93. fttevilka._Ljubljana, v četrtek 23. aprila 1896._XXIX. leto.
SLMMMHOD.
Uhaja vsak dan »večer, iziiuSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ognrske deželo ca vse leto 1T> gld., za pol leta 8 gld. za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Zu pošiljanje na dom računa se po 10 kr
na mesec, po 30 kr. za četrt let.i — Za tuje deželo toliko več, kolikor poštnina zja&a. Za oznanila plačuje se od fitiristopne petit-vrste po *i kr., če ne o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifttvo je na Kongresnem trgu st. 12. U prav n i s t v u naj se blagovolijo poBiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Častiti gospodje volilci!
Kandidatje narodne stranke za jutrišnjo volitev prvega volilnega razreda so gospodje:
dr. Karol vitez Bleiwols-Trotenidki, prima rij in hišni posestnik ;
Vaso Petrl6i6v trgovec in hišni posestnik.
Narodni volilci! Bodite složni in izkažite soglasno svoje zaupanje tema izkušenima in odločno narodnima možema.
Za izvrševalni odbor narodne stranke: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteni6ki
predsednik.
Združenje jugoslovanskih poslancev.
V slovenskem časopisju se po daljšem premoru zopet razpravlja vpmftanje o združenju vseh slovenskih in hrvatskih poslancev v jeden klub. Sprožila je to stvar mariborska „SiiJstemsche Post".
„Sulsteirische Post" priznava, da slovenski in hrvatski poslanci ne bodo imeli nikdar nič upliva, ako bodo razcepljeni na drobne frakcije, ker se glasovi ne tehtajo, nego le štej:;o, »n ph^ita, aa združenje vseh teh poslancev, pa zopet pod protekto ratom grofa Hohenvvarta.
Argumenti, katere navaja mariborski list, niso novi. Z istimi amo tudi mi že pogostoma podpirali željo, naj se ustauovi samos'ojen jugoslovanski klub. Razloček mej nami in „Siiist. Post" je torej ta, da želi ona, naj se naši poslanci vrnejo v HohenMMrtov klub, mi pa tega nočomo, nego želiuio, da bi se vsi slovenski in hrvat«41 poslanci združili v samostojnem klubu, ker smo za združenje isto tako uneti, kakor „Stideteinacha Post8.
Za nas Slovence bi bilo v vsakem oziru najbolje in naj koristneje, ako bi bili vsi nafti poslanci združeni s hrvatskimi in sicer v samostojnem klubu, in razvoj političnih iu parlamentarnih razmer potrjuje resničnost tega nazora. Svoj čas so je sploh sodilo, da slovenski in hrvatski poslanci ne morejo nič doseči, če jim no gre na roko grof Hohenvvart, preziralo bh je pa, da ie gn-fu Hohenvvartu bore
Li^foke Brat Metod
(Črtica; spisal Fr. V.) (Dalje.)
Čul sem lahno stopinje. Berta je prihajala nama po stezi. Bila ja krasna, kakor hi ji bilo mlado jutro nadahnilo to milobo. Okolu pasu ji je segal zlat obroček, ki ji je kaj lopo pristojal. Po časi je stopala in trgala listke iz cvetek, katero je bila nabrala mej potjo.
Nekaj časa sem jo miren opazovul. Potem pa je prikipela moja strastna ljubezen do vrhunca. Pohitel sem ji naproti, jo prijel okoli pasa iu pritisnil na prsi, jecljajoč po'glasno:
„Ne boj Ne, Bertaf Ljubim te iz dna srca, — ali me ljubi« tudi ti?!" — No, ni se mo bala! Odgovorila ni niti besedice, strastno in krčevito se me je ovila in ini vračala vroče poljube . . . Dolgo sum jo držal v svoj-m naročji — ves omamljen; burno mi je plala kri po žilah, ko sem Čutil njeno lepo telo ob Bvojem f . . .
Potem pa sva stopala molče roko v roki proti
malo za nafte narodne težnje, ker misli, da je storil dovolj, ako se je potegoval za konservativne interese v slovenskih pokrajinah. Slovenski in hrvatski poslanci v Hohenvrartovem klubu so imeli vedno vezane roke in boriti se jim je bilo vselej z največjimi ovirami in težavami, katere jim je delal ta, vladi brezmejno udani klub, kadar so hoteli v narodnem oziru kaj doseči ali sprožiti.
Mnenje, da je samo s Hohenwartovim klubom kaj doseči, že davno ne vlada več v tistih krogih, kateri poznajo parlamentarne razmere in kateri so v prvi vrsti narodni in potem Sele konservativni. Pa tndi v vrstah konservativnih slovenskih politikov se že dani, zlasti odkar sta Dipanli in Morsev zapustila Hohenvrartov klub. Klnn in PovSe pač ne mislita, zapustiti H<<benwartovega kluba, tudi Voftnjak in Robič morda ne, ali da se nič kaj dobro ne počntijo v klubu, kateri vladajo češki veleposestniki s svojimi, ljudstvu tako malo prijaznimi tendencami, to je javna tajno*t Mogoče, da je članek v BSudstr. Post" izraz njih ruti i
Po utisih, katere smo dobili o raznih prilikah, sodimo, da bi slovenski člani izstopili iz konservativnega klnba, ako bi jih ne zadrževal grof Hohen-vrart. Ta bi moral odložiti mandat, ako bi ga zapustili okolu njega združeni slovenski poslanci, kar bi bil za takega državnika jako žalosten kunec politični delavnosti in v nekem ozirn osebno žaljenje, Če bi se zgodilo mej zasedanjem. Tega pa slovenski Ht henvvartovci ne store in zato na združenje vseh slovenskih poslancev v jeden klub ni misliti, dokler bode grof Hohenwart Član poslanske zbornice; čim pa on odstopi, se njegov klub itak razbije in združenja je skoro neizogibno.
.Sttistr. Post" ne more tako dolgo čakati, zato želi, naj se mnaj konservativnega kluba stoječi poslanci povrnejo v Hohenwar(ovo okrilje. Bog nas varuj tega! Ta klub se udaja nazorom, kateri nimajo v Slovencih skoro nobenega prijatelja več. Z njegovimi političnimi, gospodarskimi in socijalnimi nazori s-» ne mara skoro noben Slovenec več identificirati iu Če so slovanski poslanci Hor.enwartovega kluba jih zastopali, storili so to največkrat zoper svoje boljše prepričanje, večini klubovi ali grofu Hohenvr.trtn sa« m- mu na ljubav. Hohenwartovci so reakcijonarji, slovenski poslanci  pa vsi več ali manj socijalnim
ribnjaku. Naslonila se je na ograjo ; uzrfti v čisti vodi njen lepi obraz, ohsul asm jo znova s poljubi . . . dolgo sem užival slast prve ljubezni . . . Kako srečen sem bil tedaj! —
Povedala mi }t potem, da je gospa bolna, in da ji hoče Vera sama streči. Zato je prišla sama — V tako srečnih trenutkih bi bila skoro pozabila na dom.
Spremil sem jo do grajskih vrat; pred uhodom sva Hi stisnila roko, poljubila Bva se naglo, in ona se mi je urno izvila iz rok ter odhitela v dvor.
Zrl sem za njo, potem se pa zopet obrnil proti gozdu; sebVj se mi ni ljubilo domov. Čutil sem v sebi toliko srečo, da bi je ne bil zamenjal z vsemi zakladi sveta. Moško sem stopal po poti, kjer je pred par trenutki hodila ona ob mojej strani Še jtdenkrat sem ponovil sklep, katerega sem storil
' pred njenim prihodom. Zlate sanje sanjajoč sera zrl v ribnjak. V duhu ju stala pred menoj Bertina podoba, gledal sem njen obraz, gledal njeno živo oko,
t v šumečih valčkih pa sem slišal njen glas! ... Kako idejalen, najiven sem bil tedaj f —
Odslej   so se začeli zame najlepši dnevi, kar si m jih kdaj prežil; Žal, du samo d nov i.
in političnim reformam prijatni, Hohenvvartovci delajo na prevlado plemstva in utesnitev ljudskih pravic, slovenski poslanci pa morajo delati na njih razširjanje. Dokler je bil grof Hohenwart nekako vse-gamogoč, je imelo še kaj zmisla, da so se mu naši poslanci pokoravali, a tega zdaj ni moči opravičevati več, ker zdaj grof Hohenwart se sence tistega upliva nima, kakor za časa Taaffea ali Windiscbgraetza.
Okolnosti torej kažejo, da pred novimi državno-zborskimi volitvami sploh ni misliti na združenje vseh slovenskih poslancev, da pa se to združenje utegne doseči po novih volitvah, pri katerih grof Hohenvvart — kakor zatrjujejo poučeni možje — ne misli več kandidovati. Hohenwartov klnb brez Hohenwarta je nemogoč, drugod pa slovenski Ho-henvrartovci ne dobe naravnega zavetišča nego v samostojnem klubu hrvatsko slovenskem.
Državni zbor.
Na hunaji. 22. aprila. Ista scenerija, kakor včeraj .... V dvorani jo malo poslancev, nekateri poslušajo, drugi pišejo pisma, tretji berejo časnike. Včeraj je spal bivši minister Jaworski, danes dremljeta dva druga gospoda.
Prvi je pri nadaljevanju o volilni reformi govoril dr. Menger. Govoril je na dolgo in na široko o raznih rečeh, o volilnih reformah na Angleškem, na Francoskem in drugod, se unemal za volilno pravico poslov, zahteval naj re verifikacija volitev izroči posebnemu sodišča in naj se sklene zakon zoper nepravilnosti pri volitvah ter končno priznal, da bi bila splošna volilna pravica za Nemce na Češkem in na Moravi to, kar so bilo svoj čas husitske vojne.
Konservativni štajerski posl. Hagenhofer je napadal liberalce in govoril zoper volilno pravico poslov, sicer da bode glasoval zoper načrt.
Znani grof Falkanhayn je dokazoval, da vir prava ni volja prebivalstva, da sta to Bog in zakonodajski faktor države in se povzpel do trditve , da poshdica splošno volilno pravice bo anarhija.
Mlado^eh dr. Vaša t y jo izjavil, da bo glasoval aopei načrt, prvič ker je volilna reforma stvar deželnih zborov,  drugič ker mu načrt ne ugaja in
Vsak dan je slonela Berta na mojih prsih, in iz njenih usten sem srkal sladki med čiste ljubezni. Taka je bila vsaj od moje strani . . .
Pa dolgo to ni trajalo.
Nedavno potem je prišel graščakov sin Hugon domov. Vrnil se je s potovanja, kamnr ga je poslal oče, da si ogleda raznovrstne tovarne iu tehnične naprave ter tako popolui svoje znanstvo.
Hugon je bil lep, duhovit, izobražen mladenič. V razmh družinah in Balonih, v katerih je občeval, studujoč t tujini, si je pridobil neko samozavestno postopanje, ki se je ostro razločevalo od mojega nerodnega, bojne« ga. S kratka Hugon je bil cel kavalir . . .
Odkar pa se je vrnil Hugon, spremenilo se jo marsikaj. Z Berto nisva bila vrč sama . . . Vedno ji bil Hugon poleg. Prepustivši mi sestro, zabaval se jo sam z Berto. Ugovarjal nisem. Hugon mi jo bil pač prijatelj, in Berta mi je prisegla, da ostatie> večno moja . . .
Počitnice so se bližale koncu in čez par dni menil sem odpotovati, hraneč v srcu sliko najdražjega mi bitja na svetu, sliko ljubljeno B rte. i        Nekega ponoludne pa sem hodil po gozdu okrog,
tretjič ker ne more  ničesar  dovoliti vladi, ki se ravna po ukazih nemškega kazina v Pragi.
Nemški nacijonalec P rade je povedal, da bo njegova stranka glasovala najprej za predlog gleda splošne volilne pravice, in potem, če bi ta bil odklonjen, za vladni načrt.
Poel. dr. G r e g o r e c je priznal, da je vlada b svojim načrtom o volilni reformi dosegla lep uspeh, prebivalstvo pa da s to reformo še vedno ne dobi tiste volilne pravice, katera mu gre. Nobena krivio sedanjega volilnega reda se ne odpravi. Slovencem se zgodi e to reformo nova krivica. V bodoče bode imela Štajerska 27 poslancev, 800.000 Nemcev bo imelo 23 poslancev, 400.000 Slovencev pa 4. Slovenci bi torej imeli mnogo in tehtnih razlogov, da bi glasovali zoper to, da se začne specijalna debata, glasovali pa bodo za to, ker z načrtom dobi več milijonov prebivalcev volilno pravico in ker pride ž njim splošna volilna pravica vsaj deloma do veljave. Glede glasovanja v tretjem branja bode za Slovence odločilno, kako izteče specijalna debata.
Ko je še poljski grof Dziedaszjcki dve ari razpravljal o splošni volilni pravici in zagovarjal poljsko šlabto, se je razprava pretrgala.
Koncem seje so dr. Gregorčič, grof C o -r o n i n i in tovariši interpelovali pravosodnega ministra glede dogodkov pri včerajšnji obravnavi pred porotnim sodiščem v Gorici.
Prihodnja seja bo j a t r i.
V LJubljani, 23 aprila. Vojni minister Kriegshammer bode menda le odstopil, če tudi oficijozni listi to oporekajo. Vojni minister ni le bolehen, temveč je tadi se ne kaj spri z tišjimi vojaškimi oblastmi in se zatorej ne bode mogel obdržati. Kdaj da ravno odstopi, še ni določeno. Nekateri sodijo, da bode se zastopal vojni budget prod delegacijama, potem se bode umaknil. Naulednik njegov bode ba]e sedanji železniški minister baron Guttenberg. Ta je baje spoznal, da ni za železniškega ministra. Posebno mu je predloga o podržavljenju severne zapadne železnice omajala stališče. Predloga je taka, da se je noben poslanec ni upal v zbornici zagovarjati. Z<dje so ministra preslepili. Če Guttenberg postane vojni minister, nastane vprašanje, kdo bode novi železniški minister. Jedini sposobni mož za to mesto je sekcijski načelnik Wittek, a proti njemu bodo židovski liberalci napali vse sile.
Nuncij Agliardi je odpoklican z Dunaja v Rim in je tudi že gotovo, da se na Dunaj le toliko povrne, da izroči svojo odzvaluico. Imenovan bode baje za kardinala in papeža zastopal pri carjevem kronanju v Moskvi. Poslednje pa še ni povse gotovo. Papež namreč zahteva, da hi njegov zastopnik imel pri kronanju prednost pred dragimi veleposlaniki, a v to pa ni prav gotovo da bi Rusija privolila. Agliardi morda ni mož, ki bi bil po volji Rusiji, ko je pokazal, da mu malo primankuje finega diploma tičnega takta. Da je že sedaj odpotoval nuncij z Dunaja, temu je povod to, da ga ogerska vlada ni povabila v Budimpešto k slavnosti tisočletnice ogerske države, dočim so vsi drugi veleposlaniki povabljeni. Bil bi jedini diplomatični zastopnik, ki bi tedaj bil ostal na Dunaju. Pokazalo bi se bilo očitno njegovo
kar h. m rad storil, kadar nisem bil v gradu. Bilo je že pozno v jeseni; na tleh je ležalo že mnogo jesenskega listja, tu in tam pa so padali še zadnji listi raz drevj", baš kakor danes. Solnce je bilo že blizu zatona in je pošiljalo zadnje žarke skozi golo vejevje.
Opazoval sem urno veverico, ki je skakala na visokem drevesu od veje do veje, se malo zazibala in se pognala zopet na drugo drevo, od časa do časa pogledujoč me s tistimi  svetlimi črnimi očmi.
Kar zasunii listje na stezi. In ko se ozrem — ostrmol sem, uzrši llugona in ob njegovi strani Berto. Kri mi je veki pela. da sem sem ae ves tresel. Na mestu, kjer sem pred kratkim časom poljubljal Berto, držal jo je Hugon v naročji iu užival isto slast . . . Kakor strela z jasnega neba me je zadela ta prikaren, pesti so se mi gnetle, in skočiti sem hotel na nesramneža, da ga vržem k tlom in se mam njeni nad njim, ko slišim : „Oh, ljubila te bom večno, le teboj" — To so bile besede Ikrtinel — Torej tudi ti — izdajnika — nesramuica! — Skoro nisem mogel verjeti Bvojim očem. Kolena so mi drgetala, pred očmi ss mi je delala tema, kakor nkamenel Bem stal na svojem prostoru. — Mej toni so jo vrnil parček v grad. (Konec piih.)
čad no stališče. Vatikan sedaj pri tisočletnim ne bode zastopan po svojem diplomatičnem zastopnika, temveč bode cerkev zastopal le kardinal primas Vaszarv.
Zakaj ne more kdo biti na Ogerakem vladni komisar? Pri lanskih maturitetnih izpitih na Ogerakem je bil tudi poslanec dr. Schwicker vladni komisar. V svojem poročila učnemu mini-sterstva je dr. Schvvioker grajal, da se na pečuski gimnaziji nči zgodovina naravnost v protidinasti-skem duhu. Učni minister mu je zaradi tega v posebnem pismu izrekel priznanje in pohvalo. Opozicija je pa stvar spravila v zbornici v razgovor. Učni minister se ni upal potegniti za Schvvickerja in obsoditi napadov na dinastijo prt razlaganja zgodovine v ogerskih gimnazijah. Dr. Schwickerja je pa na samem lepo prosil, naj v zbornici nič ne omenja njegovega pisma. Letos pa og crnka vlada dr. Schvickerja v kazen njegove lojalnosti ni več imenovala za vladnega komisarja pri maturitetnih izpitih.
Katoliki ▼ Rusiji. Kakor se kaže, nastopi v Rusiji boljša doba za Poljake, pa tudi za katolike sploh. Car je naročil peterburškemu nadškofa, naj izdela spomenico o položaju katolikov v Rusiji. Sodi se, da se mislijo v Rusiji izvesti velike refrme v prid katolikom. Kakor je znano, so bili katoliki v Rusiji prikrajšani v nekaterih pravicah, če tudi niso resnične vesti, katere so trosili poljski listi o preganjanja katolikov v Rusiji. Kriva pa ni le ruska vlada neugodnih razmer ruskih katolikov, temveč so tudi katoliki sami in Vatikan mnogo zakrivili. Nasprotje izvira izza poslednjega poljskega ustanka. Dve leti po ostanka se je papež Pij IX. potegnil proti ruskemu zastopniku za Poljake. Ruski zastopnik je seveda opravičeval vladno postopanje, a to je papeža tako razdražilo, da mu je pokazal vrata. To je pa v Rusiji vzbudilo sum, da Rim podpira revolucionarne življe v Rusiji, in zaradi tega se je bilo prepovedalo občevati ruskim škofom direktno z Rimom. Sele pod sedanjim papežem so se jele razmere zboljševati.
Zjedinjenje grške in  bolgarske cerkve.
Če tudi se od ruske strani zagotavlja, da Rusija ne dela za zjedinjenje bolgarske cerkve z grško, vendar so nekateri krogi v Bolgariji prepričani, da je to vse delo veleposlanika Nelidova. V tej misli utrjujejo Bolgarijo razni nasprotniki Rusije, slo-vanstva in pravoslavja. Posebno avstrijski ofici-jozni listi vedno zatrjujejo, da bi Rusija rada pripravila Bolgare ob cerkveno samostojnost. To se posebno godi v podobi dopisov iz Carigrada in dopisniki hočejo imeti dotične informacije iz dobro pončenih turških vladnih in diplomatičnih krogov. Zatrjuje se, da Bolgari rajši se zjedinijo z Rimom nego z grško cerkvijo. Vidno je, da tukaj tudi deluje katoliška duhovščina, kateri ni nič kaj po volji, da je knez se približal Rusiji, osvoboditeljici Bolgarije. Radi bi napravili razkol mej njim in narodom in Bolgare pridobili za katoličanstvo. Ta namen se ne bode posrečil. Kakor nočejo Bolgari žrtvati Grkom samostojne svoje cerkve, tako je tudi Rimu ne bodo. Varajo katolike vse nade, kakor so jih varala nade,   ki so jih stavili v kneza Ferdinanda.
„Glasbena Matica".
(Poročilo tajnika »Glasbene Matice" dr. Vlad. Foersterja, podano slavnostnemu občnemu cboru ■ dne 15. aprila t. l.j
(Konec.)
Zahvala bodi izrečena tndi vsemu drugemu slovenskemu časopisja za laskave in draštvo časteče članke, kojih vsak širi kar najuspešneje ime »Glasbene Matice" mej narodom.
Ker čuti vso domače časopisje tako toplo in soglasno za .Glasbeno Matico', je pričakovati, da ne ugasne zanimanja naroda za njegov prvi glasbeni zavod; upajmo, da se vzdrži to harmonično soglasje trajno v korist društvu in narodu.
Če omenim prisrčnega pojava naklonjeuosti, ki jo privedla v torek, dne 11 aprila t. 1., h kon certu .Glasbene Matice" nad 150 rodoljubov iz ribniškega in velikolaškega okraja v posebnem vlaku v Ljubljano in če omenim končno značilnega momenta, da je društvo primorano prvi svoj dunajski koncert v teh dneh trikrat ponoviti, da ustreže hrepenenju društvenih prijateljev, ki prihajajo iz vseh krajev slovenskih, navedel sem le nekaj naj-značilnejAih dejstev, ki nam podajajo sliko o izrednih vspebih, koje je priboril pevski zbor „ Glasbene Matice* društvu.
Za to zmago elovenske glasbe bodi izrečena zboru „Glaebeue Matice" trajna zahvala in popolno priznanje, — njegovemu vodji, g. Mateju Hubadu pa neomejemo spoštovanje in neomahljivo občudovanje vznosa in energije, ki ga je krepil pri doseganji   visokih   idojalov   in  tekmovanji  po visoki
stopnji popolnosti. — Zahvalo je dolžno društvo tudi vsem onim činiteljem, ki so sploh delovali za prospeh nepozabnega podjetja, v prvi vrsti najzaslužnejšemu vodji in tako rekoč upravitelju celega podjetja, velecenj. g. svetnika Ivana Vencajza, ki je neatradljiv in poln čudovite, neomahljive energije vse zbiral in združeval ter vsestranski navduševal k delu, pogumu in oeustrašenosti.
Odbor si je prizadeval, da izkaže zasluženo zahvalo primernim načinom, vsem, koji so si pridobili zasluge za to društveno podjetje,
Po deputaciji se je zahvalil odbor „Glasbena Matice" visokorodnemu gosp. deželnemu predsednika V. baronu H sinu, županu stolnega mesta Ljubljano gosp. Grasselliju, vodjam javnih uradov gosp. dvornemu svetnika Plachkvju, predsedniku deželnega sodišča gosp. Kočevarju p]. Condenheim, višjemu poštnemu oskrbniku gosp. V. Šorliju, gosp. c. kr. ravnatelju učiteljišča Fr. Hubadu, ravnateljem c. kr. višjih srednjih šol gg. Se ne kovica, dru. Janovicza in šolskima nadzornikoma gg. profesorjema Fr. Le vc u in Knappitschu, voditeljici go-*pej Juliji Mosso v i in gospej predstojnici uršulinskega koaventa za blagohotno dovolitev dopusta pevcem uradnikom, učiteljem in učiteljicam in gojencem srednjih in učiteljiških šol, nadalje gosp. predsedniku postaje južne železnice v Ljubljani gosp. Gut-manu za naklonjenost pri preakrbitvi posebnega vlaka, prof. Anton Funt oku za oskrbo nemških prevodov k besedam zbora in gosp. uredniku »Lai bacher Zeituug* pl. ObmJanuschovvskemu za intenzivno žurnalistiško sodelovanja ter gosp. poveljniku slavnega c. kr. pešpolka št. 27 za prijazno dovoljenje, da svira slavna vojaška godba pri odhodu in prihodu pevskega zbora iz, ozir. v Ljubljano.
Pismeno zahvalo izrekel je odbor zaslužnim Članom dunajskega odbora gospodom grofa Ervinu Auersperga,   minist.   svetniku   Ludoviku Di miteu,  baukirju   Leonu Bouchalu, ces. svet niku FJorijanu  Hostniku, odvetnika dru. Ho-manu. gosp. L ere h er j a, ammanuensisu dru. Josipa Mantuaniju,   vladnemu   svetniku Feliksu Nitschu, pref. Josipu Sturmu, hotelirju Leop. Seilerju in minist. tajniku dru. Urbantschi-tsehu. Nadalje prof. Josipu Stritarja za vzorni prolog  „Laibachs Dank", sodelujočim gosp. dvor igralca Viktorju Katscheri, opernima pevcema gg. HanuŠu Lasek u in Vaclava Klimenta ter go spodičai  M.  Sevčikovi, gospicam Sonji C hote k, E /genij i  Iloffmann  in   Franji Verhune ter c. kr. dvornemu  opernemu orkestru na Dunaji. Posebno zahvalo izrekel je odbor tudi gosp generalnemu   ravnatelju   južnih   železnic Henriku Pfeifferju   pl. Vfellheim   za   izredno olajšanje vozne cene i a ces. svetniku Wi I bel mu kot vodji „Corresp. Bursau" ter gosp. ravnatelju kralj, češke opere v Pragi gosp. Fr. A. Šubrta za naklonje nost pri dodelitvi dopnsta zgoraj  navedenima članoma Češke opere.   Posebno toplo zahvalo izreka odbor  gosp.  prof. Aat. Funteku  za mojstersk nemške  prevode  besed k proizvajanim zborom, h kojimi   prevodi  je  tolmačil  Danajčaoom vzornim načinom nežnost in daha narodnih pesmij, gosp. Aleks. Kosoj u  na Dunaji  za  brezplačno oskrbo koncertnega  aranžmana,  gosp.   načelniku moškega povskega zbora svetniku 1. Ve no a j zu iu načelnici ženskega pevskega zbora gospej Ter. dr. Jenkovi za  njiju   vzorno in trudapolno,   vztrajno vodstvo celega  podjetja  in koncertnemu vodji  gosp. H u -badu. O.Jbor je sklenil, da je imenovanim izročiti za nepozabne dneve dunajskih koncertov v trajen spomin zahvalne adrese.
Slavnemu občnemu zboru je pa pridržano, da podeli najvišjo čast zaslužnim možem — častno članstvo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. aprila.
— t Volitev t občinski svet). Jutri voli prvi razred.   Klerikalna stranka agituje skrivaj zop< narodna kandidata in za gospoda — Andreja Kalana. Prepričani smo, da dobi primeren odgovor.
— (Trgovska in obrtniška zbornica) bo imela v petek dne 24. aprila t. 1. ob 2. uri po« poludne v magistratni dvorani sejo. Dnevni red: 1.) Čitanje zapisnika zadnje seje; 2) Naznanila predsedstva; 3.) Poročilo o prošnji podobčine Ila-tenjavas za dovolitev semnja; 4) Poročilo o obda-čenji dveh obrtnih podjetij; 5 ) Poročilo o prošnji za koncesijo za informacijsko pisarno; 6) Poročilo o maximalni tarifi za meso v Kočevji; 7.) Poročilo o obdačenji žvepljenk; 8) Poročilo o prošnji občine Radeče pri Zidanem mostu za semnje ; !*.) Poročilo o svetovni razstavi v Parizu 1. 1900.
— (Za lokalno železnioo Vrhnika-Ljubljana) pripeljali so se predvČeranjim z Dunaja m ženirji izdelovat podrobne načrte. Danes začeli so s poljskimi deli, katere utegnejo končati v teku Štirinajstih dnij.
— (Deželnega polnočnega društva rude čega  križa za  Kranjsko  v  Ljubljani) redni občni zbor bo dne 25. aprila ob polu 6. uri zvečer
v mestni dvorani. Dnevni red: 1. Naznanila prvo-flpdfltva. 2. Gospodarstveno poročilo in račun za leto 1895.
— (Nočni izgredi.) Tolpa do sedaj neznanih jzgreduikov as je danes ponoči na kaj čuden način 9zabavala": snemala je okna, vrata in razne trgovske table. Na Poljanski cesti je snela več oken in kazalcev, na Valvazorjevem trgu je prevrnila »itant", pri stolni cerkvi snela svetilko z odra in jo razbila, isto tako v Špitalskih ulicah. Pri peku Podržajti je razbila okno in naredila škode 18 gld. V Šelenburgovih ulicah so izgred-ni ki odlomili več tablic, tako pri Kaiserju in pri Kolarju, Vanekovo tablico so odnesli in jo obesili pri realki. V Židovskih ulicah so odtrgali tablico pu karja Ševčika in jo vrgli v Ljubljanico, oduesli tablico gostilne „pri lipi" in vzeli ter na mostu razbili številko izpred gostilne .pri roži". Na Sta-Tem trgu so sneli in polomili več oken, takisto v Florijanskih ulicah, kjer so odnesli tablo s trafike. Na Karlovski cesti so sneli jako mnogo oken, sneli pri Tavčarju zaklenjena vrata in ulomili žolezna vrata pri Koslerju. Storilci so najbrž tu ii delavci. Postopali so prav previdno, ker jih straže niso nikjer nič čule. Upati je, da se izgrednikom, ki tako malo spoštujejo tujo lastniuo, pride kmalu na sled.
— (Samomor.) V kopališču .pri Slonu" ustrelil se je danes dopoludne knjigovodja tukajšnje knjigotržne tvrdke Giontini, Ivan Listner, vsled 18letnega službovanja pri omenjeni tvrdki v Ljubljani sploh znana oseba. Listner prišel je okolu 9, ure v kopališče ter zahteval kabino z dvema banjama. Ko se je skopal, oblekel se je zopet, položil na mizo dve kroni za kopelj, potem pa se usedel v drugo še prazno banjo ter se z revolverjem ustrelil v desno sence. Kroglja prebila mu je lobanjo ter obtičala v možganih, tako, da je morala t-mrt takoj natopiti. Ker Listnerja še ob polu 12. uri ni bilo is kabine, odklenil je kopališčni paznik kabino ter o dogodku aviziral mestno policijo Policijski zdravnik g dr. Illoer je konstatoval, da je Listner vsaj že 2 uri mrtev. Truplo prenesli so v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kaj je bil uzrok samomoru, ni znano, ker smomorilec ni zapustil nikakib biležk. Listner j a bil doma iz Marienbada  na Češkem in je bil star šele 38 let.
— (Vzprejem učencev v kadetne šole)
Uradni razglas glede pogojev za vzprejem v kadetne šole je z dotičnim! obrazci za prošnje vred natisujen v uradni „Lubacher Zeituug" št. 92 z dne 22. aprila.
— (Prepovedana igra) Igra „Monako" je tudi v ljubljanskih gostiln*!] znana. Nekateri krčmarji imajo take avtomate. Pravosodno milliaterstvo je to igro sedaj prepovedalo, na kar opozarjamo naše krčmarje.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani ) Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 12. do 18. aprila kaže, da je bilo novo rojeucev 15 (=24 44%o), umrlih 24 (=39 52»/o0), mej njimi jih je umrlo za vrstici (davico) 2, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 4, za različnimi boleznimi 13. Mej njimi bil je tujec 1 (=4 1 0 0), iz zavodov 1 (=4 1 %). Za infekcijoznimi bolez nimi 90 oboleli, in sicer: za škarlatico 6, za vratino 3 osebe.
— (Imenovanje) Dež. šolski svet je provi-zorično učitelj co v Podzemlju gospč. Hermino Gosler imonoval za stalno učiteljico na  isti šoli.
— (Nesreča.) Obče epoštovano rodbino veleposestnika g. Veverja na Brdu je zadel hud udarec. Njegov jedini sin, Karol Vever, je s-noči padel v apnenico in po triurni buli muki umrl. Bil je zelo nadarjen iu priljubljen daleč na okrog. Naj v miru počiva I
— (Mestna hranilnica v Radovljici) Dež. vlada je v imeni ministerstva notranjih del dovolila mestni občini radovljiški ustanoviti mestno hranilnico.
— (Iz Loškega potoka) se nam piše : Naša posojilnica vrlo napreduje. V treh mesecih njenega obstanka imeli smo 23 41(3 gld. 22 kr. prometa. Deležev imamo glavnih že 159 po 10 gld. in 10 opravilnih po 2 gld. hranilnih vlog imamo že 9708 gld. in izračunih smo si, da bode napravila posojilnica do konca tega leta gotovo že 200 gld. Čistega dobička. Lep nepričakovan začetek I Naj bi ta vse tiste kraje, kateri še nimajo svoje lastne posojilnice, spodbujal k ustanovitvi tacega prepo-trebnega zavoda. Ni nam sedaj več treba denar, kar ga imamo odveč, drugam pošiljati in v denarni zadregi pomagamo si doma. To je bil prvi naš napredek. O tem, v čem bi še napredovali, upamo
pa slišati marsikak pameten nasvet koncem maja o priliki tabora, ki si ga m>slirno priredit'.
— (Prostovoljno gasilno društvo v Dolskem) je ustanovljeno in so bili na občnem zboru voljeni v odbor sledeči gospodje: Franc Zupančič, načelnik; Ivan Rovšek, namestnik; Henrik Franzl, Ivan Zupančič, Ivan Zupan, Valentin Jemec in Karol Boninsegoa, odborniki. Kupljeno je tudi že gasilno orodje, za katero sta kranjska hranilnica in zavarovalnina .Riunione Adriatica", slednja po posredovanju g. posl. Perdana, darovali večji podpori. Nova brizgalna se blagoslovi dne 17. maja, streljanje na dobitke pa se začne že prihodujo nedeljo.
— (Preložen semenj.) !>■■.>. vlada je ustrezajo prošnji mestue občine met'iAke dovoHa, da se na dan 8. decembra določeni semenj v M-Miki preloži na dan 15 decembra.
— (Slavnost   .Celjskega   Sokola") dne 19- aprila je  bila  krasna.   O   njej  se nam piše: Vzradoščeno je bilo po vsej  pravici marljivo društvo, ker s« jo udeležilo te elavnosti toliko našega narodnega občinstva, kakor do sedaj nobenega koncerta ali nastopa. Vrtna dvorana pri „'/araorcu* — sicer  jako  prostorna — postala je ta večer dosti pretesna.   Zastopniki narodnega razumništva zbrali so se od vseh strnnij, tako ne samo iz Celja, nego posebno iz sosednih trgov kakor iz Žtlci, St. Jurija, Lnškega trga, Konjic in drugod   Združeni smo bili vsi stanovi in vrselilo je vse, opaziti, da se tudi čast. duhovščina izkaže zvestega   prijatelja nCelj skemu Sokolu"; bila je namreč muogobrojno zastopana. Za Celje in Štajersko bodi nam to znak, da si ostaneta posvetni in duhovski stan verna tovariša v medsebojnem in javnem življenju.   Da se je udeležila velika množica narodnega ženstva, ni pač dalje treba poudarjati.   „Celjski Sokol" je pa tudi ta večer priredil prav lepo in zanimivo slavnost. Njegov tamburaški zbor je prevzel glavno vlogo; občinstvo se je tudi za njegov nastop najbolj zani malo.   Pod  vodstvom g. dr. Suklja je bil zbran impozanten zbor, broječ s kapelnikom vred 24 oseb, mej  temi  4 gospodičine tamburasice.   Iin^-li smo 2 berdi.   Zato  pa je tudi bilo  veličastno poslušati lejie, dobro izvajene točke, in narodna Kodha je pač napravila na celo družbo trajen vtis.   Posebno sta ugajala melodijozna  komada „S hogom  more" in .Krasni  saraftn*.    „Sokol"   pač  pr*v pogodi, da obrača   vso   svojo  pozornost   na svoj tamburaški zbor, ki je za Celjske Slovence in razvoj njih družbenega življenja  velikega  pomena.    Druga glavna točka slavnosti je bila telovadba, ki se je razvrstila na   dva   oddelka:   najprej   so   nastopili telovadci (četvorica) na bradlji, potem  pa atletski oddelek. Predstavljale so ae povsod zanimive in težke vaje. in skopine, burno odobravane po mnogobrojni družbi. Kot telovadca odnosno atleta nastopila sta tudi starosta in podstarosta in več odbornikov; to bodi pač spodbuja vnem drugim Sokolom, da se tud- udeleže telovadbe in javnih  nastopov.  Vodil  je telovadbo g. M<tt. B^nčan.  Jako mičen j« bil nastop napovedanega  II. atletskega klubi,   l/.urilo  BS je namreč večje število dečkov iz odličnih narodnih rodbin, da so posnemali — seveda  z lahkim orodjem — stari atletski oddelek.   Mičuo je bilo videti majhne Sokole, ko so točno izvrševali svoje vaje in skupine. Vse občinstvo je bilo  prav zadovoljno s podanim vzporedom in gotovo ostane ta slavnost vsem ude-Užnikom v trajnem spominu    „Sokol" pa je lahko ponosen na njo.
— (Slovensko pevsko društvo v Ptuji je ukrenilo v odborovi seji 18 dne aprila t. 1., da priredi letošnji veliki pevski zbor v „Narodnem domu" v Brežicah v nedeljo 16 dne avgusta. Za omenjeni veliki pevski thot so se določile vslad razpisa dveh častnih daril in izbora pfujebg* gosp. kapelnika nasleduje pesmi: a) moški zbori: 1. ,Vo jaci na p«>tn", A. Nedvod; 2. „Pastir", Ferdo J u-vanc; 3. .Živila Hrvatska", Iv. pl. Z*jc in 4. .Večer na Savi", Iv. pl. Za|c; b) mešana zbra: 5. „Naše gore", A. Foereter in 6. „Romanca" , posvečena gospe dr. Tavčirjevi, Fr. S Vilbar. — Pesmi „Pa stir" in „Rjmauca" sta novi in od odbora .Slov. pevskega društva'", s č.istnima dariloma nagrajeni; glede teh dteh skladeb pridržuje si odbor vsa prava do konci rta v nedeljo 16 avgusta t. 1, ostale štiri pesmi so umotvori najodličnejš.b hrvatskih in slovenskih glasbenikov iu gotovo vsem inteligentnim Hrvatom in Slovencem omiljene znanke Z ozimni na kratki čas do vehcega koncerta in takojšnjo vadbo uljudno prosimo vse častite gospode poverjenike, kakor tudi vse posamezne velecenjen'« pevke in pevce v onih krajih, koder ni poverjenikov, naj blagovolijo nemudoma odburu v Ptuji na zuanje dati, katere in koliko glasov od gori navedenih pesmi žele, oziroma koliko in katera partitura se jim naj upošlje. Kdor se zglasi za note, tega upišemo in smatramo zajedno izvršujočim članom „Slov. pevskega drufttva". Odbor je s svoječvmim razpisom, dveh častnih nagrad priskrbel za vzpored dve novi slovenski pesmi, 0 katerih se je veljaven in strog slovenski glasbenik kaj laskavo izrekel; zdaj pa je na pevkah in pevcih, da s stanovitno in resno vadbo pripomorejo uagrajeuima pesmima do popol nega uspeha.
— (Knezi Poroia.) Te dni je umrl v Špi-talu na Koroškem zadnji moški potomec knežje rodovine Porcia (Porčija), ki ima svoja posestva tudi nn Kranjskem.  Njena rodna posestva (Porcia
in Brugnera) se nahajajo blizu Pordonona na Furlanskem in njen praded Vecelletus je bil patrijarhov vojskovodja proti Trevižanom ter postal 1179. L glavar („podesta") njih mesta. Porcia so imeli mnogo svobodnih posestev na Furlanskem in so bili v rodbinski zvezi z najvišjim tamošnjim plemstvom. Grof Hermes se je oženil 1571. I. z Magdaleno, hčerjo Ivana L^mberga in dobil ž njo gospo-ščino Senožeče. Njegov sin Ivan Kari je postal 1636. 1. vicedom kranjski, a je kmalu potem umrl. Njegov brat Ivan Sforca (f 1625), goriški glavar, je imel za ženo Marijo Ano Rtvnahar, ki mu je prinesla gospoščino Prem kot zalogo, a sin njegov jo je kupil 20. aprila 1627 1. z* 63 257 gld. Grof Ivan Ferdinaud je b 1 od 1639. I. do 1647. I. deželni oskrbo k kranjski, potem je postal višji dvorni mojster 1657. I. prvi minister, zaupnik in odločilni svetovalec mladega cesarja Leopolda I. Ta ga je naredil 1661. I. za grota pazenskega, 1662. 1. za grofa ortenburškega (pri Špitalu) in ga povzdignil za državnega kneza. Ta knez je sezidal krasni renesansni grad v Špitalu. Hanibal Porcia je prodal 1709. 1. Kalce baronu Valerio de Leo za 8078 gld. Z idnji knetz Ferdinand je umrl 20. aprila   1896. 1.
— (Razpisane službe.) Na št-rirazreduici v Žužemberku četrto učno m-s^o z letno plačo 450 gld Prošnje do dne 10. maja okr. šol. svetu v Novem mestu. — Pri okr. rodiAču v Sovodoji (Gmiind) eventuvelno prt kakem drugem okr. sodišču mesto ehitf«. Prošnje do dne 16. maja predsedstvu dež. sodišča v Celovcu.
* (Velikanska globa.) V opernem gledališču v Budimpešti je te dni mej prestavo ugasnila električna luč. Teuiota je trajala 40 minut. Intendanca zahteva sedaj na podlsgi pogodbe — katera določa za vsako svetilko in za vsako prvo minuto, katero ne bi žarela 10 gld, za vsako drugo minuto 20 gld., za vsako treljo 30 gld. itd. v»dno progresivno — ogromno odškodnino 12 750 gld.
* (Baron Morio Hirsoh) Poročali smo, da je znani barou Monc Hirneli umrl na svojem posestvu na Ogerakem. Hirsch je l>il jeden največjih sleparjev naše d<>bu in jeden največjih filantropov. Gradil je železnice na Turškem in opeharil Turčijo za mnogo milijonov, potem pa je posredovanjem grofa Beusta io ministra Gi&kre emitiral takozvane turške srečke, katerih vrednost je kmalu od 40O frankov padla na 20 gld. H meh je v tistih lotih od 1867—1871 prigoljufal okoli 200 milijonov gold. Postal jh razupit po vsem svetu iu da parahzuje ta svoj slabi glas in pomaga Židom, žrtvoval je nad sto milijonov. D il je 50 milijonov za židovsko kolouizacjsko društvo v L uidonu, 12 milijonov za židovske obrtne šolo v Gališki, 10 mili|onov za Žide na Turškem in tudi sicer razdelil ogromne svote. V Argentiniji je napravil veliko židovsko kolonijo, vrh tega pa imel v raznih mestih komiteje, kateri so dobivali za razd^ht^v mej reveže vaak mesec 10.000 gld.
Darila :
Uredništvu našega lista sta poslala: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod J1 kob Tomec, mestni komisar v Ljubljani 1 O k ro n, mestu venca na krsto umrle prijateljice gospe Ga-bnjele L o z a r. — (Jospa Franja vdova Lapa j ne, t. č. blagajnica ženske podružnice sv. Cirila in Me toda v Idriji 16 kron, nabrane za velikonočne pirube. — Skupaj 2 6 kron. — Živeli rodoljubni darovalci in darovnike iu njih nasledniki !
Dunaj  23. aprila.    Poslanci   dr. Gre ! gorčic, grof Coronini iu tovariši so danes j zopet interpelovali pravosodnega ministra zaradi j dogodkov pri porotnem sodišči v Gorici.
Dunaj 23. aprila. Poslanska zbornica je v današnji seji dognala generalno razpravo o načrtu volilni reformi iu z veliko večino sklenila, začeti o njej specijalno razpravo.
Dunaj 23. aprila. Delegaciji sta sklicani na dan 30. maja.
Pariz 23. aprila. Ministerstvo Bourgeois je podalo ostavko, katero je Faure v/prejel. Faure bi rad, da se sestavi koncentracijsko ministerstvo.
Pariz 23. aprila. Oficijelno naznanilo o odstopu ministerstva se razglasi šele danes po seji poslanske zbornice. V novem ministri s t vu bodeta tudi Medine in Hanoteaux.
Berolm 23. aprila. Včeraj ae je vršila sodna obravnava proti bivšemu vodji konservativne stranke in glavnemu uredniku „Kreuz-zeitunge" baronu Hanimersteinu. Ta je pona rejal podpise odličnih konservativcev, ponarejal menice, poneveril razne visoke svote in najel mnogo posojil, dasi je bil že od nekdaj jako zadolžen. Sodišče ga je obsodilo na tri lt-ta težke ječe, 1500 mark g!6be in izgubo političnih pravic za pet let.
Listnica uredništva.
Gospod dopisnik v P. Polemiko s „Ktkirikjem" prejeli. Pisana je dobro, a da bi jo priobčili, tega pač no morete zahtevati.
Ker ee od nekaterih strani j domneva, da jaz pisem v „ Edinost" n Kamniška pisma", prisiljen sem tem potom izjaviti, da jaz nisem ž njimi v nikaki zvezi.
V Kamniku, 22. aprila 1896. (230G) Alojzij Benkovlc.
1% ura<li9<TK<* Bftsta.
KonUlirH: Jernej Tlo it-/, trgovec v Ljubljani; konkursni komisar višjega deželnega eodiSfla svetnik gosp. Alojzij Tschech v Ljubljani , začasni oskrbnik konkurune maso g. dr. Viktor Šuppim, odvetnik v Ljubljani. Shod upnikov dne 27. aprila, terjatve je zglasiti do dne 28. maja, likvidacijski dan l. junija.
Mcteorologičao poročilo.
April	Čas opazovanja	Stanje baru-metra v mm.	temperatura v C	Vetrovi	Nebo	Mokrina v mm. v 24 urah
22.	y. zvečer	786 0	10 8	si. svzb.	pol obl	
23.	7. zjutraj	7Š8'4	68	bI. sever	oblačno	1-5
n	2. popol.	730<J	9-3	h\ VZHVZ.	dež	
	Srednja včerajsn		a tem p	uratura 0 4	•, za 1*4 pod nor-	
mulinu
dne* 23. aprila 1896.
Skupni državni doli; v brebru    .   . .
Avstrijska zlata renta.......122
Avstrijska kronska renta 44/fl ....
Ogemka zlata renta 48/„.......122
Ogerska kronska renta 4"/« .... Avstro-ogerske bančne delnice    .   . .
NomSki drž. bankovci za 100 murk
20 mark.........
20 frankov.........
Italijinmki bankovci.....
C. kr. cekini.........
101	gld.	10	kr
101	n	15	.T
122	■	40	a
101	■	25	■
122	rr	20	
00	*	05	■
972	■	—	
358	|	50	
isO	t	15	
58	n	80	
11	•	70	e
		54'	'* •
44	n	10	■
a		«6	
Globoko užaljenim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in zntncem prežnlostno vest o bridki izgubi nalega iskreno ljubljenega jedinega bi na, oziroma bratu, gospoda
Karola Vever-ja
sina  veleposestnika   in  nnrelnika prostovoljnega gasilnega dru&tva na Brdu
kateri je danei ob t». uri zvočer, po kratki in murni bolezni, v 82  letu dfthe svoje preminol
Pogreb predrag- ga rnjnecga bode v soboto, ilnc 25. t. ni , ob 0. uri dopdudne tiu Brdu.
Svete mase zadu&uice brale ho bodo v župni cerkvi uti Brdu.
Nepozaloii umrli ho priporoča v blag spomin in molitev.
Na Brdu, dne 22. aprila 180(5.
Martin Vever, oče  - Marija Ve ver, mati.
Vera Vidto, Mlnka Ttaobler, sestri — Oaitav Vldlo. nadzornik pri državni železnici, Mtbael Tuchlar, trgovec in veleposestnik,
svaka (90001
Izvod iz voznega reda
-7-«ilj«.*^n.«frdL od  1. oktobra 1605.
Šaatopno om*ai*&l pribaJaJal  Is oohajalnl o tal o«a«tou; to » aiiđw*jmrmoi/*l*>wm čami.
Odhod la LJubljane (Jož. kol.)
0» IS. mrt S «•<«•, Fo moM OMbnl rUh v TrbU, Pouiati.l, Bttjah, O« lovac, Franaauafaaac, njuhno, oea 8t lat bal v Auiik«, Iaohl, Oman dan, Holnoprad, Biejrr, Lino, Budei«vioa, PlaonJ, Marijina nrt, H«b KarlcTa  nn, rrMoon var«, Pra^o, Ltpako, DonnJ tU Amatotton
OB S. uri lO Mi«, tffutmi maaanl Tlak t Ki>6eT)», Moto m*«to.
O* t. nH 10 ffUM. *}utrti) oaabni rlaa t TrbU, Pootabel, Halja*, O* lo-ao. Vrcnsonafoata, UJabuo, Dn»), Aaa Bala th al t Bolnograd, Dona vi a f.inUiiUin.
7'f> IV. Mri M min. poftohutn* tnaianl rlak v Noto mottu, Rotorja.
<io 11 uri tO mit«. Oopotutitu OMbnl ritk ▼ TrbU, PocU»l>el, litija* Oaloveo, hjabao, S«Uthal, DuuaJ.
!S 4 uri »»ojMjlMrfttf oaabaf *lafc r TrbU, Baljck , Oeloreo, IJubno. Čaa £alathal t S iloofjr»d, liend - O »»letu, Zoll na Jaa*ro , Inomort Brn^ano, Crartli, flentro, Parfa, Htayr, I Ana, Gmimden, Taohl , Buda Jerica, PlaanJ, Marijin« vmi, Ilob, Pranooro Tara. Kajrlor« vara Prago, lilpakd, Dana) via AjaetaUaav
1-6 S". vri Uti mi**. »vWyir maaanl Tlak t Kotenja, No\u moato.
Baaoa to« a ob nadaljab In praaalkih ob 3. uri ¥6 w»inwf popoladnt oaobnl Tlak t Lsaoa-Blad.
Prihod v Izubijane (jal. kol.).
O* C. wr« OK mi«. a>4*rqf oaabnl rlak a Dunaja Tla Am*l«tien, Up. akega Pruma, Fran^OTlh tju-ot, Karlorll) nrui, Haba, Marijinih tItot, l'l.-ija, SuilajoTlc, Solnograda, Uaoa, S ta/Ta, (Imnndaua, Iaobla, A.u» ««^a, Ljnboa, OeloTca, llaljnka. fnuiuntfoat«, Trhlia
95 S. uri 19 mita. mfrutrt*) aaatanl vlak la Koiina, MoT«ra meata.
i»» M. Mri Sa <m4h. a|43f>oiaa«tM« oatbnl vlak a Dunaja vla Amal«U«a, Llpakaga Vra««, Frauoorfh t aru t, BLartorlb Taro t, Haba, Marijini! rtroT, Plaaja, H.irtajari«, Solnograda, Zauea>, fllayra, Farlaa, CJanoir*, Ourlba, Breflanoa, hommti, Zvila na ) a tara, I^iiJ-OatUloa, IJabaa, CtilOTTsa, FoutaMa, Trblia
(it S. uri MU mi m. popotu^tn* maianl vlak la Eix5rr)», NorMa mtnla
Oa a. mri H3 aaita. ftnpotuin* oaobnl tlak i I>ana}a, lijuhaa, Sslathala Beljaka, OalOTOa, ITratuanafatia, Poalabla, Trbiaa.
Vb B. mri »S mirt. nww m«ianJ rtavk 1» Kočarja, NpTaaa Maato,
r.ift B. uri 4 min. aajiaW oaabul rlak a Dunaja prako Amalaitana ti njobnaaa, B*n»»a. Oln^oa. Pimlublt, Trblaa
Odhod ta Iajabljano (dt\. kotj
O*   T, tori aa mt«t. mfidfnj       * kamni k, .    9-   u   OB    ,    poamlanlm , , m     *t ■   ,   SO     4     atMir^ar m
Prihod v LJubljano (dr*, kol.v
i»»   *  mri SO mita. «>a*rajl       bi Kaoiullta
_ XI. » JO . **f«»fN«»i»* . ,. (llUB-yjJ t3.   „   HO    ., atafT
v fužini za solsivno kovače 1 V« ognja.
Več se poizve pri g. AaatoufJI Jaauiar v dkof|l
(•2224-51
Prostovoljna dražba.
Dne 24. t. m., t. j. ni sv. Jurja dan,
ob 10. uri d opolu dne
prodajam na prostovoljni dražbi  na lici mesta po zimi posekan
stavbinski les
v svojih gozdih v št. •Jiirjii pri lariliijii*
tik okrajne ceste Kranj-Kamnik.
Prodajalo se bode v dveh razdelkih in sicer:
I. 134 celili m ilir«* I*, o v i It «ltkl»rl z oklicno ceno 400 icl^l.
U. 9BO celila Miti rokov 11» «lcl»cl z oklicno ceno i*,*O gl«la in 115 CClill lirn-NiOVill  flebel z oklicno cenu IIOII «!«■.
Št. Jur pri Kranju, rln6 20. aprila 1896.
Aleksij Bergant,
(22HH-.-1)__pos^Hlnik._
Najgotovejši vspeh
imajo presknSene in visoko cenjene
I4al»er-Jeie
poprovo-metne karamele
proti iMiiuniij Nraiijju MlttHtl tlo j<><! i j, fiult'4-i iiaui %■ #.<'l>»U<'ii in Kpri«leii«'iian 2el«xl«n, Pristne v zavitkih po 91] kr. prodajata : Vll|«?ui flajrr in M. Miir-«l«*tMclilat({f<r, lekarjav Eijubljuiai iu ilitrlin k
M2!»-JI) II.      v Veliki Ne«lel|t.
11.
Svoj bogato ilustrovaui žurasu nakičenih. (2302—i)
ženskih klobukov
razpošiljam poštnine prosto in zastonj.
Henrik Kenda v Ljubljani.
PrlletoU) ncožon|en
višji mlinar
vefič čitanja in pisanja, »e viprejmc pod dobrhul poboji- — Več povA iz prijaznosti upravnifitvo „Slovcn-skega Naroda". (2H03)
na deželi, z več" let obstoječo, dobro obiskovano gostilno, kateri pripada vec oral zemlje, oddaj « ae v na|«*iu. — Kje? poizve se pri F, Kosmaču v Ljubljani, Travniške ulice it. 6. (fore—a)
V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti se še odda v najem    (2270—a>
stanovanje
s 4 lepimi sobami in pritikliiiami v III. nadstropju. Vpraša naj se 11 u KIiumUI «>oMtl il. IU.
Na prodaj je
jako lep, 13 mesecev star
(2281-2)
domačega plemena. — Več se iz\e pri gospodu Krami Verl>l«*-u, posestniku v I!oro% nl<-i
Trgovski pomoćnik
izvežhan v speceriji in železnini, v/|»r«>|me M«k l»o dO|£«>Vi»rfi Ml. niiii«'iii t. I.
VeČ      i^ve iz prijaznosti  upravu štvo »Slov. Naroda". (2292—2)
Spodnja krila za dame |
iz sifona listrs, klota in satina
nočne korzete
b švicarskim pletenjem
ženske srajce i
z gumbi na rami ^
predpasnike
(2054-7)     za dame in otroke
priporoča z velespoStovanjem
V.
Karol Recknagel.
Št. 13,968.
as.
(2203—2)
Obrinski svt^t tjubljaiinUi je dovolil tudi za letos JIOO »Id. v t.i namen, dn mestni map'strat poSlj^ primerno AtHvilo iibožnili it U rofuloaut li «ilr<»l4 v iaior**i4t*  kopeli \ iivulvr.
MapiHtrat oznanja to s pristavkoni, da je prošnje za občinske podpore v omenjeno svrho izročiti mu «l<» I O. utia) . l4kla>N in v njili posebno omaniti, ali bode bolnica otroka spremljal kdo domačih nam do Gorice, ali ga bode treba t jo poslati z najetim spremstvom
Pri podelitvi teh podpor ozirati se bo magistratu v prvi vrsti na otroke, kateri imajo v Ljubljani domovinsko pravico.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
18. dan aprila 18JMJ.
Županov i ;uii«'stnik: Vončina m. p.
OInteligentni in krepostni osebi, ki zamore gld. 500 — kavcije v gotovini položiti, nemščine in slovenščine zmožni, O katera ljubljanski prostor in njega ok< lico temeljito pozna O in se posredovalni dejalnoati s poudarkom in spretnostjo (3 izključljivo odmeniti zamore, ponudi se s prevzetjem
0    službe poslovodje
(gld. 600     stalne plačo in stranski dohodki) priložnost trajno, dosmrtno službo doseči.
Ponudbe   b   prepisi  spričoval  pod „11.496" Gradec, ^»
(2213-3 g
s prepisi poste restaute.
Inžener B. Borkovec & arhitekt 0. Dvorak
staybinsko podjetje v Ljubljani, v Lattermannovem drevoredu
se priporočata za projektiranje in izvršitev kakor tudi
zasoTonili in Ix^.d-uLStrijsl5::|lx visoliih. stavio.
(2252-3)
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarneu.