Med drugim preberite • NOVA REVOLUCIONARNA PODOBA OSNOVNE ŠOLE, str. 2 • SAMOUPRAVLJANJE — DEJAVNOST IN VZGOJA, str. 3 • POVEZOVANJE IZOBRAŽEVANJA IN DELA, str. 3 • USKLAJEVANJE STATUTOV, str. 4 • PRAVILNIKI PRIPRAVLJENI, str. 5 • PONOVNI RAZPIS, od str. 6 • VSEBINA PLANSKIH AKTOV NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, str. 15 Glasilo delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije, Ljubljana, 20. junija 1980 - št. 12 - letnik XXXI Razvojne možnosti našega glasila c' Dobrega pol leta je minilo, odkar smo v uredniškem odboru in izdajateljskem svetu Prosvetnega delavca postavili sebi in drugim družbenim dejavnikom, ki delujejo na področju izobraževanja in vzgoje, vprašanje: Kakšna naj bo družbena vloga Prosvetnega delavca, katere razvojne cilje naj si zastavi za naslednje srednjeročno obdobje in kako naj s skupnimi napori zagotovimo našemu glasilu potrebne razvojne možnosti. Več družbeno-političnih, samoupravnih in strokovnih orga- nov v republiki se je odzvalo našemu povabilu. Zdaj lahko že strnemo nekatere ugotovitve in stališča ter jih posredujemo širokemu krogu bralcev, ki naj bi imeli pri teh vprašanjih tudi odločilno besedo. Kakšne so naše sedanje možnosti? Po oceni nekaterih, ki so primerjali prosvetne časopise republik in pokrajin, ne zaostajamo za drugimi po vsebinski pestrosti in kakovosti. V primerjavi z drugimi prosvetnimi časopisi smo po številu zaposlenih v uredništvu med najmanjšimi delovnimi skupnostmi. Po višini dotacije, ki jo namenjajo za znižanje ekonomske cene časopisa naročnikom v vseh republikah in pokrajinah (največ sredstev dajejo izobraževalne skupnosti), smo na zadnjem mestu. S pomočjo ustanoviteljev — republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalne skupnosti Slovenije smo v zadnjem času prišli do podobnih delovnih prostorov. Medtem ko sta časopisa Školske Prijeten oddih, notranjo osvežitev in pomladitev — to želimo bralcem ob tem kratkem slovesu, s pričakovanjem, da se po letnem odmoru spet srečamo, obogateni z vedrino in novo voljo za delo. novine na Hrvaškem in Prosvetni pregled v Srbiji že nekaj časa tednika, je to za nas perspektiva, za katero je treba šele ustvariti ustrezne gmotne in kadrovske možnosti. Kaj je in kaj naj bo Prosvetni delavec? Ustanovljen pred dobrimi 30 . leti kot glasilo Sindikata prosvetnih delavcev ohranja za svojo temeljno družbeno nalogo to, da obvešča delavce na področju vzgoje in izobraževanja o aktualnih vprašanjih s tega družbenega področja, omogoča obojestranski pretok strokovnih in družbeno-političnih informacij med samoupravnimi, družbe-no-političnimi in strokovnimi dejavniki v republiki ter vzgoj-no-izobraževalnimi organizacijami in prosvetnimi delavci. Kot široko odprta tribuna skuša biti aktualen, zavzet, zanimiv in strokoven ter se dejavno vključevati v tokove, ki spreminjajo vzgo*|0 in izobraževanje. Za področje vzgoje in izobraževanja je značilno, da ga sestavlja na stotine manjših organizacij, v katerih izobražujejo in vzgajajo cele rodove učencev in študentov razmeroma maloštevilne delovne skupnosti učiteljev, vzgojiteljev in drugih delavcev. Medtem ko ima zdaj že vsaka večja organizacija združenega dela svoje interno glasilo, so delavci na področju vzgoje in izobraževanja zaradi teh okoliščin navezani na skupno glasilo. Trideset tisoč delavcev na področju vzgoje in izobraževanja potrebuje in zasluži dostojno glasilo, ki jim bo zagotavljalo sprotno in vsestransko obveščenost, ki postaja pogoj sodobnega poklicnega in ustvarjalnega samoupravnega delovanja. To je v skladu s stališčem XI. kongresa ZKJ, da je treba »nenehno spodbujati in vsebinsko aktualizirati strokovno, pedagoško in idejno-politično usposabljanje učiteljev in vzgojiteljev s samoizobraževanjem in vsemi drugimi organiziranimi oblikami izpopolnjevanja.« V samoupravnih družbenih odnosih, ko sta vzgoja in izobraževanje postala del združenega dela, so delavci te družbene dejavnosti postali skupaj z drugimi delavci in občani enakopravni nosilci družbenega razvoja. Po-družbljanje vzgoje in izobraževanja prenaša odgovornost za nadaljnji napredek tega področja na samoupravno organizirane delavce in občane — na uporabnike in izvajalce, povezane v samoupravnih interesnih skupnostih in drugih oblikah samoupravnega delovanja in odlbčanja. Širša in poglobljena obveščenost o vprašanjih vzgoje in izobraževanja je zato potrebna vedno širšemu krogu delavcev in drugih delovnih ljudi. Prosvetni delavec kot področno strokovno-politično glasilo mora biti odprt in dostopen vsem, ki želijo poglobljene informacije, da bi uspešneje lahko delovali na področju vzgoje in izobraževanja. Taka širša družbena vloga našega glasila potrebuje tudi ustrezne temeljne možnosti. Dosedanja razprava o razvojnih možnostih Prosvetnega delavca je potrdila njegovo vsebinsko usmeritev na vsa področja vzgoje in izobraževanja — od predšolske vzgoje do izobraževanja odraslih — in na vsa družbena in strokovna vprašanja, ki so pomembna za razvoj vseh teh področij. Najbolj spodbudna in zavzeta je bila razprava na republiškem odboru Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti, saj je potrdila, da ti delavci doživljajo naš časopis kot svoje glasilo. Bodo kdaj s tako zavzetostjo razpravljali o razvoju Prosvetnega delavca tudi izvajalci in uporabniki v izobraževalnih skupnostih, ki naj bi mu zagotovili ustrezne razvojne možnosti v srednjeročnem načrtu? Pred 120 leti je v tedanjih neugodnih družbenih razmerah pogumni mož Andrej Praprotnik ustanovil Učiteljskega tovariša, predhodnika našega glasila, čeprav je imel samo 245 naročnikov in skupaj 500 izvodov naklade. V naših samoupravnih družbenoekonomskih odnosih, ko delavci na področju vzgoje in izobraževanja — med njimi je devet tisoč naših naročnikov in bralcev —- skupaj z drugimi delavci samoupravno odločajo o nadaljnjem napredku tega področja, so možnosti razvoja našega glasila odprte bolj kot kdajkoli prej, saj je čedalje bolj poudarjena tudi potreba po sodobnem, vsebinsko bogatem in čedalje bolj kakovostnem glasilu za področje vzgoje in izobraževanja. JOŽE VALENTINČIČ Vzgoja in telesna kultura Pred problemsko konferenco Socialistične zveze Gradivo Aktualne naloge na področju nadaljnjega razvoja telesne kulture v SR Sloveniji, ki ga je dala v javno razpravo problemska konferenca SZDL Slovenije, spodbuja k razmišljanju o tesnejši povezavi med telesno kulturo in celotnim področjem vzgoje in izobraževanja. Nemara smo v preteklosti preveč poudarjali nekatere vrste športa in vrhunsko športno dejavnost, zato pa premalo telesna vzgojo kot bistveno in neločljivo sestavino vzgoje vsestransko razvite osebnosti. Premalo smo tudi poudarjali množično telesno-vzgojno in rekreativno dejavnost, s katero na tem področju hitreje kot drugje uresničujemo načelo permanentnosti vzgoje in oblikovanja človekove osebnosti. Ko ocenjujemo prehojeno pot in dosežke telesne kulture v zadnjem desetletju, lahko brez pridržka pohvalimo napredek pri množičnem vključevanju otrok, mladine in odraslih v organizirano vzgojno-rekreativno dejavnost. Organizirano se s tele-snokultumo dejavnostjo ukvarja okoli 600 tisoč delovnih ljudi in občanov, od tega polovica v vzgojno-izobraževalnih organizacijah, polovica pa v društvih. Če dodamo še okoli 600 tisoč ob-članov, ki se občasno in manj sistematično vključujejo v tele-»oa-.vzgojno dejavnost, ugotovimo, da je v naši republiki več kot milijon ljudi vseh starostnih obdobij, ki jim telesnovzgojna in rekreativna dejavnost pomenita sestavino zdravega razgibanega in polnega življenja (kdaj bomo v takem obsegu uresničili zamisel permanentnega izobraževanja, ki omogoča ohranitev »duševne prožnosti« do visoke starosti?). Delavci na področju telesne kulture se ponašajo z izjemno naklonjenostjo ljudi do njihove dejavnosti in z uspešnimi množičnimi akcijami, kakršne so: — tekmovanje za športno značko — akcija »naučimo se plavati«, — 'akcija hoje, tekov, krosov, teka na smučeh in kolesarjenja (znameniti pohodi in zimski maratoni itd.). K množičnosti prispevajo tudi taborniki, planinci in druge organizacije, predvsem pa vzgoj-no-varstvene organizacije, osnovne, srednje, višje in visoke šole. Uspehi na tem področju so sad bolj zdravega razmerja med telesno-vzgojno in rekreativno dejavnostjo na eni strani ter vrhunskim — tekmovalnim športom, ki je nekoč porabljal večino denarja, ki ga je družba namenjala telesni kulturi. Nadaljnji razvoj telesne kulture zahteva, da v prihodnjem srednjeročnem obdobju bolje poskrbimo za njene kadrovske in materialne temelje, hkrati pa tudi za njeno samoupravno preobrazbo. Tako kot pri vzgojno-varstveni dejavnosti in osnovni šoli je krajevna skupnost naravno središče telesno-kul- turne dejavnosti. Delovni ljudje in občani naj o njej odločajo, ji po svojih potrebah in možnostih zagotavljajo potreben denar za pospešen napredek. Med uporabniki in izvajalci telesnokul-turne dejavnosti pa naj se utrdijo novi družbeno-ekonomski odnosi, ki temeljijo na samoupravnem dogovarjanju in sporazumevanju terna svobodni menjavi dela. Ko je Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo (po novem vključuje namreč tudi to dejavnost) razpravljal o tem gradivu na posvetu dne 11.6.1980, je poudaril zlasti tele ugotovitve in stališča: — Pri samoupravni preobrazbi telesne kulture postaja osnovna šola pomembno središče telesnokulturne dejavnosti v krajevni skupnosti. Telovadnice in zunanji športni objekti naj bi bili na voljo organiziani telesno-kulturni dejavnosti. Pri tem je potrebno skupno zagotoviti denar za vzdrževanje in širitev teh zmogljivosti in s skupnimi prizadevanji pospešiti telesno-vzgojno dejavnost v šoli in zunaj nje. — Telesna vzgoja je sestavina celotne vzgoje, usmerjene k oblikovanju skladne in vsestransko razvite osebnosti. Tudi zanjo velja načelo individualizacije in diferenciacije. V enotni osnovni šoli moramo omogočiti neoviran razvoj posameznikovih sposobnosti, s poukom in interesnimi dejavnostmi pa omogočiti tudi nadarjenim, da napredujejo, ne da bi jih izločili iz njihove razredne skupnosti in ne da bi se v enotni osnovni šoli oblikovali posebni oddelki. — Vzgojno-izobraževalna in telesno-kulturna dejavnost se med seboj dopolnjujeta in povezujeta. Zato je pomembno njuno tesno sodelovanje, ki se kaže v dejavnosti šolskih športnih društev, v skupnih prizadevanjih izobraževalnih in telesno-kulturnih skupnosti v sodelovanju vzgojno-izobraževalnih organizacij pri uresničenju dogovorjenih načrtov. V skrbi za strokovneT kadre moramo misliti na izgradnjo sodobnega osrednjega središča za vzgojo in usposabljanje strokovnih delavcev za telesnokulturno dejavnost. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da morajo pri vsestranskem oblikovanju otrokove in mladostnikove osebnosti sodelovati vsi učitelji in vzgojitelji. Pri milijardah, ki smo jih v preteklosti namenili športu in vrhunskim tekmovanjem, ostaja bridka resnica, da je nova pedagoška akademija v Mariboru brez telovadnice in da le-ta ni predvidena niti pri pedagoški akademiji v Ljubljani, ki se zdaj gradi. Ob razcvetu šol v naravi dobijo čuden prizvok podatki, ki so jih zbrali na pedagoški akademiji v Ljubljani, da je med prihodnjimi učitelji veliko takih, ki slabo plavajo, precej pa celo tistih, ki plavati sploh ne znajo. J. V. Odbor za filmsko dejavnost pri ZVEZI KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE prireja OSREDNJI FILMSKI SEMINAR, ki bo od 30. junija do 5. julija 1980 v Domu učencev Heroj Tito v Kopru. Seminar bo koristen za učitelje, ki bodo v prihodnje vodili filmsko dejavnost na šolah. Vse potrebne informacije dobite pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije, Kidričeva 5 v Ljubljani, tel. (061) 20-308, 22-541. Nova, revolucionarna podoba osnovne šole Koordinacijski odbor za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije je na svoji seji letošnjega 13. junija obravnaval gradivo: Ugotovitve in predlogi o razvoju celodnevne osnovne šole v SR Sloveniji, ki ga je pripravila delovna skupina republiškega koordinacijskega odbora za uvajanje celodnevne osnovne šole pri predsedstvu republiške konference SZDL Slovenije. Zbrala je podatke v 12 celodnevnli osnovnih šolah na Slovenskem. Na temelju tega gradiva so že izoblikovana stališča, ki jih bo obravnavalo predsedstvo RK SZDL. Ta pomembni dokument naj bi utrl pot uvajanju in utrjevanju celodnevne osnovne šole. Podatki so razveseljivi: v petih letih, odkar se je začela razvijati v naši republiki celodnevna osnovna šola, je nastalo 100 celodnevnih šol z 849 oddelki, v teh pa je 20.920 učencev ali 9,6 odstotkov vseh. To pomeni, da se je načrtovani razvoj uresničil, izkušnje petletnega dela pa so pomemben temelj za nadaljnjo preobrazbo osnovnega šolstva v SR Sloveniji. Pot nadaljnjemu razvoju celodnevne osnovne šole tlakujejo tudi novi zakoni o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, zakon o osnovni šoli ter zakon o varstvu in vzgoji predšolskih otrok. V omenjenih stališčih je poudarjeno, da pomeni uresničevanje novih zakonov spodbudo za nadaljnji razvoj celodnevne osnovne šole, ki je najprimernejša oblika podružb-Ijanja osnovne šole in njenega povezovanja z okoljem, krepitve vloge v svobodni menjavi dela in vloge vseh naprednih sil v življenju in delu osnovne šole. Pri tem imajo pomembno vlogo subjektivne sile, organizirane v SZDL, ki morajo s svojim delovanjem omogočiti neposredno povezanost delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti z delom in življenjem osnovne šole. To po-družbljanje pomeni skupno načrtovanje vzgojno-izobraževal-nega dela v šoli, krajevni skupnosti in TOZD, v šolskem okolišu, vključevanje družbenih organizacij in društev v načrt dela šole. Novi zakon o osnovni šoli daje šoli širše možnosti, da ob obveznem programu samostojno načrtuje svojo razširjeno dejavnost, v skladu s potrebami in interesi učencev in okolja, v katerem deluje. Zavezuje jo, da razširja organizacijo dela, tako da z vključevanjem vse večjega števila učencev v raznovrstne oblike vzgojno-izobraževalnega dela postopoma prerašča v celodnevno šolo. SKUPNA ODGOVORNOST Možnosti so torej dane, delovna skupina, ki je obiskovala celodnevne osnovne šole, pa je ugotovila, da ovirajo uveljavljanje teh šol ne samo pomanjkanje sodobnih učilnic, prostorov za primerno prehrano, premajhne zunanje površine za rekreativno dejavnost učencev, temveč tudi pomanjkljivo reševanje vsebinskih vprašanj. Šole ne načrtujejo svojega dela dovolj nadrobno, načrti ne nastajajo soodgovorno v sodelovanju s krajevno skupnostjo, temeljnimi organizacijami združenega dela, družbeno-političnimi organizacijami in društvi itn. Tudi razprava na zadnji seji je pokazala, da se v praksi še ni posrečilo uskladiti interesov delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in drugih ob celodnevni šoli. Zato uporabniki ne čutijo dovolj odgovornosti do šole in se tudi ne vključujejo v njeno delo. Težave, ki nastajajo zaradi pomanjkanja zunanjih sodelavcev — te morajo {»nekod drago plačevati ali pa jih sploh tie dobe — bomo rešili le tedaj, če bo postal načrt dela šole zadeva krajevne skupnosti in delavcev v organizacijah združenega dela v šolskem okolju in če bomo širše razvili svobodno menjavo dela in samoupravno sporazumevanje šole z uporabniki v tem okolju. Rakava rana našega šolstva — pomanjkanje učiteljev, zlasti učiteljev za matematiko, tehnični, likovni in glasbeni pouk ter telesno vzgojo — se še posebno ostro kaže v dosežkih dela celodnevne osnovne šole. Predvidevajo, da jo bo mogoče odpraviti z aktivnim usmerjanjem učencev v pedagoške šole in s kadrovskim štipendiranjem, omogočiti pa je treba tudi neposredno povezavo štipendistov s šolami. V posebni izobraževalni skupnosti za pedagoško šolstvo bodo morali vso pozornost nameniti pripravi novih vzgojno-izobraževalnih programov v srednjem, višjem in visokem usmerjenem izobraževanju zato, da bodo prihodnji učitelji usposobljeni tudi za opravljanje nalog v celodnevni osnovni šoli. Enega od problemov — pomanjkanje stanovanj za učitelje — v nekaterih občinah že uspešno rešujejo, tako da delavci v združenem delu, ne samo s šol, združujejo denar za nakup učiteljskih stanovanj in za posojila. Kljub vsem tem težavam, ki jih navaja delovna skupina, so v celodnevnih šolah dobri uspehi pri oblikovanju delovnih navad in samostojnem učenju, notranji diferenciaciji in individualizaciji pouka. Slabo pa je to, da se ob skrbi za manj uspešne učence premalo uveljavljajo in razvijajo nadarjeni. PO POTI SVOBODNE MENJAVE DELA In kako bo potekal nadaljnji razvoj celodnevne osnovne šole v prihodnjem srednjeročnem obdobju? Upoštevati bomo morali, poudarjajo stališča, da bo to obdobje ustalitveno in da bo manj denarja za dodatni program; zato bo treba, če hočemo razvijati celodnevno osnovno šolo, pospeševati neposredno svobodno menjavo dela in razvoj celodnevne osnovne šole dovolj upoštevati v srednjeročnih načrtih samoupravnih interesnih skupnostih, krajevne skupnosti in organizacij združenega dela. To pa pomeni, da bodo morale prispevati denar za razvoj osnovne šole poleg izobraževalnih skupnosti tudi druge skupnosti, ki do zdaj še niso znale ali hotele najti v celodnevni šoli »svojegainteresa«. Zanimivo je, da se je do zdaj povečevalo število celodnevnih šol na nerazvitih območjih — tam, kjer so možnosti precej odvisne od obsega solidarnosti in obsega zagotovljenega programa. V gospodarsko razvitejših občinah zastaja število oddelkov podaljšanega bivanja, pa tudi celodnevna osnovna šola se ne razvija dovolj hitro, čeprav število učencev tam najbolj narašča. V prihodnjem obdobju bo treba načrtovati razvoj celodnevne osnovne šole tako, da bomo izenačevali možnosti vzgojno-izobraževalnega standarda v Sloveniji. Skrb za to morajo prevzeti predvsem občine. Da se bodo ohranile celodnevne šole v nerazvitih občinah, naj bi se v temeljih plana Izobraževalne skupnosti Slovenije dogovorili, da bi zanje še naprej združevali denar za program celodnevne osnovne šole, dokler ne bi bil vanje vključen določen odstotek učencev. Že do zdaj se je pokazalo, da razvoj celodnevnih šol ni bil toliko odvisen od »premoženjskih« možnosti te ali one občine, temveč predvsem od ljudi, ki so se za sodobno šolo zavzemali, od tistih, ki delujejo v družbenopolitičnih organizacijah, pa tudi od učiteljev in pedagoških vodij, ki so znali najti stik z ljudmi v • okolju in jim znali dopovedati, kaj pomeni šola za njihove otroke, za nadaljnji razvoj kraja. Najbrž bo tudi vnaprej razvoj celodnevne osnovne šole zelo odvisen od »subjektivnih sil«, od spoznanja »interesov« organizacij združenega dela, od odnosa vseh do celotne vzgojno-izobraževalne dejavnosti. Ob sprejetju novih zakonov so dobili nove naloge tudi koordinacijski odbori za uvajanje ce- lodnevne osnovne šole: koof£ j nacijski odbor pri predseds1' RK SZDL Slovenije mora' ■ bolj kot doslej povezovati in1 klajevati delo vseh nosilcev)^ binske preobrazbe osnovne »j ? in družbenopolitične akcije v subjektivnih sil na ravni ref t blike, delovanje tovrstnih obe ^ skih odborov pa mora ® ( usmerjeno v načrtovanje 1 . zvoja celodnevne osnovne šol1 l , , , - • občini in v skladu z možno*11 tudi v uresničevanje novih ! j konov na področju vzgoje ( izobraževanja. MARJANA KUNEJ Dosledno po načelih k I Pred začetkom vsakega šolskega leta je vedno eno najtežjih vprašanj, kako uravnavati vpis novincev v prvi letnik srednjih šol, da bi bilo zadoščeno vsem potrebam, interesom in željam. In teh ni malo: zdajšnje in prihodnje potrebe združenega dela po usposobljenih delavcih, posebne potrebe posameznih panog ali ožjih območij, »lokali-stična« navzkrižja, zanimanje učencev in taki ali drugačni načrti staršev... Letošnji vpis kaže, da dozdajšnji napori pa tudi številne razgrete razprave niso bile zaman. Sitem, ki je bil zasnovan v zadnjih letih in v katerem uspešno sodelujejo posebno občinski in medobčinski odbori in izobraževalne skupnosti, je že prestal prve preskušnje. To je ugotovil tudi izvršni odbor Izobraževalne skupnosti Slovenije, ki je 11. junija obravnaval vloge nekaterih šol za odobritev novih oddelkov. Člani odbora so bili pri tem zelo kritični in dosledni: sprejeli so npr. predlog, da bo v Kamniku dislocirani oddelke gimnazije pedagoške smeri, ker je iz kamniške in domžalske občine dovolj kandidatov, pedagoška gimnazija v Ljubljani pa je prenapolnjena. Odklonili so predlog za en oddelek več na gimnaziji Poljane v Ljubljani, ker je na drugih gimnazijah še dovolj prostora, odobrili samo tiste predlagane oddelke ekonomske in administrativne smeri Dopisne delavske univerze v Ljubljani, za katere so dale soglasje pristojne občinske izobraževalne skupnosti itn. Po enakih načelih in stvarnih ocenah so obravnavali vse predloge in tako pokazali, kako začenjamo reševati sistem usmerjenega izobraževanja v praksi. Nič manj pomembno ni drugo osrednje vprašanje, ki ga je obravnaval izvršni odbor in o katerem je bila dokaj živahna razprava: pridobivanje novih in prenova starih prostorov za osnovne šole. Prav na tem področju je bilo v zadnjem desetletju največ narejenega, vendar so potrebe še vedno velike. Izvršni odbor je ocenil pripravljeno gradivo in izoblikoval predloge posojil za nadaljnjo gradnjo in prenovo stavb osnovnih šol; o teh bo odločila skupščina Izobraževalne skupnosti na junijski seji. Predsednik izvršnega odbora Jože Deberšek je poudaril, da je letos precej manj denarja za posojila kot v pr£ v njih letih. Potrebna je t°' c strožja izbira, vendar taka, d* t mogoče nekaj šol čim hitreje1 t graditi. Ne bi bilo smotrno, t Odobrili več manjših posojil,* s bi to povzročilo nove težave' t Šole, ki bodo zgrajene s s0“ š lovanjem Izobraževalne skupf F sti Slovenije, so bile razvrščef £ prednostne skupine. V prvi r deset šol z manj razvitih obm1 F Slovenije, ki so stare že več1 1 sto let in se skoraj podirajo- 1 so osnovne šole Razbor, Idr s Puconci, Trnovska vas, Stopi r Tržišče, Šmartno na Pohot j Ivančna gorica in Selca. Poslof; i šole v Košanih je staro npf 180 let, rekord med vsemi pa*1: osnovna šola v Ivančni gorici s dela v 850 let starih prost** I nekdanjega stiškega samost^ I Za gradnjo naštetih šol bo ** ' Izobraževalna skupnost * ni je 100.200.000 din posof i Zanimivo je, da v Sloveni ji C3 ni nobene šole, ki bi bila zgraj* 1 vsaj do polovice in bi imela2* 1 prednost pri posojilu; ena $ — osnovna šola v Semedeli (v ‘ Koper) pa naj bi dobila postf i zato, da bi odpravila tretjo m I no. Drugih utemeljenih tovrsf 2 zahtevkov ni bilo. Poleg teh naj bi dobile posffl še osnovna šola Pregarje, * nadaljnje šole pa tedaj, če b1’ pristojne občinske izobraže'2 skupnosti zagotovile potreb lastno udeležbo, ki je do zdaj ' niso. Na prednostno listo je **, V stil izvršni dobor še šest osno' šol, ki bodo upoštevane, če j tera izmed navedenih šol oe n mogla izrabiti posojila. P Živahna razprava je opozCf b na več težav in slabosti pri p2*3 si devanjih, da bi osnovnošolce*! n-vsej Sloveniji omogočili b° P razmere za učenje in delo: 1£ V: je bilo veliko več utemeljf Si prijav na natečaj za posojila/ *r pa denarja. Vsa nerazvita močja v Sloveniji doslej niso? Zj deležna enake pomoči veliko^ iz tudi zato, ker so dala pred*1’ n: drugim naložbam in niso zb; lo potrebnega svojega deleža/ 'z prav so imele že povsem do1® pi jane šole. So pa tudi nasp2C; n< primeri: ponekod nova šol* n; nujno potrebna, a ker je v na/ Zt je ta nedotakljiv, pa čeprav J d( rajo zaradi denarja, ki ga b porabili v te namene krčiti b1 izobraževalni program. Kaž£; se z »miselnostjo gospoda** ustalitve« še vedno ne mo? sprijazniti. M. K. Študij fizike ob delu za visokošolsko diplomo sn ve Sodobni pouk zahteva vedno več znanja učitelja VTO FIZIKA FNT že četrto leto uspešno prireja študij ob dela* UČITELJE FIZIKE IN MATEMATIKE ter UČITELJE FIZIKE IN TEHNIČNEGA POUKA ki so končali študi j na pedagoški akademiji ali na prvi stopn ji faku> F* va sk os sli nc vk zv V treh letih si pridobite v strokovno spodbudnem in prijetnem ozt* ^ potrebno znanje in visokošolsko diplomo. ^ Prijave sprejema VTO Fizika FNT, Jadranska 19. Informacije d/ ur po telefonu' 265-061. ' ‘ 1 Samoupravljanje - dejavnost in vzgoja Ob 30-Ietnid samoupravljanja, ki je postalo značilna in nepogreš-Vva prvina naših družbenih odnosov, smo želeli osvežiti spomin za Pohojeno pot in zajeti z mislijo trenutek njegovega sedanjega razvoja vzgomo-izobraževalnem področju. Za pogovor smo zaprosili I CAHUKA, predsednika republiškega odbora sindikata de-",vcev vzgoje, izobraževanja in znanosti. ® Kot učitelj, ravnatelj šole in šoj “^žbeni delavec ste si pridobili t* ie*° bogate izkušnje s področja :f Vž8ojno- izobraževalnega dela v ?■ "širšem pomenu besede in to v t Vse® tridesetletnem obdobju, ko ! Rajamo samoupravljanje tudi v jt J® dejavnost. Posebno za mlajše slf Ptalce našega glasila je vsekakor l ^Oiniivo vprašanje, kakšni so ; b|S prvi koraki pri uvajanju sa-•»oupravljanja v šole? Začetki samoupravljanja v Vzgojno-izobraževalni dejavno-f1* segajo v isto časovne obdobje ^ot začetki samoupravljanja v ^Ugih delih združenega dela. , Kes je, da v vzgojno-izobraže-rC 'jalnih organizacijah nismo volili IC; jjelavskih svetov. Proces po-^ aružbljanja in družbenega uPravljanja pa se je začel z usta-d> navljanjem šolskih odborov. Šol-’ s'c' odbori so s svojo neposred-e nostjo in izvirnostjo prinašali v 0‘ sole nekaj novega; to se je kazalo pr Predvsem v tem, da se je šola za-;i> cela približevati staršem in obča-vi nom v krajevni skupnosti. Šola je Postajala vse manj »državna« :1 'nštitucija in vedno bolj družbe-’• na- Tudi delavci šole smo sča-ir soma dobili vpliv na reševanje p1 Materialnih vprašanj, kajti mno-8°kje so krajani sami od sebe M 'zboljševali delovne razmere. if. a' • Uveljavitev socialističnega d samoupravljanja je dolg proces, tc ki Še zdaj ni končan. In vendarle: tj katera pridobitev je bila po " v*šem mnenju odločilnega po-l’; Mena prav za področje vzgoje in $ izobraževanja? t, Mi bi lahko opredelili glavne tj* ^zvojne stopnje samoupravlja-z' ''J* v vzgoji in izobraževanju? Želja po enakopravnem c . užbenoekonomskem in mate-halnem položaju vzgojno-izo-braževalnih delovnih organizacij ■M ----amili u^iwv um st z delovnimi organizacijami v ma-terialni proizvodnji je bila ne- idr nehno pričujoča. Vendar samo želja in načelna politična pripravljenost za hitrejše in bolj celostno spreminjanje etatistične narave vzgojno-izobraževalnih organizacij v samoupravno organizirane delovne organizacije ni bila dovolj. Za nadaljnji razvoj samoupravljanja je bilo nujno spreminjati tudi način In vire financiranja in ga tesneje povezati s programi dela in delovnimi dosežki. Nadaljnje pomembne korake v razvoju samoupravljanja v vzgojno-izobraževalni dejavnosti smo naredili v šestdesetih letih z ustanavljanjem izobraževalnih skupnosti, kaj hitro pa smo lahko ugotovili, da samo sprememba financerja še ne zagotavlja spremenjenih družbenoekonomskih odnosov. Za korenite spremembe le-teh pa je bilo nujno spreminjati tudi miselnost izvajalcev in uporabnikov. To pa je proces, ki je dozoreval počasi toda vztrajno in vplival na spreminjanje družbenoekonomskega položaja vzgojno-izobraževalnih dejavnosti. Pomemben mejnik v nadaljnjem razvoju samoupravljanja so bili tako imenovani »delavski amandmaji« pred sprejetjem nove ustave in pa seveda nova ustava. • V šolstvu ima samoupravljanje posebno značilnost: učitelj je samoupravljalec, hkrati pa mora učence vzgajati v prihodnje samoupravljalce. Ali je mogoče oceniti, kako uspešni so bili pri tej posebni nalogi? — Izvajalci so vedno bolj celostno prevzemali odgovornost za kakovost vzgojno-izobraže-valnega dela. Ta povečana odgovornost, ki je bila posledica razvoja samoupravljanja, je imela tudi neposreden ekonomski učinek. Zavest samoupravljalca in občutek polne odgovornosti za delo, ki ga opravlja, je pripomogla k zmanjšanju osipa in boljšim učno-vzgojnim uspehom; to pa pomeni neposreden prihranek materialnih sredstev. Doseženi uspehi pa bi bili lahko še večji in boljši, če bi se nam posrečilo najti oblike in možnosti, da bi bile za dosežene uspehe nagrajene vzgojno-izobraževalne delovne organizacije in posamezniki. Tega vprašanja, žal, še do zdaj nismo zadovoljivo rešili. • Samoupravljanja ni mogoče razvijati brez ustreznega materialnega temelja. Za vzgojo in izobraževanje je ta temelj svobodna menjava dela z drugimi področji združenega dela. To je povsem jasno opredeljeno, vemo pa tudi, da se svobodna menjava dela prebija le zelo počasi in z velikimi težavami. Kje so glavne ovire? Kaj lahko prosvetni delavci naredimo za to, da pospešimo ta proces? — Tudi v vzgojno-izobraževalni dejavnosti je bilo ves čas najtežje — in tako je še zdaj — premagovati razlike med potrebami in možnostmi. Potrebe po povečani in bolj učinkoviti vzgojno-izobraževalni dejavnosti se hitreje povečujejo, kakor materialne znožnosti za kritje teh potreb. Te povečane potrebe so velikokrat šle na račun življenjske ravni učiteljev in drugih delavcev v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Tudi učitelji, ali pa še zlasti učitelji, so težko dojeli, da jim nalog, za katere niso dobili denarja, pravzaprav ne bi bilo treba opravljati. Zato so se naši delovni programi debelili ne glede na to, koliko denarja smo dobivali kot povračilo za opravljene naloge. Spori, ki so nastajali zaradi neusklajenosti med delovnimi nalogami ali programi šol in vsoto denarja, ki so ga dobivale šole po drugih merilih, ne pa po ovrednotenih programih, so vplivali predvsem na kakovostni razvoj samoupravljanja. Take razmere so mnogokrat zbujale težnje po etatističnem reševanju materialnih in drugih problemov v vzgojno-izobraževalnih delovnih organizacijah. Razumljivo je, da so si zavestne politične sile prizadevale za razvijanje in uveljavljanje samoupravljanja v vzgojno-izobraževalne dejavnosti ne glede na težave, ki so se pojavljale. Težave, ki jih imamo na sedanji stopnji razvoja samoupravljanja, so predvsem materialne narave ali, natančneje povedano, nedognanost sistema, kako objektivno ovrednotiti dela in naloge v vzgojno-izobraževalni dejavnosti pri oblikovanju dohodka in v nagrajevanju po delu. Iskanje ustreznih rešitev ne gre vedno po ravni poti. Vijuganje in iskanje prave poti pa dostikrat buri duhove, zato se tudi v sicer jasno razvojno usmeritev tu in tam prikradejo kak dvom, ki ne sodi v jasno usmeritev družbenega razvoja samoupravljanja tudi v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. • Uveljavitev samoupravljanja je brez dvoma zagotovila boljše možnosti za kakovost učiteljevega dela, za njegovo ustvarjalnost, vplivala pa je tudi na oblikovanje njegove celotne osebnosti. Učitelj je postal bolj družbeno dejaven, kritičen in samozavesten. Ali se vse to že dovolj zrcali v zdajšnjih dosežkih pri vzgojno-izobraževalnem delu? — Razvoj samoupravljanja v vzgojno-izobraževalni dejavnosti gre nezadržno v korak z razvojem samoupravljanja v drugih delih združenega dela ne glede na to, da je še veliko problemov, zlasti kar zadeva druž-beno-ekonomske odnose. Menim, da kakovost razvoja samoupravljanja v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih tudi v tem, da sočasno razvijamo in uveljavljamo samoupravljanje kot pedagoško načelo. Delavci v vzgojno-izobraževalni dejavnosti se kot vzgojitelji prihodnjih samoupravljavcev zavedamo, da je naše poslanstvo tudi v tem, da že v osnovni šoli vzgajamo mlade rodove po teh načelih, ne samo z besedo, pač pa tudi s konkretnimi oblikami dela. Zato postavljamo zahtevo, da je dober učitelj lahko samo tisti, ki je sočasno tudi dober samoupravljalec. To Povezovanje izobraževanja in dela etj la ,v čebinske in organizacijske oblike v usmerjenem izobraževanju s; Uvajanje proizvodno-tehnič-n nega vzgojno-izobraževalnega J P^ročja v skupno vzgojnoizo-!ri> raz^eno osnovo, ki se bo ure-) , sničevala na začetku usmerje-• .j nega izobraževanja, je izjemno J^'mern^no za preobrazbo , o?®0!6 'n izobraževanja. V SR )j : 0Veniji uvajamo sistematično n Ozganizirano delovno in poli-11 etlnično vzgojo in izobraževanje "'i .avse, ki se vključujejo v srednje Ji Ohraževanje. Najsplošnejša in w 1 ^Podrobnejša naloga de-j :OVPe >n politehnične vzgoje in S ^ooroževanja je, da si mladina j Pr’oobi značilna in najpomemb-eJsa delovna znanja in delovne 'u avade ter spozna in razume ,nanstveno-tehnično osnovo so-obne tehnologije dela v kon-fetni dejavnosti panoge. Ob JjlP naj spoznava tudi ekono-'ko in organizacijo dela ter se VaJa v družbenoekonomske in atioupravne odnose v organiza-lah združenega dela. Obenem ^ vz°ra,a c*el°vna 'n politehnična goja in izobraževanje razvijati Pr' roladini ip odraslih samou-P avno- kulturo dela in ustvar-1 ni odnos do dela. Le tako za-v ?v.ana 'n v vzgojno-izobraže-a ni praksi izvajana delovna in . j/ 'tehnična vzgoja in izobraže-, sk P.r'sPevata k vsestran-te" 'n celotnemu razvoju sleg n°St' roladostnika in odra- Proizvodno-tehnično vzgoj-, v^b^evalno področje 3 Zv J^CUie osnove tehnike in proi-j i "je ter proizvodno delo in P .ovne prakso. Vzgojno-izo-zevalno vsebine osnov teh-[iiF u e |n proizvodnje bodo šole sničevale v specializiranih učilnicah in učnih ali proizvodnih delavnicah. Proizvodno delo in delovna praksa pa naj omogoči učencem, da z aktivnim vključevanjem v proizvodni ali drugi, organizirani delovni proces spoznavajo značilnost proizvodnje in dela v posamezni panogi ali dejavnosti, povezujejo teorijo in prakso, pridobivajo praktična znanja ter oblikujejo pravilen odnos do sodobne tehnike in tehnologije, smotrne porabe energije in materiala, samozaščite ljudi, varstva okolja in družbenih proizvajalnih sredstev. Delo kot osnovna značilnost proizvodno-tehničnega vzgojno-izobraževalnega področja se razlikuje od katerega koli dela ali dela »kar tako«. To delo mora biti specifično organizirano. Temeljiti mora na sodobni tehniki in industrijskem načinu dela ter pedagoško vodeno. Smisel in cilj takšnega dela ni samo proizvodnja in produktivnost ali ekonomski učinek dela učencev temveč tudi vzgoja za delo. To se pravi, da mora biti poudarek na vzgoji in izobraževanju in na oblikovanju (spoznavanju) enotnosti dela in vzgojno-izobraževalnega procesa. To pomeni, da mora proizvodno-tehnično vzgojno-izo-braževalno področje povezovati pouk in proizvodno delo ter usposabljati učence za delo in samoupravljanje. Napačno bi bilo, če bi se proizvodna in delovna praksa skrčili na poklicno usposabljanje ali na usposabljanje za enostavna in manj zahtevna dela in naloge v izbrani usmeritvi, ali če bi se ta ' praksa spremenila shrho v učne ekskurzije v tovarno, v opazovanje dela drugih in podobno. Zato bodo vzgojno-izobraževalne organizacije lahko uspešno in dosledno uresničevale smotre in naloge proizvodnega dela in delovne prakse le ob popolnem razumevanju in vsestranski pomoči organizacij združenega dela. Delovna in politehnična vzgoja in izobraževanje mladine je izjemno pomembna družbeno-politična naloga usmerjenega izobraževanja, pri uresničevanju te pa morajo zavzeto sodelovati poleg vzgojno-izobraževalnih in drugih delovnih organizacij tudi družbeno-politične organizacije in strokovna združenja. Zato so se že v fazi zasnove ter vsebinske in organizacijske priprave tega vzgojno-izobraževalnega področja vključile SZDL, ZSMS, Gospodarska zbornica in Zveza sindikatov Slovenije, ki so skupaj z Zavodom SRS za šolstvo pripravile tudi akcijski načrt nalog pri uresničevanju proizvodnega dela in delovne prakse. S tem akcijskim načrtom so natančno opredeljene naloge, glavni nosilci posameznih nalog, nosilci strokovnih priprav in izvajalci ter roki za pripravo prvih osnutkov posameznih nalog (strokovnih rešitev). Posebna skrb je namenjena tudi pripravi učiteljev, inštruktorjev in drugih sodelavcev pri uresničevanju delovne in politehnične vzgoje in izobraževanja mladine in odraslih. Zavod SRS za šolstvo pripravlja več seminarjev za te delavce. Seminarji bodo letošnjega oktobra in novembra, za vse učitelje, inštruktorje in druge šodčlavče'vseh srednjih šol, razen gimnazij, za katere bodo seminarji že konec avgusta. Veliko truda smo vložili tudi v pripravo učbeniškega gradiva za proizvodno-tehnično področje. Učbenik je sodobno zasnovan in prilagojen za uporabo v vseh usmeritvah za mladino in odrasle. Prvi izvodi učbenikov Osnove tehnike in proizvodnje bodo na voljo že septembra za uporabo v gimnazijah, ki bodo že v šolskem letu 1980—81 začele uresničevati to vzgojno-izobra-ževalno področje, za vse druge učence srednjih šol bo učbenik na voljo že pred začetkom šolskega leta 1981—82. Zavod SRS za šolstvo pripravlja v sodelovanju z Izobraževalno skupnostjo Slovenije tudi sezname učil in učnih pripomočkov ter normative za opremo in učne prostore za izvajanje proi-zvodno-tehničnega pouka. Na koncu moramo še enkrat poudariti pomen priprav, ki jih vodita Gospodarska zbornica in Zveza sindikatov Slovenije v zvezi z animiran jem združenega dela za sprejem učencev na proizvodno delo in delovno prakso. Za učinkovito izvedbo te prakse se morajo pripraviti in organizirati predvsem kadrovsko izobraževalne službe v organizacijah združenega dela, od katerih bo veliko odvisno, ali se bodo lahko uresničevali smotri proizvodnega dela oz. delovne prakse učencev in s tem tudi glavnega smotra proizvodno-tehničnega vzgojno-izobraževalnega področja, tj. povezovanje dela in izobraževanja. FERDO REČNIK seveda ni vselej lahko in preprosto zato, ker problemov in težav, s katerimi se učitelji srečujejo kot samoupravljala, ni mogoče v taki obliki, kot se pojavljajo, prenašati na mlade rodove, ker tega ne bi razumeli. Zato moramo znati izluščiti bistvo samoupravne vsebine, usmeritve in smotrov razvoja samoupravljanja. # Kaj se vam zdi poleg uveljavljanja svobodne menjave dela najpomembnejše za poglabljanje in nadaljnji razvoj samoupravljanja na področju vzgoje in izobraževanja? — Nekateri so še vedno obremenjeni z miselnostjo o neproduktivnosti vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki bremeni materialno proizvodnjo. Zato menijo, da ji je treba postaviti materialne okvire ne glede na potrebe in naloge, ki se postavljajo pred vzgojno-izobraže-valno dejavnost. To pa ni združljivo z načelom svobodne menjave dela niti našim željami in potrebami po razvoju te dejavnosti. Gotovo je res, da so materialne možnosti omejene tudi na razvoj vzgojno-izobraževalne dejavnosti, tako kot za razvoj katerekoli druge dejavnosti. Problem je torej samo v usklajenosti med potrebami in možnostmi. Zdaj je najpomembnejše, da čim bolj dosledno uveljavljamo svo- Geza Čahuk bodno menjavo dela in izoblikujemo merila, po katerih se bodo dela in naloge ustrezno ovrednotile. Z optimizmom gledam na reševanje omenjenih najpomembnejših nalog in tudi na nadaljnji razvoj samoupravljanja. Ta optimizem temelji predvsem na pred kratkim sprejetih novih zakonih o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja, o predšolski vzgoji in varstvu otrok, o osnovni šoli in o usmerjenem izobraževanju. Vsi ti zakoni nam omogočajo, da bomo lahko hitreje in bolj dosledno uresničevali samoupravljanje v vzgojno-izobraževalni dejavnosti. Pogovor pripravila: MARJANA KUNEJ Pedagogika prostega časa v teoriji in praksi Sekcija za pedagogiko prostega časa pri ZDPD Slovenije organizira ob sodelovanju evropskega strokovnega združenja za prosti čas in rekreacijo ELRA, pedagoške akademije in pedagoškega društva v Mariboru, Zavoda SR Slovenije za šolstvo, raziskovalne in izobraževalne skupnosti Slovenije 19. septembra 1980 ob 9. uri v prostorih PA v Mariboru prvič z udeležbo mednarodno priznanih strokovnjakov II. strokovni posvet SPPČ Slovenije PEDAGOGIKA prostega Časa V TEORIJI IN PRAKSI. V plenarnem delu bosta po pozdravih domačih in tujih predstavnikov podani temi Pedagogika prostega časa v Evropi in Ameriki (dr. W. Nahrstedt, profesor univerze v Bielefeldu in predsednik komisije ELRA za izobraževanje kadrov za prosti čas) in Pedagogika prostega časa v samoupravni socialistični družbi (dr. R. Lešnik). Dalje bo potekalo delo v štirih vsebinsko različnih skupinah. Prva bo obravnavala politiko prostega časa z naslednjimi prispevki: Prosti čas v življenjskem slogu Slovencev (dr. P. Klinar, FSNP Univerze v Ljubljani). Turizem kot del politike prostega časa v Sloveniji (dr. F. Pauko, VEKŠ Univerze v Mariboru), Prosti čas in kulturna politika v Skandinaviji (Lillegun Ording Sund, pedagoginja prostega časa Univerze v Oslu), Metode in izkustva vrednotenja prostega časa v okolju (dr. Gertraud Czenven-ka-Wenkstetten, Akademija za socialno delo na Dunaju), Vloga družbeno-političnih, kulturnih in drugih organizacij v politiki prostega časa Slovenije (Tilka Blaha, podpredsednica RK SZDL Slovenije), ZPMS —• dejavnik organiziranega prostega časa mladih (Niko Lukež, predsednik ZPMS), o prostem času ženske in moške mladine (M. Domicelj, PZE za pedagogiko FF Univerze v Ljubljani). Druga bo razpravljala o šoli in prostem času: Prosti čas v šoli (C. Fredin, vodja rekreacijskega centra Vaxb, Švedska). Prosti čas kot dejavnik samoupravne vzgoje (mag. V. Troha, direktor Pl Univerze v Ljubljani), Učenje in prosti čas v evoluciji osnovne šole na Slovenskem (H. Novak, pedagoški institut). Vloga prostega časa v poklicnem svetovanju in usmerjanju (mag. J. Plemenitaš, PA Maribor), Razvoj in delovanje centra za pedagogiko prostega časa na PA v Mariboru (M. Tancer, PA Maribor). Tretja skupina bo razmišljala o usposabljanju kadrov za področje prostega časa: Različni koncepti usposabljanja kadrov za potrebe prostega časa (dr. L. Erdmann, Akademija za telesno vzgojo v Poznanu), Izobraževanje kadrov za vsa področja športne animacije (dr. T. Wolanska, Univerza v Varšavi), Usposabljanje organizatorjev športne rekreacije za potrebe prostega časa v bivalnem in delovnem okolju (mag. H. Berčič, VŠTK Ljubljana), Vzgoja in izobraževanje kadrov za področje prostega časa pri nas (B. Mesec-F. Hočevar, Višja šola za socialne delavce v Ljubljani). Usposabljanje animatorjev (F. Casparis, Pro Juventute, Zii-rich). Četrta skupina se bo ukvarjala ž zanimivimi vprašanji animacije'in mentorstva: Osebnost in vloga organizatorja kulture v Sloveniji (F. Forstnerič, komunikolog, Maribor), Animacija v teoriji in praksi s posebnim pogledom na južno Evropo (dr. L. Bollaert, Univerza v Bruslju), Animacija na počitnicah (N. Niube, direktor kulturnega centra Fublaines, Francija), Družbena vloga pedagoga in animatorja prostega časa (H. Amann, vodja oddelka na institut za uporabno psihologijo v Ziirichu), Praktične oblike in metode povezovanja vzgoje in prostega časa v krajevni skupnosti (J. Sev-Ijak, Zavod SR Slovenije za šolstvo) in še drugi. Ne zamudite priložnosti in prijavite nemudoma udeležbo na naslov Sekcija za pedagogiko, prostega časa, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Ljubljana, Gosposka 3-1 in navedite tudi v kateri delovni skupini želite sodelovati. Obenem s prijavo nakažite tudi 500 din kotizacije na račun ZDPDS: 50101-678-47100 s pripisom: posvet ELRA-SPPČ. To storite še pred šolskimi počitnicami, da bi lahko pravočasno razmnožili gradivo in vam ga pred posvetom posredovai. PREDSEDSTVO SPPČ SLOVENIJE Usklajevanje statutov ________________________________________________________ Priporočila republiškega odbora Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti za usklajevanje statutov vzgojnoizobraževalnih organizacij ^ V prvi polovici leta 1980 smo dobili v Sloveniji za področje vzgoje in izobraževanja štiri temeljne zakone: zakon o osnovni šoli (U. 1. SRS, št 5-281/80), zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok (U. 1. SRS št. 5-282/80), zakon o usmerjenem izobraževanju (U. 1. SRS, št. 11-716/80) in zakon o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (U. 1. SRS, št 1-2110). Zakoni so bili objavljeni tudi v Objavah republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanja in telesno kulturo št 1 in 2 dne 9. in 23. maja 1980. Do 30. septembra 1980 bodo morale osnovne šole in vzgojno-varstvene organizacije na temelju zakonov in izvršilnih predpisov, ki bodo sledili zakonom, uskladiti svoje samoupravne akte z novimi zakonskimi in drugimi določili. Pred vzgojno-izobraževalnimi organizacijami je v naslednjem obdobju obsežno in odgovorno delo, ki ga bodo morale temeljito opraviti, da bodo formalna zakonska določila zaživela v življenju vzgojno-izobraževalnih organizacij, vzgojno-izobra-ževalne organizacije pa v družbi in okolju, kamor jih nova zakonodaja postavlja. Odgovornost vzgojno-izobraževalnih organizacij pri oblikovanju njihove interne normativne dejavnosti je še toliko večja, ker prenekatera določila, ki so bila v preteklosti zadeva izvršilnih predpisov, urejajo po novem vzgojno-izobraževalne organizacije same v svojih samoupravnih aktih. Resnosti nalog, ki so pred vzgojno-izobraževalnimi organizacijami pri usklajevanju njihovih internih predpisov z novimi zakonskimi določili, se zaveda tudi republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti kot sindikat izvajalcev vzgojno-izobraževalne dejavnosti. S tem namenom je republiški odbor v svoj program dela za leto 1980 zapisal tudi tole: »Da bi potekala samoupravna normativna dejavnost organizirano in strokovno, bomo v republiškem odboru oblikovali delovno skupino, ki bo v delovnih stikih z upravnimi organi, družbenim pravobranilcem samoupravljanja in s sveti republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije pomagala reševati skupna, pa tudi posebna vprašanja in pri oblikovanju možnih rešitev v samoupravnih aktih.« Med primarnimi nalogami, ki jih imajo vzgojno-izobraževalne organizacije pri normativni dejavnosti, je usklajevanje statutov vzgojno-izobraževalnih organizacij z novimi zakonskimi določili. Šole so sicer že ves čas dopolnjevale in usklajevale svoje statute, toda zakon o združenem delu, ki ga v prenekaterih šolskih statutih dokaj različno tolmačijo in predvsem nova zakonodaja na področju vzgoje in izobraževanja, predstavljata tako temeljit poseg v sedanje življenje šole in vključevanje življenja šole v družbeno reprodukcijo ter celotno družbeno dogajanje, da bomo lahko vse to zaobjeli le s povsem novimi statuti in močno spremenjenimi drugimi samoupravnimi akti. V komisiji za samoupravno organiziranost ter normativno dejavnost pri republiškem odboru je prevladalo mnenje, da je kljub enotni zakonodaji pri vzgojno-izobraževalnih organizacijah toliko posebnosti, da vsega tega ne bi mogli zajeti z nekim ponujenim vzorcem. Vzgojno-izobraževalne organizacije bi se ob takšnem vzorcu naslonile predvsem nanj, neobdelana pa bi pustile vprašanja, ki so za statut kake šole še posebno pomembna. Zato želimo v priporočilu nakazati predvsem vsebine, ki jih statut vzgojno-izobraževalne organizacije mora obravnavati tako po zahtevah zakona o združenem delu, novem zakonu o osnovni šoli in zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. VSEBINA IN STRUKTURA STATUTA Statuti vzgojno-izobraževalnih organizacij naj bi vsebovali zlasti tale poglavja in opredelitve: I. Vsebina splošnih določil statuta V splošnih določilih delavci predvsem opredele vsebino statuta; nekatere temeljne podatke o organizaciji združenega dela; njen pravni položaj (lastnost pravne osebe) ipd. Posebej je treba v splošnih določbah opredeliti ime organizacije združenega dela (416. čl. ZZD) ter sedež OZD (411. čl. ZZD); opredeliti vsebino in sestavo žiga OZD. Tukaj je treba zapisati določila o dejavnosti OZD skladno s čl. 409 do 413 zakona o združenem delu. V to poglavje sodijo tudi določbe o zastopanju in podpisovanju OZD in o uporabi statuta. II. Določila o notranji organizaciji in delu OZD ter njenih smotrih in ciljih V besedilu tega poglavja delavci zlasti opredeljujejo in podrobneje določajo zakonske postavke, opredeljene v temeljnih določbah zakona o osnovni šoli, v določbah o življenju in delu osnovne šole ter določbe poglavja o delavcih osnovne šole (kot so pogoji sklepanja delovnega tazmerja, opravljanja dela, pripravništvo, strokovni izpiti, izpopolnjevanje ter delovne obveznosti). III. Določila o uresničevanju samoupravljanja V določilih tega poglavja obravnava statut zlasti oblike odločanja delavcev in samoupravne organe. V členih je treba posebej obdelati oblike poprejšnjih razprav; izvajanje zborov delavcev; referendume in način njihove izvedbe; javnost dela pri uresničevanju samoupravljanja; svet vzgojno-izobraževalne organizacije in njegove pristojnosti; sklicevanje sej sveta in sprejemanje odločitev na njih ter pravice in dolžnosti delegatov v svetu. Opredeliti je treba tudi poslovodne organe (ravnatelja) in izvršilne organe delavskega sveta. V to poglavje sodijo še določila o volitvah delegatov v svet vzgojno-izobraževalne organizacije; o njihovem odpoklicu; o odločanju po delegatih v svetu in po delegatih v drugih oblikah združevanja dela in sredstev ter po delegatih in delegacijah v skupščinah družbenopolitičnih in skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih. Potrebna je tudi opredelitev odgovornosti pri opravljanju samoupravnih funkcij — tako odgovornosti delavcev kot tudi odgovornosti poslovodnega organa in delegatov. Pri oblikovanju določil o svetu vzgojno-izobraževalne organizacije; opozarjamo posebno na mnenja in stališča Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve, ki pravi, da je skladno z zakonom o združenem delu mogoče le oblikovanje enega samega sveta kot organa upravljanja v organizacijah vzgoje in izobraževanja in ne dveh, kot se dogaja ponekod v praksi. Pač pa se v statutu vzgojno-izobraževalne organizacije uredi notranja organiziranost in obdelajo zadeve, o katerih sklepa svet v celotni sestavi in zadeve, o katerih sklepa svet v sestavi delegatov — izvajalcev. Zadeve, o katerih sklepa svet šole v polni sestavi, so naštete v 130. čl. zakona o osnovni šoli (I. odstavek) in v 66. čl. zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Glede oblikovanja poslovodnega organa republiški odbor meni, naj bi praviloma ne oblikovali kolegijskega poslovodnega organa v tovrstnih organizacijah, temveč naj bi se oblikoval predvsem individualni poslovodni organ. Pri tem stališču je republiški odbor upošteval naravo dela v vzgojno-izobraževalnih organizacijah pa tudi vsebinsko področje dela poslovodnega organa v teh OZD. Republiški odbor meni, da morajo delavci v tistih organizacijah, kjer nameravajo oblikovati kolektivni poslovodni organ, to svojo odločitev posebej ustrezno utemeljiti in dobiti k takim določilom v statutu tudi soglasje ustanovitelja. Pri volitvah delegatov v svet vzgojno-izobraževalne organizacije je treba razlikovati med volitvami delegatov delavcev — izvajalcev, med volitvami delegatov staršev ter delegatov družbenih skupnosti. Delegate delavcev izvajalcev vabijo v svet vzgojno-izobraževalne organizacije in odpokličejo delavci vzgojno-izobraževalne organizacije neposredno, delegate staršev pa delegirajo starši prek sveta staršev. Uporabniki delegirajo svoje delegate prek zbora uporabnikov občinske izobraževalne skupnosti ali njene enote. Pri tem pa še neposredno delegirajo svoje delegate občinska skupščina, organi krajevne skupnosti in organi družbenopolitičnih organizacij. Zaradi usklajenosti teh volitev je treba v statutu določiti, da se sočasno z razpisom volitev, ki morajo biti pravočasne, obvesti vsa okolja, v katerih se v svet vzgojno-izobraževalne organizacije volijo ali delegirajo delegati. IV. Določila o obveznostih organov do sindikata Da bi se ustrezno uveljavljala vloga sindikatov v organizaciji združenega dela, naj delavci v statutu določijo, zlasti tele obveznosti samoupravnih in drugih organov do sindikata: — obveznost obveščanja osnovne organizacije sindikata o vseh vprašanjih, ki so pomembna za organe samoupravljanja in dela VIZO; — obveznost obravnavati vsako pobudo in ukrep, ki ga predlaga OOZS in se nanaša na vprašanja družbenoekonomskih in drugih samoupravnih pravic delavcev v VIZO; — obveznost obveščati OO ZS o stališčih, ki so sprejeta v OZD glede na pobudo in ukrepe, ki jih predlaga OO ZS (v skladu s prejšnjo alineo); — obveznost obravnavati vsak predlog mišljenja ali stališče OO ZS, ki se nanaša na urejanje osnov in meril za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter da o sprejetem stališču obvesti OOS; — obveznost obravnavati predlog OO ZS o pobudi za sprejemanje in ponoven preskus sprejetih samoupravnih splošnih aktov, s katerimi se urejajo pravice in obveznosti iz medsebojnih razmerij delavcev; o teh pobudah naj zavzamejo stališče ter o tem obvestijo sindikat; — obveznost vsa obvestila in informacije, ki jih je po statutu in zakonu o združenem delu treba dajati delavcem in vročati tudi OO ZS; — obveznost obveščati sindikat o opozorilih, ugotovitvah in odločitvah družbenega pravobranilca samoupravljanja, službe družbenega knjigovodstva in drugih družbenih organov pristojnih za nadzor, kadar ti organi to postavijo kot predlog ali zahtevo; — obveznost omogočiti sindikatu udeležbo pri obravnavanju vprašanj, ki se nanašajo na samoupravne pravice delavcev na njihov materialni položaj, interese kot tudi na proces odločanja. To je treba storiti zlasti takrat, ko je treba uskladiti interese in stališča enega dela delavcev z interesi in stališči večine de- lavcev v OZD ter v teh primerih obravnavati stališče sindikata, zavzeti svoje stališče in naknadno obvestiti sindikat, posebno če so zahteve zavrnjene; — obveznost delavskega sveta, da obvesti sindikat o organiziranju poprejšnje razprave o vprašanjih, o katerih odločajo delavci z osebnim izjavljanjem; — obveznost odbora samoupravnega delavskega nadzora, da obvesti sindikat, če ugotovljene pomanjkljivosti v odločitvah, aktih in ukrepih organov upravljanja niso bile odpravljene; — ter o pristojnostih sindikata ob sporih, ki niso mogli biti rešeni po redni poti. V. Določila o sestavljanju in sprejemanju planov VIZO Pri opredeljevanju planiranja v vzgojno-izobraževalni organizaciji naj poleg določil zakona o osnovni šoli in o vzgoji in varstvu predšolskih otrok opozorimo zlasti na določila zakona o sistemu družbenega planiranja, ki so vsebovana v tehle njegovih členih: 20., 31., 32., 72., 43. in 76. čl. VI. Določila o delovanju samoupravne delavske kontrole Ta določila statuta morajo obdelati, kako delavci neposredno uresničujejo samoupravno delavsko kontrolo, pravice in obveznosti OO ZS pri uresničeva- nju samoupravne delavske kontrole ter pristojnosti in delovanju odbora samoupravne delavske kontrole v OZD. VII. Določila o uporabi in razpolaganju s sredstvi OZD V teh določilih je treba podrobneje obdelati zlasti zakonske določbe iz 227. do 274. čl. zakona o združenem delu. Poleg navedenih pa še tele člene zakona o združenem delu: 228., 233/1., 106/1., 228/1.2, 233/3 in 234. člen. VIII. Določila o vsebini in načinih in rokih obvestila delavcev Ta določila zadevajo zlasti vprašanja, o katerih morajo biti delavci obveščeni; seznanjanje delavcev z delovnimi dosežki; obveščanje javnosti o delu OZD, načinih tega obveščanja in njihovih rokih ter o odgovornih organih za obveščanje delavcev. Pri tem opozarjamo zlasti na tale določila zakona o združenem delu: 25. čl. 145. čl., ter 546 do 550. člen. IX. Določila o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti ter o poslovni tajnosti Pri ureditvi tega poglavja stauta je treba upoštevati zlasti zakon o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti, poleg tega pa še tele člene zakona o združenem delu: 42. čl. 179. čl., 110. čl., 194. čl., 441. čl., 546. čl., 446. člen. X. Določila o vsebini in hrambi zapisnikov o sklepih delavcev in sklepih kolegijskih poslovodnih organov. XI. Določila o varstvu pravic delavcev in delovnih razmerjih V teh določilih se opredeli zlasti: organe, pristojne za odločanje o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev; sprejemanje prvostopenjskih odločitev; podajanje zahteve za preskušanje odločitev; pridobitev mišljenja sindikata glede varstva posamezne delavčeve pravice; navajanje razlogov zaradi katerih se prvostopenjska odločitev lahko ovrže; kaj so bistvene kršitve postopka pri uresničevanju pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev; sprejemanje drugo- stopenjske odločitve, sprejete po zahtevi za varstvo delavčevih pravic; o pravočasnosti in pristojnosti podajanja zahtevka za varstvo pravic delavcev; kdaj se zahtevek za varstvo pravic delavcev zavrne oz. kdaj se odpravi ali spremeni prvostopenjska odloči- tev; kdaj se mora postopek uresničevanja pravice, obveznosti in odgovornosti delavca ponoviti; kdaj je odločitev glede varstva pravice v OZD končna oziroma podlaga za podajanje zahteve za varstvo pravice sodišču združenega dela, ali drugim organom družbenega varstva; obveznost uresničevanja pravnomočne sodne odločbe. V statutu opredelijo delavci področje delovnih razmerij le izhodiščno, saj praviloma urejajo to področje s posebnim pravilnikom. Med opredelitve v statutu sodijo določila o sestavi in pristojnosti izvršilnega organa sveta (komisija ali odbor za delovna razmerja). XII. Določila samoupravnih splošnih aktov OZD V statutu je treba opredeliti, katere samoupravne splošne akte, poleg statuta in samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela morajo delavci vzgojno-izobraževalne organizacije še sprejeti. Med drugimi akti, ki jih morajo sprejeti delavci vzgojno-izobraževalne organizacije, poleg navedenih dveh spadajo zlasti: temelji plana OZD; plan OZD; samoupravni splošni akt o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo; pravilnik o osebnih prejemkih in materialnih izdatkih v breme materialnih stroškov; pravilnik o reševanju stanovanjskih problemov delavcev; pravilnik o delovnih razmerjih; pravilnik o razvidu del in nalog. XIII. Določila o posameznih službah OZD V teh določilih se opredeli zlasti pristojnosti in delovanje računovodske, kadrovske in podobnih služb, ki obstajajo v OZD. XIV. Določila o načinu sprejemanja in dopolnjevanja statuta ter o sprejemanju drugih samoupravnih splošnih aktov, v OZD ter prehodne in končne določbe. ZAHTEVE ZAKONA O OSNOVNI ŠOLI Pri usklajevanju statutov in drugih splošnih aktov osnovnih šol z zakonom o osnovni šoli je treba upoštevati vse določbe zakona, posebno tiste, ki nalagajo ustrezno ureditev oziroma podrobnejšo razčlenitev v teh aktih in zadevajo zlasti: 1. Dejavnost osnovne šole Zakon je na novo opredelil dejavnost osnovne šole (1. in 2. člen), ki obsega: — obvezno osnovno izobraževanje mladine — osnovno izobraževanje odraslih in — obvezno pripravo otrok na osnovno šolo, kadar se ta organizira v osnovni šoli. Osnovno izobraževanje odraslih je postalo obvezna sestavina glavne dejavnosti osnovne šole in se lahko organizira v posebnih oddelkih za odrasle ali pa v osnovni šoli za odrasle. Pri izvajanju tega izobraževanja lahko sodelujejo tudi delavske univerze in izobraževalni centri, vendar je njegov nosilec osnovna šola (55. do 57. člen). Priprava otrok na osnovno šolo se izvaja v skladu z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Obveznost obiskovanja te priprave otrok nastopi z vpisom v osnovno šolo, hkrati pa nastopi odgovornost osnovne šole za vključitev vseh vpisanih otrok v pripravo na vstop v osnovno šolo (12., 72. in 73. člen). Pripravo otrok na vstop v šolo izvajajo vzgojnovarstvene organizacije, v primeru, da na območju ali v šolskem okolišu ni vzgojnovarstvene organizacije, izvaja to pripravo sama osnovna šola in ta namen organizira delov’ j enoto v svojem sestavu (D* , člen). t V skladu z zakonom o vzgoji’* varstvu predšolskih otrok laW' osnovna šola opravlja tu® 2 vzgojo in varstvo predšolsL c otrok, ki se organizira v pose^ c delovni enoti. 2. Povezanost osnovne šole j okoljem Statut osnovne šole mora temeljnih določbah opredel’ ] njeno družbeno vlogo, odprto- i in povezanost z okoljem (5. in^ člen), v posebnih določbah konkretizirati oblike in nači^ , uresničevanja te vloge, njenelf ^ povezovanja in zadovoljevanj* j potreb okolja (35., 36., 39., ^ in 44. ter 94. člen). j 3. Načrtovanje življenja in del t osnovne šole 3.1. Delovni načrt osnovne šd i Vzgojno-izobraževalno dele ( osnovni šoli temelji na enotnef ( programu življenja in de* osnovne šole, ki ga sprejn1 j Strokovni svet SRS za vzgojoj izobraževanje. Obseg, vsebino’ razporeditev vzgojno-izobraž’ valnega in drugega dela pa mo’ > osnovna šola podrobneje dol( čiti z delovnim načrtom. Delov’ načrt osnovne šole ni le podla’ za delo osnovne šole, marveč f hkrati tudi konkretna podlaga ^ : svobodno menjavo dela, za’ i mora statut osnovne šole pc 1 drobneje razdelati njegove s’ ' stavine (37. člen zakona), nad* in postopek oblikovanja in spi® ! jemanja. Pri tem je potrel’,,‘ upoštevati še posebej dolot’*' 10., 11., 36., 37., 42., 84. in člena zakona. 3.2. Organizacija življenja 1 dela osnovne šole Statut osnovne šole mora p1' drobneje opredeliti organizac ■sr življenja in dela šole v skladu zakonom in z upoštevanjem treb in možnosti ter posebno* okolja, v katerem deluje. V ® sklop sodijo zlasti: —- celodnevna šola in poda*! šano bivanje (35. in 36. čleU — dopolnilni in dodatni po®' ter druge oblike individualizacij" (52. člen), — fakultativni predmeti (3 člen) — interesne dejavnosti (4 člen) —- usmerjanje učencev (3* J člen) . , — skrb za telesni razvoj ’ ( zdravje učencev (40. člen) ] — prehrana učencev (^ ( člen) , — šolska knjižnica (36. čle’ , — odgovornost šole za s ti' j kovno in kvalitetno delo (^ ( člen). h 3.3. Nekatere posebne nalof i osnovne šole zahtevajo ustrezf' ( ureditev v statutih osnovnih Š® j te so npr.: — posebna skrb in obli*'.; pomoči otrokom naših delavk , na začasnem delu v tujini pri Ul hovem vključevanju v življCl i in delo šole (21. in 53. člen) — pomoč učencem, ki prit1* s jajo iz drugih socialističnih rep1 blik in pokrajin, in omogočal1) < fakultativnega pouka njihov«! materinega jezika (53. člen) i — posebna skrb za otrok« ' motnjami v razvoju (54. čl«1' 3.4. Ocenjevanje in napredo'1* ( nje učencev V zvezi s preverjanjem in o«( njevanjem znanja ter napred0 s vanjem učencev naj bi stat” osnovne šole podrobneje op’1 delili zlasti: — opravičljive razloge za f ; navijanje (66. člen) — utemeljene razloge, zaf®1 i katerih učenci niso obiskov* pouka in zato lahko opravi)8) razredne izpite (68. člen) ] — postopek in način, s kal1 . rim šola omogoča nadarjen’ | učencem, da hitreje napreduj«) j in končajo osnovno šolo V člen). Usklajevanje statutov j Učenci ’•*< Statut osnovne šole mora v *Ve*i z vpisom učencev v prvi ra-1 Zred osnovne šole zlasti določiti: r . — naloge osnovne šole pri j Uvedbi vpisa ter pristojnost organov za opravljanje posamez-ii n'h nalog (72. do 76. člen) \ — odgovornost osnovne šole ,l 2a vključitev vpisanih otrok v ] °bvezno pripravo na vstop v 5 osnovno šolo (2. in 73. člen) v — sestav komisije za sprejem s°lskih novincev in njene pravice in obveznosti (74. člen) •j! .. — organ, ki odloča o uteme-j Ipnosti razlogov za prestop ( ncenca iz druge šole (76. člen). •,( ^-2. V zvezi s pravicami in dolžil nostmi učencev naj bi statut do- I ‘ofU: n .. ~7 tiste pravice in dolžnosti, ki Jin imajo učenci po statutu (77. clen) ,— oblike in način vključevanj nja učencev v samoupravljanje D in sodelovanje pri oblikovanju in . Uresničevanju delovnega načrta e °snovne šole (84. člen) [t . 7- vlogo in naloge organizacij j šolskih društev učencev (85. clen) V pravice in dolžnosti učenji cnv, pohvale, nagrade in vzgojne 1' 7repe ter postopek za uveljav-i/(- 'Janje varstva pravic učencev v if °snovni šoli (88. člen) j ~~ pravice jn dolžnosti odra-, *"> ki se izobražujejo v osnovni . ?0 i.ter način uresničevanja nji-^ °vih samoupravnih pravic (88. j Delavci ^ Glede na določbe zakona, ki se j nanašajo na delavce osnovne šole, mora statut osnovne šole še posebej vsebovati določbe, s katerimi se določajo: — pravice in obveznosti ter vrste delavcev v osnovni šoli (89. do 94. člen) — pogoji in način vključevanja občanov in delavcev drugih organizacij združenega dela v delo osnovne šole (94. člen) — samoupravni splošni akti, ki podrobneje urejajo pravice in obveznosti delavcev osnovne šole v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževalnega in drugega dela, s pripravništvom, strokovnim izpopolnjevanjem itd. 6. Samoupravna organiziranost osnovne šole — Statut osnovne šole mora vsebovati poleg določb, ki so pomembne za organiziranje, za delo in njeno poslovanje, tudi določbe o njeni notranji organizaciji. V zvezi s tem mora določiti tudi morebitne delovne enote (npr. podružnična šola, enota za osnovno izobraževanje odraslih, enota za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, enota za vzgojo in varstvo predšolskih otrok, glasbena šola), bodisi da so te enote v njenem sestavu ali zunaj njenega sedeža (115. člen); — uresničevanje samoupravnih pravic delavcev (126. in 127. člen); — sestava in način delegiranja delegatov v svet osnovne šole (128. in 129. člen), način sprejemanja odločitev in postopek usklajevanja (130. člen); — sestava in način izvolitve članov sveta staršev (132. člen); — postopek in način imenovanja poslovodnega organa oziroma vodje delovne enote (134. do 141. člen); — strokovni organi osnovne šole, njihova sestava, pravice in obveznosti (142. do 145. člen). SKLEP Ob nakazani vsebini in strukturi prihodnjih statutov osnovnih šol in vzgojno-varstvenih organizacij želimo opozoriti, da bo v začetku letošnjega julija izdala Dopisna delavska univerza Uni-verzum vzorec statuta osnovne šole, ki ga je pripravil dr. Janez Šinkovec. Čeprav bo vzorec usklajen z novimi zakonskimi določili, je razumljivo, da bo za posamezno vzgojno-izobraževalno organizacijo lahko predstavljal le osnovo, na kateri bodo delavci sami oblikovali svoj statut. Vzorec bo koristen pripomoček za pravno oblikovanje posameznih vprašanj, gotovo pa ga ne bo mogoče uporabiti nespremenjenega. Šole imajo veliko posebnih vprašanj tako v svojem notranjem življenju, še bolj pa pri svojem vključevanju v življenje in delo krajevne skupnosti, povezovanju z delovnimi organizacijami, društvi itd. — Vsa ta vprašanja bodo morale obdelati v svojih statutih same, če bodo želele, da bo njihov statut dokument, po katerem bodo lahko urejale svoje življenje, ne pa le akt, ki bo zadoščal formalnim zahtevam. V tokratnem priporočilu navajamo predvsem vprašanja, ki zadevajo zakon o osnovni šoli, v naslednjih mesecih pa bomo pripravili tudi pregled vsebine, ki jo morajo obravnavati statuti šol na področju usmerjenega izobraževanja. P r t t Številke, ki zbujajo spoštovanje Iz Centra za izobraževanje pri GIF Gradis v Ljubljani smo dobili za leto 1979 tele podatke: — štipendirali so 268 učencev in študentov — šolnine za študij ob delu so plačevali 165 delavcem — na delo so sprejeli 133 pripravnikov, 208 učencev in študentov pa na počitniško prakso — priučili so še 303 delavce — kvalifikacijo si je pridobilo 193 delavcev — v stroki se je dopolnilno izobraževalno 391 delavcev, družbeno-ekonomsko in funkcionalno pa 277 delavcev — preskus iz varstva pri delu je opravilo 3500 delavcev. POKLICNA GRADBENA ŠOLA IVANA KAVČIČA IN DOM UČENCEV V LJUBLJANI, STARA 30 LET Konec leta 1949 je zraslo ob Tomačevski cesti v Ljubljani šolsko naselje, sestavljeno iz 23 barak, pripeljanih z gradbišč. Za pouk so uporabljali tri velike barake, v vsaki je bilo šest učilnic, ki so lahko sprejele v eni izmeni 550 učencev. Učenci so bivali poleg šole v »domu«, natančneje, v petih barakah. Prvotno je šola delovala v treh izmenah, vsaka izmena je trajala tri mesece. Izobraževanje je bilo najprej organizirano za poklice: zidar, tesar, mizar, miner in kovinar. Šola se je imenovala Ivan Maček-Matija, Gradis IMM, Ljubljana. V letu 1952 je za vajensko šolo Ivan Maček-Matija prevzel skrb okrajni ljudski odbor Ljubljana, oddelek za strokovno šolstvo in k njej priključil tudi šolo podjetja Tesar. Leseno naselje ni bilo več primerno za pouk in bivanje, gradbena podjetja pa so potrebovala usposobljene delavce: V letu 1957 so na pobudo Biroja za gradbeništvo Slovenije slovenski gradbinci začeli zbirati denar za novo gradnjo. Soinvestitor gradnje je bil okrajni ljudski odbor Ljubljana. Tako so ob Titovi cesti v Ljubljani zrasli današnji prostori doma in šole, za kar imajo pomembne zasluge: tedanja ravnatelja doma in šole Jože Bitenc in Stane Semič ter dr. Milan Orožen, ki je vodil akcijo za zbiranje denarja. Tudi učenci so prispevali svoj delež in so pri gradnji pomagali gradbenemu podjetju Obnova, ki je prevzelo gradbena dela. 3. februarja 1959 je začela delati prva izmena v novih šolskih prostorih. Organizacija pouka se je spremenila, uvedli so dvoizmenski pouk: pol leta je potekal pouk v šoli, pol leta pa so bili učenci pri praktičnem pouku v delovnih organizacijah. Kasneje je šola dobila ime Poklicna gradbena šola Ivana Kavčiča v Ljubljani. Uvajali so tudi kabinetni pouk, ki pa ga zaradi naraščajočega števila učencev ni bilo več mogoče uresničevati, saj je bilo v šoli poprečno 1000 učencev v eni izmeni. Tako število učencev je v izmeni še danes. Šola je od šolskega leta 1952,53 usposobila 7484 zidarjev, 2891 tesarjev, 98 mizarjev, 11 minerjev, 101 pleskarja, 229 kamnosekov, 14 opekarjev, 390 pečarjev, 75 teracerjev, 36 keramikov, 124 železokrivcev, 76 kovinarjev, 1425 monterjev vodovodnih naprav, 866 monterjev ogrevalnih naprav, 23 kleparjev, 102 elektroinštalaterja, 131 monterjev klimatskih naprav, 103 strojnike gradbene mehanizacije in 441 izolaterjev, skupno torej 14.620 gradbenih delavcev. V 30 letih v 85 izmenah 51.498 učencev, v domu je prebivalo 30.667 učencev. Delo v domu in v šoli v vsej 30-letni zgodovini nikoli ni bilo lahko. Poleg organizacijskih, kadrovskih in seveda materialnih problemov je bilo treba reševati tudi zelo številna in raznolika učno vzgojna vprašanja, saj-smo pri nas vzgajali in izobraževali učence iz zelo različnih socialnih okolij in tudi vseh naših narodnosti. Menim pa, da smo prispevali pomemben delež k oblikovanju osebnosti mladih delavcev in jim dali tudi kakovostno strokovno znanje. Iz preteklosti in sedanjosti črpamo moč za prihodnost, zato ne dvomimo, da bomo dobro opravili tudi pomembne vzgojno-izo-braževalne naloge, ki nam jih nalaga družba v naslednjem obdobju. MAJDA ŠTRUC Pravilniki pripravljeni • ^epubliški komite za vzgoje j izobraževanje ter telesno kulti Je Pospešeno pripravil izvršil J Odpise, ki dopolnjujejo zak 0 ''Zgoji in varstvu predšolsl j QL°k ter zakon o osnovni šc ba zakona namreč predvide\ I a’ da bo ustrezni republii Pravni organ izdal te predpi ( aJPpzneje v treh mesecih ( vjdjavitvi zakonov. Tako je 1 t Publiški komite pripravil za p: e*ovni posvet ob novem sesta r n anstva (novi člani še niso im (• j0''an'> zato je imela seja vlo d aelovnega posveta) predlo Pravilnikov: i -. 0 največjem dopustne 1 nCVl U otr°k v oddelki vzg( j no'varstvenii organizacij, n 'O dokumentaciji v vzg( °'varstvenli organizacijah : 0 dokumentaciji v osnot o šolskem koledarju °snovne šole nil~7 »Pripravništvu in stroko v fPifih delavcev na področ 8»je in izobraževanja. dpi aZPrava Je obravnavala nr,n°, ,udi dopolnila predlagal vilnike, ki jih bo republiš ’ sprejel na svoji prvi red n P; Katere novosti prinaša ia|V' Prav’*niki, kako bodo ur i Poglavitna vprašanja? V7^ILO OTROK v V ARSTVENIH nr^kon 0 vzgoji in varst f r edsolskih otrok določa, da p; nr a1'-rePubliški upravni org: Du!tISe samo največje d F tn° število otrok v oddelki podrobnejše standarde in nor mative pa določijo uporabniki h izvajalci v skupnosti otroškeg: varstva. Pri določanju zgornje do pustne meje je republiški komiti ostal v glavnem pri sedanjem po prečnem številu otrok v vzgojno-varstvenih oddelkih. Predla gano največje število otrok v po sameznih starostnih skupnah ji podobno kot v doslej veljavnem pravilniku, le v oddelkih za pripravo na šolo je število otrol omejeno na 24. Predvideno najviš je dopustne število otrok ostaja torej bliže stvarnim potrebam in možnostim kot optimalnim normativom Uporabniki in izvajalci v skupnostih otroškega varstva pa bode v skladu s pedagoškimi načeli ir prostorskimi možnostmi lahke odstopali od teh najvišjih norm navzdol. To sodi k n jihovim samoupravnim pristojnostim. DOKUMENTACIJA VZGOJNO-VARSTVENIH ORGANIZACIJ Vzgojno varst vene organizacije obvezno vodijo predvsem naslednjo pedagoško dokumentacijo: matično knjigo, matični list, dnevnik dela, letni delovni načrt, pripravo na vzgojno delo (trimesečni načrt ter tedenska in dnevna priprava vzgojiteljice) in kroniko. Poleg teh dokumentov so obvezni še: zapisniki konferenc vzgojiteljskega zbora in roditeljskih sestankov, letno organizacijsko poročilo in potrdilo o obiskovanju priprave na osnovno šolo za otroke, ki so končali to pripravo. V pravilniku o dokumentaciji vzgojno-varstvenih organizacij je pomembno tudi določilo, ki bi ga morali povsod dosledno spoštovati, da mora vzgojno-var-stvena organizacija zavarovati poklicno skrivnost. V to se šteje vse, kar vzgojitelji in drugi delavci zvedo o razvoju otroka ter njegovih osebnih in družinskih razmerah. PEDAGOŠKA DOKUMENTACIJA V OSNOVNI ŠOLI Pravilnik predvideva kot obvezno naslednjo temeljno dokumentacijo: — matično knjigo — dnevnik dela — redovalnice — učiteljevo letno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo (sedanji časovni razpored učne snovi) — učiteljevo sprotno pripravo na vzgojno-izobraževalno delo (sedanjo učno pripravo) — šolsko kroniko in — zapisnike o sejah učiteljskega zbora, razrednih učiteljskih zborov in roditeljskih sestankov ter zapisnike o popravnih izpitih. Za vsakega učenca se vodi matični list in telesno-vzgojni karton. Šola izstavlja učencem izkaz o šolskem uspehu (zdaj izkaz o uspehu in vedenju), spričevalo o končanem razredu, spričevalo o končani osnovni šoli, potrdilo o izpolnjenem obveznem šolanju (na zahtevo učenca), obvestilo o prešolanju in potrdilo o šolanju. Kot doslej bo šola izpolnjevala tudi v prihodnje letno organizacijsko poročilo. Tudi za osnovno šolo je v pravilniku o dokumentaciji določilo o varovanju poklicne skrivnosti, v katero sodi vse, kar učitelji, vzgojitelji in drugi delavci osnovne šole pri svojem delu zvedo o razvoju ter osebnih in družinskih razmerah učencev. Predpisane obrazce bo treba uskladiti s programom življenja in dela osnovne šole, zato se bo nova dokumentacija uvajala postopno, najkasneje pa v dveh letih; dokumenti, ki se uporabljajo na začetku šolanja, pa se bodo vodili do konca šolan ja vpisane generacije. ŠOLSKI KOLEDAR Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole ostaja v glavnem pri prejšnjih rešitvah, čeprav prepušča osnovnim šolam nekaj več pristojnosti kot doslej. Pravilnik o šolskem koledarju ne ureja več koledarja za srednje šole. Zakon o usmerjenem izobraževanju je to prepustil samoupravnemu odločanju organizacij za usmerjeno izobraževanje, ki bodo z letnim delovnim načrtom določile časovno razporeditev vzgojno-izobraževalnega dela, v dogovoru z občinsko skupščino pa tudi razporeditev in trajanje šolskih počitnic. Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole podrobno nava ja potek in trajanje pouka, proste in spominske dneve, roke za popravne izpite itd. Verjetno bo vseboval kot stalno določilo tudi to, da bodo zimske počitnice razporejene v dveh zaporednih časovnih rokih po 14 dni in to od drugega in četrtega ponedeljka v mesecu januarju dalje. Uveljavljena razporeditev po območjih (ljubljanske in mariborske občine, druge občine) bo verjetno ostala, območji pa se bosta vsako leto časovno men jali. Za morebitne nujne spremembe šolskega koledarja doslej osnovnim šolam ne bo treba iskati soglasja republiškega ko miteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo, ampak se bodo o n jih dogovorile v občinah (npr. premik začetka ali konca pouka, nadomeščan je zamujenih dni). Odločitve bodo seveda morale spoštovati predpisani predmetnik ter druga zakonska dolo čila. PRIPRAVNIŠTVO IN STROKOVNI IZPIT Med predlaganimi pravilniki je po vsebini najbolj obsežen in verjetno tudi potreben širše razprave pravilnik o pripravništvu in strokovnih izpitih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Pravilnik temelji na vseh treh sistemskih zakonih o vzgoji in izobraževanju: na zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok, zakonu o osnovni šoli in zakonu o usmerjenem izobraževanju. Pravilnik ne upošteva več samo učiteljev in vzgojiteljev, temveč vse delavce na področju vzgoje in izobraževanja, tudi delavce svetovalnih služb in vodje izobraževan ja na delavskih univerzah in v izobraževalnih centrih. Sestavni del pravilnika je predlog programa strokovnih izpitov. Razprava o predlogu tega pravilnika, ki se je razvila na posvetu republiškega komiteja, je pokazala, da se pogledi na posodabljanje strokovnega izpita in urejanje pripravniške dobe precej razlikujejo. Nekateri bi želeli ostati pri starih vsebinskih okvirih, drugi bi strokovni izpit odpravili ter pripravništvo priklic čili ali rednemu študiju kot njegov zaključen del ali pa stalnemu izpopolnjevanju. Predlagatelj pravilnika je upošteval pojmovanje pripravniške dobe ter usposabljanja z delom v njej, kakršnega imamo v zakonu o usmerjenem izobraževanju in zakonu o delovnih razmerjih. Ko urejamo pripravniško dobo je najbolj pomembno načrtno, programirano in dobro organizirano uvajanje pripravnikov ob mentorski pomoči izkušenih delavcev. Na tem bo težišče priprave mladih pedagoških in andragoških delavcev za samostojno delo in ustvarjalno uporabo teorije v praksi. Strokovni izpiti kot zaključek pripravniške dobe naj bi bili po vsebini enostavnejši kot doslej. Obsegali naj bi, kot je v predlogu predvideno, praktičen nastop z zagovorom (za učitelje in vzgojite Ije) ali pa pisno nalogo z zagovoiom (drugi strokovni delavci). V ustnem delu izpita pa naj bi kandidat pokazal, da pozna temelje družbenoekonomske ureditve in političnega sistema samoupravne socialistične družbe in naš vzgojno-izobraževalni sistem, zlasti še tisto področje, na katerem dela. JOŽE VALENTINČIČ PONOVNI RAZPIS V LETU 1980 za opravljanje del in nalog vzgojiteljev in učiteljev v vzgojno-izobraževalnih organizacijah v Sloveniji Objavljamo ponovni razpis v letu 1980 za opravljanje del in nalog učiteljev in vzgojiteljev v vzgojno-izobraževalnih organizacijah v SR Sloveniji. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave. Pri vzgojno-izobraževalnši organizacijah, kjer to ni posebej navedeno, velja razpis za nedoločen čas. Prijava kandidata mora vsebovati: — osebne podatke (pri poročenih ženah tudi dekli&i priimek), rojstno ime, leto rojstva in stan, — strokovno in pedagoško izobrazbo: dokončane šole, usposobljenost za pouk, strokovni izpit, delovno dobo, posebno prakso in — življenjepis: osnovne podatke, potek delovne dobe, zunajšolsko uveljavljanje in druge morebitne okoliščine. Vsak kandidat vloži svojo prijavo neposredno šob ab zavodu, kamor prosi. Pri podružničnii ab oddelčnih šolah naj kandidati vložijo prijavo na matično šolo. Za dela in naloge, ki jih razpisujejo občinske skupščine, naj pošljejo kandidati prijave ustanoviteljem. Na razpis se lahko prijavijo tudi kandidati, ki prvikrat stopajo v prosvetno službo. Razpis je sestavljen po občinah. V razpisu se uporabljajo kratice z naslednjim pomenom: VZG — vzgojitelj z zaključnim izpitom vzgojiteljske šole, U — učitelj z zaključnim izpitom učiteljišča STU — strokovni učitelj z ustrezno strokovno izobrazbo, UPP — učitelj praktičnega pouka z ustrezno izobrazbo, PRU — predmetni učitelj z diplomo ustrezne skupine višje šole, P — profesor, inženir, ekonomist, pravnik, zdravnik itd., z diplomo ustrezne visokošolske organizacije. Poleg pogojev, navedenii pri posameznih debh in nalogah, morajo kandidati izpolnjevati še splošne pogoje, ki so za učitelje in vzgojitelje navedeni v ustreznih zakonih. Občina Ajdovščina OSNOVNA ŠOLA COL razpisuje dela in naloge: — učitelja angleškega jezika, PRU, polovična zaposlitev — učitelja telesne vzgoje, PRU, polovična zaposlitev — učitelja glasbene vzgoje, PRU, za 8 ur tedensko — učitelja gospodinjstva, PRU, za 3 ure tedensko — knjižničarja PRU (knjižničarstvo), za 6 ur tedensko Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Učitelja angleškega jezika in telesne vzgoje bosta lahko dopolnjevala delovno obveznost na osnovni šoli Otlica. Stanovanj ni. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DRAGO BAJC, VIPAVA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja tehničnega pouka, PRU, za nedoločen čas Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. ŠOLSKI KOVINARSKI IN METALURŠKI CENTER ŠTORE razpisuje prosta dela in naloge ZA TOZD POKLICNA KOVINARSKA IN METALURŠKA ŠOLA ŠTORE — učitelja slovenskega jezika z estetsko vzgojo za določen čas — šolsko leto 1980-81 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), P — učitelja strokovno teoretičnih predmetov za kovinarje za nedoločen čas, P, PRU ab inž. ZA TOZD DOM UČENCEV ŠTORE — 3 vzgojiteljev za nedoločen čas, PRU Občina Cerknica____________________________________ Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE NOTRANJSKI ODRED, CERKNICA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike, za določen čas, začetek dela 1. 9. 1980 — učitelja angleškega jezika, za določen čas, začetek dela 1. 9.1980 — učitelja tehničnega in bkovnega pouka (13 ur, ostalo v PB), za nedoločen čas — vzgojiteljice, za nedoločen čas, začetek dela 1. 9.1980. Komisija za kadrovske zadeve in delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE CERKNO — SPOMENIK NOB razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje — PRU, P — učitelja tehnične vzgoje — PRU, P Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom tajništvu šole. OSNOVNA ŠOLA HEROJA JANEZA HRIBARJA STARI TRG PRI LOŽU razpisuje prosta dela in naloge: za določen čas: — 2 učiteljev razrednega pouka ab vzgojiteljic. — učitelja slovenskega jezika, PRU. — učitelja biologije in gospodinjstva, PRU. za nedoločen čas: — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali absolvent PA. — učitelja biologije in kemije, PRU. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave s priloženimi dokumenti o izpolnjevanju pogojev, pošljite na gornji naslov! Občina Brežice Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ARTIČE, 68253 ARTIČE razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike, PRU — učitelja telesne vzgoje, PRU Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Stanovanja ni. Komisija za delovna razmerja celodnevne osnovne šole EDVARD KARDELJ BIZELJSKO, razpisuje dela in naloge: — dveh vzgojiteljic za nedoločen čas s polnim delovnim časom, končana vzgojiteljska šok. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1980. Stanovanja ni. Občina Celje Komisija za delovna razmerja ZOŠ CELJE TOZD OSNOVNA ŠOLA ŠTORE vabi k sodelovanju za opravljanje del in nalog — učitelja tehničnega pouka in fizike Delo in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni. Pogoji: — PA ustrezne smeri Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja ZOŠ Celje TOZD osnovna šola Štore. Oglas velja do zasedbe. ZAVOD OSNOVNE ŠOLE o. sol. o. CELJE Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRATJE DOBROTINŠEK, VOJNIK razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike, PRU, za določen čas od 1. 9. 1980 do 20. 4.1981 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — učitelja razrednega pouka, PRU, za nedoločen čas s polnim delovnim časom Prijave sprejema šola 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri pravočasno obveščeni. Občina Črnomelj OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA ČRNOMELJ razpisuje dela in naloge: — učitelja slovenskega in angleškega jezika, ki bo poučeval tudi DMV, PRU ali P — za nedoločen čas — učitelja gospodinjstva in kemije, ki bo vodil šolsko prehrano, PRU — za nedoločen čas — učitelja tehnične vzgoje in fizike, PRU ab P — za nedoločen čas — učitelja Ukovne in tehnične vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas — tri učitelje za poučevanje v oddelku PB na predmetni stopnji z znanjem angleškega jezika, PRU, za nedoločen čas Prijave z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Stanovanj ni. Občina Domžale Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOSIP BROZ TITO, DOMŽALE, KETTEJEVA 13 razpisuje za nedoločen čas od 1. 9.1980 dalje prosta dela in naloge: — učitelja tehnične vzgoje Pogoji: diploma ustrezne smeri študija na PA ali ustrezne višje ali visoke šole. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazilom o strokovni usposobljenosti na gornji naslov v 15 dneh po objavi prostih del in nalog. O izbiri bodo obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku prijavnega roka. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE MARTIN KOŽELJ DOB PRI DOMŽALAH sprejme v delovno razmerje delavce za opravljanje naslednjih del oziroma nalog: — vzgojitelja v celoletni mali šoli Pogoj: VZG — učitelja likovnega pouka — polovičen delovni čas Pogoj: PRU ali P — 2 učiteljev razrednega pouka — Iv COŠ na centralni šoli, 1 za razredno stopnjo na podružnični šoli Krtina Pogoj: PRU Vsa prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Dobre avtobusne zveze z Domžalami, Kamnikom in Ljubljano. Občina Gornja Radgoni' Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE KAPELA vabi k sodelovanju naslednje delavce za opravljanje del in nalog nedoločen čas: — 2 učiteljev razrednega pouka — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja na razredni stop(! K Pogoj: predmetni učitelj razrednega pouka, učitelj z diplomo uči|; * Ijišča ah absolvent PA. ^ — učitelja likovnega pouka, ki bo dopolnjeval delovno obveznos[! h poučevanjem spoznavanja družbe v 5. razredu in delno s teh n* " nim poukom P1 — učitelja fizike in tehničnega pouka ^ — učitelja glasbenega pouka Pogoj: predmetni učitelj ustrezne stroke ah absolvent PA. Stanovanje po dogovoru. " Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpel na naslov: Osnovna šola Kapela, 69252 Radenci. ^ Delovna skupnost OSNOVNE SOLE NEGOVA D P razpisuje prosta dela in naloge: - učitelja zgodovine, zemljepisa, spoznavanja dmzbe in družbe^ moralne vzgoje — treh učiteljev razrednega pouka (2. razred, 4. razred, podaljša bivanje) . V — učitelja glasbene vzgoje na predmetni in delno na razredni stop*' P K Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. , Vi Prošnje pošljite na naslov: Osnovna šola Negova, 69245 Sp. Iva!')1 p ------------------------------------------------------------ >S OSNOVNA ŠOLA RADENCI j'' ponovno razpisuje prosta dela in naloge všolskem letu 1980—^ ^ — učitelja glasbenega in gospodinjskega pouka, PRU ra — učitelja za telesno vzgojo, PRU ali P ^ Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. % Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave. Stanovanja ni. ~~ Občina Grosuplje Komisija za delovna razmeija OSNOVNE ŠOLE L SPUB TONETA TOMŠIČA, DOBREPOlJ " razpisuje dela in naloge — učitelja angleškega jezika, PRU, za določen čas od 1. 9.1980* 15.1.1981 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dop ~~ stu) — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, za nedoločen čas s pob** " delovnim časom Dobre prometne zveze s krajem. Stanovanj ni. Tl Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Skupno z dokazili o i2l Ni brazbi jih pošljite na zgornji naslov. ~~ Občina Hrastnik Svet OSNOVNE ŠOLE NARODNEGA HEROJA RAJKA HRASTNIK, Log 19 ponovno razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: ZA PEDAGOŠKO ENOTO FRANCA KOZARJA HRASTNl* — dveh učiteljev telesne vzgoje, PRU ali P j r — učitelja knjižničarja, ki bo poučeval tudi slovenski jezik, P** ** — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU "" — učitelja za tehnično vzgojo — PRU — pomočnika ravnatelja '~~ Pogoji: dokončana pedagoška izobrazba, najmanj 5 let delovnih iz*11, šen j v vzgojnoizobraževalnem delu, moralno pohtična neoporečni*"' ZA PEDAGOŠKO ENOTO BORISA PUSTA DOL PRI HRAŠ1 " NIKU: — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU v — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU / Kandidati naj pošljejo vloge z dokazih o izobrazbi in s kratkim življ* pr njepisom v 15 dneh po objavi razpisa tajništvu osnovne šole. Kani- — dati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po izbiri. Sola nima stanovanj. ^ Začetek dela 1. 9. 1980. 1 Občina Idrija OSNOVNA ŠOLA JOŽETA MIHEVCA V IDRIJI ponovno razpisuje dela in naloge: — učitelja tehnične vzgoje in fizike, PRU — učitelja zborovskega petja in glasbene vzgoje, PRU ali P — učitelja zemljepisa za določen čas — do 25. decembra 1980. P^' — učitelja SD, zgodovine in slovenskega jezika, PRU — učitelja razrednega pouka v oddelku PB —- učitelja v oddelku PB na predmetni stopnji — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli »IV. partijskega1 čaja« Vojsko — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Zavratec Na podružničnih šolah so na voljo družinska stanovanja. Za Ka ra; OS osnovna šola vojkove brigade spODNJA IDRIJA izpisuje proste delovne naloge in opravila: ^ učitelja razrednega pouka, PRU, za nedoločen čas za podružnično ^ Solo Srednja Kanomlja ^ učitelja razrednega pouka, PRU, za določen čas (nadomeščanje Porodniškega dopusta za čas od 1. 9. 1980 do 3. 4. 1981) ^ učitelja glasbene vzgoje, PRU, za nedoločen čas. •" Začetek dela 1. 9. 1980. — učitelja tehnične vzgoje, PRU, za določen čas s skrajšanim delovnim časom (14 ur) — logopeda, za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) POKLICNO ŠOLO: — učitelja strokovno teoretičnih predmetov elebtro stroke — šibki tok, P, za delo s skrajšanim delovnim časom (5 ur) Začetek dela 1. 9. 1980. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. 'Občina Jesenice Občina Kočevje i)i IC • ^uusija za delovna razmerja 1 TOZD VZGOJNO-VARSTVENE ORGANIZACIJE JESENICE lSj razPisuje prosta dela in naloge: ^ r- 10 vzgojiteljev, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, P°goj: srednja vzgojiteljska šola, znanje slovenskega jezika ^ 4 vzgojiteljev za izvajanje razširjene dejavnosti, za nedoločen čas s Polnim delovnim časom, pogoj: srednja vzgojiteljska šok, znanje slovenskega jezika n, ^ 8 varuhinj °goj: Sola za varuhinje, znanje slovenskega jezika. Delovno ra-P1' Zlerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. končana osemletka, vključitev v šolo za varuhinje, starost naj--^nj 18 let, znanje slovenskega jezika. Možnost deljenega delovnega časa. eiovno razmerje se sklepa za °skusno delo 6 tednov. določen čas. OSNOVNA ŠOLA VAS FARA razpisuje dela in naloge: — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, — učitelja telesne vzgoje s kombinacijo enega ali več naslednjih predmetov: likovni pouk, glasbeni pouk, zgodovina, zemljepis, PRU ali U, — učitelja za kombinacijo predmetov: zgodovina, zemljepis, likovni pouk, srbohrvaščina, glasbeni pouk, podaljšano bivanje Vsa dela in naloge so razpisane za nedoločen čas. Pogoj: z zakonom predpisana izobrazba in pogoji. Prijave z dokazili o izobrazbi in pogojih sprejema svet Osnovne šole Vas Fara 15 dni po objavi razpisa. Na voljo je eno družinsko stanovanje. GIMNAZIJA KOČEVJE, Kočevje, Trg zbora odposkncev ji ^ 3 vodij enote, pogoj: srednja vzgojiteljska šok, opravljen strokovni izpit, najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 2 leti dela s jj Predšolskimi otroki. Mandatna doba je 4 leta. /Vs. kandidati morajo imeti ustrezne moralno-politične lastnosti. p |^0k za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. ^^ndidati naj vložijo prijave z dokazili o izobrazbi. O izbiri bodo ob-J j^čenj v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Začetek dela 1. 9. J c, 8°- lanovanj ni! 8 N2GOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD JESENICE azpisuje v TOZD naslednja prosta dela in naloge: T°ZD OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR JESENICE S D »P1 ni fr eh učiteljev razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom — Pogoj: PRU ali U razrednega pouka učitelja telesne vzgoje na razredni stopnji pouka za nedoločen čas s Polnim delovnim časom — pogoj: PRU ali U učitelja razrednega pouka za likovno vzgojo za nedoločen čas s Polnim delovnim časom — pogoj: U učitelja razrednega pouka za gksbeno vzgojo za nedoločen čas s polnim delovnim časom — pogoj: U dveh učiteljev telesne vzgoje na predmetni stopnji pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za žensko skupino — pogoj: pRU ali P dveh učiteljev tehničnega pouka za nedoločen čas s polnim delov-uitn časom — pogoj: PRU učitelja matematike in fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom — pogoj: PRU aK P učitelja zgodovine in zemljepisa za nedoločen čas s polnim delovnim časom — pogoj: PRU ali P učitelja gospodinjskega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom — pogoj: PRU , ?£ZD OSNOVNA ŠOLA KARAVANŠKIH KURIRJEV lZ' NOB KOROŠKA BELA , učitelja razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim I časom — pogoj: U ali PRU učitelja razrednega pouka za nedoločen čas s polnim delovnim časom (na podružnični šoli na Blejski Dobravi)— pogoj: U ali PRU učitelja razrednega pouka za določen čas od 1.9.1980 do 31. 12. ^ 1980 s polnim delovnim časom — pogoj: U ali PRU ~~ ^gojiteljice za nedoločen čas s polnim delovnim časom — pogoj: ^ vzgojiteljica ~~ vzgojiteljice za določen čas s polnim delovnim časom od 1. 10. ^ 1980 do 3. 6. 1981 — pogoj: vzgojiteljica v ^ učitelja kemije in gospodinjskega pouka za nedoločen čas s polnim 0 delovnim časom — pogoj: P ali PRU * I°Z?? GLASBENA ŠOLA JESENICE ^ učitelja harmonike za nedoločen čas s polnim delovnim časom — ^ Pogoj: U ali PRU učitelja violine za nedoločen čas s polnim delovnim časom — ^ Pogoj: PRU ali P 10 učitelja klarineta za nedoločen čas s polnim delovnim časom — . ^ Pogoj: PRU ali P S ~~ učitelja roga za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — Pogoj: PRU ali P ^ndidati morajo imeti ustrezne moralnopolitične lastnosti za peda-p0ske delavce. • r,jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev predložite v 15 dneh od obli1 n 6 razP*sa- Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri v 20 dneh od j Preteka roka za prijave. razpisuje prosta dela in naloge — učitelja kemije s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas (13 ur) — učitelja obrambe ih zaščite s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas (10 ur) Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri. Rok prijav je 15 dni po objavi razpisa. DOM DUŠANA REMIHA KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge: — vzgojitelja pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri — domska vzgoja — vzgojitelja (moški) pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri (sposobnost za mentorstvo športnih dejavnosti) — vzgojitelja pogoji: višja ali visoka izobrazba pedagoške smeri — specialni pedagog (DPO in MVO) Delovno razmerje za vsa dela in naloge bo sklenjeno za nedoločen čas. Nastop dela 1. 9. 1980. Zagotovljene samske sobe. Občina Koper VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD KOPER, KETTEJEVA 13 razpisuje dela in naloge — 3 vzgojiteljic, za nedoločen čas; splošni pogoji: končana vzgojiteljska šola z diplomo — 2 učiteljic razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja; splošni pogoji: končana PA z diplomo Stanovanj ni. Začetek dela za vzgojiteljice in učiteljici je 1.9. 1980. Razpis velja 15 dni po objavi. Svet OSNOVNE ŠOLE HRVATINI razpisuje za šolsko leto 1980—81 prosta dela in naloge: ZA ENOTO PODRUŽNIČNA ŠOLA KOLOMBAN — razrednega učitelja za določen čas (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta — do decembra 1980) 1. razred ZA CENTRALNO ŠOLO HRVATINI — razrednega učitelja za določen čas (nadomeščanje za čas porodniškega dopusta — do marca 1980) — 1. razred — razrednega učitelja za nedoločen čas — 3. razred — razrednega učitelja za določen čas — 4. razred (1 šolsko leto) — učitelja v oddelku PB na predmetni stopnji za nedoločen čas — predmetnega učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika za nedoločen čas. Pogoj: z zakonom predpisana izobrazba! Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE PINKA TOMAŽIČA KOPER — da izpolnjuje pogoje zakona o osnovni šoli — da ima pet let pedagoške prakse in — moralnopolitično neoporečnost — učitelja za skupino predmetov: zgodovina, zemljepis, družbeno-moralna vzgoja in spoznavanje družbe (15,5 pedagoških ur), ki bo dopolnjeval delovno obveznost z drugim delom — učitelja za skupino predmetov: biologija, kemija, gospodinjstvo in spoznavanje narave (13,5 pedagoških ur), ki bo dopolnjeval delovno obveznost z drugim delom Učitelji morajo izpolnjevati pogoje zakona o osnovni šoli. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa razpisni komisiji Osnovne šole Ivan Babič — Jager, Marezige. Dobre avtobusne zveze s Koprom. — učitelja fizike in matematike — učitelja telesne vzgoje, za 10 pedagoških ur — učitelja glasbene vzgoje, za 6 pedagoških ur — učitelja razrednega pouka OSNOVNA ŠOLA ELVIRA VATOVEC, PRADE — BERTOKI ponovno razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za 16 ur — učitelja likovne, družbenomoralne vzgoje ter ure pravljic, PRU ali P — učitelja tehnične vzgoje in fizike, PRU ali P, za določen čas (od 1. 9. do 30. 11. 1980) — učitelja za delo v oddelku PB, PRU ali P, za določen čas (od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981) Stanovanj ni. Šola je oddaljena od Kopra 4km. Dobre so avtobusne zveze. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE OSKARJA KOVAČIČA, ŠKOFIJE razpisuje prosta dela in naloge — učitelja slovenskega jezika in knjižničarja, PRU ali absolvent PA ali FF ustrezne smeri, za določen čas (od 1. 9. 1980 do 30. 3. 1981) — učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU, za nedoločen čas; če se ne bodo prijavili kandidati z ustrezno izobrazbo, bomo sprejeli absolventa PA (za določen čas) Vloge z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja GIMNAZIJE KOPER, Koper, Cankarjeva 2 razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja zgodovine za nedoločen čas od 1. 9. 1980 dalje — učitelja zgodovine za določen čas od 1. 9.1980 dalje (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — učitelja biologije za nedoločen čas od 1.9. 1980 dalje — učitelja francoskega in slovenskega jezika za nedoločen čas od 1.9. 1980 dalje. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela: 1. septembra 1980. Občina Kranj OSNOVNA ŠOLA SIMON JENKO, KRANJ razpisuje za nedoločen čas za šolsko leto 1980/81 dela in naloge — učitelja tehničnega pouka, PRU ali P Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DAVORIN JENKO CERKLJE NA GORENJSKEM razpisuje naslednja prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike — za nedoločen čas — učitelja matematike — za določen čas (porodniški dopust) — učitelja razrednega pouka — nedoločen čas — učitelja razrednega pouka — določen čas (eno šolsko leto) — učitelja tehničnega pouka — nedoločen čas Pogoji so določeni z veljavnimi zakonskimi in drugimi predpisi. Tri stanovanja bodo vseljiva v letu 1981. Prijave z dokazili o usposobljenosti sprejema tajništvo šole 15 dni po objavi. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LUCIJAN SELJAK, KRANJ razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike, PRU ali P — učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, PRU ali P — učitelja kemije in biologije, PRU — vzgojiteljice v WO v Mavčičah, vzgojiteljica Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu TEKSTILNEGA IN OBUTVENEGA CENTRA KRANJ Občina Kamnik °snovna šola komenda-moste y razpvi.suje prosta dela in naloge učitelja glasbenega pouka, za določen čas (nadomeščanje delavke ^ ha porodniškem dopustu), stanovanje po dogovoru za ta čas učitelja razrednega pouka, za določen čas, stanovanje po dogo-v°ru za ta čas B1 _______________________ ^VOD ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V UMNIKU SoviVloLo”'06'z* učitelja razrednega pouka, PRU, za nedoločen čas s polnim delov-j-- “'ra časom razpisuje prosta dela in naloge: za nedoločen čas in s polnim delovnim časom: — učitelja matematike in fizike, P ali PRU — učitelja zemljepisa in DMV, P ali PRU — učitelja tehnične vzgoje, P ali PRU — učitelja italijanskega jezika, P ali PRU — učitelja biologije z dopolnjevanjem drugih predmetov, P ali PRU — učitelja podaljšanega bivanja, U osnovne šole — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P (za določen čas, nadomeščanje odsotne učiteljice, ki bo na porodniškem dopustu). Prijave sprejema razpisna komisija v roku 15 dni po objavi razpisa. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE IVAN BABIČ — JAGER, MAREZIGE razpisuje prosta dela in naloge — ravnatelja šole Pogoji:. ..... _____... razpisuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom dela in naloge — učitelja fizike in matematike, visoka izobrazba — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, ustrezna visoka izobrazba, samoupravna in družbenopolitična aktivnost — učitelja obrambe in zaščite, visoka izobrazba—katedra za ljudsko obrambo ali visoka izobrazba in rezervni oficir JLA Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa na naslov: Tekstilni in obutveni center Kranj, Cesta Staneta Žagarja 33. Občina Krško Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA MILKE KERIN LESKOVEC PRI KRŠKEM razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU za nedoločen im, — učitelja saatetsatake, PRU zn nedoločen fes. — 3 razrehtih učiteljev (1 im določea čas, 2 za Bedoločen čas, ki bodo ■»doiričali Mivke ned praroduKin dopustom) — udteij* aogleifeega is sloveuskefa jezika, PRU (nadomeščanje delavke za doiočea delovni čas). Pogoj za zasedbo delovnih mest je končana šola ustrezne smeri študija na PA z diplomo. Prošnje in dokazila o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati v 15 dneh komisiji za delovna razmerja na osnovni šoli Leskovec pri Krškem. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku izbire kandidatov. OSNOVNA ŠOLA RAKA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, U ali PRU za nedoločen čas — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P za določen čas od 1.9. do 1. 5. 1981 -— vzgojiteljice za VVE za določen čas od 10. 10. do 10. 6. 1981 Novembra novo družinsko stanovanje. Rok prijave 15 dni po razpisu. Občina Laško — učitelja razrednega pouka (za doiočea čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) U ali PRU Vsa prosta dela in naloge so razpisane za nedoločen čas s polnim delovnim časom, razen za učitelja razrednega pouka. Kandidati naj v 15 dneh pošljejo pismene prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in življenjepisom upravi šole. Stanovanj ni. Dobre avtobusne zveze z Ljubljano. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BORISA ZIHERLA, LJUBLJANA, Črtomirova 12 razpisuje dela in naloge — 3 učiteljev — vodij oddelkov podaljšanega bivanja — učitelja zgodovine in likovne vzgoje — učitelja telesne vzgoje Pogoj: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje predpisane z zakonom o osnovni šoli. — administratorja za strojepisna in administrativna dela Pogoj: Dobro obvladanje strojepisja. Prijave sprejema komisija za medsebojna delovna razmerja OŠ Borisa Ziherla, Ljubljana, Črtomirova 12, 15 dni po objavi. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA LAŠKO r a z p i s u j e po sklepu pristojnih organov TOZD prosta dela in naloge ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA LAŠKO — 2 učiteljev matematike ia fizike, PRU ali P — učitelja razredu ega pouka zadelo v oddelkih podaljšanega bivanja — učitelja telesae vzgoje (ženska), PRU ali P, za določen čas (za šolsko leto 1986151) Vsa prosta dela in naloge so na centralni šoli. ZA TOZD OSNOVNA ŠOLA ANTONA AŠKERCA RIMSKE TOPLICE — učitelje matematike in fizike na centralni šoli, PRU ali P — učitelja razrednega pouka za oddelek podaljšanega bivanja na centralni šoli — učitelja razrednega pouka za podružnično šolo Henina — učitelj* tehničnega in likovnega pouka na centralni šoli, PRU ali P ZA TOZD GLASBENA ŠOLA RADEČE — učitelja klavirja, PRU ali P — 2 učiteljev trobil in pihal, PRU ali P — učitelja kitare, PRU ali P Družinsko stanovanje v tej TOZD bo na voljo v začetku leta 1981. Prijave pošljite v 20 dneh o'd objave razpisa tisti TOZD, ki razpisuje dela in naloge. Vsa dela in naloge, razen tistih, kjer je to posebej navedeno, so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v 20 dneh po izteku roka za prijavo na razpis. ✓ Občina Lenart OSNOVNA ŠOLA LENART V SLOVENSKIH GORICAH razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja tehnične vzgoje, PRU — ortopedagoga, PRU Oktobra 1980 bo na voljo dvosobno stanovanje. Občina Litija Svet delovne skupnosti OSNOVNE ŠOLE LITIJA in Komisija za delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI DUŠAN KVEDER TOMAŽ, LITIJA razpisuje prosta dela in naloge — učitelja gospodinjskega pouka in vodje šolske prehrane, PRU — učitelja razrednega pouka ali vzgojitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja — učitelja razrednega pouka v osnovni šoli Jevnica (od 15.10.1980) — učitelja srbohrvaškega in angleškega jezika za osnovno šolo Vače in dopolnjevanje učne obveznosti na matični šoli v Litiji, PRU — učitelja matematike in fizike, PRU, za nedoločen čas — 2 ortopedagogov, za nedoločen čas — ortopedagoga, za določen čas (od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981) — učitelja razrednega pouka, za določen čas (od 1. 9. 1980 do 1. 4. 1981 — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu), za osnovno šolo Litija, podružnica Kresnice Sprememba pogojev v L rednem razpisu, in sicer za — učitelja slovenskega in angleškega jezika, PRU, iz določenega v nedoločen čas -- učitelja zemljepisa, zgodovine in družbeno-moralne vzgoje, PRU, iz določenega v nedoločen čas Občina Ljubljana Bežigrad Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA RAVBARJA DOL PRI LJUBLJANI razpisuje prosta dela innaloge: — učitelja biologije in gospodinjstva, PRU ali P — učitelja zgodovine in TSM, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje — ženska, PRU ali P — učitelja za oddelek PB (razredni pouk), U ali PRU — učitelja tehničnega pouka (polovična obveznost — 10 ur). PRU ali P Komisija za delovna razmerja PTT IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA LJUBLJANA, CELJSKA 16 razpisuje prosta dela in naloge: V POKLICNI ŠOLI ZA TELEKOMUNIKACIJE: — učitelja za poučevanje strokovno-teoretičnih predmetov — 2 učiteljev praktičnega pouka — inštruktorjev Pogoji: — dipl. inž. elektrotehnike — šibki tok telekomunikacije, lahko tudi pripravnik — višja ali srednja strokovna izobrazba elektrosmeri — šibki tok (tudi poklicna šola za telekomunikacije) in 3 leta delovne prakse na področju telekomunikacij V POKLICNI PTT ŠOLI: — 2 učiteljev za poučevanje strokovnb-teoretičnih predmetov — učitelja praktičnega pouka — inštruktorja POGOJI: — visoka izobrazba ali višja PTT šola in 3 leta delovne prakse v PTT — višja ali srednja strokovna izobrazba (tudi poklicna PTT šola) in 3 leta delovne prakse v PTT Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, začetek dela 1. 9. 1980. Prijave z dokazili zbiramo v 15 dneh po objavi razpisa. Občina Ljubljana Center_________________________________________ OSNOVNA ŠOLA PREŽIHOV VORANC LJUBLJANA, Prežihova 8 razpisuje dela in naloge: — učitelja tehnične vzgoje, PRU — učitelja zgodovine, PRU ali P — treh učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, PRU za razredni pouk ali U. Vsa dela so razpisana za nedoločen čas. Šola nima stanovanj. Odbor za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE TONETA ČUFARJA. LJUBLJANA, Čufarjeva 11 razpisuje za nedoločen čas naloge in opravila: — učitelja matematike in fizike, PRU ali P — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P — 2 učiteljev za delo v COŠ na razredni stopnji (en učitelj razrednega pouka, U in en učitelj telesne vzgoje, PRU ali P) Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema odbor 15 dni po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE PRULE LJUBLJANA, Prule 13 razpisuje prosta dela in naloge: — za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja tehničnega pouka, PRU — učitelja glasbenega pouka, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje, moški, PRU ali P — razrednega učitelja v COŠ, U ali PRU (raz. pouk) — vodja PB za 4. razred, U ali PRU (raz. pouk) — s polovičnim delovnim časom: — učitelja matematike, PRU ali P — za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. 9. 1980 do konca februarja 1981) s polnim delovnim časom — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P Kandidati naj vlože prošnje s kratkim življenjepisom najkasneje 14 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA NARODNI HEROJ TONE TOMŠIČ Ljubljana, Šaranovičeva 7 razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1980/81 za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja matematike Pogoj: ustrezna strokovna usposobljenost. Razpis velja do zasedbe. Občina Ljubljana Moste-Polje od 0s »aj OSNOVNA ŠOLA VIDE PREGARC LJUBLJANA, Bazoviška 1 razpisuje prosta dela in naloge: — dveh učiteljic telesne vzgoje, P ali PRU, za nedoločen čas s polni1 delovnim časom od 1. 9. 1980. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za med sebojna delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Svet OSNOVNE ŠOLE KARLA DESTOVNIKA-KAJUHA. LJUBLJANA, Veljka Vlahoviča 42, razpisuje prosta dela in naloge: Ro C V — učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za nedoloč^Tg čas, U ali PRU — učitelja razrednega pouka za delo v oddelkih podaljšanega bivanj na podružnični osnovni šoli Hrušica, s polnim delovnim časom! r nedoločen čas, U ali PRU — učitelja matematike-fizike za nedoločen čas s polnim delovni časom, PRU ali P — 2 učiteljev tehnične vzgoje za nedoločen čas s polnim delovni' j časom, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje, moški, za določen čas od 1.9.1980 do ^ 8. 1981, s polnim delovnim časom, PRU ali P — snažilke — učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika, P ali PRU, za dol*1 čen čas (od 1. 9.1980 do 11. 3.1981), s polnim delovnim čašo* (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in navedb nalog, ki so jih opravljali do sedaj, v 15 dneh,po objavi razpisa. Zai Ro Pri ličf Ko V) Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE JOŽE MOŠKRIČ, LJUBLJANA, Jarška cesta 34 ra razpisuje dela in naloge: — 3 učiteljev razrednega pouka, U ali PRU za razredni pouk — učitelja gospodinjskega pouka, PRU gospodinjstva in biologij — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P (slovenskega in srbohrvt škega jezika) Syf 0s Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnii1 časom. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. G; Občina Ljubljana Šiška Komisija za delovna razmerja OSNOVNA ŠOLA ZVONKA RUNKA LJUBLJANA, Gasilska 17 razpisuje prosta dela in naloge: ^ — učitelja razrednega pouka za nedoločen čas, U ali PRU j — učitelja razrednega pouka za določen čas od 1. 9.1980 do 20. J, c 1981 (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu), U ^ ^ PRU 05 — 4 učiteljev razrednega pouka za podaljšano bivanje za nedoloč*1 Sp čas, U ali PRU — učitelja glasbenega pouka za nedoločen čas, PRU alt P. ; ra Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Prijave pošljite komisiji2) delovna razmerja osnovne šole Zvonka Runka, Ljubljana, Gasilsk' 17. Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA HINKA SMREKARJA, LJUBLJANA, GORAZDOVA 16 Pr; razpisuje prosta dela in naloge — pomočnika ravnatelja, ki izpolnjuje pogoje 89. člena zakona osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5/80), ima vsaj pet let vzgojn*1 izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit — učitelja razrednega pouka — učitelja razrednega pouka za delo v oddelku PB na razredni stof nji, PRU — knjižničarja — slovenski in srbohrvaški jezik, PRU ali P knjižni1 — učitelja matematike in fizike, PRU ali P — učitelja tehničnega pouka, PRU Ko OS ra: Začetek dela 1. septembra 1980. ■ OS 1.1 OSNOVNA ŠOLA IVAN NOVAK OČKA, LJUBLJANA, NA GAJU 2 fa; razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike, P ali PRU — učitelja slovenskega jezika, P ali PRU — učitelja razrednega pouka, U ali PRU Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas, začetek dela 1. 9.19811 Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. S priloženimi dokazili1 strokovnosti jih pošljite na naslov: OŠ Ivan Novak Očka, 61210 Lju1, Ijana-Šentvid, Na gaju 2. & Pr Ko OS Komisija za delovna razmerja delavcev v združenem delu OSNOVNE ŠOLE RIHARD JAKOPIČ Ljubljana Šiška, Derčeva ul. 1 razpisuje za nedoločen čas naslednja dela in naloge: ''' — dveh učiteljev razrednega pouka, PRU ali U ~~ — dveh učiteljev razrednega pouka za delo v oddelkih PB na razred '~~ stopnji, PRU razrednega pouka ali U ~~ — dveh učiteljev matematike in fizike, PRU ali P — učitelja tehničnega pouka, PRU ~~ — dveh učiteljev telesne vzgoje, PRU ali P, VŠTK pc sa Prednost imajo P, PRU ali U s prakso in opravljenim strokovnim izf v , tom. Vloge z dokazili o izobrazbi, navedbo dosedanjih zaposlitev1 Sq kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. pr Začetek dela 1. septembra 1980. 2n ^dbor za medsebojna razmerja u»NOYNE ŠOLE SIMONA JENKA, SMLEDNIK razPisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge ^ učitelja matematike in fizike, PRU ali P ~~ učitelja telesne vzgoje, PRU ali P ^ učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P za prijavo je 15 dno po objavljenem razpisu. ied tf«lI?G°JNO-VARSTVENA ORGANIZACIJA MALČI BELI- SVE UIjBLJANA, Tržaška 79 Občina Ljubljana Vič-Rudnik razPisuje prosta dela in naloge: ^ 2 vzgojiteljic za nedoločen čas ■ končana srednja vzgojiteljska šola in strokovni izpit ' Ustrezne moralno-politične lastnosti »31 ^četek dela: 1. 9. 1980 p°k prijave: 15 dni po objavi razpisa. j^jave pošljite na naslov: Vzgojno-varstvena organizacija Malči Be-^ve, Ljubljana, Tržaška 79. ^umisija za delovna razmerja VVZ VRHOVCI, Vrhovci, Cesta XIX, 61111 Ljubljana izpisuje dela in naloge ^ treh vzgojiteljic za nedoločen čas ^°goj: končana vzgojiteljska šola ^undidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. •CT T " °SNOVNE ŠOLE BREZOVICA PRI LJUBUANI izpisuje dela in naloge: ^ ravnatelja Jc ^undidat mora izpolnjevati tele pogoje: ^ imeti mora po zakonu o osnovni šoli predpisano pedagoško izobrazbo m ~~ najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu d ~~ opravljen strokovni izpit in J"" ustrezne moralno-politične lastnosti in organizacijske sposobnosti. ^andatna doba traja štiri leta. ^ok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo pri-)5Ve z dokazili o strokovni usposobljenosti in s kratkim življenjepisom ^zpisni komisiji sveta Osnovne šole Brezovica pri Ljubljani, ^ndidate bomo obvestili o izbiri v 15 dneh po poteku razpisnega ili —--------------------------------i________________________ Osnovna šola bičevje, Ljubljana, f SPISKA 13 razpisuje dela in naloge: ^ učitelja matematike in fizike ~~ učitelja tehnične vzgoje učitelja družbeno-moralne vzgoje in zgodovine učitelja telesne vzgoje (deklice) ^ učitelja likovne vzgoje, za določen čas (do novembra 1980) prijave pošljite komisiji za delovna razmerja osnovne šole Bičevje, Hubljana, Splitska 13. Kazpis velja do prevzema del in nalog. i komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE 7. MAJA, DOBROVA PRI LJUBLJANI razpisuje dela in naloge učitelja likovne vzgoje na razredni stopnji, PRU (likovna vzgoja — tehnični pouk) učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU ali P varuške v VVZ, šola za varuhinje ali končana srednja šola ~~ administratorke, srednja administrativna šola Stanovanj ni. Dobre avtobusne zveze z Ljubljano. osnovna šola '• bataljona dolomitskega odreda horjul -iZpLjuje prosta dela in naloge: učitelja razrednega pouka ‘ v ~ ~~~ Pogoj končana izobrazba ustrezne smeri in opravljen strokovni ,2pit, nedoločen čas, začetek dela je 1. 9. 1981 ^ učitelja telesne vzgoje ~~ Pogoj končana izobrazba ustrezne smeri in opravljen strokovni ___'zpit, nedoločen čas, začetek dela je 1.9. 1980. j^obre avtobusne zveze. Možnost stanovanj. prošnje sprejemamo v petnajstih dneh od objave razpisa. R • • unusija za delovna razmerja usNovne šole ljubo Šercer ig pri Ljubljani razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1980/81 ^ učiteljev razrednega pouka za delo v PB " 3 učiteljev razrednega pouka: 2 za šolo Ig, 1 za šolo Tomišelj ~~ učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU ^ učitelja angleškega in slovenskega jezika, PRU ali P ~~ učitelja slovenskega jezika, PRU ~~~ socialnega delavca " zučnnovodje knjižničarja " snažilke ^°goji: Za vsa razpisana dela in naloge se zahteva z zakonom predpi-vana izobrazba. Za računovodjo zahtevamo tri leta delovnih izkušenj samostojnem delu in tri mesece poskusne dobe. Vsa dela in naloge p .razpisana za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Hjave z dokazilom o izobrazbi sprejema komisija za delovna ra-ITlerja osnovne šole Ljubo Šercer, Ig 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA OSKAR KOVAČIČ, LJUBLJANA, DOLENJSKA CESTA 20 N razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU ali P — 3 učiteljev telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja fizike in matematike, PRU ali P — učitelja matematike, PRU ali P — učitelja razrednega pouka, U ali PRU (razredni pouk) — 3 učiteljev za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU (razredni pouk) — knjižničarja, PRU smer knjižničarstvo ZA ENOTO BARJE — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU (razredni pouk) ZA ENOTO RUDNIK — učitelja razrednega pouka, U ali PRU (razredni pouk) — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU (razredni pouk) Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave sprejema šola 15 dni od dneva razpisa. Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE DOLOMITSKI ODRED, POLHOV GRADEC razpisuje prosta dela in naloge ZA L OSNOVNO ŠOLO DOLOMITSKI ODRED, POLHOV GRADEC za nedoločen čas: — 2 učiteljev za vodenje oddelkov podaljšanega bivanja; pogoj: uči-učitelj razrednega pouka — učitelja razrednega pouka, pogoj: učitelj razrednega pouka — učitelja slovenskega jezika in za knjižničarstvo, pogoj: P ali PRU slovenskega jezika in knjižničarstvo — učitelja telesne vzgoje, pogoj: P ali PRU telesne vzgoje — učitelja tehnične vzgoje, pogoj: PRU tehnične vzgoje za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu): — učitelja razrednega pouka, pogoj: učitelj razrednega pouka Stanovanj nimamo, so pa dobre prometne zveze z Ljubljano, prevoz plačamo! ZA II. OSNOVNO ŠOLO ŠENTJOŠT za nedoločen čas: — učitelja razrednega pouka, pogoj: učitelj razrednega pouka (pouk je kombiniran) Na voljo je soba. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE VLADO MIKLAVC VRHOVCI razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P za nedoločen čas — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P za določen čas od 1.9.1980 do 10. 11. 1980 — 2 učiteljev razrednega pouka, vodja oddelka PB, U ali PRU za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, P ali PRU za nedoločen čas — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P za nedoločen čas. Začetek dela jel.9.1980. Rok za prijavo na razpis je 15 dni od dneva objave razpisa. Prijave z dokazili o šolanju pošljite na naslov: Osnovna šola Vlado Miklavc Vrhovci, Ljubljana, Cesta na Bokalce 1. Občina Ljutomer_________________________________ Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRANKO BERNOT-ALJAŽ KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU, občina Ljutomer razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja nemškega jezika (ali nemškega in angleškega jezika), PRU — učitelja telesne vzgoje, PRU — učitelja razrednega pouka, PRU ali U za podružnično šolo Loga-rovci (od 15. 9. 1979). Vsa prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Svet delovne skupnosti OSNOVNE ŠOLE IVAN CANKAR, LJUTOMER razpisuje prosta dela in naloge: — vodje šolske prehrane in učitelja gospodinjskega pouka, za nedoločen čas — učitelja likovne vzgoje, za določen čas (dve leti) — učitelja zemljepisa in DMV, za določen čas (dve leti) — učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas — učiteljice telesne vzgoje, za nedoločen čas — učitelja biologije in kemije, za nedoločen čas — pomočnika ravnatelja, U ali PRU — vzgojiteljice, za določen čas (VVO Cven) — vzgojiteljice, za nedoločen čas (VVO Cven) Rok za prijavo je do prevzema del in nalog. Občina Logatec Komisija za medsebojna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE 8 TALCEV, LOGATEC ponovno razpisuje prosta dela in naloge za šolsko leto 1980/81 — učitelja glasbene vzgoje, PRU, za nedoločen čas — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, učitelj razrednega pouka, za določen čas predvidoma od 1.9. do 5.12.1980 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in kratek življenjepis tajništvu osnovne šole 8 talcev Logatec, Notranjska 3, najkasneje 15 dni po objavi razpisa. Začetek dela 1. 9. 1980. Občina Maribor Komisija za delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE RADO ROBIČ LIMBUŠ razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja višje stopnje za določen čas s polnim delovnim časom. — učitelja angleškega in slovenskega jezika za določen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. septembra 1980. Pogoj: opravljena diploma PA. Stanovanja ni. Prošnje z dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA MARIBOR razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja tehnične vzgoje in fizike. Prednost: delo v svobodnih dejavnostih po dogovoru. OSNOVNA ŠOLA BRATOV POLANČIČEV V MARIBORU razpisuje dela in naloge: _ . — 2 učiteljev za delo v oddelkih podapanega bivanja na razredni stopnji, U ali PRU Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA TONE ČUFAR, MARIBOR, ZRKOVSKA 67 razpisuje dela in naloge za nedoločen čas (začetek dela 1. 9. 1980): — 3 učiteljic za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU za določen čas (od 1. 9. 1980 do 30. 4. 1981): — učiteljice za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU Prošnje z dokazili sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA SELNICA OB DRAVI razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čaš: — učitelja matematike in fizike, PRU — učitelja tehnične vzgoje, PRU — učitelja telesne vzgoje (moški), PRU — učitelja glasbene vzgoje, PRU — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU — knjižničarja s polovičnim delovnim časom in dopolnjevanje v OPB na predmetni stopnji, PRU za določen čas: — učitelja v oddelku podaljšanega bivanja za šol. leto 1980/81, U ali PRU. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja CELODNEVNE OSNOVNE ŠOLE SLADKI VRH razpisuje prosta dela in naloge: — 2 učiteljev tehnične vzgoje, PRU — učitelja zemljepisa in zgodovine, PRU ali P — učitelja likovne vzgoje, PRU ali P — učitelja biologije in kemije, PRU ali P — socialnega delavca, višja ali visoka izobrazba Vsa dela so razpisana za nedoločen čas. Na voljo sta garsonjeri. OSNOVNA ŠOLA *RATA GREIF SPODNJI DUPLEK razpisuje dela in naloge — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas. Stanovanja ni. Dobre avtobusne zveze z Mariborom. OSNOVNA ŠOLA FRANC LEŠNIK VUK, SLIVNICA PRI MARIBORU 62312 OREHOVA VAS — SLIVNICA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU slovenščine in angleščine ali matematike in fizike, s polnim delovnim časom za nedoločen čas — učitelja likovne vzgoje za 12 ur tedensko, PRU, za določen čas (od 1. 9. 1980 do 30. 4. 1981). Prijave naslovite na komisijo za delovna razmerja pri osnovni šoli Franc Lešnik Vuk, Slivnica pri Mariboru. Dobre zveze z vlaki in avtobusi iz vseh smeri. Stanovanj ni. Svet OSNOVNE ŠOLE STARŠE razpisuje za šolsko leto 1980/81 za nedoločen čas naslednja prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje, PRU — učitelja glasbene vzgoje, PRU — učitelja matematike, PRU — učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU ter za določen čas od 1. 9. 1980 do 31. 7. 1981: — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati naj pošljejo dokazila o strokovnosti s kratkim življenjepisom Osnovni šoli Starše. Stanovanj ni. Dobre avtobusne zveze iz Maribora in Ptuja. ŽG—ŽŠC LJUBLJANA TOZD ZA VZGOJO IN IZOBRAŽEVANJE MARIBOR, DE PROMETNO TRANSPORTNA ŠOLA, MARIBOR razpisuje dela in naloge: — 2 učiteljev matematike in fizike — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma in organizacije OZD — učitelja telesne vzgoje — učitelja kemije in zdravstvene vzgoje Za vsa razpisana dela in naloge je potrebna visoka strokovna izobrazba. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. LESARSKI ŠOLSKI CENTER MARIBOR, Lesarska ul. 2 razpisuje za nedoločen čas dela in naloge: — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma Pogoj: visoka izobrazba ustrezne smeri. Kandidati naj vložijo vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na Lesarskem šolskem centru Maribor, Lesarska ul. 2. OSNOVNA ŠOLA DRAGA KOBALA MARIBOR razpisuje dela in naloge: — učitelja slovenskega jezika pogoj: PRU ali P slovenskega jezika — učitelja angleškega in slovenskega jezika pogoj: PRU ali P angleškega in slovenskega jezika — 2 učiteljev matematike in fizike pogoj: PRU ali P matematike in fizike. Prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Začetek dela je 1. 9. 1980. Na podlagi sklepa sveta ŠOLE ZA GLASBENO IN BALETNO IZOBRAŽEVANJE MARIBOR, p.o. Maribor, Mladinska 12 razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas s polnim delovnim časom: — učitelja klavirja v izobraževalni organizacijski enoti glasbene šole Tabor — učitelja klavirja v izobraževalni enoti glasbene šole Center — učitelja klavirja v izobraževalni enoti srednje glasbene šole in glasbene šole Center — učitelja klavirja v izobraževalni enoti glasbene šole Center, dislociran oddelek Slovenska Bistrica — učitelja klavirja v izobraževalni enoti glasbene šole, dislocirani oddelek Lenart, — učitelja klavirja v izobraževalni organizacijski enoti glasbene šole Tabor, dislociran oddelek Ruše — 2 učiteljev harmonike v izobraževalni enoti glasbene šole Center — učitelja harmonike v izobraževalni enoti glasbene šole Center, dislociran oddelek Slovenska Bistrica — učitelja violine v izobraževalni organizacijski enoti glasbene šole Tabor — učitelja kitare v izobraževalni enoti glasbene šole Center — učitelja flavte v izobraževalni enoti glasbene šole Center — učitelja baleta v izobraževalni enoti baletne šole — učitelja zgodovine, zemljepisa, samoupravljanja s temelji marksizma v izobraževalni enoti srednje glasbene šole — učitelja za partiturno igro, zbor, zborovstvo v izobraževalni enoti srednje glasbene šole — učitelja korepetitorja v izobraževalni enoti srednje glasbene šole — učitelja za orkestralna trobila v izobraževalni enoti glasbene šole Center, dislociran oddelek Slovenska Bistrica II. Dela in naloge za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom — učitelja klavirja v izobraževalni organizacijski enoti Tabor oddelek Lovrenc — učitelja nauka o glasbi (solfeggio) v izobraževali)! enoti glasbene šole Center, dislociran oddelek Lenart — učitelja kitare v izobraževalni enoti glasbene šole Center, dislociran oddelek Lenart — učitelja harmonike v izobraževalni organizacijski enoti glasbene šole Tabor Začetek dela za vsa dela in naloge je 1. 9. 1980. Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom določene pogoje, in sicer: za srednjo glasbeno šolo po določbah 175. člena zakona o usmerjenem izobraževanju za glasbeno šolo po določbah 96. člena zakona o osnovni šoli in 21. člena zakona o glasbenih šolah. Kandidate vabimo, da pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v 30 dneh, po objavi razpisa na naslov: Sola za glasbeno in baletno izobraževanje Maribor, p.o. Maribor, Mladinska 12. V prijavi naj kandidati navedejo dela in naloge ter oddelek, za katera se prijavljajo. Prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu najkasneje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Občina Mozirje Komisija za medsebojna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRAN KOCBEK GORNJI GRAD razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike, PRU — učitelja glasbene in likovne vzgoje, PRU — učitelja tehnične vzgoje, PRU — 2 učiteljev razrednega pouka za podružnično šolo Nova Štifta, PRU Stanovanj ni. Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti najkasneje 15 dni od dneva objave razpisa. Svet delovne skupnosti OSNOVNE ŠOLE DR. ANICE ROTDAJČ, GRAD razpisuje za nedoločen čas od 1. 9. 1980 dalje prosta dela in naloge: ZA CENTRALNO ŠOLO GRAD: — učitelja tehniške vzgoje in fizike, PRU — učitelja slovenskega jezika in za knjižnico, PRU — učitelja glasbene in likovne vzgoje, PRU Na voljo je dvoinpolsobno stanovanje v novem bloku. ZA PODRUŽNIČNO ŠOLO BODONCI: — učitelja razrednega pouka za PB Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po preteku razpisnega roka. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov šole. OSNOVNA ŠOLA LJUBNO OB SAVINJI razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike, PRU ali P — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU ali P Ta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. — učitelja slovenskega jezika, za določen čas, PRU ali P (od 1.9. do 31. 12. 1980) OSNOVNA ŠOLA RADA IRŠIČA, MISLINJA Občina Nova Gorica Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ČEPOVAN razpisuje prosta dela in naloge — učitelja razrednega pouka za nedoločen čas za podružnico LOKVE Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti v 15 dneh p° objavi razpisa. razpisuje prosta dela in naloge: ZA OSNOVNO ŠOLO MISLINJA — učiteia tehnične vzgoje in fizike — učitelja glasbene vzgoje — učitelja razrednega pouka, za določen čas (od 1. 9. do 31. 12. 1980) ZA PODRUŽNICO PAŠKI KOZJAK \ — učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, za določen čas (od 1. 9. do 31. 12. 1980) ZA PODRUŽNICO ZAVRŠE — dveh učiteljev razrednega pouka, za nedoločen čas Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti vložijo svetu delovne skupnosti osnovne šole Rada Iršiča, Mislinja, 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE razpisuje prosta dela in naloge: — predmetnega učitelja matematike za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1980 — predmetnega učitelja tehničnega pouka in fizike za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1980 — predmetnega učitelja telesne vzgoje, ženska za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 1. 9. 1980 — dveh učiteljev razrednega pouka za centralno šolo s polnim delovnim časom za nedoločen čas s 1. 9. 1980 — učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za nedoločen čas za podružnično šolo Šmihel — učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za nedoločen čas za podružnično šolo Lepa njiva — stanovanje — učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1980 do 28. 2. 1981 — učitelja razrednega pouka s polnim delovnim časom za določen čas od 1. 9. 1980 do 15. 4. 1981. Občina Murska Sobota OSNOVNA ŠOLA BAKOVCI razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike, PRU, nedoločen čas — 2 učiteljev razrednega pouka, U ali PRU (za določen čas, nadomeščanje delavk, ki bodo na porodniškem dopustu na podružnični šoli Dokiežovje) Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Odbor za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE 17. OKTOBER BELTINCI razpisuje dela in naloge: — učitelja angleškega in slovenskega jezika za nedoločen čas, PRU ali učitelja nemškega in slovenskega jezika za eno šolsko leto, PRU — učitelja tehnične vzgoje za nedoločen čas, PRU Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE GORNJI PETROVCI, 69203 PETROVCI razpisuje za šolsko leto 1980/81 naloge in opravila — učitelja likovnega pouka, PRU — učitelja kemije in biologije, PRU — učitelja nemškega jezika, PRU — učitelja telesne vzgoje (moški), PRU — učitelja razrednega pouka, PRU Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh na navedeni naslov. Če ne bomo dobili učiteljev z ustrezno izobrazbo, bomo sprejeli absolvente PA z ustrezno skupino za določen čas. Stanovanj ni. OSNOVNOŠOLSKI VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD MURSKA SOBOTA, TRSTENJAKOVA 73/R razpisuje prosta dela in naloge: ZA OSNOVNO ŠOLO DANE ŠUMENJAK — učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas s polnim delovnim časom za delo v oddelkih podaljšanega bivanja na razredni stopnji ZA OSNOVNO ŠOLO EDVARD KARDEU — učitelja gospodinjstva, biologije in gospodinjstva ali kemije in gospodinjstva, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Lahko se prijavi tudi učitelj biologije in kemije, ki bo poučeval predvsem gospodinjstvo in praktično gospodinjstvo, za določen čas (1 leto) — učitelja slovenskega in nemškega jezika, za določen čas (1 leto), s polnim delovnim časom. Za vsa razpisana dela in naloge je potrebna poleg ustrezne strokovne izobrazbe še sposobnost in pripravljenost za delo v ustreznih interesnih dejavnostih. OSNOVNA ŠOLA ŠALOVCI ponovno razpisuje prosta dela in naloge: — 2 učiteljev razrednega pouka, PA delo v COŠ na podružnici — učitelja matematike, PA — učitelja slovenskega in srbohrvaškega jezika PA — učitelja telesne vzgoje in biologije, PA — učitelja glasbenega pouka z dopolnjevanjem drugih predmetov, PA Kandidati naj pošljejo vloge z dokazili v 15 dneh po objavi. Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE BRIŠKO-BENESKI ODRED, DOBROVO razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja angleškega in slovenskega jezika, za nedoločen čas, PR^ — učitelja razrednega pouka v C OS Kojsko, za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka v COŠ Kojsko (od 1.9.1980 do 31. 1981) — vzgojitelja, za določen čas (od 1. 9. 1980 do 31. 1. 1981) Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Odbor za delovna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE VELUŠČEK-MATEVŽ, KANAL razpisuje prosta dela in naloge — učitelja matematike in fizike, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Levpa, PRU ali L* za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem do* pustu) . — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli Ročinj, PRU v1 U, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškei" dopustu) Začetek dela za vsa razpisana dela in naloge je 1. 9. 1980. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev Osnovn* šole Kanal 15 dni po objavi razpisa. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE LUCIJANA BRATKOVIČA-BRATUŠA RENČE razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja biologije, kemije in gospodinjstva; končana višja ali visok? pedagoška izobrazba — učitelja telesne vzgoje; končana višja ali visoka pedagoška b' obrazba (če se ne bodo prijavili kandidati z ustrezno izobrazb0' sprejmemo tudi kandidata z nedokončano šolo — omogočani1’ študij ob delu) — vzgojiteljice; končana vzgojiteljska šola. Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Začetek dela 1. septembra 1980. Z Novo Gorico je dobra avtobusna zveza. Prijave sprejemamo v 15 dneh od objave razpisa. Delavski svet ŠOLSKEGA CENTRA ZA BLAGOVNI PROMET NOVA GORICA razpisuje dela in naloge — učitelja blagoznanstva, za nedoločen čas s polnim delovnim čašo«1' Pogoj: visoka izobrazba, smer biologija ali kemija in opravlj®11 strokovni izpit — učitelja za pripravo jedi, za določen čas (1 leto), s polnim delovni^1 časom. Pogoj: kuhar s poslovodsko ali hotelsko šolo z nekajletni' mi izkušnjami Začetek dela 1. 9. 1980. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh od objave razpisa. Občina Novo mesto OSNOVNA ŠOLA VINKO PADERŠIČ-BATREJA. BRUSNICE razpisuje prosta dela in naloge: — učiteljice razrednega pouka za nadomeščanje v času od 1. 9' 1980 do 9. 2. 1981. Prijave sprejemamo 15 dni po objavljenem razpisu. Stanovanja v kraju ni. Prometne zveze z Novim mestom so ugodn?' OSNOVNA ŠOLA NARODNEGA HEROJA IVANA KOVAČIČA-EFENKE, MIRNA PEČ razpisuje dela in naloge — učitelja gospodinjskega pouka (6 ur tedensko), PRU, stanovanj? ni — učitelja telesne vzgoje, PRU ali študent, stanovanja ni — učitelja nemškega jezika, PRU ali P, stanovanja ni — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P stanovanje je — učitelja kemije (8 ur tedensko), PRU ali P, stanovanja ni Prijave z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljite v 15 dneh po objavi razpisa delovni skupnosti Osnovne šole Mirn? peč. Delovna skupnost OSNOVNE SOLE ŠKOCJAN razpisuje prosta dela in naloge — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU — učitelja likovnega in gospodinjskega pouka, PRU — učitelja matematike, PRU, za določen čas od 1.9. do 30.11.19W OSNOVNA ŠOLA I. SAB PREVOLE razpisuje prosta dela in naloge v celodnevni šoli: — učitelja slovenskega jezika in za delo v knjižnici, PRU — učitelja kemije in biologije, PRU — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU — učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU Pogoji: z zakonom predpisana izobrazba ustrezne smeri in zavzet1' družbe no-politično delo * ‘ a J ■ 11 a« pOdatek na težke delovne razmere 2.000,00 din. r'jave z dokazili o strokovnosti in življenjepisom, pošljite v 15. dneh °d objave razpisa na Osnovno šolo I. SAB Prevole 68362 Hinje. ®Vet delovne skupnosti uSNOVNE ŠOLE ŽUŽEMBERK o razpisuje prosta dela in naloge: učitelja matematike in fizike, PRU ali P po "■ učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P U a voljo imamo novo družinsko stanovanje. Dobre avtobusne zveze z Hubljano in Novim mestom. Prošnje z dokazili o ustrezni izobrazbi pošljite svetu delovne skup-a°sti osnovne šole Žužemberk v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati odo o izbiri obveščeni v 30 dneh po preteku razpisanega roka. gimnazija novo mesto razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: učitelja fizike učitelja obrambe in zaščite laboranta za vaje iz kemije, biologije in fizike. — učitelja razrednega pouka, U ali PRU — učitelja podaljšanega bivanja, U ali PRU — učitelja razrednega pouka na podružnični šoli v Dolanah, U ali PRU — učitelja tehničnega pouka in fizike, PRU — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Na voljo je enosobno stanovanje. Občina Ptuj OSNOVNA ŠOLA SLOVENJEGORIŠKE ČETE JURŠINCI razpisuje prosta dela in naloge: — 2 učiteljev razrednega pouka, PRU ali U, za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, za določen čas — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, za nedoločen čas — učitelja matematike, PRU, za nedoločen čas — učitelja glasbene vzgoje, za nedoločen čas — učitelja fizike in tehnične vzgoje, za določen čas — učitelja telesne vzgoje, PRU, za določen čas Li io- ali e n1 v0e iz- bo. ini< ✓ ifl les .b- :£ 9. IČ' j* te M Pogoji: ^■a delovni mesti učiteljev je potrebna visoka izobrazba, 2a laboranta pa višja ali srednja izobrazba. ^»misija za delovna razmerja Nravstvene šole Novo MESTO razpisuje prosta dela in naloge: zdravnika splošne prakse za poučevanje strokovnih predmetov učitelja angleškega jezika (ali učitelja angleškega in nemškega jezika), P učitelja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma, P učitelja biologije in kemije, P (s skrajšanim delovnim časom) ~~ učitelja matematike in fizike, P H°k za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. ekonomsko administrativni šolski center Novo MESTO izpisuje dela in naloge: učitelja zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma ~~~ učitelja obrambe in zaščite ~~~ pomočnika ravnatelja s polovično učno obveznostjo. ^a sklenitev delovnega razmerja veljajo pogoji iz Zakona o usmerje-nem izobraževanju. Kandidat za pomočnika ravnatelja mora poleg ^Plošnih pogojev imeti najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno izobraževalnem delu, opravljen strokovni izpit, ustrezne moralno-poli-dčne lastnosti ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za delovna razmerja EAŠC v Novem mestu. Možnosti za reševanje stanovanjskega problema. Občina Ormož________________________________________ Komisija za medsebojna delovna razmerja SNOVNE ŠOLE SREDIŠČE OB DRAVI izpisuje prosta dela in naloge: ^ učitelja za oddelek PB na višji stopnji, PRU ali U za določen čas od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981 ~~ učitelja za oddelek PB na višji stopnji s skrajšanim delovnim časom od 1. 9. 1980 do 30. 5. 1981, PRU ali U ~~ vzgojiteljice v VVE za delo v predšolskem oddelku, srednja vzgojiteljska šola, za določen čas od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981. Prijave pošljite razpisni komisiji v 15 dneh po objavi razpisa. O izidu razpisa vas bomo obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Občina Piran ^zgojno-izobraževalni zavod PIRAN o.sol.o. ^fzpisuje dela in naloge za TOZD OSNOVNA ŠOLA PIRAN ~~ pomočnika ravnatelja, U, PRU ali P, opravljen strokovni izpit in vsaj 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu in organizacijske sposobnosti ~~ učitelja telesne vzgoje in delo v ŠŠD, PRU ali P učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P ~~~ učitelja razrednega pouka, PRU (razredni pouk) učitelja razrednega pouka za delo v oddelku podaljšanega bivanja, PRU (razredni pouk), za določen čas do vrnitve delavke s porod-niškega dopusta ~~ učitelja likovne vzgoje, PRU ali P, za določen čas, do vrnitve delavke, ki je na bolniškem dopustu ~~ učitelja tehničnega pouka s polovičnim delovnim časom, za določen čas (6 ur pouka tehnične vzgoje, 4 ure interesne dejavnosti) TOZp OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE ^ učitelja kemije, biologije, fizike in tehničnega pouka, PRU ali P učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja, U ali PRU ~~ Psihologa, pedagoga, P Stanovanj ni. T°Zp OSNOVNA ŠOLA LUCIJA ^ učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas. Stanovanja ni. andidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in kratkim živ-v |jepisom v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Vzgojno-izobraže-^ami zavod Piran, o.sol.o. Delovna skupnost skupnih služb, Piran, razpisnega roka. uzmanova 7, Kadrovska služba, andidati bodo obveščeni o izbiri v 30 dneh po izteku Občina Postojna K »misija za medsebojna delovna razmerja snovne šole bratov Vodopivec pivka Opisuje dela in naloge: Prijave in dokazila o izobrazbi sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. OSNOVNA ŠOLA VIDEM PRI PTUJU razpisuje dela in naloge: — učitelja razrednega pouka, U ali PRU, na podružnični šoli Sela, za nedoločen čas. CENTER SREDNJEGA USMERJENEGA IZOBRAŽEVANJA PTUJ, VOLKMERJEVA 19 razpisuje prosta dela in naloge TOZD GIMNAZIJA SPLOŠNE IN PEDAGOŠKE SMERI DUŠAN KVEDER PTUJ — učitelja slovenskega jezika, P — 2 učiteljev telesne vzgoje (1 ženska. 1 moški), P — učitelja nemškega in angleškega jezika, P — učitelja fizike, P — učitelja matematike, P — učitelja matematike in fizike, P — učitelja glasbenega pouka (instrument), P — učitelja tehničnega pouka, PRU Za vsa zgoraj navedena delovna mesta velja zaposlitev za nedoločen čas. — učitelja angleškega in nemškega jezika. P, za določen čas od 1.9. 1980 do 31. 8. 1981 — učitelja geografije in sociologije. P, za določen čas od 1.9.1980 do 31. 8. 1981 — učitelja matematike. P, za določen čas od 1. 9.1980 do 30.6.1981 (nadomeščanje delavca, ki služi vojaški rok) — učitelja telesne vzgoje. P, za določen čas od 1.9. 1980 do 30. 6. 1981 (nadomeščanje delavca, ki služi vojaški rok) — učitelja slovenskega jezika. P, za določen čas od 10. 11. 1980 do 30. 6. 1981 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) TOZD GOSPODARSKO UPRAVNE ŠOLE JOŽE LACKO PTUJ — učitelja slovenskega jezika. P, za določen čas od 1. 9. 1980 do 10. 4. 1981 (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — 2 učiteljev telesne vzgoje, P (1 ženska, 1 moški) — učitelja obrambe in zaščite, P — učitelja matematike, P — 3 učiteljev gospodarsko upravnih predmetov — 2 dipl. oec. s pedagoško in andragoško izobrazbo — za nedoločen čas, 1 dipl. oec za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu od 1. 9. 1980 do 10. 4. 1981 — 3 učiteljev strojepisja, PRU, za nedoločen čas — učitelja stenografije, PRU za nedoločen čas — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma. P, za nedoločen čas — 2 učiteljev nemškega jezika. P, za nedoločen čas TOZD KOVINARSKA IN KMETIJSKA ŠOLA VELJKO VLAHOVIČ PTUJ — učitelja slovenskega jezika, P — učitelja geografije, zgodovine in samoupravljanja s temelji marksizma, P — učitelja samoupravljanja s temelji marksizma, P — učitelja telesne vzgoje, P — učitelja obrambe in zaščite, P — učitelja matematike, P — učitelja matematike in fizike, P — učitelja kemije in biologije (dopolnjevanje obveze na ostalih TOZD), P — 2 učiteljev strokovno teoretičnih predmetov (dipl. inž. strojništva, pedagoški izpit) — 2 učiteljev praktičnega pouka (inž. strojništva, pedagoški izpit, 3 leta prakse) TOZD DOM UČENCEV PTUJ — vzgojitelja za učence CSUI, PRU ali P, pedagoška smer — vzgojitelja za učence DNRO, ortopedagog smer DPO ali PA Kandidati naj pošljejo prijave, kratek življenjepis in dokazila o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa na posamezne TOZD Centra srednjega usmerjenega izobraževanja Ptuj. Začasno lahko takoj rešimo stanovanjsko vprašanje. Občina Radlje OSNOVNA ŠOLA REMŠNIK razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike, za nedoločen čas — učitelja zgodovine in zemljepisa (ki je pripravljen poučevati še likovni pouk, družbeno-moralno vzgojo in glasbeni pouk), za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, za nedoločen čas — učitelja kemije in biologije (ki je pripravljen poučevati še tehnični pouk, gospodinjstvo, spoznavanje narave in spoznavanje družbe), za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) — vzgojiteljice, za določen čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu) Začetek dela: 1. septembra 1980. OSNOVNA ŠOLA PRVE POHORSKE ČETE RIBNICA NA POHORJU ponovno razpisuje prosta dela in naloge: — 2 učiteljev za delo v COŠ na razredni stopnji. Pogoj: PRU (razredni pouk). Obe delovni mesti sta za nedoločen čas. — učitelja za delo v COŠ, kombinirano na razredni in predmetni stopnji. Pogoj: PRU (razredni pouk) ali tel. vzgoja (ženska). To delovno mesto se razpisuje za nedoločen čas. — učitelja za delo v COŠ, kombinirano na razredni in predmetni stopnji. Pogoj: PRU (razredni pouk). To delovno mesto se razpisuje za določen čas od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981. — učitelja biologije-kemije Pogoj: PRU. Delovno mesto je za nedoločen čas. — učitelja telesne vzgoje. Pogoj: PRU. Delovno mesto je za nedoločen čas. — učitelja za delo v knjižnici in z dopolnjevanjem pouka slovenskega jezika na predmetni stopnji. Pogoj: PRU slov. jezika — srbohrvatskega jezika. Delovno mesto je za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave komisiji za delovna razmerja v 15 dneh po objavi razpisa. Občina Radovljica VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD RADOVLJICA razpisuje dela in naloge: — 6 vzgojiteljic za nedoločen čas — 2 vzgojiteljic za določen čas. Pogoji: dokončana vzgojiteljska šola in ustrezne moralno-politične lastnosti. Začetek dela s 1. 9. 1980. Rok za prijavo: 15 dni po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED ponovno razpisuje prosta dela in naloge: — učitelje razrednega pouka za podružnično šolo v Ribnem. Pogoj: končano učiteljišče ali PA — razr. pouk in znanje MOM — učitelja tehničnega pouka. Pogoj: PA skupina tehnični pouk — fizika — učitelja PB. Pogoj: končano učiteljišče ali PA — razredni pouk z znanjem in dokazilom o MOM — dveh učiteljev telesne vzgoje, ženska in moški. Pogoj: končana l oz. II. stopnja VŠTK Dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Stanovanj ni. OSNOVNA ŠOLA DR. JANEZ MENCINGER BOHINJSKA BISTRICA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje — učitelja likovnega pouka in slovenskega jezika — učitelja srbohrvaškega jezika in družbeno-moralne vzgoje ter aktivnosti v prostem času v COŠ — učitelja matematike in fizike (polovičen delovni čas) Pogoj: Izobrazba po zakonu in ustrezne moralnopolitične lastnosti. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. Stanovanja ni. Šola je celodnevna. OSNOVNA ŠOLA STANETA ŽAGARJA LIPNICA razpisuje dela in naloge: — učitelja matematike — učitelja slovenskega jezika — učitelja razrednega pouka za določen čas (od 1. 9. 1980 do 31. 8. 1981) — učitelja glasbenega pouka (polovični delovni čas) Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE A. T. LINHARTA RADOVLJICA razpisuje v drugem razpisnem roku za šolsko leto 1980/81 naslednja prosta dela in naloge: — učitelja razrednega pouka za nedoločen delovni čas, U, PRU — 5 učiteljev razrednega pouka v oddelku podaljšanega bivanja za nedoločen delovni čas, U, PRU — učitelja razrednega pouka za določen delovni čas na CŠ (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od 1. septembra 1980 dalje) — učitelja razrednega pouka za določen delovni čas na ZO Begunje (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu za 1. polletje šolskega leta 1980/81) — učitelja razrednega pouka na ZO Mošnje (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu, od oktobra 1980 dalje) — učitelja za DM V za določen delovni čas (nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu od oktobra 1980 dalje) — učitelja slovenskega jezika za nedoločen delovni čas, PRU. Rok prijave 15 dni po objavi razpisa. ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA, Gorenjska cesta 13 razpisuje prosta dela in naloge — učitelja obrambe in zaščite, P Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Občina Ravne OSNOVNA ŠOLA MILOŠA LEDINEKA ČRNA NA KOROŠKEM razpisuje za šolsko leto 1980,81 prosta dela in naloge: — učitelja slovenskega in angleškega jezika, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja biologije in kemije, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja matematike in fizike, za nedoločen čas z nepolnim delovnim časom — učitelja telesne vzgoje (moški), za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja glasbene vzgoje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom, — učitelja tehnične vzgoje, za nedoločen čas s polnim delovnim časom - , — socialnega delavca, za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 3 učiteljev za oddelke podaljšanega bivanja s polovičnim delovnim časom, za določen čas za šolsko leto 1980,81 — učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Javorje, za določen čas od 1. 9.1980 do 28.2.1981 s polnim delovnim časom; kombinirani pouk. Stanovanje je. — učitelja za razredni pouk na podružnični šoli Koprivna, za določen čas, od 1.9.1980 do 12.1.1981 s polnim delovnim časom, kombinirani pouk. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE FRANCA PASTERKA-LENARTA MEŽICA razpisuje delovne naloge — učitelja gospodinjstva, PRU. Če ne bo kandidatov z ustrezno izobrazbo, bomo sprejeli študenta PA (gospodinjstvo) Prijave z dokazili pošljite v 15 dneh na naslov Osnovna šola Franca Pasterka-Lenarta Mežica. OSNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE razpisuje dela in naloge: — učitelja gospodinjstva in biologije ali kemije — učitelja tehničnega pouka, polovična delovna obveznost Kandidati morajo imeti višjo ali visoko izobrazbo ustrezne smeri. Občina Ribnica OSNOVNA ŠOLA DR. ANTONA DEBELJAK LOŠKI POTOK razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja slovenskega jezika, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja tehnične vzgoje, polovični delovni čas, PRU ali P — učitelja glasbene vzgoje, polivični delovni čas, PRU ali P — učitelja nemškega jezika in za vodenje šolske knjižnice, za določen čas — nadomeščanje delavke, ki bo na porodniškem dopustu, PRU ali P — vzgojiteljice za delo v vzgojnovrstvenem oddelku, vrtcu, VZG — varuhinje za delo v vzgojnovarstvenem oddelku, vrtcu, pogoj izobrazba, ki je predpisana za varuhinje. Začetek dela bo 1. septembra 1980. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Občina Sevnica ŠOLSKI CENTER SEVNICA razpisuje za TOZD prosta dela in opravila: TOZD OSNOVNA ŠOLA BLANCA za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka za poučevanje v 3. razredu, končana PA — smer razredni pouk z diplomo ali učiteljišče — učitelja telesne vzgoje, PRU, za poučevanje telesne vzgoje v višjih razredih in dopolnjevanje obveze v PB Na voljo je družinsko stanovanje. Začetek dela 1. 9. 1980. TOZD OSNOVNA ŠOLA BOŠTANJ za nedoločen čas — učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU Začetek dela 1. 9. 1980. TOZD OSNOVNA ŠOLA KRMELJ za nedoločen čas — učitelja matematike in fizike, PRU ali P. družinsko stanovanje — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja nemškega jezika, PRU ali P Začetek dela 1. 9. 1980. TOZD OSNOVNA ŠOLA SAVO KLADNIK SEVNICA za nedoločen čas — učitelja zgodovine, zemljepisa, DMV, pogoj zgodovina, P ali PRU — učitelja fizike, tehnične vzgoje, PRU ali P — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja razrednega pouka za določen čas — učitelja v oddelku PB na predmetni stopnji, PRU ali P — učitelja na podružnični šoli Loka pri Zidanem mostu od 1. septembra do vključno 27. 12. 1980. Stanovanja in dobre možnosti za delo. Začetek dela 1.9. 1980. TOZD OSNOVNA ŠOLA ANA GALE SEVNICA za nedoločen čas — učitelja telesne vzgoje, PRU ali P — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P Začetek dela 1. 9. 1980. TOZD OSNOVNA ŠOLA MILAN MAJCEN ŠENTJANŽ za nedoločen čas — učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU ali P — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P Začetek dela 1. 9. 1980. TOZD OSNOVNA ŠOLA TRŽIŠČE za nedoločen čas — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P, na voljo je garsonjera — učitelja tehnične vzgoje, PRU ali P — vzgojiteljice, VZG Začetek dela 1. 9. 1980. TOZD POKLICNA OBLAČILNA ŠOLA SEVNICA za nedoločen čas — dveh učiteljev strokovnih predmetov, dipl. inž. tekstilne tehnologije aU inženir konfekcije — učitelja samoupravljanja in zgodovine; P zgodovine ali P sociologije — učitelja telesne vzgoje, P — učitelja obrambe in zaščite, rezervni ofidr z višjo ali visoko izobrazbo pedagoške oz roma družboslovne smeri — učitelja matematike, P matematike ali inženir matematike Pogoji: Za vsa dela je potrebno veselje do dela z mladino, primerne moralne lastnosti ter z zakonom predpisana izobrazba. Začetek dela 1. 9. 1980. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa tisti TOZD — šoli, na kateri želite delati. K prijavi priložite dokazilo o izobrazbi in življenjepis. Kandidati bodo pisno obveščeni o izbiri najkasneje v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Občina Sežana OSNOVNA ŠOLA DR. BOGOMIRA MAGAJNE p.o. DIVAČA razpisuje dela in naloge: za nedoločen čas s polnim delovnim časom — učitelja fizike in tehničnega pouka, PRU — učitelja slovenskega jezika, podaljšanega bivanja, PRU — učitelja za delo v oddelkih podaljšanega bivanja (smer razredni pouk) — učitelja razrednega pouka na zunanjem oddelku Misliče (na voljo je stanovanje) za določen čas s polnim delovnim časom — učitelja za delo v oddelku podaljšanega bivanja (smer tehnični — likovni pouk), PRU (nadomeščanje delavca, kije od 1. 9. dalje v JLA) Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa. Komisija za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ANTONA ŠIBELJA-ST.1ENKA, KOMEN razpisuje za nedoločen čas naloge in opravila: — učitelja fizike in telesne vzgoje — učitelja kemije in gospodinjstva za določen čas: — učitelja razrednega pouka, na voljo je garsonjera Prijave z dokazili o strokovnosti sprejema komisija 15 dni po objavi razpisa. Svet VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA SREČKA KOSOVELA, SEŽANA razpisuje dela in naloge ZA ODDELEK OSNOVNE ŠOLE — učitelja razrednega pouka, PRU ai U, za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, za nedoločen čas za podružnično šolo v Lokvi — 3 učiteljev razrednega pouka, PRU ali U, za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, za nedoločen čas — učitelja za delo v oddelkih podaljšanega bivanja, višja stopnja, PRU ali U, za nedoločen čas, prednost ima učitelj matematike in fizike — učitelja tehničnega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, za določen čas od 1. 9. 1980 dalje (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — učitelja zgodovine, PRU ali P, za določen čas od 1. 9.1980 dalje (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) — knjižničarja, PRU ali P, za nedoločen čas s polovičnim delovnim časom " S ^ -■ OSNOVNA ŠOLA XI. SNOUB MILOŠA ZIDANŠKA, ŠMARTNO PRI SLOVENJ GRADCU razpisu je dela in naloge i — učitelja biologije in kemije, PRU ali P — učitelja fizike in tehnične vzgoje, PRU ali P — učitelja glasbene vzgoje, PRU ali P Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. Stanovanj f ^ Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema šola 15 dni f " objavi razpisa. t ___________________________________________________________✓ K 1] Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev v združenem d^1 -OSNOVNE ŠOLE FRANJO VRUNČ, SLOVENJ GRADEC d( razpisuje prosta dela in naloge: " — učitelja zgodovine in zemljepisa, P ali PRU, poln delovni čas — 2 učiteljev tehnične vzgoje in fizike, P ali PRU, poln delovni ^ " — učitelja glasbene vzgoje, P ali PRU, poln delovni čas " — učitelja telesne vzgoje (ženska), P ali PRU, poln delovni čas " — učitelja gospodinjskega pouka, PRU, poln delovni čas " — učitelja družbeno-moralne vzgoje, P ali PRU, polovični delo*1 čas t Vsa dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas. " Začetek dela je 1. septembra 1980. " Si GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpi suje za nedoločen čas s polnim delovnim časom prosta delac naloge: — — učitelja klavirja, PRU ali P — učitelja violine, PRU ali P T — učitelja harmonike, PRU Ji Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. J' K Občina ' Slovenska Bistrica ' ----------------------------------------------- OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA BATALJONA r OPLOTNICA , ponovno razpisuje dela in naloge: ZA OSREDNJO ŠOLO OPLOTNICA 2 — učitelja glasbene vzgoje, PRU, za nedoločen čas s polnim delo' nim časom — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, za nedoločen čas s polni1 P delovnim časom ZA PODRUŽNICO KEBELJ P — učitelja slovenskega in nemškega jezika, PRU, za nedoločen či*! d polnim delovnim časom d — učitelja matematike in fizike, PRU, za nedoločen čas s polnim & p lovnim časom — učitelja kemije in biologije, PRU, za nedoločen čas s polnim A? lovnim časom (do 31. 8. 1981) J __ — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, za določen čas spolnim^ lovnim časom (do 20.1.1981) nadomeščanje delavke, ki bo na p7 K rodniškem dopustu) Q ZA PODRUŽNICO PRIHOVA p, — učitelja razrednega pouka, PRU ali U, za določen čas s polnim Zi lovnim časom (do 20.4.1981, nadomeščanje delavke, ki bo na pe -rodniškem dopustu) - Eden od prijavijencev za podružnico Kebelj naj bi vodil podružnice _ zato navedite v prijavi, če ste pripravljeni prevzeti tudi to delo. Samske sobe so zagotovljene. z; Rok za prijave je 15 dni po objavi razpisa. — OSNOVNA ŠOLA EDVARD KARDELJ POLJČANE 2 iz razpisuje dela in naloge v celodnevni šoli: — učitelja slovenskega in angleškega jezika, PRU za nedoločen č* - — učitelja biologije in kemije, PRU za nedoločen čas 1(1 — 2 učiteljev razrednega pouka, U ali PRU za nedoločen čas ^ — pomočnika ravnatelja (s polovično obveznostjo) ra vil Razpisni pogoji za pomočnika ravnatelja: na Kandidat mora izpolnjevati pogoje za pedagoškega delavca, določef ~-z zakonom o osnovni šoli, imeti strokovni izpit, najmanj 5 let delovC1' izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu, ustrezne organizaciji " sposobnosti, in ustrezne moralno-politične lastnosti. ZA ODDELEK GLASBENE ŠOLE — učitelja klavirja, PRU ali P, za nedoločen čas — 2 učiteljev nauka o glasbi in klavirja, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja harmonike, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja pihal, PRU ali P, za oddelek v Divači, za nedoločen čas — učitelja kitare, PRU ali P, za nedoločen čas ZA ODDELEK VZGOJE IN VARSTVA PREDŠOLSKIH OTROK — vzgojiteljice, za določen čas od 1. 9. 1980 do 26. 2. 1981 ZA ODDELKE SREDNJIH ŠOL — učitelja matematike, P, za nedoločen čas — učitelja matematike in fizike, P, za nedoločen čas Občina Slovenj Gradec POSEBNA OSNOVNA ŠOLA SLOVENJ GRADEC razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja tehničnega pouka in likovne vzgoje, PRU z dopolnilno or-topedagoško izobrazbo — učitelja telesne vzgoje, PRU z dopolnilno ortopedagoško izobrazbo za polovičen delovni čas Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa. Občina - Slovenske konjiče -----------------------------------------> —, OSNOVNA ŠOLA POHORSKI ODRED i. SLOVENSKE KONJICE £ tič razpisuje prosta dela in naloge: ^ — učitelja telesne vzgoje, za nedoločen čas §( Začetek dela 1. 9. 1980. Pogoj je z zakonom predpisana izobrazb^" -----------------------------------------' $ Š1 Občina ^ Šentjur pri Celju D _________________________________________^ ra Delovna organizacija ^ VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI ZAVOD ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje prosta dela in naloge za: TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANJA MALGAJA ŠENTJUR CELJU — učitelja za tehnično vzgojo nedoločen čas, stanovanje po dogovoru ° " “iitdj* nzredaega pouka za po‘ tr tvovalna in tovariška delavki ', je ob nenehnem delu pozab A N na svoje osebne probleme. 1* n rada je imela naravo, planit v zelo napredno usmerjena in je sodelovala v sokolski organizaciji. Prva leta njenega pedagoškega delovanja v zelo siromašnih krajih Slovenije —v Metliki, Cerknici, Orešju na Bizeljskem in Štrekljevcu v Beli krajini — so dokončno oblikovala njeno napredno, pravično in humano osebnost. Pri svojem delu je spoznavala in doživljala siromaštvo, socialne krivice ter gospodarsko in kulturo zaostalost. Vsa ta velika spoznanja so njo in tudi njene sestre uvrstile med tiste, ki so se borili za pravičnejši družbeni red. Že v začetku leta 1942 je sodelovala v O F, tam kjer je službovala ter okrajnem in okrožnem odboru O F, v organizaciji AFŽ, leta 1944 pa je bila sprejeta tudi v KPS. Med NOB, ko je okupator ukinil pouk na mnogih šolah, je v sodelovanju z drugimi aktivisti na skrivaj odnašala iz okrajnega prosvetnega urada plače brezposelnim učiteljem. Po italijanski kapitulaciji pa jo je poverjeništvo za prosveto SNOO imenovalo za nadvse pa je bila navezana j p domačo deželico na obeh sirot', u Kolpe. Sem se je pogosto vrat\ n sama, s svojimi sorodniki, k gokratpa je pripeljala v te preiti u kraje tudi kolege in prijatelje. slednjikrat se je vrnila v svoj ti s mači kraj 11. maja 1980. ( Na domače pokopališče jA k pospremila in počastila spot*, sl nanjo množica njenih najblm d prijateljev in znancev, prosvri p in političnih delavcev ter kri a nov z obeh strani Kolpe, o d koti r, je v zgodnji mladosti krenila p svojo bogato življenjsko pot. >i IVAN ŽELE s Letošnje Vegove nagrade in priznanja V Klubu delegatov v Ljubljani je bila 14. junija prisrčna slovesnost, namenjena vsem učencem, ki so si pridobili nagade in priznanja na letošnjih republiških tekmovanjih in so zastopali Slovenijo na zveznih tekmovanjih iz matematike in fizike. Uvodno besedo na slovesnosti je imel namestnik predsednika Republiškega komiteja za vzgojo, izobraževanje in telesno kulturo Peter IVinkler, ki je ob čestitkah med drugim dejal: »Tekmovanje je hkrati priznanje za vaša dozdajšnja prizadevanja in spodbuda za še večjo vztrajnost in poglobljeno zavzemanje za matematiko. Tekmovanje bo hkrati pomagalo izoblikovati trdnejši odnos do znanja in prispevalo k temu, da boste znali ceniti in spoštovati matematiko kot eno izmed temeljnih znanosti na vseh področjih.« V imenu Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije in republiške komisije za Vegova priznanja je govoril prof. France Galič, ki je ob podelitvi nagrad med drugim dejal: »Številna letošnja tekmovanja so znova dokazala, da na tisoče ur, ki so jih skupaj prebili učitelji in učenci pri reševanju nalog in iskanju novih spoznanj, ni bilo zaman. Učiteljem matematike in fizike, ki so žrtvovali veliko časa in moči, je treba izreči vse priznanje, saj so pošteno prispevali svoj delež pri nalogi, ki je temeljnega pomena za vsak narod: pri vzgoji mladine, pri taki . T"o-ji, da ima vsakdo možnost 'č delati na tistem področju, ki ga posebno zanima in tako razviti yse $vaje sposobnosti.« Naj povemo, da je na letošnjih tekmovanjih za Vegova priznanja iz matematike sodelovalo več učencev kot prejšnja leta in da so bili letos uspešnejši. Za bronasta Vegova priznanja je tekmovalo okrog 10.000 učencev, ki* so si pridobili okrog 3.000 priznanj. Šolska tekmovanja so organizirale osnovne šole. Na občinskih tekmovanjih za srebrna Vegova priznanja je sodelovalo 4.174 učencev, ki so si pridobili 1334 priznanj (32%) — ta tekmovanja je organiziral Zavod SRS za šolstvo. Republiškega tekmovanja z; zlata Vegova priznanja, ki ga ji organiziralo Društvo matemati kov, fizikov in astronomov Slo venije pa se je udeležilo 19: učencev osmih razredov osnov nih šol. Podelili so 94 zlatih Ve govih priznanj, poleg tega še dvi prvi nagradi: prejela sta jo Milo Zefran iz Osnovne šole Milojk: Štrukelj Nova Gorica in Andre Mahnič iz Osnovne šole D. Bor don Koper, tri druge nagrade ii dve tretji nagradi. Posebna zahvala gre učite Ijem, ki so pripravili in vodili šol ska tekmovanja in članom komi sij pri občinskih in republiški! tekmovanjih, ki so izredno zav žeto in brezplačno opravili veliki dela. Zahvala gre Ljubljansk banki, ki je prevzela pokrovi teljstvo in prispevala 5 milijono’ starih din. S tem denarjem ji hkrati omogočila, da bo leto prvič v Sloveniji 10-dnevna letn: matematična šola za učenci osnovnih šol v hiši matematik; prof. dr. Josipa Plemlja n; Bledu. Udeležilo se je bo 15 red nih udeležencev in izbrani učene Osnovne šole prof. dr. J. Plemlja Bled. Letošnje republiško tekmovanje iz matematike za srednje šole, ki se ga je udeležilo 131 tekmovalcev, je organizirala Gimnazija Kočevje, sredstva zanj pa so prispevale številne delovne organizacije. Na republiškem tekmovanju iz matematike so srednješolci prvih razredov prejeli 5 nagrad in 9 pohval — prvo nagrado je dobil Ivan Pepelnjak iz 1. Gimnazije Ljubljana Bežigrad. V drugih razredih so podelili 3 nagrade in 8 pohval — prva nagrada je pripadla Igorju Kukavici iz Gimnazije Ljubljana Bežigrad, iz tretjih razredov je bilo 5 nagrajenih in 8 pohvaljenih učencev — drugo nagrado je prejel Tomaž Cokan iz Gimnazije Ljubljana Bežigrad; v četrtih razredih je bilo 5 nagrajenih in 6 pohvaljenih — drugo nagrado je pridobil Leon Matoh iz Gimnazije Novo mesto. Gimnazija v Novi Gorici je organizirala republiško tekmovanje srednješolcev iz zanimive fizike na temo Laserji, finančno in drugo pomoč pa so prispevale številne delovne organizacije. Tekmovalo je 110 srednješolcev, v finalni del tekmovanja se je uvrstilo 6 skupin: 1. mesto je dosegla Gimnazija Ljubljana Šentvid ■=>- 1. skupina, drugo mesto Gimnazija Miloša Zidanška Maribor, tretje Gimnazija Ljubljana Šentvid — 2. skupina, četrto mesto je zavzela Gimnazija Nova Gorica, peto Gimnazija Koper in šesto Gimnazija Tolmin. *- , , ' ; . : ; . . . • . c Iz drugih razredov je prejel 1. nagrado Tomaž Writzl iz Gimnazije Ljubljana Bežigrad, podelili so še dve tretji nagradi, in 6 pohval; iz tretjih razredov je drugo nagrado prejel Matjaž Kaluža iz Gimnazije M. Zidanška Maribor, podeljena pa je bila še ena druga in tri tretje nagrade ter 5 pohval. Iz četrtih razredov je prva nagrada pripadla Bon1 Majaronu iz 1. Gimnazije v M riboru, podelili pa so še tri tre1* nagrade in 5 pohval. Na zveznem tekmovanju [ matematike, ki je bilo v M mrovcu, je bilo 12 slovensf srednješolcev, enako pa jih sodelovalo na zveznem tekn» vanju iz fizike v Stubiških Tof cah. Vsi so dosegli lepe usp^ Naj povemo še, da mine' letos 10 let, odkar se je Drušl' matematikov, fizikov in asih nomov Slovenije odločilo ‘ novo obliko dotedanjih tekn11 vanj iz matematike, ki jih 1 preimenovalo v tekmovanja' matematike za bronasta, srebn1 in zlata Vegova priznanja. udeležence tekmovanj lepo rijo značk — Presečkov: ze značke so dobili vsi udelež šolskih tekmovanj, modre prejeli udeleženci občin tekmovanj in rdeče značke i leženci republiškega tekm1 nja; zelene in rdeče znački prejeli tudi srednješolci na skih in republiških tekmoval Značka se imenuje Presečel priljubljenem listu za mlade tematike, fizike in astronom' ga izdaja DMFA Slovenije. Ob sklepu uspešnih teki'1' . vanj je prav, da izrečemo prri' . nje članom Društva materni ^ kov, fizikov in astronomov venije, ki so s svojim zavze11 delom in nesebičnim prizade' j njem pripomogli, da se je p°v čalo, razširilo in poglobilo za11 ^ manje za te predmete. T. D. Vsebina planskih aktov na področju vzgoje in izobraževanja ort g J*® zakonu o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu t «Sl°venije inw|o delavci, delovni ljudje in občani pravico in dolž-• ■s Dr * sPrejen,,,t' plane v skladu z ustavnimi pravicami in dolžnostmi v it\i očesu planiranja pa morajo uskladiti možnosti in želje. P A Mb * VSe. nos**ce Planiranja je obvezno sprejemanje srednjeročnih let nV’ 80 lemeljni plan družbenega razvoja in se sprejemajo za pet u‘ 'et. Planiranje mora biti celostno, sočasno in kontinuirano. 4 .Ce,0‘,,os, planiranja: Vsi sub-Jekti planiranja morajo v svojih ill v-a. upoštevati: gospodarske .1(like (planiranje osnovne de-ilt' lavnost>» razvoj tehnologije, ka-re( v_r°v, raziskovalnega dela ter ^ij Vseh kategorij pridobivanja in nA ^Porejanja dohodka), socialne pl 'uike (planiranje življenjskih razmer in dela delavcev, njihove jJ Potrebe po izobraževanju, sli aravstvenern in otroškem var-J stvu, oddihu, rekreaciji, stano-j Vanjih, družbeni prehrani ipd), toi Pr°storske vidike (predvideva-J nle novogradenj ali drugih poseči h°k v °lcolj) in pa obrambne vi-i aipe (vprašanja in naloge v zvezi 2 ljudsko obrambo in družbeno , Samozaščito). ^) Sočasnost planiranja. Vsi no- J |Ci družbenega planiranja svoje Pisne sočasno pripravljajo, jih J ^e(l seboj usklajujejo in sprejeli M ^0ntinuiran°st planiranja, jj kosilci družbenega planiranja jf ner>ehno analizirajo in predvide-j Vajo svoj razvoj in imajo plane in J Pr°grame za delo in razvoj za a brezno plansko obdobje ozi-M j"0uia morajo pri analiziranju te-;i k°čega srednjeročnega plana f uPoštevati tudi naslednje leto. '.j Temeljni planski akti, ki se I prejemajo kot srednjeročni so: ■ j ,. smernice za družbeni plan, K' opredeljujejo izhodišča, ,J ^Upne cilje, usmeritve in okvire ijrjj Družbene politike za naslednje Plansko obdobje. Upoštevajo rj anaJizo dosedanjega družbenega i fazvoja z opredelitvijo nerešenih Problemov in njihovih vzrokov ' I ’n s projekcijo nadaljevanja do-Sedanjih razvojnih značilnosti, — temelji plana temeljne organizacije, ki so osnova in materialna podlaga za njen razvoj ter za razvoj skupnih interesov in potreb delavcev, ki jih uresničujejo v temeljnih organizacijah. Temelji plana temeljne organizacije so zasnovani na smernicah za plan temeljne organizacije in na elementih za sklepanje samoupravnih sporazumov; — samoupravni sporazum o temeljih plana samoupravne organizacije določa izvajalce posameznih nalog, medsebojne pravice in obveznosti, način spremljanja izvajanja in organ, ki je za to odgovoren; — dogovor o temeljih plana družbeno-politične skupnosti je podlaga družbenemu planu družbeno-politične skupnosti in mora biti rezultat usklajevanja elementov, ki jih udeleženci v procesu družbenega planiranja pripravijo in predhodno uskladijo. Vsebuje konkretne, dohodkovno pokrite materialne, finančne in druge obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih organizacij in skupnosti, osnove in merila za ugotavljanje cen za storitve, oblike povračil ter pogoje za uresničevanje materialnih in drugih “obveznosti iz samoupravnih sporazumov o temeljih plana samoupravnih interesnih skupnosti, obveznosti, ki jih temeljna organizacija neposredno prevzema v temeljih svojega plana ter kriterije in druge naloge, ki jih zaradi uresničevanja ciljev in nalog družbenega plana prevzemajo na podlagi samoupravnih sporazumov ali dogovorov samoupravne organizacije in skupnosti, občine ter mestne in regionalne skupnosti; — družbeni plan družbenopolitične skupnosti vsebuje cilje ter skupne interese družbenega razvoja in obveznosti, ki so jih posamezne samoupravne organizacije prevzele. Skrbi za splošne družbene in materialne pogoje za samoupravno uresničevanje delovnih, ekonomskih, socialnih, kulturnih in drugih interesov delavcev, delovnih ljudi in občanov, za razvijanje produktivnosti družbenega dela z razvijanjem raziskovalne in inovativne dejavnosti ter izboljšanjem kadrovske sestave in uporabe znanja. V dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije bo na področju vzgoje in izobraževanja vključeno vse tisto, kar je zagotovljeno z ustavo in zakonom. To je področje osnovnega šolanja, ki je obvezno, in v obsegu, kot ga zahteva zakon o osnovni šoli. V usmerjenem izobraževanju bomo opredelili vpise v programe usmerjenega izobraževanja po posameznih usmeritvah za srednje ter višje in visoko izobraževanje, nadalje bomo opredelili — naloge, za katere je zadolžena Izobraževalna skupnost Slovenije po 40. členu zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja; — investicije, ki so ključnega pomena za razvoj republike in dejavnosti kot take; — osnovna merila za sistem solidarnosti, podrobnejši kriteriji pa bodo opredeljeni v samoupravnih sporazumih oziroma v sporazumih posameznih občinskih izobraževalnih skupnosti; — vire in osnove za združevanje sredstev, potrebnih za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja; — način izračunavanja letnih zneskov na podlagi ovrednotenih programov iz samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti. Zneski, dogovorjeni v dogovoru, bi zadoščali za celotno obdobje, če ne bi bilo inflacije. Prav zaradi inflacije pa bodo za izvrševanje planiranega obsega storitev potrebni nominalni zneski, ki bodo toliko višji od realnih, za kolikor se bo v posameznem letu planskega obdobja, povečala cena posameznega elementa v strukturi cene. Način, kako bomo ravnali v primeru podražitev pa mora dogovor o temeljih plana vsebovati. V družbenem planu SR Slovenije bodo morali biti vidni cilji in interesi republike na področju vzgoje in izobraževanja. Na področju osnovnega šolstva bomo opredelili: —- obseg zagotovljenega programa, kakovost pouka (kadrovske zmogljivosti), — nadaljnji razvoj podaljšanega bivanja in celodnevne osnovne šole. V usmerjenem izobraževanju se bomo opredelili: — za strukturo vpisa v usmerjeno izobraževanje, -— za področja izobraževanja, posebej pomembna za razvoj SR Slovenije in iz tega vidika tudi prednostna, — o proizvodnem pouku in delovni praksi v temeljnih organizacijah združenega dela, — o mreži usmerjenega izobraževanja in v zvezi s to mrežo tudi o domovih za učence in domovih za študente, — o izobraževanju iz dela in ob delu, v funkciji potreb združenega dela in kot rezultat kadrovske politike ozd, — o kadrih potrebnih za kakovostno izvajanje učnega procesa v usmerjenem izobraževanju. — o investicijah, usklajenih z mrežo šol, — o virih in osnovah združevanja sredstev za izvajanje programov usmerjenega izobraževanja ter — principih letne valorizacije cen. V občinah bodo samoupravni sporazumi o temeljih plana občinskih izobraževalnih skupnosti temeljili na usklajenih elementih uporabnikov in izvajalcev in bodo opredeljevali: — potrebe po vzgoji in osnovnem izobraževanju v občini izražene s številom šoloobveznih otrok. Te potrebe bodo opredelili tudi na področju celodnevne šole in podaljšanega bivanja, — potrebe po osnovnem izobraževanju odraslih; — programe storitev, s katerim se uresničujejo z zakonom o osnovni šoli sprejete obveznosti; — standarde in normative storitev potrebnih za izvajanje posameznih vzgojnoizobraže-valnih programov; — ceno oziroma povračilo za izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov; pri tem bodo opredelili tudi merila po katerih se bodo ta povračila izvajala; — razširitev vzgojnoizobraževalnih zmogljivosti s tem, da bodo opredelili vrednost planirane investicije, lokacijo in znesek ter letne zneske združevanja sredstev in način združevanja (npr. sredstva združena iz dohodka na osnovi osebnega dohodka, sredstva združena iz dohodka na podlagi samoprispevka ipd.); — obseg zagotovljenega programa ter standarde in normative za njegovodzvedbo; — kriterije za solidarnostno združevanje sredstev ter upravičence do solidarnostnih sredstev; — obseg in vrednost nalog, ki so skupnega pomena za celotno področje vzgoje in izobraževanja (kot so: šolstvo narodnosti in S prehodom na tretji — izobraževalni program smo v lanskem po-kfjti prvič pripravili izbor nekaterih oddaj, ki ste jih želeli ponovno slišati. Tako ste — kot ste nam povedali — nekatere izmed teh oddaj Presneli na kasete. Tudi v tem poletju vam prinašamo tak izbor: del oddaj smo izbrali iz arhiva, nekatere pa so pripravljene na novo. Najzanimivejše vam Predstavljamo v današnji rubriki. nižja stopnja 27-junija ob 10.05 ^•julija l8-julija 25- julija SREDNJA STOPNJA T julija ob 10.05 S- julija 15. julija 2®- julija Tove Janson Čarodejev klobuk Oscar Wilde Sebični velikan J. Dokler Pajac in Peter V. Konjar Mama, čakamo te L. Kovačič Zgodbe iz mesta Rič — Rač ob 16.00 A. Verdet Tio in velika pregrada ob 10.05 A. Kuprin Ju-ju V. Konjar Tonček nalaga na hranilno knji žico ob 16.00 ob 10.05 ob 16.00 ob 10.05 ob 16.00 ob 16.00 ob 10.05 ob 16.00 ob 10.05 ob 16.00 ob 10.05 _ ob 16.00 E. Kastner35. maj VIŠJA STOPNJA A. Gregorc Av, morje me je opeklo! M. Ogorelec Bajke in pripovedke M. Mrak (C. S. Seans) Živalski karneval Niko Grafenauer Nebotičniki, sedite Niko Grafenauer Nebotičniki, sedite Pridi k nam, Andjelka Martič 26'junija ob 10.05 ob 16.00 S- julija 10-julija 17-julija 24-julija 3l-julija Lado Jakša Zvok na papirju Lado Jakša Zvok na papirju T. Godina Taborska jama ----- T. Godina Taborska jama ob 10.05 Tanja Pirš Švedska ob 16.00 Nataša Holy Norveška ob 10.05 Jasna Tepina Danska ob 16.00 Tanja Pirš Finska Gojko Bervar Oaza Sivva J. Tepina Na rižiščih v delti Iravadija V. Konjar Zelena celina H. Škofič Zlata tehtnica (Galileo Galilei) ob 10.05 ob 16.00 ob 10.05 ob 16.00 ob 10.05 ob 16.00 NENAVADNI pogovori junij ob 18.05 i2- Julija ob 18.05 ^•julija Otroci — mini odrasli »Formula« za sončen dan ob 18.05 Prekinitev nosečnosti — pogovor s strokovnjaki Književnost jugoslovanskih narodov ('Zbor novel) ^“•junija ob 16.00 julija ob 16.00 V.Kaleb Gost S. Rozman Kavarna 12. julija ob 16.00 V. Uroševič Lutka 19. julija ob 16.00 A. Ingolič Zgodbe mojega jutra 26. julija ob 16.00 Ž. Čingo Ljubezen zadružnega konjarja J. DOKLER PAJAC IN PETER »Vse kar je prav, ampak nekje je le razlika med otrokom in pobalinom,« pravi pisec oddaje. Gre namreč za problem, kako vzgojiti v otroku čut za pravo mero, da pogodi o pravem času tisto mejo, čez katero ne sme, če hoče ostati dostojen, tovariški, obziren. In kako ravnati, če otrok to mero izgubi ali to mejo prestopi? S tem zadnjim nakaže avtor drobcen, a prisrčen prijem: otrokovo vest predstavlja pajac, nepomembna igrača. Pajac »izgine«, če Peter ušpiči kakšno nerodnost. Tako so ga starši že v predšolskem obdobju in kasneje, v šoli, brez plohe besed opozorili, naj popravi, kar je bilo narobe. Tokrat se je Peter junačil in se norčeval iz novega sošolca, ki je v razburjenju vedno jecljal. H. Škofič ZLATA TEHTNICA Galileo Galilei je eden velikih mislecev renesanse, ki je prenehal verjeti v večno veljavnost antičnih mislecev in po njih razodetih večnih resnic, dolga stoletja svetih in nedotakljivih. Avtoriteta, ki ji je Galilei oporekal, je bil Aristotel. Oddaja govori o pomembnosti tega modernega upora proti večnim resnicam. Napisana je v obliki dnevnika Galileieve hčerke Virginije, pozneje nune Celeste. V dnevniku opisuje očetovo življenjsko pot, njegov značaj, vrline in slabosti, ki so ga pripeljale pred sodišče inkvizicije. Pred njim je zanikal svoj nauk in se mu odrekel, čeprav ga zgodovina opravičuje z znanim rekom: Eppur si muove .— kljub vsemu se vrti. Namreč Zemlja okoli Sonca. Oscar Wilde SEBIČNI VELIKAN Na velikanov vrt, ki je bil prazen, so se naselili otroci. Tam je bila trava najmehkejša, drevje je upogibalo veje, da so otroci lahko plezali nanj, dokler se nekega dne ni vrnil velikan. Zelo sebičen velikan je bil to,' zato je okrog svojega vrta sezidal visok zid, da ga otroci niso mogli preplezati. Tudi pomlad, ki je povsod zacvetela, se je izognila velikanovemu vrtu. Ostal je pust in prazen. Nekoč pa, ko so otroci izkopali luknjo v zidu in spet splezali na drevje, je vrt ozelenel. Velikan se je tega razveselil, podrl zid in se igral z otroki na najlepšem vrtu, kar jih je kdaj bilo na svetu. Po motivih iz te Wildove pravljice je Frane Milčinski Ježek napisal radijsko igro, ki smo jo posneli leta 1953, vendar jo je še vedno prijetno poslušati. Lojze Kovačič ZGODBE IZ MESTA RIČ RAČ Dve zgodbi iz zbirke smo izbrali in priredili za radio. Najprej tisto o balonu, ki je prevažal otroško pošto in je postal Pošta bal?n’ in zgodbo o Janiju, najmočnejšem fantku na svetu (Najmočnejši fantek na svetu je izšel tudi v zbirki Velike slikanice), ki je stal sredi ceste, strašil ljudi, konje, avtobuse, zadrževal promet in ga ni nihče mogel premagati. Andrea Verdet TIO IN VELIKA PREGRADA Junak te zgodbe je droben ptiček Tio, ki opazuje, kako se spreminja narava okrog njega. V divjino, kjer se je rodil, so prišli ljudje z velikimi stroji, ki strašansko hrumijo in veliko ptic se je moralo preseliti. Tio pa vztraja in opazuje, kako so zajezili reko in kako gradijo jez za veliko hi-drocentralo. Med ljudmi, ki so se naselili ob reki, je našel Tio tudi prijatelja. Dramatizacijo te povesti je pripravila Mara Burja. AV, MORJE ME JE OPEKLO Oddajo smo pripravili na pobudo Zavoda SRS za šolstvo in na željo nekaterih šol. Odpeljali smo se v Piran, obiskali Morsko biološko postajo in se pogovarjali z magistro biologije Alenko Malejevo o strahu naših počitnic na morju, o meduzah. Tovarišica Malejeva pravi, da so se meduze letos že pojavile v Tržaškem zalivu in da niso nevarne. Veliko bolj kot nevarnost, je neprijeten ožig, ki ga povzročajo. Za krajši pogovor bomo zaprosili tudi dermatologa dr. Marka Lundra, ki bo povedal, kako ublažiti opeklino. Na Morski biološki postaji smo se pogovarjali tudi o drugih stvareh; o delu biološke postaje in njihovih načrtih. Upamo, da bomo z oddajo dosegli zaželeni namen: biti koristni in ne preveč šolsko poučni. Niko Grafenauer NEBOTIČNIKI, SEDITE! Iz zbirke s tem naslovom (izšla je v Mladinski knjigi letos), smo izbrali nekaj pesmi iz prvega dela knjige, pesmi, v katerih pesnik govori o ročicah, ki zrastejo v dvojezično šolstvo, dejavnost zamejcev, dopolnilno šolanje otrok zdomcev idr.); — obseg vzajemnega združevanja sredstev za izgradnjo, adaptacijo in rekonstrukcijo osnovnošolskega prostora ter — način letne valorizacije cen. Organizacije združenega dela na področju vzgoje in izobraževanja bodo v svojih planih kot najpomembnejše opredelile — vsebino in obseg programa, ki ga bodo izvajale. Iz tega bodo razvidne vrste programov, ki jih bo šola imela (ali bo to program, s katerim se uresničuje predmetnik za podaljšano bivanje, za celodnevno šolo, osnovno izobraževanje odraslih, interesne dejavnosti itd.) in način izvedbe programa (planiranje didaktičnih komponent programa, kadri, potrebni za izvedbo programov v predvidenem obsegu in kakovosti itd.); — število učencev v šoli in število predvidenih vpisov v prve razrede; — število oddelkov podaljšanega bivanja in celodnevne organizacije pouka; — morebitne adaptacije, rekonstrukcije ali novogradnje, s tem, da bo šola opredelila lokacijo, znesek, ki bo za investicijo potreben in način združevanja; — ceno oziroma povračilo za izvajanje vzgojno-izobraževal-nega programa in merila za povračilo te cene; — skupno vrednost programov izobraževanja za srednjeročno obdobje. To je le kratek pregled vsebine nekaterih planskih aktov na področju vzgoje in izobraževanja. Planske aktivnosti so verjetno že za nami in planski akti že pripravljeni. Če pa v temeljnih organizacijah združenega dela še niso, je še vedno čas, da o tem še enkrat dobro razmislijo in jih začno izdelovati. VIDA MOHORČIČ-ŠPOLAR roke, o glavi, ki je na svetu zato, da misli, o nosu, za katerim hodimo ... Izbrali smo torej pesmi, ki govore o značilnih delih človeškega telesa in o predmetih, ki so njihove pritikline, kot so očala, glavnik, klobuki, dežniki... V pesmih je veliko domišljije, ki te pesmi oživljajo. V tej oddaji bodo zaživele v interpretaciji naših dramskih umetnikov. A. N. Kuprin JU —JU Pisatelj je poleg drugih del napisal tudi dragoceno knjižico pripovedk. Vse govore o živalih in kažejo, kako dobro je znal pisatelj opazovati in kako tenko je znal prisluhniti življenju v naravi. Pred leti smo iz te knjižice izbrali zgodbo o muci Ju — Ju in ji dali radijsko preobleko. Poslušalec bo ob tej oddaji spoznal marsikatero posebnost in značilnost mačk. T. Godina TABORSKA JAMA Poleti 1942 se je bil v Taborski jami težak boj med devetnajstimi partizani in 1500 italijanskimi okupatorji. Boj, ki je trajal ves dan, je bil huda preskušnja za naše borce, saj je bilo skoraj nemogoče verjeti, da bo kdo preživel. Oddaja, ki smo jo pripravili, ne govori samo o poteku napada in o njegovem izidu, temveč je to človeška pripoved borca o stiskah in s hudo izkušnjo, ki ga je spremljala vse življenje: Če je še tako hudo, vedno je treba upati. Nadaljevanje s 13. str. Občina Žalec Razpisni komisiji za imenovanje ravnateljev VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA n.sol.o. ŽALEC razpisujeta na podlagi 135. člena zakona o osnovni šoli dela in naloge: — ravnateljev — za TOZD osnovna šola Bratov Juhart Šempeter — za TOZD osnovna šola Ivan Farčnik-Buč Vransko Pogoji: Kandidat mora imeti — po zakonu o osnovni šoli predpisano pedagoško izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgojno-izobraževalnem delu in opravljen strokovni izpit — ustrezne moralno-politične in organizacijske sposobnosti za uresničevanje smotrov in nalog osnovne šole. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Vloge z dokumentacijo naj vložijo kandidati na naslov TOZD, kjer želijo skleniti delovno razmerje. O izbiri bodo obveščeni v 30 dneh po poteku razpisnega roka. VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA ŽALEC razpisuje prosta dela in naloge v naslednjih TOZD: TOZD OSNOVNA ŠOLA MIROSLAV ŠIRCA PETROVČE — učitelja glasbene vzgoje, PRU — učitelja tehničnega pouka in likovne vzgoje, PRU — učitelja lizike in tehničnega pouka, PRU TOZD OSNOVNA ŠOLA BRATOV JUHART ŠEMPETER — učitelja likovne vzgoje, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s poučevanjem gospodinjskega in tehničnega pouka ter bo vodil kuhinjo — učitelja tehničnega pouka in fizike, ki bo dopolnjeval delovno obveznost po dogovoru TOZD OSNOVNA ŠOLA IVAN FARČNIK-BUČ VRANSKO — pomočnika ravnatelja, ki bo dopolnjeval delovno obveznost s tehničnim poukom — učitelja matematike; PRU Za pomočnika ravnatelja je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene z zakonom, ima opravljen strokovni izpit, vsaj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in organizacijske sposobnosti. TOZD GLASBENA ŠOLA RISTO SAVIN ŽALEC — učitelja klavirja in harmonike za oddelek na vranskem, P ali PRU — učitelja harmonike za oddelek v Preboldu, P ali PRU — učitelja kitare, P ali PRU TOZD VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD JANKO HERMAN ŽALEC — vodja delovne enote s sedežem v Preboldu — vodja delovne enote s sedežem v Petrovčah — vodja delovne enote s sedežem v Žalcu (reelekcija) Pogoji: Po zakonu o vzgoji in varstvu predšolskih otrok predpisana pedagoška izobrazba, najmanj 5 let delovnih izkušenj v vzgojno-varstvene delu. Kandidati morajo imeti organizacijske in vodstvene sposobnosti, ter ustrezne moralnopolitične lastnosti. Mandatna doba je štiri leta. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi razpisa na naslov TOZD, kjer žele skleniti delovno razmerje. RAZPISI, KI SMO JIH PREJELI DODATNO Komisija za medsebojna razmerja delavcev OSNOVNE ŠOLE MILOJKA ŠTRUKELJ, NOVA GORICA razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja slovenskega jezika in družbeno-moralne vzgoje, PRU ali P, za nedoločen čas — učitelja gospodinjstva, PRU, za določen čas od 1.9.1980 do 31.8. 1981 (13 ur tedensko) — učitelja telesne vzgoje (moški), PRU ali P, za nedoločen čas — 2 učiteljev tehničnega pouka, PRU ali P, za nedoločen čas — suplenta, PRU ali U, za določen čas (od 1.9.1980 do 31.8.1981) Razpis velja do prevzema del in nalog. OSNOVNA ŠOLA PODGORCA PODGORJE PRI SLOVENJEM GRADCU razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja matematike in fizike Učno obveznost bo dopolnjeval s poučevanjem tehnične vzgoje. Stanovanja ni. Pogoj za sprejem je dokončana šola ustrezne smeri. Komisija za delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE HEROJA MILKE KERIN, LESKOVEC PRI KRŠKEM razpisuje prosta dela in naloge — učitelja zgodovine in zemljepisa, PRU, za določen čas (za šolsko leto 1980/81) Nastop dela je 1. 9. 1980. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh komisiji za delovna razmerja Osnovne šole Leskovec pri Krškem. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po poteku razpisnega roka. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE GLOBOKO razpisuje dela in naloge s polnim delovnim časom za nedoločen^' — učitelja telesne vzgoje s polovičnim delovnim časom za nedoločen čas učitelja: — matematike — biologije in kemije — fizike in tehničnega pouka — angleškega jezika — likovnega pouka — gospodinjstva Pogoj: PRU ali P Stanovanj ni. Začetek dela 1. 9. 1980. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti ter opisom <>l sedanjih zaposlitev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Osnovi1 šola 68254 Globoko. Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v nadaljnjih 15 dneh. ______________ —' Ponovni razpisi v septembru Vzgojno-izobraževalne organizacije, kižefijo objaviti v Prosveti^ delavcu ponovne razpise na začetku prihodnjega šolskega leta, p' simo naj nam jih pošljejo najkasneje do 5. septembra 1980. V zbirki aktualnih tem bo pri Delavski enotnosti kmalu izšla kuj' žica Usmerjeno izobraževanje Svet delovne skupnosti ŠOLSKEGA CENTRA BREŽICE I razpisuje v šolskem letu 1980/81 dela in delovne naloge: — ravnatelja ŠC — poslovodni organ, P — predstojnika Poklicne šole za prodajalce, P — predstojnika Ekonomske srednje šole, P (dislocirana enota ESŠ Trbovlje) — učitelja slovenskega jezika, P, določen del. čas (eno šolsko leto) — učitelja zgodovine in STM, P — učitelja glasbene vzgoje (teorija, pianist, solopetje), P — 2 učiteljev obrambe in zaščite, P — učitelja matematike, P — učitelja fizike in računalništva, P ali dipl. inž. elektrotehnike — učitelja kemije ali biologije za pouk blagoznanstva, P — učitelja ze ekonomske predmete, dipl. ekonomist, P — učitelja strojepisja, PU, PA — učitelja psihologije in pedagogike, P, za določen čas (eno šolsko leto), manjkajočo obveznost dopolnjuje v dijaškem domu — učitelja telesne vzgoje (ženska), P — učitelja telesne vzgoje, P RAZPISNI POGOJI: — predpisani profil in stopnja izobrazbe — moralnopolitična neoporečnost — znanje slovenskega jezika — stanovanje po dogovoru Za ravnatelja in predstojnike pa poleg naštetih pogojev še: — strokovni izpit — 5 let delovnih izkušenj — organizacijske sposobnosti TEMELJNE ZNAČILNOSTI IN NOVOSTI Knjižica, ki jo je napisal JOŽE VALENTINČIČ, kot recenzenta p1 sta sodelovala MARJAN JELEN in JOŽE MIKLAVC, bo dobr^ došla vsem delavcem na področju vzgoje in izobraževanja, pa tu staršem in drugim občanom. Naročite jo na naslov: DELAVSK ENOTNOST, LJUBLJANA, DALMATINOVA 4. Cena: 20 di* Razpis FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR razpisuje za leto 1980 H'1 rarne nagrade za krajše prozne sestavke, pesmi in dramski prizo^ tematiko iz revolucije: I. PESEM ZA OTROKE 1. nagrada: 4.000 dlf 2. nagrada: 3.000 ^ II. PROZNI SESTAVEK 1. nagrada 4.000 f| (črtica za otroke) 2. nagrada 3.000 dj III. KRATEK DRAMSKI PRIZOR OZIROMA SKEČ (primeren za otroke) 1. nagrada 4.000 2. nagrada 3.000 $ Razpisa se lahko udeleži vsak državljan SFRJ. Razpis je anonimen. Posamezne prispevke je treba opremiti z geslom, popolne našlo'1 pa priložiti v zaprtih ovojnicah. Prispevke pošljite do vključno 1. decembra 1980 na naslov: FESTIVAL KURIRČEK MARIBOR 62000 Maribor, Tomšičeva ulica št. 45 OPOZORILO NA PREDČASNI RAZPIS ZOŠ CELJE, TOZD OSNOVNA ŠOLA FRANKOLOVO sporoča, da razpis za dela in naloge — učitelja razrednega pouka in — učitelja slovenskega in angleškega jezika, objavljen v 10. številki Prosvetnega delavca še vedno velja. OSNOVNA ŠOLA GRAČIŠČE 66272 Slovensko Gračišče razpisuje naslednje proste in neustrezno zasedene delovne naloge in opravila: — učitelja slovenskega jezika — učitelja biologije, kemije in gospodinjskega pouka (ki bo vodil šolsko prehrano) — učitelja fizike in tehnične vzgoje (nepoln delovni čas) — učitelja telesne in likovne vzgoje — knjižničar (polovični delovni čas) Naloge in opravila so razpisani za nedoločen čas. Šola je celodnevna. Stanovanj ni. Dobre zveze s Koprom. Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE ADOLFA JAKHLA V ZALOGU objavlja prosta dela in naloge: — učitelja razrednega pouka, PRU, U za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po seji komisije. OSNOVNA ŠOLA SOLKAN razpisuje prosta dela in naloge: — učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas Pogoji: P ali PRU za telesno vzgojo — moški Stanovanja ni. Dokazila o izobrazbi in kratek življenjepis naj kandidati pošljejo na naslov: Osnovna šola Solkan, 65000 Nova Gorica, Šolska 25. Časopis izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti ter Izobraževalna skupnost Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom. Izdajateljski svet ČZP Prosvetni delavec: Metka Rečnik, predsednica, Jože Deberšek, Tea Dominko, Milanka Dragar, Leopold Kejžar, Marjana Kunej, Marija Skalar, Janez Sušnik, Valerija Škerbec, Zdravko Terpin, Milica Tomše, Jože Valentinčič, Boštjan Zgonc. Uredniški odbor Prosvetnega delavca: Geza Čahuk, predsednik, Breda Cajhen, Tea Dominko, Marjana Kunej, Rudi Lešnik, Veljko Troha, Jože Valentinčič, Dušan Zupanc. Uredništvo: Jože Valentinčič, glavni urednik, Marjana Kunej, odgovorna urednica, Tea Dominko, tehnična urednica. Naslov uredništva in uprave: Poljanski nasip 28, tel.: 315-585, poštni predal 21, Ljubljana 61104. ___________ _ Rokopisov in fotografij ne vračamo, posamezni izvod 8din. Letna naročnina 150din za posameznike, za delovne organizacije 250din, za študente lOOdin. Št. tek. računa 50101-603-46509. Tiska ČZP Ljudska pravica. YU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je časnik »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). Zaželeno je, da pošljejo avtorji vsaj 3 kopije. Žirijo bodo sestavljali književniki in predstavniki FESTIVAL^ KURIRČEK. FESTIVAL KURIRČE) MARIBPJ Pri Mladinski knjigi v Ljubljani je izšel priročnik PRISPEVKI K TEORIJI IN PRAKSI VZGOJE V DOMOVIH ZA UČENCE Knjigo je pripravil uredniški odbor pod vodstvom Franja KLO#' NIKA in dr. Vinka SKALARJA, izdala pa jo je Skupnost dom0' učencev srednjih šol SRS. Priročnik bo koristil vsem, ki vzgajajo A0, raščajočo mladino, vzgojiteljem v domovih učencev pa bo dragocc' pripomoček pri delu. Cena: 270 din. 12. republiške športne igre osnovnih šol s prilagojenim programom Mlado mesto na naši zahodni meji — Nova Gorica, z vrtnico v svojem grbu, je 6. in 7. junija gostilo 12. republiških športnih iger osnovnih šol s prilagojenim programom. Športnih iger se je udeležilo okrog 196 učencev. V športnem parku v Novi Gorici so se zvrstila tekmovanja 16-letnih in mlajših učencev osnovnih šol s prilagojenim programom, ki so na območnih športnih igrah dosegli prvo ali drugo mesto v posameznih panogah. Tekmovali so v atletiki, malem nogometu in rokometu. Atletika, kjer so nastopile reprezentance osmih območij, je zajela tek na 60 metrov, met žogice, skok v višino in kros. V atletiki so se področja razvrstila takole: prva je bila ekipa z Gorenjske, druga iz Maribora tretja iz Ljubljane; v malem ttO" gometu je prvo mesto zasedi8 ekipa s Pomurja, drugo je pr’' padlo goriški, tretje Ljubljani i0 četrto Dolenjski: v rokometu 81 je prvo mesto priborila ekipa s Koprskega, druga je bila s P°' muija, tretja iz Ljubljane, četrt8 pa je bila z Dolenjske. Diplome in medalje najbolj Šim ekipam je podelila naša pri/' nana športnica — atletinja Lidij8 Benedetičeva. 12. republiške športne igr* osnovnih šol s prilagojenim pr°' gramom je pripravila Osnova8 šola K ozara v sodelovanju s Cefl' trom Šolskih športnih društev prl Zavodu SRS za šolstvo in Zver0 društev za pomoč duševno nez°' dostno razvitim osebam v SR®'