je ves trud pristašev raznih tujih sistemov, ki bi slovenski narod zopet zasužnili. jalov in tudi državni nameščenci ne bodo nasedli zabavljanju gotovega kroga ljudi, čigar nameni so prozorni.
Ena stranka — Proti framasonom — Proti Judom
Nevvjork, !i. avg. t. Radio Roma: Newyorški radio je v svojih poročilih v španščini objavil, da pripravljajo v Franciji preosnovo notranjepolitičnega življenja, in sicer na ta način, da bo ustanovljena — in edino dovoljena — samo ena stranka, ki ji bodo slali na čelu trije visoki častniki. Ameriški radio je dodal, da vodilni krogi v Franciji potemtakem pripravljajo neke vrste fašistično ustavo, ki bo odredila takojšen razpust vseh strank, ki se protivijo reformam maršala Petaina.
Ženeva, 5. avg, A A. DNB: »Journal des Dc-liats« se bavi s sklejioin francoske vlade o razpustu tajnih organizacij in z vplivom masonskih lož v Franciji. V zvezi s tem pravi list med drugim, da imajo masoni povsod zastopnike svojega tajinstvenega sveta in sicer tako v predsedstvu vlade, kakor tudi v ministrstvih in v ustavotvorni skupščini. V rokah imajo vso oblast, seveda samo za kulisami. Oni so si s svojimi protinacionalnimi in protiverskimi cilji podredili državo. Njihovo največje zmagoslavje v Franciji je bilo takrat, ko so i7. šol naredili središče brezboštva.
Ženeva, 5. avg. AA. DNB. Kakor poročajo iz Niče, je prišlo tam in v drugih krajih francoske Rivijere do protijudovskih demonstracij. Demon-strantje so na nekaterih judovskih trgovinah razbili izložbe. Do podobnih demonstracij je prišlo tudi v Lyonu.
Spopadi na Kamerunu in na Madagaskarju
Ženeva, 5. avgusta. A A. DNB: Kakor poročajo iz dobro obveščenih francoskih krogov v Vichyju o incidentih v Kamerunu in na Madagaskarju, o čemer je francoska vlada razpravljala na svoji zadnji seji, gre za razne angleške poskuse, da v francoskih teritorialnih vodah pri Madagaskarju izvedejo blokado. Francoske oblasti so bile zaradi tega prisiljene, te svoje teritorialne vode pri Madagaskarju razširiti na 20 milj. T. j. ukrep, ki je naperjen izključno proti Angležem.
Ženeva. 5. avgusta. S pristojnega francoskega mesta odločno zavračajo angleško propagando, ki se nanaša na franrosko Novo Kaledonijo. Z angleške strani so razširili v zvezi s t#>m vesti, da so poveljniki in prebivalstvo Nove Kaledonije izrazili svoje simpatije za angleško stvar. To trditev v Vichyjti odločno zanikajo ter pripominjajo, da je Nova Kaledonija po zemljepisni legi daleč od Francije in da zaradi angleške blokade, ki se je razširila tudi na časnikarska poročila, ni točnih obvestil, da pa je kljub temu vdanost guvernerja in prebivalstva Nove Kaledonije Franciji izven vsake"« dvomp
Po vseh bojiščih - boji v zraku
Nemška poročila
Vojna poročila
Berlin, 5. avgusta, AA. DNB. Vrhovna komanda državne oborožene sile objavlja: Včeraj je nemško vojno letalstvo vršilo izvidmške polete na morju od Hebridskih otokov do Kanala. Ponoči 4. avgusta so nemški bombniki napadli pristanišče Stenlo pri Liverpoolu, ki služi za uvoz petroleja. Ta napad je izzval mnogo požarov. Razen tega so nemški bombniki napadli položaje angleškega protiletalskega topništva pri Svanseaju.
Ponoči 4. avgusta je prišlo nekoliko angleških letal nad severno in zahodno Nemčijo. Dasi so ta angleška letala vrgla nekoliko več bomb, kakor pri zadnjih napadih, je bila škoda še manjša, kakor pri zadnjih napadih, in še to na nevojaških ciljih.
Berlin, 5. avgusta. AA. DNB: Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča:
Nemško vojno letalstvo je izvedlo včeraj ogledniške polete nad Anglijo, Škotsko in nad delom Severnega morja. Pri teh poletih je bila v prekopu sv. Jurija zahodno od Pambrooka zadeta trgovska ladja. V noči od 4. n? 5. avgust so naši bombniki napadli ladjedelnico Shirne, zaloge tekočega goriva in postojanke protiletalske artilje-rije pri Nordilinghillu, kakor tudi postojanke protiletalske artiljerije pri Timeshavenu.
Nocoj je nekaj angleških letal letelo nad zahodno Nemčijo in vrglo nekaj bomb. Razen neznatne škode, ki je bila prizadejana tudi po drugih mestih, je bilo zažgano tudi neko kmečko posestvo v okraju Borken, Pri tej priliki je bil ubit en civilist.
Hamburg ni porušen
New York, 5. avgusta. AA. DNB.: Dopisnik ameriških listov, ki so obiskali Hamburg, da bi se prepričali o lažnjivih angleških poročil o »poru-šenju Hamburga« in njegovega pristanišča, so soglasno potrdila, da niso videli niti sledi tega »rušenja«. Hamburško pristanišče in predor v njem sta popolnoma nepoškodovana. Slika na ulicah je v vsakem pogledu normalna. Pogled z zvonika cerkve Sv. Mihaela ne daje nikakor vtisa, da bi bil Hamburg pretvorjen v prah in pepel.
Hitler v Berlinu
Berlin, 5. avgusta, b Včeraj popoldne se je vrnil v Berlin nemški državni kancler Hitler. Z njim je prišel tudi nemški zunanji minister Rib-bentrop. Danes dopoldne pa je imel kancler več konferenc s svojimi najožjimi sodelavci v državnem kanclerstvu. Med drugim se je razgovarjal z maršalom Goringom, vrhovnim poveljnikom nemške vojske generalom Brauchitschem in zunanjim ministrom Ribbentropom. Zaenkrat ni znano, koliko časa bo kancler Hitler ostal v Berlinu,
Papež Pij XII francoskim duhovnikom
Papež Pij XII. je naslovil na francosko duhovščino poslanico. Povzemamo njene glavne misli:
Prošnjo, kJ ste nam jo poslali po brez-primerni nesreči, ki je zadela vašo domovino, in vaša želja, da bi vam poslali besedo tolažbe, odgovarja naši živi želji, da bi bil v tem trenutku, moji dragi sinovi in častiti bratje, sam med vami pa bi vam mogel povedati, kako globoko je pretresla naše očetovsko srce nesreča, ki je pogrcznila Francijo v žalost in tegobo.
Mi smo z vami, z duhovniki in verniki, žalostni zaradi vaše usode, tolaži nas pa, da smo v dnevih preizkušnje našli pri vas katoliškega duha Francije, ki je v srečnih dnevih katerikrat pozabila svoje najpleme-nitejše tradicije, ki je pa nesreča nikoli ni ubila, ampak jo še bolj približala Bogu, da je» izšla iz nje okrepljena, da bi se lahko posvetila svojemu velikemu duhovnemu in krščanskemu poslanstvu.
Ne dvomimo — pravi papež dalje — da bo izkušnja, katero vam jc Bog poslal, tvorila podlago za še večje prizadevanje, da se bo ves narod spet vzravnal in razvijal svoje bogate moči v prid krščanski družini narodov. V tem se bo pokazala prava veličina ljudstva, ki se zaveda svojega dostojanstva in vrednosti. Ravno nesreča je najboljša prilika, da se naše oči bolj odprejo večnim vrednotam in najdejo pota, ki nas vodijo k najvišjemu blagru. Poznamo velike duhovne sile Francije, ki so tako močne in tako mnogotere, da ne bodo šele čakale miru, da se lotijo dela in pokažejo svetu, da iina narod z večstoletnim izročilom v svoji veri in medsebojni vzajemnosti moč, da kljubuje nesreči in nadaljuje pot v bodočnost krščanske pravice.
Papež izraža nato svoje veselje, da so sc vsi škofje podali na svoja mesta oziroma so ostali na njih in da bo tudi vsa duhovščina zavzela svoja stara mesta, da kakor usmiljeni Samarijan v evangeliju pomaga ranjenim bratom.
Dano v Vatikanu 29. junija 1940 v drugem letu papeže vanja Pij a XIL
dena velika skupina vojaških motornih vozil, ki so bila zbrana južno od Vajira. Naknadno se doznavajo nove podrobnosti o borbah pri Dedelsiji, o katerih govorita službeni poročili vrhovno komande št. i>l in 55. Po teh poročilih je sovražnik pustil pred našimi položaji (M ubitih vojakov, med njimi 3 častnike. Naše čete so v angleški Somaliji uspešno napadle pristanišče Ceilo. lino naših letal, ki se je udeležilo tega napada, so ni vrnilo.
Sovražnik je napadel pristanišče Derno v Severni Afriki, škoda pa je bila prav neznatna.
Ena italijanska podmornica se ni vrnila domov.
A'ekje v Italiji, 5. avgusta. AA. Štefani: Poročilo št. 57 glavnega štaba oborožene sile se glasi:
V	Severni Afriki se je neka naša formacija bojnih i u lovskih letal srdito borila z mnogoštevilnim sovražnim letalstvom, ki je poskušalo bombardirati naše libijske čete na meji Cirenaike, čete,
I ki so bile v premikanju. V boju jo bilo sestreljenih deset sovražnih letal, od njih sedem vrste »Glou-cestem in trije vrste »Blenheinic. Razen tega je bilo še deset sovražnih letal poškodovanih in vžganih. Naši bombniki so sestrelili eno angleško lovsko letalo, vprav ko je učinkovito bombardiralo kraje v bližini Matruha. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča.
V	Vzhodni Afriki je bil napad sovražnih letal odbit na meji gornjega Sudana, ob Itudoljovem jezeru, pri čemer je pomagalo tudi tamkjašnje prebivalstvo. Oddelek naših letal je bombardiral pristanišče Berbere, kjer je bila zadeta ena ladja.
O priliki poleta sovražnih letal nad Massauo je bila prizadejana neznatna škoda v pristanišču. Ubite so bile štiri osebe, trideset pa je bilo ranjenih. Dve sovražni letali sta bili zbiti na tla, tretje pa verjetno tudi. Protiletalska obramba je sestrelila v Kassalu eno sovražno letalo.
Opazovalec »Štefani« o letalskih uspehih Italije
Nekje v Italiji, 5. avgusta. AA. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča: Italijanske letalske sile so na vsem področju cesarstva v zadnjih dneh povečale svojo delavnost ler spet dokazale svojo premoč nad sovražnikom. Izvedenih je bilo več ogled-niških poletov nad sovražnim ozemljem od angleškega Sudana do Adena. Pri tej priliki so oddelki italijanskih letal bombardirali pomembne vojaške objekte. Pri teh ogledniških poletih nad Sudanom, zlasti nad gornjim Sudanom so italijanski letalci odkrili nova letalska oporišča, ki jih je italijansko letalstvo napadlo in bombardiralo. Letališča so bila poškodovana.
Zažgana je ena lopa, uničenih pa večje število sovražnih letal, ki so bila v bližini te lope. Napad na železniško križišče pri Hai pomeni eno najpomembnejših letalskih operarij. Tu so bili bombardirani važni objekti na železniški progi, ki spaja ozemlje angleškega Sudana s sudanskimi pristanišči ob Rdečem morju. Uničene je bilo okoli 100 m železniške proge. Večji oddelki bombnikov so napadli tudi pristanišče Zeila. Težko sta poškodovani dve ladji in en remorker. Italijanska letala so prizadejala večjo škodo tudi na pristaniških napravah, na pomolu in skladiščih. Naši bombniki so večkrat zadeli razna skladišča ter zatem taborišče čet ter letališče. Pri tem napadu je oddelek sovražnih letal, ki so sestojali iz osmih lovskih aparatov in ki se je madil na križarjenju, stopil v boj z italijanskimi letali, toda ta lelala so bila prisiljena k umiku, čim se je vsul nanje z italijanskih aparatov ogenj. Potem ko so se sovražna lovska letala umaknila, je italijanska formacija nadaljevala z bombardiranjem z majhne višine. Bombardirala je zlasti letališče Umnik, na katerem je izbruhnil požar. Verjetno je, da je bilo na tem letališču tudi skladišče goriva. Zatem so italijanska letala izvedla napad tudi na druga skladišča ter naprave na letališču z očividnim uspehom.
Napadi na Malto
Nekje v Italiji, 5. avgusta. AA. Štefani: Posebni dopisnik agencije Slefani podaja podrobnosti o zadnjih ogledniških poletih nad otokom Malto. Ogled-niški polet je bil izveden dopoldne. Pri njem so sodelovali številni oddelki lovskih letal. Patrola, sestavljena iz treh angleških lovskih letal, se je potem, ko je zapazila italijansko formacijo, poskušala oddaljiti, da bi se izognila spopadu. Dvema angleškima letaloma, ki sta leteli 6000 m visoko, se je posrečilo uiti, tretje letalo pa je dohitelo italijanska letalska patrola. Pri spopadu ga je večkrat zadela in je letalo padlo na tla.
Italijanske težnje po Palestini
Rim, 5. avgusta, b. »II Regimo Fasista«, glasilo bivšega glavnega tajnika fašistične stranke piše, da je Italija postavila pravico na Jeruzalem. Fašistična Italija je pričela delati za osvoboditev Palestine, ker je to vprašanje, ki je še odprto, prizadejalo veliko skrbi katoliški Italiji.
Angleška poročila
Vojna poročila
Pri Svhipolu smo poškodovali več sovražnih štirimotornih letal. Na tovarno v Sachsbergen smo vrgli 8 ton eksplozivnih bomb. Naše bombe so napravile 30 zadetkov na petrolejsko rafinerijo, kjer se nahajajo velike zaloge petroleja, kerose-na, plina in težkih gorivnih olj.
London, 5. avgusta. AA, Reuter: Letalsko ministrstvo sporoča:
Naši bombniki so izvedli včeraj podnevi bombardiranje letališč v Franciji, Belgiji in Holandiji Letalci so z bombami zadeli lope in letališča z majhne višine. S strojnicami pa so streljali letala, ki so bila na tleh. Sovražna lovska letala so se ponekod upirala. Eno naše letalo se je izgubilo. Naša letala so tudi ponoči nadaljevala s sistematičnimi napadi na vojaške objekte v Nemčiji. Preteklo noč so osredotočili svoje napade na skladišča goriva v Emdenu, Hamburgu, Niesburgu in Salzbergenu. Prav tako so bombniki bombardirali tudi več nemških letališč. Zlasti v Hamburgu in Salzbergenu je bila povzročena škoda zelo velika. Eno naše letalo, ki se je vračalo po izpolnjeni nalogi, se je moralo spustiti.
Kairo, 5. avgusta. AA. Reuter: Poveljstvo britanskega letalstva poroča, da so sovražna letala izvedla napad na Mers Matruh. Lovska letala so se z njimi spoprijela.
San Sebastian, 5. avgusta, Havas: Iz Londona izvemo, da jc general Brooke, ki je bil namesto generala Ironsidea imenovan za vrhovnega poveljnika angleške kopne vojske, popolnoma zavrgel obrambni načrt svojega predhodnika. Načrt generala Brooka sestoji v glavnem v tem, da se iz tistih točk, kjer se pričakuje izkrcanje Nem-
cev, civilno prebivalstvo evakuira bolj v zaledje, da bi bile vse ceste proste za armado. En del prebivalstva naj se potem oboroži za gverilsko vojsko proti Nemcem, medtem ko bi angleška armada po nemškem zgledu Nemce iz centrov države napadla na tankih.
London, 5 avgusta, t. Vojno ministrstvo je danes objavilo naslednje uradno poročilo o dosedanjih angleških izgubah v Libiji v vojni z Italijo:
Od začetka vojne z Italijo je angleška vojska utrpela 20 mrtvih in pogrešanih in 10 ranjenih. Italijani so v tem času imeli 20 mrtvih, 20 ranjenih ter 808 ujetih. Toda te številke sc nanašajo samo na mrtve, ki so jih angleške čete pokopale, na ranjene, ki so jih angleške čete ujele, ne pa na ostale. Pri napadu na utrdbo Vapuzzo so Italijani utrpeli izgube v vojnem orodju, topovih, motornih vozilih in drugem vojnem blagu. Ranjenih je bilo precej. Veliko število vojakov je obležalo mrtvih na bojišču in še niso bili pokopani. Ujetniki pripovedujeo, da je v italijanskih bolnišnicah mnogo ranjencev.
Angleži o dosedanjem letalskem bo;u z Nemčijo
London, 5. avgusta, t. Letalsko ministrstvo je danes priobčilo nekaj uradnih podatkov o dosedanjem letalskem boju z Nemčijo. Uradno sporočilo pravi, da 60 angleška letala v zadnjem mesecu vrgla 33.431 ton bomb na nemško ozemlje, odnosno na ozemlje, ki ga je Nemčija zasedla. V istem času je nemšlai letalstvo vrglo 7000 ton na angleško ozemlje. Od dne 18. junija, ko je nemško letalstvo začelo napadati angleško ozemlje, je Nemčija v letalskih bojih izgubilo 307 letal, medtem ko znašajo angleške izgube 172 letal. Poročilo dodaja, da je angleška proizvodnja letal sedaj dosegla višek nemške proizvodnje.
Letalsko ministrstvo poroča nadalje: Pri letalskih bojih tekom včerajšnjega dne in noči so
I lili IMIiHIP'1™—1———
Roosevelt
Washington, 5. avgusta, t. Ne\vyorski radio objavlja, da je predsednik Roosevelt poslal zvezni konferenci zastopnikov vseh držav v Združenih državah Severne Amerike, ki so se zbrali, da proučujejo nekatera važna pravna vprašanja, naj imajo pravniki pred očmi, da jc treba dandanes podčrtati potrebo po enotnem postopku v vseh Združenih državah. Na tem zborovanju bodo pravniki sklenili nekatere predloge za vzajemno preganjanje vohunov, saboterjev in članov »pete kolone«. Roosevelt je v svoji poslanici med drugim dejal: >Dandanes moramo stali vsi budno na straži. v stanju moramo biti, da takoj nastopimo, vendar pa moramo ohraniti hladen razum in zdrave živce ter se ogibati surovim neumnostim, ki jih uganjajo člani organizacije >Vigilancc«. (Vigilance ali Vigilante so posebna tajna društva, ki so svojemu članstvu naložila dolžnost, da grešnike proti javni morali in interesom države najprej pismeno svarijo, nakar jih pa tudi telesno kaznujejo, če potrebno, tudi s kamenjanjem do smrti.) Roosevelt je dejal, da morajo Združene države v Severni Ameriki imeti pri rokah pravna sredstva, ki bodo zadostovala, da hilro in učinkovito ter po vsem ozemlju enako kaznujejo pojave, ki hi bili nevarni ameriški državi.
Letalec Lindbergh
Ustanovitelj nove ameriške politične stranke polkovnik L i n d h e r g h je imel včeraj govor, v katerem je med drugim rekel: Politiki rinejo Zružene države v vojno. Pravi interes ameriškega naroda je v tem, da se vzdrži slehernega dejanja, ki bi ga moglo potegniti v
angleška letala sestrelila 3 nemška letala. Na bojišču v Vzhodni Afriki je prišlo do velikih bojev v zraku. Pri eni priliki so bila angleška letala v boju s 50 nemškimi letali, 6 italijanskih letal je bilo sestreljenih.
Churchillova objava o nemškem napadu
London, 5. avgusta, t. Reuter. Predsedništvo vlade je danes dalo v objavo naslednje sporočilo: Ministrski predsednik želi, da se razglasi, da možnost nemškega poskusa, da bi se izkrcali v Angliji, še ni minula. Dejstvo, da v Nemčiji sedaj razširjajo govorice, da ne nameravajo napada na angleško otočje, naj se tolmači s podvojeno previdnostjo. Naše lastno občutje, da postajamo vsak dan močnejši, ter naša pripravljenost, naj nikogar ne zavedejo, da bi zmanjial svojo budnost in moralno pripravljenost na bodoče dogodke.
Sovjetsko mnen;e o trajan u vo;ne
Moskva, 5. avgusta, AA. Tass. »1 z v e s t j a« objavljajo uvodnik o poležaju v Evropi in o usodi velesil. List pravi med drugim:
Razmere, v katerih se nahaja Evropa, kjer imajo nekatere sile velike kolonijalne posesti, pa so vendar premagane, ustvarjajo tak položaj, ki grozi, da se bo vojna razširila in pretvorila v svetovno imperijalistično vojno. Te dni se je tretjič sestal vrhovni sovjet od začetka vojne, da čuje_ poročilo zunanjega komisarja Molotova. To porčilo vsebuje pregled mednarodnega položaja in vseh bistvenih važnih problemov, za katere gre. Glavni smoter sovjetske zunanje politike je, da ohrani mir in nevtralnost. To se je posrečilo do zadnjih štirih mesecev, ko je evropska vojna postala nenadoma brza in ofenzivna po dolgi pe-rijodi miru na zapadni fronti. Potek vojne je hitro spremenil sliko Evrope. Sovjetska zveza je ostala ob strani vojne, o kateri sedaj še nihče ne more reči, kdaj in kako se bo končala. Medtem pa vsi znaki kažejo, da bo v bližnji bodočnosti nova doba vojne ie ostrejša.
evropski spopad, s katerim Združene države nimajo nobene zveze. Če bi pa Združene države rade branile zahodno omiko in svobodo svetovne trgovine, jc rekel govornik, morajo upoštevati dejstvo, da se Evropa, nad katero sta do včeraj gospodarili Anglija in Francija, nahaja od jutri naprej pod vodstvom' Nemčije in Italije. Vlada Združenih držav lahko samo doseže sporazum s tema silama. Tako se bo obvarovala vojne in bo rešila mir na svetu.
General Pershing
Washington, 5. avgusta. AA. Reuter: Snoči je imel general Por sli ing. glavni poveljnik ameriške ekspedlcijske vojske v pretekli svetovni vojni, radijski govor, s katerim se je zavzemal za to, da naj bi Združene države dale Veliki Britaniji na razpolago 50 rušilcev, katere smatrajo za stare. Pcrshing je poudaril mnenje, da bi bilo neumno pošiljati armado v Evropo med to vojno. Toda potrebno je izkazati pomoč. Na koncu svojega govora se je 1'ershing zavzemal za to, da Združene države ostanejo izven sedanje vojne.
Mornariški minister Knox
Mornariški minister K n o x je prav tako govoril po radiu. Dejal je, da so Združene države pred nevarnimi odločitvanfi. Velikanska vojna v Evropi se razvija v bližini ameriške celine. Ko hi nastopil primerni čas, bi se totalitarne velesile mogle odločili, da pomislijo na osvojitev Amerike. V trenutku, ko Iti bila angleška vojna mornarica premagana, ali bi prišla v druge roke. hi Atlantski ocean ne predstavljal več ovire med Evropo in Ameriko.
Italijanska poročila
Vojna poročila
Nekje v Italiji, 5. avg. A A. Štefani javlja: službeno poročilo št. 56 vrhovne komande državne oborožene sile se glasi:
Eskadrile naših zračnih sil so v Vzhodni Afriki bombardirale Erkovit v Sudanu. Razen tega so izvršile napad na letališče Sumit in na Ilaifo, kjer je bil zažgan velik hangar. Razen tega so bile pri Haifi poškodovane velike železniške naprave. Tekom operacij, ki jih je opravilo naše letalstvo nad angleško kolonijo Kenijo, je bila z bombami napa-
4 značilne izjave v Ameriki o stališču do vojne v Evropi
\
Cjmp&cLaMtvo
Krediti Narodne banke
Združenje bank v Belgradu je objavilo v belgrajski »Politiki obširno razpravo o tem, ali se naj Narodna banka.podržavi ali ne. Iz. le razprave posnemamo naslednje ugotovitve:
Združenje ugotavlja, da drže 50% delnic banke v rokab številni varčevalci, državne ustanove ler ustanove socialnega zavarovanja in da ni go-\ora o legendi o 24 bogataših, ki imajo v rokah vso Narodno banko.
Glede kreditov zasebnemu gospodarstvu v eskontu in lombardu ugotavlja Združenje, da je bilo stanje odobrenih in izkoriščenih kreditov dne 90. junija naslednje (v milij. din):
odobreno izkoriščeno banovina Hrvatska 995 030
Slovenija ostala država
287 1.988
130 1.030
Še drugačno sliko pa dobimo, če mi /.računamo odstotek odobrenih in izkoriščanih kreditov.
Od skupnih odobrenih in izkoriščanih kreditov je odpadlo:
odobreno izkoriščeno
Hrvatska	30.4%	33.2%
Slovenija	8.8%	7.3%
ostala država	60.8%	57.5%
vsa država	100.0%	100.0%
Ta pregled nam kaže, da ima Slovenija v odstotkih manj izkoriščanih kreditov kot pa znašajo dejanŠko odobreni krediti, kar velja tudi za srbske kraje države, dočim ima področje banovine Hrvatske večji odstotek izkoriščanih kot odstotek pri odobrenih kreditih. Slovenija je odobrene kredite najmanj izkoriščala, ker so koristniki smatrali kredite Narodne banke za zadnjo rezervo, dočim so jih drugje zaradi razlike v tržni obre-slni meri smptrali za obratni kapital ter so jih obilno izkoriščali. Gotovo pa bolj odgovarja pojmu kredita Emisijske banke pojmovanje, ki je udomačeno pri nas kot v ostali državi.
0 železniški prevozni pogodbi in tovornem listu kot dokazni listini
Na podstavi pooblastila iz § 80 točka 10, finančnega zakona za leto 1939-40 je predpisal g. minister za jiromet novo Uredlio o prevozu potnikov, prtljage in blaga na železnicah (UPŽ). Ta uredba, ki prinaša važne spremembe v prevoznem pravu, je bila objavljena v Službenih novinah kraljevine Jugoslavije štev. (33-XX z dne 18. marca t. 1. Glasom določila v zaključnih odredbah VIII. dela nove uredbe stopi uredba v veljavo dne 1. oktobra 1040, katerega dne preneha veljali dosedanja železniška prometna uredba z dne 1. okt. 192,") in vsi drugi predpisi, ki niso v skladu z novo uredbo.
Nova uredba bo objavljena tudi v novi Osnovni tarifi jugoslovanskih drž. železnic, ki bo vsebovala dopolnilne odredbe in bo stopila istega dne v veljavo.
Železniško prevozno pravo urejata v naši kraljevini Mednarodna konvencija o prevozu potnikov in prtljage z dne 1. X. 1938 (M. K. P.) in Mednarodna konvencija o prevozu blaga (MKH) z dne 1. oktobra 1938. Že ime samo pove, da ti dve konvenciji vsebujeta zakonita določila o prevažanju v zamejstvo, medtem ko ureja točasno način lokalnega — tuzeniskega — prevažanja železniška prometna uredba z dne 1. X. 1925, ki ima zakonsko moč.
Še kratek čas nas loči od ueljavljenja novih določil prevoznega prava, zato moramo v tej zvezi poudariti, da je skrajni čas, da žl. uprava izda osnovno tarifo in sploh vse službene pripomočke, ki se bodo z uveljavljeujem nove uredbe spremenili. Upoštevajoč dejstvo, da je komercielna služba ena najtežjih panog žel. službe in da zahteva veliko študija z.a dobro in pravilno poslovanje, smo prepričani, da bosta dva meseca vsekakor prekratek rok, da hi se mogli v poStev prihajajoči zadostno seznaniti z uoviini predpisi.
V tem članku se hočemo baviti predvsem 7. žel. prevozno pogodbo U. P. Ž., katere predmet je prevažanje blaga od prodajne do namembne postaje, ali samo po železnici, ali pa tudi deloma po rednih avtomobilskih, plovbenih iu po zračnih progah. Upamo, da bomo na la način mnogo pripomogli k lažjemu in pravilnemu razumevanju novih predpisov.
l'revozno pogodbo skleneta na eni strani železnica, a na drugi stjani v tovornem listu kot odpošiljatelj označena oseba, firma ali pravna oseba (po čl. 63 UI'Z tudi javno oblastvo) ne glede na to ali je sklenila pogodbo na svoj račun ali na račun kakega drugega. Torej samo železnica in odpošiljatelj nastopata kot pogodbeni stranki, nikakor pa ne prejemnik. Ker pa pridobi prejemnik. to je oseba, kateri je železnica dolžna blago izročiti, od določenega trenutka gotove pravice iz prevozne pogodbe, je vladal svoječasno spor o vlogi prejemnika pri prevozni pogodbi. Zdaj pa so si vsi edini, da jo žel. prevozno pogodbo prištevati med pogodbo v korist tretje osebe — prejemnika.
Obliko sklenitve prevozne pogodbe uroja čl. 68 U. P. Z., ki je v tem pogledu skladen s čl. 8 M. K. H. Po teh določilih sta za sklenitev prevozne pogodbe potrebna dva formalna akta in sicer: predaja blaga in pravilno izpolnjenega tovornega lista železnici po odpošiljatelju ali njegovem pooblaščencu in prevzem obeh od železnice radi pre-važenja. Oba akta morata biti izvršena, sicer ni prevozna pogodba pravnoveljavno sklenjena. Četudi bi železnica kot pogodbena stranka pristala, da odpošiljatelj preda samo blago v prevažanje brez tovornega lista, bi v takem primeru ne bila prevozna pogodba pravnoveljavno sklenjena. Tak dogovor bi ne bil za nobeno stranko pravno obvezen, niti železnica, niti odpošiljatelj bi no mogla z uspehom uveljaviti katerihkoli zahtevkov.
Za sklenitev prevozne pogodbe tudi ne zadostuje vsaka predaja blaga in tov. lista, ampak se zahteva, da morata biti tov. list in blago predana v svrho prevažanja in tudi od železnice v ta namen prevzeta. Ni potrebno, da se predata blago in tovorni list istočasno, niti ni predpisano kaj mora odpošiljatelj najpreje železnici predati. Nuj--no potrebno .ie, da preda oba predmeta, kajti šele v tem trenutku, ko železnica prevzame blago in tov. list radi prevažanja, se smatra prevozna pogodba za sklenjeno: »čim jc predajna postaja prevzela v prevažanje blago s tovornim listom«.
Železnica mora prevzeti vse v tovornem listu navedene predmete in ne morda samo en del. Pri kosovnih pošiljkah je ta prevzem bolj enostaven kot pa pri vagonskih pošiljkah. Pri va-gonskih pošiljkah se ne more smatrati prevozna pogodba že za sklenjeno, ko je odpošiljatelj pošiljko naložil v vagon in predal tov. list železnici. Potrebno je, da železnica blago prevzame, kar se zgodi šele s simboličnim dejanjem, ko vagon za-livka, ali že naložene dele pošiljko prešteje, ali vagon nalistka itd. Posamezne pogodbe za nakladanje voz na industrijskih tirih imajo lahko specialna določila, ki se morajo v tej zvezi upoštevati.	. j . x t
Mimogrede naj še omenimo, da je železnica dolžna blago prevzeti v prevažanje in skleniti z odpošiljateljem prevzemno pogodim. Vendar predvidevata lako M. K. H. kot U. P. Ž. primere, v katerih se železnica oprošfa te dolžnosti. Čeprav bi bilo primerno o tem razpravljati v tej zvezi, se bomo raje bavili pod posebnim poglavjem.
Železniško prevozno pogodbo bi mogli potem takem označiti kot dvostransko na predpisani način sklenjeno pogodbo, ki jo skleneta železnica
in odpošiljatelj v korist prejemnika, po kateri se železnica obveže, da bo v prevažanje prevzeto blago prepeljala od predajne do namembne postaje v zakonito določenem roku in da bo blago v isti količini in v istem stanju kot ga je prevzela, izročila prejemniku, odpošiljatelj pa se obveže, da bo plačal prevozne stroške sam, ali pa namesto njega prejemnik. (Če prejemnik tov. lista ne iz.reši, je pravno obvezen plačati stroške odpošiljatelj.)
Prejem potrdi železnica s tem, da žigosa tov. list z datumom prevzema. Ako odpošiljatelj zahteva, se mora tov. list žigosati v njegovi prisotnosti.
Nepravilna bi bila razlaga, da se smatra prevozno pogodba za sklenjeno šele v trenutku, ko železnica žigosa tovorni list in duplikat. Železnica žigosa tov. list in njegov duplikat le v dokaz, da je bila prevozna pogodba sklenjena in s
tem obenem potrdi prevzem celotne pošiljko v prevažanje.
Tudi v onih primerili,- ko odpošiljatelj sam želi plačali prevozne pristojbine, so smatra, da je bila prevozna pogodba veljavno sklenjena že s prevzemom blaga in tov. lista, čeprav odpošiljale!! teh pristojbin v tem trenutku ni plačal. Tozadevna določila predvidevata za sklenitev prevozne pogodbe le gori navedena akta, ne pa tudi plačila pristojbin. Železnica je dolžna lov. list in njegov duplikat žigosati tudi ko odpošiljatelj izpolni plačilno obveznost.
Z dnevnim žigom predajne jiostaje žigosani tovorni list jma moč dokazne listine. Poleg lega je odpošiljatelju odnosno prejemniku in železnici skupna privatno pravna listina, na podlagi katere se je pogodba sklenila (pogodbena listina). Vse tri stranke imajo ludi izven spora pravico zahtevati prepis ali predložitev tovornega lista.
Odpošiljatelj ali prejemnik po vstojm v prevozno pogodbo s takim tovornim listom dokaže (do event. prolidokaza po železnici):
1.	da je bila prevozna pogodba sklenjena
2.	da se je sklenila z železnico prevozna pogodba onega dne, ki je naveden v dnevnem žigu predajne postaje;
3.	da je tvorilo vsebino prevozne pogodbe v tovornem listu napisano besedilo;
4.	dokaz o številu in vrsti tovornemu listu priloženih in tamkaj navedenih spremnih dokumentov (carinskih, davčnih, finančnih, policijskih in drugih upravnih oblaslev);
5.	da je železnici predal v prevažanje vse v tovornem listu navedeno blago, in sicer v dobrem stanju (ako ni drugače izrecno posvedočetio); in
ti. poleg tega v oni količini kot je bilo pri uradnem štetju ali tehtanju ugotovljeno.
Ker pa ima žigosanje le pravno dokazno moč, je prolidokaz. proli temu vedno mogoč. Tako tvori žigosani tov. list do protidokaza pravno domnevo, da je bila prevozna pogodba sklenjena, a nežigosani pravno domnevo, da pogodba ni bila sklenjena, kar stranka z drugimi dokaznimi sredstvi (pričami, listinami itd.) lahko ovrže. Islo velja za gori naštete primere. Dokazno breme zadene onega, ki osporava pravilnost podatkov v tov. listu.
Pri pošiljkah, ki jih je naložil odpošiljatelj, navedbe tovornega lista glede teže in števila komadov služijo kot dokaz, napram železnici le tedaj, ako je železnica težo in število komadov uradno ugotovila in to potrdila v tovornem listu.
V tem primeru tovorni list nima dokazne moči glede teže in števila komadov. Pač pa je odpošiljatelju dovoljeno z drugimi dokaznimi sredstvi doprinesti dokaz, da je predal železnici dejanski ono težo in število komadov v prevažanje kot je v tov. listu označeno.
Zveza trgovskih združenj ima občni zbor v četrtek, 15. avgusta ob 8 v Novem mestu. Pred-konferenca bo dne 14. avgusta ob 17.
Plačilni promet z Holandijo. V nedeljo se je vrnila iz Berlina naša trgovinska delegacija, ki je bila na pogajanjih z Nemčijo. Izmed ostalega je bil dosežen sporazum z Nemčijo glede starega plačilnega prometa z Holandijo Plačilo starih računov je po poročilih iz Belgrada regulirano na osnovi tečaja dinarja do goldinarja dne 9. maja. Tako se bodo morali stari računi plačati na bazi 29.19 din za holandski goldinar. Za bodočo trgo-tvino z Holandijo bo v Berlinu stvorjen poseben račun v nemških markah. Tečaj dinarja napram tej marki bo znašal 17.82 din za 1 nemško marko. Kakor nadalje poročajo iz Belgrada, bo novi plačilni sporazum stopil v veljavo dne 15. avgusta letos.
Reguliranje mletja pšenice. Belgrajski »Jugoslovanski kurir« piše, da bo v začetku tega tedna podpisana uredba o meljavi pšenice in bo tudi že prihodnji teden objavljena, tako nekako okoli 10. t. m.
Centrala za nakup kavčuka in gume, V Belgradu so imeli zastopniki industrije kavčuka in gume konferenco, na kateri je bilo sklenjeno osnovati posebno centralo za nakupovanje kavčuka in gume, ki bi jo potem razdeljevala interesentom. Verjetno je, da bo nekaj kavčuka dobila iz sovjetske zveze, o čemer pa bodo še razpravljali naši zastopniki z zastopniki ruskega trgovinskega odposlanstva.
Razprava o nameni socialnem zavarovanju. V
nedeljski »Politiki« se zavzema g. Radovan Matja-šič, glavni ravnatelj OUZD v Zagrebu, za to, da ostane delavsko zavarovanje edinstveno v vsej državi. G. Matjašič smatra, da bi se izvajanje starostnega in invalidskega zavarovanja ne smelo jioveriti krajevnim organom OUZD, ki sedaj že izvajajo bolniško zavarovanje. Na drugi strani pa se zavzema g. Matjašič za unlfikacijo vseh panog zavarovanja pri enem nosilcu.
Iz hrvatskih trgovinskih registrov. Pri tvrdki Montanika v Zagrebu je bil vpisan za člana ravnateljstva g. dr. Tomislav Tomljenovič. — Pri Med-murski petrolejski družbi v Selnici so bili izbrisani člani uprave: Pile Rudolf iz Belgrada, dr. Mihajlo Kritovac iz Zagreba, Macekovič Mate iz Ča-kovca, Alfred Atmann iz Zagreba, Franc Steyer z Dunaja ter ing. Svetoslav Lazič ter ing. Božič Ivan iz Belgrada, vpisani pa so bili: Maks Rosen-berg iz Lugana, Ivo Tomašič, Charles Jarosy, Ču-belič Ivan in ing. Jakob Kučan iz Zagreba. Družba je tudi prenesla svoj sedež iz Selnice v Zagreb.
Stanje Narodne banke
Plačilni promet s SSSR
Izkaz Narodne banke za 31. julij kaže naslednje glavne postavke (vse v milijonih din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 22. julij);
Aktiva: zlato v blagajnah 2.054.6 (+ 3.1), zlato v inozemstvu 231.1, skupna podlaga 2.285.67 (+ 3.1), devize izven podlage 512.6 (+ 83.4), kovani denar 286.15 (—43.3), posojila; menična 1.656.16 (—44.2), lombardna 198.9 (+ 19.65), skupna posojila 1.855.04 (—24.5), vrednostni papirji 412.6 (+9.9), eskont bonov drž. obrambe 4.091.0 (+ 55.0), razna aktiva 1.925.26 (—81,1).
Pasiva: bankovci v obtoku 2.179.2 (+ 175.7), drž. terjatve 24.5 (—72.24), žirovni računi 1.158.7 (—81.37), razni računi 757.7 (— 1 85), skupno obveznosti po vidu 1.940.9 (— 155.45), razna pasiva 343.6 (— 14.5).
Obtok bankovcev ter obveznosti po vidu 14.120.1 (+ 20.3), skupna podlaga po stvarni vrednosti 3.657.07 (+ 4.94), od tega samo zlato v blagajnah po stvarni vrednosti 3.287,3 (+ 4.94) milij. din, skupno kritje 25.89% (v prejšnjem izkazu" 25.90%), od tega samo z zlatom po stvarni vrednosti 23.28 (23.27)%.
Izkaz kaže znatno povečanje našega deviznega zaklada. Izposojila zasebnemu gospodarstvu so se zmanjšala, povečala pa državi. Zaradi potreb ulti-ma je narastel obtok bankovcev, zmanjšale pa so se naložbe na žirovnih lačunih zasebnikov in države.
Dopolnilo navodilom za plačilni promet z Grčijo
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je izdalo dopolnilna navodial o plačilnem prometu z Grčijo.
G. finančni minister je dne 27. julija uveljavil odlok, po katerem se ukinja njegov prejšnji odlok z dne 20. aprila 1940, s katerim 6e vpostavlja plačilni promet z Grčijo na osnovi svobodnih deviz. Nadalje je ukinil kontrolo uvoza blaga iz Grčije, uvedeno doe 7. septembra 1939 in pooblastil devizno ravnateljstvo, da da potrebna navodila za uveljav-ljenje novega plačilnega sporazuma z Grčijo.
Na osnovi tega odloka so bila izdana naslednja navodila;
1.	Za uvoz blaga iz Grčije po 20. juliju 1940 ni potrebno dovoljenje komiteja za uvoz, ker se od navedenega dne dalje kontrola uvoza ne nanaša na grško blago.
2.	Ob priliki plačila grškega blaga z nakupom bonov na drahme morajo domači uvozniik opraviti opravičilo z rednimi dokumenti v smislu čl. 3 deviznega pravilnika, odn. izročiti pooblaščenemu zavodu pismeno izjavo, če gre za plačilo naprej.
3.	iZa obojestranska plačila na neblagovni osnovi je določena možnost transfera po posebnem računu za fiannčne transakcije, ki bo voden pri obeh zainteresiranih emisijskih bankah. Po tem računu in na osnovi predhodno nabavljenega odobrenja deviznega ravnateljstva se bodo lahko vršili transferi zneska od prodaje in zakupne vsote nepremičnin, ki se nahajajo v eni od obeh držav, pa pripadajo državljanom druge države, zneska od likvidacije trgovskih obratov, ki 6e nahajajo v eni od obeh držav, pa pripadajo državljanom druge države, zneske od prodaje vredno6inih papirjev in kupona državnih posojil ene od obeh držav, ki pripadajo državljanom druge države, ki stanujejo v njej, za 6troške grških dijakov (ali jugoslovanskih nastanjenih v Grčiji), ki študirajo v Jugoslaviji, te stroške grških potnikov in turistov ( ali jugoslovanskih potnikov, nastanjenih v Grčiji), ki potujejo v Jugoslavijo, nadalje znesek po ostalih osnovah, v kolikor sta glede tega obe emisijski banki soglasni.
Po tem računu sc bo tudi plačeval del terjatev od izvoza v Grčijo do zaključno 21. aprila 1940, ki je bil prei plačevan po unu »A«.
Odnos med dinarjem in drahmo za opravljanje plačila po računu za finančne transfere znaša 250 drahem za 100 din. Ta odnos se lahko izpremeni po potrebi s skupnim sporazumom obeh emisijskih bank.
4 Izplačila do 300 din na račun oseb iz naše države se lahko vrše po računu za finančne transfere tudi brez predhodne odobritve finančnega ravnateljstva.
Devizno ravnateljstvo Narodne banke je v soboto izdelalo navodila za plačilni promet z Zvezo sovjetskih republik, Na\odila so naslednja :
Med kraljevino Jugoslavijo in Zvezo sovjetskih socialističnih republik je bil dne 11. maja dosežen sporazum o blagovnem prometu ia plačilih. V zvezi s tem je minister linanc dne 25. julija izdal naslednji odlok:
t. Devizno ravnateljstvo Narodne banke je pooblaščeno, da uvede v življenje sporazum o blagovnem prometu in plačilih med našo državo m SS.SK ter da izdaja potrebna navodila iu pojasnila zu njegovo porabo.
2. Glede kontrole uvoza iz SSSR se bo SSSR smatrala za neklirinško državo.
V svrho jiorube tega sporazuma se dajajo naslednja navodila:
1.	Vsa plačila iz blagovnega prometa med našo državo in SSSR se bodo opravljala s posredovanjem pooblaščenih zavodov po Narodni bunki naše države, pri kateri bo odprt račun na iiue GosudarStVene banke v Moskvi
2.	Vsi nakupi in prodaje blaga s SSSR se morajo zaključiti v ameriških dolarjih tako, da sc iz plačila domačim izvoznikom ter vplačila s strani domačih uvoznikov izvrše- v dinarjih na bazi borznega tečaja belgrajske borze na dan izplačila ali vplačila.
5. Po že navedenem odloku ministra financ se smatra SSSR za neklirinško državo in je zaradi tega za uvoz in izvoz kontroliranih predmetov potrebno predhodno pismeno j)o-oblastilo komiteja za uvoz, odn. komiteja za izvoz pri deviznem ravnateljstvu Narodne banke.
4.	Poleg plačil za blago se bodo na isti način plačali tudi vsi stroški c zvezi z blagovnim prometom med našo državo in SSSR in sicer na osnovi pooblastila deviznega ravnateljstva, v kolikor ni potrebnih dokumentov za opravičilo.
5.	Poročilo o izvršenih vplačilih uvoznikov bodo dostavljali pooblaščeni zavodi Narodni banki na obrazcih, ki jim bodo dani posebej v to svrho na razpolago.
Deteljno seme
Borze
Denar Ameriški dolar 55.-
Dne 5. avgusta 1940.
Jugoslavija uvozi vsako leto velike količine raznega semena iz inozemstva. Imamo pa seveda vse pogoje, da bi lahko skoro vse vrste semen pridelali doma. Med oninn redkimi, ki jih v normalnih razmerah ne uvažamo, temveč lahko celo izvažamo, je seme črne detelje in lucerne. To naše seme je v inozemstvu zelo cenjeno, ker da velike pridelke in ker so rast-liue odporne proti mrazu.
Največ se pri nas pridela lucerne v Vojvodini in Srbiji. Letos pu so povoduji uničile velike površine kulturnih rastlin in travnikov. Mnogim je začelo primanjkovali krme za živino, j>a so začeli kositi tudi na tistih parcelah, kjer so imeli posejano čisto črno deteljo in lu-cerno za pridelovanje semena. S tem so se še pomanjšale površine semenskih rastlin in bo zaradi tega tudi pridelek manjši kot prejšna leta. Pri nas se pa tudi pritožujejo, da je lu-cerna nastavila malo cvetov in da ne bo velik pridelek. Zato svetujemo našim kmetovalcem, ki imajo posejuno črno deteljo ali lucerno, naj pustijo dozoreti in pridelajo seme. Posebno tistim, ki imajo zadosti krme, se bo bolj splačalo pridelovan je semen kot sena. Tudi,' če bo slabše, kakovosti zaradi manjše čistoče, bo še vedno seme več odvrglo kot pa, če bi pridelali krmo. Zaradi manjšega pridelka Ik> gotovo cena primerno visoka, dočim krme nnjbrže ne bo primanjkovalo. Kakšno zanimanje je letos zu detelje, najbolj ka/e seme inkarnatke, ki sc že na debelo prodaja po din 24 do 25 za I kilogram Lansko leto je imelo deteljno seme visoko ceno, pa so se kljub temu vse zaloge s|)rnznilo in bo tudi to brezdvoma uplivalo na
letošnjo ceno.	|nž„ B.
*
Nov prokurist Narodne banke. Za prokurista Narodne banke je bil imenovan g Radivoj Para-nos, šef odseka za uvoz deviznega oddelka.
Nemška marka 14.70—14.90
Devizni promet na zagrebški borzi je znašal 3,672.025 din, na belgrajski borzi 3,712.000 din. V efektih je bilo prometa na belgrajski borzi 2,361.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji
London 1 funt.......171.14- 174.34
Ne\vyork 100 dolarjev .... 4425.00—4485.0(1
Ženeva 100 frankov..... 1008.06—1018.06
Ljubljana — svobodno tržišče
London 1 funt.......211.00- 214.86
Newyork 100 dolarjev..... 6480.00-5520.0G
Ženeva 100 frankov..... 1245.70-1255.70
Ljubljana — zasebni kliring
Berlin 1 marka....... 14.70— 14.9C
Belgrad — zasebni kliring:
Solun 100 drahem........ 42 denai
Sofija 100 din......... 90 blage
Curih. Ne\vyork 440, Pariz 9.60, Berlin 175.75 Madrid 40, London 17.45, Milan 22.20. Stockholn; 104.90. Helsingfors 9.00 Budimpešta 85.50. Belgrad 10, Sofija 5.00, Bukarešta 2.30, Carigrad 3.50, Atene 3.00, Buenos Aires 97.
Vrednostni papirji Vojna škoda;
v Ljubljani 438.00—442.00 v Zagrebu 439.00—440.00 v Belgradu 439.50—441.00
Ljubljana. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 96—98, agrarji 50—51, voj. škoda promptna 438—442, begluške obveznice 76—78, dalm. agrarji 70—71, 8% Blerovo posojilo 97—98, 1% Blervo posojilo93—94, 7% posojilo Drž. hip. banke 98—100, 7% stal), posojilo 93—95. — Delnice: Narodna banka 7.900—8.000, Trboveljska 300—305,. Kranjska industrijska družba 148 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% invest. posojilo 96 denar, vojna škoda promptna 439—440. begluške obveznice 78.50 blago, dalm. agrarji 67.50 blago, 6% šumske 'obveznice 71 blago. 4% severni agrarji 50.50 denar. 8% Blerovo posojilo 96 denar. 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 192 blago, Trboveljska 295—300 (300), Gut-inann 50 blago, Sladk. tov. Osijek 235—240 (240), Osj. livarna 165 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 98.25—98.50 (98.25), agrarji 52 denar, vojna škoda promptna 439.50—441. begluške obveznice 76.25—76.75, dalm. agrarji 69.25-69.75, 6% šumske obveznice 68.50—69.50 8% Blerovo posojilo 98 denar. 7% Blerovo posojilo 93 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar, 7% stab. j>oso-jilo 95 denar. — Delnice: Narodna banka 7.850 blago, Trboveljska 189—191 (drobni komadi).
2itni trg
Novi Sad. Vse je nespremenjeno. Promet je majhen.
Litija
Delo v tovarni so morali omejili, ker so pošle že skoraj vse zaloge bombaža. Novih zalog pa ni bilo mogoče še dobiti, čeprav se je naša tovarna trudila. Menda bodo zaloge še za kakšen mesec. Sedaj je delavstvo, okrog 250 po številu, razdeljeno tako, da dela prva partija tri tedne, med tem, ko druga partija ta čas počiva, in obratno. Nekateri so hoteli ta način dela preprečiti in so že pobirali jjodpise za protest. Toda zmagala je delavska razsodnost in delavci so pristali na ta način dela. Razume se, da je oblast jiravočasno prišla na pomoč s primernimi podporami: Borza dela je dala 50.000 din, tovarna pa 20.000 din. Od Borze prejemajo delavci od 180—440 din |xxlpore za tri tedne, od tovarne pa okrog 120 din. Vemo, da bi bilo lepše delati, toda ob izrednih razmerah moramo biti tudi s tetn zadovoljni.
^^ Vsak ne more v zdraviliSže
ali vsak moia paziti na zdravje
in doma piti vsaj mesec dni našo prirodno mineralno vodo,
ki je obenem tudi zdravilna za mnoge bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, razne katare in čiščenje krvi ter normalizira delovanje notran|ih žlez in živcev
ono z rdečimi srci!
kor prej v stolnico, iz stolnice v škofijsko pa-lat ■o. 1'olcg zastopnikov in članstva Prosvetne /ve/e, Slovenske dijaške zveze, Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov, kongregacij in drugih verskih organi/aci| ler socialnih ustanov je bilo videti tudi zastopnike Narodnega odbora Katoliške akcije, bogoslovre, župnike Ijublj a n s k i Ii fara, slolni kapitelj s prelatoma dr. Alešem in dr. Francem Ušeiiičiiikom, stolnim proštom in generalnim vikarjem preletom Nadruhoni, dekanom dr. Kimovcem. stolnim /upnikom dr. loma/em Klinar jem itd. Ves sprevod je krenil sko/i špalir številne množice v škofijsko palačo kjer so visokemu jubilantu izrekli čestitke redovniki, župniki ljubljanskih župnij in ostala duhovščina, zastopniki Prosvetne /veze. Fantovskih odsekov, /ve/e de-kl iškili krožkov. Narodnega odbora Katoliške akcije, Slovenske dijaške zveze, kongregacij, Krščanske ženske /ve/e in drugih. Ljubeznivo in prisrčno, kol /na naš priljubljeni vladiku, je sprejemal škof dr. Rož.man delegacije, se jim zahvaljeval /\ čestitke, se zanimal /a njihovo delo in uspehe ter jim vlival- novega jxi-guma in moči /u tiadaljno delo.
Zadnji del proslave je bil v nedeljo ob osmih zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Pred polno dvorano je L. Korošec deklamiral Gregorčičevo »Vrlemu možu«, sledil jn tehtno zasnovan govor >Kne/.oškof dr. Gregorij liož-man. apostol sv. Evharisti je.« Na zadnje je bil predvajan film »Evharistični kongres v Ljubljani«.
(sedaj škof. tajnik) Camplin, iz Dol. Lendave in g. UcKan Jeric iz luriliata. Prvi je seznanil dc-Kieta z zgouovino in topogralijo i rekmurja., drugi pa jim je podal naiaiis.no sliko o narodnem preoujenju preu svetovno vojno 111 po razsulu Avstrije. l'reuavanjem je sleua veuno živahen razgovor.
Kar je bilo čez dan prostega časa, so ga porabila uekleia za lo, ua so sle z domačini na polje in jim pomagala pri ilelu, ali pa so doma pri inlatiinican (bn je namreč vprav tas nilatve) podajale snopje v stroje.
Lepi so bili večeri v Bogojini. Kljub obilnem aelu na polju 111 pri mlaumicah se je v»ak veter najjoiiu druslveni dom z domačinu dekleti in ženami, da so poslušale zanimiva predavanja. Uovorile so gdč. Aiajda (med.) o prvi pomoti pri nezgodah; guc. Pinta tmed.) o higieni /ene; gdč. AntKa o nalogah dekleia iu zene v domati liioi; gdč. Natalka o [»ogledu dekleta na zakon; gdt. Ivanka (zadnji veter j>ri kresu) o Icpou slovenske zemlje iu o naši ljubezni do nje. Razgovori so se zategnili dolgo v noč. Posebno hvaležne so .bile dekleia in matere za dragocene nasvete, ki so jim jih dale medečinke. Klicale so jih celo k bolnikom na dom, da so preobvezovale rane ali svetovale, kaj ukrenili z bolniki.
V	nedeljo, 2S. julija so pele pri jutranji in dopoldanski božji slu/bi, duh. vodnelj j)a je imel cerkvena govora. Občudovali smo globoko |>oboz-nost prekmurskega ljudstva. Popoldne smo z zanimanjem poslušali prekmurske pele litanije, pri katerih je sodelovala vsa cerkev. Zvečer je bila v prosvetnem domu v nabito polni dvorani akademija. Vrstile so se deklamacije, petje, godba, recitacije; nazadnje so dekleta predvajale še kratko igrico »Materina srca«. Vse točke so na navzote občinstvo napravile tolik vtis, da se po končani igri kljub ]x>zni uri ljudje kar niso hoteli raziti. Vztrajali bi, če bi bilo treba, tudi do jutra. Posebno toplih aplavzov sta bili za petje iu godbo deležni gdč. Milena in Ema.
V	sredo, 31. julija je bil celodnevem izlet z avtobusom. Ogledali smo si vso Ooričko do Tro-inejnika, kjer so dekleta na meji med Itigoslavijo, Nemčijo in Madžarsko navdušeno zapela našo državno himno in okrog mejnika zaplesale kolo. Z Ooričke smo se skozi Grad (God. Lendavo) in Cankovo pripeljali do Ravenske in se ustavili v Radencih. Pred odhodom iz Radencev so dekleta zdraviliškim gostom zapele ob spremljevanju harmonike in kitare venček slovenskih pesmi. Vse zdravilišče je bilo pokonci. Gostje so bili vsi vzrado-ščeni nad lepim petjem in so dekleta pri odhodu navdušeno pozdravljali. Skozi Veržej in Beltince se je vsa družina že v mraku vrnila domov.
Prehitro je prišel konec. Slovo je bilo v četrtek zvečer na gričku pri Sv. Urbani. Pol Bogojine je bilo zbrane pri kresu, kjer se je predsednica Savice« gdč. Pinca Zupančičeva zahvalila Bogojan-čarjem za vso ljubezen, ki so jo izkazovali ljubljanskim deklelom skozi teden dni. Med petjem in godbo je bilo še več govorov. Govorili so med drugim domači g. župnik Hanko, predsednik društva g. Puczko in g. prof. Snoj. Večer je zaključil duh. voditelj »Savice« z molitvijo za našo slovensko zemljo in za našo skupno domovino Jugoslavijo.
Odhod iz Bogojine, ki je bil drugi d in, v petek jx)poldne, je bil naravnost triumfalen. Vsa dekleta so se zbrala še poslednjikrat v cerkvi h kratki zahvalni pobožnosti, nato pa v štiristopu veselo pojoč odkorakala skozi Bogojino proti Murski Soboti. Domače ljudstvo jih je s solzami v očeh pozdravljalo in se s težkim srcem poslavljalo od njih. Za jiot so založili dekleta z jabolki in okusnimi vrtankami, da so z lahkoto vztrajale do Ljubljane.
Tabor jc izredno lepo uspel. Vesele so ga bile dekleta, veseli pa tudi Bogojančarji. Za dobro organizacijo tabora zasluži pohvalo zlasti g Dr~aš ki se je neumorno trudil, da bi bila dekleta v njegovi domovini zadovoljna. »Savica* pa je s tem taborom jx>pisala enega najleiiših listov svoje zgodovine.	' "
— Bodoče matere morajo paziti, da se izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju, z uporabo naravne »Kranz-Josefove« grenke vode, »Prnnz-Joseforn« voda se hdtko zauživa in učinkuje že po kratkem času brez neprijetnih pojavov.
lleg. po inln. »oo. poi. ln a. idr. 8-or. 15.185. 25. V. 85.
Proslava 10 letnice škofovanja dr. Gregorija Rozmana
Škof dr. Gregorij Ražman in belgrajski nadškof dr. Ujčič v slovesnem sprevodu
i'ok> Joško Sume.
Čeprav se je škof dr. Gregorij Rozman upiral slovesni proslavi njegovega desetletnega jubileja, se je končno vendar moral ukloniti želji svoje duhovščine, mladine in drugih številnih prijateljev, ki so hoteli svojemu cerkvenemu knezu na posebno slovesen način dokazati svoje spoštovanje, ljubezen in vdanost.
godba. Sprevod je zaključila častna četa Fantovskih odsekov.
Pred stolnico so se med tem zbrale velike množice ljudstva. Med špnlirjcm množice je zavil sprevod na dvorišče škofijske palače, častna četa in železničarsku godba pa sla se pos t u vili nasproti južnemu vhodu stolnice.
Kmalu za tem je iz škofijske palače krenil sprevod s praporom Prosvetne /ve/e na čelu,v njem pn so bili člani prosvetnih in telovadnih organizacij, zastopniki in zastopnice ljubljanskih kongregaci j s prapori, Imgoslovci, duhovščina vseli ljubljanskih župnij, zastopniki redov, stolni kapitelj. nadškof dr. Ujčič iu jubilant škof dr. Gregorij Kožnimi. Članstvo Prosvetne zveze, kongregaci j. fantovskih in dekliških organizacij. Slovenske dijaške /veze, Krščanske ženske z veze je napolnilo jires-biterij, predstavniki verskih organizacij in oblasti pa so zasedli jirve klopi. Kmalu /u tem se je pojavil na prižnici slavnostni govornik belgrajski nadškof g dr. l:jčič, ki je cerkveni svečanosti primerno orisal lik škofa g. dr. Rozmanu ter dožnosti, pravice in naloge, ki jih cerkev nalaga svojim škofom.
Pontifikalna sv. maša
Ob asistenci stolnih kanonikov dr. Zupana in dr. žerjava je prev/.višeni g. škof dr. Gregorij Kožnimi daroval poiitifikalno sv. mašo. Poleg številnih osebnosti, zastopnikov verskih in prosvetnih organizacij je množica Ljubljančanov do zadnjega kotička napolnila stolnico Slovesnost je visoko dvignila Kimovčevu »Pastirska maša«, koral in ostale skladbe, ki jih je izvedel stolni pevski /bor ob spremljavi orkestra. V spomin na dva po Škofu dr. Ro/munu odlično pripravljena in sijajno uspela kongresa so vsi udeleženci skupno zapeli Cerinovo Mogočno se dvigni«. Z zahvalno pesmijo je bila cerkvena slovesnost končana.
Duhovščina in zastopniki društev
čestitajo
Po končani službi lx>/ji se je zopet uredil sprevod, ki je korakal, v istem raz|)oredu ka-
Visoko državno priznanje
V soboto, 3. avgustu ob jx>! ene popoldne je prevzvišeueniu gospodu škofu izrekel svojo čestitke za jubilej stolni kapitelj ljubljanski. V njegovem imenu mu je čestital stolni prost in generalni vikar, prelat g. Ignacij Nadrah. Nato so jirišli še zastopniki državnih in vojaških oblasti, in sicer , ban g. dr. Marko Natlačen, divizionar g. Dragošlav Stefanovič, katerima se jc pridružil še n uči škof belgrajski g. dr. Josip Ujčič. Vsi so 11111 izrekli svoje iskrene čestitke, združene z željo, »la bi prev/.višeni še dolgo tako uspešno vodil ljubljansko škofijo.
Prevzvišeni škof g. dr. Rozman je nato vse visoke goste povabil na slavnostno kosilo. Pri toastu se jc dvignil ban g. dr. Marko Natlačen, ki je g. jubilantu iskreno čestital, navajal velike zasluge, ki si jih je kot vladika ljubljanske škofije pridobil v desetih uspeha po I n i li letih delu pri njegovi skrbi, da bi slovenski narod ostal versko nepokvarjen ter da bi /. isto vnemo in ljubeznijo kot doslej služil Bogu in ostal neomajno vdan kralju in domovini. Posebno je povdaril prizadevanje in skrb škofa g. dr. Rožinana za novo Baragovo semenišče, ki naj bi leto za letom pošiljalo med narod nove idealne duhovnike. V znak priznanja za dosedanje škofovo delo za narod in državo mu je g ban dr. Marko Natlačen nato izročil visoko odlikovanje, red sv. Save I. stopnje, s katerim so ga blagovolili odlikovati kraljevi namestniki.
Za g. banom je spregovoril še nekdanji stanovski tovariš Prevzvišenega iz onih let, ko sta bila še oba profesorja na teološki fakulteti ljubljanske univerze, sedaj nadškof belgrajski g. dr. Ujčič. Za njim je povzel besedo najstarejši kanonik ljubljanskega kapitlja g. Sušnik, ki je bil že za treh škofov kanonik ljubljanskega kapitlju 4" let.
škof dr. Gregorij Rožman sc je vsem grn-tulantom zahvalil za čestitke z zagotovilom, da lxi tudi v naprej z božjo jx>močjo delal z vsemi silami v slavo božjo in za blagor zaupanega mu ljudstva.
Ljubljanska škofijska sinoda
Zavod sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano, kjer zboruje škofijska sinoda.
Sprevod skozi mesto
Proslava sama je bila določena za nedeljo, 4. avgusta. Točno ob devetih je izjired Akademskega doma krenil slavnostni sprevod po Miklošičevi ccsti čez triniostje pred stolnico. Na čelu sprevodu je bila zastava Prosvetne zveze. Na vsaki strani zastave sta korakali j>o dve dekleti v ziljski narodni noši. Tudi v naslednjih vrstah, kjer sta bili zastavi mestnega prosvetnega društva in trnovska zastava, so korakale Ziljanke. Sledilo so jim narodne noše z Viča, člani Rokodelskega doma, mladci, nato članice Dekliških krožkov, zastopnice in zn-stopniki Slovenske dijaške zveze v okusnih novih krojih, za njim pa je ponosno prikorakala četa Fantovskih odsekov, njej je sledila Krščanska ženska zveza v narodnih nošah, za njo je korakala in igrala žeiezničarska
Od zadnje škofijske sinode pod rajnim škofom dr. Antonom Bonaventuro Jegličem, ki jih je bil sklical tri, je preteklo že 16 let. Škof dr. Gregorij Rožman je sedaj sklical škofijsko sinodo, ki zboruje v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu in se je začela v ponedeljek, 5. avgusta. Sinoda bo, kakor pravi ljubljanski škofijski list, določbe dosedanjih sinod nekako poenotila, jih novemu kodeksu cerkvenega prava prilagodila ter dodala, kar zahtevajo nove časovne i,n krajevne razmere.
Na sinodo so po določilih cerkvenopravnega zakonika povabljeni: škofov generalni vikar, kanoniki sto.lne cerkve, rektor bogoslovnega semenišča, vsi dekani, zastopnik kapitja v Novem mestu, župniki mesta Ljubljane, po en župnik iz vsake deka-nije, po dva pa iz dekanij ljubljanska okolica, Kam-
nik, Kranj, Škofja Lcka in Radovljica, po en kaplan iz vsake dekanije, zastopnik teološke lakultete, dva zastopnika katehetov, stiški opat in po eden izmed predstojnikov vseh v škofiji nahajajočih se redov in končno referenti, ki jih določa škof.
Sinoda se bo končala v petek, dne 9. avgusta. Duhovniki ljubljanske škofije so v60 tvarino, ki se bo na sinodi obravnavala, proučili in jo v letih 1938-39 pretresali na mnogih konferencah ter poslali škofu svoje predloge. Ves ogromni materijal je pregledal in uredi g. univerzitetni profesor dr. Alojzij Odar. Na sinodi bo o tem obširna razprava in se bodo stavili praktični predlogi za končno beseddo navodil, ki bodo, ustrezajoče sedanjim razmeram, izpopolnili ali, kolikor potrebno, preuredili dušno pa6tirstvo.
Tabor katolikih akademičark v Prekmurju
Katoliške akademičarke, včlanjene v društvu Savici«, so si za letošnji tabor izbrale zeleno Prekmurje, in sicer prijazno Bogojino, ki je znana daleč preko Prekmurja po narodnem borcu g. dekanu Baši in po lepi Plečnikovi cerkvi z originalnim modernim stolpom.
Dne 26. julija popoldne se je v Mursko Soboto pripeljalo 27 akademičark s svojim duh. voditeljem prof. A. Snojem. Najlepše vreme in vesela slovenska pesem sta jih spremljale, ko so čez bujna in lepo obdelana polja korakale proli Bogojini. Prvo veselo presenečenje jih je čakalo v Tešanov-cih, kjer so jih Novakovi povabili na svoj dom in jim postregli s soljo in domačim rženim kruhom, s prekmursko kapljico in petanjsko slatino.
Narodne noše in članice dekliških krožkov v sprevodu
i'oto Joško Souuc.
V veselem razpoloženju so nalo nadaljevale pot in proti večeru dospele na svoj cilj. Bogojina, ki ne slovi po bogastvu, pač pa po dobrem, globoko vernem in narodno zavednem ljudstvu, jih je nad vse gostoljubno sprejela. Da bi dekleta imele več prilike seznaniti se z domačini, z njih govorico in njih navadami, niso imele skupnega bivališča, ampak so bile nastanjene po dve in dve v posameznih hišah. Bogojančarji so kar tekmovali, kje jim bodo dali udobnejše stanovanje. V hipu jc prisrčno prijateljstvo povezalo vesela ljubljanska dekleta in prijazno, gostoljubno bogojinsko prebivalstvo. To prijateljstvo se je stopnjevalo od dne do dne. Skozi ves teden je bila Bogojina pod vtisom tega tabora. Tiha .vas je čudovito oživela; vsi so se hoteli seznaniti z dekleti, ki so prišle iz Ljubljane. Kdo pa bi tudi ne vzljubil teli deklet, ki niso kazale prav nobenega ponosa zaradi svoje izobrazbe, ainpak so bile do vsakega prijazne in vljudne, posebno do mladine. Najlepši vtis je napravilo na domačine, da so imeli vsako jutro in vsak večer skupno pobožnost v cerkvi, pri kateri zlasti ni manjkalo ubranega petja.
Tabor je bil organiziran tako, da so bili vsako dopoldne izleti po bližnji okolici, popoldne pri cerkvi ali na gričku pri Sv. Urbanu predavanja za akademičarke, zvečer pa so akademičarke predavale v društvenem domu domačim dekletom in ženam. Akademičarkam sla predavala g. kaplan
»
novice.
Koledar
Torek. fi. avgusta: Gospodovo spremenjenje. Sikst It., papež.
Sreda. 7. avgusta: Kajetan, sp.; Donat, ni.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je v 79. letu življenja mirno v Gospodu zaspala ga. Marjeta J e r š c. Pogreli bo danes oh pol Šestih popoldne z Žal, kapelica sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu. Naj v miru počival Žalujočim naše iskreno sožaljel
Osebne novice
Dr, Rok Jesenlo 60 letnih
Kdo pač v Sevnici in v Posavju ne pozna odvetnika dr. Jesen ka? Danes ga vidiš, kako peš koraka po trgu, jutri ga vidiš. kako kolesari, pojutrišnjem ga vidiš na vlaku. Danes ga vidiš v pisarni, jutri na občini, pojutrišnjem na kaki seji, na sod-niji, v cerkvi, g™^™™™™^^—	Kdor pogleda nje-
gove bistre oči, kdor |jogleda njegovo naglo ho jo, n jegovo ved rast in svežost, ta bi mu ne prisod'1, da je dr. Jesenko dne 5. avgusta slavil jubilej šestdeselletnice. — Dr. Jesenko je iz Šmarja pri Jelšah. Srednješolsko izobrazbo si je nabiral v Celju in v Gradcu se poglabljal v pravne vede. 1'rakticiral je v Celovcu pri dr. Brejcu in zanimivo je jubilanta poslušati, ko pripoveduje v narodnostnih bojih na Koroškem. V svetovni vojni ga je usoda kmalu vrgla v rusko ujetništvo, kjer je nad pet let poslušal rusko govorico in je gledal tisti znani orjaški preokret ruskega življenja. Preko Moskve se je vračal v domovino in je nekaj časa delal v pisarni dr. Marka Natlačena. I.ela 1921 pa se je nastanil na Sevnici, in kronist, ki ho pisal zgodovino sevniškega trga, bi ne mogel mimo slavijenče-vega imena. Saj je njegovo delovanje veliko: v pisarni ljudem pomaga kot cerkveni ključar |>o-maga pri upravi cerkvenega premoženja, kot občinski odbornik skrbi za sevniško občino. Deluje tudi pri cestnem odboru in do lankega lela je bil predsednik Prosvetnega društva. 1'oda z vsem tem še vse njegovo delovanje ni izčrpano. In poleg vsega tega ,je še pravi slovenski krščanski družinski oče.
Oh šesldesetlelnici mu želimo zdravja, veliko sreče in uspehov. Bog ga še dolgo ohrani v sev-uiškem trgu I
—	Porok«. V nedeljo, 4. avgusta sta se poročila gdč. Vida S c k u I a , abiturijentka iz Ljubljane, ter f,. Viher Lavoslav, banovinski inžener. Čestitamo!
—	Poročila sla se v nedeljo na Brezjah gosp. Kregar Kranri, trgovski zastopnik iz ugledne Kre-garjeve družine v Štepanji vasi, in gdč. Mlinar Nani iz Škofje Loke. Poročil ju je pisatelj Janez Jalen. Mnogo sreče!
Napredovanje, Za pomožnega davkarja v 5 skupini sla napredovala g. Albin Brinovec v Kranju in c. Ignari| Ahlin pri davčni upravi Ljubi jana-mesto.
—	Iz vojaške službe. Upokojen je orožniški ka-»ietan I. razreda Vlad mir Marčič. Razrešeni so služIle rezervnega častnika na svojo prošnjo pehotni kapetan I. razt. Ivam Gorjan, veterinarski kapclan I. razreda Ivan Antonič in letalski podporočnik Josip
tjčaj JphGVAČe.?
»Slovenec-' od 20. VII. piše v uvodnem članku Obnova Francija.t, da je morala In tako bogata in rodovitna deteta ie v mirnem čuku uvažati za osem milijard živežu. Krivo da je temu nravstveno propadanje ljudstva in dii so zaradi tega ljudje rim dalje bolj zgubljati veselje za obdelovanje zemlje, ker sc jim je zahotelo lažjega in donosnejšega dela v velikem mestu, *Tako vidimopiše »tilovcncc kako kruto se maščujejo napake režimov, ki so sami podirali osnove zdravega narodovega življenja.*
rrav ta francoski zgled pa je bil mnogo let merodajen pri nas in še danes čutimo njegov vpliv. Toda polom, ki ga je prinesel Franciji ta sistem, tudi nam ne bo prihranjen, če se pravočasno ve spametujemo. Soj še kolonij nimamo, katerih je bila Francija tako bogata in je z njih pomočjo krila svcfj kulturni deficit.
Kak pomen naj ima torej :a naš narod in našo državo, da se tako pospešuje razvoj mest? — Cemu nadalje lista tekma med našimi mesti, katero bo razvilo več razkošja, katero bo nudilo svojim večkrat precej sebičnim meščanom več udobja? Ali bi ne bilo bolje, da bi se porabili oni. težki milijoni, ki jih daje država mestnim upravam na razpolago, :a to, da se uvede starostno zavarovanje našega kmečkega ljudstva in ga tako tesneje povežemo z zemljo in podeželjem?
Kak pomen ima lo za naše narodno blagostanje in zdravje, da se na tisoče in tisoče naših ljudi kisa in greni po mestih kot brezposelni, medtem ko naš krnel nima dovolj rok niti za najnujnejša dela?
Kak pomen naj ima za naš narod, da se s tako imenovanim prvim draginjskim razredom vabi v mesto lista naša inteligenca in polinleligenca, ki že sama prečeč sili n mesta, in to ne vedno iz idealnih razlogov? Nikakor ni namreč res, da je življenje za • nteligenta na deželi bolj poceni, ko pa v mestu. Samo *kruh< je navadno nekoliko cenejši, vse drugo pa dražje. — Ce pa kdo pravi, dn so izdatki za obleko in toaleto v mestih rečji. potem pa moramo zoj)ct vprašati: Kaj ima narod od tega. da se n. pr. tnili nekatere učiteljice in uradnice in soproge še-mijo in Učijo po najbolj kričeči pariški ali dunajski modi? — Nc. edino upravičeni višji draginjtki razred je le doklada za rišje število otrok, ki mora :anje državni nastavijenec skrbeli, ln nit drugega!
Ali ni ie skrajni čas, da svojo skrb in painjo posveti država podeželju, kjer leii vrelec narodove moči, potem An je ie več desetletij trosita drvar za
J...'- ..-I	/ -	*tt»rn/ln/y nfii? _ JJi V i
>1 l-tff t'l*'l »»»» OV, iti ,71 Ol/tuvu fiui	#1»vvv.	• »■ • •••
laku? Ko j pravilet
Jurkovič, dalje topniški kapetan I. razr. Božidar Križ m pehotni poročnik Gvido Pahor, potem topniški kapetan I. razr. Dragolin Kovač, sanitetni ka-petani I. razr dr. Avgusl Švajger, dr, Valter Tal-man in dr Josip Krauland, lekarniški kapetan I. r. Maks Konig, lekarniška poročnika Franc Vaupot in Emil Sajgncmartin ter pehotni podporočnik Jo«ip Tonhauser in inženeiski kapetan I. razr. Rikard Mihi. Z medaljo za vojaške zasluge je bil odlikovan pokojni narednik strojne stroke s kr. ladje »Ljubljana« Andrej Grishaber, Upokojen je pehotni tia-
recLnik-vodnik I. razr Franjo Delsč.
*
—	Vso gospode, ki se nameravajo udeležiti versko obnovitvenega tečaja za slovenske izohra-ženco v Kranju, pa prijav niso še poslali, Narodni odbor KA vljudno vabi, da prijave takoj pošljejo. Banovinski uradniki, ki se bodo tečaja udeležili, lahko prosijo /.a izreden dopust. Prošnje je Ireba vložiti na običajen način. Zaprošena je četrtinska vožnja za vse udeležence tečaja.
—	Nedeljske povratne karte. Notica v sobotnem »Slovencu« glede nedeljskih povratnih kart sloni na netočni informaciji. V resnici se glede teh kart ni nič spremenilo, tako da veljajo kakor do sedaj za odhod od 12 odnosno 11 v soboto do 24 v nedeljo, za povralek pa od 0 v nedeljo do 12 v ponedeljek. Novo je le to, da se na progah, ki imajo po voznem redu dnevno le en potniški vlak v vsaki smeri, more nastopiti od h od na vožnja z nedeljsko .povratno karlo s tem vlakom ne glede na čas odhoda.
—	Topniško-tehnični oddelek vojnega ministrstva sprejme gotovo število avtcmchan''kov. Prošnje je treba vložiti čimprej. Podrobnosti zvedo interesenti iz »Službenega vojnega lista« št. 29, z dne t. avgusta 1940, ki ga dobijo na vpogled na vojnih okrožjih oziroma na vseh orožniikih postajah,
velika dela dovršena, nas navaja, da vso grad-benost mehaniziramo. To vse tiče ludi jugovzhoda, ki je vedno stremel za tem, da si zagotovi za svoje potrebe z vsemi industrijskimi izdelki in raznimi pripomočki, V to svrho se je vedno obračal ua ihinaj, kateremu je dajal prednost, kajti Dunaj nudi najboljšo priliko, da vsakdo spozna vse ono, kar je izumila znanost in tehnika, jiredvsem na področju pomožnih gradbenih sredstev. Prijave za obisk Dunajskega jesenskega veiesejma 1010 pošljite takoj na naslov: Častni zastopnik Dunajskega veiesejma za dravsko in hrvatsko banovino dir. Josip Kulhanek, Zagreb, llica 9, telet. 24-307.
— Začetek šolskega leta 1910-41 in pogoji za sprejem v enoletno gozdarsko šolo v Mariboru.
Šolsko leto 1940-41 drž. nižje gozdarske šole v Mariboru se prične dne 1. oktobra. Sprejemali se bodo gojenci v enoletno šolo. Pouk v šoli bo trajal 10 mesecev, in sicer od l. oktobra 1940 do 31. julija 1011. Za sprejem v to šolo se zahteva z dobrim uspehom dovršena ljudska šola.. Vsak prosilec, ki nima višje izobrazbe kakor ljudskošolsko, bo motal s sprejemnim izpitom dokazati, da ima zadostno znanje v osnovnih šolskih vedah. V enoletno šolo se bodo sprejemali predvsem sinovi malih, srednjih in velikih gozdnih posestnikov, ki ostanejo doma kot gospodarji, potem tisti kandidati, ki imajo že nekaj gozdarske prakse, in slednjič ostali, ki imajo veselje do gozdarske stroke. kandidati, stari pod 18 in nad 24 let, se bodo sprejemali le izjemoma. Šola je združena z internatom. Oskrbnina za internat znaša mesečno 500 din. Pridnim in siromašnim prosilcem se bodo dovolila po možnosti do polovice prosta mesta, loda šele v drugem polletju šolskega leta. Prošnje je vložiti najkasneje do 31. avgusta 1940 pri ravnateljstvu šole, ki daje potrebna pojasnila. Prošnja se kolkuje z banovinskim kolkom za 10 din in se ji priloži banovinski kolek za 20 din za odgovor. Priloge, kolikor niso bile od oblastev že prej kolkovane, se kolkujejo z banovinskim kolkom pa 4 din. Pravilno kolkovanim, lastnoročno pisanim prošnjam je priložiti: krstni list, domovnico, zadnje šolsko spričevalo, odnosno odpustnico; zdravniško spričevalo, z izreCno navedbo, da je prosilec telesno in duševno popolnoma zdrav za bodoča naporno gozdarsko službo in ne le za goz-
ŽALNI VENCI
LEPI IN POCENI NASPROTI „UNI()N\" FRANČIŠKANSKA 3
ROŽA
—	Socialni tečaji Zveze združenih delavcev.
Slovensko katoliško delavstvo se čim dalje bolj zgrinja okrog Zveze združenih delavcev. Znamenje je lo, da ta organizacija uživa zaupanje delavstva in da si je s svojim delom za njegove koristi to zaupanje tudi zaslužila. Z rastočim razmahom organizacije, ki svoje organizacijske niti dosledno po načrtu razpreza preko vse Slovenije, pa raste tudi potreba pravilne stanovske naobrazbe včlanjenega delavstva. Le dobrt/ poučeno delavstvo, ki se svojih pravic zaveda, bo moglo prav kljubovali vsem nasprotnim gibanjem in delavstvo voditi v lepšo bodočnost. Zalo je Zveza združenih delavcev začela organizirati po posameznih dekanijah posebne socialne tečaje. Prvi tak teta] bo za dekanijo Kamnik dne 11. avgusta v Grobljah. Dnevni red tega tečaja je naslednji: 1. Ob 7. sveta maša 2. Ob 8. začetek tečaja: a) Slovenska katoliška delavska organizacija (predava Langus Jože), b) Socialna zakonodaja in položaj slovenskega delavstva (predava Peter Lombardo). c) Zveza združenih de.lavcev na delu za zmago gesla: Bog, stan, narod (predava Pirih Milko). — Med posameznimi predavanji razgovor o prilikah delavstva kamniške dekanije z ozirom na podane referate. — Drugi dekanijski tečaj prireja Zveza združenih delavcev dne 18. avgusta za dekanijo Ribnica v dvorani Prosvetnega društva v liibnici. Tečaj bo celodneven z naslednjim dnevnim rodom: 1. Ob 9.: Delavčeva zapisana pravica (predava Peter Lombardo). 2. Ob 10.: Delavske socialne ustanove (predava Hafner Andrej). 3. Ob 15.: Socialna pravičnost — pogoj narodne zavednosti (predava dr. Ciril Žebol). 4. Ob 16.: Moč združenih delavcev (predava Pirih Milko). — Za zaključek bo film o razvoju in o delu organizacije Zveze združenih delavcev. — Katoliškemu delavstvu iz kamniške in ribniške dekanije udeležbo na teh socialnih tečajih priporoča čas sam. Delavci.sami morajo na delo za svoje koristi. Treba je, rla se zato poučijo, kako naj lo delo uspešno začno in vztrajno nadaljujejo zase in za svoj stan.
—	Odprava pisem za Severno in Srednjo Ameriko. Občinstvo, ki oddaja pošiljke za Severno in Srednjo Ameriko, opozarjamo na ugodno odpravo pisem in dopisnic z letali družbe »Pa.n American Airways«. ki vzdržujejo trikrat na teden zvezo med Lizbono in New Yorkom. Prevoz traja 3 do 4 dni. Dopolnilna pristojbina za zračni prevoz znaša za vsakih 10 gramov teže za Združene države Severne Amerike 17 dinarjev, za Kanado 18 dinarjev. Za oslale dežele in otoke v Srednji Ameriki stranke lahko izvedo za pristojbine pri vsaki pošti. Rednim potocn se odpravljajo pošiljke za Ameriko preko Sibirije in Japonske ter traja prevoz do 6 tednov.
—	Tovariše maturante klasične gimnazije v Mariboru iz leta 1925. naprošam, da bi se javili na moj naslov in mi sporočili, ali in kako naj proslavimo letos svojo 15-letnico mature. — Satler Fran, odv. pri Sv. Lenartu v Slov. goricah.
—	Na III. drž. realni gimnaziji v Ljubljani bodo razredni popravni izpiti 24., 26. in 27. avgusta 1910, in sicer za redne učence in za privatiste. Prošnjo za pripustitev k izpitu je prinesti 9 seboj in jo pred samim izpitom izročili razredniku. Privatisli pa morajo poleg tega pred izpitom še plačati v ravnateljevi pisarni 10 ozir, 20 din za šolski fond. Vsem prošnjam jc ludi priložiti šolsko letno izpričevalo. — Popravni nižji iečajni izpiti bodo dne 28. avgusta, letos jih smejo izjemoma delati ludi tisti učenci, ki so v juniju padli iz dveh predmetov. — Popravni višji tečajni izpiti bodo 28. tn 29. avgusta, prvi dan pismeni, drugi dan ustni. — Sprejemni izpiti bodo tudi letos izjemoma v avgustu, in siccr «.a tiste učence, ki so v juniju letos padli, pa tudi za tiste, ki zaradi bolezni v juniju nico mogli priti k izpitu. Ti zadnj morajo seveda z zdravniškim izpričevalom to dokazati Sicer pa morajo vsi vložiti prošnje za izpit dne 29 avgusta, iz^jit sam bo pa dne 30. avgusta 1910 Prošnjo je kolkovati z 10 din in priložiti /ojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. Kaka druga izpričevala so nepolrebna. Podrobna navodila o vpriso<vanju bomo objavili do časa. — Ravnateljstvo.
—	Pot popije, ga naredi neškodljivega in ubi je njegov duh edino Gregoričev »Borosan«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregor I?, Ljubljana. Prešernova lilira,
—	Gradbeni stroji in gradbeni material na jesenskem dunajskem velesejmu I!) 10. Celokupni gradbeni podjetnosti, ki Stoje med eminenlne faktorje narodnega gospodarstva, se bo nudila tudi na letošnjem jesenskem dunajskem velesejmu (od 1. do 8. septembra), obilica sodobnih strojev, na-prav, od katerih bo večina prikazanih v obratu na prostoiu tehničnega oddelku veiesejma. Uporaba strojev in mehaničnih pomožnih sredstev za gradnjo postaja vse bolj in bolj nenadomestljiva. Veliki obseg gradbenega programa, katerega je trelm oliv'nHfltit stalno nnmnnjknnjp strnknvnprcn
osebja, a končno tudi čas, v kalcrcm morajo biti
darsko šolo; izjavo staršev odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati vse stroške šolanja. — Ravnateljstvo drž. nižje gozdarske šole v Mariboru.
—	L)u bosle stalno zdravi, |e potrebno oa redno pijeie Radensico, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrun: zdravje in mladostno svežost.
—	Po vsej državi je ponujal angleško blago. Mali kazenski senat ljubljanskega okrožnega sodišča je obsodil trgovskega potnika F. K. na 1 leto in 3 mesece robije zaradi zločina obrtne goljufije. V Zagrebu je poslovala dalj časa do lanske jeseni »Angloscotish agency«, ki je zastopala neko tekstilno tovarno iz Londona. Pri tej agenturi je bil nameščen tudi potnik F. K., ki je sprva zaslužil prav čedne mesečnj provizije in je imel sploh dobre dohodke. Ob izbruhu vojne med Anglijo in Nemčijo je zagrebška tvrdka lansko jesen likvidirala in uslužbence odpustila. Trgovski potnik K. je bil vržen na cesto. Da bi se še z lahkoto preživljal, je ponaredil tvrdkino štampiljko, si preskrbel naročilne liste in tudi pravilno sestavljeno, od tvrdke podpisano pooblastilo, da je upravičen inkasirati pri naročilih primerne akontacije. Tako opremljen je krenil na potovanja. Prepotoval je vsa velika mesta in važnejše kraje v naši državi, posebno tudi po Sloveniji. Povsod je kot londonske tvrdke ponujal fino angleško blago po prav zmernih cenah. Dobivjl je naročila od krojaških mojstrov, raznih trgovcev in tudi od privatnikov. Vsem naročnikom je pripovedoval, da kmalu pride naročeno blago. Na ta način je K. posloval dobre 4 mesece, do sredi aprila letos, ko so ga prijeli v Ljubljani. Trgovski potnik je 56 strank opeharil za okoli 25.000 din, kajti stranke so se obrisale za blago, ko so doznale, da so bile vse kupčije sploh fingirane. K. je dalje opeharil 3 sobarice za večje zneske. Pred sodniki je K. priznal svoje manipulacije, računal pa je, da ga bodo sodniki milostno sodili. Proti sodbi je K. prijavil priziv zaradi previsoke kazni.
pO dbižavi
*	Stibofiški tramvajski sprevodniki proti spre-vodnicam. Nameščenci električne centrale v Subo-tici so poslali upravi spomenico, v kateri zahtevajo povišanje plač in pa ureditev vseh delavskih vprašanj. Ker so nameščenci organizirani v Jugo-rasu, so poslali spomenico po svoji organizaciji. Poleg povišanja plač so nameščenci zahtevali, da se. odpuste iz službe tudi vse sprevodnice in cla se namesto njih sprejmejo moški. Tramvaj v Su-botici je začel nameščati kot sprevodnike žene, ker je bilo nekaj sprevodnikov poklicanih na orožne vaje in se je v prometu začel pojavljati zastoj. Proti zaposlenju žen-sprevodnic se je pojavila močna struja med ostalimi nameščenci, posebno zato, ker ženske cenejo delajo in tako sprevodniki niso mogli v smislu kolektivne pogodbe delati tedensko 48 ur, marveč so delali manj in tudi manj zaslužili, Zato so sprevodniki zahtevali, da se sprevodnice odpuste. Preteklo nedeljo pa je prišlo do sporazuma med zastopniki delav--cev in ravnateljstvom. Tn sporazum določa, da bodo vse sprevodnice odpuščene iz službe v najkrajšem času. Dalje bodo sprejeti nazaj v službo štirje sprevodniki, ki so bili odpuščeni. Končno je zagotovljeno, da bodo sprevodniki delali tedensko najmanj 48 ur. Kar se tiče povišanja plač, bo to vprašanje rešeno v teku osmih dni '
*	Redek jubilej mujezina. Mujezin Mehada Te-lalagič v Sarajevu je te dni praznoval 80-letnico, odkar je mujezin Stari slavl|encc šteje 97 let in je svojo službo nastopil že s sedemnajstimi leti. V svoji mladosti je bil med muslimani daleč naokrog znan zaradi prikupljivega in polnodonečega glasu.
*	Avtobus zavozil v prometnega stražnika. V Zagrebu se je na križišču dveh cest zgodila nesreča, pri kateri se je ponesrečil prometni stražnik Adar Kalauzovič. Vanj je zavozil avtobus, čigar šofer je prepozno zapazil stražnika in ni mogel več zavoziti v stran. Ponesrečeni stražnik je hudo ranjen po glavi. Prepeljali so ga na kirurško kliniko, kjer so mu takoj nudili pomoč in ga obdržali na zdravljenju.
*	Štirje možje proti eni deklici. Božo Miletič, odvetniški uradnik v Kosovski Mitrovici, je pred nedavnim časom kupil v bližini svoje rojstne vasi zemljišče po katerem teče potoček, ki napaja s svojo vodo vodnjak Prejšnji lastniki tega zemljišča, bratje Gjorgjevič, ki so bili prisiljeni prodati zemljišče, k er so bili v denarnem oziru na slabih nogah, smso nog.: prcoO.cti te izgube ioi so sklenili, da se bodo maščevali nad Miletičevo družino. Zalezovali
Ljubliana, 6 avgusta
Radio Ljubljana
Torek, 6. avgusta: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Plesni zvoki (pl.)
-	12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac, ura: Naše planine v bajki, v pripovedkah in pesmih (recitacije in petje) — 19.40 Objave — 20 Gospodarski pregled (g. Potočnik) — 20.10 Voditelj in masa (g. prol. Hrovat) — 20.30 Koncert Radijskega orkestra, vmes poje narodne pesmi g. Tone Pelrovčič — 22 Napove.il, poročila — 22.15 Šramll ln citre (plošče) Konec ob 23.
Drugi programi
Torek, 6. avgusta: Belgrad; 19.40 Zbor. — Zagreb: 20.30 Klavir. — Bratislava: 20.15 Zab. konc.
—	Praga-Brno: 19.25 Pisan spored. — Sofija: 20.30 Violina. — Beromiinster: 19.40 Ork. konc. — Budimpešta: 2210 Ork. konc. — Stockholm-Hoerby: 20 Operna gl. — Rim-Florenca-Turin: 21.15 Simf. konc. — Sottens; 20.25 Posford-Griinova opereta • Balalajka«.
Belgrajska kratkovalovna postaja: YUA, YUB (49.18 m) 19.40 Poročila v slovenščini — YUF, YUG (19.69 m) 1.55 Oddaja za Južno Ameriko — 3.00 Oddaja za Sev. Ameriko.
Sestanki
Dekliški krožek Ljubljana-mesto, Vabimo vse članice, da se zanesljivo udeleže važnega sestanka danes ob 20 v Bernardovi sobi. Razgovor glede izleta v Iški Vintgar.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa cesta G; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta.
so Miletiča, pa ga niso mogli dobiti pred oči. Ko se je pred par dnevi Miletičeva sestra Vidcsava z vrčem podala po v^do, jo je ustavil Krsta Gjorgjevič, oborožen s puško, in ji prepovedal iti po vodo, Vi-dosava se ni ozirala na to prepoved. Krsta je nato ustrelil ici deklico hudo ranil. Vsa oblita s krvjo je hotela Vidosava bežati, pa so 6e nenadoma pojavili izza grma trije bratje zločinca. Tudi ti trije so bili oboroženi s puškami Ustrelili so petkrat na Vido-savo, ki se ie nezavestna zgrudila na tla. Pozno zvečer so jo prepel|ali v Kosovsko Mitrovica v bolnišnico, pa ni nobenega upanja, da bi oetala pri življenju.
*	Roparski umor zaradi 80 dinarjev. V vasi Kom-pateri pri Bjelovarju je roparska tolpa, sestoječa iz šestih oboroženih mož, vdrla ponoči v spalnico zakonske dvojice Cepinski. Mija Cepinskega so roparji pobili tia Ua in ga skušali z vrvjo zadaviti. Ko se jim to ni posrečilo, ker se je Cepinski krepko branil, so ga potolkli do nezavesti. Ko se je Cepinski spet zavedel, je našel svojo ženo Kalo mrtvo v poislelji. Nesrečno ženo so roparji zadavili z vrvjjo. Vse omare, piedali in zaboji so bili vlomljeni, toda roparji so našli samo 80 dinarjev,, ker pri hiši ni bilo več denarja. Orožniki zasledujejo roparje.
*	Granata iz svetovne vojne razmesarila otroka. V vasi Rogoznic pri Šibcniku sc je zgodila strašna nesreča. Morje je vrglo na obrežje avstrijsko granato iz svetovne vojne Granato so našli otroci in sc igrali z njo. Naenkrat pa je granata eksplodirala in raztrgala trinajstletnega Antona Lovriča, njegov tovariš pa je k sreči odnesel le lažje poškodbe.
Darujte za Jegličev akademski dom!
*	Boj za zapuščino dr. Ante Radiča. Mlajši brat pokojnega hrvatskega ideologa dr. Ante Radiča Tomo Radič se je začel potegovati za zapuščino. /.glasil se je pri nekem nolarju in zahteval okrog deset milijonov dinarjev kot svoj delež na dohodkih od avtorskih pravic za vsa Radičeva dela, katera je izdala »Seljačka sloga«. Predsednik »Seljačke sloge« Herceg. je izjavil, da založnica ni zaslužila prav nobenega dinarja pri knjigah, ker jih je izdala po zelo nizkih cenah, na drugi strani pa je bilo sklenjeno, da se morebitni dobiček porabi za širjenje pismenosti. Dr. Ante Radič je pred svojo smrtjo prepustil svojemu bratu Stjepa-nu Radiču vse avtorske pravice za svoje spise, da bi jih nihče ne zlorabljal. »Seljačka sloga« se je bila zaradi avtorskih pravic dogovorila tudi s »Slovansko knjižnico« v Zagrebu (lastnica je vdova Stjepana Radiča), tako, da bo razen »Seljačke sloge« samo ta knjigarna lahko prodajala zbrana dela dr. Ante Radiča. »Seljačka sloga« bo sedaj objavila vse račune za natisk zbranih Kadičevih del, iz katerih se bo videlo, da založnica ni zaslužila niti dinarja in bi tudi ne bilo mogoče izdati del, če ne bi tiskarna »Tipografija« dala založnici kredit dveh milijonov dinarjev. Hrvatska javnost z zanimanjem pričakuje, kako se bo ta spor končal.
*	Mačeha hotela zadaviti 1l-letnega pastorka. Državno tožilstvo v Sarajevu je uvedlo preiskavo proti Vidi Zelihič, rodom iz Črne gore, ki je skušala zadaviti svojega 11-letnega pastorka. Zelihič Zaim se je drugič oženil z Vido, od prve žene je imel sina HeTimija. Zelihič je odprl gostilno v Sarajevu. V novem zakonu pa je kmalu prišlo do prepirov zaradi sina. Preteklo sredo pojioldne se je začulo iz gostilne klicanje na pomoč. Mimoidoči ljudje so se ustavili, veudar pa se nihče ni upal v gostilno. Nekdo se je pa vendar opogumil in stopil v goslilno, kjer je videl, kako Vida kleči na prsih svojega pastorka, ki je bil že onesvfiščen, in ga davi. Pogumni možak je vrgel ženo proč in odnesel otroka v bolnišnico, kjer so mu nudili pomoč. Po dolgem trudu zdravnikov se je posrečilo, da so malega Helimija spravili spet k zavesti.
*	Samomor bhšcRn župana v Mitrovici. Pretekli četrtek se je v Mitrovici obesil znani trgovec z žitom in bivši župan Jovan Tomič. Zgodaj zjutraj je vstal in spremil svoje delavce, ki so šli na njivo, nalo se je vrnil, šel v sušilnico in se tam obesil. Njegov sin ga je našel že mrtvega. Tomič je zapustil pismo, v katerem pravi, da nikogar ne krivi za svojo smrt, ker je lako moralo biti. Ženi riasvetuje, naj nadaljuje skupno s sinom trgovino. Rajni Tomič je bil veselega značaja in se je rad šalil. Kaj ga je gnalo v #mrt, se ne ve.
*	Komaj je prišel iz ječe. ga je zadela nesreča. Te dni je bil v Somboru izpuščen iz ječe Svelozar GjukiČ, ki je odsedel leto dni zapora, ker je na nogometni tekmi udaril svojega soigralca s tako silo. da jc bil na mestu mrtev. Sednj je Gjuriča zadela nova nesreča. Pred odhodom v ječo je pustil svoje potrebščine za ribolov v čolnu na Tisi Ko se je Gjurič vrnil, je te potrebščine vzel neki ribič. Gjurič jih je zahtevni nazaj, ribič mu je pa zagrozil, da ga bo ubil. čp se mu ip prihliža. In res je sprožil puško in Gjuriča hudo ranil.
M
Msgr. St. Premrl se je poslovit od stolnega hora
Kitni, ki prilui7.uk' vojn«- dogodke na Poljskem, zavzetji; Dansko, Norveške, Nizozemskem d« premirja v roiupiegneu. Blagajna odprla
DOGODKI IZ VOJNE 1939-40
oil II —12 in od I,') daljni Predrfave ob Hi. II) i n 21. KINO UNIOH tel. 22-21.
To eden in tridesetih letih nadvse požrtvovalnega, vestnega in vzornega vodstva ljubljanskega stolnega pevskega zbora odhaja msgr. Premrl na novo službeno mesto za profesorja slovenske glasbene akademije. Gotovo je to zaslužno odlikovanje mojstra na orglah, plodovitega skladatelja, ki je posvetil vse svoje duševne sile cerkveni in svetni glasbi. Kdo ne pozna njegovih zanositih maš, razgibanih ofertorijev. klavirskih in orgelskih skladb, pesmi in samospevov, ki jih odlikujeta nenavadna živahnost, blesk in toplina! Poleg vsega lega pa urejuje gospod profesor že od leta 1911. Cerkveni glasbenik, ki ga je izpopolnil do uvaževane glasbene revije. Dalje vodi orgtarsko šolo, v kateri je vzgoiil močan rod orglavcev, da se po vsej pravici
imenovanju za rednega profesorja novoustanovljene glasbene akademije.
V Ljubljani, na praznik apostolov prvakov sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1940.
Dr. Kimovec, s. r. Dr. Klinar, s. r. stolni dekan. stolni župnik.
Ign. Nadrah. s. r. stolni prost.
Stolni pevski zbor se je poslovil od svojega dolgoletnega vodje na izletu dne 28. Julija t. 1. v Cerkljah, kjer je pri sv. maši izvajal njegova dela. Spotoma si jc pevska družina ogledala Velesovo, Vodice, G robi je, Mengeš in Domžale, zlasti po-edine cerkve in nove orgle. V zahvalo in slovo so izrekli nekaj prisrčnih besedi, ki so potrdile pri-
Od Naruiha do Pariza
D a n e s ob 16., 19. in 21. uri KINO SLPGA tel. 27-30
Zgodovinski filmski dokument naših dni, v katerem je istinito prikazana vsa strahota sodobnega vojnega uničevanja . . . Reportaž« vojnih dogodkov iz najopasnejših položajev od skrajnega severa pa do zavzetja Pariza. Predprodaja vstopnic za ta film dnevno od 11.—12. ure
s suho robo in kurivom, za trgovce s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, trgovino s stroji in vozili, za lekarne in drogerije, za vrtnarje in izdelovalce vencev, za trgovine z usnjem in s čevlji, za stavbenike, modistinje-trgovke, zelarjo, trgovine z deželnimi pridelki in semeni, za kramarje in prevoznike je od danes 5. do vključenega 12. t. lil., torej do prihodnjega torka, razgrnjena na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na mestnem trgu.
1 Zaradi nagrad, ki jih je tmli letos mestna občina ljubljanska razdelila najboljšim učencem ljubljanskih Sol, je bilo ludi nekaj razočaranj, ker so siarši in učenci pač pričakovali, da bodo obdarovani najboljši učenci vseh razredov in vseh šol. Poleg lega pa tudi izraza MiajboljSk niso popolnoma prav razumeli, ker so ga raztegnili precej na široko na vse odlične učence in tudi na dobre učence, saj siarši svoje otroke kaj radi cenijo za najboljše. Toda mostne nagrade so bile določene samo za res najboljše učence vseh najvišjih razredov ljubljanskih ljudskih, meščanskih in srednjih Sol. V posameznem razredu je pa najboljši samo en učenec. Vse nagrade so bile razdeljeno po predlogih šolskih vodstev ler je dobilo lepe knjige blizu 100 učencev najvišjih razredov. Co bi bili nagradili najlKjIjše učence vseh razredov ljubljanskih šol bi postale nagrade prav revne, ker bi za lako množico zmanjkalo denarja. Zalo naj pa sedaj razočarani siarši svoj
so ugotovili, da se sirena zelo dobro sliši pod Kalvarijo in na Pobrežju, slabše na lilavnem trgu in Aleksandrovi resli, skoraj nič pa v Meljskem predmestju. Vsako mesto ima namreč nekaj mrtvih con, ki jih glasovi iz drugih točk ne dosežejo. Te cone se bodo sedaj s poskusi ugotovile, obenem pa se bo dognalo, koliko takšnih r-iren bo Maribor potreboval, da bodo signali dovolj intenzivni za vse dele mesta. Ni treba, da bi bil pisk siren tako močan, da bi vrgel vsakega meščana ponoči iz postelje. Dovoli je. da opozori straže, ki bodo v primeru resne nevarnosti postavljene povsod v mestu in v vseh večjih hišah, da izvrže svojo dlož-nosl ler zbudijo prebivalce. Ko se bo dognalo, koliko siren v Mariboru potrebujemo, da jih bo mestna občina naročila. Nemčija nekaj časa sireu ni mogla dobavljati, ker je morala najprej vsa svoja mesta in naselja opremiti s temi alarmnimi napravami, sedaj pa izgleda, da jih bo lahko spet izvažala. Sirena, s katero sedajo sedaj poskuse, je prav velika naprava, ki rabi za svoj pogou uič manj kot •"> konskih sil energije.
m Priporočamo siromaka dobrini ljudem. V Podovi pri Mariboru živi družina krojača, ki jo že 1 leta brezposeln. Družina ima štiri olroke, od katerih zasluži šele najstarejši l>0 din na mesec. Žena je vedno bolna ter za delo nesposobna. Družina je celo lansko lelo živela z letnim dohodkom r>CK» din. kar dovolj nazorno govori. Priporočamo siromaka dobrim ljudem. Naslov je na razpolago v
1, kjer se spre-
pridni naraščaj še nadalje spodbujajo k pridno-	naši podružnici na Koroški cesti 1, kjer s
sli, da bodo z najboljšimi absolventi najvišjih	jemajo tudi ovent. prispevki.
razredov delili veselje redkega odlikovanja.	m Krvav, gostilniška bitka. \ neki
1 Hude skrbi za drva tarejo tudi ljubljanske	v /g. florah so se fantje pa tudi starejS
gospodinje, čeprav so čilale o maksimiranju cen,	kar)., močno spoprijel,. V prepiru in pret
Stolni pevski zbor, katerega je msgr. Stanko Premeri vodil nad 30 let. V sredi sedi msgr. Premeri, poieg
njega pa stolni dekan dr. Kimovec.
govori o »Premrlovi šoli«. Največ skrbi in truda pa je nedvomno vložil v stolni pevski zbor, ki ga je izobrazil za vzor drugim cerkvenim zborom. V teli letih je z njim naštudiral 84 latinskih maš, zelo mnoge z orkestrom. Koliko duševne in telesne sile, pridnosti in prave čebelične marljivosti jo vložene v ta leta, ko je kot regensehori oskrboval cerkveno glasbo v ljubljanski stolnici! Nemogoče je v kratkem sestavku popisati vse podrobno delo in snovanje. Tedensko dvakrat pevska vaja, poučevanje na orglarski šoli in na konservatoriju, ob nedeljah in praznikih orglanje pri jutranji sv. maši in pri veliki deseti maši ter popoldan pri krščanskem nauku in še ob neštetih drugih slovesnostih, ki se obhajalo v stolnici (služba božja ob državnih praznikih, črne maše. osmine itd.), kjer je jiotrebno orglarije in sodelovanje zbora. Dalje pripravljanje skladb, urejevanje notnega gradiva, prepisovanje glasov, zbiranje pevcev in pevk, saj je sodelovalo v teh tridesetih lelih na koru nad 255 pevcev in pevk pri deseti maši, nad 45 pevk pri jutranji maši ter okoli 200 učencev orglarske šole! Msgr. Premrl ima o vsem tem delu sestavljeno točno statistiko, koliko časa je kdo sodeloval, s kakšnim zanimanjem je obiskoval pevske vaje, kaj se je poedine nedelje izvajalo na koru, zbrane so dalje vse pomembnosti, ki so količkaj v zvezi s stolnim koroni. Za glasbenega zgodovinarja zanimivo gradivo!
Poleg čudovite skromnosti, nenavadne vestnosti in izredne umetniške sile odlikuje gospoda profesorja tudi blag naroden ponos, ki brez vsiljevanja zazveni med njegovim resnobnim delom. Kolikokrat je pri pevskih vajah ali med pogovorom z vsem poudarkom opozoril: »To ni naše. to ni slovensko!« In končno! Prisluhnimo le njegovim skladbam, ki so veren izraz slovenske zemlje.
Najlepše je pač ocenil zasluge gospoda profesorja stolni kapitelj ljubljanski v zahvalni spomenici, ki se glasi:
Monsignorc!
Gospod regensehori, visokorodni gospod redni profesor glasbene akademije v Ljubljani!
Stolni kapitelj Vašo odpoved na službo pri stolnici sv. Nikolaja sprejema, tako da — po dogovoru s prevzvišenim gospodom škofom dr. Gre-gorijem Rozmanom — Vaša služba kot slolni regensehori preneha z dnem 30. Junija tega leta.
Stolni kapitelj ob lej resni priliki čuti dolžnost z vsem poudarkom priznati,
1.	da Ste pred 31. leti prevzeto težko, odgovorno nalogo vseh dolgih 31 let nič manj vestno in nič manj uspešno opravljali v zadnjih letih napornega dela kakor v prvih lelih plainenečega ognja,
2.	da Sle svojo službo vršili z izredno vestnostjo, točnostjo in liturgično natančnostjo,
3.	da se zaveda, da bo stolnica za vodjo glasbe težko kdaj ali nikoli dobila moža Vaših izrednih glasbenih sposobnosti, pa naj bo že po tehnični popolnosti, ki Ste jo kazali kot organist in nad vse spreten in duhovit iinprovizator. ali po presene'»Jivi produktivni višini, ki Sto jo dosegli kot skladatelj. Saj Ste v tem času slovensko, ne samo cerkveno, ampak tudi svetno glasbo, obogatili z nešteto plodovi svojega visokega glasbenega talenta, s plodovi, ki so glasbo v stolnici dvigali na splošno priznano višino, ki so pa hkrati vsej slovenski glasbi dajali nov življenski pravec, tako da glasbena javnost s priznanjem govori o »Premrlovi šoli«.
Ko se Vam stolni kapitelj zahvaljuje za vse požrtvovalno delo, ki ni iskalo osebne koristi, ampak se je vse predajalo božji slavi, se po Vas, monsignorc. hkrati zahvaljuje Vašemu pevskemu žirom, ki je stolni kapitelj in udeležence pri božji službi tolikrat presenečal z dovršenimi, visoko kvalitetnimi nastopi.
Hvaležni smo za izjavo, da Ste — če se pokaže potreba — še vedno pripravljeni stolnici s svojimi darovi in zmožnostmi pomagati.
Stolni kapitelj ob lej priliki drugega ne more, kakor prosili Boga, naj Vam, monsinore, ves Vaš izredni trud, vso Vašo požrtvovalnost povrne s plačilom, ki Vam ga slolni kapitelj ni mogel naklonili v taki meri, kakor ga je Vaše izredno uspešno in nesebično delovanje zaslužilo.
Hkrati si stolni kapitelj dovoljuje, da Vain ob tej priliki najprisrčneje čestita k visokemu. Vaše
/.floiugc P i Cvl	.......
jateljsko vez med gospodom profesorjem in pevskim zborom, stolni dekan g. dr. Kimovec^ slolni župnik dr. Klinar in član zbora Likovič .Joža. gospod profesor se je ves ginjen zahvalil zagotavljajoč navzoče, da se bo rad vračal na slolni kor. Kakor smo vsi veseli njegovega imenovanja za profesorja na akademiji; tako se veselimo, da se bodo b velikih slovesnostih v stolnici še vedno veličastno razlegale orgle, ki jih bo igral naš mojster Slanko Premrl!
*
1 Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani
priredi v četrtek, 8. avgusta ob eni popoldne izlet v Rakek, Cerknico in Stari trg pri Ložu. Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 10. Avtobus 50 din.
1 Nova serija seznamov davčnih osnov za ljubljanske agenture in komisije, za trafike, trgovine
s(K>dinje, čeprav a drva so navzlic temu vsak dan dražja. Skrbne gospodinje, predvsem pa matere revnih družin iščejo na vseli straneh polov in prosijo tudi na magistratu za posredovanje, da bi se cene kurivu znižale. Poje se. da ga tudi z največjimi žrtvami ne bodo mogle kupiti in bodo zato morali otroci pozimi zmrzovati v nekurjenih sobah. Pa tudi premožni sloji razmišljajo, če bo mogoče dobiti dosti premoga in drv za ogrev. Čitali smo že opozorila oblasti k varčevanju s kurivom, danes pa lahko že vsaj nekoliko potolažimo ljubljansko javnost z upravičenim upanjem, da se cene drvam ne bodo več višale, ker bo mestno poglavarstvo storilo vse za koristi občanov, kar je po zakonu v njegovi moči. Mestno poglavarstvo namreč doslej še ni moglo odločali o cenah drv, pravkar so pa dospela na magistrat navodila nadrejenih oblaisti glede določanja cen drvam. Po teh navodilih bo mestno poglavarstvo v najkrajšem času določilo cene drvam in le cene predložilo. kakor zahteva uredba, kr. banski upravi, hkrati jih bo pa tudi razglasilo, da v tem težkem vprašanju ne bo med prebivalstvom več zmotnih domnev in zmede, ki je begala kupce in prodajalce.
I Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zintraj še na prazen želodec en kozarec naravne sFRANZ-JOSEF« grenčice.
Tekstilnemu delavstva grozi beda
Delavcem dela, tovarnam surovine!
Maribor, 5. avgusta.
V	nedeljo, dne i. avgustu 1'JiO se je vršila v prostorih ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru konferenca predstavnikov tekstilnega delavstva i z Maribora in okolice, katere so se udeležili zastopniki Jug. strokovne zvezo, Narodne strokovne zveze, Zveze združenih delavcev in Splošne delavske zveze, zastopnik mestne občine mariborske m zastopnik Delavske zbornice.
Na konferenci je bil ugotovljen težak položaj tekstilnih delavcev, .katerih družinam grozi zaradi vedno večjih redukcij, uvedbe brez-plačnik dopustov in skrajšanja delovnega časa ob istočasnem stalnem naraščanju draginje popoln propad.
Konferenca je soglasno sklenila, da se morajo.nujno izvesti sledeči ukrepi:
1.	Delavstvu se mora zagurantirati v času brezposelnosti potrebna sredstva za dostojno preživljanja. Na zvezo delodajalcev takstilne industrije in na vsa tekstilna podjetja v Dravski banovini naj se naslovi apel, da priznajo reduciranim delavcem v času brezposelnosti podporo po posebnem ključu, ki naj se določi po številu družinskih članov in sicer od 50% plače za samce do 100% za delavca z več člansko družino.
V	slučaju redukcij naj postopajo podjetja po socialnih vidikih in odobravajo pri krajših prekinitvah dela plačane dopuste, ako pa so redukcije neizbežne, nuj se vrše sporazumno z obratnimi zaupniki in predstavniki strokovnih organizacij, upoštevajoč socialne in gmotne razmere delavstva.
2.	K. vladi naj se predloži izčrpno poročilo o sedanjem stanju redukcij v tekstilni industriji, ter zahteva nujno uzakonitev uredbe o postopanju pri omejevanju ali ukinitvi obratovanj tovarniških obratov, s katero naj se zaščiti prizadeto delavstvo.
3 Kr. vlada in odgovorni gospodarski či-nitelji naj nujno |k>dvzanie.jo vse ukrepe, da sc zajuinči redno'obratovanje tekstilne industrije in s tem polno zaposlitev tekstilnega deluvstvu.
Konferenca je sklenila apelirati na Delavsko zbornico, da nujno skliče konferenco predstavnikov tekstilnega delavstva zii \ so Slovenijo, na kateri naj se sklepa, kako za bodoče preprečiti udarce, katere mora sedaj prenašati tekstilno delastvo.
K navedenim sklopom pristavljamo šc naslednje zanimivosti, ki so se nu anketi obravnavale:
Zastopnik Delavske zbornice jc poročni, da obstoja med tekstilnimi industrijalci pripravljenost, da bi doli svoje prispevke v poseben podporni sklad, iz katerega bi brezposelno delavstvo dobilo za določeno dolxi p r i -merno podporo. Posamezni industrijalci so izjavili. da bi dali take prispevke v višini do
2 milijonov din, toda Ie poti pogojem, da davčna uprava teh prispevkov ne bi posebej obdavčila, saj bi v takem primeru, da plača industrijalec v podporni fond znesek 2 milijonov din, moral plačati državi posebej na davkih in taksah še okrog 1,600.000 din. Ne Samo tekstilna industrija, tudi druge panoge, ki so sedaj polno zaposlene, tako Trboveljska pre-mpgokopna družba. Kranjska industrijska družba itd. bi bile pripravljene j>o izjavi predstavnika Delavske zbornice prispevati večje zneske v fond za podporo brezposelnega tekstilnega delavstva. Irena bi bilo, kakor rečeno, i/poslovati pri finančnem ministrstvu davčno oprostitev za podarjene zneske, baje se tozadevno že vršijo tudi pogajanja od strani industrijske zbornice. Fond, ki bi so na ta način zbral, bi bil na razpolago ali Borzi dela, ki bi podpore razdeljevala, uli pa bi jih delila kakšna socialna ustanova. Vsekakor se fond ne bi smel uporabljati za kakšna javna dela. temveč izredno za podpore. Ker so na zaposlenosti tekstilnega delavstva zainteresirane tudi prizadete mestne jn podeželske občine, bi gotovo tudi nekaj prispevale, prav tako tudi banovina.
Zelo podrobno se je govorilo tudi o vprašanju nabave surovin, kar bi bilo najnikalnc.j-še in najuspešnejše sredstvo za odvrnitev grozeče brezposelnosti v tekstilni industriji. Pri tem se je ugotovilo, da za dobavo bombaža iz Rusije prilike še niso dozorele ter zaenkrat pride v jioštev le dobava iz Turčije in Italije, ki se bo najbrže kmalu efoktuiralu.
Glede cventuclnih redukcij delavstva v posameznih podjetjih se je sklenilo, naj bi delodajalci tozadevno sodelovali z obratnimi zaupniki ter drugimi činitelji, katerim so socialne prilike prizadetega delavstva dobro poznane, tako ili bi bili reducirani takšni, katerih obstoj s tein ne bi bil ogrožen. Tako bi v slučajih, kjer delata mož in žena, doletela redukcija samo ženo, itd. Vsa vprašanja, ki so bila na anketi sprožena, se bodo še obširneje in iz-črpneje obravnavala na prihodnji banovinski anketi.
*
m V Trstu je umrl v.slovenskih krogih znani trgovec Jakob ICrcigoJ. tast ravnatelja Mariborske tiskarne g. Delele. Dosegel je slarost 72 let. Naj počiva v miru!
m Poskusi z novo alarmno sireno. Včeraj dopoldne so se vršili v Mariboru zanimivi poskusi z novo električno alarmno sireno, katero jo dobavila na poskušnjo nemška tvrdka Siemens. Sireno so včeraj namestili na strehi novega nedo-vršenega paviljona v bolnišnici ler so jo sprožili, da je s svojim zategnjonim piskom kar vznemirjala Mariborčane. Piskanje sireno so poslušali strokovnjaki v raznih predelih mesla in okolice, da so ugotovi, kako daleč sega njen glas. Pri tem
costilni iši moža-pretepu sta
govorila svojo krvavo pesem nož in sekira, kar se je na posledicah prelepa tudi zelo poznalo. V mariborsko bolnišnico so prepeljali kar šliri junake, ki so se v tej bilki udcjslvovali. 26 letni delavec iz Reko Rudolf Ternjak jo dobil z nožem zbodljaj v hrbet, s sekiro pa so dobili rane 110 slavi 58 letni |>oseslnik v Pivolah Franc Kešnar, 2Hletni Josip Potočnik s Hočkoga Pohorja in 10 letni posestniški sin iz Roko Anton Rečnik.
m (.'esini napad. Na cesti pri Sv. Rupertu v Slov. goricah so štirje vinjeni neznanci napadli 21 letnega Josipa Primožiča iz Metave. Z nožem so mu močno ranili roko, radi česar so jo Primožič zatekel v mariborsko bolnišnico po pomoč.
m Velike poneverbe so odkrili pri nekom mariborskem velepodjetju. V zvezi s tem jo bila aretirana neka osumljena uradnica ter izročena sodišču. V interesu preiskave se podrobnosti še ne dajo v javnost.
m (iolšava žepnrica na trgu. Policijski organi v Mariboru že dolgo pazijo na sprotno žeparico, ki se od časa do časa pojavlja na trgu ter vsakokrat izvrši nekaj uspelih tatvin. Tudi v nedeljo se ji je to posrečilo ter je izmaknila Ljudmili He-ričko iz Kamnice denarnico s 138 din med toni, ko je bi nakupovala sadje pri stojnici. Zanimivo jo, da je ta žeparica precej značilne zunanjosti
_ oblečena je namreč, po kmečko ter močno col-
šava. Poznajo jo branjevke in ludi stražniki ter tržni organi, vendar jo do sedaj imela srečo, da se je še vedno izmuznila ter izginila kakor kafra.
Celjske novice
c f Rcpnik Zinka. Po daljši bolezni je za-tisnila svoje trudne oči ler se preselila v večnost soproga železniškega uradnika in občinskega svetnika, 47 letna Zinka Repnik roj. Smid. Zapušča dve hčerki. Pokojna je bila zelo dobrosrčna žena in so jo povsod ljubili. K počitku jo bodo položili jutri, v sredo ob 0 zvečer na okoliškem pokopališču. Pogrebni sprevod se bo vil iz hiše žalosti, Cesta na Dobravo 25. Naj pokojna v miru počiva, Inido prizadeti družini, zlasti g. Repniku in hčerkama pa izrekamo ob bridki izgubi iskreno sožalje!
c Redni letni občni zbor Jugoslovanske šahovske zveze bo v nedeljo, 25. avgusta ob 3 popoldne v Celju ob priliki nacionalnega šahovskega turnirja, ki sc prične v soboto, 10. in bo trajal do 28. avgusta.
c Lepa nedelja na Svetini. Svetina, priljubljena izletniška točka, znana posebno Celjanom, je imela v nedeljo proščenjc, katerega se je udeležilo izredno veliko število domačinov, kakor tudi izletnikov. Mnogi izletniki so se udeležili lepe procesije ter službe božje v znani božjepotni cerkvi Marije Snežne.
c Iz našega občinstva. Zadnje dni se razširja v Zavodni, torej v neposredni bližini mesta, iz Voglajne neznosen smrad. Stanovalci v Zavodni se upravičeno pritožujejo nad tem in apelirajo na oblast, da napravi red.
c 100.000 din podpore je dal Prizad Kmetijski blagovni zadrugi na Frankolovem za gradnjo sploš-nozadružnega in sadnega skladišča. Akcijo je pod-prla kr. banska uprava, ki je tudi obljubila, da bo še ostalo prispevala do postavitve prepotrebnega skladišča na Frankolovem. Tudi kmetijsko ministrstvo je obljubilo svojo j>omoč. Na Frankolovem je bila že komisija. Načrt je napravila brezplačno kr. banska uprava tako, da bodo v kratkem pričeli z delom. Akcijo za podpore je vodil agilni predsednik Zadruge g. Ooršek Jože. Zadruga zelo lepo napreduje in nudi svojim članom, kakor tudi siro-mašnejširn ljudem poceni živila, kar je zelo velike važnosti za Frankolovo, ki je znano kot zelo pasiven kraj.
c V Celju še vedno pobirajo gledališki dinar!
Med obiskovalci kinopodjetij in tudi med občinstvom je velika nevolvi, da v celjskih kinopodjetjih še vedno jiobirajo gledališki dinar. Občinstvo apelira na davčno upravo, naj že vendar ukine pobiranje gledališkega dinarja, saj jc gledališče žc pred dvema mesecema zaključilo sezono.
c Na Mariborski c. 20 je umrl 74 letni Faktor Ivan. Naj v miru počiva!
c Hude nesreče. V Lubiji pri Mozirju jc padla brana na desno roko 16 letnemu sinu posestnika Mazeju Francu in mu jo zlomila v zapestju. V št. Rupertu nad Laškim se je zvrnil voz sena na 62 letnega ix>sestnika Rezec Karla in mu je pri tem zlomilo levo roko. Pri streljanju z možnarjem je bušnil smodnik v II letnega sina upokojenega železničarja Senegačnika Petra in ga močno opekel po trebuhu. Levo nogo nad kolenom si je zlrmiil pri padcu po stopnicah 32 letni Matijec Jakob « Hudinji pri Vitanju.
KULTURNI OBZORNIK
Aleš V semenih: Izbrani spisi IV. zvezek
Natančno po načrtu izhajajo v založbi Jugoslovanske knjigarne Ušeničkovi Izbrani spisi, šest zvezkov je bilo določenih za letos, in res smo že dobili le dni četrtega.
Pričujoči zvezek prinaša za naš čas izredno pomembne in zanimive članke, po večini iz Časa okrog leta 1005 in 1032. V leti člankih, od katerih pa je vsak že prava pravcata filozofska razprava, obravnava naš veliki teolog in filozof temeljna vprašanja o pomenu iu namenu človeškega življenja, o Bogu, Kristusu iu religiji. Toliko v prvem delu. Drugi del je posvečen človeški poti do resnice, tretji del pa vsebuje poglavja iz metapsihologije.
V prvem delu nam pisatelj najprej prikazuje, kaj in kako so mislili o temeljnih vprašanjih človeškega življenja, zlasti o Bogu in človeški duši, v dobi starega poganstva. Ta razprava sloni večinoma na delih velikega rimskega pisatelja in filozofa Ci-cerona. Ušeničnik nam pokaže, kako se je sicer v resnici visoko dvignil človeški duh v spoznavanju osnovnih življenjskih vprašanj v času pred Kristusom tudi brez razodetja, že po samem naravnem razumu, a kako je bilo vendarle vse nejasno, brez pravih osnov, in zato je bila stara poganska filozofija ludi vsa polaa dvomov in je pač končno zašla v skepso.
Druga razprava v tem delu je posvečena vprašanju ateizma ali brezbožništva, in to predvsem modernega brezbožništva. Vprašanje ateizma daje pisatelju priliko, da do potankosti izvede nasprotni svetovni nazor, to je krščansko filozofijo. Z neizprosno logiko privede ateista, da mora pisatelju pritrditi v besedah: ' Kdor hoče tajiti logiko krščanske filozofije v dokazili za bivanje božje, ta mora tajili sploh vso logiko, ta mora tajiti sploh vsa načela, ta mora tajiti sploh vse spoznanje. Nelogično pa je bahati z vedo, a tajili filozofijo, ki rabi isla načela in isto logiko in isto zmožnost spoznanja.«
Za tem navaja Ušeničnik misli modernih ljudi, zlasti misleca Paulsena, o svetu in življenju, prikazuje umsko anarhijo, ki vlada v svetu glede na temeljna življenjska vprašanja in kaže svetu, da more zopet priti do resnice le po Kristusovi poli.
Sledi poglavje o dogmah, in sicer najprej na splošno, podrobno pa se peča pisatelj z dogmo o presveti evharistiji in brezmadežnem spočetju.
Zaključek prvega dela tvorita razpravi o dvojnem tipu religioznosti v človeku in cerkvi ter vprašanje zla na svetu, kar je ena izmed pomembnih skrivnosti življenja na zemlji. V prvi razpravi prikazuje Ušeničnik intelektualno plat religioznosti pri svetem Dominiku, pa afektivno plat religioznosti življenja pri sv. Frančišku. Razprava izzveni v misel, da oba tipa religioznosti obstajata, da ima tudi vsak svojo posebnost in bo tako tudi ostalo. Med njima ni nasprotja in ga tudi biti ne sme, saj oba kažeta na isti cilj in le z njiju vzajemno pomočjo more človeštvo dosegati ta cilj, svoj najvišji cilj, ki je — popolnost v božji ljubezni. V drugi razpravi, ki je za naš čas posebno odločilna, pa obravnava pisatelj vprašanje, zakaj Bog pripušča tudi zlo na svetu. Razpravo zaključuje dr. Ušeničnik z ugotovitvijo: /Jo jc skrivnost, temna skrivnost; a svetla skrivnost učlovečenja in odrešenja sije v lo temo, tako da poslej ta polumrak ni več grozen, ni več predhodnik brezdanje moči, ampak predhodnik in glasnik večnega zora, ko bomo v božji svetlobi gledali svetlobo.«
Drugi del pričujočih izbranih spisov nam kaže pot k Resnici. V tem delu razlaga pisatelj prirodne katastrofe z vseh strani, z geološke, psihološke, filozofske in teološke, govori o Megendaričiiih svetiščih in lažnivih relikvijah«, o vprašanju, ali vodi sv. Duh papeža in škofe, o klerikalizinu in jezuitih, o preganjanju redovnikov, končno pa o raznih cerkvah, posebej o katoliški Cerkvi, ki edina hrani Kristusov iiauk in njegovo resnico.
Medtem ko sta prva dva dela pričujočega zvezka predvsem posvečena apologetičnim vprašanjem vere iu Cerkve, je pa tretjo poglavje namenjeno razlagi številnim skrivnostnim pojavom v svetu in življenju, ki naj bi jili predvsem raziskavala veda, znanost, o katerih pa nujno mora spregovoriti svojo besedo tudi krščanski filozof in teolog. To so pojavi iz metapsihologije, kakor hipnotizem, telepatija, sugestija, spritizeni. slutnje in spomini, tako imenovani sdrugi vid. , stignializacija in še drugi mistični
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je pravkar izdala novo knjigo razprav, in sicer to pot prvo knjigo iz matematično - prirodoslovnega razreda. Knjiga prinaša tele posamezne razprave: Volar-Mantuani L., Diferenciacija magmatskih kamnin na Pohorju; lieick ,4., Prilog poznavanju mineralnih voda Rogaške Slatine. O vodi neposrednog okoliša vrela nadjeuih god. 1907 8; Mikič F.-Škerlj F., Menarha kot kriterij za določitev spolne zrelosti ženske; Rakovcc I., Diluvialni kozorogi iz Slovenije in Dalmacije; Tomnžič G., Asociacija borovih gozdov v Sloveniji. 1. Bazifilni borovi gozdovi; lladii ./., Favnula epizoičnih infuzorijev na jamski mo-.kriči. — Poleg tega pa jc izšla tudi IV. knjiga pri-rodoslovnih razprav, ki jih je doslej izdajalo Pri-rodoslovno društvo samo, sedaj je pa po dogovoru prevzela nadaljue izdaje Akademija znanosti in umetnosti, in sicer z namenom, da bodo te nove izdaje služile predvsem za stike z zamejstvom, da tako pokažemo svetu svoje znanstveno slovensko delovanje. Zato prinaša pričujoči IV. zvezek razprav najprej originalno razprave v svetovnih jezikih, zlasti v nemščini, francoščini in angleščini, za temi pa prinaša izvlečke iz zgoraj omenjenih razprav v t. knjigi, seveda zopet v svetovnih jezikih kot prevode iz slovenščine. O razpravah samih bomo morda ob priliki prinesli razen tele beležke tudi še strokovno oceno. Za danes sino hoteli samo opozoriti naš znanstveni svet na pričojuče razprave. Prirodoslovne razprave knjige I. in IV. stanejo vsak zvezek po 50 din. Subskribenti na publikacije ma-tematično-prirodoslovnega razreda imajo 50% popusta, subskribenti na vse publikacije Akademije znanosti in umetnosti pa 33% popusta.
C. Logar, Analiza zaves«. Prav tako opozarjamo na ravnokar izšlo knjigo C. Logarja Analiza zavesti; izšla je kot prva knjiga filozofskega odseka Znanstvenega društva v Ljubljani.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta namen!
•luianimriimiiNiiuamiH
pojavi. Pri vseh teh pojavih skrivnostnega delovanja neznanih sil loči pisatelj tri neznanke, ki vsak pojav lahko sestavljajo, oziroma vsak pojav je pač ena izmed teti treh neznank. Prva neznanka je ialiko razrešljiva, to so predvsem 'prevare in laži, ki jih je pač lahko odkriti. Druga neznanka vsebuje resnične pojave, a take, ki jih je z lahkoto razložiti s pomočjo naravnih sil. Torej je glavni problem tretja neznanka, lo so pojavi, ki ne slone na laži, so resnični, a jih ni mogoče razložiti z naravnimi silami, potemtakem spadajo v nadnaravni ali pa niiinonaraVni svet. Nato pisatelj podrobno obravnava vsako posamezno od teli neznank s temeljito razlago in ob pomoči mnogoterih primerov iz človeškega življenja.
Naj nam bo dovoljeno nekaj pripomb oziroma vprašanj prav k temu zanimivemu tretjemu poglavju IV. zvezka. Kakor smo namreč iz prvih dveh oddelkov utegnili razbrati povsem jasne sodbe in sklepe, tako je po prebranju tretjega dela ostalo v nas nekaj nejasnega, kakor da bi pisalelj ne bil povsem določno in nedvomno odgovoril na zastavljena si vprašanja, kakor da bi ne bil posegel prav v jedro problema. Morda smo na krivi poti, a nc moremo se ubraniti vtisa in sumnje, kakor da bi Ušeničnik ne bil segel v globine teh vprašanj, ampak se nam zdi, da je ostal le nekoliko preveč pri vrhu, pri zgledih iu naštevanjih dogodkov iz tega temnega sveta ter pri razlagi dogodkov samih, manj se je j>a dotaknil temeljnega problema, iz katerega bi bil moral iziti v vsem svojem razpravljanju in ki ]>o našem mnenju obstoji v tem, da se razreši odnos med materijo in duhom, duhom in materijo in še obe recipročni relaciji. Temeljna razlaga bi se očividno morala oprijeli problema, ali je kakšna zveza duha in snovi (razen v človeku), ali je možen vpliv duha na mrtvo materijo. Sicer je res, da pisatelj na več kot enem samem mestu la problem načne, zasluti in celo reši, saj govori o čudežih, torej o pojavih, pri katerih sam Bog vpliva na materijo, a to je po sebi že razumljiva stvar, da ima Stvarnik vsemogočni vpliv na vse svoje stvari. Tudi H govori o diabetičnem vplivu na človeka in na pri-rodo, toda ta vpliv je podobnega izvora, samo z negativne strani. Jn končno govori na nekem mestu pisatelj, da celo dobri duhovi utegnejo imeti svoj vpliv na svet, a to samo po dopustitvi Najvišjega. Tako vidimo, da je naše zgornje vprašanje v Uše-uičniku rešeno, ali — samo s teološkega zrelišča, ne pa tudi, kar ravno mi želimo in kakor smo problem zastavili — z znanstvenega. Morda je s te strani vprašanje za sedaj in za človekov razum sploh še nerazrešljivo, j>a bi vendarle želeli, da zvemo o tem, kaj se je sploh že pisalo in govorilo in razpravljalo o teli skrivnostnih pojavih, nekaj tehtnih besed in misli.
Zelo zanimivi so dalje pojavi tajnih vezi duš na daljavo, pojavi, kakor so spomini, telepatija, roki itd. Tudi o teli tajnih vezeh bi želeli nekaj globljih razprav, ne morda samo statističnih razlag in ugovorov. Kakor so nam potemtakem vsi li skrivnostni pojavi razumljivi s teološkega zrelišča zlasti glede na dopustitev božjo, nam pa še daleč niso pojasnjeni niti glede verjetnosti, še manj pa glede resničnosti in morda celo izvestnosli tako s psihološkega kakor s filozofskega stališča. — Nakazali smo nekaj vprašanj, ki gotovo zanimajo vsakega sodobnega človeka še z označene strani, in bi želeli, da hi se vsaj ob koncu teh izbranih spisov naknadno dodala še Iu nakazana razprava iz skrivnosti božjega stvarstva.
S pričujočim fvezkom Ušeničnikovih izbranih spisov smo Slovenci zopet dobili knjigo, ki se odlikuje z izredno važnimi ugotovitvami, z izredno idejno globino pisateljevih razprav, kakor ludi s sijajno in vseskozi dosledno logično miselnostjo in izvedbo. Zato je vsaka beseda o potrebi le knjige za slovenskega izobraženca v sedanjih dneh že kar odveč. Odlika knjige je tudi v tem, da imamo sedaj na enem mestu zbrane vse razprave, ki se nanašajo na en predmet in so izšle izpod peresa Aleša Uše-ničnika, da nam jih zategadelj ni treba več iskati raztresenih po najrazličnejših letnikih posameznih revij. In še na eno odliko ne smemo pozabiti: izraziti moramo pisatelju vse priznanje za njegov lepi in kleni jezik, kakor tudi za tvorbo veliko novih slovenskih izrazov z znanstvenega področja. F. J.
Byrdovo pasje taborišče v Antarktiki. Pri zadnji antarktični ekspediciji je admiral Byrd z velikim pridom uporabljal pasjo vprego za sani. Na sliki vidimo hišice, v katerih so pripeljali pse na Antarktiko.
Nemški hitri motorni čolni
Število hitrih motornih čolnov, katere danes uporablja nemška mornarica, je tajno,- po nemških uradnih poročilih pa je znano, da je Nemčija imela že v začetku sedanje vojske več sto takih čolnov in da je danes v Nemčiji zaposlenih okrog petdeset ladjedelnic z gradnjo takih čolnov. Vsled priproste konstrukcije je omogočena izdelava brzih motornih čolnov v velikih množinah in to tem bolj, ker potrebujejo zelo malo jekla. Majhen obseg in enostavna konstrukcija teh čolnov omogočata njihovo izdelavo v različnih tovarnah po posameznih delih, ■nakar se ti deli sestavijo in čolni se potem spuste v večje reke ali v morje, kakor se pač pokaže potreba. Majhne, srebrno sive ladjice so se kaj kmalu pokazale kot učinkovito orožje; kakor se pripoveduje, so v pohodu na Norveško uspešno sodelovale
pri napadih na angleške konvoje. Njihova velika gibčnost omogoča bliskovite napade na sovražne formacije, zlasti v jutranjem in večernem mraku in zmanjšuje nevarnost sovražnih letal na minimum.
Nemška mornarica ima dva tipa teh čolnov; manjši je okrog 16, večji okrog 24 m dolg. Oba tipa sta zelo čvrsta in gibčna. Po poročilih nemških krogov so ti hitri čolni opremljeni z letalskim motorjem. Kot pogonska sila se uporablja neka mešanica kisika in vodika, ki se dovaja motorju; Posadka omenjenih hitrih torpednih čolnov znaša deset do dvajset mož. Kako so ti čolni oboroženi, o tem ni točnih podatkov, zdi se pa, da sta v njih vgrajeni dve pripravi za torpedo, več strojnic in dve lahki protiavionski strojnici. Ti čolni izstreljujejo torpede kakor večina podmornic. Mogoče jih je uporabiti tudi kot mino« ose e, zlasti pa 60 pripravni za borbo proti podmornicam.
S I® O M T
Putnik, planinsko-turistična revija, št. 2, julij 1940. Društvo Fruška gora v Novem Sadu je začelo izdajati revijo, ki naj seznanja svet z lepotami naše države in ki naj dela za njihov obisk med nami in tujci propagando. Tako prinaša julijska številka članek akademika Veljka Petroviča: Pohvala ravnini. V članku prikazuje pisec na edinstveno lep in zanimiv način lepote naših ravnin, ki imajo prav tako svoje privlačnosti in čare kakor planine. Dalje so v reviji še tile članki: Južna Srbija izpod peresa Vladana Bogdanoviča. Legende o Bjelasiei je napisal Sava Medenica, Jerko Culič je prispeval članek Sveti Štefan v Paštrovičih, Adam Ugrinovič pa popisuje znamenito mesto Jajce. Naravnost vprašanju turizma je posvečen članek Stanislava Bajiča Izgledi za naš turizem. Na koncu sledi popis dela Putnika, društva za promet potnikov in turistov v kraljevini Jugoslaviji, dalje je poročilo o zasedanju turističnega komiteja gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma in objavljen je sporazum o razvijanju turizma med našo državo in Madžarsko. Poleg tega pa prinaša revija še pregled domače in Ulje turistične literature in še vrslo raznih vesti iz domačega in mednarodnega planinsko-turističnega življenja. Dodanes so še potrebne informacije o najznamenitejših popotovanjih in izletih po naši državi.
Blagovijest št. 7-8. Zadnja številka Blagovije-sti, lista katoliške škofije v Skoplju, prinaša na prvem mestu kot julijska številka članek o pravo-vernosti sv. bratov Cirila in Metoda, dalje govori o krščanskem zakonu, o Kristusu, dobrem pastirju. Potem pa sledijo razna poročila iz škofije same. List priporočamo zlasti zaradi tega, da z naročnino podpremo škofijo na jugu naše države, kjer je toliko katoličanov Slovencev v diaspori, a še daleč nimajo v škofiji dovoljnega števila cerkva in potrebnih verskih organizacij. Našo podporo tem Slovencem ne zahteva samo naša katoliška vera in klic Cerkve k apostolskemu delovanju nas vseh, marveč že sama naša narodna zavest zahteva, da za svoje brate doli na jugu z vso vestnostjo skrbimo. List Blagovijest stane na leto samo 12 din; vsaj s tem majhnim darom se odkupimo Cerkvi in narodu!
Ital - Jug, list za medsebojno spoznavanje jugoslovanskega in italijanskega naroda, prinaša v julijski številki izjave naših ministrov dr. Cincar-Markoviča in dr. Antona Korošca o kulturnih in gospodarskih stikih med Jugoslavijo in Italijo. Istim vprašanjem so posvečeni tudi drugi članki, ki so izmenoma pisaui v srbohrvaščini in italijanščini.
V. J.
Drevi dvoboj Ilirija : Jug
Opozarjamo prijatelje plavalnega športa, da se vrši drevi v ilirijanskcni športnem kopališču zelo zanimiv in napet liga plavalni dvoboj med našo Ilirijo in dubrovniškem Jugom. Po svojih plavalnih močeh s katerimi razpolaga Jug in z ozirom na uspehe, ki jih je dosegla Ilirija v zadnjem času, se nam obeta drevi plavalna borba, kakršne v Ljubljani že dolgo nismo videli. Poleg omenjenih nasprotnikov nastopita v medklubskem dvoboju Gradjanski (Karlovec) in Ilirija II. Vse te tekme bodo v kopališču Ilirije in se prično ob 20.30.
Šport zadnje nedelje
Začnimo kar pri lahki atletiki, ki je sedaj na višku in katera ima ravno sedaj glavno sezono. V Ljubljani smo imeli na Stadionu zanimivo atletsko tekmovanje posameznikov za prvenstvo Slovenije. Rezultati so bili z ozirom na razmere v našem lah-hoatletskem športu kar zadovoljivi. Poleg tega pa je postavil Mariborčan Zorko nov slovenski rekord v skoku v daljavo s skokom 6.73 m, o čemur je naš list že v nedeljo poročal, ko je prinesel rezultate sobotnega tekmovanja. V nedeljo pa so bili doseženi naslednji uspehi:
Tok na 110 m z zaprekami: 1. Lužnik (Maraton, Maribor) 18; 2. Lončarič (Maraton) 18.2.
Tek na 1500 m: 1. Kien (Primorje) 4:13.8; 2. Glonar (Ilirija) 4:18.6; 2. Agreš (Celje) 4:18.8; 4. Magušar (Ilirija) 4:22.2; 5. Kos (Celje) 4:23.2.
Met kopja: 1. Mausar (Planina) 55.25 ; 2. Gregorovič (Železničar, Maribor) 48.10; 3. Urbančič (Planina) 44.73.
Tek na 100 m: 1 Račič (Ilirija) 11.2; 2. Badl (Rapid) 12; Kolenc (Ilirija) 12.1; 4. Gracijanski (Železničar) 12.2.
Tek na 400 m: 1. Klinar (Planina) 51.7; 2. Oberšek (Ilirija) 52; 3. Vilar (Ilirija) 54.2.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 49.50; 2. Gojznik (Železničar) 40.72; 3. Hlade (Železničar) 35.43.
Skok s palico: 1. Oroszi (Rapid, Maribor) 3.40; 2. Smerdelj (Maraton) 3.40; Pribošek (Bratstvo, Jesenice) 3.40.
Troskok: 1 Smolej (Planina) 13.56; 2. Kraner (Planina) 12.31; 3i. Milanovič (Ilirija) 12.30.
Tek na 10.000 m: 1. Kvas (Bratstvo) 35:27.4; 2. Zupan (Bratstvo) 30:45.8; 3. Pere (Primorje) 36:54.
Štafeta 4x100 m: L Ilirija 45.3; 2. Železničar (Maribor) 34.
Nogometni turnir SK Marsa
Na Marsovem turnirju, ki je bil odtigron v proslavo 250. tekme Vrhovca ter 200. tekme igralca 2i-gena, je prejel prvi pokal Mars, drugega pa Jadran. Rezultati posameznih tekem pa takole izgledajo:
Mars i Jadran 4 : 2.
Korotan (Kranj) : Kcrotan (Ljubljana) 5 j 1,
Jadran : Korotan (Lj.) 3 : 2.
Mars i Korotan (Kranj) 8 : 0 (2 : 0),
Ostali nogomet v državi
Jugoslavija i BSK 3 : 1.
Hašk i Olimpija-Gradjanski (Karlovac) 3 : 1.
Slavija (Varaždin) : Concordija 4 : 2.
Železničar (Zagreb) : Orient (Sušak) 2 : 1.
Staričeva zmaga v Varaždinu
V Varaždinu so bile v nedeljo motociklistične dirke, v katerih je Starič (Hermes) dvakrat zmagal in dosegel pri dirki petih krogov s časom 2:49.1 najboljši čas dneva.
Tenis - Italija : Nemčija 2:1
To je bil ženski teniški turnir v Rimiirvju, v katerem so zmagale Italijanke.
Plavalna liga - Jug : ZPK 61:48
Podrobni tehnični rezultati so bili naslednji:
400 m prosto gospodje: 1. Žižek (J) 4:088 2 Miloslavič (J) 5:24.3, 3. Vidovič (ZPK), 4. Bergler (ZPK).	' b
100 m proslo dame: 1. Rrkič (ZPK) 1-20° 0 Jazbec (J) 1:23.4, 3. Petrovič (J), 4. Vadas (ZPK)!
100 m hrbtno gospodje: 1. Srbeli (ZPK) 116.6. 2. DrobniČ (ZPK) 1:17.2, 3. Marčič (J), 4. Cigano-vic M. (J).
m prsi 10 dame: 1. Fischer (ZPK) 3-"6 8 2. Pozniak (J) 3:35, 3. 1'elkovič Jasna (ZPK), 4 Brbora (J).
100 m prosto gospodje: 1. štakula Lovro (.7) 1:03.2, 2. Štakula Ivo (J) 1:03.8, 3. Bergler (ZPK), Vidovič (ZPK).
100 m hrbtno dame: 1. Bartulovič (J) 1:32.8, 2. Ciganovič (J) 1:33.3, 3. Fischer (ZPK), 4. Fried (ZPK).
200 m prsno gospodje: 1. in 2. Dvoržak (ZPK) in Barbieri (J) 2:58.6, 3. Reiser (ZPK), 4. Brinič (J).
4X100 m prosto dame: 1. Jug 5:50.2, 2. ZPK 5:52. Točke: Jug 51, ZPK 42.
4X200 m prosto gospodje: 1. Jug (Miloslavič, Ciganovič, Ivo Štakula, žiž.ek), 10:01.4, 2. ZPK (Scliell, Drobnič, Bergler, llajek) 10:29.6.
Zaključno stanje točk: Jug 61, ZPK 48.
LIGA V ŠTEVILKAH	\
Ilirija	3	2	1	196	&5.33
Jug	4	3	1	247	61.75
Viktorija	2	2	0	110	55.—
Jadran	2	1	1	98	49.—
ZPK	5	1	4	221	44.20
2	2	0	0	15.: 2	4	(0)
4	3	0	1	15: 6	4	(2)
2	1	0	1	5: 5	2	(2)
3	1	0	2	7:15	2	(2)
5	1	0	4	5:19	2	(8)
Waterpclo
Viktorija
Jug
Jadran I Ilirija
ZPK
ZFO
Atletske tekme novomeške podzveze ZFO
Lahkoatletske tekme, ki so bile preteklo nedeljo, na Stadionu novomešike podzveze, so lepo uspele. Ob 8 zjutraj se je zbralo na Stadionu veliko število tekmovalcev, tako članov kakor mladcev. Okrožni načelnik br. Franc 1'clko ml., ki je z vso požrtvovalnostjo organiziral in vodil tekme, je pozdravil v imenu podzveze .tekmovalce in jili vzpodbujal k plemenitemu tekmovanju. Tekme so se vršile nato v najlepšem redu, k čemur je pripomogel tudi celokupni sodniški zbor, ki je vestno in hitro opravljal svoje delo. Razultati so z ozirom na kratko odmerjeni čas za trening še kar dobri, nekateri posamezniki so pa pokazali naravnost odlične uspehe (Gunde M.),. S tekmami je novoineška podzveza vzbudila zanimnaje za lnliko atletiko in upamo, da bo sčasoma dosegla tudi uspehe.
Tek na 69 m: 1. Stariha Božidar (Črnomelj) 8.2,5; 2. Povše Florijan (. 111.) 8.5; 5. Žigon Jože (Šmihel) 9.4.
Tek na 1000 m: I. Povše Florijnn (Novo m.) 3.10, 8; 2. Lah Rafael (Šmihel) 3.29,2; 3. Penca jožef (N. 111) 3.32.
Met diska: I. Gunde Milan (N. m.) 37.59; 2. Oblak Jože (N. 111.) 32.69 ; 3. Misjak Alojzij (N. 111.) 32.60.
Met kopja: t. Gunde Milan (N. m.) 45.32; 2. Oblak Jože (N. m.) 43.99; 3. Saje Franc (Šmihel) 52.59.
Skok v daljavo: 1. Gunde Milan (N. m.) 5.93; 2. Povše Horijun (N. 111.) 5.01; 3. Lah Rafael (šmihel) 4.69.
Skok v višino: I. Gunde Milan (N. m.) 152; 2. Berce Boris (Črnomelj) 142.5; 5. Lenček Drago (N. 111.).
Skok s palico: I. Berce Boris (Čr.) 2,17; 2. Lah Rafko (šmihel) 2.09.
ČLANI
Tek na 100 m: 1. Misjak Ivan (N 111.) 13.8; 2. Zupančič Al. (Mirna peč); izven konkurence: Gunde Milan 12.3.
Tek na 200 m: I. Bele Alojz (šmihel) 27.00; 2. Misjak Ivan (N. 111.); iz\en: Gunde Milan 26.9.
Tek nn 800 m: t. Bele Alojz (Šmihel) 2.19; 2. Turk Mihael (Šmihel) 2.21,9; 3. Lah Ivan (Šmihel) 2.26.1.
štafeta 4 krat 100 m: FO Novo mesto 56.8; FO šmihel.
Met diska: I. Misjak Ivan (N. m.) 26.42; 2. Turk Miha (šmihel).
Met kopja: I. Filipič M. (N. m.) 38.15; 2. Žagar Jože (N. 111.) 37.87; 3. 1'icelj (Vavtu vas) 31.30.
Skok v daljavo: I. Bnrtelj Alojz (šmihel) 5.07: 2. Misjak Ivan (N. m.) 5.02; 3. Zupančič (Mirna peč) 4.73.
Skok v višino: I. Turk Miha (šmihel) 147; 2. Misjak Ivan (N, m.) 157.
Zelene lepote Pohorja dostopne
V nsdeljo je bila nova pohorska cesta blagoslovljena in odprta — 14 km dolgo cesto je blagoslovil škof
dr. Tomažič, odpri pa jo je ban dr. Marko Hatlačen
Okrog osem let so gradili 14 km dolgo cesto, ki vodi iz Reke čez zelena pohorska pobočja do sv. Areha, kjer jc s 1250 m visokega vrha prekrasen razgled po širnem Dravskem polju ter grebenih Pohorja. Zadnjo nedeljo pa je bila cesta slovesno izročena svojemu namenu. Kako težko so čakali na dograditev te tako važne gospodarske prometne žile Pohorci pa tudi Mariborčani, najlepše dokazuje dejstvo, da je prihitelo po novi cesti na vrh ,nad 210 osebnih avtomobilov in nad 80 motornih koles. Pa tudi druge planince in Mariborčane je privabila slovesnost k sv. Arehu. 11 velikih avtobusov je večkrat vozilo nabitih do zadnjega kotička izletnike na vrh. Mnogo pa je bilo tudi takih, ki so prišli peš. Kdor pozna Pohorje, se temu ne bo čudil. Popolnoma pa bi razumel velikanski obisk — saj se je zbralo na vrhu pri sv. Arehu nad 2003 izletnikov — kdor je imel priložnost spoznati prelepo novo cesto. Od Reke pri Hočah se pne ta cesta v ne prehudem klancu s številnimi serpentinami vedno više in više, medtem pa se odpirajo z nje razgledi, ki jih mora občudovati tudi najbolj razvajeno oko.
Vso slovesnost je še posebej povzdignila navzočnost visokih dostojanstvenikov. Tako je pričel odpret cesto ban g. dr. Marko Natlačen, blagoslovil pa jo je lavantinski vladika dr. Tomažič. Pri slovesnosti pa so bili navzoči še številni drugi odličniki, tako zastopnik poveljnika mesta Maribora polkovnik Kilar, general Golubovič, okrajna načelnika dr. Eiletz in ŠiSka, mestni župan ljubljanski dr. Adlešič, mestni župan mariborski dr. Juvan, senator dr. Schaubach, predsednik Prosvetne zveze dr. Hohnjec, poveljnik mariborske orožniške čete major Sosič, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž Rueh, bivši poslanci M. Kranjc, dr. Sevšek, Mašič in Štrcin, zastopniki tujsko-prometnih organizacij, SPD in drugi.
Slovesnost v Reki
Vsi ti odličniki so se z mnogimi drugimi Mariborčani, hočkimi farani, gasilci in šolsko mladino zbrali ob 9 ob začetku gorske ceste v Reki, kjer so pričakovali g. bana, ki je prispel v spremstvu konjiškega okrajnega načelnika Bavdka in konjiškega arhidijakona Tovornika. Najprej so g. bana pozdravili predsednik okr. cestnega odbora Fr. Žebot, domači župnik in dekan Sagaj in domači župan Vernik, ki je spregovoril pozdravne besede tudi prevzv. škofu dr. Tomažiču in drugim odličnikom V imenu župljanov so domača dekleta po starem slovanskem običaju ponudile g banu kruh in sol ter domačo žganjico ter mu izročile lep slovenski pušeljc. Slovesnost so povzdignili domači hočki pevci in gasilska godba. Z bregov pa so pokali topiči gostom v pozdrav.
Škof dr. Tomažič je s kratkim nagovorom opravil ob asistenci kanonikov dr. Mirta in dr. Žagarja blagoslovitveni obred, nakar je dolga vrsta avtomobilov krenila proti vrhu Na krasno izpeljanem ovinku ceste blizu pod vrhom je bilo že vse pripravljeno za drugi sprejem odličnikov in za slovesno blagoslovitev ceste. Tukaj je bilo zbranega vse polno občinstva, pohorskih domačinov, planincev in izletnikov. Ker se je na tem mestu cesta zagrizla v strmi breg, je nastal velik usek v sicer položno pobočje. Nad tem usekom se jc zbrala množica v mogočnem in dolgem špalirju,
Pred otvoritvijo ceste Reka—Sv. Areh je pod Sv.
god
tako da je bil pogled na ves razsežni prostor izredno lep. V bližini slavnostne tribune se je postavil pevski zbor »Maribor«, prav tam je stala tudi godba mariborske gasilske čete, ki sta oba mnogo pripomogla k še lepšemu poteku slovesnosti. Za vzoren red pa so skrbeli reditelji-gasilci pod vodstvom g. Klemenčiča in g. Krambergerja.
Otvoritev pod Sv. Arhem
S slavnostne tribune je najprej spregovoril načelnik okr. cestnega odbora in mariborski podžupan Fr. Žebot. Z velikim navdušenjem je bil sprejet njegov predlog, naj se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II., pozdravne brzojavke pa kr. vladi ter obema slovenskima ministroma dr. Korošcu in dr. Kreku. Za tem se je govornik zahvalil vsein, ki so prispevali kakor koli, da je bila cesta, ki je tako velikanskega gospodarskega pomena za Pohorje, zgrajena in končno naprosil g. škofa, naj blagoslovi cesto. Škof dr. Tomažič je najprej z lepimi besedami poudaril misel, kako Cerkev spremlja dela človeških rok in človeškega uma, da bi služila v duhovni in telesni blagor človeštva. Zatem je škof opravil blagoslovitveni obred.
Za tem je spregovoril ban g. dr. Natlačen. Zahvalil se je vsem, ki so novo cesto delali in jo srečno dokončali. Izrekel je željo, da bi cesta najprej pripomogla do zboljšanja gmotnega stanja pohorskega prebivalstva ter mu pripomogla tudi do kulturnega napredka. Hkrati naj cesta služi domači turistiki, tako da bodo ljubitelji naših gora spoznali tudi zelene vrhove Pohorja in v njih uživali ljubezen do naše domovine in do njenih lepot. Z željo, da bi hodili vsi turisti sem-
Arehom pozdravila g. bana deklica z lepo pri-nico.
kaj s poštenimi nameni in da bi bili srečni vsi, ki bodo hodili po tej cesti, je g. ban prerezal trak in proglasil cesto za odprto.
Takoj po slovesni izročitvi ceste prometu so g. bana obstopili zastopniki občin Hoče, Fram, Ruše in Šmartno na Pohorju, po katerih ozemlju teče ta nova ce6ta, in mu v znamenje zahvale, da je omogočil dograditi cesto, izročili diplome častnega občanstva vseh treh občin. Enako diplomo so izročili banu načelnik okrajnega cestnega odbora Fr. Žebot, pod čigar načelstvom je graditev ceste najlepše napredovala in končno dočakala dan dograditve in blagoslovitve.
Nove ceste so zlasti veseli tudi naši planinci, kar se je danes še prav posebno pokazalo, saj so
naše tujsko-prometne organziacije pri prireditvi
odlično sodelovale.
V imenu teh organizacij so po končani blagoslovitvi spregovorili Inž. Šlajmer v imenu tujsko-prometne zveze, inž. Tržan kot predsednik podružnice SPD v Rušah, in v imenu planincev, ki radi pohite na pohorske vrhove, sod. svet. dr. Se-nijor.
Sv. maša pri Sv. Arhu
Pred cerkvico sv. Areha se je med tem že zbrala več lisočglava množica in čakala na sv. mašo, ki jo je pri lepo pripravljenem oltarju daroval prevzvišeni škof dr. Tomažič, ki jc še prej blagoslovil večje število avtomobilov, ki so danes prihiteli na Pohorje, ter že skoraj dokončano planinsko kočo »Planinka«. Med sv. mašo je imel prevzvišeni krasen govor, z lepim ljudskim petjem pa je pri maši sodeloval zbor pevskega društva »Maribor« pod vodstvom kapelnika J. E. Gašpariča.
Planinska veselica
Podružnica SPD v Rušah je nato povabila od-ličnike na slavnosten obed v prostore »Planinke«, kjer je visoke goste pozdravil predsednik inž-Tržan, spregovoril pa je tudi predsednik okrajnega cestnega odbora Fr. Žebot. Drugi udeleženci današnjih slovesnosti so posedli po drugih planinskih postojankah, ob cerkvi sv. Areha, velika večina pa po livadah okoli tc priljubljene izletne točke in je ves popoldne vztrajala pri uspeli prireditvi, namenjeni današnjemu velikmu dogodku, s katerim so bili krasni predeli našega Pohorja izročeni lepšemu dostopu, kar bo v občutni meri dvignilo dotok turistov na vse postojanke gozdnatega Pohorja.
Pri Sv. Arehu na Pohorju y nedeljo dopoldne po slovesni otvoritvi ceste.
Banovinski risarski tečaj
za učitelje na strokovnih nadaljevalnih šolah
Te dni so končali na Tehnični srednji šoli v Ljubljani 3. delni risarski tečaj za učitelje na strok. nad. šolah, ki se ;e pričel prve dni julija 1. 1937 in je trajal 21 tednov, to ie vsake počitnice po 7 tednov. Prvo leto se je udeležilo tečaja 27, drugo leto 25, letos pa 21 učiteljev iz vse Slovenije. Za letos se jih je priglasilo sicer večje število, vendar so morali mnogi v kasarne.
Kr. banska uprava, ki prireja in financira te tečaje, napravlja s tem slov. obrtništvu veliko uslugo. Znano je, da se naša obrt zelo hitro razvija in izpopolnjuje. To nam dokazujejo razni izdelki in razstave, ki so prinesle slov. obrtniku že marsikakšen dinar, pa tudi lepa priznanja najvišjih mest. Tudi zbornica za TOI je pomagala kr. banski upravi in je dvakrat poklonila uči-teljem-tečajnikom manjšo podporo za nabavo materiala in risarskih potrebščin.
Na tečajih se je sistematično obdelovala snov skoro za vse obrti: prvo leto je bila na urniku oblačilna obrt, drugo leto strojno risanje in elektrotehnika, tretje leto pa. stavbarstvo. Skromni so ti pojmi, vendar človek vidi vso obsežnost gradiva šele takrat, ko pregleda ogromne množine skript, skic, načrtov, risb in predlog, ki so jih učitelji napravili. Nehote se moramo vprašati: komu vse to? Saj so med učitelji-tečajniki bili tudi takšni, ki bodo šli po par letih že v pokoj, takšni, ki poučujejo na meščanskih šolah in gimnazijah, takšni, ki imajo popolno fakultetno naobrazbo in tega zase gotovo ne rabijo! Vse io je namenjeno našemu obrtnemu vajencu, ki bo postal kmalu mojster-obrtnik. Živo. čutimo po-
Dostava pošte — enkratna. Ministrstvo je odobrilo za čas, dokler traja vročina, da se vrši mestna dostava le enkrat na dan. Ob sobotah se vrši tudi popoldanska dostava pošte na dom. Dostava eks-presnih pošil.k se vrši neomejeno. V teku dneva došli časopisi 6e izdajajo na pošti od 15—18,
Trbovlje
Občni zbor Zadružne elektrarne ▼ Trbovljah
bo v torek, 6. t. m. popoldne ob treh v Fortejevi dvorani.
Umrl je Krča Maks v ljubljanski bolnišnici, star 31 let. Bil je brezposeln in v kraju zelo poznan. — Naj v miru počiva!
»Legija smrti — Beau Geste«, menda najboljši angleški film zadnjega časa o neznanih junakih v tujski legiji, predvaja te dni kino Društveni dom.
Ob šimstio&eimci jezuitskega reda
Zasluge jezuitov za svetovno misčjonstvo
trebo, da položimo našemu obrtniku slov. terminologijo slovenski strokovni izraz na jezik. Saj je baš v obrti še toliko tujk v rabi, da je človeka sram. Pa ne samo to! Še več moramo doseči. Okus našega obrtnika mora postati sodoben, doumeti mora nove zakone in potrebe arhitekture, vendar pa vse v mejah slovenske samobitnosti. Načrti pohištva, stavb in opreme ne 6mejo biti našemu obrtniku mrtvi; poslednjega našega obrtnika moramo naučiti razumevanja teh načrtov.
Poučevali so na tečajih sami priznani gg. strok, učitelji in profesorji. Tečaj je vodi! inšpektor g. Presl, razrednik pa je bil vsa tri leta prof. Stanko Kline. Gg. Žnidaršič, Dolak, Brenčič, Šteinman, Knafelj, inž. Skočir, inž. Hacin, inž. Pretnelč, inž. Fatur, inž. Kregar in inž. Treo pa so s svojim temeljitim znanjem pripomogli, da niso bile ure zapravljene. Ekskurzije v tovarne in razne večje obrate so doprinesle ono, kar ni mogla dati beseda.
Kr. banski upravi, ki je žrtvovala za te tečaje nad 60.000 din in vsem, ki so sodelovali na tečaju, se učitelji iskreno zahvaljujejo. Opozorili pa bi radi kr. ban. upravo na nekaj: še se dogaja, da poučujejo na posameznih obrtno nadaljevalnih šolah učitelji, ki niso zato usposobljeni ali pa so premalo usposobljeni, vendar pa imajo iz znanih ali neznanih razlogov prednost pred tistimi, ki so napravili že vse tečaje. Dogaja se, da ima učitelj z vsemi tečaji le eno ali dve uri tedensko, tovariš brez tečaja pa je upravitelj ali razrednik £ iiiiiugtim Iliami. ..ivi, ... j*, ucua uau pitutiua. naobrazbi predvsecn drugim.
Letos poteka 400 let, odkar je papež Pavel III. — bilo je 27. septembra 1. 1540 — končnoveljavno cerkveno pripoznal in potrdil Družbo Jezusovo. Ta 40Q letnica ustanovnega jubileja je obenem tudi 400 letnica ves svet obsegajočega misijonskega delovanja jezuitov. Saj je znano, <ia je, nastopil slavni jezuitski misijonar sv. Frančišek Ksaverij svoje svetovno misijonsko poslanstvo že 14. marca lela 1510. V zadnjem času je izdal po svojih misijonsko zgodovinskih raziskovanjih znani pater Albert Oto I). J. knjigi: »Rast Cerkve in -Štiristo let jezuitskega dela v službi svetovnih misijonov«. Knjige so izšle v Herderjevi založbi.
Ni slučajno, da je bil jezuitski red potrjen ravno lela 1540. Ideja svetovnega misijonstva, začeta od ustanovitelja jezuitskega reda, Ignacija Lordskega, jc odgovor na odkritje Novega sveta. Odkritju Amerike in prvemu objadranju rtiča Južne Afrike ter prvemu prepotovanju sveta po morski poti, ki so bile vse dosežene v istem desetletju, je sledila misel na osvojitev sveta za Kristusa. Še za življenja sv. Ignacija je začel sv. Frančišek Ksaverslu svojo velikopotezno misijonsko delovanje v Vzh. Aziji. Leta 1547 so začeli jezuiti svoje misijonsko delovanje v Afriki, dve leti kasneje pa so se podali prvi jezuiti na misijonsko pot v Ameriko. Lela 1550, ko je umrl Ignacij Loyolski, je bilo v misijonih že okrog 150 jezuitskih misijonarjev.
Zgodovino jezuitskih misijonov lahko razdelimo v dve dobi; prva sega od početkov zgoraj navedenega misijonskega delovanja pa do lela 1773, ko je bil red začasno ukinjen. Prekomorski svel je bil takrat porazdeljen na tri kolonijalne sile. Špansko vplivno območje je segalo zahodno jireko Atlantika do Amerike in dalje preko Pacifika do Filipinov. Portugalska je obdržala Vzhod kot svojo vplivno sfero; od obal Brazilije in Afrike preko Indije do Kitajske in Japonske. Temu se je pridružil kasneje še francoski kolonijalni imperij v Severni Ameriki in na bližnjem Vzhodu. Tej razdelbi se je prilagodilo tudi misijonsko delo. V portugalskem misijonskem področju so dosegli jezuiti velike uspehe, zlasti v Indiji in na Kitajskem, kjer se je zlasti odlikoval p. Mattejo Ricci. V afriških misijonih je vreden posebne omembe p. Paez, ki je leta 1603 odkril izvir modrega Nila. Tudi v Braziliji se je razvilo velikopotezno misijonsko delo. Neposredno pred ukinitvijo reda je. delovalo v portugalskih misijonih 1198 jezuitov, španski jezuiti so začeli mi-sijonariti leta 1566 na polotoku Klorida. Leta 1567 so prišli jezuiti v Peru. leta 1572 v Meksiko, lela 1585 v Paragvaj, leta 1586 v Ekvador, leta 1589 v Kolumbijo in Venezuelo, leta 1593 v Cile. Za časa ukinitve jezuitskega reda je bilo v španskem območju šest jezuitskih misijonskih provincij z 2102 članoma. Na delo med črnimi sužnji spominja še danes ime p. Petra Klaverja. Posebna skrb je bila jiosvečena indijanskim misijonom. Tako imenovana jezuitska država v Paragvaju, ki jo nasprotniki Cerkve tako napadajo, je bila v resnici le skrbstvena ustanova za Indijance, ki je z misijonsko metodo ustanavljanja krščanskih občin odbijala pohlep španskih fevdnih gospodov. Nadaljni razvoj v Paragvaju na ta način nastajajoče krščansko-indijansko-špunske kulture je bil na žalost z ukinitvijo reda prekinjen. V francoski misijonski sferi so doživeli jezuitski misijoni svoj višek za vlade Ludvika XIV. Kanada je jiostala najrazsežnejše misijonsko |>olje 1). J. V bližnjem Orijenlu, kjer je imela Francija protektorat nad kristjani, so mohamedanci ovirali misijonsko delo. Jezuiti so delovali zlasti v Grčiji in Siriji.
Druga doba jezuitskega misijonskega delovanja se je začela leta 1811., ko je bil ponovno vzpostavljen jezuitski red. Največje zasluge za ponovno oživitev misijonskega dela si je pridobil general P. Roothaan (1829—1853) On je posvetil veliko paž-nost zlasti vzgoji domačega klera. Danes so razširjeni jezuitski misijoni po vsem svetu: v Egiptu, Armeniji, notranji Afriki; v Indiji, najstarejšem jezuitskem misijonskem polju, deluje danes okrog 1300 misijonarjev. Na drugem mestu stoji Kitajska e 759 misijonarji V Indiji in na Kitajskem po^vo čajo misijonarji veliko pažnjo kato.Hikuu risovim
šolam. Misijonsko delo na Japonskem leži na ramah nemških jezuitov. V obeh Amerikah obstoja 16 jezuitskih provincij s preko 8700 jezuiti. Po zadnjih uradnih podatkih iz leta 1938 vzdržujejo jezuiti 55 misijonov, v katerih prebiva okrog 173 milijonov ljudi; od teh je preko 3 milijone katoličanov, med katerimi deluje 3785 misijonarjev-jezuitov.
Muta
Vprašujočim, čemu se stolp na župnijski cerkvi na Muti tako dolgo ne obnovi, liodi jx>-vedano, da krivdo nosijo obrtniki, ki se premalo zanimajo za delo. Čuti je večkrat: »Nimam dela.« Delo stolpa ni bilo samo razpisano v »Službenem listu« in nedeljskem »Slovencu« 2S. marca 1939, ampak jc občina poslala še bližnjim stavbenikom v Marcnbcrgu, Slov. Gradcu in Mežici osebno pismo in jiovabilo, da bi stavili svoje ponudbe, pa nobeden izmed nijh niti ni odgovoril. Občina se je zanašala na gradbenega stavbenika v Murenbergu, ker je odnesel načrte in jih študiral, a zavezal se ni drugače, kakor osebno g. županu, in na ponovno vprašanje, če l>o že vendar enkrat začel z delom, je župniku zatrdil, da l>o do novembra stol p že pod streho. Med tem je odšel na oro/ne vaje; ko pa sc je vrnil, ni pod-vzel ničesar in čas jc tekel. Asi, ki jim to ni znano, menijo, tla je nedelavnosti kriv župnik. Znano je, da j)ri nas ni človeka, ki bi skrbel, da bo vsak občinski sklcji postal dejanje. Pa-|)ir je potrpežljiv, čas pa gre mimo in delo vpije po podjetniku. S tem je nastala ogromna škoda. Ko je obnova stolpa preračunana na blizu 56.000 din. je z odlaganjem in čakanjem treba znesek povišati skoraj /a sto in več odstotkov. Sedaj so klicani Celjani, da se lotijo dela. Če bi naj bila streha krita z bakrom in opremljena s strelovodom, samo to |>odjetnik računa na 72.(MK) din. naprava in sestava stolpnega ogrodja pa utegne priti tudi blizu 40.<XK) din. Stolp bi tako veljal 112.000 din. Kdo pač ne uvidi, da je jiotrebno, da vsi žiipljani rade volje mlmer.jene zneske vplačajo, drugače jo nemogoče, da bi kljub prizadevanju dušnega jjastirja bila ta nečast Muti odvzeta. Notranjost verkve priča o podjetnosti župnikovi, zunanjost pa kriči, da se veliko govori, pa premalo stori.
Slovenska Krajina
Zlato mašo je daro«val v Bakovcih upokojeni cankovski župnik g. Keresturi Vince. Ob tej priliki se je zbrala velika množica ljudi, ki 60 s tem počastili slav4jenca. G. Keresturi je še čil in zdrav ter vsetransko pomaga pri dušnem pastirstvu. Pri njegovi zlati maši, ki jo je pel ob številni asistenci duhovščine, mu je pridigal soboški župnik g. Vojkovič. Orisal je delo in f>ožrtvovalnost kot cankovskega župnika, ki je moral nekoč bežati čez Muro ter se skrivati pred nasilno boljševiško strahovlado. Gospodu slavljencu kličemo: »Na mnoga leta!«
Smrt je pobrala v 76, lelo starosti jiosrst-nika iz Bogojine g. Bajlcca Jožefa, očeta odvetnika in bivšega na/odnoga fioslanca I ranca i/. Sobote ter šol. upravitelja Ivana iz Marijane. Prepeljan je bil i/. Sobote, kjer je bival pri sinu, v Bogojino ter je bil pokopan jxdcg svoje žene. Na zadnji poti ga jc spremila ogromna množica ljudstva ter osem duhovnikov, kar je znak veliko priljubljenosti. Naj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Žetev, ki jc končana v naši Krajini, je prinesla slab pridelek, kar se posebno sedaj vidi, ko «e ie začela v polnem obsegu mlačva. Pridelek je padel skoraj na polovico. To se posebno podčrtava s tem, ker je bilo skoz: slabo vreme in jc žito začelo zelo kliti že na polju. Ljudstvo je v bojazni, če bo vreme tako naprej, kei bu začel krompir gnili, kajti redno pride na vrsto dan, ko ni dežja.
Lipski jesenski sejem 1940
od 25. do 29. avgusta
60 % popusta na nemških železnicah, znatni popusti v drugih državah.
Za nemški vizum, ki se daje brezplačno, je vložiti prijave najpozneje do 8. avgusta pri pristojnem častnem zastopniku sejmskega urada i. s.
Za Ljubljano: Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33. Tel. 27-62 Za Maribor: Jos. Bezjak, Gosposka ul.25. Tel. 20-97
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri ogtasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po 3 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
»jih m u
Pekovskega pomočnika
za skupno delo sprejme takoj pekarna Koren na Koroški cesti 47, Maribor
Mizarske pomočnike
sprejmem takoj. Strojno mizarstvo Rudolf Kuhar, Mokronog.	(b
Hišno pomočnico
srednjih let, ki opravlja vsa hišna dela, kuha za 4 osebe brez otrok, sprejmem. Začetna plača do 230 din. Nastop takoj. -Naslov v podr. »Slovenca« v Celju pod št. 454.
»Šumadija« d. d.
tvornlca trikotaže, Beograd. Miloša Velikega !)2, išče za takoj upravitelja, samostojnega, veščega, strokovnjaka, in ravnateljico, popolnoma samostojno v upravljanju vseh del in kroja.
Urarskega pomočnika
prvovrstnega, za malo ln veliko delo, iščem za takoj. A. Janko, urar, Maribor, Jurčičeva ulica S.
Pekovskega pomočnika
zanesljivega, ki bi raz-našal tudi pecivo, sprejme Anton Prcstcrl, Radovljica.	(b
Deklo
za kuhinjska dela, veščo peke kruha, sprejmemo takoj. Zavod sv. Terezi-ke, p. Videm-Dobrepolje.
Šofer
mlad, trezen, išče mesto. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11278. (a
20 letno krščansko dekle
išče kakršno koli službo v okolici Jesenic. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11301.	(a
Zobotehniškega
praktlkanta za na deželo, sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10313.	(v
Avto
osebni, 4 sedežni, Cabrlo-let, tovarno Stoyr, skoraj nov, ugodno naprodaj — vprašati v upravi »Slov.« pod št. 11200.	(I
Foio-amaterjem
razvija, kopira ln
povečava Foto atelje Mancini Ljubljana-Vič.
Čitajte »Slovenca«
Večje število
Zadružna zveza s sedežem v Beogradu bo sprejela v službo večje število uradnikov. Prednost imajo oni, ki so dovršili trgovsko ali eksportno akademijo. Prošnje z vsemi dokumenti, originalno zdravniško spričevalo, opis osebe ter dosedanje službovanje je podati najkasneje do 10. avgusta sSedmoj silk, Beograd, poštni predal 728 pod značko »Senazedes«.
Naročnike malih oglasov opozarjamo, naj naroče male oglase najkasneje do 6. ure popoldne v glavni upravi Kopitarjeva 6 ali pa v podružnici na Miklošičevi cesti
Uprava „Slovenca"
50
uk&et&ufL
nvctoLa^crtr dvoAaGah
si lahko b8ezo6vezno mlemte pri
IGN.VOK
ljubljana. tavčarjeva >
Sveže slive, hruške in
jabolka la kg 4.50 din franko voznlna pošilja: G. Drechsler, Tuzla. (1
Večji štedilnik
prosto stoječ, z 2 pečnja-koma, prodam. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11535.
Otroški kotiček
ZAČARANI GOZD
(273) Poniglavček in Samotarček sta jih zvesto čakala. To sta bila vesela, ko sta končno zagledala Ančko s prinčkom. Poniglavček se je začel od samega veselja postavljati na glavo. Samotarček pa jima je svetoval, da gresta kar naprej, ker človek nič ne ve, kaj še pride.
Damsko in moško kolo
športno, najfinejšo Italijanske znamke, popolnoma novo, za vsako ceno naprodaj. Strojna delavnica, Sv. Petra cesta 85.
Prodam 120-130 hI vina
letnik 1939, lastni pridelek, rizling, silvanec; v poštev pridejo Interesenti za vso količino. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Resni kupci 931«
20 koles
prvovrstnih — naprodaj po reklamnih cenah pri
Podobnik Franc
trgovina
Rudnik 123 — Ljubljana
(274) In glej! Voziček je bil že pripravljen in Biserček vprežen. Vendar pa je Samotarček še snel Peterčku platnene obveze in mu namazal noge z neko imenitno mažo. Ah, kako je dobro dela! Vse bolečine so na mah prenehale. Iz hišice je prinesel še toplo odejo in z njo ogrnil dečka.
Stavbne parede
naprodaj. Ivan Lamplč, Dvor, p. št. Vid nad Lj.
V naši podružnici na Miklošičevi cesti
4°/o dobrov. obveznice
kakor drugo vrednostne papirje najugodneje kupuje in prodaja Menjalnica F. Ramovš, Ljubljana, Miklošičeva ccsta 17, telefon 41-20
Kupuje: Prodaja:
HRANILNE KNJIŽICE bank in hranilnic ter VREDNOSTNE PAPIRJE po najugodnejših cenah
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR
Kupimo
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenah CERNE. juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 3
Hišo ali majhno posestvo
kupim, tudi z užltkarico, v bližini Ljubljane. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11400.
Vnajcm
IŠČEJO:
Vilo na Mirju
vzamem v najem ali kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Mil je 10« št. 11538.	(p
itanoi/anja
IŠČEJO:
4-sobno stanovanje
na Mirju za daljšo dobo Iščem. Ponudbe v upravo »Slovcnca« pod »Mirje 10« št. 11537.	(c
ODDAJO:
Trisobno stanovanje
udobno, blizu ban. uprave, oddam 1. novembra. Naslov v upravi »Slovcnca« pod št. 11516. (č
Izgubil sem
mala avtomobilska vratca 'a evidenčno št. 2-3719 na cesti LJubljana - Kamnik. Najditelj naj odda proti nagradi v trgovini Bata, Ljubljana-Šiška.
lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne nre od pol 8 zjutraj do pol 1 pop. In od 2 do 6 pop.
Telefonska Številk« 30-30
Zapustila nas je danes po daljši bolezni naša nad vse ljubljena žena, mama in teta, gospa
Zfnka Repnik roj. Šmid
soproga železniškega uradnika in občinskega svetnika
v 47. letu starosti. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo, dne 7. avgusta, ob 18 iz hiše žalosti, Cesta na Dobravo 25, na okoliško pokopališče.
Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, 8. avgusta, ob 7. zjutraj v farni Cerkvi v Celju. Celje, dne o. avgusta 1940.
Globoko žalujoči: Anton Repnik, mož — Mira in Boža, hčerki ter ostalo sorodstvo.
Umrla nam je v 79. letu starosti naša dobra, skrbna mati, gospa
Marjeta Jerše
Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, dne 6. t. m. ob A18. iz Zal. kapelica sv. Jakoba, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Trst, dne 5. avgusta 1940.
Žalujoča rodbina Smrekar in ostali sorodniki

Alphonse Daudet;
J akec
Prevedel Fišer Frane
Zdaj se je šušljanje podvojilo, postalo je nenavadno glasno. I5rž je zaškripal ključ v zarjaveli ključavnici, nato se je zaslišalo preklinjanje, udarci in grozno prerivanje. In ko so so končno vrata odprla, je Jakec videl samo hrbte gojencev, ki so se preplašeni, kot pravkar vrabci, razbežali na vso strani
Tri vhodu jc ostal samo velik, suh innlat v belo kravato, ki jo je imel večkrat ovito okrog golega vratu, tako da je bila njegova postava videti še bolj črna in strašna.
Gospad Maronval je prosil gospodično Konstanto, naj blagovoli vstopiti in nato so odšli preko prcccj velikega vrta, čigar zanemarjene aleje in razdejani ok\irji gred so bili v mračni zimski obleki še žalostne jši.
Sredi mrtvih travnikov jc bilo raztresenih več poslopij nenavadne oblike. O gimnaziji bi dejali, da je bila nekoč jahalnica. ki jo jc gospod Maronval preuredil v vzgajališče. Med drugim je bila tu velika okrogla dvorana s steklenimi okni. ki je služila gojencem za odmor. Šipe so imele obliko kot pri kaki jetniš-nici, deloma Zamazane in razbite ter prevlečene / neštevilnim papirjem
Med pot jo so srečali majhnega zamorčka v rdečem jopiču, oboroženega z veliko metlo in posodo za premog. Boječe in spoštljivo se je ustavil pred gospodom Maronvalom, ki mu je mimogrede hitro dejal: »Aakuri v salonu!«
Znmorček je obstal začuden in presenečen, kot da bi mu kdo rekel, da salon gori. ne pa. da naj v njem samo hitro zakuri. In ta ukaz gotovo ni bil nepotreben.
V tej veliki govorilnici je vladal veltik mraz. Obledeli tlak je postal voščene barve in bil videti kot zamrznjeno, opolzko jezero, Celo pohištvo se je menda branilo pred tem polarnim mrazom, katji vtaknjenlo je bilo v stare prevleke, zelo 'neprimerne, v katere se jc zavijalo kot bolniki v bolnišnici v svoje domače u ni forme.
Toda gospodična Konstanta ni opazila razdejanih sten. niti praznote tega velikega salona. ki je bil podoben hodniku s stekleno steno, skozi katero je lila v to čudno poslopje mrzla odvisna svetloba, ki jo je človek prav rad pogrešil.
Sobarici je šlo največ za tem. da bo predstavljala damo, spoštovano in važno osebo.
Kar žarela je, izjavila, da mora biti otrokom tu prav prijetno, da so na svežem zraku, kot na deželi.
»Da, kot na deželi.c je gugajoč odgovoril Maronval.
Malo zmešnjave je bilo, predstavljanja sem in tja, kot pač pri revnih ljudeh, ki jih obisk spravi v zadrego in razkrije tisoč pomanjkljivosti.
Zamorček je pripravil ogenj. Gospod Mo-ronval jc iskal naslanjač za odlično tujko. Obvestili so tudi gospo Maronval, rojeno Deco-stere, ki je vstopila z veličastnim pozdravom. Ta majhna, zelo majhna ženska z dolgim bledim obrazom, ki ga jc bila sama brada in čelo: obnašala sc je pretirano narejeno. Vedno je bila obrnjena proti vam. vzravnana, kot bi se bala za vsak centimeter svoje majhne postave ali kot l>i imela trd vrat uli skrivala med rameni bogve kaj. Drugače pa jc bila zelo ljubezniva, ustrežljiva in vljudna.
Poklicala je dečka k sebi ga irladila |>o bujnih laseh in dejala, da ima zelo lepe oči.
Kol njegova mama.« je vsiljivo dejal Maronval in pogledal Konstanto
Ta se ni prav nič požurila, da bi ga zavrnila, zato sc je pa Jakec uprl in z jokajočiin glasom vzkliknil:
»Saj ni moja mama, naša služkinja jc.< Po teh besedah se je gospa Maronval, ro. jena Decosterc umaknila, kajti sprevidela je, da se je s svojo prenagljenostjo osramotila. Ker bi pa njeno zadržanje utegnilo biti v .škodo zavodu, je k sreoi njen mož podvojil svoje ljubeznivosti, domislil si je namreč, da mora služkinja, ki ji starši naroče, naj otroku odpelje v zavod, doma imeti puč važno besedo.
Gospodična Konstanta ga je v tem potrdila. Govorila jc glasno in odločno. Prav nič ni zamolčala, cla jc bila izbira penzijonata prepuščena izključno le njej, ime svoje gospodarice ie vsakikrat izgovorila pokroviteljsko, pomilovalno in to je Jakca spravljalo v obup.
Pogajali so sc za ceno. Tri tisoč frankov na leto, brez perila. Ko je' Maronval povedal ceno. je takoj začel s hvalisanjem.
Tri tisoč frankov!... številka ni pretirana. Jaz na vasem mestu bi takoj bil zadovoljen lil povrh gimnazija Maronval 111 taka kot drugi zavodi. Ne nosi zaman nemškega imena »gimnazija«, saj ie to kraj, kjer se svoIhkIiio uri duh in telo. Obenem z izobrazbo se učenei tudi uvajajo v pariško življenje.
Gojenci spremljajo svojega učitelja v gledališče, med svet. Na velikih debatnih večerih so pnee literarnega ustvarjanja. Namesto, da bi napravili iz njih surove pedante, se trudimo, da bi jim vzbudili plemenita čustva dajemo jim okusiti sladkost družinskega življenja, katerega večina cul njih že dolgo pogreša, ker so tujci. Seveda pn pouk zato ni prav nič zanemarjen, prav nasprotno — nnjodlične j.ši možje, učenjaki, umetniki, sodelujejo brez pridržka pri tem človekoljubnem delu kot profesorji znanosti, zgodovine, glasbe in literature.
Vsak dan se njihova predavanja menjavajo s tečaji izgovarjave francoščine, ki se vrši po novi in zanesljivi metodi, ki jo je iznašla gospa Maronval-Decosterc. še več — vsakih osem dni se vršijo javne produkcije v glasni izgo-varjavi, na katere so povabljeni starši ali zastopniki učencev, ki se tako morejo prepričati o odličnem internatu Maronval.
To dolgo samohvalo je direktor še toliko hitreje zdrdral, ker bi on bolj kot kdo drugi potreboval lekcij svoje žene. saj je kot pravi Kreolec požrl pol besedi, popolnoma izpuščal r, tako da je rekel na primer pofeso liteatue namesto profesor literature.
Kaj zato! Gospodični Konstanti je bila literatura španska vas.
Saj razumete! Njej se ne gre za ceno! Glavno je, da bo deček imel odlično in aristokratsko vzgojo.
Oh! Kar se tega tiče... je dejala gospa Mnronval rojena Decostere in dvignila svojo dolgo glavo.
In njen mož je dodal, da sprejemajo v gimnazijo samo tujce plemenitega rodu, dediče slavnih rodbin, plemenitaše, prince. Prav zdaj na primer vzgaja otroka kraljevske krvi. pravega sina dahoinejskega kralja. Navdušenje gospodične Konstante je bilo naenkrat neizmerno.
Kraljevega sina! Ali ste slišali gospod Jakec. Vzgajali vas bodo skupuj s kraljevimi sinom I
»Da.« jc resno učitelj, >Nj. Vel. iz Daho-meja nn je zaupalo vzgojo Nj, kr. Visokosti, in upam. ne da bi se hvalil, da bom iz njega napravil v vsakem pogledu vrednega moža.«
Kaj je neki bilo mlademu zamorčka, ki je spodaj kuril, da se je tako razhudil in zaropotal s posodo za premog, da je tako strušno zažv.enketalo?
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; Jože Kraniariž
Izdajatelj j inž. Jože Souia
Urednik: Viktor CenčiS
t)»BI JAN A
Msgr. St. Premrl se je poslovil od stolnega kora
Po eden in tridesetih letih nadvse požrtvovalnega, vestnega in vzornega vodstva ljubljanskega stolnega pevskega zbora odhaja msgr. Premrl na novo službeno mesto za profesor'»a slovenske glasbene akademije. Gotovo je to zaslužno odlikovanje mojstra na orglah, plodovitega skladatelja, ki je posvetil vse svoje duševne sile cerkveni in svetni glasbi. Kdo ne pozna njegovih zanositih maš, razgibanih ofertorijev. klavirskih in orgelskih skladb, pesmi in samospevov, ki jih odlikujeta nenavadna živahnost, blesk in toplina I Poleg vsega tega pa urejuje gospod profesor že od leta 1911. Cerkveni glasbenik, ki ga je izpopolnil do uvaževane glasbene revije. Dalje vodi orglarsko šolo, v kateri je vzgojil močan rod orglavcev, da se po vsej pravici
imenovanju za rednega profesorja novoustanovljene glasbene akademije.
V Ljubljani, na praznik apostolov prvakov sv. Petra in Pavla dne 29. junija 1940.
Dr. Kimovec, s. r. Dr. Klinar, s. r. Ign. Nadrah. s. r. stolni dekan. stolni župnik. stolni prošt.
Stolni pevski zbor se je poslovil od svojega dolgoletnega vodje na izletu dne 28. julija t. 1. v Cerkljah, kjer je pri sv. maši izvajal njegova dela. Spotoma si je pevska družina ogledala Velesovo, Vodice, Groblje, Mengeš in Domžale, zlasti po-edine cerkve in nove orgle. V zahvalo in slovo so izrekli nekaj prisrčnih besedi, ki so potrdile pri-
Stolni pevski zbor, katerega je msgr. Stanko Premeri vodil nad 30 let. V sredi sedi msgr. Premeri, poleg
njega pa stolni dekan dr. Kimovec.
govori o »Premrlovi šoli«. Največ skrbi in truda pa ie nedvomno vložil v stolni pevski zbor, ki ga je izobrazil za vzor drugim cerkvenim zborom. V teh letih je z njim naštudiral 84 latinskih maš, zelo mnoge z orkestrom. Koliko duševne in telesne sile, pridnosti in prave čebelične marljivosti je vložene v ta leta, ko je kot regensehori oskrboval cerkveno glasbo v ljubljanski stolnici 1 Nemogoče je v kratkem sestavku popisati vse podrobno delo in snovanje. Tedensko dvakrat pevska vaja, poučevanje na orglarski šoli in na konservatoriju, ob nedeljah in praznikih orglanje pri jutranji sv. maši in pri veliki deseti maši ter popoldan pri krščanskem nauku in še ob neštetih drugih slovesnostih, ki se obhajalo v stolnici (služba božja ob državnih praznikih, črne maše. osmine itd.), kjer je potrebno orglanje in sodelovanje zbora. Dalje pripravljanje skladb, urejevanje notnega gradiva, prepisovanje glasov, zbiranje pevcev in pevk, sa; je sodelovalo v teh tridesetih letih na koru nad 255 pevcev in pevk pri deseti maši, nad 45 pevk pri jutranji maši ter okoli 200 učencev orglarske šole! Msgr. Premrl ima o vsem tem delu sestavljeno točno statistiko, koliko časa je kdo sodeloval, s kakšnim zanimanjem je obiskoval pevske vaje, kaj se .Je poedine nedelje izvajalo na koru, zbrane so dalje vse pomembnosti, ki so količkaj v zvezi s stolnim koroni. Za glasbenega zgodovinarja zanimivo gradivo!
Poleg čudovite skromnosli, nenavadne vestnosti in izredne umetniške sile odlikuje gospoda profesorja tudi blag naroden ponos, ki brez vsiljevanja zazveni med njegovim resnobnim delom. Kolikokrat je pri pevskih vajah ali med pogovorom z vsem poudarkom opozoril: »To ni naše. to ni slovensko!« In končno! Prisluhnimo le njegovim skladbam, ki so veren izraz slovenske zemlje.
Najlepše je pač ocenil zasluge gospoda profesorja stolni kapitelj ljubljanski v zahvalni spomenici, ki se glasi:
i . !-:>.fiH>> Monsignorel
Gospod regensehori, visokorodni gospod redni profesor glasbene akademije v Ljubljani I
Stolni kapitelj Vašo odpoved na službo pri stolnici sv. Nikolaja sprejema, tako da — po dogovoru s prevzvišenim gospodom škofom dr. Gre-gorijem Rozmanom — Vaša služba kot stolni regensehori preneha z dnem 30. Junija tega leta.
Stolni kapitelj ob tej resni priliki čuti dolžnost z vsem poudarkom priznati,
1.	da Ste pred 31. leti prevzeto težko, odgovorno nalogo vseh dolgih 31 let nič manj vestno in nič manj uspešno opravljali v zadnjih letih napornega dela kakor v prvih letih plamenečega ognja,
2.	da Sle svojo službo vršili z izredno vestnostjo, točnostjo in liturgično natančnostjo,
3.	da se zaveda, da bo stolnica za vodjo glasbe težko kdaj ali nikoli dobila moža Vaših izrednih glasbenih sposobnosti, pa naj bo že po tehnični popolnosti, ki Ste jo kazali kot organist in nad vse spreten in duhovit improvizator. ali po presene!<Jivi produktivni višini, ki Ste jo dosegli kot skladatelj. Saj Ste v tem času slovensko, ne samo cerkveno, ampak tudi svetno glasbo, obogatili z nešteto plodovi svojega visokega glasbenega talenta, s plodovi, ki so glasbo v stolnici dvigali na splošno priznano višino, ki so pa hkrati vsej slovenski glasbi dajali nov življenski pravec, tako da glasbena Javnost s priznanjem govori o »Premrlovi šoli«.
Ko 6e Vam stolni kapitelj zahvaljuje za vse požrtvovalno delo. ki ni iskalo osebne koristi, ampak se je vse predajalo božji slavi, se po Vas, monsignore. hkrati zahvaljuje Vašemu pevskemu zboru, ki je stolni kapitelj in udeležence pri božji službi tolikrat presenečal z dovršenimi, visoko kvalitetnimi nastopi.
Hvaležni smo za izjavo, da Ste — ?e se pokaže potreba — še vedno pripravljeni stolnici s svojimi darovi in zmožnostmi pomagati.
Stolni kapitelj ob tej priliki drugega ne more, kakor prosili Boga. naj Vam, monsinore, ves Vaš izredni trud, vso Vašo požrtvovalnost povrne s plačilom, ki Vam ga stolni kapitelj ni mogel nakloniti v taki meri, kakor ga je Vaše izredno uspešno in nesebično delovanje zaslužilo.
Hkrati si stolni kapileli dovoljuje, da Vam ob tej priliki najprisrčneje čestita k visokemu. Vaše zasluge pred najširšo javnostjo priznavajočemu
jateljsko vez med gospodom profesorjem ln pevskim zborom, stolni dekan g. dr. Kimovec, stolni župnik dr. Klinar in Član zbora Likovič Joža. Gospod profesor se je ves ginjen zahvalil zagotavljajoč navzoče, da se bo rad vračal na stolni kor. Kakor smo vsi veseli njegovega imenovanja za profesorja na akademiji, tako se veselimo, da se bodo b velikih slovesnostih v stolnici še vedno veličastno razlegale orgle, ki jih bo igral naš mojster Stanko Premrli
*
1 Umetnostno-igodovlnsko drnStve v Ljnbfjanl
priredi v četrtek, 8. avgusta ob eni popoldne iir let v Rakek, Cerknico in Stari trg pri Ložu. Odhod s Kongresnega trga. Priglasiti se je v trgovini Podkrajšek na Jurčičevem trgu do četrtka ob 10. Avtobus 50 din.
1 Nova serija seinamev davčnih osnov za ljubljanske agenture in komisije, za trafike, trgovine
Film, ki prikazuje vojne dogodku na Poljskem, zavzetje Danske, Norveške, Nizozemskem do premirja v Compiegneu. Blagajna odprta od 11 — 12 in od 15 dalje! Predstave ob 1H, 19 in 21. KIM0 UMI0H tel. 22-21.
DOGODKI IZ VOJNE 1939-40
]
Od Nopviha do Pariza
Danes ob 16., 19. in 21. uri KI1VO SLOGA. tel. 27-30
Zgodovinski filmski dokument naših dni, v katerem je istinito prikazana vsa strahota sodobnega vojnega uničevanju... Reportaža vojnih dogodkov iz najopasnejših položajev od skrajnega severa pa do zavzetja Pariza. Predprodaja vstopnic za ta film dnevno od 11.—12. ure
s suho robo in kurivom, za trgovce s tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti, trgovino s stroji in vozili, za lekarne in drogerije, za vrtnarje in izdelovalce vencev, za trgovine z usnjem in s čevlji, za stavbenike, modistinje-trgovke, zelarje, trgovine z deželnimi pridelki in semeni, za kramarje in prevoznike je od danes 5. do vključenega 12. t. m., torej do prihodnjega torka, razgrnjena na mestnem poglavarstvu pri vratarju magistrata v pritličju leve hiše na mestnem trgu.
I Zaradi nagrad, ki jih je tudi letos mestna občina ljubljanska razdelila najboljšim učencem ljubljanskih šol, je bilo tudi nekaj razočaranj, ker so starši in učenci pač pričakovali, da bodo obdarovani najboljši učenci vseh razredov in vseh šol. Poleg tega pa tudi izraza »najboljši« niso popolnoma prav razumeli, ker so ga raztegnili precej na široko na vse odlično učence in tudi na dobre učence, saj starši svoje otroke kaj radi § cenijo za najboljše. Toda mestne nagrade so bile določene samo za res najboljše učence vseh najvišjih razredov ljubljanskih ljudskih, meščanskih in srednjih Sol. V posameznem razredu je pa najboljši samo en učenec. Vse nagrade so bile razdeljene po predlogih šolskih vodstev ter je dobilo lep« knjige blizu 100 učencev najvišjih razredov. Če bi bili nagradili najboljše učence vseh razredov ljubljanskih šol bi postale nagrade prav revne, ker bi za tako množico zmanjkalo denarja. Zato_ naj pa sedaj razočarani starši svoj pridni naraščaj še nadalje spodbujajo k pridnosti, da bodo z najboljšimi absolventi najvišjih razredov delili veselje redkega odlikovanja.
1 Hude skrbi za drva tarejo ludi ljubljanske gospodinje, čeprav so čitale o maksimiranju cen, a drva so navzlic temu vsak dan dražja. Skrbne gospodinje, predvsem pa matere revnih družin iščejo na vseh straneh potov in prosijo tudi na magistratu za posredovanje da bi se cene kurivu znižale. Boje se, da ga tudi z največjimi žrtvami ne bodo mogle kupiti in bodo zato morali otroci pozimi zmrzovati v nekurjenih sobah. Pa tudi premožni sloji razmišljajo, če bo mogoče dobiti dosti premoga in drv za ogrev. Citali smo že opozorila oblasti k varčevanju s kurivom, danes pa lahko že vsaj nekoliko potolažimo ljubljansko javnost z upravičenim upanjem, da se cene drvam ne bodo več višale, ker bo mestno poglavarstvo storilo vse za koristi občanov, kar je po zakonu v njegovi moči. Mestno poglavarstvo namreč doslej še ni moglo odločati o cenah drv, pravkar so pa dospela na magistrat navodila nadrejenih oblasti glede določanja cen drvam. Po teh navodilih bo mestno poglavarstvo v najkraj-
Najnovejša poročila
Pogafanja za Dobrudžo zaključena?
Sofija, 6. avguste., m, Snoči so bila zaključena predhodna pogajanja, ki sta jih vodila bolgarski zunanji minister Popov in romunski poslanik v Belgradu Cadere. S temi pogajanji so bila rešena vse sporna vprašanja med Bolgarijo in Romunijo, ker je bil dosežen načelni sporazum, po katerem bi Bolgarija dobila zadovoljene svoje zahteve in bi se romunsko-bol-garska meja potegnila na bazi leta 1912, torej z odstopit vi jo Dobrudže. Snoči jc zunanji minister dr. Popov priredil romunskemu |x>sla-niku večerjo, danes pa je povabil na kosilo g. Cadero predsednik bolgarske vlade g. Filov. Zvečer se poda g. Cadere v Bukarešto, da poda poročilo romunski vladi o svojih pogajanjih v Sofiji
Sofijski diplomatski krogi zatrjujejo, da g. Cadere ni bil pooblaščen |>ogajati se /. bolgarsko vlado, niti ni bil pooblaščen sklepati dokončne pogodbe. Zlito pričakujejo, da se l>o jutri sestal v Bukarešti kronski svet. ki bo razpravljal o tem, kar je dosegel g, Cadere. šele na to bo romunska vladH dokončno povabila na definitivni podpis bolgarske predstavnike. Bolgarski politični krogi izjavljajo, da je gosp. Cadere zaključil v vsem pogajanja in da se bodo v Bukarešti ali Krajovi pogajali nadalje samo o podrobnostih o izvršitvi dokončnega sporazuma. Pričakuje se, da lvolgarska delegacija, katero l>odo tvorili gg. Popov, finančni minister Božilov ter zastopnik lnilgarskega vojnega ministrstva, odpotovala v sredo na podpis dokončne pogodbe. Tako pričakujejo nadalje, da bodo končnovel javno zaključena romunsko-bolgarska pogajanja že konec tega tedna.
Sofija. 5. avgusta. AA. (Štefani.) Zunanji minister Popov je imel danes popoldne dolg razgovor z italijanskim poslanikom v Sofiji. Izve se, da so se bolgarsko-romunska pogajanja razvijala v ugodni atmosferi.
Bukarešta, 5. avgusta. A A. (Štefani.) Romunski zunanji minister Rinu Bosi, kateremu je poverjena naloga, da stopi v stik za madžarsko vlado glede pogajanj med Romunijo jn Madžarsko, je danes prispel
v Bukarešto. Bosi je
len iiiivvuiuii	uicsiuv lAJKiavtu aivu v najivi ar .	• " i	. i	■ • , i •	,
Sem času določilo cene drvam in te cene pred- d"nes. ™el prvi sestanek z ministrskim pred-
v, i,anoki	setlnikom Manulescom. Na ter konferenci so
ložilo, kakor zahteva uredba, kr. banski upravi hkrati jih bo pa tudi razglasilo, da v tem težkem vprašanju ne bo med prebivalstvom več zmotnih domnev in zmede, ki je begala kupce in prodajalce.
1 Pri zaprtja, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »FRANZ-J0SEF« grenčice.
nnm
Tekstilnemu delavstvu grozi beda
Delavcem dela, tovarnam surovine!
Maribor, 5. avgusta.
V	nedeljo, dne 4. avgusta 1940 se je vršila v prostorih ekspoziture Delavske zbornice v Mariboru konferenca predstavnikov tekstilnega delavstva iz Maribora in okolice, katere so se udeležili zastopniki Jug. strokovne zveze, Narodne strokovne zveze, Zveze združenih delavcev in Splošne delavske zveze, zastopnik mestne občine mariborske in zastopnik Delavske zbornice.
Na konferenci je bil ugotovljen težak položaj tekstilnih delavcev, katerih družinam grozi zaradi vedno večjih redukcij, uvedbe brezplačnih dopustov in skrajšanja delovnega časa ob istočasnem stalnem naraščanju draginje popoln propad.
Konferenca je soglasno sklenila, da se morajo nujno izvesti sledeči ukrepi:
1.	Delavstvu se mora zagarantirati v času brezposelnosti potrebna sredstva za dostojno preživljanja. Na zvezo delodajalcev takstilne industrije in na vsa tekstilna podjetja v Dravski banovini naj se naslovi apel, da priznajo reduciraniin delavcem v času brezposelnosti podporo po posebnem ključu, ki naj se določi po številu družinskih članov in sicer od 50% plače za samce do 100% za delavca z več člansko družino.
V	slučaju redukcij naj postopajo podjetja po socialnih vidikih in odobravajo pri krajših prekinitvah dela plačane dopuste, ako pa so redukcije neizbežne, naj se vrše sporazumno z obratnimi zaupniki in predstavniki strokovnih organizacij, upoštevajoč socialne in gmotne razmere delavstva.
2.	K. vladi naj se predloži izčrpno poročilo o sedanjem stanju redukcij v tekstilni industriji, ter zahteva nujno uzakonitev uredbe o postopanju pri omejevanju ali ukinitvi obratovanj tovarniških obratov, s katero naj se zaščiti prizadeto delavstvo.
3 Kr. vlada in odgovorni gospodarski či-nitelji naj nujno podvzamejo vse ukrepe, da se zajamči redno obratovanje tekstilne industrije in s tem polno zaposlitev tekstilnega delavstva.
Konferenca je sklenila apelirati na Delavsko zbornico, da nujno skliče konferenco predstavnikov tekstilnega delavstva za vso Slovenijo, na kateri naj se sklepa, kako za bodoče preprečiti udarce, katere mora sedaj prenašati tekstilno delastvo.
K navedenim sklepom pristavljamo še naslednje zanimivosti, ki so se na anketi obravnavale:
Zastopnik Delavske zbornice je poročal, da obstoja med tekstilnimi industrijalci pripravljenost, da bi dali svoje prispevke v poseben podporni sklad, iz katerega bi brezposelno tlelavstvo dobilo za določeno dobo primerno podporo. Posamezni industrijalci so iz-
javili, da bi dali take prispevke v višini do 2 milijonov din, toda le pod pogojem, tla davčna uprava teh prispevkov ne bi posebej obdavčila, saj bi v takem primeru, da plača industrijalec v podporni fond znesek 2 milijonov din, moral plačati državi posebej na davkih in taksah še okrog 1,600.000 din. Ne samo tekstilna industrija, tudi druge panoge, ki so sedaj polno zaposlene, tako Trboveljska pre-mogokopna družba. Kranjska industrijska družba itd. bi bile pripravljene po izjavi predstavnika Delavske zbornice prispevati večje zneske v fond za podporo brezposelnega tekstilnega delavstva. Trelia bi bilo, kakor rečeno, i/.poslovati pri finančnem ministrstvu davčno oprostitev za podarjene zneske. Baje se tozadevno že vršijo tudi pogajanja od strani industrijske zbornice. Fond, ki bi se na ta način zbral, bi bil na razpolago ali Borzi dela, ki bi podpore razdeljevala, ali pa bi jih delila kakšna socialna ustanova. Vsekakor se fond ne bi smel uporabljati za kakšna javna dela, temveč izredno za podpore. Ker so na zaposlenosti tekstilnega delavstva zainteresirane tudi prizadete mestne in podeželske občine, bi gotovo tudi nekaj prispevale, prav tako tudi banovina.
Zelo podrobno se je govorilo tudi o vprašanju nabave surovin, kar bi bilo najnikalnej-še in najuspešnejše sredstvo za odvrnitev gro-
zeče brezposelnosti v tekstilni industriji. Pri objavljcn ka(Inr bo pogodba podpisana v Wa-Zl^^r^trZ sliingtonu in. Moskvi.% dosKji trgovinski
tej konferenci pretresali možnosti Bosijeve misije.
Kaj bo x voino proti Angliji
London, 5. avgusta. A A. (Reuter.) Dobro poučeni krogi v Londonu so prepričani, da bo Nemčija kmalu pričela z bliskovito vojno proti Veliki Britaniji.
Angleška poročila
London. 5. avgusta. AA. (Reuter.) V teku pretekle noči so angleške letalske sile izvršile napad na rafinerije petroleja v Stekrau v rur-ski pokrajini. Letala so napravila veliko škodo in so bili zažgani nekateri objekti. Ravno tako so bili izvršeni napadi na letališče v krefeldu, kjer je bil zadet nek hanger. Vsa letala so se nepoškodovana vrnila v svoja oporišča.
London, "5. avgusta. AA. (Reuter.) Proizvodnja letal v Veliki Britaniji je bila v toku poslednjih tednov povečana v toliki meri. da je verjetno, da je sedaj enaka proizvodnji letal rajha.
Ameriške priprave
Washington, 5. avgusta. A A, (Reuter.) Vojni odbor je danes sprejel načrt o rekrutovanju, ki sta ga predlagala Berg in Veghort. Odbor je predlog sprejel z 12 proti 3 glasovom. Kakor je znano, ta zakonski načrt zahteva, da se popiše 42 milijonov ljudi med 18. in 64 letom starosti, da bi se tako dobila osnova za novačenje. Predstavnik vojnega ministrstva je izjavil, da zakonski načrt predvideva vojaško obvezno dolžnost poldrugemu milijonu ljudi med 2t. in 30. letom starosti.
Amerika-Soviet!
Washington, 5. avgusta. AA. (Havas.)" Pomočnik zunanjega ministra Summer Welles je izjavil, da jutri poteče rok rusko-ameriške trgovinske pogodbe in je verjetno, rla bo med tema dvema državam paodpisana kmalu nova pogodba, Summer Welles je dalje reke', da je do sporazuma glede nove trgovinske pogodbe že prišlo, ki pa do tega trenutka še ni zaključena. Minister ni dal točnejših podatkov glede nove pogodbe in pravi, da bodo potankosti
Rusije prilike še niso dozorele ter zaenkrat pride v poštev le dobava iz Turčije in Italije, ki se bo najbrže kmalu efektuirala.
Glede eventuelnih redukcij delavstva v posameznih podjetjih se je sklenilo, naj bi delodajalci tozadevno sodelovali z obratnimi zaupniki ter drugimi činiteiji, katerim so socialne prilike prizadetega delavstva dobro poznane, tako di bi bili reducirani takšni, katerih obstoj s tem ne bi bil ogrožen. Tako bi v slučajih, kjer delata mož in žena, doletela redukcija samo ženo, itd. Vsa vprašanja, ki so bila na anketi sprožena, se bodo še obširneje in iz-črpneje obravnavala na prihodnji banovinski anketi,
»
m V Trstn je umrl v slovenskih krogih znani trgovec Jakob Ercigoj, tast ravnatelja Mariborske tiskarne g. Detele. Dosegel je starost 72 let. Naj počiva v miru I
m Krvava gostilniška bitka. V neki gostilni v Zg. Hočah so se fantje pa tudi starejši možakarji, močno spoprijeli. V prepiru in pretepu sta govorila svojo krvavo pesem nož in sekira, kar se je na posledicah prelepa tudi zelo poznalo. V mariborsko bolnišnico so prepeljali kar štiri junake, ki so se v tej bitki udejstvovali. 20 letni delavec iz Reke Rudolf Temjak je dobil z nožem zbodljaj
pogodbi je Sovjetska Rusija kupovala v Združenih državah za 40 milijonov dolarjev.
Moskva. 5. avgusta. AA. (Reuter) Danes so se končala pogajanja za obnovitev trgovskega sporazuma med Sovjetsko Rusijo in Ameriko.
Drobne novice
Podgorica, 5. avgusta. A A. Danes je bila svečano otvorjena nova letalska zveza med Belgradom in Podgorico.
Sarajevo, 5, avgusta, m. Danes se jc v Sarajevu pričelo izerdno zasedanje vakufsko-mearifskega odbora za Bosno in Hercegovino, kateremu prisostvuje reis-ul-ulema Spaho. V glavnem razpravljajo o izvolitvi novega predsednika.
v hrbel, s sekiro pa so dobili rane po glavi 58 letni posestnik v Pivolah Franc Kešnar. 26 letni Josip Potočnik s Hočkega Pohorja in 19 letni posestniški sin iz Reke Anton Rečnik.
m Cestni napad. Na cesti pri Sv. Thipertu v Slov. goricah so štirje vinjeni neznanci napadli 21 letnega Josipa Primožiča iz Melave. Z nožem so mu močno raniii roko, radi česar se je Primo-ži5 zatekel y mariborsko bolnišnico po pomoč.
KULTURNI OBZORNIK
Aleš l/šemcnift : Izbrani spisi IV. zvezek
Natančno po načrtu izhajajo v založbi Jugoslovanske knjigarne Ušeničkovi Izbrani spisi. Šest zvezkov je bilo določenih za letos, in res smo že dobili te dni četrtega.
Pričujoči zvezek prinaša za naš čas izredno pomembne in zanimive Članke, po večini iz Časa okrog leta 1905 in 1932. V teh člankih, od katerih pa je vsak že prava pravcata filozofska razprava, obravnava naš veliki teolog in filozof temeljna vprašanja o pomenu in namenu človeškega življenja, o Bogu, Kristusu in religiji. Toliko v prvem delu. Drugi del je posvečen človeški poti do resnice, tretji del pa vsebuje poglavja iz metapsihologije.
V prvem delu nam pisatelj najprej prikazuje, kaj in kako so mislili o temeljnih vprašanjih človeškega življenja, zlasti o Bogu in človeški duši, v dobi starega poganstva. Ta razprava sloni večinoma na delih velikega rimskega pisatelja in filozofa Ci-cerona. Ušeničnik nam pokaže, kako se je sicer v resnici visoko dvignil človeški duh v spoznavanju osnovnih življenjskih vprašanj v času pred Kristusom tudi brez razodetja, že po samem naravnem razumu, a kako je bilo vendarle vse nejasno, brez pravih osnov, in zato je bila stara poganska filozofija tudi vsa polna dvomov in je pač končno zašla v skepso.
Druga razprava v tem delu je posvečena vprašanju ateizma ali brezbožništva, in to predvsem modernega brezbožništva. Vprašanje ateizma daje pisatelju priliko, da do potankosti izvede nasprotni svetovni nazor, to je krščansko filozofijo. Z neizprosno logiko privede ateista, da mora pisatelju pritrditi v besedah: »Kdor hoče tajiti logiko krščanske filozofije v dokazih za bivanje božje, ta mora tajiti sploh vso logiko, ta mora tajiti sploh vsa načela, ta mora tajiti sploh vse spoznanje. Nelogično pa je bahati z vedo, a tajiti filozofijo, ki rabi ista načela in isto logiko in isto zmožnost spoznanja.«
Za tem navaja Ušeničnik misli modernih ljudi, zlasti misleca Paulsena, o svetu in življenju, prikazuje umsko anarhijo, ki vlada v svetu glede na temeljna življenjska vprašanja in kaže svetu, da more zopet priti do resnice le po Kristusovi poti.
Sledi poglavje o dogmah, in sicer najprej na splošno, podrobno pa se peča pisatelj z dogmo o presveti evharistiji in brezmadežnem spočetju.
Zaključek prvega dela tvorita razpravi o dvojnem tipu religioznosti v človeku in cerkvi ter vprašanje zla na svetu, kar je ena izmed pomembnih skrivnosti življenja na zemlji. V prvi razpravi prikazuje Ušeničnik intelektualno plat religioznosti pri svetem Dominiku, pa afektivno plat religioznosti življenja pri sv. Frančišku. Razprava izzveni v misel, da oba tipa religioznosti obstajata, da ima tudi vsak svojo posebnost in bo tako tudi ostalo. Med njima ni nasprotja in ga tudi biti ne sme, saj oba kažeta na isti cilj in le z njiju vzajemno pomočjo more človeštvo dosegati ta cilj, svoj najvišji cilj, ki je — popolnost v božji ljubezni. V drugi razpravi, ki je za naš čas posebno odločilna, pa obravnava pisatelj vprašanje, zakaj Bog pripušča tudi zlo na svetu. Razpravo zaključuje dr. Ušeničnik z ugotovitvijo: »Zlo je skrivnost, temna skrivnost; a svetla skrivnost učlovečenja in odrešenja sije v to temo, tako da poslej ta polumrak ni več grozen, ni več predhodnik brezdanje moči, ampak predhodnik in glasnik večnega zora, ko bomo v božji svetlobi gledali svetlobo.«
Drugi del pričujočih izbranih spisov nam kaže pot k Resnici. V tem delu razlaga pisatelj prirodne katastrofe z vseh strani, z geološke, psihološke, filozofske in teološke, govori o »legendaričnih svetiščih in lažnivih relikvijah«, o vprašanju, ali vodi sv. Duh papeža in škofe, o klerikalizmu in jezuitih, o preganjanju redovnikov, končno pa o raznih cerkvah, posebej o katoliški Cerkvi, ki edina hrani Kristusov nauk in njegovo resnico.
Medtem ko sta prva dva dela pričujočega zvezka predvsem posvečena apologetičnim vprašanjem vere in Cerkve, je pa tretje poglavje namenjeno razlagi številnim skrivnostnim pojavom v svetu in življenju, ki naj bi jih predvsem raziskavala veda, znanost, o katerih pa nujno mora spregovoriti svojo besedo tudi krščanski filozof in teolog. To so pojavi fe metapsihologije, kakor hipnotizem, telepatija, sugestija, spritizem. slutnje in spomini, tako imenovani Klrugi vid«, stigmatfeacija in še drugi mistični
Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani
je pravkar izdala novo knjigo razprav, in sicer to pot prvo knjigo iz matematično - prirodoslovnega razreda. Knjiga prinaša tele posamezne razprave: Dolar-Mantuani L., Diferenciacija magmatskih kamnin na Pohorju; Reiek A., Prilog poznavanju mineralnih voda Rogaške Slatine. O vodi neposrednog okoliša vrela nadjenih god. 1907/8; Mikič F.-Skerlj B., Menarha kot kriterij za določitev spolne zrelosti ženske; Rnkovec I., Diluvialni kozorogi iz Slovenije in Dalmacije; Tomaiič G., Asociacija borovih gozdov v Sloveniji. I. Bazifilni borovi gozdovi; Hadži J., Favnula epizoičnih infuzorijev na jamski mo-kriei. — Poleg tega pa je izšla tudi IV. knjiga pri-rodoslovnih razprav, ki jih je doslej izdajalo Pri-rodoslovno društvo samo, sedaj je pa po dogovoru prevzela nadaljne izdaje Akademija znanosti in umetnosti, in sicer z namenom, da bodo te nove izdaje služile predvsem za stike z zamejstvom, da tako pokažemo svetu svoje znanstveno slovensko delovanje. Zato prinaša pričujoči IV. zvezek razprav najprej originalne razprave v svetovnih jezikih, zlasti v nemščini, francoščini in angleščini, za temi pa prinaša izvlečke iz zgoraj omenjenih razprav v I. knjigi, seveda zopet v svetovnih jezikih kot prevode iz slovenščine. O razpravah samih bomo morda ob priliki prinesli razen tele beležke tudi še strokovno oceno. Za danes smo hoteli samo opozoriti naš znanstveni svet na pričojuče razprave. Prirodoslovne razprave knjige I. in IV. stanejo vsak zvezek po 50 din. Subskribenti na publikacije ma-tematično-prirodoslovnega razreda imajo 50% popusta, subskribenti na vse publikacije Akademije znanosti in umetnosti pa 33% popusta.
C. Logar, Analiza zavesti. Prav tako opozarjamo na ravnokar izšlo knjigo C. Logarja Analiza zavesti; izšla je kot prva knjiga filozofskega odseka Znanstvenega društva v Ljubljani.
Jegličev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta nameni
pojavi. Pri vseh teh pojavih skrivnostnega delovanja neznanih sil loči pisatelj tri neznanke, ki vsak pojav lahko sestavljajo, oziroma vsak pojav je pač ena izmed teh treh neznank. Prva neznanka je lahko razrešljiva, to so predvsem prevare in laži, ki jih je pač lahko odkriti. Druga neznanka vsebuje resnične pojave, a take, ki jih je z lahkoto razložiti s pomočjo naravnih sil. Torej je glavni problem tretja neznanka, to so pojavi, ki ne slone na laži, so resnični, a jih ni mogoče razložiti z naravnimi silami, potemtakem spadajo v nadnaravni ali pa mimonaravni svet. Nato pisatelj podrobno obravnava vsako posamezno od teh neznank s temeljito razlago in ob pomoči mnogoterih primerov iz človeškega življenja.
Naj nam bo dovoljeno nekaj pripomb oziroma vprašanj prav k temu zanimivemu tretjemu poglavju IV. zvezka. Kakor smo namreč iz prvih dveh oddelkov utegnili razbrati povsem jasne sodbe in sklepe, tako je po prebranju tretjega dela ostalo v nas nekaj nejasnega, kakor da bi pisatelj ne bil povsem določno in nedvomno odgovoril na zastavljena si vprašanja, kakor da bi ne bil posegel prav v jedro problema. Morda smo na krivi poti, a ne moremo se ubraniti vtisa in sumnje, kakor da bi Ušeničnik ne bil segel v globine teh vprašanj, ampak se nam zdi, da je ostal le nekoliko preveč pri vrhu, pri zgledih in naštevanjih dogodkov fe tega temnega sveta ter pri razlagi dogodkov samih, manj se je pa dotaknil temeljnega problema, iz katerega bi bil moral iziti v vsem svojem razpravljanju in ki po našem mnenju obstoji v tem, da se razreši odnos med materijo in duhom, duhom in materijo in še obe recipročni relaciji. Temeljna razlaga bi se očividno morala oprijeti problema, ali je kakšna zveza duha in snovi (razen v človeku), ali je možen vpliv duha na mrtvo materijo. Sicer je res, da pisatelj na več kot enem samem mestu ta problem načne, zasluti in celo reši, saj govori o čudežih, torej o pojavih, pri katerih sam Bog vpliva na materijo, a to je po sebi že razumljiva stvar, da ima Stvarnik vsemogočni vpliv na vse svoje stvari. Tudi govori o diaboličnem vplivu na človeka in na pri-rodo, toda ta vpliv je podobnega izvora, samo z negativne strani. In končno govori na nekem mestu pisatelj, da celo dobri duhovi utegnejo imeti svoj vpliv na svet, a to samo po dopustitvi Najvišjega. Tako vidimo, da je naše zgornje vprašanje v Uše-ničniku rešeno, ali — samo s teološkega zrelišča, ne pa tudi, kar ravno mi želimo in kakor smo problem zastavili — z znanstvenega. Morda je s te strani vprašanje za sedaj in za človekov razum sploh še nerazrešljivo, pa bi vendarle želeli, da zvemo o tem, kaj se je sploh že pisalo in govorilo in razpravljalo o teh skrivnostnih pojavih, nekaj tehtnih besed m misli.
Zelo zanimivi so dalje pojavi tajnih vezi duš na daljavo, pojavi, kakor so spomini, telepatija, roki itd. Tudi o teh tajnih vezeh bi želeli nekaj globljih razprav, ne morda samo statističnih razlag in ugovorov. Kakor so nam potemtakem vsi ti skrivnostni pojavi razumljivi s teološkega zrelišča zlasti glede na dopustitev božjo, nam pa še daleč niso pojasnjeni niti glede verjetnosti, še manj pa glede resničnosti in morda celo izvestnosti tako s psihološkega kakor s filozofskega stališča. — Nakazali smo nekaj vprašanj, ki gotovo zanimajo vsakega sodobnega človeka še z označene strani, in bi želeli, da bi se vsaj ob koncu teh izbranih spisov naknadno dodala še tu nakazana razprava iz skrivnosti božjega stvarstva.
S pričujočim zvezkom USeniEnikovih Izbranih spisov smo Slovenci zopet dobili knjigo, ki se odlikuje z izredno važnimi ugotovitvami, z izredno idejno globino pisateljevih razprav, kakor tudi s sijajno in vseskozi dosledno logično miselnostjo in izvedbo. Zato je vsaka beseda o potrebi te knjige za slovenskega izobraženca v sedanjih dneh že kar odveč. Odlika knjige je tudi v tem, da imamo sedaj na enem mestu zbrane vse razprave, ki se nanašajo na en predmet in so fešle izpod peresa Aleša Uše-ničnika, da nam jih zategadelj ni treba več iskati raztresenih po najrazličnejših letnikih posameznih revij. In še na eno odliko ne smemo pozabiti: izraziti moramo pisatelju vse priznanje za njegov lepi in kleni jezik, kakor tudi za tvorbo veliko novih slovenskih izrazov z znanstvenega področja. F. J.
Putnik, planinsko-turistična revija, št. 2, julij 1940. Društvo Fruška gora v Novem Sadu je začelo izdajati revijo, ki naj seznanja svet z lepotami naše države in ki naj dela za njihov obisk med nami in tujci propagando. Tako prinaša julijska številka članek akademika Veljka Petroviča: Pohvala ravnini. V članku prikazuje pisec na edinstveno lep in zanimiv način lepote naših ravnin, ki imajo prav tako svoje privlačnosti in čare kakor planine. Dalje so v reviji še tile članki: Južna Srbija izpod peresa Vladana Bogdanoviča. Legende o Bjelasici je napisal Sava Medenica, Jerko Culič je prispeval članek Sveti Štefan v Paštrovičih, Adam Ugrinovič pa popisuje znamenito mesto Jajce. Naravnost vprašanju turizma je posvečen članek Stanislava Bajiča Izgledi za naš turizem. Na koncu sledi popis dela Pulnika, društva za promet potnikov in turistov v kraljevini Jugoslaviji, dalje je poročilo o zasedanju turističnega komiteja gospodarskega sveta Balkanskega sporazuma in objavljen je sporazum o razvijanju turizma med našo državo in Madžarsko. Poleg tega pa prinaša revija še pregled domače in tuje turistične literature in še vrsto raznih vesti iz domačega in mednarodnega planinsko-turističnega življenja. Dodanes so še potrebne informacije o najznamenitejših popotovanjih in izletih po naši državi.
Blagovijest št. 7-8. Zadnja številka Blagovije-sti, lista katoliške škofije v Skoplju, prinaša na prvem mestu kot julijska številka članek o pravo-vernosti sv. bratov Cirila in Metoda, dalje govori o krščanskem zakonu, o Kristusu, dobrem pastirju. Potem pa sledijo razna poročila iz škofije same. List priporočamo zlasti zaradi tega, da z naročnino podpremo škofijo na jugu naše države, kjer je toliko katoličanov Slovencev v diaspori, a še daleč nimajo v škofiji dovoljnega števila cerkva in potrebnih verskih organizacij. Našo podporo tem Slovencem ne zahteva samo naša katoliška vera in klic Cerkve k apostolskemu delovanju nas vseh, marveč že sama naša narodna zavest zahteva, da za svoje brate doli na jugu z vso vestnostjo skrbimo. List Blagovijest stane na leto samo 12 din; vsaj s tem majhnim darom se odkupimo Cerkvi in narodu!
Ital - Jug, list za medsebojno spoznavanje jugoslovanskega in italijanskega naroda, prinaša v julijski številki izjave naših ministrov dr. Cincar-Markoviča in dr. Antona Korošca o kulturnih in gosjiodarskih stikih med Jugoslavijo in Italijo. Istim vprašanjem so posvečeni tudi drugi članki, ki so izmenoma pisani v srbohrvaščini in italijanščini.
F. J.
Byrdovo paaje taborS&e t Antarktiki. Pri zadnji antarktični ekepedicifi je admiral Byrd a veBkim pridom uporabljali pasjo vprego ea sam. Na sliki vidi mo hišice, t katerih so pripeljali pse na Antarktika
JVemšfei hitri motorni čolni
Število hitrih motornih čolnov, katere danes uporablja nemška mornarica, je tajno; po nemških uradnih poročilih pa je znano, da je Nemčija imela že v začetku sedanje vojske več sto takih čolnov in da je danes v Nemčiji zaposlenih okrog petdeset ladjedelnic z gradnjo takih čolnov. Vsled priproste konstrukcije je omogočena izdelava brzih motornih čolnov r velikih množinah in to tem bolj, ker potrebujejo zelo malo jekla. Majhen obseg in enostavna konstrukcija teh čolnov omogočata njihovo izdelavo v različnih tovarnah po posameznih delih, nakar se ti deli sestavijo in čolni se potem spuste v večje reke ali v morje, kakor se pač pokaže potreba. Majhne, srebrno sive ladjice so se kaj kmalu pokazale kot učinkovito orožje; kakor ee pripoveduje, so t pohodu na Norveško uspešno sodelovale
pri napadih na angleške konvoje. NjShovm reEtoa
gibčnost omogoča bliskovite napade na aovražne formacije, zlasti v jutranjem in večernem mraku in zmanjšuje nevarnost sovražnih le<tal na minimum.
Nemška mornarica ima dva tipa teh čolnor; manjši je okrog 16, večji okrog 24 m dolg. Oba tipa sta zelo čvrsta in gibčna. Po poročilih nemških krogov so ti hitri čolni opremljeni z letalskim motorjem. Kot pogonska sila se uporablja neka mešanica kisika in vodika, ki se dovaja motorju. Posadka omenjenih hitrih torpednih čolnov znaša. deset do dvajset mož. Kako so ti čolni oboroženi, o tem ni točnih podatkov, zdi se pa, da sta v njih vgrajeni dve pripravi ea torpedo, več strojnic in. dve lahki protiavionski strojnici. Ti čolni izstreljujejo torpede kakor večina podmornic. Mogoče jih je uporabiti tudi kot minonosce, zlasti pa so pripravni za borbo proti podmornicam.
S I® O R T
Drevi dvoboj Ilirija : Jug
Opozarjamo prijatelje plavalnega športa, da se vrši drevi v ilirijanekem športnem kopališču zelo zanimiv in napet liga plavalni dvoboj med našo Ilirijo jn dubrovnišketn Jugom. Po svojih plavalnih močeh s katerimi razpolaga Jug in z ozirom na uspehe, ki jih je dosegla Ilirija v zadnjem času, se nam obeta drevi plavalna borba, kakršne v Ljubljani že dolgo nismo videli. Poleg omenjenih nasprotnikov nastopita v medklubskem dvoboju Gradjanski (Karlovec) in Ilirija IL Vse te tekme bodo v kopališču Ilirije in se pričuo ob 20.30.
Šport zadnje nedelje
Začnimo kar pri lahki atletiki, K Je seda? na višku in katera ima ravno sedaj glavno sezono. V Ljubljani smo imeli na Stadionu zanimivo atletsko telunovanje posameznikov ea prvensitvo Slovenije. Rezultati so bili z ozirom na razmere v našem lah-hoatletskem športu kar zadovoljivi. Poleg tega pa je postavil Mariborčan Zoriko nov slovenski rekord v skoku v daljavo s skokom 6.73 m, o čemur je naš list že v nedeljo poročal, ko je prinesel rezultate sobotnega tekmovanja. V nedeljo pa so bili doseženi naslednji uspehi:
Tek na 110 m i zaprekami: 1. Lužnik (Maraton, Maribor) 18; 2. LončariS (Maraton) 18.2.
Tek na 1500 m: 1. Kien (Primorje) 4:13.8; 2. Glonar (Ilirija) 4:18.6; 2. Agreš (Celje) 4:18.8; 4. Magušar (Ilirija) 4:22.2; 5. Kos (Celje) 4:23.2.
Met kopja: 1. Mausar (Planina) 55.25 ; 2. Gre-gorovič (Železničar, Maribor) 48.10; 3. Urbančič (Planina) 44.73.
Tek na 100 m: 1 Račič (Ilirija) 11.2; 2. Badl (Rapid) 12; Kolenc (Ilirija) 12.1; 4. Gracijanski (Železničar) 12.2.
Tek na 400 m: 1. Klinar (Planina) 61.7; 2. Oberšek (Ilirija) 52; 3. Vilar (Ilirija) 54.2.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik (Ilirija) 49.50; 2. Gojzni« (Železničar) 40.72; 3. Hlade (Železničar) 35.43.
Skok s palico: 1. Oroszl (Rapid, Maribor) 3.40; 2. Smerdelj (Maraton) 3.40; Pribošek (Bratstvo, Jesenice) 3.40.
Troskok: 1. Smolej (Planina) 13.56; 2. Kra-ner (Planina) 12.31; 3. Milanovič (Ilirija) 12.30.
Tek na 10.000 m: 1. Kvas (Bratstvo) 35:27.4; 2. Zupan (Bratstvo) 36:45.8; 3. Pere (Primorje) 36:54.
Štafeta 4x100 m: 1. Ilirija 45.3; 2. Železničar (Maribor) 34.
Nogometni turnir SK Marsa
Na Marsovem turnirju, ki je bil odigran v proslavo 250. tekme Vrhovca ter 200. tekme igralca 2i-gona, je prejel prvi pokal Mars, drugega pa Jadran. Rezultati posameznih tekem pa takole izgledajo:
Mars : Jadran 4 s 2.
Korotan (Kranj) : Korotan (Ljubljana) 5 s L,
Jadran : Korotan (Lj.) 3 s 2.
Mars : Korotan (Kranj) 8 i 0 (2 i 0).
Ostali nogomet v državi
Jugoslavija : BSK 3 i 1.
Hajk : Olimpija-Gradjanski (Karlovac) 3 : i.
Slavija (Varaždin) : Concordija 4 ; 2.
Železničar (Zagreb) : Orient (Sušak) 2 t t.
Starčeva zmaga v Varaždinu
V Varaždinu eo bile v nedeljo motocikllstične dirke, v katerih je Starič (Hermes) dvakrat zmagal in dosegel pri dirki petih krogov s časom 2:49.1 najboljši čas dneva.
Tenis - Italija : NemJija 2:7
To je bil ženski teniški turnir v Riminlju, v katerem so zmagale Italijanke.
Plavalna liga - Jug : ZPK 61:48
Podrobni tehnični rezultati so bili naslednji-..., 4(!° ™ Pr°sl° oospodje: 1. Žižek (J) 4:58.8, 2 Miloslavič (J) 5:24.3, 3. Vidovič (ZPK), 4. Bergler (ZPK).
100 m prosto dame: 1. Brki? (ZPK) 1:20.2 2. Jazbec. (J) 1:23.4, 3. Petrovič (J), 4. Vadas (ZPK).
100 m hrbtno gospodje: 1. Schell (ZPK) 1-16 6, 2- Drobnič (ZPK) 1:17.2, 3. Marčič (J), 4 Cigane-vic M. (J).
200 m prsno dame: 1. Fischer (ZPK) 3-26 8 2. Pozniak (J) 3:35, 3. Petkovič Jasna (ZPK), 4. Brbora (J).	\ n
100 m prosto gospodje: 1. štakula Lovro (J) 1:03.2, 2. Štakula Ivo (J) 1:03.8, 3. Bergler (ZPK), Vidovič (ZPK).
100 m hrbtno dame: 1. Bartulovf? (J) 1:32.8, 2. Ciganovič (J) 1:33.3, 3. Fischer (ZPK), 4. Fried (ZPK).
200 m prsno gospodje: 1. hi 2. Dvoržak (ZPK) in Barbieri (J) 2:58.6, 3. Reiser (ZPK), 4. Brinič (J).
4X100 m prosto dame: 1. Jug 5:50.2, 2. ZPK 5:52. Točke: Jug 51, ZPK 42.
4X200 m prosto gospodje: 1. Jug (Mfloslavft, Ciganovič, Ivo Štakula, Žižek), 10K) 1.4, 2. ZPK (Schell, Drobnič, Bergler, Hajek) 10:29.6.	y
Zaključno stanje tolk: Jug 61, ZPK 48.
LIGA V ŠTEVILKAH
mrijrn	3	2	1	196	65.33
Jug	4	3	1	247	61.75
Viktorija	2	2	0	110	55.—
Jadran	2	1	1	98	49.— ;
ZPK	5	1	4	221	44.20
Waterpo!o					i
Viktorija	2	2 0	0	15.: 7	4 (0)
Jug	4	3 0	1	15: 6	4 (2)
Jadran	2	1 0	1	5: 5	2 (2)
Ilirija	3	1 0	2	7:15	2 (2)
ZPK	5	1 0	4	5:19	2 (8)
ZFO					
Atletske tekme novomeške podzveze ZFO
Lahkoatletske tekme, ki so bile preteklo nedeljo, na Stadionu novomešike podzveze, so lepo uspele. Ob 8 zjutraj se je zbralo na Stadionu veliko število tekmovalcev, tako članov kakor mladcev. Okrožni načelnik br, Franc Pelko ml., ki je z vso požrtvovalnostjo organiziral in vodil tekme, je pozdravil v imenu podzveze tekmovalce in jih vzpodbujal k plemenitemu tekmovanju. Tekme so se vršile nato v najlepšem redu, k čemur je pripomogel tudi celokupni sodniški zbor, ki je vestno in hitro opravljal svoje delo. RaZultati so z ozirom na kratko odmerjeni čas za trening še kar dobri, nekateri posamezniki so pa pokazali naravnost odlične uspehe (Gunde M.). S tekmami je novomeška podzveza vzbudila zanimnaje za lahko atletiko in upamo, da bo sčasoma dosegla tudi uspehe.
Tek na 69 m: 1. Stariha Božidar (Črnomelj) 8.2,5; 2. Povše Florijan (. m.) 8,3; 3. Žigon Jože (Šmihel) 9.4.
Tek na 1000 m: 1. Povše Florijan (iNovo m.) 3.10, 8; 2. Lah Rafael (Šmihel) 3.29,2; 3. Penca Jožef (N. m) 3.32.
Met diska: t. Gunde Milan (N. m.) 37.59; 2. Oblak Jože (N. m.) 32.69 ; 3. Misjak Alojzij (N. m.) 32.60.
Met kopja: 1. Gunde Milan (N. m.) 49.32; 2. Oblak Jože (N. m.) 43.99; 3. Saje Franc (Šmihel) 32.59.
Skok v dalj avo: 1. Gunde Milan (N. m.) 5.93; 2. Povše Florijan (N. m.) 5.01; 3. Lah Rafael (šmihel) 4.69.
Skok v višino: 1. Gunde Milan (N. m.) 152; 2. Berce Boris (Črnomelj) 142.5; 3. Lenček Drago (N. m.).
Skok s palico: t. Berce Boris (Čr.) 2.17; 2. Lah Rafko (šmihel) 2,09.
ČLANI
Tek na 100 m: f. Misjak Ivan (N. m.) 13.8; 2. Zupančič Al. (Mirna peč); izven konkurence: Gunde Milan 12.3.
Tek na 200 m: t. Bele Alojz (Šmihel) 27.00; 2. Misjak Ivan (N. m.); izven: Gunde Milan 26.9.
Tek na 800 m: 1. Bele Alojz (šmihel) 2.t9; 2. Turk Mihael (Šmihel) 2.21,9; 3. Lah Ivan (Šmihel) 2.26,1.
štafeta i krat 100 m: FO Novo mesto 56.8; FO šmihel.
Met diska: t. Misjak Ivan (N. m.) 26.42; 2. Turk M'iha (šmihel).
Met kopja: 1. Filipič M. (N. m.) 38.15; 2. Žagar Jože (N. m.) 37.87; 3. Picelj (Vavta vas) 31.30.
Skok v daljavo: 1. Bartclj Alojz (ftmihel) 5.07; 2. Misjak Ivan (N. m.) 5.02; 3. Zupančič (Mirna peč) 4.75,
Skok v višino: 1. Turk Miha (Šmihel) 147; 2. Misjak Ivan (N. ni.) 137.