Poštnina platana v gotovim LetO LV. V Liubliani, V torek, dne 15. novembra 1927 št. 259. Posamezna številka 2 Dir Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 35 Din nedei|ska Izdala celoletno v Jugoslaviji 90 Din, r.a Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov l stolp petlt-vrsla mali oglasi po 150 ln 2 D, večf I oglasi nad 45 mm viSIne po Din 2-50, vellltl po 3 in 4 Din. v urednltkcmdelu vrstica po 10 Din □ Pri večicm □ naroČilu popusi Izide ob 4 zjutrej razen pondeljka in dneva po prazniku Uretlnlilvo /e v Kopltarfevl ulici it. tilll Uolntplsl se ne vračajo, nelranlclrana pisma se ne spre/ema/o j. Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328 Uprava /e vKopllar/cvl ul.ii.O " Čekovni račun: C/ublJana itev. 10.050 in I0.34P xa Inserate. Sarajevo it. 7563, Zaureb it. 39.011, Vrana In Ounal it. 24.797 Kronski svet. Državni proračun. - Posojilo, - Gradbe. - Izenačenje davkov. Znižanje teks. De¥€t!etnka osvoboenja Poltfke (Dopis »Slovencu« iz poljskih krogov.) Devet let je temu, kar je — dne 11. novembra 1918 — poljsko ljudstvo s pomočjo legijonarjev in Poljske »Vojne Organizacije« razoru, vala na Poljskem nemške garnizije; tega dne jc prišel v Varšavo Josip Pilsudski, ki ga jc iz ječe v Magdeburgu izpustila zrevo-lucionirana nemška masa, in v njegove roke kot začasnemu načelniku države je oddal oblast regentski svet. V miru, sklenjenem v Versaillesu 28. junija 1919, je bila Poljska kot neodvisna država potrjena. Zgodovinski pravičnosti se je zadovoljilo. Dočim pa so drugi osvobojeni in ujedinjeni narodi mogli takoj začeti organizacijsko delo in obnavljati svojo državo, se je morala Poljska, ki se je nahajala tedaj med državami, v katerih so divjali revolucijski boji, šc dolgo boriti na vse strani, da si ohrani meje, ki bi bile izraz pravičnosti in ki je do njih ona imela pravico. Trdovratne borbe za Lvov, Vilno, Poznanj in za Šlezijo so se končale z dobrim uspehom. Dne 26. maja 1919 je bila sklicana ustavodajna skupščina, dne 17. murca 1921, se je sprejela Ustavo Republike in iz kadrov poljskih Legi; ter poljske »Vojne Organizacije« se je organizirala armada. Leta 1920. je Poljska pobila boljševiško armado, ki je preko Poljske hotela podjarmiti svet. ter tako tretjič Evropo in zapadno kulturo rešila uničenja, zapuščajoč na bojnih poljih tisoče svojih najboljih sinov. Mir, ki ga je Poljska v Rigi v marcu 1921 sklenila z boljševiško Rusijo, jc končal dobo borb za neodvisnost Poljske in ustvaril državo, ki '*na do 400 tisoč kvadratnih kilometrov teritorija in šteje sedaj 30 milj onov prebivalcev ter je z ozirom na teritorij in na število prebivalcev peta država v Evropi. Šele od tega časa se je ona mogla resno lotiti obnove svoje državnosti na zemlji, ki so jo ogromne šestletne borbe bile minirale. Od zgodovinskega dne 11. novembra 1918., je minilo devet let, ali samo šest let je prošlo od časa, ko se je mogla Poljska po končani vojni organizirati. Za izdelavo državnosti je treba dela celih pokolenj; zato je čas mlade poljske države mogoče imenovati samo trenotek. Ali tekom tega trenotka je poljska država napredovala skoro v vseh smereh. Vstala ie dobra armada, organizirala se je drž. uprava, ki se stalno popravlja in izpopolnjuje, poenostavila se je uprava in v znatni meri zakonodaja v vseh delih Poljske, ki predstavlja sedaj sklenjen poljski živelj V 1000 srednjih šol hodi okoli 300.000 učencev. Šest univerz (v Varšavi, Lvovu, Krakovu, Poznanju, Vilnu in Lublinu) in 16 akademij ter drugih višjih šol poseča na leto okoli 30.000 študentov in 10.000 študentk. Na Poljskem izdaja 1500 dnevnikov in časopisov, v tem številu okoli 200 v drugih jezikih. Poljske železnice tunkcijonirajo in zidajo se vedno nove proge. Največ uspehov pa kaže Poljska na gospodarskem polju. Uvedla se je nova poljska valuta in se stabilizirala po pariteti zlotega (zlatnika). Dve leti je budžet v ravnotežju. Z uspehom se dela za aktivnost trgovinske bilanse. Kljub carinski vojni z Nemčijo, ki traja poldrugo leto, kateri pa Poljska ni podlegla, si ona pridobiva nova tržišča, ter se z uspehom bori za svojo gospodarsko neodvisnost. Poljska ima velikansko prirodno bogastvo, kakor: premog, sol, nafto (petrolej), les in ogromno tekstilno in železno industrijo ter izvršuje velike investicije, ki imajo namen državo še bolj zindustrijalizirati. Gradeč svojo lastno luko v Gdinji, zelo hitro razvijajoč trgovinsko brodovje, si odpira Poljska vrata za eksport svojega blaga v svet. Poljska je dobila veliko inozemsko posojilo v višini 72 miljonov dolarjev ter si otvarja pot k nadaljnjemu inozemskemu kreditu. 2e sedaj so poedina poljska mesta, kakor Varšava, Vilno, Lodž, in poedine panoge industrije dobile ponudbe inozemskega posojila v svrhe investicij in razvoja. Isti napredek vidimo na področju notranje konsolidacije. Poljska je realno začela sodelovati s svojimi narodnimi manjšinami, pomagajoč jim, da sc morejo kulturno razviti. Poljska si osvaja tudi mesto, ki ji gre v zunanji politiki. Miro- * Preobložen vsled francosko-jugoslovanskih dogodkov »Slovenec« ni mogel posvečati toliko pozornosti bratski poliski državi. Zato Drinašamo članek danes. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) Nj. Vel. kralj Aleksander je danes predsedoval seji ministrskega sveta, ki se je vršila v predsedn šivu vlade. To je prvič po prevratu, da je Nj. Vel. kralj osebno prišel v predsedništvo vlade in tam predsedoval seji ministrskega sveta Razumljivo je, da je to v vseh krogih vzbudilo največjo senzacijo. Na seji se je pod kraljevim predsedstvom razpravljalo o važnih državnih poslih, med drugim o državnem proračunu, ki se bo 20. t. m. predložil narodni skupščini. V velikem finančno - gospodarskem programu vlade je sedaj na prvem mestu proračun, nato pa veliko državno posojilo, ki se bo sklenilo, da se prično velika javna dela. Zatem pride zakon o izenač"nju davkov Vlada bo tudi spremenila zakon o taksah, ker se bodo takse zmanjšale. Predvsem se bodo zmanjšale sod-nijske in upravne takse. O podrobnostih na današnji seji niso dajali ministri nobenih izjav. Pač pa se je opažalo, da so bili predsednik vlade, kakor tudi ostuli ministri zelo dobro razpoloženi. Nj. Vel. kralj je prišel v predsedništvo vlade okrog 6 Pred tem je v dvoru sprejel predsednika vlade g Vukičeviča. nato pa z njim skupaj prišel v predsedništvo vlade, kjer je ostal do četrt na 9 Nato je skupno s predsednikom vlade odšel peš na dvor. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) Pribičcvičeva »Reč« je popoldne po celem mestu vzbudila veliko smešno veselost. Prinesla je vest, da je sedanja vlada neposredno pred padcem. Kako, kaj, zakaj in kelaj se bo to zgodilo tega tudi »Reč« ne ve povedati. Za naslednika pa že ve, in sicer pravi, da ima sicar g. Peric velike šanse. najresnejši kandidat pa je g. Davidovič. Vidi se. da so vplivale Radičeve fantazije na samostojne demokrate razkrojevalno. Čudno, da ne kandidirata kar naravnost g Pribičevič ali g. Radič, saj imata večino odkar sta sklenila na ta način obračati svojo reakci-jonarno demokracijo. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) Današnjo sejo ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom smatrajo nekateri krogi kol najboljši dokaz za zaupanje, ki ga ima drugi ustavni faktor v sedanjo koalicijo in v zastopnike koa-liranih strank v vladi, r Belgrad, 14. nov. (Izv.) V notranjem ministrstvu izdeluje posebna komisija zakonski načrt o državljanstvu. Tudi ta potrebni zakon pride v kratkem pred ministrski svet, nato pa pred narodno skupščino. PRENOS POSLOV IZ DRŽAVNE NA OBLASTNO SAMOUPRAVO, r Belgrad, 14. novembra. (Izv.) Nj. V. kralj je dopoldne sprejel v avdienco finančnega ministra g. M a r k o v i č a. Po odhodu je časnikarjem izjavil, da še ne ve natančno posedati Številko proračuna. Pač pa je gotovo, da bo proračun znatno manjši in da -e bo narodni skupščini predložni 20. t. m. Kakor smo .-e informirali, bo vlada imela prihodnjo sejo v četrtek. Na tej seji se bo na podlagi rezultatov današnje seje sprejel proračun. Poleg toga mora ministrski svet tekom jutrišnjega dneva razdeliti ministrom načrt zakona o prenosu poslov na oblastne samouprave. S tem zakonom se bodo prenesli na oblasti posli državne uprave. Obenem se morajo prenesti odgovarjajoči finančni viri, Z ozirom na to bo državni proračun znatno drugačnejši od prejšnjih. Na podlagi tega zakona m na podlagi rezultatov današnje seje bo ministrski =vet razpravljal o proračunu. — Dop Idne je Nj. V kralj sprejel v avdienco predsednika vb de g. Vukičeviča. Avdienca je trajala nad eno UPO. PRAVILNIK K STANOVANJSKEMU ZAKONU. r Belgrad, 14. nov. (Izv j Minister za socialno p J iti ko g. Gosar je danes podpisal pravilnik k stanovanjskemu -akonu, ki bo te dni izšel v »Službenih novinalu. Prihod našega zunanjega ministru ur. Voje Marinkoviča in njegove gospe soproge na pariški kolodvor. KAKŠNA NAJ BO TA PR0TIZVEZA? v London, 14. novembra. (Izv.) »I)aily lelegraph" izjavlja v uvodnem članku, da je podpis franccs/ko-jugoslovanske poger-gamo, kamor je p, spel tudi iainik ministrskega predsednika Suardo in si ogleda! povzročeno škodo Radi zemeljskih plazov je ne-I kaj vasi popolnoma odrezanih od prometn h j zvez. Državni podtainik je razdelil pod] o e. Veliko škode trpi Sondrio, ker je rel.a A a. io preplavila del mesta Tri kilometre na . cč je izpodjedla levi breg, iako da se ;e ce^ia o bregu udrla Tamošnja elektrarna ie v nemarnosti. Na poslopju so se pokazale razpel e /. Brescie prihajajo poročila, da so re!-1 v.o Oglio in Chiese prestopile bregove V soboto jc pričelo snežiti, nato pa je deževalo e Firenze, 14. nov. (Izv.) Včeraj ■<• empe-ratura zelo padla Po gorah je pričelo «ni ili V nižavah diviajo silne nevihte s točo \ C re moni je snežilo ves večer. V Piacenzi jc pi.l.o sneg. e Trst, 14 nov. (Izv.) Temperatura ji -'.n" padla na 5 stopinj, nakar je pričelo cne • V okolici Trsta je nekaj časa snežilo ;n zopes pričelo deževati. Končno je pritisnila bui a Marx in Stresem nn sia na Duna u. v Dunaj, 14. nov. (Izv.) Danes dopoMnc sta dospela na Dunaj nemška državnika b Marx in dr. Strescmann. Na kolodvoru so iT oričakovali dr. Seipel, nemški poslanik in za stopniki raznih oblasti Ob enajstih dopoldne sta gosta obiskala avstrijskega državnega kan-celarja Ji Seipla. Pri tem so v daljšem razgovoru izmenjavali svoje misli Opoldne ju je sprejel zvezni predsednik dr. Hainisch. NAS MINISTER V RAZGOVORU S FRANCOSKIM IN ANGLEŠKEM TT«wnw. SRn^KI PREDVOJNI DOLGOVI PRIDEJO PRED HA V*KO RAZSODIŠČE? POGODBA ,112 V ITALIJI RES IZZVALA NERV0ZN0ST, KI BO PA LE ZAČASNA, ČE ITALIJA HOČE! v Pariz, 14. novembra. (Iz.v.) Dr. Marinkovič je dovolil dopisniku »Quotidiena« intervju o franoosko-jugoslovainski pogodbi, ki ie bil akt potrebne lojalnosti. Francija ima dolžnost, da varuje svoj politični položaj na evropskem kontinentu in jasno poudarja, da njena politika stremi "saimo po ohranitvi obstoječih razmer. Ker pa Jugoslavija zasleduje enako politiko, je skupnost interesov med Parizom i in Belgradom potreba, ne pa politična kombinacija. Zase bi li dve državi ue potrebovali nobene posel ne pogod be, ker bi tudi brez nje vedeli, kakšna je njuna politika, ker j Lina je diktirana skupno po realnosti. Skupno delo brez pogodbe pa oj pr nekaterih državah zbudilo domnevo, da obstoji skrivna pogodba. Poleg tega pa je že ves svet vedel, da je že dolgo časa pripravljen načrt pogodbe za podpis. Če bi se ta načrt ne podpisal, bi se te- videlo kot slabost in plahost. Ta vtis odstraniti je bilo povsem potrebno, kakor je tudi bilo potrebno javnost, povedati, kako daleč smo pri vsej miroljubnosti pripravljeni stopati po poti koncesij za ohranitev miru. Skrajne meje teli koncesij s« iste kakor pred podpisom. S pogodbo ali brez pogodbe je dosti prostor« zadovoljiti; ves svet. Dr. Marinkovič je potem priznal, da je sklenitev pogodbe izzvala če jo Italija ros mislila, da bosta Kariz in Bol-če jo tlalija res mislila, da bosta Pariz in Belgrad pozabila na to že dolgo časa pripravljeno pogodbo in da je no bosta uveljavila. Zgodilo ljubna smer poljske zunanje politike je z ozirom na teritorij in število prebivalstva in na geografsko lego Poljske važen činitelj miru vse Evrope. Za ta »trenotek«, ki ga predstavlja devet let državotvornega dela, so rezultati taki, da vpričo njih strme tujci, ki nepristransko gledajo delavnost, energijo in vsestransko poljsko inicijaiivo. Pred Poljsko je jasna in solnčna prihod-njost. se je pa narobe. Obe državi sta javno preklamirali staro tradicijo prijateljstva in skupnega sodelovanja. Glede razmerja n>ed Jugoslavijo iiu Bolgarsko je izjavil dr Marinkovič, da je postopanje bolgarske vlade same lojalno kakor tudi pametno, vendar pa so tam neodgovorni elementa, ki bi rad do-devno izolacijo Jugoslavije izrabili za velik udarec Tudi iluzija teh kro.gov je s podpisom pogodbe razpršena. kar služi samo miru. — Kakor do-/.nava »Quotid:en«. za najt ližjo prihodnost ul nameravan sestanek dr. Marinkoviča in MuseoJinija v Ritimi. Pričakovati pa je. da se bodo sedaj po ureditvi odnošajev med Jugoslavijo in Francijo kmalu zopet začela pogajanja med Rimom in Bolgradoin. Lahko se računa s tem, da bn Rj,m že v bližnji prihodnjo, sti poskusil priti z Belgradom v ožje stike. »Quotidi;en« d o znava še, da ie dr. Marinkovič razpravljal z ministrskim predsednikom Pojn-carejem o ureditvi srbskih predvojnih dolgov. Načelno sporno vprašanje, ali naj se ti dolgovi plačajo v zlatu ali v pa,p rju. se bo menda prodložlio haaškemu razsodišču. Ko bo o tem prišla odločitev, se bodo začela direktna pogajanja med jugoslovansko vlado in med upniki v Parizu Dr. Marinkovič je izjavil zastopniku »T e m p s a«, da leži jugoslovansko-francoska pogodba v naravi političnih stvari da ue prinaša ničesar novega. Tesna soglasnost s Francijo, ki je s tem sankcionirana, je za politični položaj Jugoslavije potrebna in pakt je posled-ca tega. Trditev, da je Mala ati-tanta delo Francije, je napačna. Zveza med srednjo- in vzhodnoevropskimi državami je vse prej kakor umeten stvor. Dr. Marinkovič je izrazil tudj upanje, da bodo odnošaji z Italijo dobri. Mnogi se prizadevajo, da bi se ne-sporazumii pomnožili. Za Jugoslavijo kakor tudi za Italijo je koristen le sporazum nri dnevni luči. Ravno tako se Jugoslavija trudi \ sporazumu s svojimi zavezniki, da vzdržuje najboljše zvezo z Madjarsko u? Bolgarsko. Hrvati o dr. Gosariu. Ugledno glasilo Hrv. trg. društva »Merkur« v Zagrebu Merkurov Vije^nik« (preje »Hrv. trgovački liste) prinaša v zvezku z dne 1. t. m. članek o ministru za socialno politiko dr. Gosar ju ter njegovo sliko. Članek izreka o dr. Gosarju in njegovem delu sodbo, ki mora razveseliti vsakega Slovenca. Po kratkem uvodu, v katerem ugotavlja, da se je doslej socialno ministrstvo najbolj zanemarjalo, nadaljuje: »Gosp. dr. Andrej Gosar je prvi »pravi« minister za »socijalno« politiko. On je prvi, ki je prevzel ta resor ue v smislu politikov, marveč z vidika socijalnih potreb nase države in iz razumevanja in čustvovanja človeka, ki ima za to mesto ne le potrebne »teoretične nauke«, marveč tudi nauk in izkušnjo takega socijalnega življenja, ki je predpogoj za uspešno delo na tem polju. Ker je gosp. dr. Andrej Gosar po dovršenih srednješolskih naukih v Ljubljani in vseučiliških naukih na Dunaju stekel tamkaj tudi doktorat in nato stopil v specifično socijalno državno službo in kasneje v j*sebno socijalno institucijo Zadružno zvezo v Ljubljani, je jasno, da tak minister za socijalno politiko vprašanja tega resora ne more rešiti drugače nego v socijalnem smislu. To pa tembolj, ker je že leta 1918. kot prvi poverjenik vodil poverjeništvo socijalnega skrbstva pri pokrajinski vladi v Ljubljani in ker je že enkrat upravljal svoje sedanje ministrstvo kot minister za socijalno politiko (od februarja do maja t. 1.). Na vseh teh mestih se je pokazal g. dr. Gosar kot kompromisno izenačenje socijalnih vprašanj interesentov, prizadetih v posameznih socijalnih vprašanjih. Toda to kompromisno pojmovanje ni samo slučajen sklep, ki ga narekujejo časovne razmere. To svojstvo gospoda ministra za socijalno politiko je marveč prečiščeno prepričanje, rezultat izkušenj, do katerega so danes prišli že trdi najradikal-nejši voditelji angleških, pa tudi ameriških delavskih frakcij. Zato je opravičeno pričakovanje, da bo tudi nadalnje delo g. dr- Andreja Gosarja redilo istotake zdrave in lftpe sadove, kakor jih je že doslej podal v svojih socijalnih brošurah in »Socijalni Misli«. Člani »Merkurja« se seveda posebno veselimo, da je to ministrstvo končno ipak prišlo v poklicane roke. Mnogo smemo upati od tega srečnega dejstva, ker smo gotovi, da g. dr. Gosar tudi kot minister socijalne politike ne bo pozabil, da je zrastel iz vrst zasebnega uradništva. Prepričani smo, da se bo na tem svojem mestu brigal za socijalne potrebe našega stanu, katere je kot dolgoletni uradnik Zadružne zveze in kot voditelj Jugosl. strokovne zveze dod '>ra spoznal. To je tudi že dokazal: V Ljubljani je že izvedeno osemurno delo in popoln nedeljski počitek. Ni dvoma, da bo g. minister razširil to blagodat za nameščence tudi na ostale kraje naše države. Z odločno voljo se je lotil rešitve stanovanjskega vprašanja, in to zopet v smeri kompromisnega izenačenja interesov hišnih posestnikov in stanovanjskih najemnikov. Sedaj je na vrsti vprašanje delavskega zavarovanja. Gosp. minister dr. Gosar je v strokovnih izjavah že nekaj kratov dokazal, da je tudi on pristaš krogov, ki ne smatrajo, da bi bilo to vprašanje srečno rešeno za naše socijalne razmere. Tudi on misli, kakor mnogi drugi, da je treba na tem polju dalekosežne reorganizacije, tako da se ta zakon uporabi primerno življenjskim razmeram našega delavstva in našega gopo-darstva. Niti trenutek ne dvomimo in pričakujemo z vso gotovostjo, da bo gospod minister to vprašanje z moško odločnostjo srečno rešil. Naše društvo, naša bolniška blagajna ne pričakujeta tega samo po pravici, marveč kakor ozebel soli.ca!« Razkrajanje v Radičevem klubu. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) Vsled zahteve radičevcev, najnovejših zaveznikov samostojnih demokratov, se ni vršila nobena seja no-bensga odbora. Tako je delala opozicija med zasedanjem, sedaj pa dela tako, da je sploh ni blizu. Med radičevci vlada veliko nezadovoljstvo radi tega, ker mora vsak poslanec dati g. Radiču 3000 Din, tako dobi ta od svojih tovarišev mesečno 180.000 Din. Večina tega denarja, 100.000 Din, gre v strankarske svrhe. S tem fondom upravljata g. Radič in njegova žena. Ostanek gre za podpore »Domin in »Narodnemu valu«, kjer ima Radičeva familija vse v rokah. Temu mesečnemu plačevanju, o katerem pa nihče ne polaga računa, se Radičevi poslanci upirajo. Kakor se čuje, ta mesec že nekaj poslancev ni plačalo. G. Radič jim grozi z izključitvijo. Mnogi poslanci, ki čutijo hrvatsko, se ne navdušujejo za koalicijo s starim neprijateljem hrvatskih idealov g. Pribičevi-čem. Tudi slovenska samostojno demokratska delegacija uživa pri hrvatskih poslancih vse prej, kakor simpatije. O njih padajo v Rudi-čevih krogih izrazi, ki niti najmanj niso laskavi. Ti poslanci opozarjajo na dogodke med dijaštvom v Zagrebu, kjer so pri volitvah v hrvatsko akademsko podporno društvo imeli hrvatski dijaki svojo hrvatsko, Srbi pa svojo srbsko fronto. Med njimi je prišlo do pretepa. Koalicija med gg. Radičem in Pribičcvičcm torej ni našla odziva. Na Češkem fašizem ne ne more v klasje. v Praga, 14. nov. (Izv.) Voditelj narodno- demokratske stranke dr. Kramar je v zadnjem govoru izpremonil stališče svoje stranke napram predsedniku Masaryku ter izjavil, da je dolžnost stranke, da je lojalna napram predsedniku M a s a r y k u , čegar velikih zaslug se nihče ne sme dotakniti. Dalje se je dr. Kramar odločno izjavil proti fašizmu. Ozadje te preokrenitve je v tem, da narodni demokrati dosedaj niso bili zastopani v vladi po svojem zas4 pniku kot strankarju, da pa so se v zadnjih dneh vršila zelo intenzivna pogajanja. Dr. Švehla je stavil pogoj, da mora narodnodemokratska stranka revidirati svoje stališče napram Hradšinu, posebno pa pojasniti svoje stališče napram fašizmu. Kakor se govori, gre za to, da se namesto uradniškega ministra dr. P e r o u t k e imenuje za trgovinskega ministra kak narodni demokrat. Imenuje se ime Matouška ter se to spravlja v z v e -zo z d e m i s i j o zunanjega ministra dr. B e n e š a. Kakor se doznava, so vesti v tej obliki neresnične, dasi se mora reči, da se dr. Reneš sedaj nagiblje na to, da bi deloval bolj notran jepolitično kakor zunanjepolitično. Praga, 13. nov. Narodno demokratska stranka dr. Kramara je sprejela resolucijo, v kateri pravi, da noben narodni demokrat ne more biti član fašistovske stranke. S tem je stranka, ki je veljala za pokroviteljico fašizma, definitivno Gajdi obrnila hrbet-* * * Kramafova stranka je padala kot vse liberalne stranke od leta do leta. Da se opomore in da se uspešneje postavi v bran proti socialnim demokratom in češkim socialistom dr. Beneša, je začela izigravati nacionalizem, ki se je stopnjeval do fašizma. Gajda in glavni tajnik stranke Hlavaček sta bila eno. Ko pa je letos Gajda v nekem razgovoru dal vedeti, da hoče sam nastopiti kot politična stranka, je bil ogenj v strehi in ljubezen med obema se je ohladila. Vsled ostrili ukrepov vlade in preračunanega taktiziranja glavnega Gajdinega nasprotnika ministra Beneša in ker dejansko ni bilo ugodnih tal za fašizem, je Gajda kopnel, indirektno pa je bila prizadeta tudi Kramaro-va stranka. Kot stranka vladne koalicije je morala izvajati končne posledice in te so: Popoln prelom. £onec Manoilescuieve afere. v Bukarešt, 14. novembra. (Izv.) V procesu proti Manoilescu je bilo danes končano zasliševanje prič. Nato je imel svoj govor državni pravdnik Pela, ki je dokazal, da se prime Karol zakonitim potom ne more vrniti v Romunijo, da je torej Mamoileseu pripravljal upor. Za njim je dobil besed«-, zagovornik general Averescu. Poudarjal je da se je vladni nkt z dne 4. januarja že enkrat izpremenil. iz česar izhaja, da je zadosten nov zakonski načrt brez revolucije, da se akt z dne 4. januarja poljubno lahko i/.premeni. Če je princ Karol izjavil, da se deset let ne bo vrnil, to nt pomeni nič dragega, kakor da hoče ostati izven domovine, nihče pa ga ne more ovirati, da se ne bi vrnil. Pokojni kralj Ferdinand je sam računal z možnostjo, da se Karol vrne. Predlagal je končno, da se Manoilescu oprosti. Dalje je govoril zagovornik prof. Jorga, ki je i'javil, da so tri četrtine dežele /.a Karla ter da se proces ne vrši proti Manoilescu, temveč proti princu Ka.rlu. Govori zagovornikov so trajali do osmih zvečer, tedaj pa je bila razprava prekinjena ter se je zopet začela ob devetih. Sledili bodo še končni govori. Razsodba se bo izrekla najbrže zjutraj med eno in drugo uro. AVTONOMNA MESTA. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) Na današnji seji vlade se je razdelil zakon o avtonomnih mestih. V glavnem ostanejo ista mesta. V Sloveniji Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj. Njih pravice se bodo uredile. POMOČ PASIVNIM KRAJEM. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) Odbor ministrov za prehrano je imel sejo v predsedništvu vlade. Razpravljalo se je o pomoči pasivnim krajem. Postavilo se je na stališče, da se v prvi vrsti pomaga tistim krajem, Iti so trpeli po suši. Do končnoveljavnega sklepa ni prišlo. V principu se je razpravljalo o načinu pomoči. Pomoči bo več vrst. V prvi vrsti namerava vlada z javnimi deli zaposliti prebivalstvo in mu na ta način pomagati. V tistih krajih, kjer je pomoč najnujnejša, se bosta razdelilu denar in hrana. Zmanjšali se bodo davki in izplačala zaostala invalidnina. Odbor bo zbral vse potrebne podatke, da bi se lahko ta velika akcija čimprej izvedla. JADRANSKA PROGA. r Belgrad, 14. nov. (Izv.) V železniškem ministrstvu se je sklenilo, da se čimpreje prične z formiranjem sekcij za trasiranje jadranske proge. Sekcije se bodo sestavile v vseh važnejših krajih, koder bo tekla jadranska proga. Končnoveljavni sklep o sestavi sekcij bo napravil finančni minister v sporazumu z vlado. MARINKOVIČ SE VRAČA. r Pariz, 14. nov. (Izv.) Jugoslovanski zunanji minister g. dr. Voja Marinkovič je popoldne ob 4 odpotoval v Belgrad, kamor bo jutri prispel. Scdivy: Pred razpustom poljskega parlamenta. Največji nasprotnik gen. Pilsudskega mu mora priznati srečo. Ko doseže razburjenje njegovih nasprotnikov vrhunec, ohrani maršal Pilsudski mirno kri in najde sredstvo, ki jih pomiri. Včasih zna zunanjo, včasih pa notranjo politiko zasukati tako, da mu pritrjuje ves poljski narod. Ko je »Slovenec« v začetku oktobra poročal o Poljski, je bil položaj za vlado gen. Pilsudskega naravnost obupen. Proti sebi je imel vse stranke razen »Stranke dela« s 5 poslanci Od takrat pa si je znala izredno izboljšati poižai. Pilsudski je znal izvrstno izrabiti v svojo korist dogodke v Litvi. Zaveda se, da je ves litavski narod nezadovoljen z diktaturo litav-skega prezidenta Waldemara in njegovega eksponenta min. predsednika Smetone Položaj v Litvi jc postal septembra že tako napet, da je bil Waldemaru nujno potreben kak zunanjepolitičen uspeh ali pa vsaj kak zelo razburljiv dogodek, ki bi odvrnil litavsko javnost od domačih prepirov. V tem oziru je prišla za litavsko vlado vpoštev samo Poljska. Zakaj odkar je 1. 1921. poljski general Želi-gowski na lastno pest pripojil litavsko mesto Vilno k Poljski, vlada med Litvo in Poljsko še vedno vojno stanje, četudi molče topovi in puške. Od tega časa je na Litvi popularen vsak čin, ki le količkai udari Poljsko. Ugodna prilika škodovati Poljski je po Wa1demarovem mnenju nastopila v začetku oktobra, ko se je poljski parlament spri s Pilsudskim. ki se je ravno pogajal za inozemsko posojilo Litavska vlada je hotela storiti nekaj, kar bi naredilo v svetu vtis vojne nevarnosti na severovzhodu Evrope Na ta način je mislila preprečiti najetje poljskega posojila, ali pa vsaj doseči, da bi stavili kapitalisti tako težke pogoje, da bi poljska javnost začela odločni boj proti Pil-sudskemu. Iz tega razloga je litavska vlada odpustila iz državne službe vse poljske učitelje, češ da ne znajo litavščine in je obenem zaprla vse šole poljske narodne manišine v Litvi. To početje je strahovito vznemirilo ves poljski narod. Pilsudski pa je predober politik, da bi zarožljal s sabljo, kakor je pričakoval Waldemaras, temveč je zaprl vse šole litavske narodne manjšine v Poljski. Vsi Poljaki brez razlike strank so pritrjevali Pil-sudskemu in videli v njem svojega rešitelja. Poljski tisk pa jc pri tej priliki opozarjal poljske prijatelje, da je Waldemaras samo orodje v rokah Moskve in pa ene zapadnoevropske velesile. Poljska je zableščala v glorijoli ohra-niteljice miru na evropskem severovzhodu, črez nekaj dni pa je dobila tudi inozemsko posojilo. Za Poljsko je inozemsko posojilo velik uspeh že zavoljo tega, ker je prvo v neodvisni državi in je torej dokaz zaupanja sveta v Poljsko in v vlado Pilsudskega. Z njim se bo rešila gospodarske krize in stabilizirala svojo valuto Pogoji so sicer težki in opozicija bi jih lahko izkoristila proti vladi A posojilo je podpisal ameriški finančni konzorcij ravno takrat, ko je bila radi poljsko-litavskega spora vsa poljska javnost na strani Pilsudskega in so zato morali njegovi največji nasprotniki presojati posojilo nepristransko, V zadnjem času je začel veti drugi veter tudi proti narodnim manjšinam. V vseh šolah v Galiciji, tudi v poljskih, je uvedel obvezno poučevanje ukrajinskega jezika. Belorusom, ki že dve leti niso imeli nobene svoje državne osnovne šole, je dal 16 državnih beloruskih osnovnih šol in dovoljenje za 20 zasebnih beloruskih šol. Pilsudski hoče dokazati svojo resno dobro voljo. Zato jc razpustil v vseh vzhodnih krajih Poljske fašistično poljsko organizacijo, ki se imenuje »Oboz (tabor) Wielkiej Polski«. Pilsudski ima z Ukrajinci in Belorusi velike namene in bi jim brez dvoma dal še več pravic, toda naenkrat jih poljska javnost ne bi več prenesla. Tako se Pibudskemu ni treba bati, da bi mu po volitvah slovanski narodni manjšini delali težave, če ga ne boste celo podpirali. A Pilsudski ima sedaj že skoro v vseh strankah svoje prijatelje, ki se bodo po razpisu volitev še pomnožili. Posebno hud boj se bije v znamenju Pilsudskega v kmetski stranki »Piast* (45 posi., 12 senatorjev). Večina voditeljev te stranKe je bila pred leti s Pilsudskim v ozkih zvezah. Sam predsednik stranke, g. Witos, je v prvih letih po prevratu sodeloval s Pilsudskim v vladi, po volitvah 1. 1922. pa je pretrgal z njim vsako zvezo. A v stranki je bilo vedno več oseb, ki so naglašale potrebo, da stopi stranka »Piast« v blok gen. Pilsudskega. Wi-tos je to skupino podcenjeval in ji ni hotel popuščati. Sedaj pred volitvami se je ta skupina opogumila. Na čelo se ji je postavil že sedemdesetletni senator Bojko, ki je eden izmed najplivnejših oseb v stranki ter si je pridobil posebne zasluge za organizacijo stranke v zapadni Galiciji. Od 1. 1895. jc bil deželni, od 1. 1897. pa do prevrata državnozborski poslancc v dunajskem parlamentu. Znan je ludi kot pisatelj. On je sedaj izstopil iz stranke in izdal v Krakovu proglas, kjer zahteva, da naj gre »Piast« roko v roki z gen. Pilsudskim v volitve in naj skuša zediniti vse poljske kmetske stranke. Po tem koraku vplivnega senatorja Bojka sc bo morala stranka »Piast« opredeliti za Pilsudskega ali pa bo prišlo do cepljenja. Enake težave ima poljska kršč. narodna stranka (23 posl., 10 senatorjev). Na zadnjem sestanku širšega q^bora stranke v Lvovu dne 2. t. m. ni prišlo do nikakega zaključka, ker sta bili obe skupini enako močni. Ena izmed njih se odločno zavzema za blok maršala Pil-sudskc^-i. Iz tega je jasno, da ima Pilsudski že toliko postojank, da se mu ni treba bati volitev, še manj pa sestanka novega sejma in senata. Zato je vlada že. pred jesenskim zasedanjem izjavila, da bo delovala s parlamentom samo takrat, če se sejm in senat omejita samo na razpravo .o državnem proračunu, ki stopi v veljavo 1. aprila 1928. Zakaj od lanskoletne spremembe ustave sme vlada za časa volitev gospodariti tudi z dvanajstinami, ki jih predloži naknadno novemu parlamentu v odobre-nje. Koma; je vlada predložila proračun, ki znaša okroglo 2 miljardi 350 miljonov zlotih ali 15 miljard dinarjev, ga je hotel senat vniiti vladi z izgovorom, da nekatere postavke niso dovolj jasne. Vlada je odgovorila z odgoditvijo sejmu in senata do 28. t. m. Ta rok pove mnogo. Kajti tega dne izteče poslovna doba parlamenta če ne prej, bodo ta dan razpisane volitve. Po ustavi se morajo vršiti volitve najpozneje 27. februarja 1928, teden dni pozneje pa se vrše volitve v senat. Sejm se sestane tretji torek po volitvah, torej v tem slučaju 22. marca, ko bo položaj mnogo jasnejši kakor je sedaj. V osemnajstmesečnem sporu med poljskim parlamentom in Pilsudskim, ki ni bil toliko boj za načela kakor za prestiž, je zmagal Pilsudski in prišel pri tem tudi v reševanju manjšinj-skega vprašanja na pravo pot. Kakor kažejo sedanja znamenja, bo zmagal tudi v volivnem boju. Če bo Pilsudski potem nadaljeval sedaj začeto pot, bo njegova zmaga v korist Poljski in vsemu Slovanstvu. Debata že, a revolucije še ni! Moskva, 13. nov. Dočim se je komunistična stranka omejevala napram opoziciji le na strankarske sankcije, je prišel sedaj vladni policijski aparat na vrsto. Čeka naj stori svojo dolžnost. Opoziciji očita vlada značaj proti-revolucionarjev in zaporna povelja so na dnevnem redu. Veliko senzacijo jc vzbudila vest, da je med Trockijeve pristaše zašel Bjelo-borodov, ki je dal na lastno pest 1. 1918. umoriti carsko rodovino. Moskovska kontrolna komisija je izključila 76 opozicijonalnih uglednih članov iz stranke, ker so se udeležili Trocki-jevih zborovanj in objavlja istočasno statistiko o uspehu opozicije, ki da je minimalna. Moskva, 13. nov Na kongresu prijateljev sovjetske unije je Rykov očrtal tele naloge: ohranitev miru, nevtralne in garancijske pogodbe z državami; rusko sodelovanje pri razorožitvi. V sprejeti resoluciji se zavezujejo delegatje z vsemi močmi pobijati kapitalistično ofenzivo na sovjetsko resolucijo Obenem se zavezujejo delati proti kakršnikoli cepitvi v stranki in se izrekajo za svobodo podjarm-ljenih kolonijalnih narodov. Resolucijo je prebral francoski pisatelj Henri Barbusse, avtor romana »Ogenj«. v Dunaj. 14. nov. (Izv.) O kakem atentatu na Trockija, o njegovem in Zinovjevem pobegu v inozemstvo, ni Vašemu dopisniku ničesar znanega. Nobena teh vesti se ne potrjuje. Največji Diinski kotel eksolodirai. 25 mrtvih, stotine ranjenih. v NoM'york, 14. novembri. (Izv.) V tovarniškem delu Pittsburga je danes dopoldne eksplodiral največji ameriški plinski kotel, Id je last Equitable Gas-Company in ki vsebuje v©6 kot 5 milijonov kubičnih čevljev plina z visoko napetostjo. V dotičnem delu mesta so vse hiše deloma prevrnjene. Razdrt je tudi vodovod, tako da je gasilna akcija silno otež-kočeiia. Dosedaj je bilo izpod razvalin potegnjenih 25 mrtvecev, na stotine ranjencev pa je. bilo odpeljanih v bolnice. Požarni bratnbi se dosedaj nj posrečilo približati se požaru. Madjari čutijo potrebo po fašizmu. e Milan, 14. nov. (Izv.) Včeraj je milanski podestat Belloni sprejel madjarsko studijsko komisijo, katero vodi ministerijalni svetnik Bodrovicz in Korik, vseučiliški profesor, in Soldan. Komisija ima nalogo preštudirati fašizem in njegove ustanove. Podestat je gostom obširno razložil funkcije podestata. Komisija si je nato v spremstvu vicepodestata ogledala stanovanjske hiše. KOLIKOKRAT SE JE KAREL ODPOVEDAL? Bukarešt, 14. nov. Vlada je uradno objavila dokumente o Karlovi odpovedi na prestol. Prvo odpoved je Karel podal 2. septembra 1028 v Jassy. Drugo 1. avgusta 1919 in tretjo koncem leta 1925. Narodna skupščina je vzela to odpoved 4. januarja 1926 na znanje. V KOLUMBIJI VSTAJAJO ANARHISTI e Milan, 14. nov. (Izv) »Corriere della Se: :a« poroča iz Buenos Airesa, da je v Ba raquilli in v Buena Venturi v Kolumbiji z-bruhnila anarhistična vstaja. Mrtvih je nad 500 oseb. Vstajo baje financira inozemstvo. RAČUN BREZ KRČMA RJA. v London. 14. novembra. (I/v.) Rother-merov soirudnik Heathcot, ki je pred kratkim po nalogu >Daiy Maila« prepotoval pokraj ne tnadjarskih manjšin, se v listih izjavlja zn to, tla morajo Češkoslovaška, Romunija in Jiigo. i-lavija vrniti Madjarski njena ozemlja. coliiič ofiiilmol Vrzi m o sidro v Jadransko morje. • Popravlja jmo in gradimo živa pota, ki nas vežejo s primorskimi Slovenci. • Kri Strpncerja - slovenskega mucenika - vpise. - Ognjeni zublji, ki s j obl zali Narodni dom in ssremenili slovensko kulturo na Primorskem v prah, naj večno gore v naših dušah. - Primorska Slovenija in slovenski Korotan c il naših narodnih tež enj. Dne 12. novembra je preteklo sedem let, ko je bilo v Rapalln ofieielno priznano krivično dejstvo, — zločin, ki je odtrgal od celotnega narodnega telesa tretjino naših ljudi. Bolest, ki je tedaj navdala slehernega Slovenca, TA BOLEST JE IN BO OSTALA VEDNO ENAKO ŽIVA IN SKELEČA, dokler bo ta krivica obstojala. In to bolest še večajo strahovita preganjanja, pod katerimi ječijo naši ljudje pod nasilnim fašistovskim režimom. Pretesna je bila VELIKA UNIONSKA DVORANA, da bi sprejela v nedeljo vse, ki so prihiteli protestirat proti usiljenim krivičnim mejam, proti vsem fašistovskim nasiljem. Vsa dvorana je bila nabito polna, enako tudi prostorna galerija. VELIČASTNI MANIFESTACIJSKI ZBOR Je točno ob 11 otvoril predsednik Jugoslovanske Matice dr. Pretnar s kratkim uvodnim govorom. Nato je prvi govoril dr. Dinko P uc, ki je med drugim poudarjal: SEDEM LET ZGODOVINE nas je poučilo, da ne smemo in ne moremo računati več na uvidevnost italijanskega režima. Neizrekljive muke so naprtili našemu rodu: sežigali so mu domove, podirali kulturne ustanove, pregnali jezik iz šol iu cerkve, prepovedali mu govorico in petje, razpustili vsa društva, zaplenili narodno premoženje, pošiljali v konfinacijo nedolžne ljudi, ekonomsko ubili vse, kar ni italijansko, — z eno besedo, upeljali so novo moderno suženjstvo ne samo telesa ampak suženjstvo duše, ki je hujše kakor prvo. ITALIJI NA ŽALOST NI DO DOBRIH ODNOŠAJEV napram naši državi. Saj smo leta 1924. sklenili znova nov prijateljski sporazum ž njo, doprinesli nove žrtve, samo da bi ustvarili znosne razmere med obema sosedoma, ki sta več ali manj navezana drug na drugega. Od takrat se je postopanje napram našim bratom še poslabšalo. Ravnanje z našo narodno manjšino postaja že PRAVI EVROPSKI ŠKANDAL! Toda nas ni strah! Ni nas bilo strah, ko smo bili sami, ni nas bilo strah, ko smo bili brez prijateljev, obdani od vseh strani od sovražnikov. Zavedali smo se, da v zgodovini zmaguje pravica in propada nasilje. Zrli smo v bodočnost in čakali, da nam zašije lepši dan! In glejte, res se svita! Od zapada sem se svita, od mesta, ki je bilo vedno središče sveta, žarišče kulture in glasnik svobode vsem narodom. VELIKI PARIZ IN SVOBODOLJUBNA FRANCIJA vstajata v bleščeči zarji izza granitnih Alp in trdna vez se plete med nami! Glejte naša bodočnost se odpira — cel solnčni in jasni dan je še pred nami. Posamezniki umirajo, narod bo živel! Živela Francija, živela Jugoslavija! V imenu SLS je govoril profesor DR. VALENTIN ROŽIČ, ki je med drugim naglašal: Za nas vse Slovence brez razlike političnega in svetovnega naziranja je Rapalski dan ČRNI DAN - DIES ATER je žalni dan vseh Slovencev, kajti s tem dnem smo pred 7 leti izgubili nad pol milijona svojih naj- dražjih bratov in sester tam ob bistri Soči in ob sinjem Jadranu. Za nas pa 12. november ni samo žalni, črni dan, kakor jih ima vsak narod v svoji zgodovini, za nas je ta dan še hujši, še več: Je v pravem pomenu besede: Krivični, v nebo vpijoči dan, dan, ki kliče k Večni Pravici, dn jo Ona osveti, ker je trenutno mi sami ne smemo. KRIVIČNA JE RAPALSKA POGODBA sama na sebi, krivična je v svojih posledicah, ker z njeno pomočjo hočejo Italijani ubiti duševno kulturno življenje naših bratov in sestra tam preko in to čez noč in sicer z nekulturnim, nečloveškim, nenaravnim nasiljem, z barbarskimi metodami, ki niso vredne in dostojne kulturnega človeka! RAPALSKA POGODBA KRŠI PRIRODNA, PRAVNA NAČELA! Rapalska pogodba je nenaravna, ker ona krši temeljna prirodopravna načela človeštva. Še huje kršijo ta temeljna načela Italijani v svojem postopanju z našimi brati v območju sedanje Italije. Omenimo le PRAVICO SVOBODE, ki ne pomenja samo, da se ne sme nihče nezakonito zapirati in pridrževati v zaporu, ampak pomeni tudi pravico svobodnega gibanja v državi, katere državljan sem, pa tudi svobodnega potovanja iz nje, k.akur tudi negativna pravica: aa noben državljan ne sme bili poljubno izgnan iz države. Italija si pomaga drugače: Neljubega, neustrašenega in značajnega slovenskega duhovnika izženejo fašisti, ki niso nikomur odgovorni za svoje zle čine, pridnemu, a neljubemu slovenskemu uradniku se vzame služba, to je: se postavi na razpoloženje v negotovost, a dobremu vzgojitelju-ulilelju se ustavi plača. Ker pa od zraka in obljub ne more nihče živeti, so vsi ti nesrečniki primo-rani, da radi ali neradi — zapuste svojo toli ljubljeno domovino^in svojce! Kak se tukaj spoštuje osebna svoboda in svoboda doma in domače govorice v druiini, vemo iz vsakdanjih poročil v časopisju. Med temeljne človeške pravice spada dalje tudi DUHOVNA SVOBODA. Najboljši zgled, kaka duhovna svoboda vlada v Italiji — in zlasti po Primorski Sloveniji, nam ■ kaže brutalno ravnanje s slovenskim tiskom, s slovenskimi časniki. SLOVENSKI TISK je v Italiji obsojen na smrt, da tako narod ostane čimpreje brez vsake duševne hrane. Ubili so vsako svobodo govora, ker so razpustili vsa prosvetna društva, prepovedali vso shode in zborovanja, ker v Veliki Italiji veljajo vse svoboščine samo za organizirani fašizem. In kaj naj rečemo o svobodi pouka v OSNOVNI ŠOLI, ki spada tudi med pravice duhovne svobode'. Ali je to svoboda, ako starši nimajo nobenega vpliva na vzgojo svojih otrok? Ali je svoboda pouka, če se utepava otrokom v glavo jezik, ki ga ne razumejo? — Ali se je v naravi že zgodilo, da se je pav naučil peti kakor slavček ali narobe? — Toda v Italiji je s svobodo pouka združljivo, da se otroci poučujejo v njim neznanem jeziku in v tujem duhu! Vzemite otroku dušo, odtrgali ste ga od matero in očeta, odtujili sle ga družini, domu in domovini! Največji pedagogi so tako ravnanje označili za zločin in kot rop otroških duš! Kop, ki nasprotuje vsemu človeškemu in božjemu pravu! In kako je v Italiji s krvnim davkom! SLOVENSKI FANT, študent visokošolec ne more in ne sme postati v italijanski armadi niti rezervni častnik, kaj še le aktivni! Visokošolce uvrščajo med navadne vojake! Kol tretjo temeljno pravico pri vsakem civiliziranem narodu smatrajo vsi moderni nacionalni ekonomi dandanes predvsem gospodarsko svobodo, katere glavni temelj in podlaga je lastninska pravica,, ki je sploh temelj vseh urejenih držav in vsake človeške družbe. In kako je lastninska pravica v fašistovski Italiji Slovencem zaščitena? Kakor na povelje so POGORELI VSI NARODNI, KULTURNI DOMOVI, kakor na zapoved so morali pogoreli vsi društveni domovi, kakor za sadistično naslado so goreli kmečki domovi po Istri — nad 40 po številu — kakor za zabavo so se zasegali društveni prostori, se je konfisciralo društveno premoženje, so se uničevale prelepe oprave, krasne knjižnice in pisarne. Razbijale so se tiskarne in plenilo in uničevale so se knjigarne! Fašistovska gospodarska svoboda gre tako daleč, da se odvzemajo obrtnikom in trgovcem že zdavnaj pridobljene pravice in koncesije! IN MI? Treba je treznega, vztrajnega in sistematičnega dela, žrtev in potrpljenja. Konsolidirajmo v prvi vrsti sami sebe, da bomo na vseh poljih: j na kulturnem, gospodarskem in političnem polju i močni, jaki, nepremagljivi. Zanimajmo sc bolj za [ naše Jadransko morje, pridružimo se klicu zgo-1 dovinc in glasu prirode, ki tako rekoč imperativno sili našo državo, naj gre na svobodno odprto JADRANSKO MORJE! Kajti nobena slovanska država nima tako krasne obale kakor naša! Zato: razdirajmo z možno propagando našo kontinentalno orijentacijo, I silimo naše ljudi na morje, ki je vir lepote in ne-1 precenljivega bogastva in koristi. Priroda iiam je dala vse pegoje in tudi vse dobrine, da postanemo lahko nič manjši kot Belgija in večji kot Holandija. Ustvarili si moramo vojno brodovje večjo kot je bilo Tomislavovo in trgovsko brodovje močnejše in številnejše, nego je bilo Dubrovniško! — Zalo: Podpirajmo vzvišene cilje Jadra ske Straže za čimprejšnjo zgraditev naše velike pomorske mornaricel — Podpirajmo vsa naša narodno-obrambna društva s prispevki za naše nebavobo-jene brate! VEČNA LUČ PRI GOSPE SVETI še gori in bo gorela, dokler ne bo osvobojeno naše Gosposvetsko polje. Prižgimo še mi Večno luč na Doberdobu in naj tli ta luč v naših gorečih srcih in duSah, mi vsi: ve slovenske matere in dekleta, ve slovenske gospe in gospodične, Vi gospodje in d-ilavci. vsi brez razlike, da bomo vsi eno v delu za narod. Prižgimo Večno luč Več egc dela, Večne trešii in požrtvovalnosti za čimprejšnjo osvoboditev Gospe Svete in Doberdoba! Za dr. Rožičem sta govorila g Ivin Tavčar in dr. Drago M a r u š i č. Predsednik JM dr. Pretnar, je v svojem vznesenem govoru povdarjal, da se naš narodni sen — združitev vseh Slovencev v svobodni veliki Jugoslaviji, — nekoč mora izpolniti. Vsi govorniki so želi s svojimi izvajanji burno odobravanje vse dvorane, ki je sprejela končno sledečo resolucijo: »Žborovalci, zbrani na protestnem shodu dne 13. novembra 1927 v veliki dvorani hotela Union« v Ljubljani, dvigajo svoj protest proti vsem nekulturnim krivicam, ki sc gode nad našim narodom v Julijski Kraiini, Zadru in Lastvu z zapiranjem naiodnih šol, razpustom prosvetnih di .štev, zatiranjem tiska, preganjanjem duhovščine in učiteljstva, z nasilnim pretvarjanjem stoletja udomačenih krajevnih in lastnih imen, z uničevanjem privatne lastnine, kar sc godi z vednostjo in privoljenjem cele oficijelne Italije. Jugoslovani ne morejo in nočejo nikdar pozabiti in odreči sc svojim bratom na Jadranu in v Julijskih gorah, kajti nobena državna meja nc more ločiti in izbrisati kulturnega, narodnega, jezikovnega in krvnega sorodstva.« Manifestacijskemu shodu Jugoslovanske Ma-lice je poslalo »KOLO SRBSKIH SESTER« po predsednici Grujičevi sledečo brzojavko: »Na današnji dan narodne žalosti se spominjamo naših zasužnjenih in od nasilnika tlačenih bratov. Edina nada nam jc, da jc naš narod močen in svest si svoje narodnosti in da nc bo zatajil svoje zavesti. Vedno v duhu pri naših podjarniljenih bratih in sestrah, smo pripravljene, da delamo za njihovo dobro.« Z vseh krajev Slovenije sme prejeli poročila o podobnih prireditvah, ki sta jih priredili Slovenska Straža in Jugoslov an-ska Matica, kjer pa leh ni, pa naša prosvetna društva. Vsi Slovenci v svobodi so so ta dan spomnili teptanih naših rojakov v Primorski Sloveniji. Versho pcučire o satanske uči*e' ce. Nedavno smo poročali, da je didaktični ravnatelj v Nabrcžini povabil tam' 'jšniega župnika Jos?pa Vodopivca, naj pride zopet poučevat verstvo šolo. Poprej je namreč tržaški nadzornik odstavil g. župnika od poučevanja. Sed°j doznavamo, da je č. g. Vodopivca zadela zopet ista kazen. Šolski ravnatelj mu jc namreč sporočil, da m sme več poučevati v šoli; veronauk prevzamejo kar učite': e. Ta ukrep se opira na prvotnega, češ, da je prvo'ni še vedno v veljavi, ker se zadeva še ni razčistila. Čudne razmere morajo pač vin '■ 'i v šolski uprrvl. Najprej te didaktični ravnatelj in podestat prosita, da greš zopet v šolo: kar je bilo. naj bo pozabljeno. Nekaj dni pozneje dobiš ukaz, da moraš šolo zapustiti. Najbolj zanimivo pa je. da. je ves spor nastal radi katoliških načel, od kateri'1 g. župnil pri veronauku ni hotel odnehati. Torej tudi v tolmačenje katoliških načel je prič"! posegati f.iš'7fm. Če bodo verstvo poučevale gospodične učit '"Ve, prav gotovo ne bo prišlo več do konflikta med cerkvenim in šolskim oblastvoni. Italijanski učitelji in učiteljice bodo že poskrbeli, da pride do otrokove duše Kristusov nauk čist in nepokvarjen! Ali znajo ti gospodje Očonaš '? V 1 --tri že v rnnn. ! gih krajih poučujejo ve/stvo samo učitelji in sirer v italijanskem jeziku. Zakaj torej iščejo - ob-: lastva vsemogoče pretveze v obl i H r"znili incidentov, da lahko izločijo duhovnika iz šole? Du' ovnik je učil veronauk še v slovensk 111 jeziku, urit '' i 'i v italijanskem. Tz - šole je treba vreči še 7 ! ie ostanke slovenske besede. Če se pri tem ' c/ mu •! nauku dela sila, je čisto postranska stvar. Mit r Fedele se je že zdavnaj odločil vreč; iz šok slovenski veronauk; le poli še izbira. RCaroSaJte (Slov?.?tC3*! 1 vm*Knramm"t Pohablienci. Človek je šel iz Jeruzalema v Jeriho in je padel med razbojnike, ki so ga oropali in z ranami obdali ter so šli in ga pustili na pol mrtvega. Primerilo se je pa, da je šel neki duhoven po tisti poti: In ga je videl in šel mimo. Ravno tako neki levit: Je prišel na to mesto, ga je videl in je šel mimo. Prišel je pa neki popoten Samaritan do njega. In ko ga je videl, se mu je v srce smilil. In stopil je k njemu, mu vlil olja in vina v njegove rane ier mu jih obvezal. Nato ga je posadil na svoje živinče, ga peljal v zavetišče in ga oskrbel .. In Jezus mu je rekel: »Pojdi in stori tudi ti tako!« Luka X. 27—32. Ko roma človek križem slovenske zemlje, na-feti vsak dan na poohabljence. Pisana procesija kru-Ijevih, hromih, grbavcev, škiljavcev in drugih pohabljencev trka na naša srca, proseč nas pomoči, usmiljenja. Če pogledamo natančneje te napake in po-prašamo po vzroku vidimo, da so nastale poškodbe in napake večinoma že v detinski dobi. Ni je menda vasi brez takih rovežev. V vsaki šoli naletiš na kratkovidne in škiljaste, kruljeve in grbaste otroke. Součenci jih zmerjajo, norčujejo sc iz njihovih hib. Pretepajo jih, ker se reveži ne morejo braniti pred močnejšimi. V nežna srčecn se naseli sovraštvo do zdravih, ki se stopnjuje od leta do leta in preide v sovraštvo do vsega človeštva. Celih osem let jih gledajo dan za dnem njihovi učitelji, katehetje. Vidijo jih iu gredo mimo .. V vseh krajih, kjer je okrožni zdravnik, je ta tudi član krajnega šolskega sveta. Ker so pa starši | večine teh revežev siromaki, se mu ne kaže pe-| čati s temi otroci, ker to vendar nič ne nese. Zdravnik jih vidi in gre mimo ... Otroci izstopijo iz šole Za tržko delo je pohabljenec preslab. Iz usmiljenja ga vzame kak rokodelec v uk. Med delont revež vedno čuti, da so vsi pogledi uprti v njegovo hibo. I11 težko mu je pri srcu. Pride v leta zorenja (pubertete), ko mu začne radovedno oko uhajati po drugem spolu, ko se polasti duše tisto otožnosladko koprnjenje Medtem, ko se srce napaja najlepših nad za bodočnost, ga zasmehuje lastni, hladni razum: »Bedak, kdo bo pa ljubil tebe pokveko, Če bi bi! tudi ves zlat? Zate niso take stvari!« Tuga mu leže na dušo in pot ga pelje v hišo pozabljenja, v gostilno, da v alkoholu uduši svoje koprnenje. Ves jirešeren nateguje tam godec svojo harmoniko. Vsi žareči se gnetejo mladi pari; kako udarjajo zdrave noge takt! »Fa še ti kruljec zapleši in udari s tvojo suho nogo takt!« se mu spet roga razum. Edin prijatelj alkohol mu še ostane. Ž njim sklene dosmrtno bratovščino. Sovraštvo do zdravih rase v obupanem srcu in preide v sovraštvo do vsega človeštva, ter hrepeni po maščevanju. Za ubijanje ljudi je ponavadi tak človek preslab, zato požiga, lomi drevesca in škoduje, kjer ie more. šiinejši niedNiijimi pa do-prinašajo najstrašnejše sladostrastne umore, v katerih dolga leta zatajevana strast dobi duška. Kraljev zločinec stoji pred porolo Zakrknjen, sam vase zaprt. Državni pravdnik predlaga smrtno kazen. Zunaj je lep pomladni dan in ves zrak je poln življenja. V dvorani težka soparica znoja in svežo krvi. Vstal bi lahko branitelj, ter se poklonil sodnemu dvoru in porotnikom. »Visoki sodni zbor! Gospodje porotniki! Pred vami stoji človek, ki je storil strašen zločin, da je zadostil svoji pohoti Zločin je priznal hladno, brez kesanja iu vem, da se bo glasil vaš pravO-rek: kriv! Ne bom vas skušal prepričati, da je ravnal ta 25 letni mladenič pod neodoljivo silo potlačenega nagona, ki je buknil, ko težka mina, na dan, uničujoč vsenaokrog. Saj bi 1111 tega ne verjeli, temveč b1 si vsak mislil: »Saj ga vidimo, je pač falot! Drugič bo planil pa na uaše hčerke!« Ne bom vas prepričeval! Gosp dje porotniki I Kdo izmed vas si je pa že stavil vprašanje: Ko bi fant ne bil kruljev, ali bi umoril tisto deklico? Vidini vam na obrazih, da se vam je pletlo to vprašanje neoblikovano po mislih in je samo čakalo, da se izobliči. Ja, ko bi ne bil kruljev! Imel bi menda dobro ženico in ljubkega, drobnega otročička, igrajočega se razposajeno 7. očetovimi kodri. Kako bi prepevale materine oči, ki bi stala ob zibelki! Če bi žene ne imel fant. dekle bi gotovo Imel. Prosim vas, gospodje porotniki, kdo bo trdil, da je fant, ki prihaja od svojega dekleta, zmožen počakali usodnega dno tisto dekletce tam za drevesom in ga jiobiti?! Ne, tega bi ne bil ntogel storiti, saj vendar vsi veste, s kakimi vriskajočimi mislimi sle prihajali sami od vasovanja! .Vsi gledamo v tisto njegovo ubogo uogo, j radi kateer je ubijal m se vprašujemo: Od 1 daj pa je kruljev, kdo je kriv?! Slišali ste da jo loma v pohorskih hribih. Komaj je. bil star d\e ti, ko sc mu je zapletla nožica v korenine, ki so prepletale pot, da je padel. Pri tem se je gl'ženj zavil iu čisto malo je zaškruilo. Mati ga je prim sla domov, mu ovijala oteklo nožico 7, raznimi zelišči, kot so ji svetovale stare sosede Da bi poslala po zd ravnika ni bilo denarja! Poč asi je dete zopet shodilo — a noži'* je ostala kraljeva. Ko je bil fantič star pet let je prištedila mati par kronic in šta sta v trrr k zdravniku. Lepe zlate očale je imel gospod zdravnik, belo suknjo in star je bil. Pogledal je nogo, pogledal mater ter je zmajal z glavo: »Težko bo kaj mamica! Veste, tam na Dunaju je zdravnik, l i popravi tako nogo, tako, da še videti ni, da j. bil otrok kedaj kruljev. Lani so pisali vsi listi, da je ozdravil edino hčerko bogatega Amerikanca, ki ■ imela ravnotako nogo kot vaš sinko Celo plesala je lahko Čez par mesecev. A kaj. ko je Dunaj t ko daleč, tisti zdravnik pa silno drag. Težko, t ;, ko...I« In šla sta domov vsa žalostna. Gospodje porotniki! Beda je bila torej prvi krivec, da jo ostal fant kruljev. V par letih so se pa razmere v naših bolnišnicah temeljito spremenile, tako da smo dobili povsod dobre kirurge-specijaliste, ki jim je bila taka noga le malenkosten slučaj. Fant je že hodil v šolo, jioskakoval in padal v veliko veselje svojih ! zdravih součencev. V šoli ni imel nihče zanj lenega pogleda, ne dobre besede. Učiteljica, mlado, mestno dekle, je božala le lepooblečene, okroglolične malčke iz boljših hiš, za pohabljenca ni imela nikoli Bnei>ne novice KOLEDAR. Torek, 15 novembra. Leopold, Jedert. Ev genij. Solnce vzide ob 7. uri 7 minut zjutraj in zaide ob 4. uri '23 minut popoldne. * ic Gospod veliki iupan dr. Fran Vodopivee Je službeno odsoten in radi tega odpadejo do na-daljnega običajni sprejemi. ic Za kraljeve adjutantc so imenovani polkovniki: A M Pekič, dosedaj poveljnik 17. topu. polka, V. A. Savič, poveljnik 5. topn. polka, D. P. Savič, poveljnik 45. pp. v Celju in podpolkovnik M. I. Zelenika, dosedaj v službi glavnega generalnega štaba. Dolžnosti adjutanta so razrešeni vice-admiral Dragutin M. Priča in topn. polkovnik Peter M. Ljubičič. ic Vojaška imenovanja. Za vršilca dolžnosti načelnika štaba poveljstva Jadranske divizijske oblasti je imenovan general-štnbni podpolkovnik Anton M. Lokar, dosedaj pomočnik načelnika štaba poveljstva Dravske divizijske oblasti. — Za poveljnika 8. orožniškega polka je imenovan Dušan N. Govanovič. ic \ ila brez gospodarja. Glavni dobitek druge s t a d i o n s k e loterije je Vila Stadion nasproti Stadiona ob Dunajski cesti. Kak pomen ima danes, v dobi šotorov, vagonov in barak, tak dobitek, bo lahko razumel vsak, zlasti tisti, ki je v zadnjih letih poizkusil vse prijetnosti podzemskih in podstrešnih, mokrih ln mrzlih stanovanj, brezštevilnih selitev in dramatičnih delo-žacij. Žrebanje druge loterije, ki se bo vršilo v lecembru. bo pokazalo, koga je določila usoda za gospodarja tej posebni, arhitektonski povsem novi, prezanimivi družinski hiši, ki v Ljubljani nima ne brata ne sestre. Res je sicer, da ima ta vila veliko napako, in ta napaka so njene sicer nove, pa vendar oblikovno zelo skromne sosede. Zato si misli loterijski odbor izposlovati na pristojnem mestu dovoljenje, da prezida v tem slogu tudi vse druge hiše. ki volivnih žarah in so dve pojiolnoma razbili. V dvorani je nastal hud pietep. Nastopila je policija, ki je s silo izpraznila dvorano. Pretepi so se nadaljevali na velikem trgu pred vseučiliščem. Končno je policija nastopila s puškinimi koj>iti in ž njimi neusmiljeno udrihala na vse strani, dokler ni bil trg izpraznjen. Ranjenih je več visokošolcev, od njih eden težko in je bil prepeljan v bolnico. Volitve v podporno društvo so razveljavljene. ■jSr Medvedi v črnigori. Zadnji Čas so se v Črnigori pojavili medvedi, ki so kmetom napravili obilo škode. Tako so v vasi Stoburni vdrli skozi streho v staje in poklali veliko živine. Kmetje so jih napadli s kolmd, ker jim je orožje odvzeto. Ubili so enega medveda. •k Poroka na smrtni postelji. Nevesta Stjepana Hartmana v Šopronju je ležala na smrtni postelji. Kot svojo poslednjo željo je izrekla, da bi se rada poročila s svojim ženinom. Hartman je privolit. Poroka se je takoj izvršila. Ko je duhovnik končal obrede, je mlada žena padla na posteljo in umrla. ic Moža spra'vila v zemljo, ljubimca pa na vešala. Iz Bihača poročajo: 17 letna Janja Markovič ?? je od rane mladosti vlačila z moškimi. Končno ie poročila postarnega moža, kljub temu pa ni opustila razuzdanega življenja. Tako se je spoznala . nekim Božo Jerkovičem. ki ji je tako prirastel k srcu, Ja je sklenila znebiti se svojega moža Božo ;e na ta sklop pristal in je v neki noči z motiko ubil Božinega moža. Drgui dan je Janja sporočila orožnikom, da je mož zginil. Orožniki so pa preiskali hišo, našli kri in nedaleč na travniku zakopano truplo. Janja je pred sodiščem vse priznala, zvalila je pa krivdo na ljubimca Božo Jerkovič je bil obsejen na smrt na vešalih, Janja pa na deset let temnice, ker še ni stara 20 let. 31. Pesem bodi za nabavo, dobro vince za prebavo. Kdor se metat gre z atleti, naj se hrani s PEKATETI (Dalje prih.) mala operacija je potrebna in kruljec bo skakal ko jelen. 0, zakaj niste rekli nebogljeno! tiste ču-dotvorne besede: »Pojdi v bolnico in tvoja noga ozdravi!« Kolikokrat si ga srečal, zdravnik, videl si ga in si šel mimo! Gospodje porotniki! Krivi smo vsi pred narodom! Njegovi yodniki in besedniki smo, pa tratimo čas z nepotrebnim besedičenjem. Vsled naše brezbrižnosti pa propada narod in doprinaša naj-ostudnejše zločine. Končam, gospodje porotniki! Lahko izrečete: kriv, toda s tem boste obsodili žrtev, prave krivce pa boste oprostili. Mogoče pa pojde eden izmed teh vase. In s tem enim človekom je vse pridobljeno! Ta človek ne bo miroval, dokler ne dobi sodelavcev, da rešijo pohabljene otroke propada s tem, da jim odprejo pot do ozdravljenju. Obsodite prave krivce, da ho pomagano tisočerim iu preprečite stotine zločinov!« Kot bi se bila odprla okna jc napolnil dvorano pomladni zrak poln življenja in usmiljenja... K. Proti nahodu in proti sličnim nalezljivim bolesenim GRIPOSAN ic Kupujte domače izdelke! Da so omogoči vsakomur nakup dobrih čevljev, prinese za zimsko sezijo tovarna »Pe k o«, Tržič, specialne vrste čevljev in sicer: večerne iz ševr. 165 Din, večerne iz laka 195 Din, promenadne čevlje iz I a boksa 195 Din, polčevlje iz I a boksa 225 Din, moške visoke čevlje iz govejega boksa 195 Din, moške visoke čevlje iz I a boksa 265 Din. Lastne prodajalne: Ljubljana, Breg 20 in Aleksandrova cesta 1. Pri pismenih naročilih zadostuje obris noge. Naslov: »Pek o?.. Ljubljana. 9045 ic Bolečine in tiščanje v želodcu, zaprtje, gnilobo v črevesu, slabo prebavo, glavobol, belino na jeziku, bledico odpravi, kdor pije naravno »Franz-Josef -grenčico, en kozarec zvečer preden gre spat. Zdravniki-specialisti za bolezni v prebavilih pravijo, da je treba »Franz-Josef-vodo toplo priporočati kot zelo smotreno, domače zdravilno sredstvo. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. 8823 OBLAČILA TVRDKE J MAČEK Ljubljana. Aleksandrova 12 so najboljša in najcenejša. ic Budilke in poročne prstane kupite pri F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. ic Za zimo priporočamo nepremočljive Karo čevlje Maribor, Koroška cesta 19. m (varstvena znamka) po dr. Besarovitu dcsmMfjra8©?« mas* m nos. Dobiva se v vseh lekarnah. NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, (J sta i' na Sv. Petra cesti in Hočevar v Spodnji Šiški. * * >v Q Opozarjamo na usianovni občni zbor Rafaelove družbe, ki se vrši danes dopoldne ob 10. uri v novi dvorani hotelo Union. Izseljeniško vprašanje postaja vsled socialnih razmer med našim ljudstvom vedno važnejše. Ker se bo na občnem zboru določilo, kako organiziramo skrb za naše izseljence in priseljence, pričakuje pripravljalni odbor za varstvo izseljencev obilne udeležbe 0 Slava stalne vojne bolnice in Iiolnlčarske čete dravske divizijske obla ti so je vršila včeraj donoldne ob 11. uri. Po službi božji jc sanitetni podpolkovnik dr. Justin pozdravil vse navzoče, posebno škofa dr. Jegliča, divizijskega generala Kala-fatoviča, namestnika vel. župana dr. Andrejko in zastopnika mestne občin dr. Zamika. Po govoru so navzoči zaklicali trikratni živijo našemu kralju, KOLEDAR Zfusoslov. kmetske zveze za leto 1928. je izšel! Pišite ponj na naslov: »Jugosl. Kmetska zveza«, Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana. Koledar ima žepno obliko. Vezava močna. Cena 10. —Din. nakar je godba zaigrala državno himno. Po svečanosti so bili gostje povabljeni na prigrizek, O Ljubljana brez telefonskega prometa. Sneg, ki jo nalelaval od sobote skoro neprenehoma, zlasti pa v noči od nedelje na ponedeljek, je napravil ogromno škodo žičnemu telefonskemu omrežju. Včeraj ves dan jo bil do malega ves privatni telefonski promet prekinjen. Želeti bi bilo, da telefonska uprava kolikor mogoče hitro pomore temu nedostatku in da popraviti pokvarjeno omrežje. O Kupujoče občinstvo in obratni čas v trgovinah. Prejeli smo: Da ne bodo o kupu jočem občinstvu govorili samo gg. trgovci in njihovi pomočniki in prodajalke, si dovoljujem tudi jaz oglasiti se s svojim mnenjem, ki je gotovo mnenje večine kupcev ljubljanskih trgovin. Nikakor ne morem odobravati trditve gg. trgovcev, da je potreben daljši deloven čas iz ozirov na kupujoče občinstvo. Vsi kupujejo potrebne stvari v teku dneva, specerijo največkrat dopoldne, ostalo pa popoldne. Pred 8. uro zjutraj ni moja žena še nikdar ničesar kupila, razen mleka in kruha seveda, jaz pa tudi ne grem kupovat obleke ali sličnega po 6. uri zvečer že iz enostavnega razloga ne, ker bi lahko kupil črno obleko za modro ali pa narobe. Pri luči kupovati manufakturo je pač nemogoče, isto je pa tudi z modnimi in deloma galanterijskimi predmeti, če smem kaj svetovati, potem bi priporočil delovni čas v trgovinah tak, kakor ga predlagajo trgovski pomočniki. Treba se je ozirati tudi na uslužbence, ne le na trgovce. — I. V. 0 Kidanje snegu in snaženje hodnikov. Mest-n' maprsbrat ljubljanski opozara hišne in zemljiške posestnike, oskrbnike, hišnike in najemnike hiš, stavbišč in drugih prostorov, na § 82. cestno-pcMcijskega reda ljubljanskega, ki vsebuje določila glede snažemja hodnikov, Kadar zapade sneg. Glasom predpisov je treba očistiti hodnike in pešpoti ob posestvih in parcelah nemudoma, čim zapade sneg, in če vsled tega polzi ali se napravi poledica, je treba hodnike posuti tudi s peskom, pepelom ali kako drugo stvarjo. Snaženje in posipanje je treba izvršiti v širini hodnika ali pešpota. Poleg tega se morajo očistiti tudi odtočni jarki (kadunje) ob hodniku, ker se sicer pri tajanju ali zmrzovanju snega voda ne bi mogla odtekati. Kadar zapade srneg ponoči ali se napravi poledica, treba je opraviti očiščenje in posipanje vsaj do sedmih zjutraj. — Pri neprestanem sneženju je treba ofnažiti hodnike itd. večkrat na dim Ln jih tako posipati, da ni nevarnosti za pešce. Z dvorišč se ne sme sneg ali led odkladati na cesto, temveč ga je izvoziti v Ljubljanico ali na odkazana skladišča. Sneg, ki sam zdrči ali se pomeče s streh, morajo hišni poseslniki nemudoma ob svojih tro-ških zvoziti s ceste. Ob južnem vremenu je hodmke in pešpota po potrebi večkrat na dan očistiti luž in tiata. Prestopke teh določil bo mestni magistrat kaznoval po cestno polic, redu, poleg tega pa bo odredil, da se dotično oipuščeno ali nemarno opravljeno delo izvrši na stroške zamudnega lastnika lrše. O Nogavice vseh vrst v veliki izbiri in najceneje pri Dobeic-u. Pred škofijo 15. © Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. © Krasne dunajske bluze. — Kristofič-Bučar. Cenjenemu občinstvu pIo^jam1* Rožni dolini (pri Ljubljani), Cesta V. goveje meso po 10—12 Din m Telečje in svinjsko meso vedno v zalogi. Se priporoča . , r» . Anton Zaje, mesar. Marftoor □ Zaupniki SLS v Mariboru. Danes v torek zvečer ob polsedmih zelo važen in nujen sestanek Koroška cesta 1. Udeležba vseh zaupnikov obvozna. □S hod SLS v Mariboru se vrši v četrtek zvečer oh polosmih r dvorani Zadružne gospodarske banke. Na sporedu: Pogodba s Francijo in zunanjepolitični položaj, govo.-i ilr. Hohnjcc. Poročilo iz Belgradu podu poslanec Žebot. Občinske volitve, poroča f jf S K, Jadian, Danes ob 20. ur! seja iz;emoma v restavraciji »Pod skalco«. Na sejo na, pridejo tudi gg. Bončina, Pire, Pokorn St., Špan, Brcar, Podkrajnik radi Miklavževega večera. — Tajnik. S. K. Maribor : S. K. Svoboda 7:0 (4:0). Maribor je v nedeljo odigral zadnjo prvenstveno tekmo. Zmagal je nepričakovano lahko, ker se je splošno domnevalo, da bo Svoboda nudila lepšo igro in več odpora. Tekmo je precej inotil sneg, ki je neprestano padal. Sodil je g. Nemec zadovoljivo. Stanje nogometnega prvenstva v Mariboru se je z odstopom Ptuja nekoliko izpreinenilo. Ptuj je postopal taktično: s tem, da je odstopil proti Mariboru in Rapidu, si je ohranil dokaj ugodni goal seore Na prvem ineslu je Maribor z najboljšo goal razliko: 10 točk, 5 tekem, goal razlika 19:0. 2 Rapid 0 t., 4 tek. goal razi. 11:1. 3. Ptuj 5 t., 5 tek., goal razi. 7:9. 4. Svoboda 3 t., 4 tek., goal razi. 3:13 5. Železn;č»v 2 t., 4 tek. (proti Rapidu in Mariboru par po \ goal razi. 5:11 in 6. Merkur, ki je ostal brez lučke: 0 t.. 4 tek., goal razi 2:12. SPARTA — RAPID 1 : 2 (0 : 1). Tako surovega boia Hohe Wnrte menda še ni videla, Rapid je pokazal vse registre pobesne-losti iu podivjanosti; glednVci, ki jih ie bilo okoli 40.000, pa tudi niso bili dosta boljši. Včasih se j>; tekma razvila ' pravo bitko, igrnvec llo-rvat si je celo nogo zlomil; najbolj surov je bil Pe ner, ki je zakrivil tudi Horvatovo nezeodo Ilorvnta so prepeljali v liolnico. P erner !e pa moral zapustiti igrišče. Holandski sodnik Eymer ie bil elede kakovosti sicer prav dober, a težkemu položaju spričo srditosti boji' nikakor ne kos. Brulodohodki so d a H 7,"0.000 dinarjev. Rekli stno že da se je z boji za srednjeevropski pokal rešil Rapid iz denarne krize. Srednjeevropski pokal si je s to igro priborila Sparta, ker ima več goalov kot Rapid; zadnjič (I : 2 za Sparto, sedaj 1 : 2. skupaj 7 : 4. Ljubljansko gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Torek, 15. novembra: Zaprto. Sreda, 16. novembra; MEDEJA. Premiera. Premier- ski abonma. Četrtek, 17. novembra: Zaprto. Petek, 18. novembra: DVA BREGOVA. Red B. Sobota, 19. novembra: MEDEJA. Red C. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. Torek, 15. novembra: Zaprto. Sreda, 16. novembra: TOSCA. Prvi nastop gospe Mitrovičeve. Red C. Četrtek. 17. noven.bra: Zaprto. Petek, IS. novembra: TRAVIATA. Red D. Sobota, 19. novembra: BAJADERA, opereta. Izven. Pesnik Oton Župančič govori v ponedeljek dne 21. t. m. v ljubljanskem opernem gledališču na proslavi, katero priredi gledališka uprava v sjio-min podpisa prijateljske zveze med veliko francosko republiko in našo kraljevino. Ta, za nas tako važen dogodek, moramo slovesno proslavili in temu primerno je sestavljen tudi program ponedeljkove proslave. Opozarjamo, da so vstopnice že v predprodaji pri dnevni blagajni v operi. Občinstvo pa vabimo na poset te spominske prireditve. Mariborsko gledališče Torek, 15. novembra: Zaprto^ Sreda, 10. novembra ob 20. uri: IGRA S SMRTJO. Ab. B. Premijera. Četrtek, 17. novembra ob 20. url: TRAVIATA. D. Kuponi. Ljubljanski Ljudski oder \ nedeljo ob pol 8 zvečer: »ZLATOROG.« Na splošno željo občinstva in pa, ker jih je mnogi i odšlo brez vstopnic, ponovi Ljudski oder v nei. Jjo, 20. novembra ob pol 8 zvečer še enkrat I in sicer zadnjič Abramovega »Zlaloroga«, romantično igro v 5 dejanjih in 4 slikah s petjem, godbo in plesi. Ljudje igre ne morejo prehvalili, tako je lepa; vse ugaja, godba med dejanji in v pavzah, posebno petje, plesi in krasni kostumi. Predprodaja vstopnic od četrtka dalje v Ljudskem domu v Nabavni zadrugi od 8—12 in od 2—6 zvečer v pisarni Ljudskega odra od 4—7 zvečer. Glasba Na komornem koncertu kvarteta Zika izvajajo Zikovci tudi škerjančev najnovejši godalni kvartet Sonatina da eamera. Skladatelj L. M. Škerjanc. čigar kvartet in :. Koncert« za veliki orkester sta bila pred kratkim izvajana v Pragi z največjim uspehom pri publiki in kritiki, je napisal svoj godalni kvartet, ki je obenem njegov tretji kvartet, v letih 1925-26. Delo sestoji iz dveh stavkov, katerih prvi nosi naslov »Vivace«, drugi pa »Scher-zo«. V Sloveniji so ga Zikovci prvič izvajali pred neknj dnevi v Ptuju, kjer je bil sprejet z jako velikim aplavzom ter je posebno »Scherzo« vžgal. Zikovci so ga sprejeli na svoj stalni spored ter ga nameravajo izvajali na svojih evropskih koncertnih turn' jah v bližnji bodočnosti. V četrtek ga izvajajo v Ljubljani, kjer so leta 1922. izvajali | tJkerjančov pi-vi godalni kvartet v d-duru, mla-1 dostno delo skladateljevo. — Vstopnice za ta koncert so v predprodaji v Matični knjigarni. Naše dijaštvo Danica. Jutri, v sredo, dne 16. t. m. ima Danica svoj redni tedenski sestanek. Predaval bo g. Vinko Zor o naši prosvetni organizaciji: kakšna jc, kakšna naj bi bila, potem pa, kako naj akademiki sodelujejo pri prosvetnem delu. — Daničarji in Daničarkc, pridite! Tovariši bratskih društev, gg. starešine in naši prijatelji iskreno vabljeni. TPttizvedovanfa Našel sc ie poročni prstan. Dobi se Mišičeva cesta 21-111. Tomšič. I Naznanila Ljubljana. Občni zbor Leonove d: užbe 3e vrši v sredo dne 16 t m. ob 16 (ne kakor je bilo pomotoma javljeno ob 17) v posvetovalnici KTD v Jugoslovanski tiskarni s sledečim dnevnim redom: poročilo funkcionarjev; volitev novega odbora; slučajnosti. Ako bi bil občni zbor nesklepčen, se vrši pol ure kasneje ravno tam nov občni zbor, ki je sklepčen ob vsaki udeležbi. Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokod ^skem domu pod vodstvom g. prof. M. Bajuka ima pevsko vajo danes ob 8 zvečer. V zimskem času bodo jiev-ike vaje v nedeljah od 11. do 12. ure dopoldne in v torkih od 8. do 9. ure zvečer. Ker bo danes pričel pevski zbor z vajami novih pesmi, so nam tudi novi pevci dobrodošli Kdor se želi vsestransko izobraziti v petju, naj pride danes ob 8 v Rokodelski dom. Izvencerkveni shod ima križanska moška Marijina družba jutri v sredo ob H zvečer v družbeni dvorani. Prosimo polnoštevilno! Klub »Torkarjev* ima danes (v torek) ob osmih zvečer na kegljišču v Rokodelskem domu svoj občni zbor. Udeležba za vse člano obvezna; drugi vljudno vabljeni 1 Maribor. Jutri, v sredo, popoldne ob polpetih v frančiškanskem samostanu mesečni sestanek duhovni-kov-tretjerodnikov. Pridite! ZA JESEN IN ZIMO kupujte Vaša oblačiln pri znani, strogo solidni tvrdki los. Roilna, Llubllana, Aleksandrova cesta 3. Suknje, ulstre in raglane v najfinejši izvršitvi si nabavite gotovo najcenejše, kakor vedno, pri tvrdki DRAGO SCH W AB — LJUBLJANA. Porota. Včeraj dopoldne se je pričelo zimsko zasedanje ljubljanske porote. To zasedanje obeta biti eno naijkrajših, ker so dosedaj razpisane le štiri razprave, od katerih jc bila večja le včerajšnja proti roparskemu napadalcu Viljemu Grahu. POIZKUS ROPARSKEGA UMORA V TRNOVEM. Dne 12. junija, v nedel|o, sc jc pozno v noč raznesla po Ljubljani vest o grozovitem roparskem napadu, ki jc bil izvršen nad branjevko Jerico Ažmunovo na Trnovskem pristanu v Ljubljani. Ažmanovo so prepeljali v bolnico, kjer so ji rešili življenje. Roparskega napadalca so prijeli že isto noč v osebi 2Uetnega Viljema Graha, doma iz Gornjih Slaveč pn Gor. Lendavi, delavca pri Valentinu Accettu, stavbeniku v Trnovem. Obtoženi Viljem Grah jc sin premožnega posestnika in gostilničarja v Slovenski krajini. Do leta 1922. je pomagal doma pri delu, nato pa je dom zapustil radi domačih prepirov, nakar je delal v raznih krajih, večinoma pri stavbenih mojstrih kot zidarski delavec, prihranil pa si ni ničesar, ker je večino svojega zaslužka zapil. Razna jedila in pivo je navadno kupoval pri branievki Jerici Ažmanovi, ki jc imela v neposredni bližini v mali hišici ob Ljubljanici svojo skromno branjanio, vsled česar sta drug drugega dobro poznala. Tudi usodno nedeljo, dne 12. junija t. 1. j« odšel približno ob pol 10 zvečer v trgovino Ažma-nove, ki jc bila slučajno odprta ter je naročil nai-prej steklcnico piva, ki jo jc Ažmanova vzela n pokrite iame v tleh pred pultom. Ko je izpil pivo. je naročil šc drugo in nafo še tretio steklenico iti pozneje še nekaj jedil. Po vsakem naročilu jc pla. čal račun sproti in sicer obakrat z lOdinarskini bankovcem, ki ga jc morala Ažmanova menjati. Tako je videl, kje ima Ažmanova spravljen denar, Ko je urah pil drugo steklenico, ga je prijela skušniava, da bi sc lahko polastil nienoga denarja, če bi ii z nožem prereza' vrat; po kratkem premišljevanju sc je odločil, da bo to v prvem ugodnem trenutku tudi storil. Nekaj minut črez 10 jc prišla mimo hišicc neka zakonska dvojica ter šc dve drugi osebi. Opazili so skozi špranje luč in so vstopili notri. Grah je tedaj odšel in dejal Ažmanovi, da se še vrne, Čakal je skrit pod bližnjim drevesom m ko ic ta družba črez pol ure odšla, se ie tikoi vrnil. Naročil je zonet p;vo, v žepu pa ie držal priprav-!'en nož ;n ic čakal utfodne nrilike, da bi prišel Ažmanovi neonaženo za b-bet. Ker se oa taka prilika ni nudita sama_ ob sebi, jc pozval Ažmanovo, naj snravi pivo, ki ga je pustil v steklenici, nazaj v jamo, češ. dn ga pride spit drugi dan. Ažmanova ic prišla takoj okoli pulta ler'se. nič hudegn sluteč, sklonila pred Grahom k tlom, d- bi dvignila pokrov jame, v ka-tero ie hotda postaviti preostalo pivo, V tem trenutku ^a ic Grah z odp-tim nožem v desnici skoči! proti Ažn-anovi in 'i prerezal vrat. Ažmanova se je brez glasu zgrudila ter pričela krvaveti. Grah je takoj nato vzel iz proda'a!ne nvze žametasto vrečico, v kateri ic bila velika usn:ita listnica in poleg nic šc nekai denaria. Razen tega na je vzel ravnolam tudi neko škatljo, v kateri jc bilo nekai srebrnine in ic s tem plenom hit-o zapustil Hišo, picoričan da ie Ažmanova mrtva, ket jc ležala na tleh v krvi brez vsakega življcnskcga znaka. Grah je še! naravnost k strugi Ljubljanice pod hišo in si izrral levo hlačnico, da bi ga krvava lisa na njej nc izdala. Nato ji- hitel v svoie prenočišče in skril svoj plen v seno za hlevom in s« nato vlekel spat, Približno eno uro po zahrbtnem napadu r>a se je Ažmanova zbudili iz nezav-sti in si tolik« opomogla, da se :c priplazila do obrisače, katere je tiščala na rano in zadržala za silo kri, nato pe je s trudom ' stala in ^la na drerfo stran ccste k stanovanju Franceta Niglosta. Ker ie imeli pre-rezan sapnik, ni mogla govorti, jc udarila po cknn tako. da s'a se oba NnijKsta — oče in sin _ zbudila in prifekla na cesto. Ažmanova iima i( poknznli rano na vn'u, nakar stn obvestila no-lici:o Nji poziv stražnika, nai naoiše ime sio-'lei na listek, jc npisa'a besedi' »Arcetatov d"b'cn mislim, da za odgovor nanje pri Cudermanu v> ni dozorel čas. Ce pr gledaš po dvorani, pa nehote pomisliš, 3a je slovensko moderno slikarstvo s Cudermanom zopet pokazalo, da so religiozni krščanski motivi značilni zanj in da na tem polju doseže mnoge vrednote trajnega pomena, zakaj najmočnejši sta j>Siiemnnje< in »Vstajenje«. Silvester Škerl. ZAKAJ SO RAZPUSTILI SLOVENSKA DRUŠTVA? Fašisti so neusmiljeno razbili prosvetna dru-nujejo »gente senza storia e civilta«, ljudstvo brez sgodovine in kulture, ti ljudje so mu ugrabili vse Itva, žarišča kulture. Med temi so bila društva, ki so imela že nad pol stoletja življenja. Ljudje, ki se vedno in vedno ponašajo s svojo dvatisočletno kulturo nasproti primorskemu ljudstvu in ga ime- Cetrtek, 15. novembra 1927. Ni bilo mogoče prodreti sovražne fronte. Prišlo je povelje, naj se divizija umakne kolikor mogoče tiho in oprezno. Sosed je povedal to sosedu... In divizija se je začela plaziti nazaj. Štirje polki so šli v mesnico, dvomim pa, če je prišlo iz nje za pol polka zdravih in celih mož in fantov. Pot nazaj iu pontoni! Marsikdo je že mislil, da je resen, pa ga je zadelo in mu pretrgalo nit življenja. Podnevi se je šele videlo vse grozno pustošenje! Bela žena je imela nenavadno žetev! Vse dopoldne in popoldne so prihajali posamezniki 44. divizije v vas. Umazani, razlegam, vdrtih oči, na rami samo puško. Vse drugo je ostalo ob Piavi. Čemu je bil ves plen s pota? Čemu so vlačili srebrnino in zlatnino itd s seboj? Ali so se zato mučili, da so sedaj zopet izgubili? Sicer pa, kaj je komu do tega! Rešil si je življenje, vse drugo pa naj vrag vzame! Pa smo se srečali z znanci, tovariši. Od utrujenosti in prestanega se nam ni dalo bogve kaj govoričiti, le poteze na obrazu so kazale veselje, češ, tudi ti si srečno ušel. V prostorni cerkvi si pa komaj dobil prostorček. k;er si se vrgel na kolena in zahvalil Boga, da ti je izkazal milost in te rešil pekla. Nisi se mogel v njej pomuditi dalje časa: novi so pritiskali, prihajali posamezniki in cele gruče in ss klanjale in zahvaljevale Križa-nemu. Ves dan je bilo tako: ostali naše divizije so se zahvaljevali — Bosanci in moštvo tiste ustanove, ki so ga dvignile do kulturne stopnje velikih narodov. In kaj bodo fašisti postavili na mesto naših zdravih ljudskih prireditev? Ples * in kino. V nekdanjih slovenskih kulturnih domih gospodari danes italijanski privandrovec, ki dela »kšeft« iz duš nedolžne mladine in jih za nekaj centeziinov prodaja hudiču. Samo en primer. V Prvačini se je v nekdanji slovenski dvorani vršil ples. Kljub visoki vstopuini 8 lir za osebo je bila dvorana nabito polna. Naslednjo nedeljo se je vršila kinematografska predsta"va; predmet: ljubezenske avanture nekega princa. Za duševno izobrazbo je torej v vsakem oziru poskrbljeno. 10. polka, ki so se odpravljali, da zasedejo levi Piavin breg, so se priporočili.. • In kako je bilo medtem v vasi? Skoro vsaka hiša bolnica, povsod vse prenapolnjeno, le zdravnikov je primanjkovalo ... Srečni ranjenci, ki so dospeli sem! Mnogo njih in sanitejcev, ki so jih nosili iz linije, je bilo na poti pobitih ali so potonili. Težko je bilo priti preko Piave! Smrdelo je v vasi po sveži krvi, zdravniki so obvezovali, rezali in žagali, ljudje umirali... Grozno je bilo tudi tukaj in pogled nn te reveže je presunil krvi in razmesarjenih človeških trupel vajene front-nike. Na vel i ko m vrtu tam zadaj za veliko graščino v Campo di Pietro so pa vojaki tehnične trupe ves čas kopali — ne grobove, ampak velike jame in pok'adali vanje plast na plast cvet kranjskega in koroškega ljudstva ... Kopali so, da jiin je pot curljal z obrazov, toda niso zmogli vsega. Umirali so hitreje kot so jih mogli pokopavati... Koliko jih je pa ostalo na obeh straneh Piave, koliko jih je Piava požrla? Na večer so se ostanki polka zbrali in odkorakali smo nazaj v Sesalta Maggiore. Med potjo smo še prejeli vest, da so se tudi združeni nasprotniki umaknili nazaj. Tudi oni niso mogli obdržati pozicij in vztrajati v tem peklu... Smo pač vsi ljudje! — Bosanci so pa zasedli levi breg. Z laškimi mrliči pri Kobaridu se je začel naš pohod v Italijo — z našimi mrliči pri Piavi se je nehal... Vojne — reši nas. o Gospod! Glasba ZIKOVCI. Koncem avgusta so se vrnili s koncertne turneje po Španiji, Mallorci severni Afriki, Nemčiji in Angliji. Končna točka turneja pa je bila južna Amerika, kjer so absolvirali 43 koncertov Cela koncertna turneja je obsegala preko 100 večerov, in to v Argentiniji (Buenos Aires 6, Uosario de Santa F g 3, La Plala in Concordia po 1), Braziliji (Sao Paolo 7, Rio de Janeiro 3, Porto Alegre 5, Pelotas 2 in Santos 1>, Uruguayu (Montevideo 7, Salto 2, Pasandu, Mercedes, Fray Bentos po 1). Od čeških skladb, ki so jih izvajali v Ameriki, so imela največ uspeha dela Dvoraka. Novaka in Suka, čigar op. 11 izvajajo Zikovci danes v Ljubljani. To poslednje delo je bilo zlasti v Montevideu sprejeto z največjim odobravanjem ter je bilo v časopisih posebno pohvalieno Zelo je ugaial tudi Schulhoff. čigar 5 skladb za godalni kvartet bomo čuli tudi mi na današnjem koncertu. Tarantella in Serenada sta se morali na največ koncertih ponavljati. Zelo uspešno so izvajali tudi Lhotkin konoert za god. ork., Hindemithov op. 16, Debussyjev in Ravelov kvartet. Zikov koncert je bil vedno kar najpestreje sestavljeni ter so navajali celo niz klasičnega in modernega repertoara. V Sao Paolo so zaigrali v kaznilnici B^rodinov in Dvofakov kvartet v F-duru, pri čigar Lento stavku so mnogi kaznjenci zaplakali. — Vzlic temu, da imajo v Argentiniji in Braziliji povsod izvrstna komorna udru-ženja in se tam vodno shajajo umetniki vsega sveta, so bili Zikovoi deležni posebnega uspeha v publiki in v tisku Kar se tiče mrnierne glasbe, je kazala zanje največ zanimanja argentinska publika. Tam so mogli Zikovci zaigrati tudi Stravinskega, oglasil se je sicer žvižg ki pa je bil kmalu udušen z aplavzom. V nekaterih južnoameriških mestih so bili Zikovci prvi, ki so sploh prinesli moderno glasbo. Brazilsko občinstvo je napram argentinskemu konservativno V Urusruavu prevladuje temperament. »Cekoc-ZiVovci so bili tam sprejeti kot zastopniki naroda kateri je rodil svotovnoznani nogometni klub »Spartn«. Violist kvarteta g. L. Černv, ve povedali zanimive anekdote in doživljaje. ki so jih imeli »kvartetniki« na potovati i u po Južni Ameriki Tako so jih n. pr. v mnlem uru-guavskem mestu sprejeli z velikim okrašenim vozom. na katerem je bila nameščena kompletna godba na nihala Ko so 7ikovci prispeli v mesto, so jih sprejeli s streli Na vozovih so se dreninli češki roiaki, ki so nosili na velikem platnu napis: »Čeko-7ika, najslavneiši kvartet sveta, ogromna senzacija za naš» mesto.« Pred koncertom so pa zapnlili velik kres in priredili slavnosten obhod po mestu. Tudi za nas je koncert Zikovcev velika senzacija. saj taka mala mesta le redko obiščejo kapacitete svetovnega kova. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in zvečer pri koncertni blagajni. Ing. i h. jt.anssen, j trener Jug. zimsko športne zveze, ki bo vodil i letos smučarske tečaje in priprave za olimpiado. Ing. Hanssen prispe v Ljubljano v ne-I deljo 20, t. m. ter bo ime! v sredo 23. t. m. i v Unionski dvorani predavanje s skioptičnimi slikami o Norveški, kot domovini smučarstva, o smučarstvu v obče in razvoju smučarstva v nordijskih državah z ozirom na olimpiado. Predavanje ponovi 25. t. m. v Zagrebu. Amerisiu letulee C. Gray, katerega je doletela smrt, ko je poskušal zvišati rekord v poletu v višino. Poroč. pilot NVilliams, dosegel hitrost 519 kin na uro in s tem premagal rekerd Debernardija. * »France, čemu pa imaš očala celo v post olji?-t — »Veš, tako sem postal kratkoviden, da brez njih niti ljudi ne spoznani, o katerih se mi sanja.* Duh. svetnik Marko Tomažič, dekan v Kozjem, ki je slavil 18. julija 40 letnico posvečenja, 30 letnico načelništva kozjan. skega okr. zastopa in 20 letnico dekanstvr bo danes odlikovan z redom sv. Save. Švedski princ Gustav Adolf je dospel v Pariz, kjer je podpisal pogodbo, po kateri se švedska vlada zavezuje zgraditi v Parizu v univerzitetnem delu akademski dom. Princa je sprejel tudi predsednik republike. OlASBENI KONKITRS. Univerzitetno »Kamerno - Muzičko lldruženje »Collegium Musioum« v Belgradu razpisuje konkurz za kvartet, komponiran za dve violini, vi'-lo in vio-linčelo Pravico konkuriranja imajo komponisti Srbi, Hrvati in Slovenci — Pogoji: Kompozicija mora biti ^samostojni sestavljena in dosedaj popolnima neznana Oblika in stil se prepuščajo avtorju. Kompozicija mora trajati najmanj dvajset minut. Konkurz je ia:ep Partituro. katera naj bo čisto pisana od tuje roke. kakor Hidi šifro v zapečateni kuverti jo treba p-slati najdalie do 1. avgusta 192S tniništvu Združenja (Relgrad. Univerza). Člani razsodišča so gg. Forster. Novak in Suk. profesorji Moisterske šole za kompozicijo na praškem državnem konservatoriju. Naiboljše delo dobi nagrado 5000 Din. Delo ostane avtorjeva lastnina, a rokopisna partitura nngrniene kompozicije postane lastnina knjižnice Združenja. Zdravnik: »Dihajte globoko in recite: Triintridesetkrat triintrideset.« Pacijent: (Molči.) Zdravnik: »Izgovorite prav jasno in razločno: Triintridesetkrat triintrideset.« Pacijent: (Molči.) Zdravnik: »Ali morda niste razumeli vpra-| sanja?« Pacijent: Aem, ampak izračunal še nisem ...« Gospotlatrstvo Položai industrije v Sloveniii. (Izvleček iz referata tajnika Zveze industvijcev g. inž. Milana Šukljeta na zboru industrijalcev v Belgradu.) V zadnjih letih so bila radi zvišanja vrednosti dinarja ob nezmanjšani obrestni meri zn bančne kredite mnoga industrijska podjetja težko ogrožena. Danes moramo konstatirati, da je večina teh podjetij krizo prebolela. S tem so postali izgledi nekoliko prijaznejši. Žal pa čimdalje ;nten-zivnejše občutimo drugo težavo, namreč znatno zmanjšano kupno moč konsumentov. Oslabitev kons! 'nne moči v naši državi jc vsaj deloma posledica neugodnih žetev. Slična oslabitev kon-sumne moči pa je nastopila tudi v drugih državah zlasti srednje Evrope. S tem je občutno oviran naš izvoz v sosedne države. Druga posledica pa jc, da sili inozemska konkurenca, ki doma ne najde zadostnih prodajnih možnosti, energično v našo deželo in nas primora, da uravnamo naše prodajne cene doma po izvoznih cenah tuje konkurence. Ta konkurenca je zlasti nevarna v onih produktih, za katere nimamo primerne carinske zaščite, ali ki vporabljajo ceneno vodno pot, dočim so naše tvor-nice primorane posluževati se dragega železniškega transporta. Če naša industrija navzlic davčni preobremenitvi in pod težo socialnih dajatev vendar premaguje najnevarnejšo krizo, je to jasen dokaz njene sposobnosti in solidnosti. Sicer pa se naš narod dobro zaveda, da je obstoj in napredek industrije življenska potreba dežele. Pri vsem tem ne moremo, da ne bi graiali državne administracije, ki vse premalo priznava važnost industrijske delavnosti in često dela, kakor da so naše tvornice zgolj objekt porezavanja. Državna uprava mora vedeti, da odvisi bodočnost države v znatni meri od uspevanja industrije, v celoti pa od modernizacije našega gospodarstva. Obče znano je, da je carinska zaščita za našo papirno industrijo nezadostna. Ukinjenje uvozne carine na rotacijski stroj, ki jo ie odredil fin. zak. za 1927-28, je prizadelo domači industriji ogromno škodo, izkušnja pa bo pokazala, da ima od tega ukrepa korist zgolj avstrijska konkurenca. Mi mislimo, da naj skrbijo za koristi avstrijske industrije gospodje na Dunaju. Način kako se v mnogih kompetenčnih konkurencah med glavnim ravnateljstvom carin in našim ministrstvom trgovine in industrije tretirajo carinska vprašanja, je poglavje zase in ni treba, da o tem govorimo. Povdariti pa moram, če se hoče doseči aktivnost naše trgovinske bilance, potem se mora voditi carinska politika, ki tako stremljenje podpira. Ko se je uvedla carina na surovine in polfabrikate, se je reklo, da se hočejo dobiti le kompenzacijski objekti za prihodnja trgovinska pogajanja. Navzlic temu imamo vse one carine šc danes po dveh letih. Nadalje pa ie treba prav tesno podpreti i. voz naših produktov s tem, da se ob izvozu povrne carina, ki se je pobrala pri uvozu dotičnih sirovin in potrebščin. V veliko slučajih ni nikake težave ustanoviti razmerje med uvoženo množino teh potrebščin in ono množino, ki se zopet izvaža v finalnem produktu. Žal pa še nismo uspeli doseči tako po-vračanje carine. Nasprotno pa imamo polno primerov postopanja, ki je nam neprijazno in očividno nedosledno. Gotovi deli strojev se moreio uvozili carine prosto, če pa se tale del pošlje v inozemstvo v popravilo, sc mora založiti kavcija, ob zopetnem uvozu pa jc plačati 15 odstotkov od vrednosti fakture. Jasno je, da tu ni nikake logike! Naša železna industrija, maltretirana po uvozni carini na sirovo železo, staro železo in na premog si jc rešila eksistenco s sredrNeevropskim sporazumom To omenjam radi kontroverze, ki je nastala na slednjem industrijskem zboru, Po mojem mnenju bi bilo pravilneje, da vodimo čisto narodno politiko in do sami nudimo naši industriji potrebne pogoje. Naša lesna industrija in izvoz lesa morajo iskati nova tržišča, ker italijanski trg ni več tako sprejemljiv, kot je bil pred sedanjim režimom. Plačilne kondicije so v Italiji neugodne in naši izvozniki riskirajo znatne izgube. Pač pa sc najde za egalno robo dober trg v Grčiji, severni Afriki in celo v Južni Ameriki. Prilike naše kovinske in gradbene industrije so postale nekoliko prijaznejše, ker jc gradbena delavnost v drugi polovici tega leta znatno oživela. S primernimi žclezniško-larifarnimi odredbami bi se moglo dosti koristiti. Naši producenti šamote se pritožujejo nad postavko car. tar. 147 in 500-2, češ da se naj šamotna malta in šamotni izdelki vrnejo v car. post 494, ker morejo naši producenti pokriti vso domačo potrebo. Kemična industrija, v Sloveniji je uspešno branila svoje postojanke. O naši papirni industriji sem že govoril, tudi ona se pritožuje, da mora plačevati carino za fabrka-ci jslce potrebščine. Stanje naše tekstilne industrije je prilično zadovoljivo. Tudi se je izboljšal položaj kožarske industrije, ki si nujno želi trgovinskih pogodb zlasti z Ogrsko in Turčijo, da more resno delati za eksport. Poglavje mlinske industrije je tako neugodno, da rajši o njem nc pripovedujem. Končno naj na kratko omenim elektrifikacijo naše dežele, ki polagoma napreduje, dasi ji država ne nudi stvarne podpore Pa tudi tukaj se občuti, da naše prebivalstvo nima več denarnih sredstev, ki so potrebne za intenzivnejšo elektrifikacijo dežele. Če smo uspeli, da z velikim naporom obvarujemo našo industrijo pred pretečo katastrofo, imamo tem boljšo pravico zahtevati, da nam je lastna država pravična. Predvsem zahtevamo enakost pred davčnim aparatom. Naša glavna zahteva je izenačenje in ukinjenje davka na poslovni promet. Nadalje povdarjamo, da nas novi projekt za Gospodarski svet ne zadovoljuje, ker niti malo nc odgovarja važnim nalogam, katere tei instituciji določa naša ustava. Posebej pa, ker priznava Sloveniji samo enega člana kot predstavnika industrije, trgovine in obrti. Končno ne moremo, da ne bi graiali brutalnosti, s katero so se naenkrat ukinile tako važne in aktivne carinarnice, kakor so one v Celju in Tržiču, * * 4 Kdaj dobi Slovenija zvezo z morjem: Sedaj se je ministrstvo vendarle odločilo za Klodičev lfčrt zveze Slovenije z moriem. Kakor smo nadalje poučeni, se že dela detajlni proiekt zn licitacijo. Spomladi ali poleti 1928 mora to d"lo detajlnih projektov biti izgotovljeno in spomladi 1929 se prične z grad bo. Hipplph/irnn hnn,-n. V sob^t" 26 t m se vsi izredni o^čnl zbnr delni? • "jev "'nntelrirne b-tnke j Jugoslovan k!h hranilnic v T.jjuVi-ini fmsvetnval-j niča) z dnevnim redom: 1 nor. čilo nr» 'selništva ! in ravnatel;stva. 2. sklenanie o nadaljnjem nnslo-i vonju banke 3. volitev un-nvreia sveta !n 4. sbi-č-jnosti — Hipotekama banka ie nnstnla iz Kranjske deželne banke, ki so ie pode'ničariIa Od delnic jih je nekaj prejela deželna vlada, ostale pa sindikat regulativnih hranilnic ki jih ie plasiral med svojimi člani. Banka ie delila za 1922 7 odst divi-dende. za 1923 in 1924 po 10 odst, za 1925 8 odst. in še za lansko leto 7 odst. pri lanskoletnem čisiem dobičku 461.539 Din napram 517.876 za lelo 19?5. Delniška glavnica je znašala 5.000.000 Din rezerve ■150.476 Din. Banka je odprla leta 19«.'G. meseca avgusta podružnico v Mariboru, ki jo ie pa kmalu likvidirala. Da se je položaj banke letos tako poslabšal, je pripisovati njenemu nabcnnju denarja v prooadli Slavenski banki Izknz o stani u Narodne 1in»ke z dne 8. nov. (Vse v milijonih Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 31. okt.) Aktiva: Kovinska podlaga 478.2 (—9.9), posojiln na menice 1814.7, na vredn. papirje 256.7, skupaj 1571.5 (+21.5), saldo raznih rnčunov 1306.5 (—18.6); pasiva: bankovci v obtoku 5924.1 ( + 130.9), obveznosti: po žiru 796.4, po raznih računih 368.8, skupaj 1165.2 (- 128.3), drž. terjatve 212.9 (—39.6), bilančna vsota 9884.0 (—87.4); ostale postavke neizpremenjene. Zanimanje Francije zn borove pragove. Kakor čujomo, se Francija zanima za večje količine (tnd 800.1 KM) kom.) borovih pragov, dimenzij 2590X254 X127, dobnva januar-oktober 1928. Cene naj se v ponudbah knlkulirajo fob Sušnk. Promet holerajske borze je znašal pretekli teden v devizah -18, v efektih pa 20 milijonov Din. Likvidacija. Stnvbna zadruga >Sokolski dom« v Središču ob Dravi, r. z. z o. z. jo prešla v likvidacijo. Gradbeno vodstvo za uravnavo Drave v Ptuju je razpisalo na dan 28. novembra ob 10 dop. javno ofcrtalno licitacijo za nabavo 1000 ms lom-ljenega kainn-. in 75 m3 borovih pilot, povprečnega premera 16 cm, za Novovas levi breg Drave (glej tozadevni razpis v slubenem listu). Podrobni tehnični pogoji so interesentom na razpolago dnevno v pisarni okrajnega hidrotehničnega oddelka v Ptuju, soba št. 16 Hmelj. Žalec, 12. nov. Povpraševanje je bilo tn teden živahno. Trgovci cenijo, dn je bilo v zadnjih 14 dneh na deželi in v mestu kupljenih 4000 - 5000 stotov. Plačuje se po kvaliteti 2000— 2250 Kč za 50 kg. 5. nov. je bilo v žnteških produkcijskih občinah še 7 % letošnjega pridelka neprodanega. Lani v istem času je stal žnteški hmelj 3900—4450 Kč. Tranzitno se je prodajal prvovrsten in zelen jugoslovnnski hmelj po 1500—1650 Kč, to je 50.50—55.60 Din za kg. — N ii r n b e r g , 12. nov. V tranzitu je prispelo mnogo blaga iz Jugoslavije. Povpraševanje je bilo zn dobro hilerlnusko blago. Cene so se za dobro blago vzdržale. Tranzitni jugoslovanski hmelj se je plačeval po 100 210 mark, t. j. 27.10—56.90 Din žn kg. Enotne označbe v svetovni trgovini. Znano je, da so tizance o klavzulah mednarodne trgovine po raznih državah različne. Gre predvsem tu za točno označbo: cif, caf in fob. Vse te uzance je v interesu svetovnega gospodarstvu treba urediti enotno. Tega dela se jc oprijela mednarodna trgovska zbornica, ki je izdala vse te uzance iz vseh evroprkih državah v dveh knjigah. Podatke ima tudi za našo državo, ki so se ugotovili na anketi na Sušaku dne 20. decembra 1925. Poleg tega so vse uzance važnih izvenevropskih držav v teh knjigah. Zato je sedaj pričakovati, da se bo lahko izvršilo poenotenje vseh teh uzanc. * * Nelojalnost. Dne 9. nov. smo prinesli članek »Proučavanje konjunkture«. Ta naš članek je do-slovno prinesel zagrebški »Jugoslovnnski Lloyd ; da pn se mu ne bi moglo očitati, dn ni navedel vira, je pritaknil doslovnemu prevodu: »Ljubljanski »Slovenec« slnže se s nama« itd. Tako izgleda, kakor dn nismo mi nvtorji te ideie. Že leta 1926. smo se zavzemali za ustanovitev instituta zn proučevanje koniunkture v n°ši državi in šele ko i v začetku lota 1927. je prišla s tem predlogom zagrebška Trgovska in obrtniška zbornica. IZortra Dne 14. novembra 1927. DENAR. Današnji devizni promet je bil prav živahen. Pokazalo se je tudi več privatnega blaga na borzi. Narodna bnnka je dajala- devize Curih, Dunaj in London. Med devizami je oslabel Berlin od 13.555 na 13.55, Dunnj pa od 8.0175 na 8.015. London pa se je v skladu z mednarodno čvrstočo okrepil za 5 par na 276.80. Tendenca za liro ie bila v Curihu slaba in je v Ljubljani bila zaključena po 308.625, v Zagrebu po 309. Ljubljana Devize: Amsterdam 22.96 23.02 (22.99), Berlin 18.r0), agrnri 51 •(, Trst. Adria 178, Assicur-izioni lenerall 4210, Cosulich 190.50, Rluntone adriatica 2135, Split cement 224. Dunaj. Podon.-savska-jadran. 82.75, Jugo 11.40, Alpine 45.60, Greinitz 5.40, Trbovlje 60.4!), Kranj, industr. 48. BLAGO. Ljubljana. Les; Trami po noli kupca fko vng. meja 2 vag. po 290. buk. plohi nežamani od 40— 100 mm 1., II. fko vag. nakl. post. 1 vng. po 450, drva buk. suha fko vag. meja 25 vag. po 22: ponudba je v buk. drvah, suhih fko vag. nakl. post. po 20; znklj. 28 vng.; tendenca neizpremenjenn. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 80 dni. dob. prompt, ml. tar.): pšenica 78-79 kg, 2 %, bač 342.5-345, nov. 3-12.5-345, sr. 335.5 - 840, slav. 337.5-840, koruza st. btč. ! 267.5, nav. vozn. 272.5, um. suš. 200, nnv. vozn. 265, času prim. su!in kvnl. gnr. 240, oves zdrav rešetan bač. 275, moka 0 g fko Ljubljana vag. bi. pl.ič. po prejemu 180; znklj. —: tendenca za pšenico neiz-premenjena, za koruzo čvrsta. — Eksekutivnl j n a k u p. 1 vag. zelenega fižola 1927, brez vreč fko ! vag. Kotoriba dob. 4 dni, plačilo proti ruč. In du-plikatu vozn. lista po 440. Novi Sad. Pšenica bač. 278.50, bnti. 282.50— 283, sr. 278.50—290, rž bač. 280—2%, ječmen bač. 245, sr. 245—255, mac. 262, oves bač. 220- 225. sr. 220- 225, koruza bač stara 217.50—220, bnč. nova kv. gnr. 185—187.50, fko Sisnk 250, moka 0 g 410— 420, 2 39-1—400, 5 370—380, 6 310- 320, 6 C c/i G H E > Šgf r • o B S -§ l _ s CA 3 2. I p i is B N- « ■£ x O 0 > < 1 jr q 5? £ o (t Ej- crq 2 K a ".T » a — t- p <š 't* I 4. O O S % K i"3 - S o" 2 al3 B" S M O I 4- 0> • pj. orq < s » a a ■ S? ® B a' 2: os A. ^ M n I N C a P "i a to „ m ff 3 P m I p c N 2 < — m 2 n a T> — fr ■• > M C a Ko je Hendonu j)otekla doba njegove kazni v kledi, ho ga izpustili in mu ukazali, da morn tiste | kraje zapustiti. Vrnili so mu meč pa mulo in osla. Zajahal je in v spremstvu kralja odjezdil iz ječe; množica jima je mirno in spoštljivo naredila pot, da sta mogla dalje, in sc je razkropila, ko sta bila odšla. [ iilSIIIS B~- 2 B- & . "S' •< X- MALI OGLASI Vsaka drobna vrst co l'SO .»In aH vsaka besed« SO nai Na|man|il og as 3 ali S I In. Oglasi nad devet vrstic sc računujo vlic. Z« odgovor znam o Na vpru&anja hre« znamke ne oilgoVHrinmot Gostilna in trgovina se odda v najem. — Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod it. 9025. Pekovski pomočnik išče mesta. - Naslov v upravi lista pod št. 9095. služkinja ki zna nekoliko kuhati, išče službe k manjši družini, tudi k otrokom. — Ponudbe na upravo pod šifro: »Služkinja« 9068. GOSPODARSKA ZVEZA ▼ Ljubljani potrebuje za tarenje orehov nekaj delavk. "knjigovodkfn7o perfektna, s popolnim znanjem slov., srbo - hrv. in nemške korespondence, strojepisja in občevanja z interesenti, išče trgov, v Ljubljani. Stanovanje in hrana event. v hiši - Ponudbe upravi lista pod: »Glasba 9090«. ZASTOPNIKE v celi Sloveniji, kateri se bavijo s prodajo vrednostnih papirjev in kateri bi se hoteli ba-viti s tem, sprejmemo in najboljše plačamo. - Ponudbe pod: »Dober zaslužek« na upravo lista Imam naprodaj dobro molzno kravo katera bo imela prihodnji mesec telička. Cena po dogovoru. — Marija Lešnjak, D. M. v Polju 35 LokomobMa Lanz 40—60 HP iz leta 1922., ohranjena kot nova, sc z vsemi pripadki takoj proda zaradi povečanja obrata. Martinec LJUBLJANA — Prule 8. Vinska sesalka dobro ohranjena, lj^col, s poljubno množino, s la. para gumi cevmi in tozadevnimi pritiklinami ter mali filter in 1 polnilni aparat za buteljke, se po nizki ceni proda. - Kje, pove uprava »Slovenca* pod štev. 9032. Vsakovrstno zlato Kupole po najvišjih cenah erne, luveilr, Ljubljani' Wolfov» ulica štev Borove hlode za takojšnjo in poznejšo dobavo kupim vsako količino Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Borovi hlodi« St. 8905. Mizarske stroje najraje nemški fabrikat, skobelnik, Abrichtmašino ■ in tračno žago (Band-sage), kupi Gjoka Že-I beljan, Perlez — Banat. Oves in koruzo Unplto naleenele pri tvrdk A- VOL«, LJUBLJANA llesljovfi cesta Veletrgovina i. iltom Budilke F. čuden Ljubljana Prešernova 1 Cr|D A lepo opremlj., OUDM z električno razsvetljavo, se odda s 1. decembrom, Naslov v upravi pod štev. 9067. "stanovanje ~ oddam v mestu ženski, Pogoj: Snaga in poštenost. Prednost imajo po-strežkinje ali hišnice. — j Naslov v upravi: 9066. Pozor, slovenci! Prodam lepo posestvo ca. 80 000 m2 s hišo, v bliž. Banja Luke, Bosna, za zelo nizko ceno. — Vprašati pri: Joco Šmidt, trgovec, Banja Luka. Vzamem v najem gostilno od litra, v dobro idočem kraju, ter tudi kuhinjo, kjer bi lahko im?la pri sebi svoja dva otroka. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Poštena« 8975 Letošnje JEŽICE. ?E-LOD in PREDIVO kupuje po najvišji ceni proti takojšnjemu plačilu pri prevzemu blaga tvrdka MIHAEL OMAHEN, Višnja gora, in prosi za tozadevne ponudbe Večje množine se prejemajo tudi na oddajni postaji. Kupim 10 do 20 vagonov jelševih debel od 2 m naprej, od 25 cm na špici, malo grčevo in zdravo blago za dobavo 2 — 3 mesece prejem in plačljivo pred nakladanjem. - Ponudbe z najnižjo ceno za m3 ali za 100 kg nakladalne postaje ali mejo Postojna. — Kupim že rabljeno, a dobro ohranjeno parno lokomotivo od 15—25 KS. - Cenj. ponudbe je poslati na A. Logar, Cerknica pri Rakeku. 9104 POPRAVILA Meh- nik IVAN LEGAT specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 Telefon int. 434. CfpPO Vaše rodbine Ol Cl/d je odvisna od : zdravja. Varujte se strupenega kofeina, pijte j samo okusno, najboljšo kavo brez kofeina. To jc KAVA »HAG«. PREKLIC. Podpisani fartir Kovač prekličem s tem žaljive besede, katere sem izgovoril v razburjenosti dne 1. avg. 1927 proti g. Ivanu Premiku v Žalcu. Martin Kovač. Praške Dunajske Vabilo! Gospe! Gospodje S Pred nabavo raznega blaga za jesensko in zimsko dobo oglejte si tudi naše zaloge, ki vsebujejo najnovejše vzorce prvovrstnih svetovnih tvrdk sukna, Blago solidno. — Cene konkurenčne. Državni nameščenci dobijo blago na obroke brez drugih pristojbinskih stroškov. Oblacilnica za Slovenijo, r. z. z o. z. iiudljana, Miklošičeva cesta Stev. 7. L Osrednja čipkarska zadruga r. z. z o. z. Ljubljana, Kongresni trg št. 2 priporoča ceni. občinstvu svoto veliko zalogo kleklanih čipk, pristno ročno delo iz la češkega lanenega sukanca. — Velika zaloga vseh vrst cerkvenih čipk. — Pn njei dobite tudi vse kleklarske potrebščine. — Vse po najnižjih cenah! Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren hst za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom _po deželi najbolj razširjenem dnevniku Vsak oglas, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov veliki ali pa tudi v priprosti__ uspeh Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je „Slovenecu za insercijo ob vsaki priliki najbolj priporočljiv! . v" '<;•""-•" -^.V8* Da sem kot rožica llllia, da vedno se smejem vesela, to je zasluga najboljšega, slovefega mila — »Gazela" »t mam jugoslovanska tiskarna v ljubljani mm mm nji •■""'' """ LLUJ Ti IHllllll LISA IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE FOTOTIPIJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTIPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN NAJFINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO SLIKAH, PERORISIH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA ENO- IN VEČBARVNI TISK RAZGLEDNIC, DALJE REKLAMNE SLIKE. VINJETE Prvovrstno delo. Anion JanežiC MITStff* knjigoveznica, črtalnica, isifclM. lAjllCt industrija trgovskih knjig , _ _ _ . in šolskih zvezkov lo je nasa reniama ? Liubitana noniansha 14 fi-a zeleno irancosko Zgauje 3 " jh9*^*- ie najboljše sredstvo proti revmatizmu glavobolu, zobobolu. trganju, želodčnim boleznim, daje apetit itd. - Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini. - Trgovci zahtevajte engros cene - Glavna zaloga: Vitomir Dolinšek, agentura „Jamper" Celje. Gosposka ulica 26. Radio Naiitt o radlotehnlhl Spisal Leopold Andre6 Broširan Din 60*—, vezan Din 76'- Jugoslovansha Knjigarna v Liubliani. Razpis. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo mizarskih, ključavničarskih in pečarskih del za stanovanjsko hišo na Bleiweisovi cesti. Vsi potrebni podatki se dobe med urad. urami v zborničnem uradu, Beethovnova ulica, od dneva razpisa dalje, Rok za oddajo ofert poteče dne 21. novembra t. 1. opoldne. ZBORNICA ZA TRGOVINO, OBRT IN INDUSTRIJO V LJUBLJANI. Jaz Ana Čilag s svojimi 185 cm dolgimi divnimi Lorelei lasmi sem dobila iste vsled uporabe pomade, kntero sem sama iznašla. Ista je priznana kot edino sredstvo proti izpadanju, za podkrepitev razvitka za goste lase in za ojačenje las. Pospeši pri damah, gospodih in otrocih razvitek gostih in krepkih las in jim da že po kratki uporabi naravni blesk in naravno barvo ter jih varuje pred prerani m osivenjem tja do vi-oke starosti. Čilag po ma d a odstrani prhljaj tekom 48 ur Nobeno drugo sredstvo ne vsebuje toliko hran tjivih snovi za la-se kakor Čilag -potnada, ki je po vsej pravici oridobila si svetovni sloves, ker lame in gospod ie že po uporabi prve steklenico dosežejo najboljši uspeh; izpadanje las izostane popolnoma že po nekaj dneh in pokaže se takoi nova rast. Ta uspeh dokazuje moi 5(• letni jubilej in milijoni zahvalnih pisem ki sem ib prejela iz celega sveta. Cena velikemu lončku Čilag-pomade Din 60'—, dvojnemu Din 90"—. K vsakemu lončku je potrebno I stekl. Soecial Shampoo ".a 20 kratno izmivanje glavei Din 25-—. — Poštnina posebej. Razpošilja se proti povzetju ali predplačilu iz tovarne za S. H. S. Laboratorij ,,Aurora", Sremska Kamertica St. 7. ZA ADVENTNO IN BOŽIČNO DOBO PRIPOROČA JUGOSL. KNJIGARNA CERKVENiM ZBOROM SLEDEČE SKLADBE: Adamič K.: V svitu zarje. Zbirka adventnih pesm: za mešani zbor. Part. Din 24'—, gl. po Din 6-__ Foerster Ant.: 12 cerkvenih pesmi za mešan zbor Din 12 — Grum A.: Adventne pesmi za mešani zbor. Part, Din 10 —, gl. po Din 4—. Hladnik Ign.: Boži čna slavospeva za solo, mešan: zbor in orgle. Din 12-—. Hladnik Ign.: Božične pred- in poigre za orgle, Din 10'—. Kimovec, Dr. Fr.: Rihar renatus. Zbirka raznih Ri-harjevih pesmi za mešani zbor. Part, Din 24-— gl. Din 8 —. Premrl St.: Slava Bogu na višavi. 10 božičnih pesmi za mešani zbor. Part. Din 24'—, gl. po Din 6-—. Sattner-Premrl: Dve božičnici. Dvoglasna ženska zbirka s klavirjem. Sattner-Premrl: Dve božični pesmi za solo zbor in orgle. Sičherl-Premrl: Pridite molit Jezusa. 17 božičnih pesmi (Riharjevi, Cvekovi, Vavknovi in drugi napevi) za mešani zbor. Part. Din 30'—, gl. po Din 6•— Naš dragi oče, ozir. stari oče, gospod Jemei Janša bivši pekovski mojster in hišni posestnik nas je danes opoldne, po daljši in težki bolezni, spravljen z Bogom, zapustil. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 16, t. m. ob 3 popoldne izpred hiie It. 3 na Ahacljevi cesti. V Ljubljani, dne 14. novembra 1927. Globoko žalujoči ostali. Mestni pogrebni zavod. Potrti globke žalosti javljamo tnžno vest vsem sorodnikom, prijateljem in G znancem, da nas je za vedno zapustil & naš predobri mož, oče, stari oče, stric in svak, gospod Franc Štruke?! posestnik v Dravljab 84 ki je preminul tragične smrti 13. novembra 1927 ob 12. uri v Drž. bolnici. Pogreb preminulega sc vrši iz hiše žalosti dne 15. novembra ob 4 pojJoldne na pokopališče v Dravljuh. Ljubljana-Dravljc, 15. novembra 1927. Marija Štrukelj, soproga. — Franc, Ivan, Albin, sinovi. — Ivanka, Marija poroč. Kremžar, hčeri. — Angela, sinaha. — Mira in Sabinka, vnukinji — ter ostali sorodniki.