42. številka. Ljubljana, v sredo 20. febrnvarja XVII. leto, 1884 Izhaja vsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za a v s t rij sk o-oge rake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vBe leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za posipanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za ćetrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ce se oznanilo jeden krat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvvle frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in u p ra vn i št v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, n Gledališka Btolba". Upravnifitvu naj Be blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Iz državnega zbora. Z Dunaja 19. februvarja. Schonerer jo utemeljeval svoj predlog, da se naj rodbine z Dunaja po policiji izgnanih delavcev od države podpirajo. Po svojej navadi pretirava in ker se spušča v kritiko izjemnih naredeb, mu predsednik besedo pretrga. Schonerer se na to jezen vsede in kliče, da no stavi nobenega predloga. Grof Taaffe je iz policijskih poročil dokazal, da ni bilo toliko delavcev iztirauih, kakor se pripoveduje. Njegov govor glasil se je blizu tako-le: Visoka zbornica 1 Ker se ni stavil nikak predlog, tedaj jaz tudi nomam nobenega povoda v tej zadevi kaj omeniti. Morda bode zbornici ljubo, da navedem Številke v kolikih slučajih in kako se je proti anarhistom postopalo. Od kar so se upe-Ijale izjemne naredbe se je 239 oseb iz okrožja, za katere veljajo izjemne naredbe odgnalo, oziroma Be jim naroČilo, da brez vladnega dovoljenja ne smejo zapustiti svojega sedanjega bivanja, ako so v tem okrožji doma. Od teh je 250 tu in 23 inozem-cev. Mej inozemci je 14 Ogrov, 6 Nemcev, 2 Švicarja in 1 Rus. Izmej 180 oseb, katere so izgnane iz Dunajskega policijskega okrožja je 61 oženjenih, 119 pa neoženjenih in udovcev. 13 osebam se je dovolilo ostati na Dunaji, ko so obljubile, da se ne bodo udeleževale nikakih socijalnih rovanj. Za preskrbovanje izgnancev je domovinska pravica merodajna, sicer pa še ni nobena rodovina kake občine v Dunajskem rajonu prosila podpore. Zbornica bode iz tega spoznala, da vlada jako prizanesljivo postopa, da je za rodovine odgnancev s postavnimi naredbami preskrbljeno, in da vlada tudi na to zadevo obrača vso svojo pozornost. Slučaji, ki jih je navedel predgovornik, so tako splošne nature, — imenoval ni nikakih imen, — da mi ni mogoče zaukazati kake preiskave, Sicer pa policija ni poslednja instanca, vsak se lahko pritoži pri na-mestništvu in ministerstvu notranjih zadev. Jaz bi bil še rad spregovoril nekaj o napovedanem predlogu, pa se še stavilni. Jaz mislim, da tu ni treba nikakih izrednih naredb. Jaz nečem preiskovati, kak utis bi to napravilo na mirne delavske rodovine, katere je zadela bolezen, ali kake druge nezgode, ko bi se te podpirale od države, ki so po lastnej krivdi zagazile v nesrečo (pritrjevanje na desnici). Pa delalci niti ne pričakujejo take podpore. Bral sem v na Dunaji zatrtem, sedaj v Pešti izhajajočem časopisu „ZuKuuft" članek, ki govori o državnej podpori. Tu se naravnost zavrača državna pomoč in obrača do somišljenikov v drugih deželah: „Vsak Daj stori svojo dolžnost, tedaj smo državnej beštiji prizadejali dvoju' udarec." Potem je Furnkranz vzprejel Schonererjev predlog, a bil je z veliko večino ovržen. Lienbacher utemeljuje svoj predlog, da bo hiše, ki prazne stoje, oproščene hišnega davka. Predlog podpiran od vse zbornice, se je izročil davčnemu odseku. Slovenski poslanci pri grofu Taaffe-ju. S tu je rs ko -s i o ven s ki poslanci so da nes g. grofu Taaffe-ju izročili znano spomenico „Slo-veuskega društva" v Mariboru, v katerej društvo prosi, naj bi se na Slovenskem Štajerskem nastavljali le taki uradniki, ki so slovenščine popolnem zmožni. G. minister je odgovoril, da je to zahtevanje popolnem opravičeno in da se pri nastavljanji novih uradnikov bode gledalo na znanje jezika. Slovenski juristi naj se oglašajo za adjute v Gradci in ako imajo potrebne zmožnosti, bodo gotovo adjute dobili. Zoper namestnijski oddelek za Slovenski Štajer pa se je g. minister izrekel, ker bi se s tem administrativni stroški pomnožili. Poslanci so potem razložili g. ministru razmere na Slovenskem Štajerskem, kjer se mnogi uradniki ravno nasproti tendencam in programu ministerstva obnašajo. Konečno g. minister še jedenkrat izreče, da je vladi resna in odločna volja, izpeljati narodno ravnopravnost. Pustolovni načrti. „Sloboda" priobčuje iz pisma, došlega iz Rusije, naslednjo več nego senzačno vest: „Nek rusk list prinesel je v zadnji čas načrt, katerega baje pripravlja Pruska, kako naj bi se grupirale posamične države srednje in južne Evrope. Ta naf rt slove : 1. Visla postala bi meja mej Prusko in Rusijo, t. j. Varšava in Krakovo in vse ozemlje na Visle levem bregu pripalo biPruskej; Kralje-vec (Konigsberg) s pruskim ozemljem na Visle desnem bregu pripal bi Rusiji. 2. Saksonska priklopila bi se kakor Hanoveran-ska Pruskej; saksonska dinastija pa bi dobila samostalno Češko z Moravsko, Šlezijo in Slovaško, oziroma severno Ogersko. 3. Erdeljsko pripadalo bi Rumuniji, za to pa bi Rutr.unska Bolgarskej oziroma Rusiji dala Do-brudžo nazaj. 4. Srbija, Črnagora, Bosna in Hrvatska s Slavonijo in Dalmacijo postala bi jedna drŽava pod črnogorsko dinastijo Njegušev. 5. Bavarska dobila bi Dunaj in katoliške dežele do Alp, to je: Gorenjo in Dolenjo Avstrijo, Solnogradsko in severno Tirolsko; južna Tirolska pridala bi Italiji. 6. Kranjska s Štajersko, Koroško in Istro bili bi za se, ali pa s Hrvatsko in Srbijo. 7. Galicijo z Bukovino in s Carigradom ter pokroviteljstvo nad Bolgarsko dobila bi Rusija. 8. Preostanek Ogerske ott&l bi za se; a mogoče bi bilo, da se južni del združi s Hrvatsko in Srbijo." Na prvi pogled bode vsakdo previdel, da je to proizvod dolzega časa in brezkončne naivnosti, rato smo temu načrtu tudi dali tak naslov. Priobčiti ga, se nam je pa zdelo samo zaradi tega potrebno, ker smo preverjeni, da se ga bodo razni listi polotili in ta uestvor ocenjevali in pretresovali na vse strani, akoravno je za vsako besedo v tej zadevi le škoda. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. februvarja. ,.1'okrok" poroča, da naučni minister hoče državnemu zboru predložiti nov načrt o urav-nanji bire. Desnica pa neki misli, ostati vsekako pri načrtu, katerega je izdelal podkomite dotičnega odseka. Najbolj se ustavlja finančni m'iiister uravnan ju LISTEK. Knez Serebrjani. (Euski »pisal grof A. K. TolBtoj, poslovenil I. P.) (Dalje.) V. Poglavje. S v i d a n j e. Jaha je po bregu reke Moskve, bilo je mogoče videti čez ograjo ves vrt Morozova. Gveteče lipe obsenčevale so lesketajoče se ribnike, ki bo davali obilno rib ob postnih dnevih za bojarjevo mizo. Dalje so stale zelene jablane, češnje in češplje. Po nepokošenej travi držale so ozke stezice. Dan bil je vroč. Po rudečih cvetovih divjih rož letali so zlati hrošči, po lipah šumele so hučele, po travi cvrčali so murni, izza grmov rude-£ega ribeza molele so široke glave solnčnice, radu-joč se poludanskega solnca. Bojar Morozov je že celo uro počival v svojej počivalnici. Helena sedela je s hišinami pod lipami na leBenej klopi prav tik ograje. Oblečena je bila v baržunasto letno oblačilo z rubinastimi gumbi. Široki rokavi iz muselina, nabrani v majhene gube, bili so zadrgueni nad komolci z dijamantnimi zapestnicami ali zarokavniki. Ravno taki uhani tolkli so jo po ramah, njeno glavo pokrival je kokošnik, zarobljen z biseri, a črevljički iz safjana bili so z zlatom obšiti. Helena se je delala veselo. Smejala se je in šalila z dekleti. — Bojarinja, — rekla je jedna iz mej njih, — primeri to-le zapestnico, ta se ti bode lepše podajala. — Kaj bi vedno primerjala, dekleta, — odgovorila je laskavo Helena, naj bo že jedenkrat konec temu oblačenju. — Deni ta kinč na vrat! Ko bodeš imela ta kinč, bodeš res prav kakor Mati Božja v oltarji. — Zadosti je, Pašenka, tako govoriti je greh! — No, če že nečeš več lišpati se, bojarinja — pa lovimo Blepe miši! Ali hočeš krmiti ribe, ali gugati bo na gugalnici? Ali ti zapojemo kako pesen? — Zapoj mi, Pašenka, zapoj mi ono pesen, ki ste jo nedavno pele, ko ste nabirale jagode 1 — A, milostljivn gospa, kaj je veselega v tej pesni, to jc žalostna, ne pa praznična pesen. — Kaj to dene, jaz bi jo rada čula, zapoj mi jo, Pašenka! — Milostljiva bojarinja, če je tvoja volja, za-pojem jo; samo ne jezi se name, če se ti bode užalostilo. Ve, drage tovari Sice, pa pojte za menoj! Deklice so se usele v krog in Pašenka začela je peti z otožnim glasom in druge za njo: Ah, kabi na cveti da ne morozi, I zjmoj bi cveti razcvetali; Ah, kabi na menja, da ne kručina,1) Ni očem bi j a ne tužila, Ne Bidela-b ja, podperšisja, Ne gljadela-b ja vo čisto polje . . . Ja po senjam*) Sla, po novim Sla, Podnjala8) fiubku') sobolinuju, Štob moja Subka ne prošumela, Stol i moji pugovki') ne prozvjaknili *) Ne u m litini bi svjekor-batjufka,7) Ne akazal bi svojemu Binu, Svojemu sinu, mojemu mužu. Pašenka pogledala je bojarinjo. Solze ao jej tekle iz očij. . — Oh, neumnica! — rekla je Pašenka, — kaj sem naredila. Ne pomislivši, ubogala sem bo- ') britkost; ») veži;8) privzdignila; *) kožuh; ») gumbe; ") cvenketula; r) oče-tast. 64 duhovenske bire, ker se brani dovolititi novih stroškov, dokler mu državni ?bor ne dovoli novih sredstev, pokriti jib. Dunajevski se pri tem zlasti zanaša na nov zakon o pristojbinah, ki vsekako pride še v tem zasedanji na vrsto. Ravno tako se ustavlja finančni minister, da bi se začela zidati transver-zalka. Češki klub je sklenil v tej zadevi poslati deputacijo k Dunajevskerou, da naj ustavi potrebno svoto za začetek zidanja te železnice v budget Českl listi so se poslednji čas večkrat pritoževali, da soduijski zdravu ki pri Pražltej kazen-skej »odniji neso dovolj zmožni češkega jezika. Nato je deželna nadsodnija v Pragi zaukazala, opirajoč se na naredbe s 1879. 1 , da se morajo sodnijski zdravniki pri svojih izjavah posluževati jezika zatožen-Čevega. Hrvatska trgovinska zbornica zavrgla je s 19 proti 3 glasom nasvet, da bi poslala svojega zastopnika v Peštansko deželno razstavo, ter sklenila naprositi vlado, da 1888. 1. v Zagrebu priredi deželno nizat ivo. VnaiiJ veku, Sužena3) sinotrit4) iz — pod nalogu5), Bojan; siuotrjat iz goroda6) Bojarinji — to smotrjat iz terema7) Bojare — to molvjat: oej — to takoj V Bojarln! — tO molvjat: čej — to gospodin V A sužena uiolvit: moj đorogoj*)! Nehala je |>eti Dunjaša in zasmejala seje. Helena je pa bila vedno otožneja. Premagovala se je, ') sprehaja se;3) kapa;3) namenjena nevesta; ') gleda; *) robu; •) mosta; TJ sobe ža ženski; B) dragi. dokler je mogla, potem je pa zakrila obraz z ro- j kama in zajokala. — Zdaj pa imaš tvojo pesen, rekla je Pašenka. — Kaj hočemo storiti. Če vidi Diužina Andrejevič njene objokane oči, razsrdil se bo: ali jo ne umete I razveseljevati! — Drage devojke, duše moje! — rekla je Helena, okleuivši se Pašenke okrog vratu — pustite me jokati, in plakajte z menoj 1 — Kaj ti je, bojarinja? Kaj se ti je na mah tako užalostilo? — Ne na mah, dekleta! Žalostna sem že vse jutro. Ko je zazvonilo k jutranji službi božji, videla sera iz svoje sobe, kako hite veseli ljudje v cerkev, kako dekleta in britko se mi je storilo ... in še zdaj mi poka Brce . . . iu naredil se je tak jasen in šolnčen dan, pa ti kinči, ki ste jih nadele name . . . Snemite z mene te zapestnice in kokošnik, ter spletite mi kito po vaše, po deviški. — Kaj praviš, bojarinja to je greh! Tebi splesti deviško kito! Bog obvaruj! Kaj če zve Družina Andrejevič! — Ne bode izvedel, deklice! Zopet bodem nadela kokošnik ! — Ne, bojarinja, to je grešno! Če je tudi tvoja volja, a me ne moremo vzeti tega na svojo vest! „Kaj,H mislila je Helena, „ali je mari pregrešno misliti na preteklost?" — Naj pa bo, — rekla je, — pa ne bodem odložila kokošnika, samo pojdi semkaj, moja Pašenka spletla ti bodem kito, kakeršne so meni spletali nekdaj. Pašenka je, zarudivši, od veselja pala na kolena pred bojariujo. Helena razpustila je njene lase, razdelila jih na več stremen, in začela je plesti široko rudečo kito v devetsto stremen. Mnogo je bilo zato treba izurjenosti. Treba je bilo plesti, kakor se da mehko, da bo kakor mreža zakrivalo ves tilnik, in padala doli hrbtu, polagoma zoževaje se. Helena se je pridno prijela tega dela. Predevajoft stremena, je umetno upletala vanje nitke biserov. Nazadnje bila je kita spletena, in bojarinja privezala je na konci svoje druge prstane. — Gotova je, Pašenka — rekla je, veseleč se svojega dela: ustani in ustopi se predme. — Le poglejte, dekleta, mari ni reB kita lepša, kakor kokošnik ? (Dalj« prih.) društvu brezplačno odstopil, okrasila sta brata Šu-bic-a res kaj lepo. Hvala jima za trud! Posebno kraBno ozaljšana bila je sobana za ples. Vsak je bil pri ustopu izoenadjen, ker kaj tacega pač ni pričakoval nihče. Sploh se je vršila vsa veselica tako v lepem redu in neskaljenem miru. da je bil vsak obiskovalec pri svojem odhodu jako vesel in zadovoljen, da Be je udeležit te krasne zabave, katere ljudstvo sploh prehvaliti ne more. Ostala pa nam bode tudi v prijetnem spominu, dokler nas odbor ne razveseli zopet z drugo jednako veselico Izpod skale. Letni občni zbor obrtnega društva kranjskega. Poročali smo Že na kratko o občnem zboru kranjskega obrtnega društva, ki je bil zadnjo nedeljo. Predsednik društva g. mestni odbornik, tiskar A. Klein pozdravil je društvcnike in omenil za obrtnike najvažnejše dogodbe prošlega leta, namreč cesarskega potijenja nove obrtne postave. Skrb obrtnikov je stdaj, vse storiti, da nova obrtna po-Btava ne ostane na papirji, temveč, da po brzem ustanovljenji zadrug kmalu stopi tudi dejansko v življenje. Obrtniki ne Bmejo v tej zadevi čakati samo na obrtne oblasti, nego samim je delovati na to, da se zadruge kolikor mogoče hitro ustanove. Jako malo premišljeno ravnajo nekateri obrtni pomočniki, ki se protivijo izvrševanju obrtne postave in ustanovljenju zadrug, kajti sad nove obrtne postave uživali bodo v najvecjej meri le oni sami. A tudi sedanji obrtniki imajo sveti nalog, de-lovati kolikor toliko za zboljšanje obrtnega položaja s tem. da delujejo za hitro izvršenje te postave, da jim ne bodo njih potomci v obrtnem stanu očitali, da njih pradeoje neso storili za zboljšanje žalostnih razmer obrtnega stanu ničesar. Pravi se sicer danes, da nova obrtna postava ne bode dona-Šala nikake koristi obrtnemu stanu, in sosebno zje-dinjena levica državnega zbora, katera hoče uničiti vse, kar stvarja denašuje ministerslvo v zvezi z večino državnega zbora, skrbela je za to, da se širi v obrtnih krogih proti novej postavi neka apatija, po brošuri, katero je spisal neki g. Goldberger in katera zametuje vse, kar je nova obrtna postava atvarila res koristnega za obrtni stan, kur pa seveda ne more mahoma zboljšati žalostnih razmer v obrtnem stenu, katere je zakrivilo napačno ravnanje ! dolgih let. Predsednik g. Klein konečno obrtnike j pozivlje, naj ne čakajo povsod jerofstva oblastnij I in naj sami krepko stopijo za svoje koristi na noge. | (Občno odobravanje.) Društveni tajnik g. Kune omenjal je v obširnem letnem poročilu delovanja društva, poleg tega pa tudi poudarjal, kaj se je v zadevi obrtnega gibhuja v obče storilo. Društvo storilo je, kolikor mu je bilo pri pomanjkanji množili delalnih snočij mogoče. Pota, katere je odbor storil v interesu malih obrtnikov /a odpravo dela na Gradu, posebno pa s tem namenom, da se javne dela stavbenih etrok oddajejo združenim maiim obrtnikom, ter da so se dela o priliki lanske svečanosti izvrševale le po domaČih rokah, kakor znano n,jso bile brez vspeha. Če društvo ne bi storilo druzega, kakor da je pomoglo malej obrtuiji nasproti kapitalističnim društvom do veljave ter da se je v tej zadevi pričetek k boljšemu storil, zadostovalo bi povsem. Če pa društveniki žele, da se v prihodnje več stori, da bode delovanje obrtnega društva živahneje, prosi jih odbor, da naj vsakdo stori, kar mu je moč, kajti živahnost prihaja ne iz društva samega, marveč od družabnikov. Delovanje obrtnega društva strinja se pa tudi z občnim napredkom v obrtnem gibanji, vsled katerega je bilo tudi osnovano. To pa v preteklem letu tudi ni bilo živahno iu bilanca občnega obrtniškega napredka utegne še slabeja biti, kakor je društvena; kajti obrtno gibanje, in to ne le v Ljubljani, marveč povsod, zaostalo je za predlanskim letom. Preje so bili povsod dogovori in agitacije za obrtno postavo, zborovanja obrtnikov; pošiljale so se nepretegoma prošnje na državni zbor, naj se nova obrtna postava vsprejme in kdor je bil priča tej živahnosti, pričakovati je mogel,.:-tla se bodo obrtniki z obema rokama prijeli od njih samih za-željene reforme. Ko je bila postava meseca marca po tolikem uasprolovanji liberalno-kapitalistične stranke in njih časnikov vzprejeta, čulo se je pogostoma, da zdaj treba počakati meseca septembra, ko stopi postava v veljavo, potem se bode stvar živahneje poprijel«. To je nekoliko vplivalo celo na delovanje obrt« nega društva. A kar nihče ni pričakoval, to Be je zgodilo. Obrtniki, ki ao prej, trditi smemo, da složno prosili za obrtno postavo, ki so pri zadnjem obrtnem shodu na Dunaji odobravali konečni načrt in glavne določbe glede dokaza zmožnosti in vpeljave zadrug, našli so najedenkrat „dlako v jajci", da namreč dokaz zmožnosti nema pomena in da njim zadruge utegnejo celo škodovati. Najinteresantnije pa je, da to postavo zanikava tisti del obrtnikov, ki se je za njo največ potegoval, in to ne le drugod, marveč tudi tukaj v Ljubljani. O postavi pravi govornik g. Kune, da ni imel nikoli istih prenapetih nad, kakor nekateri, ki so zboljšanje svojega, tedaj ne v obče obrtnega stanja, pričakovali vsaj v 14 dneh pa vzprejemu postave, ker je dobro vedel, da treba delovanja mnogih let, ako se hoče stanje toliko uničene obrti povzdigniti, a k ljubu vsemu je o koristi obrtne postave popolnem prepričan in trdi, da bi obrtni stan zvezan po zadružnej organizaciji, posebno v malih mestih zamogel postati ne le v so-cijalnem, marveč celo v političnem življenji najupliv-nejši faktor. (Konec prih.) Domače stvari. — (Umrl) je v 14. dan t. m. v Florenci g. Ivan Peterka, trgovec iz Ljubljane, 29 let Btor, ter bil danes popoludne položen v rodbinsko rakev pri sv. Krištofu. Pokojnik prepotoval je v trgovinskih opravkih skoro vso Evropo, j>osebno dolgo se je bavil v Rusiji, v Kavkazu, v Londonu in v Pariztl, Na svojih potovanjih pridobil si je popolno znanje romanskih jezikov, govoril pa je dobro in s posebnim veseljem ruski, kateri jezik se mu ie najbolj priljubil, kakor mu je Moskva, mej vsemi evropskimi mesti, najbolje srce zavzela. O svojih potovanjih vedel je pripovedovati mnogo zanimivega, a bil je tako skromeu, da kljnbu vsemu prigovarjanju ni hotel ničesar napisati. Žal. da. smo tuko nadarjenega moža in tako izvrstnega narodnjaka tako rano izgubili. Blag mu bodi spomin ! — (Izjava.) Vsem nadležnim ljudem, ki se po nepotrebnem v mene zadirajo, naznanjam jeden-krat za vselej, da jaz nesem pisal „Slov. Naroda" listkov: „Časnikarstvo in naši časniki". Prosim Vas, g urednik, da mi izrecno potrdite.*) V Trstu 18. dan svečana 1884 J Jesenko s. r. — (Poroka.) Danes poročil se je g. Oro-Blav Dolenec, narodni svečar in posestnik z gd^. Antonijo Tavčarjevo iz L'ubljane. — (Neprijetni nasledki kratkovidnosti.) Nekje, dotično mesto lahko vsakdo ugane, kdor ima nekoliko bistroumnosti, bode se v kratkem volil najvišji cerkvetii dostojanstvenik. Navaja se več imen in mnenja o kandidatih so različna, za tega delj je naravno, da se često govor napelje na te kandidature. Bilo je nedavno v nekem dobrodelnem zavodu zbrane mnogo gospode, vzlasti precejšnje število cerkvenih dostojanstvenikov, ki so piišli gledat, kako se dele nabrani darovi mej revno mladež. Bilo pa je tudi mnogo odličnih dam — pokroviteljic, mej slednjima stara baronica, katera m prisvaja tudi v cerkvenih stvareh rada besedo, ker je njena rodbinu ustanovila odlično cerkveno dostojanstvo. K tej dami prisede duhovni gospod, o katerem se domneva, da je tudi kandidat za najvišje mesto. Naša baronica ga zbog svoje kratkovidnosti ni poznala in misleč, da je nekdo drugi, začne z vso virtuvoznostjo razlagati svoje mnenje, da bi nikakor ne godil za najvišjega cerkvenega dostojanstvenika, ampak, da bi vsekako trebalo izbrati druzega sposobnejšega. Duhovni gospod, ki se odlikuje s finim taktom, je mirno in udauo poslušal krtiko in obiranje svoje osobe, naposled pa se uljudno priporoči pri barouici, ne da bi bil zmoto razjasnil. Ta- *) Na željo g. profesorja radi javno potrdimo, da on ui spisal Imenovanih podlistkov. Za sitne ljudi bodi še dostavljeno, da sedanje uredništvo „Slov. Naroda-1 doslej še nikdar ni dobilo nobenega dopisa od gori imenovanega g. profesorja. Pri tej priliki pozi vi jemo g. prof. Sdk-ljeja, naj svoja domnevanja in ugibanja v tej zadevi z dokazi podpre. V 13. štev. „Ediuosti" trdi namreč g. Šuklje n. pr. da podlistkar čepi v kotičku kavarne „Commercio", češ, zdaj sem ga vender dobro označil. V 14. številki pa trdi zopet gosp. dukljo, daje navajen svoje trditve podpirati z dokazi. Jako naravno je tedaj, da g. profesorja Sukljeja primemo za besedo in zahtevamo, da svoja domuevauja dokaže, ako pa tega ne more, da opušča vse napade na osobe, ki v to zadevo neso prav nič zapletene. To je menda običaj tudi v s tro ko vn j a š k i h krogih! Uredništvo „Slov. Naroda". koj za njim pa prisede drug cerkven dostojanstvenik k baronici rekoč: nDovolite, milostiva, da zdaj ja* zavzamem prostor prečastitega gospoda N. N.*1 — „Kako? g. N. N.? saj ni bil on pri meni, marveč g. A. A.!" — „Oprostite, milostiva, A A. sem jaz. Poprej je bil pri Vas g. N. N. Ste se morebiti spregledali." — „Moj Bog!" vsklikne baronica, „in jaz sem tako nepremišljeno o njem govorila! Kaj si bode mislil o meni?" — Modrokrvna gospa se dolgo ni mogla potolažiti nad nasledki svoje kratkovidnosti, jej je li že odleglo, ne znamo. Ta dogodba pa gre zdaj v raznih krogih od ust do ust. „Se non e vero, e ben trovato". — (Fijakarski ples) bode v steklenem salonu Ljubljanske Čitalnice v Četrtek dne 21. t m. Svirala bode vojaška godba domačega pešpolka. Začetek je ob 8. uri. — (Razpisano je mesto) okrajnega ra-nocelnika v Radovljici. Letna nagrada 600 gld. iz okr. blagajnice. Prošnje do dne 30. marca t. 1. na okrajno glavarstvo v Radovljici. Telegrami ,.Slovenskemu Narodu": London 20. februvarja. Spodnja zbornica zavrgla je grajalni votum Northcote-a s 311 proti 262 glasom. PeterDUrg 20. februvarja. Car bode imel v soboto veliko revue vse Peterburške garnizije. Budimpešta 20. februvarja. Spodnja zbornica je v tretjem branji zavrgla zakon za pomnožitev okrajnih sodnij. Razne vesti. * (Brzojavlj ena knjiga.) Iz Pariza se poroča: Kakor tukajšnji časopisi pišejo, so amerikanski knjigotržci dali naročilo, da se po kraljici Victoriji ravnokar izdana knjiga: „More Leaver from the Journal of a Life in the Higblauds. From 1862 to 1882. London 1884 " v Novi York brzojavno naznani. K temu delu treba neprestanih 24 ur. — V ostalem se pa kritiki o tej kraljičinoj knjigi izražajo, da je jako dolgočasna. Označujoče je, da se kar cele strani pečajo z brdktm iu krepkim, a lansko leto umrlim strežnikom John-om Brown-om, kateremu je tudi knjiga posvečena. * (Imenitni z vezdogledi.) Mnogo naj-imenitnišib zvezdogledov povzdignilo se je iz najnižjih krogov. Nedavno umrši Kliukerfues bil je težak na železnici in Gauss ga je tako rekoč iz-najdel, Viljem Herschel bil je navaden godec. Hau-sen urar, Madler učitelj pisanja na dekliškem zavodu, Kari Brubns ključarski pomagač, Nevvcomb, najslavnejši amerikanski zvezdogled, bil je tesar, predno je po daljnogledu posegel. Narodnogospodarske stvari. Kako znajo semena pačiti iu mešati. Kdor razna semena kupuje in presoja, mora iz ozirov pravičnosti do semenskih trgovcev mešanje in kazenje semen* z namenom od slučajnega onečišćenja ločli. O kazenji se more le tedaj govoriti, ako je onečišćenje navstilo po namenjenem prime-šavanji slabega semena a'i dragih stvarij, ali p* če se je s semenom na njegovo škodo kaj takega počelo, da je po takem ravnanji žvuoanji pogled semena lep-ii postal. To ravnauie se imenuje lepšanje semena ua videz. V dosego poslednjega namena se nekateri poslužujejo olja, s katerim se pšenici ua-poji, da tako bolj lep pogled dobi. Vzame se pa za tako lepšanje navadno s'aba, zaležina in nenagledna pšenica, ktera pa z oljem napojena pogled lepe čvrste pšenice zaiobi. Malo gramov olja je žalosti, da se jeden hektoliter semena po jiotu in ičnega premesauja polepša. Z oljem se napaja žito tudi, da zrno bolj polno in debelejše postane in tuko tudi večo težo dobi. Tudi gre tako pooljenega žita nekoliko več v posodo, v kateri se ima vagati, ker imajo v.rm boli gladko zvunajuo kožo in se tako tesneje drugo k drugemu prilezejo. Ako kdo vlažno seme s prahom iz lejnega oglja premešava, da mu po takem potu piesnjenje zabrani in mu zaduhel duh vzame, tako se to ne sme kot kaznijo smatrati, marveč se more tako ravnanje s semenom kmetovalcem v dosego prav požlabtnjeuega semena ae le živo priporočati. Mej namišljenimi priinesn.naui: ao zloglasni deteljni kameučeki uajbolj navadni in pa tudi najbolj škodljivi. Ti kamenčeki so namreč izbrani in pobarvani kremenčevi kamenčeki. Vender je pa tej goljufiji dan danes bodljivost semeuskib preskušav-uih obiastuij precej ostro ua noge stopil*«, tedaj je tako pokajenega semena le bolj redko kje najti. Bolj pogosto se nahaia primešan pesek v nežnejših travnih semenih. Grobejši kremenčev pesek se rad primešava semenu trave pabovke, ali pa tudi trave, ki Be jej pravi pasji rep Prav navadno pa je, da se staro seme pomešava s čvrstim novim zlasti pri detelji in travnih semenih. Spozna se pa večidel po barvi, bolj go- tovo na jiifiti kaliivosti, katere se je tedaj treba s poakušnjo prepričati. Nič manj pogosto se kazi seme, da se mu podobna semena primešavajo. Tako je kaj prav navadnega, da se Heme zolte detelje semenu ruileče ali lucernske detelje primešano najde. V časih po 30%. Ctna semena žolte detelje (Medicago lupulina) je ravno za polovico nižja iu prav lahko dobiti. Kavno to velja o semenu bele medene detelje (Meli-lotus alba), ki je kot krma brez vse vrednosti. Ce se v semenu lucernske detelje nahaja seme modre ali plave medene detelje, je tu znamenje, da je seme iz južne Amerike doma in tako seme ne kaže kupovati. Prav živa je sedaj kupčija z deteljnim semenom iz severne Amerike, ki pa sa naše kraje ni za porabo, ker prelahko pozebe Spoznati se da od domaČe detelje po tem, da je drobnejšega zrna. Go tovo se spoznati da domačija takega semena po tem, da se me) deteljnim semenom nahajajo semena rastliu Artbrolobium scarpicides, Amhrosia artemisiae fulia, Pavicum capillare, katere rastline se samo v Ameriki nahajajo in so po tem takem jedino amerikanske posebnosti. Semenu psparsete ali turški detelji se pogosto primešava seme travniškega glavinca, ali prav za prav u ha.-te strašnice (Pimpemelle). Seme lucernske detelje je pogosto pomešano z semenom rastline, ki se imenuje Medicago den-tata in maenlata, katera se dobiva v predilnicah iz tako imenovanega volnatega lapuha. Sem ter tje se tudi prodaja pod imenom čilijanska in amerikanska lucerna, ali ima to slabo stran, da ni trpežna. Najhujši in do^edaj še 8 prtv malim uspehom preganjan: sovrežnik je predeniea. Da se njeno uetne v deteljnem pomešano nahaja, to se da lahko dokazati z Notlej.■vini deteljnim rešetom ali sitom. Okoli 40°/0 vsega semena rudeče detelje imajo predenično •orne mej seboj Krivi tega so manj trgovci, kakor pa kmetovalci, ki deteljno seme prirejajo in vkljub najboljših semenskih čistilnic tega sovražnika ne morejo iz deteljnega semena odpraviti. še hujše ko z deteljnim semenom bo godi s travnim semenom poprek. Pogosto se kaže prav mala kaljivost, n. pr. pri taki travi, ki jo imenujejo senožetni lisičji rep (Alopecutus) ni višja ko 5—6°/0. To je močni uzrok, da se nakupavanje semena te sicer zelo koristne travne sortn rajše popolnem popusti Druga travna semena so navadno po drugih travnih semenih pokažena n. pr. trava zlatega ovsa je pomešana s semenom svilnate o-t-n ce, dišeča pahovka je pomešana s semenom trave Anthoxantum odoratum L. ali Anthoxantum odora-tum Puclii. Najboljše sredstvo se tukaj goljufije obvarovati je sploh to, da se posevanje tako dvomljivih travnih sort popolnem opušča. Še manj vredna pa ko semena posamičnih travnih sort, so zmesi travnih semen, kakeršna 8e dostikrat kmetovalcem v nakup priporočajo in od njih tudi v lastno veliko škodo pogosto kupujejo in sejejo. Iz vsega povedanega pa je razvidno, oa je kupčija s semeni še pogosto v rokah ni zanesljivih ljudij, katerim je vsako sredstvo dos*i dobro iz kmetovalca krajcar iztrgati. Posebno so tukaj zopet mali posestniki najbolj v nevarnosti te ali one prevare, zato ker svoje male potrebe od kupcev kupujejo, ki neso pod nadzorništvom Bemenskih poskmie-valnih oblastnij. Tudi pogodbe s kupcem neso popolnem) varne, ako se porabna vrednost semena, za katero kupec dober stoji, po poznejši preiskavi nezanesljivo določi. V tem oziru se mora še marsikaj v varnost kmetovhlčevo od oblastnije ukreniti „S1. Gosp." Meteorologično poročilo. a * ('as opazovanju Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. . a. 7. zjutraj 74588 mm. — 9-8" C Sl. SVZ. jas, OOOrara. *— 2. pop. 74430 mm. -4- 1-0J!etfrafično porodilo.« Papirna renta .... .... Srebrn« r»?nta .... Zlata renta...... . . 5°;0 uiarcna renta......... Akciji narodne banki Kreditne akt i ju . .... . . ?.•» il«in ..... rtrebro ..... !--*pol. ......... C. Ur. cekini . . . Nomsk«- uiHrk" . . 4u/0 državne sredi«« i/. 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1S64. 100 gld. 4l1/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6»/0......121 1» TI » —n.'. • • 90 n papirna renta ..... 5°/0 štajerske zemljišč. otLez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5n/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4l/,°/0 zlati zast. listi . Prior, oolig. Elizabetine zapad, železnice Pmr. oblig. Ferdinandove sov. železnice Kreditne srečke ...... 100 gld. Kudoltbve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Tranimway-društ. velj. 170 gld. a. v. 79 gld. 60 kr. 80 , 60 101 „ 30 95 . — n 846 , — * 308 . 40 21 , 70 9 123 172 101 87 104 117 120 106 105 173 20 113 231 63 71 35 50 80 55 95 25 60 50 25 30 40 Srednja temperatura — 4'5°, za 4'1° pod normalom. Mlada leta, napisal J. (tradačan, dobivajo ee pri J. BonaČU, knjigovezu na Poljanah štev. 10, po 20 kr., s pošto 22 kr., za deset iztisov ni treba plaćati poštnino. (116—1) Meiaftge Marmelade mešani salsen (rastlinski sok) II dobiva se jako fin in svež po jako nizkej ceni, kg. po 60 kr., na debelo pa še ceneje, pri (84—6) na Stolnem trgu št. I, na oglu Špitalskih ulic v Ljubljani. Posušene zdravilne zelišča, korenine in cvetje, kakor tudi (107—8) suhe borove mladike kupni rjo »e po \ luokej ceni v vsakej količini. Ponudbe naj se pošiljajo upravništvn tega lista pod A. It. N. 107. (ploščnato glisto) prežene dr. Blocti na, ID-u.ri.aol, Praterstrasse 42, tudi pismeno. (90—2) Na jiliK-ali bolnim, jetitfniui i. t. d. priporoča so brezplačno izvrsten lek. Na vprašanja odgovarja radovoljno (780—10) Teodor ittissncr v Llpskeni. Umetne (32—12) t zobe %m zobovja: ustavlja po najnovejšem a ni e r i k a h I k em načinu j brez vsakih bolečin ter opravlja plotu ko vanj a in *> vse zobne operacije ♦ l zobozdravnik A. Paichel, | + poleg Hradcckjjevcga mostu. I. nadstropje. + o 3 O e y š? b 3 s- y - 8t — os >T3 C/2 c5 o T3 O C O «9 < C B WB S S*S? cd o KI ■ "O «« 9 g S*! - h iS. o B f sl 1,1«. m| i F "a S. ? S" n" » ierSW»euste l'.olj.i od rteh podobnih i-.di-lknr, nimajo t« paitilje »ur nkoilfjim'tia v Met.i; tiajtt*}tr*>irje št; rah'jo coper bolesni v organih apodujega dola teleia, prehajalno mrallco, bolecni na koži, ▼ tnoi-jaiuli in i«niko boletni; ćlitUo kri in lehko odprarljajo b'ato. Ni ga adravUa, ki bi bilo boljie in pri tem popolnem reikodljiTO aoper gotovi Tir vnflh bolesnlj. Ker io poaladkorjane, uiirajo jih radi tudi otroci. T« jiil« 10 odlikova>ne ■ jako čutnim plamom itvornrga svetniku IHthtt. !■* Jedna ikntljieu * IS pitami vetja 15 kr. — Zavitek, ornem iknt^ic »ktšpaj, 1X0 j>it, velfa nanio 1 yta. a. v. ■mi (708—11) Quar*ionio T v"aka ikatliica, ki nimi firm* : ApoiKeke run* OVaiJCIlJG. /,,,■/,Leopold ia na eadnjij itrani naie varttvene mamke, Je ponarejeni, ter svarimo, naj ■« ne _ ^ ..... kupi'je. i? i f /Cffl 1 "flt m d— 1'aziti b« mora ttohro, tla kdo ne dobi nlnh,,j,i, nt upliv ^^\^^f"JLf-*^ " " n. ;/iih pil, te imajo na saritku ter navodila ■a rabo poleg mtojeei podpim. Glavna zaloga na Dunajlt Apotheke „zntu heiligen Leopold" des Ph. V« oni