rtMERISKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 218
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, SEPTEMBER 16TH, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Predsednik Hoover znova napada vojne veterane glede izplačila bonusa
Washington, 15. septembra,
Zanimive vesti iz življenja naših ljudi po ameriških naselbinah
Mr. Lawrence Leskovec iz Clevelanda bo te dni po zapadnih Predsednik Hoover se je včeraj državah kazal filmske vslike, ka- oglasil s silovitim napadom pro-tere je Mr. A. Grdina posnel v ti takojšnemu izplačilu bonusa domovini. Dne 17. 18. in 19. sep- za bivše ameriške vojake. Škrat-tembra se bodo te slike kazale v ! ka Hoover je naznanil vojno Omahi, Nebraska. Dne 22. 23. 'vsem zagovornikom izplačila bo-24. in 25. septembra v Rock ! nusa bivšim vojakom. Hoover
Springs, Wyoming. Dne 27 28. septembra v Leadville, Colorado. Dne 29. septembra v Sa-Kda, Colo. Dne 1. in 2. oktobra v Pueblo, Colo. Dne 3. oktobra v Colorado Springs, Colo., dne 4. m 5. oktobra v Denver, Colo. Dne 8. 9. 10. in 11. oktobra v Kansas City, Kans. in dne 12. in 13. oktobra v St. Louis, Mo.
Mladi rojak Tom Plemel iz Rock Springs, Wyoming, se je vpisal na Regis College v Den-verju v svrho nadaljnih študij.
Dne 4. sept. sta se poročila v Denverju, Colo. Frank Drobnič, sin dobro znane družine Andrej Drobnica, ki živi v Greeley, Colo, na farmi, in Miss Mary Kalčič, ki tudi živi na farmi pet milj od Denverja.
Ogromna armada
Berlin, 15. septembra. Predsednik Hindenburg je danes izdal načrt, glasom katerega namerava Nemčija izvežbati armado 3,000,000 mladih mož, ki bi bila Pripravljena za boj. In to kljub Prepovedi v mirovni pogodbi, y kateri se je Nemčija zavezala, da bo štela njena armada le 100,000 ttiož. V poglavitnem bi Nemčija rabila to ogromno armado, da naredi mir na svojih lastnih tleh, ko nasprotujejo fašisti in komunisti vsakemu koraku vlade, drugič pa želi Nemčija dokazati Franciji, da je močna dovolj, da lahko prezre mirovne pogoje v Versailles mirovni pogodbi. Nemški generali imajo že gotove načrte, po katerih bo Nemčiji mogoče postaviti na vojno po-•je 3,000,000 dobro oboroženih •^ož 10 dni potem, ko bo naznanjena vojna.
m pravi, da če plačamo takoj $2,-300,000,000, kar znaša bonus za nekdanje veterane, pomeni to "nesrečo" za ameriške narodne finance in bi s tem bila poražena vsa rešilna dela ameriške vlade v teh časih depresije. "Jaz sem bil izvoljen," pravi predsednik, "da zastopam interese vsega naroda. Dokler bom jaz predsednik Zed. držav se bom z vsemi silami, ki so mi danes na razpolago, upiral izplačilu bonusa." V političnih krogih se smatra,'da je nameraval predsednik Hoover s svojim govorom glede bonusa prisiliti gov. Roosevelta, demokratičnega kandidata, k izjavi, kaj on misli glede bonusa. Roosevelt se doslej tozadevno še ni izjavil, pa bo prisiljen, da pride v javnost.
-o--
Neodvisni groceristi
V poslopju William Edwards Co. na W. 9th St. so imeli včeraj neodvisni groceristi svoje zborovanje. Carl Dipman iz New Yorka, urednik "Progressive Grocer" je izjavil, da je bodočnost za grocerista povoljna.. Neodvisni groceristi so zadnja leta zelo modernizirali svoje trgovine in jih naredili privlačne. Ameriški neodvisni groceristi so zadnja leta potrošili $50,000,000, da modernizirajo svoje prostore, in da nudijo kupovalcem v resnici blago, ki je zanesljivo ne samo po kvaliteti, pač pa tudi po tehtnici. Med narodom splošno prevladuje mnenje, da le pri neodvisnih trgovcih se dobi poštena mera in vaga. Neodvisni, trgovci z uspehom izpodrivajo verižne trgovine.
Ounaj bo "Wien," Kolin
pa "Koeln"
Washington, 15. sept. Zemljepisni urad Zed. držav naznanja, da bo odsedaj zanaprej označeval imena mest in dežel tako, kot 3'h izgovarjajo prebivalci doti-ene mesta. Ljubljana uradno ne bo več "Laibach," pač pa prava Ljubljana, "Vienna" se ne bo VeČ pisalo, pač pa "Wien." Glavno mesto poljske republike ne bo več "Warsaw," kar pomeni prestavljeno v "vojna žaga," pač pa 8lovanska "Varšava."
Tudi pogrebniki prizadeti radi depresije
Atlantic City, N. J., 15. septembra. Depresija je hudo prizadela tudi pogrebnike, se je izjavil predsednik narodne zveze pogrebnikov, ki zboruje v tem mestu. "Ljudje umirajo, depresija gori ali doli," se je izjavil predsednik, "toda pogrebi ostanejo neplačani." Na konvenciji se je razpravljalo vprašanje, če bi se pogrebni računi lahko od plačevali na obroke.
Zadušnica
V pondeljek, ob 8:30 zjutraj, se vrši v slovenski cerkvi sv. Kristine na Bliss Road sv. maša zadušnica za pokojno Mrs. Josephine Keržič, soprogo poznanega slov. farmarja Frank Ker-^iČa iz Geneva, Ohio. Prijatelji ln znanci Keržičeve družine so Prijazno prošeni, da se udeležijo v obilem številu.
Veverice v strahu
Več kot 1000 lovskih licenc je izdanih te dni, ko se je včeraj odprla jaga na veverice. Lov-Rka licenca velja $1.25. Dovoljeno je ustreliti na dan štiri Veverice. Sezona na slednje traja do 1. oktobra. Dosed a j še ni bilo jagra, ki bi prinesel poka-zat kako ustreljeno.
* število laških brezposelnih delavcev se je pomnožilo za 15,-°°0 v enem tednu.
sKupnimi močmi -V pomoč bratu
Kdo bi popisal vse gorje in trpljenje, ki ga prenaša naš slovenski narod zadnja tri leta v Clevelandu! Kdor gre od hiše do hiše ta vidi in pozna. Niso oni ravno najbolj potrebni in nesrečni, ki naglas pripovedujejo o svoji usodi, pač pa je stotine in stotine resničnih siromakov med nami, katerih glas se nikdar ne sliši, ki molče trpijo in prenašajo svojo grenko usodo nesrečnih časov brez denarja, kruha in v mnogih slučajih skoro brez strehe.
Imamo dobrodelne družbe, ki poslujejo v mestu in ki skušajo vsaj deloma odvrniti lakoto in njene posledice iz hiš brezposelnih. Toda mesto Cleveland je veliko, stotisoči so brez posla, in mnogokrat se pripeti, da je ta ali ona družina pozabljena, ko morebiti najbolj potrebuje podpore. Zato je v takih slučajih prva dolžnost naroda, da si sam sebi pomaga, ker je sam sebi najbližji.
Plemenito delo pomoči bližnjemu vršijo danes naša slovenska bratska društva, ki so že tisočerim članom pripomogla, da niso bili vrženi iz društev, šele v hudih časih se vidi, kaj je bratsko društvo. Pomaga se tudi od strani društev na mnogo drugih načinov, in pomoč bi bila še veliko večja, ko bi naša društva razpolagala z večjimi svotami. Toda naš narod ni bil nikdar bogat, pač pa skrom en in z malim zadovoljen. Pa je toliko bolj iskren in dobrohotnega srca, ki veleva, pomagaj bližnjemu.
Potem so pa naši slovenski trgovci, ki znajo povedati svojo zgodbo glede pomoči svojim rojakom. Prepričani smo, da je nad 400 slovenskih trgovcev v Clevelandu tekom let te krize podarilo svojim potrebnim rojakom «totisoče dolarjev v blagu, na ta ali oni način ne da omenimo stotisoče dolarjev kredita na blago, s katerim zalagajo naše družine. Tem požrtvovalnim trgovcem, ki sami komaj da shajajo, je narod v resnici lahko hvaležen. Brez njih pomoči in plemenitih src bi bilo stotine in stotine slovenskih družin danes bre," vsega. To vedo dobro trgovci, in še bolje pa vedo v resnici potrebne družine brezposelnih
V	takem položaju, v teh časih stiske in trplenja, pomanjkanja in gorja, je pač treba napeti vse sile, da eden drugemu pomagamo. Tudi "Ameriška Domovina," kot del narodne skupine Slovencev pomaga po svoje in kolikor more, dasi tudi vašemu dnevniku nikakoi ne sije zlato solnce obilice. Toda čutimo pa, da smo odgovorni napram narodu v njegov? stiski. Je 'še vedno precej ljudi med nami, ki z delom ali sicer prislužijo dolar tako, da shajajo, je še vedno dosti ljudi, ki imajo kos premoženja, inj ki imajo predvsem tudi src na pravem mestu, da pomagajo.
V	nedeljo, 25. septembra, priredi "Ameriška Domovina" javno dobrodelno priredi tev, ko se vprizori na odru Slov. Narodnega Doma znamenita narodna drama "Domen.'" To je igra povzeta prav iz življenja našega naroda v onih časih, ko je imel še grajščak besedo, toda ko se je naš narod že začel otresati nevrednih gospodarjev. Prav primerna je ta drama tudi za današnje naše razmere. Poleg tragičnih slik v igri, pa boste dobili obilico pristnega domačega kmečkega humorja, vse pa združeno z lepim narodnim petjem tako da boste imeli tri ure krasnega užitka.
Prireditve, ki jih priredi "Ameriška Domovina" niso bile samo oh vsakem času kar najbolj številno obiskane, pač pa smo tudi vedno gledali, da Se narodu da vrednost za nje govo vstopnino, ki jo plača. Vednd imamo ne kaj posebnega, nekaj privlačnega, česar ■ne? morete dobiti drugje. Tako nastopijo tudi -v igri "Domen" naši izurjeni igralci, ki so poznani daleč naokoli po svoji originalnosti, izurjenosti, karakterju in priljubljenosti. Direktor igre "Domen" je Mr. Louis Oblak, k' je posvetil že več mesecev intenzivnega dela tej igri, da bo uprizorjena tako, kot mora biti igra podana narodu.
Pomnite vsi, da je igra vprizorjena edino iz namena, da se z dobičkom igre pomaga našim slovenskim brezposelnim družinam. N ihče ne išče v tej prireditvi zasebnega dobička, pač pa se vsakdo le trudi in trudi, da bi igra prinesla čimveč sredstev, da obrišemo to ali ono solzo slovenske sirote. Zato pa, in da pridobimo čimveč posetnikov, je cena k tej sijajni predstavi jako nizka. Le neka j vrst sedežev spodaj, in dve vrsti zgorej na balkonu so po $1.00, kar bodo gotovo pokupili naši plemeniti ljudje, vsi drugi sedeži so pa po 50 centov, rezervirani sedeži. "Ameriška Domovina" ponovno apelira na dobrotna slovenska srca, da se odzovejo. Ker pričakujemo največje udeležbe, vas prosimo, da si zagotovite sedež s tem, da kupite vstopnico naprej pri Mrs. Mary Kushlan v.S. N. Domu. Sedaj še lahko po ljubi volji izberete. Prosimo lepo v imenu naših rodnih bratov, ki trpijo.
Državna utilitetna komisija ni hotela znižati cen plinu v Clevelandu
Mestna vlada v Clevelandu je na zahtevo župana Miller j a pred enim mesecem vložila pri državni utilitetni komisiji v Co-lumbusu, kjer imajo večino republikanci, zahtevo, da se cene naravnemu plinu v Clevelandu takoj znižajo v očigled znižanja cen vsega materiala, plač in drugih potrebščin. Tako znižanje bi prineslo Clevelandčanom nekako $2,000,000 na leto manj stroškov za cene plina. Utilitetna komisija sicer ni naravnost zavrgla zahtevo mesta Cleveland, pač pa
Življenski prihranki delavca odneseni po dveh roparjih iz stanovanja
Frank Baker, ki je skoro gotovo Hrvat, toda je spremenil svoje ime, stanuje na 1145 Hamilton Ave. Star je 56 let, dočim je njegova žena Mary stara 52 let. Nahajala sta se v Clevelandu skozi 23 let, in Frank je delal za New York Central železnico. Zadnje čase je služil $3.70 na dan. K voder za kvodrom je hranil zaslužek vseh 23 let in imel denar shranjen v banki. Pred tremi leti pa mu je neka zlobna duša povedala, da banka ni varna, pa je šel in vzel vse
je samo izjavila, da nima obla-,svoje prihranke iz banke, $8,000. sti odrediti takojšno znižanje \ Njegova žena že tri leta boleha cen. Mestna vlada sedaj izjav- na revmatizmu, in v kratkem lja, da bo vložila ponovno zahte-1 sta se oba nameravala podati vo pri utilitetni komisiji, in če j proti Jugoslaviji, da obiščeta slednja zopet zavrne zahtevo, te- i rodne kraje in da se žena v to-daj bo šla stvar na najvišjo sod- jplicah zdravi za revmatizmom. In nijo države Ohio. Pred utilitet- j včeraj popoldne se je zgodilo, no komisijo države Ohio se na-j kot se zgodi skoro slehernemu, haja še drug predlog mesta Cle- ki doma hrani večje svote denar-veland, namreč, da se cene plinu j a. Prišla sta popoldne dva ban-za stalno znižajo za 10 procen- dit-a, ki sta izjavila, da sta zetov. Toda ta predlog najbrž še j kzniška detektiva, da preiskuje-dolge mesece ne bo prišel na vr- ta po stanovanjih za ukradenim
sto, dasi ima mestna vlada celo vrsto izvrstnih odvetnikov na razpolago. Plinova družba pobira danes v Clevelandu cene za plin pod bondom, in če sodni j a odloči, da se morajo cene znižati ,tedaj bo morala plinova druž-
blagom. Izjavila sta, da jima je znane, da je Baker pošten mož, toda vseeno bosta pogledala. Vzelo bo le minuto. Baker ju je spustil v sobo in velel naj vse pregledata. Odpirala sta razne predale in sta končno prišla do veli-
ba povrniti vsem odjemalcem pli- kega kovčka, poleg katerega je na za ves denar, kar ga je družba ua4m»W» od odjemalcev tekom zadnjih dveh let.
Ugodno za Roosevelta
Več časopisov v državi Ohio je začelo s poskusnim glasovanjem, da doženejo, kdo ima priliko dobiti v predsedniški borbi državo Ohio na svojo stran. Kot j vse kaže bo Roosevelt porazil i Hooverja v državi Ohio najmanj ] 2 proti 1,
proti 1. Kot poroča bo zgubil Hoover samo v Cleve
ležala na postelji bolna Mrs. Baker. Mož je povedal, naj pustita kovček v miru in se postavil pred njega. V istem času pa potegne eden izmed banditov količek in začne udrihati po Baker-ju, da se je zvrnil, in ker je Mrs. Baker zakričala, sta bandita tudi njo silno stepla s kolom. Pobrala sta denar, ki je bil zašit v vrečo, in se odpeljal?! v avtomobilu. Eden roparjev je bil oblečen v
Grozeča razcepitev slovenskih glasov v 32 vardi
Najden plen
Poročali smo, da je bilo Mrs. Hueter, vdovi po umrlem zlatar ju Hueter ju, 5505 Prosser Ave. odnešenega za $5,000 zlatnine in denarja. Policija je našla ta plen v podstrešju hiše, kjer Mrs. Hueter stanuje. Blago je tja skril neki mladi moški, ki je čakal prilike, da bi ukradeno pro dal.
Izlet klubov
V nedeljo, 18. sept. priredita Soc. Kluba št. 27 in 29 skupen izlet na Močilnikarjeve farme. Izleta se udeleži tudi pev. zbor Zarja od Kluba št. 27. Barbiče-va godba bo skrbela za plesaželj-ne. Truk odpelje iz SND na St. Clair ob 12:30 in 2:30 pop. Občinstvo je vabljeno.
*	Izdelovalec kodak fotografskih aparatov, Eastman, je zapustil premoženje $25,000,000.
*	Ogenj je včeraj uničil 50 hiš v mestu Trento, Italija.
Meseca decembra in januarija bo začela mestna zbornica v Clevelandu deliti mesto Cleveland v nove volivne okraje, kakor to predpisuje mestni čarter, ki je bil sprejet lansko leto od volivcev. Danes imamo 25 council-manov v mestni zbornici, ki so izvoljeni iz štirih volivnih okrajev, novi čarter pa predpisuje, da bo izvoljenih 30 councilmanov iz posebnih 30 volivnih okrajev v mestu. Da se tozadevne volitve za councilmane lahko vršijo, mora biti vse mesto v političnem oziru na novo razdeljeno v 30 okrajev. Ti okraji se danes imenujejo varde in jih je 33, po novem pa bo razdelitev političnih vard popolnoma drugačna.
Znano vam je, da danes Slovenci precej kompaktno stanujemo z brati Hrvati v štirih mestnih vardah, to je, v 10., 23., 28. in 32. vardi. Kot taki imamo moč, ker volimo skupno v enem okraju. Nov način razdelitve političnih okrajev pa grozi, da zgubimo to moč, ker se zna zgoditi, da nas pomešajo tako med druge narodnosti, da zgubimo priliko še kdaj izvoliti našega zastopnika v mestno zbornico.
To so važne zadeve, katere je
itak dovolj zanemarjajo, in če bomo še sami sebe, potem bomo zadnji. Te važnosti se zlasti zaveda slovenski demokratski klub 32. varde, ki je tozadevno že dalj časa aktivno na delu.
32. varda je danes največja yarda v mestd z skoro 12,000 registriranimi volivci. Od teh jih je, kot smo vam letos podali na-
pri faktorjih, ki bodo imeli odločitev. Državljanom v 32. vardi je pa čestitati, ki se tudi v teh časih resno zanimajo za dogodke, ki so važni za njih politično življenje in obstoj. O tem bomo še poročali.
-O-T—
Napačni kolektor ji
W. B. Gongwer, načelnik de-
modro obleko z belo srajco, 5 čev-v Clevelandu pa celo|]-lev 4 Palcev visuk> s*ar okoli 30 Kot poroča "Press" | M in težak do 135 funtov. Imel je črn klobuk in črno kravato.
landu za najmanj 100,000 gla-|Dru8'i Pa bil 6 čevljev visok, sov. Iz dosedaj priobčenih gla-jstar nekako 32 let> do 155 fun~ sov je bilo oddanih za Hooverja itcv težak> imel je sivo obleko, la-v Clevelandu ,4,371 glasojv, zah';n klobuk in rumenkaste čevlje.
Oba sta bila dobro oblečena. Mr.
Mrs. Baker se oba nahajata težko ranjena v bolnišnici, kjer ;so zdravniki Bakerju naredili ! 29 šivov v razbito kožo. V enem i mesecu sta mislila iti v staro do-sov večine, bo letos zgubil z 20;- i movino, kjer žive tri njuni otro-000 glasovi. Hamilton county |ci v Jugoslaviji. Taki! dogodki so je močno republikanska. Vsa
•Roosevelta pa 10,914. Za preklic 18. amendmenta je glasova- 111 lo 14,309 državljanov, za prohi-bicijo pa 2177. V Hamilton county n. pr., kjer je dobil Hoover pred štirimi leti 37,000 gla
dežela se obrača od Hooverja. Med drugim? poskusnimi glasovi
dnevno med nami pri ljudeh, ki ne vedo, da so banke za shranitev denarja, ne pa kovčki in st-a-
naznanja, da se je pojavilo v me stu več ljudi, ki nabirajo dopri-j nose za kampanjske stroške demokratske stranke. Nihče naj ne plača, razven direktno v glavnem stanu stranke, pravi Gongwer.
Osebna lastnina
Drugi del davka na osebno
tančno tozadevno sliko, 2,559 Slo- mokratske stranke v Clevelandu, j vencev in bratov Hrvatov. Sedaj pa nastaja nevarnost, da razdelijo to vardo tako, da bodo oni naši državljani, ki bivajo južno od mosta, prišli v drugo vardo, severni pa ostanejo, kjer so. Tako zgubimo v tem delu Clevelandu do 900 naših volivcev, ki bodo vtopljeni drugam, kjer bo njih beseda in glas brez moči.
Predlog pred sejo slov. demokratskega kluba 32. varde je bil, da se nasvetuje, da bi šla nova meja 32. varde od E. 200th St. do St. Clair Ave. po St. Clair Ave. do Five Points, od tu do Saranac pred mostom, potem za-padno do E. 140. ceste, po 140. cesti do jezera. Ako se naredi ta razdelitev, ohranimo kompaktno 2,400 naših ljudi v novem okraju. "Ameriška Domovina" se je zavzela za to, in bo po svoje do-
priobčuje časopisje tudi glasove rc cunie- v na)več slučajih ro-iz enega precinkta v 23. vardi., P&*ji bolje vedo, kje imate doma To je precinkt M. V tem precink-: »^it denar, kot pa vi sami. t tu je bilo oddanih 9 glasov zal
Hooverja in 133 za Roosevelta. j	ŽrtCV lOVa
| Značilna je pa posledica glaso- j
vanja v zamorskem precinktu J j Včeraj je bila odprta sezona od 12. varde. Tam so sami repu- j za lov na veverice. In kot običaj-blikanci, toda Hoover je dobil, no vsako leto, tako je tudi letos 84 glasov, Roosevelt pa 202. padlo skoro več lovcev kot veve-
__i ric. Samo v državi Ohio sta bila
dva lovca ubita in 7 ranjenih.
Skušnje za policiste
treba resno vzeti. Drugi nas že I prinesla, da se deluje tozadevno
Včeraj je civilna komisija na- Seja Collinwoodskega Sokola znanila izid skušnje za bodoče! Nocoj se vrši redna mesečna lastnino zapade 20. septembra, policiete. Nad 2,000 kandidatov1 seja Collinwoodskega Sokola v toda nikomur se m treba žuriti' se -je priglasilo, toda le 1,400 jih ! Slovenskem Delavskem Domu na za plačilo, je izjavil county audi-1 je prestalo skušnjo z dobrim Waterloo Rd. Pričetek seje točno tor Zangerle. Računi ne bodo uspehom. 600 jih je bilo zavrže-; ob csmi uri. Na dnevnem redu pripravljeni še najmanj en me- nih radi fizičnih pomanjkljivo- i je več važnih zadev za rešiti.
sti. Najboljše je naredil skušnjo | članstvo je prošeno, da se ude-neki Avery French, prodajalec v leži! neki prodajalni moške oprave.!	"Domen"
Sicer je nekdo drugi še bolje j Igralci 3. in 5. dejanja igre znal, toda so ga zvrgli, ker je bil "Domen," katero priredi "Ame-za pol prsta prekratek po posta-: riška Domovina" v prid sloven-vi. Nad 400 policijskih kandida- skim brezposelnim družinam, naj tov je prestalo skušnjo bolje kot j pridejo nocoj večer gotovo na 70 procentov.	skušnjo. Je jako važno.
sec ne.
Maša zadušnica
V nedeljo 18. septembra, se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša zadušnica ob 6. uri za pokojnim Dominikom Perko ob priliki pete obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NJWSPAJPKR Published dally accept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko Is Kanado na leto (Ml Za Olereland, po poitl, celo leto 17.00 Ba Ameriko In Kanado, pol leta U.M Za OleTeland. po polti, pol leta I3.B0 Za Cleveland po raznatelclh: celo leto »5.60; pol leta 11-00; Četrt leta I1.7B Za Bvropo celo leto »7.00, pol leta $3.00. Posamesna itevllka I cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne požlljatve naslovite: Amerlika Domovina, 8117 St. Olalr Ave., Cleveland, O. Tel. HBndcrson 0838
JA1H8 DIBMVXO and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Ird, 1871.
83
No. 218, Fri., Sept. 16th, 1932
Času primerne
Kot vse kaže se bo prihodnja vojska vršila v sirotišnicah, kajti ne bo dolgo, ko bomo vsi tam.
:|c
Menda pa vojske ne bo več nikdar na svetu, ker ne bo
ničesar ostalo za kar bi se borili.
i]i i'fi
Demokratski osel od veselja riga, ker je republikanska kokoš v državi Maine znesla demokratsko jajce.
J|[	!,'!	:!:
Italija je uničila svoji edini dve oklopnici. V tolažbo povedano, je Italiji še ostal Mussolini, ki zadostuje za obe.
=;< * *
Japonska je odločena, da pomaga Mandžurcem pri ohranitvi njih neodvisnosti, četudi jih pri tem vse skupaj pobije.
* •!=
Da, je že res, en moderni stroj opravlja delo za deset mož, toda ta stroj ne more rediti deset mož, ki so radi stroja zgubili delo..
!|c	&
Centralna kitajska vlada naznanja, da je bankrotna.
Tako so začeli celo Kitajci posnemati — Chicago.
:]! *
Nekdo nas je vprašal, kaj bi storili, če bi nam zdravnik povedal, da nam preostaja samo šest mesecev še življenja
Odgovorili smo mu, da bi šli in poiskali drugega zdravnika.
« *
Angleški pisatelj pravi, da se v Zedinjenih državah sploh nobena postava ne spolnuje. Ta mož naj pride za pol ure v Cleveland in pusti svoj avto na napačnem prostoru, pa bo drugače govoril.
s;:	*	>;:
-Pripoveduje se o dečku, ki opravlja svojo večerno molitev v spanju. Mi pa poznamo nekoga, ki v spanju govori "Ančka, Ančka!" dasi je njegovi ženi ime — Mary.
>|c	!jt
Neki prerok pravi, da bodoči rodovi ne bodo poznali brezposelnosti. Verjamemo, če bodo morali plačati vse dol gove za nami!
::«
Neki pisatelj nas spominja, da so zdravniki v starih časih pustili svoje bolnike krvaveti za vsako najmanjšo bolezen. Če bi pisatelj izpustil besede "v starih časih" ven, potem bi povedal resnico.
:;« »ji
Ogden Mills, vodja republikancev, pravi, da so demokrati brezupno med seboj razdeljeni v mišljenju. Kdor je bral izjavo Hooverja glede prohibicije in izjavo Curtisa, pač ne more trditi, da so republikanci edini.
:'t	$	4
Silna je moč policijskega načelnika v Zedinjenih državah. Načelnik Glass ford v Washingtonu je imenoval predsednika Hooverja indirektno lažnjivca, pa je še danes policijski načelnik.
Kadar si kdo nabavi kletko, če naš dobropoznani advokat,
dobi tudi kanarčka. Prav nič se ni zmotila F-erbežarjova Mina, ki je vsem ženam pripovedovala in rekla: "Saj meni ne gre nič mar, pa tudi nočem govoriti e tem. Vseeno pa mislim, da John Kočevar ni kupil Perčunovega posestva kar tako tja v en dan." Slišala sem pa tudi, da John zahaja tja gori na Vinyard k Za-larjevim in sicer prav po gosto No, saj meni ni nič na tem, vedela bi pa vseeno rada, ali imajo pri Zalarjevih kaj doraslih de klet?" žene niso mogle Mini po magati iz zadrege in ne njenega firbca utešiti. Pokazalo se pa j? te dni, da so pri Zalarjevih imeli tudi hčerko, kajti Theresa Zalai je postala Mrs. John Kočevar in s tem je bilo vse nadaljno uga-njevanje pri kraju.
John Kočevar je sin Jožefa in Frančiške Kočevar iz 78. ceste že več let je zaposlen pri Drapei Steel Barrel Co. kot "timekeeper." Njegova služba je stalna i v v sedajnih časih v primeri z drugimi službami še precej povolj-
Frank Opaškar, in njegova sestra Stanislava Opaškar. Takoj po poroki se je mladi par podal na kr»atko potovanje. Ta teden pa sta se novoporočenca nastanila v svojem lastnem domu na 80. cesti, želimo jima obilo sreče in zadovoljnosti v novem stanu. Franku Opaškar ju pa priporočamo : go and do likewise.
Med onimi dijaki, ki jih bo letos clevelandska škofija poslala v Evropo na razne univerze študirat bogoslovje, je tudi naš se-menišnik, Joseph Shuster. On in še eden drug dijak iz Massilon, O. sta poslana v Inomost, Austria, kjer bosta za nadaljnih šest let. študenta odhajata prihodnji teden in zato so si umi-slili nekateri naših mlajših, da priredijo Jožetu v nedeljo večer poslovilni večer. Na to zabavo vabijo vse od blizu in daleč, mlade in stare, moške in ženske. Vstopnica je samo 25c. Kar se pri tem naredi, bodo izročili vse Jožetu za na pot, kajti potne
stroške mora vsak dijak plačati na. Theresa Zalar pa je hčerka j sam, škofija plača samo za 'šolo. ugledne družine Anton Zalar iz j Ker pa niti Joe, niti njegovi star-Vinyard Ave. Rezika je bila ro- jši. niso bogati, bo vsaka taka po-jena v Calumet Mich., od koder i moč zelo dobro došla. Kdor se
je pred leti prišla s svojimi star (torej hoče malo pozabavati v ne-'moral podati se bolnišnico in se ši v Cleveland.	jdeljo večer in obenem storiti ne-l.podvreči operaciji, želimo mu
Pri poroki sta jima bila za pri- Ikaj koristnega, tukaj je prilika, j hitrega okrevanja. Angelica Ho-
Prilika obiskavati kako evro-pejsko univerzo v svrho doktorata je dana le redkim. Zato čestitamo Joe Shusterju in družini sploh, četudi bo včasih šla trda radi pomanjkanja sredstev, se ni za ustrašiti, želimo mu uspešnega dovršenja -predpisanih, študji in konečno častni po-vratek z doktoratom med svoje. Trdna volja pa zaupanje na božjo pomoč, bosta premagala vse zapreke. Šest let je precejšna doba, ako gledamo v bodočnost.
Hitro pa bo čas pretekel in takrat se Joe povrne, upamo, kot "Doktor" in novomašnik. Da Joe ne bo tratil časa tam, to vemo dobro. Da pa mora biti povsod zmernost, tudi pri učenju, k temu ga pa opominjamo. Kaj pomaga, če je človek še tako učen, če pri tem zapravi zdravja in učenosti rabiti ne more. Toraj na oboje trebe paziti. "Mens sa-na in corpore sano."
Zglasil se je tuka.j zadnjo nedeljo Joseph Košiček Iz Madison, O. Joe, "Billy" je drugi dan odpotoval v dominikarski zavod v Columbus, O., kjer se misli posvetiti duhovskemu in redovni-škemu stanu. Wish you goold luck, "Billy."
Naš cerkveni odbornik in zastopnik za West side Joseph ži-gante se je pokazal na tukajšnih ulicah pred nekaj dnevi, ko je prišel poveda.t, da imajo novega bordarja, kateremu so dali ime Rok, Peter. John in Ana Fabriš sta ga prinesla k spreobrnjenju.
Alice je ime nčki mali zastopnici St. Catherine okolice. Ta zastopnica se je udomačila pri Frank Oberstarju, kjer ji menda najbolj dopada. John in Mary Nose sta pa rekla, da mora postati kristjana, ako hoče zastopati kristjane na St. Catherine Ave. Prinesla sta jo toraj h krstu. Naše čestitke vsem, to se razume.
Dva naša podjetna fanta, Frank in Joseph Zupan iz Vinyard Ave. sta te dni otvorila svojo gasolin postajo na 55. St., med Scovill in Central Ave. Želimo jima obilo uspeha. Kadar se peljete po 55. cesti, ustavite se pri njih.
Father Slapšak je te dni močno zaposlen s popisovanjem družin. Sedaj obiskuje bolj oddaljene farane po raznih naselbinah. Mr. Resnik in Mike Romih pa mu delata druščino in ga vozita z avtomobilom, kjer so hiše raztresene. Prosimo vse farane, da gredo pri tem poslu Father Slapšaku kar največ mogoče na roke. Vsako društvo vsaj tu pa tam kliče imena svojih članov, da ve ali so navzoči ali ne. Tudi mi moramo vsakih par let obiskati vse farane, da vemo, koliko nas je in kakšni smo. Če pa bi pri tem katerega izgrešili, prosimo, da se tak sam zglasi in nam da svoj naslov. Zlasti tisti, kateri so prišli od drugod.
Saj smo mi vedno trdili, da je Newburgh kraj, katerega človek ne pozabi tako brž. Tega nas je še bolj prepričalo dejstvo, da je Jakob Jančarjeva družina zopet prišla nazaj. Pred nekaj leti so se Jančarjevi podali v Nottingham. Zlo neradi smo jih pustili iti stran. Ker pa,so na vsak način hoteli iti, smo konečno rekli, "go hed! Zapomnite si pa, da se boste kesali." No sedaj so pa prišli zopet nazaj in številni znanci, prijatelji in sorodniki jim kličejo: welcome home! Zopet drugi pa pojo: "Mi se mamo radi, radi, radi, radi." Pozdravljeni ! Newburg mogoče ni najboljši del mesta, ima pa vesele in prijazne ljudi. Med takimi je prijetno biti.
Zopet se sliši tisto čudno bobnenje in nabijanje obročov. Mislili smo, da bo depresija tudi. to depresirala, pa ni. Vsekako pa menim, da nekateri v tem času le ijz navade nabijajo obroče in zato, da jih spominja lepih preteklih časov. Nabijanje obročov v tem času je za slovensko uho najslajša godba.
Joseph Bubnič je bil vedno zdrav in krepak, kot hrast. Te dni ga je pa podrla bolezen, da je
čevar iz Reno Ave. je po večletni bolezni toliko okrevala, da je zopet doma iz bolnišnice. Bog daj, da bi popolnoma ozdravila.
Mrs. Louis Rozman je tudi zopet doma iz Lake Side bolnišnice, kjer je bila primorana ostati več tednov. Anton Zabukovec pa je še v St. Alexis in se zdravi na posledicah bolnega slepiča in na-
otroke ondotne okolice, kateri ne pohajajo v katoliško šolo. V soboto zjutraj pol 10 pa v Randall pri Waltarjevih in tukaj v šoli sv. Lovrenca za one otroke, ki bodo prihajali sem. Vsako nedeljo takoj po šolarski maši ob 9 bo za vse te otroke iz vseh okrajev nauk v šoli, kjer bodo častite sestre poučevale. Dva-
sledne operacije. Ker je druga- j krat na teden so vsi otroci, ki po-če čvrst fant, bo gotovo kmaluihajajo v public šole, dolžni biti
dal slovo postelji in bolnišnici.
S tem tednom smo pričeli zopet naše misij one po raznih naselbinah, to se pravi, začeli smo s poukom krščanskega nauka. Ta pouk bo po sledečem redu: V torek po šoli bo nauk v Brooklyn pri železniku in v Maple Heights pri Hribarjevih. V sredo po šoli bomo poučevali za Garfield okolico pri Zalarjevih, 8812, Vinyard Ave. V četrtkih v Narodnem Domu na Prince Ave. za vse
pri nauku. Tega naj se starši zavedajo. Vsi otroci od 7 pa do 15 leta so dolžni prihajati k temu pouku, naj so bili pri birmi in sv. obhajilu, ali pa ne. Starši, kateri ne skrbijo za to, da otroci prihajajo redno dvakrat na teden k nauku, ne morejo vredno prejemati sv. zakramente. Ta cerkvena zapoved je zato tako stroga, ker je potreba temeljitega pouka v verskih zadevah tako velika potrebna.
NAŠI ROJAKI V OKOLICI GENEVE MADISON, O.
Piše JOŠKO PENKO
IN
Obljuba dela dolg in zavedajoč se tega izreka, hočem nadaljevati svoje vtise, katere sem prinesel iz slovenskih farm v Cleveland, da jih podam javnosti v medsebojno spoznanje.
Kolikor sem mogel opaziti, lah-rečem, da je naše farmai'je mati narava precej dobro obdarila z sadjem in poljskimi pridelki, toda isto težko prodajo vsled oddaljenosti in nizkih cen. Nabito polna košara paradižnikov, breskev, jabolk ali hrušk jim prinese komaj 20 centov izkupička in če se odšteje, da jih sama košarica stane 5 centov zna-či, da dobe za sadje samo 15 centov. Fižol i(ajboljše kvalitete za konzerviranje, morajo prodajati košaro po kvodričku in včasih še nižje. Če se vzame, koliko prostora na njivi zavzame, predno se nabere košara tega so-čivja, si lahko predstavljamo, koliko ti. ljudje zaslužijo še posebno ,če omenimo, da morajo tozadevno seme kupiti po 10 centov funt, ker ga radi pozne zo-relosti ne morejo sami pridelati. Če bi svoje produkte hitro izpod rok spravili na trg in iste pro dali, bi že še bilo, čeprav z malim izkupičkom, toda mnogokrat niti zastonj tega ne morejo oddati. Potrebna bi bila kooperacija med mestom in farmarji, med našimi groceristi in naši mi poljedelci, ki agrarne produkte producirajo in jih žele prodati in obratno druge produkte, katere neobhodno rabijo za poljedelstvo in prehrano žele kupiti od trgovca v zameni od zneska produktivnega izkupička. Naš urednik, Mr. Louis Pire, ima tozadevno lepo usmerjen načrt, v kolikor se bo dal v danih razmerah uveljevati. Neoporečeno je dejstvo, da z lahkoto toda le ob dobri volji farmarjev, kateri bi morali biti združeni v skupno edinico. Sicer pri njih obstoja dobro organizirani klub Slovenskih farmarjev, toda pri klubu se pogreša še mnogo naših rojakov, kateri bi lahko v last-
doči njegov pristop v farmarski klub. Videl sem ga na lastne oči, kako se je pri Gramcu dobri-kal živini in perutnini. (Zakaj živini — ne vem — a razumem pa, zakaj se je prilizoval perutnini. Op. Jakata.) Na vse zgodaj, ko niti petelin ni še mislil na svoj kikiriki, je že bil v ko-košnici in jih krmil in podil na zveži zrak. Tudi živini je pomagal na svobodo iz hleva, čeprav je še krmežljavo gledala. Ven v naravo, na zrak, je geslo tega začetnega farmarskega kan didata. Oh, jaz ne bi bil rad njegov konj, ker bi moral prezgodaj vstajat kljub temu, da bi mi dal dovolj počitka podnevi. Zgodnja ura, zlata ura, je dobra le pridnemu človeku, nikakor pa ne človeku, ki pozno zvečer raz-trese svoje kosti po postelji.
Pričnem naj o naših rojakih, kjer sem zadnjič nehal. Ker je bila naša farmerska ekspedicija nastanjena pri Jos. Gramcu, naj omenim, da se je tudi od njega pričel pohod v polni opremi proti farmi rojaka Jos. Berkopec. Lična farma polna lepega sadja mi je zelo imponirala. Rojak je prikupljivega značaja in poln dobre volje do poštenega življenja. že mati ga je naučila, da je dobro delo usmiljenja žejne napajati in lačne nasititi. Temu svetemu nauku se ni rojak izneveril in skrbno izvaja tradicijo svoje matere. Lepo urejena farma ga kreditira v umnem in dobrem gospodarstvu.
Na hribčku južno-vzhodno od Gramca gospodari na prijazni in rodovitni farmi naš Frank Ku-mel. Nima kuharico ne nikogar, toda živi življenje vsega zavidanja vredno. Za hišo se razprostira krasna farma in ob obrob-ku pa lepo zaraščen gozd. Poleg dobrodušnega rojaka mu samsko življenje razveseljuje lepo rejen prani in rjavi kosmatinec. Ku-mel je rojak svojega kova, ki ni navajen tarnjanja in pritožb, ampak njegov obraz je vedno veder in vesel. Prirojena hu-
žo, če se nisi že prvič prestrašil!
Tudi na Virantovi farmi je prijazna domačija. Ni dolgo, ko so se preselili iz mesta, toda med tem časom so si neverjetno veliko prenovili in popravili. Prijazna hišica, v njej dober gospodar in skrbna gospodinja, sta pravi slovenski duši, polni vsestranskih dobrin. Lepa slovenska navada še vedno gospodari v hiši, da. sel prišlecu ponudi kozarec dobre kapljice in kos okusnega kruha. Počutita se zadovoljna na farmi, toda trdo delo na lepi farmi jima ne da veliko misliti na trpljenje, katero v har-miniji med seboj delita.
Jernej Strojin je farmar starega kova, mehke in dobre duše. Vljudnost in postrežljivost sta prirojeni lastnosti, katere pred nikomur ne skriva in jih vsakemu izkaže. Rojak je kremenite-ga. značaja, poln dobre in trdne volje, ter možak resne in preudarne besede. Svojo farmo ima v vzornem redu, znak pridnih rok in trdega dela.
Ko se človek ustavi pred prijazno domačijo John Pintarja, takoj spozna, da tam okrog gospodari dober in preudaren možak. Vsaka stvar ima svoj prostor in tudi hiša lep in vzoren red. Možak je resnega značaja in pridnih rok. S trdim delom in železno vztrajnostjo si je ustvaril lepo urejeno kmetijo, na katero s ponosom zre izpred hiše, ki se kristali v jutranji rosi. Težko obložene late se šibe pod obilnim sadom izvrstnega grozdja. Lepi upi in nade na jesensko spravljanje, mu obeta plačilo za žuljave roke. Kakor vsi drugi, tako je tudi ta rojak vesel, če mora komu najljubez-nivejše postreči.
(Konec prihodnjič.)
Če veijamete al' pa ne.
-0-
* Iz potovanja po Evropi se je vrnil župan mesta Chicage Anton Cermak.
Dnevna vprašanja
no in splošno korist pristopili, i moristika se mu kaj poda in člo-Moje mišljenje je vedno, da v | veka spravi v dobro voljo. Sam združenju je moč in kjer je moč, Ipravi, da nima na svetu nobene-mora pasti še tako debelo deblo, | ga sovražnika le samo Hrvat Eden je le eden, sto je četa in iFranjo se mu je za pol ure za-več je masa, s katero mora vsak j meril, ker ni dal, ne njemu, am-
računati. Zdi se mi, če bi bili gospodarsko stoprocentno organizirani, da bi marsikje in tudi pri občinski upravi bi lahko imeli važno besedo. Sposobnih je dovolj, da bi častno zastopali skupne gospodarske pravice pred vsako okrajno ali občinsko upravo. Organizacija bi morala biti strogo depolitizirana in sloneti na skupnih interesih zainteresi-rancev. Osebni presodki in osebne ambicije bi morale ostati pred pragom zborovanja. Ni vprašanja, kdo je pri klubu; ampak je vprašanje, koliko jim organizacija lahko koristi in koliko jih lahko zaščiti pred vsako even-tuelnostjo. če ne bi bilo drugega kot narodni značaj, je to
pak njegovemu, ohajčanu tisto priznanje, katero po kvaliteti zasluži. Spor je bil rešen stem, da je stopil naš urednik vmes in Franjo je priznal, da. je imel tisti večer slab okus v ustih, ker mu je dragi ohajčan že pri ušesih ven gledal. Kumel je bri-Ijantna slovenska korenina, ter po srcu mehka dobričina, katera prenese vse gorje z dobro voljo. Pred mesecem se je zapra-šila v njegov vinograd toza ter mu uničila skoro polovico grozdja, ki je lepo obetalo. V nesreči se smej a, ker verjame v to, da v joku ni tolažbe. Kadar ga pot prisili, da mora v Cleveland, izroči vso živalsko družino prijatelju Gramcu v oskrbo. Frank
veliko, da je vsakega moralna, je za devet fantov in naša iskre-dolžnost stopiti v klub. Tudi j na želja bi bila, da bi jih osem naš urednik se počasi pripravlja I odpadlo in samo eden ostal v za-in trudi postati farmar, kar sve-ikonskem jarmu. Frank koraj-
(200 letnica rojstva George Wa-shingtona)
1.	Kje je bil rojen George Washington ?
2.	Dan, mesec, leto rojstva?
3.	Ime očeta in matere?
4.	Koliko Časa je Washington hodil v šolo?
5.	Kaj je postal, ko je bil IG let star?
6.	Kdaj se je vpisal k vojakom?
7.	V katerih bojih se je odlikoval?
8.	Kdaj se je poročil in ime soproge?
9.	Kdaj je bil izvoljen vrhovnim poveljnikom ameriške armade?
10. Koliko mož je štela ta armada in zakaj se je borila?
Odgovori na vprašanja
4.
6.
1.	Washington je bil rojen v mestu Wakefield, Virginia.
2.	Dne 22. februarja, 1732.
3.	Očetu je bilo ime Augustine Washington, materi pa Mary Ball.
Washington je hodil v ljudsko šolo do svojega trinajstega leta.
Šestnajstim letom "je postal Washington že zemljemerec. Leta 1751 je vstopil v armado, in ker je imel nekaj izobrazbe je napredoval kot 21 letni mladenič že za podpolkovnika.
Washington se je boril pod generalom Braddockom proti Francozom in Angležem. Poročil se je leta 1759 z mlado vdovo Martho Dandrige Custis, ki mu je pripeljala v zakon dva otroka. Leta 1775.
Le par sto mož, skoro brez discipline in reda, toda Washington je znal s svojo ljubeznivostjo in pravim patriotizmom zbrati skoro slehernega Amerikanca okoli sebe. Borili so se proti angleškemu kralju za neodvisnost Amerike.
7.
8.
9. 10.
Tobak je sladka travca, se slajši je ko med . . .je rad zapel krojač Zalar j ev Matevž, ko je spretno sukal šivanko za obleke Meniševskih fantov. Pa da ta "sladka travca" ni res tako sladka, sem se prepričal, ko sem si napravil velik založaj z dveh tobačnih listov, ki mi jih je prinesel samski farmer Mike Romih iz Madisona. Hotel sem se postaviti, kot se je naš "bata-ljonhornist," ki mu ni pela trobenta, ako ni imel na vsaki strani po en čik. Torej sem iz vsakega lista napravil po en svitek in si ga zatlačil tje nekam za zobe, pa začel cimprat tole kolono v nadi, da mi bo ta žlahtna travca vlila v možgane razne ideje, ki se bodo lepo brale. Pa ni vzelo dolgo časa, da mi je stopila mehkoba v čreva in okrog glave mi je zasijal šajn, kot bi me v nebeškem kraljestvu izvolili za častnega državljana z vsemi pravicami in dolžnostmi. Toliko sem bil še pri moči, da sem vzel to nakazano stvar iz ust, nekaj rekel, kar je močno po žveplu dišalo, potem pa vse skupaj vrgel v sosedovo hišo, kjer je še danes za lep okrasek in odganja muhe od naše soseske.
Torej, Mike, prav nič ti nisem hvaležen za naklonjenost in obdrži tobak zase. Saj morda ni slab, a za moje razvajeno grlo ni, ki se je strašno razvadilo, kar sem zapustil v-stari domovini v oblicah krompir in kislo mleko. Da boš vedel!
A
Pri prijatelju je bil na obisku in vi trenotku, ko ni bilo moža v sobi, poljubil hišno gospodinjo. "Le čakajte!" mu zažu-ga ta, navidez jezna, "takoj grem in povem možu."
žena gre v drugo sobo in reče možu: "Ti, tvoj prijatelj mi je pravkar rekel, da bi si rad ogledal tvojo lovsko puško."
In ta se še danes čudi, zakaj je njegov prijatelj planil skozi vrata in da ga ni bilo nikdar več na izpregled, ko mu je' hotel pokazati svojo lepo lovsko puško.
A
Možak gre k nekemu slavnemu zdravniku, da ga temeljito preišče. Ko sedi v sprejemni sobi, stopita iz stranske sobe dva možaka, oba oblečena v dolge, bele halje. Eden ga vpraša kaj bi rad in možakar odvrne, da bi se dal rad preiskati. Oba možaka odideta nato v stransko sobo, bolnik pa za njima. Tam se bolnik brez nadaljnih ceremonij sleče in se vleže na preiskovalno mizo. Možaka ga nekaj časa pre-metujeta po mizi, potem mu pa eden reče, naj se zopet obleče. Ko je bil z oblačenjem gotov, ju vpraša: "No, kaj sta pronašla? Kaj mi je?"
"Tega vam pa ne moreva povedati, ker midva sva samo sobna slikarja, ki bova preslikala to stanovanje."	J<*
A
Kakor znano, imajo v višjih šolah za vsak predmet drugega profesorja. Tako poučuje profesor matematike v višji dekliški šoli, ko naenkrat opazi v svojo največjo jezo, da se je ena učenk lepo naslonila na klop in sladko zaspala. Profesor udari po katedru, da se učenka prestrašena zbudi, potem ji pa jezno zažuga: "Spite lahko pri komur hočete, ampak to vam pa povem, da pri meni ne boste!"
A
Možak je precej zapil v salunu iji ker ni imel denarja, je zastavil svojo uro. Drugo jutro, nekako ob treh pa zbudi gostilničarja močno trkanje na vežna vrata. Pogleda skozi okno in vidi nekega možakarja.
"Kaj pa je?" vpraša gostilničar.
"Ali nisem sinoči pri tebi zastavil svojo uro?"
"Aha, si jo."
"Potem bodi tako prijazen in poglej, koliko je ura."
V VEČNI TEMI SKRITO SREČNO SRCE
Ni lepšega, če človek poleti v naravo ob času, ko končuje poletje vroče dneve in prihaja zgodnja jesen obložena s polnim sadjem in poljskimi pridelki. Radostno se oko pase na latah, kjer je bogato naloženo grozdje lri se mimoidočemu v obraz smehlja. Zažarelo rdečkaste breskve ob lahnem pihljaju vetriča Prikupljivo vabijo — pridi in utrga j! Kako nam očesna pun-cica veselo skače iz veje na vejo, jz cvetoče grede na skakljajoči 111 žuboreči potoček, ter nam °slaja dneve mladostnih spominov. Da moremo uživati vso to lepoto in se nasladiti krasote katere narave in ž njo se v radosti veseliti, nam je dala pri rojstvu vid in zdravo oko. Vsa čudežno lepa priroda ne bi za flas pomenila ničesar, če bi se narava nad nami maščevala in nam vzela najdražji zaklad vida. Tudi če je človek reven, lačen, brez rok, preži ran in od vsesa sveta zasramovan, je srečen, ce ne v drugem vsaj v tem, da vidi pot za seboj in pred seboj, življenje brez vida je tavanje brez cilja po neskončni praznini.
v svoji nesreči se najdejo ljudje, ki so srečni v tej večni te-moti.
Pred dnevi, ko sva z našim urednikom Louis Pircem obiskovala naše rojake v okolici Geneva, sva v ličnemu mestecu v Madison, Ohio, na Union cesti št.
prestopila prag našega rojaka John Prijatelja. Lična hišica in okrog nje vzoren red daje došlecu razumeti, da v hiši prebiva dobro gospodinjstvo in vzorno gospodarstvo. Urednik potrka na vrata in kmalu se sliši glas naj vstopiva. Preko sprejemne sobe stopiva v kuhinjo, ter naj-deva na gugalniku sedečo in od srca smehljajočo lepo razvito dekle, staro okrog 18 let. Na vprašanje urednika, če nas pozna, je
hvaležna. "Moja mama in ata mi ga ne moreta kupiti, ker nas je velika družina in nikakega zaslužka," je skrbno pripomnilo dekle.
Z sočutnim srcem sva se poslovila. .od veseleg!a dekleta, ki nama je reklo sledeče: "Srečna se čutim, ker dobro slišim in vse vem, kaj se okrog mene godi in govori." čuti se v svoji nesreči srečno to bitje in kje je tako trdo srce, da ne bi imelo sočutja s tem nedolžnim in briljantno čistim srcem. Srečno je to dekletce, ki je za vedno uropano vida in srečno, da sliši mili glas svoje dobre mame, ata, ter ljubljenih bratcev in sestric. Srečno je to razvito bitje ob strani, ko drugi godrnjajo nad vročim soln-cem in jutranjo svetlobo, katera jih boža po licu in kliče k delu v naravo. Ko drugi zrejo na drevje, ko drugi čujejo glasove ptič budilk ob rani zori in ob božaj očemu vetriču, vidi to dekle temo — in temo večno, — in v vsej nesreči se čuti srečno, ker sliši. To priznanje mojpa dati vsakomur, kdor ima zdrav pogum do življenja v borbi za obstanek.
Tisto sadovje, katero mi vidimo, nad katerim se igra naš pogled in vsa cvetoča narava v svoji krasoti in vsi valoviti holmci in vsa košata drevesa in vsi ponižni potočki in brezskončno morje, je tej razumni deklici za vedno zaprto — ker ne vidi.
''Pozdravite Jakata in recite mu naj pride nas obiskati, pred-no grem zopet nazaj v šolo," to je bila skrena želja in naročilo, ko sva skozi vrata odhajala. Njena lepa slovenščina dovolj jasno govori, da ji mama veliko čita in da z zanimanjem vsemu našemu čtivu sledi. Mamica ji mora, kadar ji poleg zemlje, katero imajo okrog hiše za obdelati čas dopušča, bi-ati naš list.
tXXgXHXXEXXXXXXXXXXXXXXXU
PR. JAKLIČ:
PEKLENA SVOBODA
Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848
tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXE
nadaljeval :
"V trenutku, ko je dehnila za-želna in težko pričakovana svo-boda^ preko prostranega cesarstva, ko je vse, kar je plemenitega in poštenega v našem mestu, zakipelo od navdušenja in je duh bratstva objel vse mesto, tedaj ko je moral nagibati vsakega čut najgloblje hvaležnosti do milega cesarja, ki nam je obljubil svobodo, so pa razni divjaki delali
Ahtik bi bil sam rad videl, kaj je zapisano v razglasu in bi bil
rad videl razdejanje mitnic in! , . ... .. v. ,
drugo, kar je bilo narobe. Zato nef?okoj' p?bljah slPf: P°konca-g0	vali premoženje, razdirali javne
naprave in neredovali tako, kakor bi nikdar ne smeli. Človek bi se zjokal, ako bi bilo samo pri nas tako. Pa je bilo tudi dru-
dekletce odkimalo in radovedno, častno priznanje od dekleta, ka-
Vprašalo po imenu. Komaj urednik spregovori svoje ime, že je zradoščeno dekletce, še vedno sedeče na gugalniku, veselo vzkliknilo: "O, Mr. Pire, urednik Ameriške Domovine, kako sem vese-!a da Vas vidim." (Da, da, škoda, da ni res tako!) Prvo je bilo vprašanje, če je tudi Jaka prišel, ker bi ga zelo rada poznala, ker toliko veselih ure preužije °d njegove humoristične kolone. Da, to pristno slovensko dekle, tukaj rojeno v narodnem duhu Vzgojeno, bi rado videlo in spoznalo urednika, kateri ji v vsej nesreči da veselja in privabi na Ustnice nedolžni smeh. Radostjo je poklicalo iz dvorišča ma-^o naj pride k nama, ki sva prišla po opravku v hišo. Kako sva se z urednikom presenetila, ko nama je nje dobra mama povedala, da nje hčerka, katera nas je tako vljudno sprejela in globoko želela spoznati naša urednika, da je po naravi oropana najdražjega, da je preko njenih oči potegnjena večna tema in ni ji ^ogoče videti kdaj solnce vzhaja in luna tone. Komaj tedaj na-^a je bilo razumljivo, čemu je dekle v gugalniku sedelo in če-mu, nama. je velelo naj si sama z sedeži postreževa. Spogledala sva se in na najina srca je leglo globoko sočutje nesrečnega dekleta. Obmolknila sva in najina Pogleda, ki sta se v tem trenutku srečala z maternim očesom, na-^a je razodelo bol, katero čuti Materino srce do sVoje ljube ne srečne hčerke. Z smehljajem na ustih in radostjo v srcu nama je Pripovedovala, da hodi v višje sole v Columbusu in da se sedaj "aha j a na počitnicah. "Prve dni oktobra moje počitnice minejo 111 podala se bom nazaj v šolo, ^a isto dovršim v predmetu za strojepisje." To je bila kratka izpoved tega nesrečnega dekleta v ciljih bodočnosti. Prosila je Uredniki?* če bi ji mogel preskrbeti ali kje izprositi pisalni stroj, katerega želi imeti, da se o na njem vadila in se za bodočnost izurila. Prosila je naj Prosimo rojake, če ima kdo pihalni stroj in bi ji ga bil pripraven darovati, kako bi bila zanj
tero poleg svoje nesreče se srečno počuti, kadar se berejo kolone našega lista.
Marsikdo bi se imel od poguma te deklice mnogo naučiti, da bi prenašal svoje gorje nesreče potrpežljive j še nego ga prenašamo ob vseh darovih narave. Mi, ki nam je narava dala vse prilike življenja in dala vse, kar nam je mogla dati/ se počutimo včasih nesrečni in to dekle, ki je oropano najdražjega na svetu je pa v svoji nesreči srečno.
Poročevalec.
DOPISI
Na mostu pri Sv. Jakobu je Tone opazil Janeza, ki je že gledal po vodi in tja čez, kjer zapirajo obzorje Krim, Mokro in druge gore.
"Le glej! Tam je! Pa Koz-love stene tudi lahko vidiš, kako groze doli v Iško. škrilje so tam! In dekle je tam! Hahaha!"
"Strta!" je ušlo Janezu. V glasu je pa zvenela žalost in to-gota.
"Enkrat! Hahaha! Samo enkrat strta roža se še vedno popravi. Tudi razcvete se še, da jo je vredno pogledati in zatek-niti za klobuk."
Janez je samo globoko vzdih-nil.
Ahtik je ogledoval mesto, čudno se mu je zdelo, ko je gledal pobita okna in razbita vrata. "Pa da so to pustili!" "Kdo jih je pa vprašal? Fra-jost nič ne vprašuje, samo dela!"
Ahtik se je na lastne oči prepričal, da je obljubljena odprava desetine in tlake, zakaj bral je v razglasu.
Tedaj je tudi njega obšlo posebno razpoloženje, kakor bi čutil, da ponehujejo vezi, ki so ga
god tako in to nam je v tolažbo in pomirjenje.
Cesarjeva želja je, da ohranimo red in mir, njegova želja oži-votvorjenje narodnih straž po vsej širni državi. Vi, možje in mladeniči, ste prešinjeni od istega duha. Vi hočete mir in red! Vi ste se na prvi hip odzvali klicu in ste prostovoljno vstopili v vrste narodne straže. Namesto vojščakov, ki jih cesar potrebuje drugod, boste vi varuhi našega življenja in našega premoženja.
"Srce mi je ganjeno, ko vidim, da ste prešinjeni vsi od enega in istega duha,, da ste in da hočete ostati bratje. Vidim gospode 'od stanu,' trgovce, rokodelce, profesorje, študente, uradnike, pomočnike, iz vseh stanov vas vidim. Vidim osivele može, ki so se borili v armadah pokoj-jnega cesarja Franca in so si zaslužili odlikovanja, ki se jim še danes blešče na junaških prsih, a poleg njih stoje mladeniči, ki so bili še včeraj otroci. Vi vsi
držale začutil je potrebo pre- . . , .	.„ .
tegniti se na vse strani ,v roke	°eta ene?U
mu je prišlo nekaj, kar ga je sililo prijeti in udariti, in ko so šli mimo gruče, ki je vzklikala: živela svoboda! Konstitution! živio!" tedaj so se tudi Ahtiko-ve prsi razširile in iz njih je udarilo dolgo in široko: "živio!"
duha, vi ste tovariši, vi ste naša narodna straža.
"V naših srcih bije rodoljubno srce, zato bodi znamenje narodne straže svilena pentlja be-lo-rdeče barve, ki je barva našega cesarstva, in na klobukih bo zvezda v enakih barvah s črka-"Frajost!" je dostavil Kriva- ma N G (nacionalna garda)." noga. "Tako se govori! Sedaj Tedaj so Pristopile iz ozadja vidiš, kako je'!"	j plemenite gospe s pripravljeni -
Prišli so na trg pred magi-!kokardami in v kratkem času stratom. Po vsem trgu je valo-,so imeli gardisti našita zname-vilo žvljenje, ki je Ahtika kar nja na prsih in klobukih, prevzelo. Gruče so se valile ob : Možje in. mladeniči so se vzra-hišah, po sredi ceste, povsod go-;vnali. Ponos jih je prešinil, za-spodje in gospe, gospodične in j kaj opentljani so se čutili nekaj gospodiči, dijaki, rokodelci, žene I več od drugih, prevzel jih je čut v rutah, krščenice in hlapci; vse- j odgovornosti, ki jih je zresnil, mogoči ljudje, tudi v čestitlji-'dovzetni so bili za red in pokor-vih duhovniških isuknj^h. Pa i ščino.
vse to gola komedija, ki mu pa ni bila prijetna in je ni hotel naravnost grajati, da bi rre vzbudil suma.
Toda Tone Krivanoga je imel bistro oko, ko je šel z njim po stražnikih gor in dol, in njegov jezik je bil zbadljiv in strupen, zato so njegove besede vzbujale obilo smeha, ko je opozarjal na napake posameznih gardistov. Sicer ni dokazano, da bi bila krilatica "nerodna straža" prav njegova iznajdba, morda ga je bil kdo drugi prehitel, vendar se je bil ovekovečil z drugo, ki ni bila nič manj strupena.
Krilo narodne straže, ki je bilo Krivanogu najbliže, je bilo študentovsko: gimnazijci in dijaki z liceja. Na njihovih mladih obrazih ,je žarelo navdušenje in njihova srca je navdajal ponos; zakaj zavedali so se, da so varuhi mlade svobode. Pred nekaj urami so gostoleli po cestah in trgih svoj "živio!" — sedaj so pa stali resni v vrstah in čakali, da jim pripno znake narodne straže.
(Dalje prihodnjič.)
vse je bilo veselo in zadovoljno, nobene napetosti ni bilo med njimi, vsi so bili samo dobri znanci in prijatelji, ki se radujejo, ki hrume in se pozdravljajo.
Razlegalo se je glasno govor-
Okoli njih se je pa zgrinjala-nepregedna množica, radovednežev, ki so hoteli biti priče slovesnemu trenutku, zakaj tam so imeli svoje sorodnike, prijatelje, znance, ki so prostovoljno sto-
Papir bo ohranjen za vse večne čase
New York, 15. septembra. Newyorški zdravnik dr. Francis Broadman je iznašel proces, glasom katerega se navadni papir lahko tako ohrani, da je dober za vse čase. Dr. Broadman je najprvo prišel na to idejo, ker je imel sam mnogo važnih dokumentov, katere je skušal oteti pozabljivosti in uničenja.
Francozi kupujejo petrolej od Rusije
Moskva, 15. septembra. Skupina francoskih importerjev je danes podpisala pogodbo s sovjetsko eksportno družbo .za petrolej, da bo slednja prodala tekom prihodnjih pet let Francozom petroleja v skupni množini 10,000,-000 ton.
120 vojakov ubitih v francoski Algeriji
Oran, Algerija, 15. septembra. Včeraj se je ponesrečil francoski vlak, ki je vozil 500 častnikov in mož francoske tujezemske legije. Vlak je skočil s tira v neki soteski 250 čevljev globoko. 120 vojakov je bilo ubitih in 175 ranjenih.
MALI OGLASI
Girard, O.—Tukajšne razmere so po navadi; dela se samo v usnjarni, drugje pa malo ali pa nič. Zato pa tudi ne morem dosti pisati o delu, omeniti hočem le nekoliko o našem Slovenskem gospodinjskem klubu. Kakor vam je že znano, smo ga ustanovile pred par meseci, če katero veseli pristopiti, še lahko pristopi. Vabljene ste vse brez izjeme. Klub zelo lepo napreduje. Na 7. septembra zvečer smo imele članice card party; imele smo se prav dobro. Smeha je bilo na koše. Sklenile smo, da priredimo piknik na 24. septembra zvečer in sicer tam, kot po navadi : v "Slovenski Bistrici" pod Evan parkom. Vabljeni ste vsi, le pridite!
Preskrbele bomo, da bo vsega dovolj: za jesti, piti in vsak se bo tudi lahko naplesal po svoji volji in želji. Napravile bomo namreč plesišče nalašč za to priliko. In obljubljamo vam, da tako prijetno ni bilo še nikdar, kakor bo na 24. septembra. Nikar ne zamudite tega piknika in te zabave. V slučaju slabega vre mena se bo pa vse to vršilo v spodnjih prostorih Slovenskega narodnega doma.
Pozdrav vsem in na svidenje 24. septembra zvečer pod Evan parkom. Mary Bogataj. -o-
* Angleški parlament je sklican na zasedanje dne 18. oktobra.
SAMO V SOBOTO
vam nudimo najboljše domače suhe klobase po
16c ^nt To je v resnici izredno velika posebnost. In pomnite, da so to naše najboljše klobase.
Posebnost vsak dan ta teden so sveža jajca,
ducat.............17c
Pork shoulder, 6-8 ft. težki, mladi in pusti,
funt...............lOc
Pork roast, ft.......14c
Round steak,
mehki, ft.......... 15c
Govedina za juho,
od šoldra, ft......12/4c
Lepa bela teletina
za filanje, ft........12c
Teletina
za pečenje, ft. . .12c-15c Sveže riževe in krvave klobase, 5c velik komad ali 6 za........25c
Te dni imamo tudi veliko izbero najboljšega domačega suhega mesa, ki je zelo okusno in po najnižji ceni. Funt od 10c naprej.
Vsak petek imamo sveže ribe brez kosti. Se vljudno priporočamo za obila naročila.
MATT KRIŽMAN 6220 St. Clair Ave. > 1132 E. 71st St.
jenje, zadovoljno smejanje, dov-! pili v vrste vzdrževateljev miru tipi, vmes so pa udarjali od in reda.
vseh koncev in krajev vzkliki,! Noben resen trenutek še ni ki so pozdravljali mlado svobo- minil in nobena slovesnost se še do.	ni opravila, ob kateri ne bi bili
Tik pred mestno hišo so se pa j ljudje našli kaj smešnega, kar zbirali možje in mladeniči, ki so vzbuja dovtipe, rodi šale, ki učin-se bili vpisali k narodni straži, kujejo, a tudi namenoma se kaj Ukazano jim je bilo, da se zbero ; oslini in oblati, ob petih pred mestno hišo, kjer; četa narodne straže res ni bi-bodo dobili navodila in povelja la vzor telesne lepote, zakaj pri in orožje, že zdavnaj pred pe- [vpisovanju niso gledali na zlito uro je bil zadnji stražnik najnanjost telesa, merodajno je bi-mestu. Pod oboki mestne hiše lo pogumno srce. so se pa začeli zbirati mestni1 Tako so ljudje, -vajeni v voj-očetje, kateri se niso bili oglasi- jnih vrstah gledati lepo rasle lju-li k narodni straži, gospodje od di, kmalu opazili, da je ta in oni. vlade s tajnim svetovavcem na i preveč obilen na hrbtu ali trebu-čelu, zastopniki kapitlja, zastop-hu, da oni nima prsi, tam tretji niki sodni je in vojaštva, trgovski je bil na previsokih nogah. Zo-gremij, ki je bil zelo zavzet za : pet drugi bi moral imeti s seboj narodno stražo, in še drugi po-lše mosljo, tam onemu se zadnji vabljenci.	i konec skoraj po tleh vleče in ta-
Deželni poglavar grof Welser- ko so našli okoli stoječi vse pol-sheimb je prvi pozdravil zbrano, no napak, opozarjali nanje pri-narodno stražo in se ji zahvalil, j j atelje in znance, pa je bilo sme-ker so poslušali njegov poziv, ki j ha in kihanja, je izražal voljo cesarjevo: red Beseda narodna straža jim je se mora ohraniti.	j bila nenavadna, zakaj takrat se
"Slava milemu cesarju Ferdi-ije o narodu kaj malo govorilo, nandu!"	in zlobneži so besedo takoj, ko jo
Ko se je polegel odmev in je je dobri gospod Janez Gutman utihnila množiča v pričakovanju, izgovoril, zaobrnili in jo dali na je pa stopil izpod obokov na rob j prej: "nerodna straža." In ko vrhnje stopnice namestnik žu- i maj je govornik nehal, že je pri panov: Janez Gutman. Njego- skakal dovtip od skrajnega kon-
Sprejmeta se
dva možka ali dvo ženski na stanovanje. Vse priprave v kuhi-' nji za pečlarje. Samo $8.00 na mesec. Vprašajte na 1048 E. 68th St., zgorej.	(221)
Pohištvo naprodaj
želi se prodati pohištvo in preproge iz treh sob, pripravno za malo družino. 1188 E. 61st St. št. 4.	(219)
V najem
se da 5 velikih sob, toilet, klet posebej, veliko dvorišče. Cena je $16.00 na meseb. Nahaja se na 7002 Becker Ct., med St. Clair in Superior Ave. Tel. Liberty 6606, ali pa vprašajte pri lastniku na 9607 Parmalee Ave.
(218)
Aker zemlje
naprodaj in moderna plesna dvorana (Strumbljeva) na 1090 E. 222nd St. v Euclidu. Prodano bo na šerifovi prodaji, nova sodni j a na Ontario St., dne 23. septembra, ob 9. uri zjutraj. G. G. Penland, odvetnik, 1335 Scho-field Bldg., MAin 1695.
(Sept. 16. 17. 20. 21.)
Tri za $1.25 Najboljši slad za kuhinjske in druge potrebe
Solatno olje, samo v
soboto, galona____59c
Svinjska srca, ledice
in jetra, ft.______7c
Pork shoulder,
lepi in pusti, ft____lic
Teletina
za ajmoht, ft.____10c
Mleto meso,
mešano, ft.______10c
Suhe klobase, 3 ft. _ _50c Pljuča s srcem_____15c
Velika izbera groceri-je po najnižjih cenah. Za gotov denar dobite pri nas mnogo cenejše kot kje drugje.	t
Se priporočam vsem cenjenim odjemalcem.
LOUIS OSWALD 17205 Grovewood Ave.
čedna soba
se odda za dvoje deklet ali dva fanta. Gorkota in kopališče. 1420 E. 40th St.	(219)
A. MALNAR
Cement Works 1119 Addison Rd. ENdicott 4371
TREBUŠNE PASOVE IN ELASTIČNE NOGAVICE
imamo v polni zalogi. Pošiljamo tudi po poŠti.
MANDEL DRUG CO.
15702 Waterloo Rd. CLEVELAND,
FRANK LAVRIČ
15601 Holmes Ave. EDdy 6866
Stanovanje
se da v najem, štiri sobe in kopališče. Gorkota in gorka voda. 1135 Addison Road.	(220)
1
Michael Casserman
18700 Shawnee Ave. PI.UMBING & HEATING KEnmore 3877

va beseda je bila gladka, krepka in trenutku primerno ubrana.
Najprej je dal duška ogorčenju mestnih očetov in vsega poštenega prebivavstva nad dogodki prejšnje noči, potem pa je
ca nazaj in "nerodna straža" je bila takoj vsem na jeziku.
Tone Krivanoga se je bil uta-boril na stopnicah pri vodnjaku skoraj tik ob desnem krilu narodne straže. Njemu se je zdelo
Tistemu ali tisti, ki se ga tiče!
Podpisani prosimo dotično osebo, ki je pisala žaljivo pismo Mrs. Gustinčič na 4526 St. Clair Ave., in ki se je podpisala v pismu "N.V." naj pove, kdo in kaj je, kje stanuje, tako da se bomo lahko iz oči v oči pomenili, ne pa se skrivali v zatišju. Le na dan z moško besedo, če se ne bojite resnice. Ker če se skrivate, ne moremo vedeti kdo ste, mi smo pa vajeni z vsakim odkrito go voriti in se prijateljsko pomeniti, ker nimamo ničesar skrivati. Torej, prijatelj" ali prijateljica, kdor si že, kar na dan z imenom in naslovom.
L. Gustinčič, Cleveland, O. Frank Beretič, Madison, O.
(218)
Najboljše grozdje
imamo mi naprodaj, da dobite v resnici sladek mošt. Pa tudi cene so nizke. Pridite k S. R. Phillips, Avon Center Road. Tel. Avon 338.	(219)
POSEBNOSTI ZA SOBOTO
17. septembra 1932
Mason qt. jars____77c ducat
Mason pt. jars____67c ducat
Jar rubbers 4c zaboj (ducat)
Jar covers....... 23c ducat
Certo........ 27c steklenica
Galona Cider jesiha----18c
Tomato juha, kanta .....5c*j
Maslo (butter).....23c funt |
Cabbage.......... lc funt
čebula.............lc funt
6 zabojev žveplenk.....19c
10 kosov Fels Naptha
mila.................45c
10 funtov krompirja ----13c
Prijatel's fine kave 27c funt Najfinejši vsakovrstni
goveji steaki.....22c funt
Meso za juho......10c funt
Doma prekajene male
šunke ...............17c
Domače suhe klobase,
..............3 funte 5(k
Zmleto meso____2 funta 25c
Doma sušena rebra 10c funt
LOUIS PRIJATEL 6507 St. Clair Ave.
16610 Grovewood Ave.
LED IN PREMOG
TOČNA POSTREŽBA
JOSEPH KERN
SLOVENSKI RAZVAŽALEO LEDU iN PREMOGA
1194 E. 167th St.
Pokličite! KEnmore OSI
Hi« A. L> GARBAS
SLOVENSKI
zobozdravnik
6411 St. Clair Avenue v Slov. Nar. Domu soba št. 10 Tel. HEnderson 0919
V JUGOSLAVIJO
preko Havre
na hitrem ekspresnem parnlku
PARIS
20. sept., 8. okt., 11. nov.
opolnoči
LAFAYETTE
34. sept., 15. okt.
ILE DE FRANCE
1. oktobra. 20. oktobra
Nizke cene na vse kraje Jugoslavije
Za pojasnila in potne lista vprašajte uaie poooblaifene agenta
SkoeKJ^e
26 PUBLIC 'SQUARE, CLEVELAND, O.
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dati) 1259 Union Trust Bldg, E. Oth in Euclid Ave. Telefon Main 7260.
Podružnica na 15335 Waterloo Rd. Suite 2, v Slov. Del. Dotnu
Zvečer od 6:30 do 8:00.
Telefon: KEnmore 1244
JOSEPH ZORMAN
ODVETNIK
G411 St. Clair Avenue (v Slovenskem narodnem domu) Uradne ure: 10. do 4. Ob sredah: 10 .do 12.
*eicht
PBODU'
MAIT pROOu'
	
ARNOLD ZWEIG: Slučaj narednika Griše Za "Ameriško Domovino" prestavil M. U,	
JOHN ASSEG
15638 Holmes Ave.
VIKTOR BERNOT
16001 Holmes Ave.
JOHN BRUSS
544 E. 152d St.
FRANK BUČAR
830 Babbitt Rd.
CERGOL & OGRINC
412 E. 156th St.
IGNACIJ ČERNE
542 E. 185th St.
JOHN DOLENC
549 E. 140th St.
BLAŽ GODEC
16903 Grovewood Ave.
JOE JANZEVICH
542 E. 152d St.
MARY KUHEL
16321 Arcade Ave.
FRANK KRAMAR
15454 Calcutta Ave.
FRANK KASTELIC
19300 Shawnee Ave.
JOHN KAUSEK
19313 Keewanee Ave.
FRANK LAH
804 E. 222d St.
CHARLES LESJAK
15708 Saranac Rd.
JOSIP MODIC
315 E. 156th St.
FRANK MULLEC
16811 Waterloo Rd.
FRANK MARN
652 E. 136th St.
JOSEPH MLAKAR
14516 Sylvia Ave.
LOUIS OSWALD
17203 Grovewood Ave.
GEORGE OVANIN
16609 Waterloo Rd.
JOE PETRICH
26594 Lake Shore Blvd.
JOSEPH PETELIN
14201 Westropp Ave.
PINTAR BROS.
19807 Cherokee Ave.
MATH PETROVICH
595 E. 140th St.
LUDWIG RADDELL
15802 Waterloo Rd.
. t- i _\	_
JOE SACERICH
16005 Waterloo Rd.
ANTON TOMSIC
731 E. 185th St.
JOE TISOVEC
16224 Arcade Ave.
ANTON TEKANČIČ
.19302 Chickasaw Ave.
JOHN TOMAŽIČ
16821 Grovewood Ave.
LOUIS URBAS
17305 Grovewood Ave.
FRANK URBAS
830 E. 140th St.
MIKE UDOVICH
16016 Parkgrove Ave.
JOHN VIDENŠEK
486 E. 152d St.
FRANK VESEL
791 E. 185th St.
JOHN SPEHEK
16226 Arcade Ave.
JOHN SKOF .
1170 E. 174th St.
JERRY URBAS
704 E. 140th St.
Lychow vse častnike, katere je le mogel doseči, na proslavo, katera, se je pričela s kosilom in, ki se je imela končati ob velikem sodu piva. Po dolgih pregovarjanjih je vendar dobil od Bavarcev, ki so bili na severu, sod piva, temnega, sladkega — prave pijačice za ljudi, ki je bil one dni dragocenejša in redkejša nego pa vino, ki je v tako obilnih množicah prihajalo iz severo-francoskih kleti. Slavnost se je vršila četrti dan avgusta, a ne drugi, ob obletnici napovedi vojne Rusiji in Franciji, pač pa na obletnico angleške napovedi, kajti Lychow je zatrdil, da je šele z angleško napovedjo zgodovina v resnici pričela. Medtem ko si je odrezal kos svežega sira ter ga položil na črni, rženi kruh, je pojasnjeval, da nikakor ne podcenjuje vojaške moči in izvež-banosti Francozov in Rusov. "Francozi in Rusi sti stari, bojeviti plemeni, kakor smo mi — Prusi," je dejal poveljniku topništva, generalnemu majorju von Hessta, ki je sedel ob njegovi levici. "Bojevitim plemenom pa ne šteje vojna mnogo: eno dobe, drugo izgube, a nato prično tretjo. Nobenega" sovraštva ni v njih — mislim na izvirno sovraštvo, ki gre do konca. Pri Angležih pa je stvar povsem drugačna: njih bojeviti dnevi so že zdavnaj minili. Svoje bojevnike so poslali v kolonije ter jim dali na izbiro: ali božjo zemljo — ali pa zbogom za vedno, čim pa Angleže resno razdražiš, nu, potem planejo kakor stekli psi. Stvar je potem resna: mi smo, katere gledajo popasti: moramo pač sedaj vstrajati -— ali pa bomo pomandrani. Ako pa pričnete vojno v časih demokracije, ko vprašujejo Tomaža in Hermana in Sigismunda, dali jim je neprijetno, ako jih ubijejo, potem je pač potrebno, da nas pri-ženo do zadnjega grižljaja klobase, da bodo naši nemški mladci pokazali, iz česa so v resnici narejeni. Tedaj napijmo An-
gliji, ker nas je prisilila še sili, da se bojujemo do zadnjega. Drugega avgusta smo si lahko mislili,, da se bo ponovilo leto 1870., četrtega avgusta, pa smo zagotovo vedeli, kaj nas čaka ! Prosit, gospod tovariš !" Generalni major von Hessta je krepko potegnil iz svoje kupice.
V vrtu generalove vile so bili postavili vzdolž poti dolgo mizo. Baš v pravem kotu z dolgo, je bila postavljena manjša miza, za katero so sedeli razni subal-terni častniki, kolikor so jih le mogli spraviti skup, in katerim je načeloval nadporočnik Win-fried. Med njimi 'je bilo več svetlomodrih avstrijskih uniform — med temi podolgovata glava grofa Dubna-Trencsin, avstrijskega ordonančnega častnika, ki je bil prideljen diviziji. Za stolicami so stali sluge v svojih novih uniformah.
Bilo je sredi poletja. Nekonč-na množica glasov se je razkrojila v. posamezne pogovore: družba je baš sedaj jedla sir. čim' si je ekscelenca razpela suknjič, je vsem nekoliko odleglo. Vsak si je želel, da bi si že smel sleči suknjič. Premagali in pospravili so že juho iz vdovskih repov, bogato obložene krožnike velikih postrvi, popečenega krompirja, divjačine s sočivjem. Nato je prišel na vrsto algavski ir? edamski sir, nakar so nudili slu ge velike, svetle zabojčke s smod-kami in svalčicami. In že so pri šli na luč raznolični prižigalniki. Griša pa je kljub temu hitel ob mizi z žigicami, da jih uslužno ponudi komurkoli, ki bi jih potreboval. Vsakdo pa je komaj priča koval, da bo ekscelenca vstal, kajti zahotelo se jim je, da ležejo in iztegnejo svoje ude po travi parka —- da s tem tudi napravijo več prostora za pivo, ki je imelo še priti.
Griša je baš stal z žigicami za generalovim hrbtom, ki je z nje mu lastno pozornostjo opazoval debelo smodko. Oslinil jo je previdno, odrezal konico ter se na-
pol okrenil, da mu jo kdo prižge, Hvaležno mu jo je Griša prižgal. General pa se ni ozrl in vsledte-ni vedel, kdo mu je storil ' Okrenil se je zopet k svojemu tovarišu, ki je govoril o častniških plačah, čim je general v svojem prejšnjem pogovoru napil Angliji, je Hessta takoj uporabil priliko ter zatrdil, da ne bi smel noben častnik pozabti, da počasti primerno četrtega avgusta. Kajti šele od tega dne dalje so bili nemški častniki deležni poštene plače. Saj bi njih plača v mirnem času komaj zadostovala, da kupijo mački pošteno kosilo. Sedaj pa si je človek lahko celo nekaj prihranil. Hessta je imel dva sinova v armadi, tretji pa je ležal pod zemljo v Ypersu. "Seveda, seveda," je pritrdil ekscelenca. "Sedaj že lahko izhajamo. Kasneje pa, ako bodo vsi ti kričači po miru dobili svojo, bodo pač morali pričeti delati z nami, kakor delajo Kitajci s svojimi zdravniki."
Von Hessta je priznal, da no. ve, kako delajo Kitajci. "Nu," je pojasnjeval von Lychow. "Kakor so mi pripovedovali, plačujejo Kitajci svoje zdravnike redno in dobro, dokler so zdravi, čim pa oseba zboli, takoj preneha plačevati zdravniku vse dotlej, da zopet ozdravi. Na ta način skuša seveda zdravnik ozdraviti bolnika čimhitreje. To se jim najbrž v ponajveč slučajih posreči — čeravno sem prepričan, da tudi na Kitajskem ljudje umirajo. Kaj store z zdravnikom v tem slučaju, ne vem, vendar sem pa prepričan, da se znajo tudi kitajski zdravniki čimhitreje izmazati. Na vaše zdravje, gospod svetnik!" General je dvignil svoj kozarec, da napije generalnemu zdravniku, ki je sedel ob njegovi levici.
Ta pa je dvignil kupico ter krepko požrl. Zasmejal se je, ko je odvrnil: "Smrt nas nikakor ne impresira več — tedaj nas ne bo ta grožnja oplašila. Človeku javljajo na stotne smr-
strmela vanj. Mislila si je: "Noče stran od tu! Vsi so mu dobri ? Stalo ga bo življenje, ako ne bom skrbela jaz." Dejala pa je samo: "Tedaj je vse v redu."
"Babka, ti ne veš, kaj se je zgodilo vse. Povedal ti bom drugi pot, ali pa, morebiti tudi sedaj, če ne pride Tawje. Sedaj pa nam prodaj nekaj malin: ne veš kako se mi sline cede po njih!" In nalahno jo je sunil s komolcem pod rebra ter ji na-mežiknil. Kljub trudnosti in da so jo noge in glava neznansko bolele, si ni mogla, da se mu ne bi nasmejala. Sedaj ko ga je našla je tudi njej odleglo. Kakor volkulja si je priborila pot v kletko, kjer so zaprti nje mladiči. Zašepetala je: "Pust'i, da spim kakih pet minut!" Naslonila se je ob kostanj, medtem ko je še trudnih oči zapazila, da je vstopil na dvorišč^ še nek drug mož — in zaspala je. V nje telesu pa je nekaj živega brcalo in se premikalo. Nameravala je povedati Griši — kateri drugi krat. Najprej mora podreti komaj vidno oviro odtuje-nja, ki je vstala med njima, odkar se nista videla. Tedaj je prišel blizu Ta.wje ter pošepetal Griši: "Kako škoda! Sedaj bova morala čakati, da se zbudi. Zelo vroče je! Kdor pa ukrade spečemu, bo končal slabše nego sta Datan in Abiram." Ravno tako šepetaje ga je vprašal Griša, naj mu pove, kdo sta bila ta dva gospoda.
DRUGO POGLAVJE Štabna proslava Dne 4. avgusta je povabil von
ti vsak dan — " in obrisal si je svoje velike, bele brke.
četrti sivobradec ob mizi se je vsekakor zabaval. "Mislite tedaj, naj bi nam plačo ustavili vse do konca vojne? Mar izgledam tudi jaz, kakor izgledajo naši učenjaki v državnem zboru? Nu, ti petelinčki se nočejo kavsati. I, še se bodo morali napenjati, predno bodo iztrgali nam, kar imamo," tako je dejal brigadni general Muller, kateremu je vojna pripomogla, da se je lahko kretal zopet v družbi sebi enakih.
"Nu, gospoda, dobro zabavo," je dejal nenadoma von Lychow, zvrnil svoj kozarec ter vstal. Tudi drugi gostje so vstali, nekateri tako navdušeno, da so se sto-lice za njimi prebrnile. Družba se je razkropila v male gruče. Sluge so planili, da pospravijo mize. Vsaki izmed slug je nate stekel v kuhinjo, da se vrže nad ostanke banketa. Grabili so jedačo s prsti, brisali raz mesnino s prtiči močenje, hlastali ter nato zopet hiteli ven. Mize je bilo treba sedaj pogrniti za kavo in likerje, a kasneje pride na vrsto zopet pivo in vino, pa celo najbrž šampanjec.
"Nu tedaj, Rusky, sedaj lahko ješ, dokler ti ne poči trebuh," je dejal stari Wodrig bodreče Griši. Stari sluga je imel rad Grišo, pa mu je natlačil v žep celo pest svalčic. Drugi sluge so bili oblečeni v docela nove uni-
forme, katere jim je skladišče posodilo; izrecno samo za to sve čano priliko. Griša pa je prejel le neko staro uniformo, ki je imela nekaj manj krp, kakor pa njegova vsakdanja. Tam je stal. s svojimi svetlimi očmi, vshičen po čašah piva, ki ga je zvrnil po svojem grlu, nasičen močenj, mesnine in vseh drugih dobrot, katerih ni njegov jezik še nikdar okušal — skoro omamljen navzočnosti tolikih in tako učenih gospodov, katerih vratovi so kar vabili prste, da bi jih stisnil. Namah pa se je Griša zavedel, da je le ostanke te gospode, kakor to delajo tudi ostali sluge, Nemci. Mar ni bilo sramotno sprejemati mrvice, ki padajo z gosposke mize — vendar ta sramota ni njegova niti njegovih tovarišev-slug. Neobičajni pivski duhovi, ki so bili tako različnih od žganjskih, so namah otvorili nove čumnate njegove domišljije. Tamkaj so sedeli oni, čijih prednost je bila, da mu mečejo svoje ostanke, a samo on, edino on je čutil, da je sramotno metati človeku ostanke, kakor jih mečemo psu! Morebiti tudi vsi drugi čutijo rav-notako, njegovi tovariši, sluge— vendar pa tega ne pokažejo. Pač pograbili so priliko, da se vsaj enkrat rešijo monotonosti vsakdanje hrane, srebali so iz skled, lizali si prste ter si jih brisali v snežnobele prtičke, katere so potem metali v kot.
Nje udje pa so bili skoro otrpnjeni, zavest jo je zapuščala. Padla bi bila, da je ni držal — in tisti trenutek sel je zavedla vse svoje strasti do tega človeka. Rada bi se mu poklonila vsa kar tam v senci kostanja, na kupu oblanjča. Vendar pa jima je bil čas odmerjen. Imela mu je povedati važnih stvari, ki stoje nad vse.
' "Tu sem," mu je dejala. "Da, jaz sem. Stanujem pri Verese-jevu pri stolnici. Lahko me najdeš tamkaj, kadar hočeš. Prejela sem tvoje pismo spomladi in sem prišla, da popravim, kar sem zagrešila. Rešila te bom. Storila sem že drugih stvari. Poslala bom po Fedpuško in Ko-ljo, storila bom vse, kar bom le mogla."
Griša jo je izpustil, a ona je sedla na napol izgotovljeno tru-go. Griša je stopil korak nazaj ter dejal: "Ni potreba, Babka. Nočemo nobene zmešnjave več. Moja zadeva je v redu: general se je zavzel zame — pa morava čakati." In pristavil je še s Čudnim smehljajem: "Kakor človek greši, tako je kaznovan. Nisem mogel čakati v navariških gozdih, kjer mi je bilo boljše nego tu. Tako se moram pač sedaj naučiti čakati. Vendar pa se mi ne godi ravno tako slabo. Jesti imam, dela tudi, prostor, kjer lahko spim — a sedaj si prišla še ti! Tako imam še enega pri jatelja, ki mi bo pomagal, še enega poleg starega Juda, Tobi-je, ki je dober človek. Vsi so mi dobri tu, Babka, pravim ti."
Babka je sedela na trugi ter
PRIPOZNANA STANDARD KVALITETA
Spodaj označeni trgovci, člani Kluba slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu, imajo ta produkt v
od 16. septembra do vključno 24. septembra
prodaji po tako znižani ceni