Političen list za slovenski narod. _ ... . ,.P P. . \ „ .. 1 , .. . . . .. , . Naročnino in oznanila (i n i e r a t e) vspre ema upravništvo in ekspedlelja t Za Ml* leto predplafiaa 15 ffld., ta pol leta 8 gld., za četrt leta 4 fld., za jedea „ . . . ... .. , „ mesec 1 jld 40 kr. i ,,Katol. Tlakami" Kopitarjeve ulice it. 2. V administraciji prejeman velja: S Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Za -lo leto 18 »14., za pol to 6 ,Id za četrt leta 3 ,ld., za jeden mesec 1 ,14. f Vrednlštvo je v Semeniikik ulicah «t. 2, I., 17. V Ljubljani na dom posiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. Posamne itevilke po 7 kr. I Izhaja vsak dan, izTzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Vredniitva telefdn - itev. 74. IŠtev. 133. V Ljubljani, v torek 13. junija 1899. Letnik XXVII. Nemški uradniki za — slovensko Koroško? V famoznih svojih binkoštnih zahtevah so proglasili nemški nacionalci z dolgim besedičenjem to, kar je že pred leti bivši deželni pred sednik ne blagega spomina in tudi bivši c. kr. dež. šolski nadzornik dr. Gobane proglasil: d a Slovenci na Koroškem nimajo več pravice do obstanka! To hočejo pokazati zlasti s tem, da nam ne privoščijo narodnih slovenskih šol, da ljudstvu ne pošiljajo uradnikov, veščih njegovega jezika, s katerimi bi se ljudje mogli v domači govorici pomeniti. Zdi se, kakor da je slavna vlada že davno vedela za zahteve, katere bode dr. A. Lemiš v imenu nemških nacionalcev stavil o Binkoštih 1. 1899! Istina je, da je c. kr. vlada, oziroma nje funkcionarji, delala prav v duhu onih prenapetih, d&, skrajno drznih zahtev! Dostikrat se je to pokazalo v imenovanju uradnikov za slovenske kraje in kaže se tudi še sedaj, ko nemški listi očitajo vladi, da je — preveč naklonjena Slovanom! Kdo se ne smeje! Žalosten dokaz zato nam je c. kr. okrajno glavarstvo velikovško, kjer je okrajni glavar Kreuter, mož odločno nemškega mišljenja, ki ne ume nobene slovenske besedice! S slovenskimi strankami mora občevati s tolmači in kako je naklonjen slovenskim občinskim za-stopom in njihovim pravičnim zahtevam, pokazal je že dostikrat. Sedaj se ima Kreuter umakniti, a na njegovo mesto nam hočejo, kakor se poroča, zopet poslati moža, ki ne zna slovenski! »Freie Stim- LISTEK. Iz življenja. (Slike. PiSe Vek. Potočnik.; (Dalje.) 7. Pred volitvijo. »No, očka, kako pa je kaj z vami ?« je vprašal trebušni odvetnik dr. Hauser kmeta iz Podlip. Kmet je vzel širokokrajni, kosmati, precej oguljeni klobuk raz glave ter ga v roki vrtil; malo je pokašljal, pogladil lase . .. »Kako bo . . . Slabo, slabo--« »No, seveda; pa tako slabo še vendar ni, kaj ? —« Dr. Hauser se je s celim obrazom smejal in se delal prijaznega, sladkega. »No, kaj pa vi; saj ste z nami, ne ?« »Kaj ... kje? Ne zamerite, gospod .. .« »Pri volitvah--« »Ahaaa« ; se je začudil podlipski kmet. »Ne, očka ?« »Seveda, gospod ; toda — brez zamere; saj bi rad — toda, je pač že tako. — — Zdi se mi, da bi ne bilo prav, ko bi . . . brez zamere !« — Gospod odvetnik ga je potrkal po rami, kmetu je bilo mučno. Dobro mu je sicer dela " <4, , men« pišejo že dne 7. t. m., da je okrajnim glavarjem v Velikovcu imenovan titularni okr. glavar g. Fr. pl. Mayrhofer-Griinbiihel v Celovcu, ter svoji novici dostavljajo: »Wenn sich dies bestatigt, vverden die Klerikalen u. Slovenen eine Freude haben, obvvohl ihr Giinstling nicht slovenisch kann«. Ne, starikava tetka! Slovenci se tega ne veselijo, marveč najodločneje ugovarjajo, da bi imel na tako važno mesto, v čisto slovenski okraj priti mož, ki ne zna slovenski! Cenimo dobre lastnosti g. Mayrhofra, pravijo, da je vesten uradnik in gotovo jako sposoben za okrajnega glavarja, a nikakor ne v — Velikovcu. Velikovško okrajno glavarstvo šteje 43 634 Slovencev in le 9535 Nemcev! To dejstvo samo na sebi pove vse, pove, kaka krivica se Slovencem godi sedaj, ko je tam za okr. glavarja »liberalni« Kreuter, in kaka bi se jim godila tudi po tem, ako pride ta »konservativni« Nemec. Ljudstvo, ki nosi težko davke, ima pač pravico, da se more osebno pogovoriti z uradniki! To je vendar zahteva, vsakomur jasna, samo našim nasprotnikom ne! Ko je bil gosp. Kreuter imenovan za okr. glavarja, zatrjeval je bivši ministerski predsednik Badeni slov. poslancem, da zna slovenski! V istini ne zna nič! Sedaj baje po znanju slovenščine niti ne povprašujejo več pri imenovanju uradnika za povsem slovenski okraj! Znamenje, da vsaj pri nas na Koroškem res živimo v znamenju dr. Lemiševih »zahtev« ! Deželne sodnije predsednik dr. Perko je šel v pokoj. Naslednik njegov še ni znan ! Ali bodo i tu zopet obveljali »višji oziri« ter bo mesto predsednika, kakor podpredsednika zavze- prijaznost, toda obljubiti . . . Kaj pa bo rekel sin, ki v mestu študira, kaj gospod župnik, kako ga bodo gledali sosedje! . . . »Očka, premislite, da še z računi nisva na čistem;« je dejal odvetnik s čudnim naglasom ter odšel svest si zmage. Kmet pa je gledal žalostno za njim. . . 8. »Pri Boštjanu«. Ce pa d'narcev nima, pa stori, kakor mi. — z glav'co dol' pokima . . .< Zopet in zopet se je slišal isti refren z majh nimi variacijami iz zakajene, zaduhle pivnice »pri Boštjanu«. Visok, nekoliko hripav tenor je prekašal druge zamolkle debele glasove. Krčmar Jurij si je zadovoljno gladil obriti obraz. »Jurij, še enega !« »Meni tudi . . .« »Kaj bi to! Saj samo enkrat živimo .. - Kdo bi se držal kot kisla Minka! Ampak, Jurij, tvoje vino ni brez vsega, no, pa še meni prinesi« ; je hreščeče kričal suhi postreščik. Gosti oblaki dima so se podili po sobi ter iskali izhoda iz tesne kletke, muhe so brenčale ter se zaganjale v šipe. mal zopet le Nemec? No, bližnja bodočnost nam i to pokaže, pokaže nam, ali se bo i tu zopet zgodilo po željah nemških obstrukcionistov! Fifianeialiie neprilike Hrvaške. Odkar se je v zadnjem saborBkem zasedanju dokazalo tudi od vladne stranke, da se dohodki Hrvaške vsako leto zmanjšujejo, mesto da rastejo, pisalo in govorilo se je mnogo, kako bi se dalo to nazadovanje dohodkov preprečiti. Največji in najodločneji oboževalci nagodbe z Ogrsko so bili iznenada prisiljeni, da obrnejo svoj plašč po vetru, ker sicer bi mogel veter tudi nje odnesti. Znani kričač in hvalitelj ogrsko - hrvaških prijateljskih zvez Gjurkovic je moral javno priznati, da je to prijateljstvo z Ogrsko za Hrvaško preskupo in da bo treba poiskati leka, ki se bodo z njim mogle zaceliti rane, ki jih je to prijateljstvo zadalo Hrvaški. Znano je namreč, da stoji Hrvaška pred velikim deficitom, ki se ne da pokriti z dosedanjimi dohodki, a vrhtega zahteva uprava vedno večjih stroškov. Odkod vzeti pokritje za primanjkljej, to je zdaj glavna skrb vlade in njene stranke, ki je sicer neprenehoma oponašala hrvaški opoziciji nelojalnost nasproti svojemu prekodravskemu sosedu, kadarkoli je le-ta dokazovala, da takšno gospodarstvo, kakoršno je njeno, ne velja in da mora priti do poloma. In le prerano se je to prerokovanje izpolnilo. Zdaj raditega ne napadajo vladi-novci opozicije, nego modro molče o vsem, kar se je prerokovalo, pa kujejo osnove, kako bi so dalo pomoči v tem pogledu, a da se ne zamerijo svojim zaveznikom, ki Hrvaško tako lepo gono-bijo. Izpočetka so računali na delovanje regniko-larnih deputacij, toda le te se ne bodo še tako hitro sešle, kajti hrvaška nagodba je odvisna od in i m b i rr'n....... i a i i i wm>, »--z glav'co dol' pokima . . .« so peli s pojemajočim glasom. Možje so pili in pili, a krčmar Jurij je pridno tekal z velikim vrčem v klet in ni se nič utrudil. »Delamo ter delamo in delamo ; a da bi si ničesar ne privoščili, to bi bil zlomek ... kaj ?« se je oglasil zidar Klemenšek s svojo pivsko filozofijo. »Poginiti bi moral, pogiiiniti . . ., ko bi se vsaj včasih malo ne pokrepčal — — pogiini-ti .. . Toda, tega nočem. Kaj pa bo začela žena, kaj deca? Včasih si ga moram privoščiti kupico, samo zaradi žene in dece, da ostanem zdrav in čil ter da morem za nje delati, skrbeti . . .« In nagnil je trudno, težko glavo ter v par trenutkih glasno zasmrčal. Vino ga je premagalo. Kdo bi mu zameril; zaj je vse to za ženo, za deco . .. 9. Novi pisar. Pisarniška ura jo enakomerno tiktakala. Bilo je soparno. »No, gospod Rudolf, kako vam prija to življenje?« je vprašal šef svojega novega pisarja. »Hvala, gospod doktor! Prav prijetno...« In zopet je zdrčalo pero novega pisarja po beli poli. Prepisaval je mehanski brez misli neko dolgočasno kupno pogodbo. nagodbe med Ogrsko in Avstrijo, in ta ne more naprej. Sicer se pa ne gre v tem vprašanju v prvem redu za tangento, od katero za Hrvaško tako ne bode mnogo koristi, kajti ni verjetno, da bodo hoteli Mažari le to zvišati za koji odstotek nad sedanjo. Pa ko bi tudi na to pristali, mogli bi se dohodki Hrvaške zvišati prav malo, pri 10 odstotkih komaj za en milion, a Mažari ne bodo Hrvatom hoteli za toliko povečati tangente v nobenem slučaju, a bržkone da je sploh ne zvišajo. Od kod tedaj nadomestiti toliki primanjkljej ? Vlada in vladni zastopniki so skozi več let poslušali, kaj je opozicija v hrvaškem saboru govorila, kako namreč Hrvaška ne dobiva od vseh svojih dohodkov odmerjene tangente in kako mora Hrvaška plačevati za čisto ogrske zadeve, ki se nje niti najmanje ne tičejo. Pri tem poslu je Hrvaška izgubila že milijone in jih še izgublja, dočim daje vseh svojih 56 odstotkov za zaedniške zadeve, ali tudi bolje rekoč le za ogrske, ker ogrska vlada s temi denarji ni na Hrvaškem čisto nič izvela, ka kor bi sicer bila morala. To krivico, ki se že toliko let godi Hrvaški, hoče zdaj hrvaška vlada odstraniti, in sicer le za to, ker jo na to sili primanjkljej v letnem proračunu. Pravijo, da je vlada poslala v Budimpešto dva činovnika pregledat in preiskat to stvar, da se izvedo enkrat točni računi med Hrvaško in Ogrsko. Bosta li ta dva činovnika uspela z delom in je li jima bode ogrska vlada hotela izročiti vse spise in podatke ter račune za preiskavo, to je seveda drugo vprašanje. Dosedaj je bilo v tem pogledu težko kaj doseči od ogrske vlade, kajti varovala je te svoje spise in račune, ki se tičejo Hrvaške, kot nekakšno skrivnost, bržkone zato, da se ne izve prava'resnica v tem financialnem poslu. Morda se jima pa posreči pri sedanji vladi, saj je znano, kako je ministerski predsednik Szell zaželel, da ima Ogrska za zaveznico jako in bogato Hrvaško. Toda Hrvati ne morejo verovati tem besedam, dokler se zares ne izpolnijo, kajti le prevečkrat so bili dozdaj te prevarjeni. Od samih teh dohodkov, ki jih je do zdaj po krivici pobirala sama Ogrska, namreč od železnic, pošt, brzojava, vo-jaškooprostnih pristojbin, kolekov in dr. bi dobila Hrvaška najmanje en milijon goldinarjev če ne več. In to bi bil lep dohodek, ki bi vsako leto rastel, dočim tangentni dohodek pada, kajti narod je vsled nepravičnega ravnanja ogrskohrvaških zaedniških oblasti začel silno nazadovati. Gospodarstvo, industrija in trgovina nazaduje, ker se zato skrbi le na Ogrskem, dočim je Hrvaška v vsakem pogledu zapostavljena, pa potem takem pada tudi davčna moč. Če se posreči tedaj Hrvatom, da dobe omenjene dohodke, ne bodo smeli zato pozabiti na to drugo za gmotni napredek zemlje tako važno vprašanje. Z vso odločnostjo bodo morali prisiliti ogrsko vlado, da skrbi za Prav prijetno ! ... Ironija ! Tu naj sedi na večno, naj prepisuje liki mrtva mašina . .. Prav prijetno ! Toda, kaj naj stori! Oče mu je umrl, mati, siva starka, je brez pomoči, kruha ... Zasedel je očetovo mesto.-- »Uči se, dragi sinko, da ne boš večen suženj drugih, kakor jaz, uči se;« ga je večkrat kot gimnazijca opominjal skrbni oče; in učil se je pridno, vztrajno. Sklenil je starše na stara leta odškodovati za njih trud, skrb; v domišljiji si je že slikal neodvisno, prosto življenje. Toda umrl mu je oče. . . In zdaj je tu na njegovem mestu. »Le ne prenaglo, Rudolf;« se je oglasil čez kake pol ure gospod šef. »Bolje počasi, pa dobro .. . Nekaj še vam imam koj v začetku položiti na srce; upam, da mi vas v tem oziru ne bo treba opominjati ter da se bodete držali zgleda svojega očeta. — — Veste, pisarniška tla so nevtralna; saj me umete ... Neljubo bi mi bilo, če bi izvedel, da se štejete tudi vi med one hujskače, ro-govileže — — —« Gospod šef se je razgrel. »No, gotovo veste, kaj mislim.« »Vem, gospod doktor ...« Torej še to! Naj toraj postane itdajica, ma-meluk, naj zataji ali hinavski prikriva svoje prepričanje . . . Ideali, mladostni ideali, kje ate? Toda ostati mora, mora . .. Hrvaško v oni meri kakor za Ogrsko, ker drugače mora narod popolnoma propasti. A kdo bode povrnil storjeno krivico, ki se godi že toliko let Hrvaški? Bodo li mogli hrvaški poslanci kar molče prestopiti na dnevni red o tem vprašanju? Mi mislimo, da ne. Če se srečno do-žene in reši zadeva o novih dohodkih Hrvaške, nemudoma se je lotiti dela ter zahtevati od Ogrske, da se Hrvaški povrne vse, kar si je Ogrska prisvojila po krivioi. In to so milijoni skoz toliko let! Kaj nima Hrvaška pravice do tega denarja? Gotovo da ima, in vseh hrvaških poslancev brez razlike strank mora biti najsveteja dolžnost, da pribore svoji domovini vse do zdaj po krivici izgubljeno premoženje, ki bi se z njim mogla opo-moči zapuščena zemlja. Semkaj spadajo tudi oni milijoni, katere je Ogrska samovlastno vzela iz dohodkov krajiških šum ter ž njimi zidala Bvoje železnice, mesto da se je denar porabil le za krajiške investicije, kakor je to določeno v cesarskem pismu na krajišnike. Vse te milijone Hrvaška nujno potrebuje, da se vsaj malo povzdigne v gmotnem in duševnem pogledu. Hrvaška potrebuje samo za svoje ljudske šole, ko hi jih hotela urediti, kakor treba, več milijonov, kajti po najnovejih podatkih je ljudsko šolstvo silno zaostalo. Hrvaška ima premoženja, ali ga drugi uživajo in rabijo v svoje svrhe, to je najžalostneje v vsem tem vprašanju. Kolika neprevidnost je bila leta 1868 pri Hrvatih, da so izročili financije ogrski vladi! Zdaj je kasno, mnogo je izgubljenega, toda popraviti bi se dalo še marsikaj, če dobi Hrvaška svojo samostalnost tudi v financialnem in gospodarskem pogledu, kakor to zahteva opozicija. To je za Hrvate edina rešitev, vse ostalo, posebej še financialne nagodbe, kakoršne se sklepajo z Ogrsko, ne vodijo k pravemu cilju, o čemur so se prepričali zdaj tudi že največji privrženci nagodbe. To, kar se je delalo dozdaj, in kar se misli storiti iznova glede financialne nagodbe, je le krparija, ki ne more imeti trajne koristi za Hrvaško. Politični pregled. V Ljubljani, 13. junija. Nove ovire? Dunajski »Vaterland« je objavil včeraj pod naslovom »Nove težkoče« nastopno zanimivo poročilo: Po došlih nam informacijah še niso odstranjene vse nagodbene težkoče. Pri sobotnem posvetovanju resortnih ministrov, mej temi Kaizl, Dipauli in Lukacs, Daranyi, Hegedvis, so se pokazale nove ovire posebno glede trgovinskih pogodeb in ministerska predsednika sta že hotela prekiniti nagodbene dogovore. Le višja volja ju je odvrnila od tega koraka. In res so se nadaljevala pogajanja v nedeljo pri grofu Goluhovskem in so trajala od 2. do ure zvečer, a brez vsakega uspeha. Danes so se dogovori nadaljevali, a ovire še sedaj niso odstranjene in je položaj še vedno zelo resen. To vest, ki smo jo objavili že včeraj, pa danes dementuje »Budapesti Naplo«, ki pravi: Trditev, da so se pojavile v zadnjem trenutku nove težkoče, vsled katerih mora Szell še danes ostati na Dunaju, ni povsem resnična. Kompromis je popoln in do cela odobren. Le tehnično delo stilizacije, ki zahteva največjo pozornost, bo morda zadržalo ogrske ministre še danes na Dunaju. Prihodnja seja ogrske poslanske zbornice se vrši jutri ali pa v četrtek in bo ministerski predsednik razodel bistvene določbe nagodbenega kompromisa. — Ta uradni de-menti pravzaprav potrja vest dunajskega »Vaterlanda«, ki je trdil tudi samo to in nič drugega. Ministerska predsednika Bta se sporazumela Bicer v glavnih potezah, pri redakciji posamnih določil kompromisa je pa nastal razpor mej našimi in ogrskimi ministri. Dva zmagovavca — pa nobeden premagan. To je uspeh tritedenskega politiškega dvoboja, ki sta ga bila mej seboj zaradi avstro-ogrske nagodbe ministerska predsednika grof Thun in Koloman Szell. Ako se nanaša gorenji naslov samo na ta dva dvobojevnlka, je popolnoma resničen, kajti potom kompromisa se je poravnala nevarna kriza res na način, ki ni nobenemu izpodmaknil že precej omajanega ministerskega stolca. Oba sta izšla iz boja zmagovavca, sklenila sta spravo in Bi prijateljski segla v roke. Toda v resnici pa temu ni tako. Poleg dveh zmagovavcev je pa še veliko večje število pre- maganih. Poraženi in premagani so vsi davkopla-čevavci avstrijski, ker le ti bodo občutili britko posledico nagodbene sprave mej obema kabinetnima načelnikoma. Stare krivice, ki izvirajo za avstrijsko prebivalstvo iz nagodbe mej Avstrijo in Ogrsko, se podaljšajo vsled dognanega kompromisa za nadaljnih osem in pol let in prevarano avstrijsko prebivalstvo bo moralo še nadalje nositi občutljiva bremena nesrečne nagodbe. Ker toraj po človeški sodbi ni mogoča zmaga brez premaganih, je tudi v tem slučaju tako in je toraj gorenja trditev v navedenem smislu popolno neresnična- Ministerska kriza v Franciji. Posledica nedeljskih dogodkov v Longechamps pri Parizu je demisija Dupuyevega ministerstva, katero je predsednik Loubet že tudi sprejel. Ta najnoveja vest iz središča francoske republike je nekako osupnila vse kroge, tembolj ker se prav nič ne ujema z nedeljsko slavnostjo. Socialistiški in republikanski listi niso mogli dovolj prehvaliti uzor-nega reda pri narodni dirki, in vendar je največ ta dirka provzročila ministersko krizo. Za red so skrbeli poleg nebroj vojaštva in policije skoro sami socialistiški delavci in si je ravno vodja Jaures stekel največ zaslug in vendar so bili ravno socialisti in republikanci, ki so vrgli Dupuyevo ministerstvo in mu izrekli nezaupnico. Ministerstvo se je pregrešilo samo s tem, da je poslalo k dirki oboroženo policijo, ki je prijela vsakogar brez izjeme, kdor se je količkaj pregrešil proti njenim poveljem. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila zelo burna. Govorilo se je samo o postopanju policije pri posamnih izgredih v nedeljo in nastopali so samo najradikalneji elementi. Glavno besedo so imeli seveda socialisti in na njih predlog je bila sprejeta resolucija, s katero se ne odobravajo vladne naredbe. Takoj po glasovanju so ministri ostavili zbornico in se podali v Elysče, kjer so podali ostavko Skupna avdijenca je trajala le kakih pet minut. Do imenovanja novih ministrov ostane na krmilu sedanja vlada. Tako je doživela Francija, ki živi pravzaprav v vednih notranjih krizah, zopet eno ministersko krizo, ki je zopet nov korak k splošni francoski krizi, ki ne more biti več daleč, ako se nadaljuje francoska politika v sedanjem tiru. Blamaža francoskih vladnih krogov se je pokazala pri nedeljski dirki v najpopolneji luči. Na prste so lahko sosteli udeležnike zmernih bogatih in tudi srednjih krogov in »Figaro« računa, da znaša škoda vsled tega nad milion frankov. Udeležba je bila zelo pičla, niti 15.000 oseb ni bilo, in še to so tvorili po poročilu židovskih in socialistiških listov skoro izključno samo vojaštvo in socialni demokratje, ki so jih zbobnali njih voditelji z vseh strani pariškega okraja. Na dnevnem redu, ki so ga določili ti vodje, bo bili neprestani klici: Živel Loubet, živela republika, živel anarhizem, proč z duhovščino! Včerajšnji dan je bil naš, piše Jaures v »Petite Republique«. Uspeh se more pripisovati le socialistom. Vsi republikanci morajo sedaj uvideti, da je socializem nujno potreben za republiko. Umevno je, da se tujci niso udeležili take politične, židovsko-framasonske in socialistiške komedije. Pravi Francozi 8 takim uspehom pač niso zadovoljni. V španskem parlamentu se vrši te dni verifikacija splošnih volitev v obe zbornici. Pri tej priliki se vname večkrat zelo burna razprava. Tako je bilo tudi minulo soboto. Na dnevnem redu je bila verifikacija izvolitve posl. Morayta. Razni govorniki bo zahtevali, naj se razveljavi ta izvolitev, ker je ravno ta poslanec uvel na Filipinih prostozidarstvo, ki je provzročilo potem splošno vstajo. Ministerski predsednik je izjavil, da se vzdrži v tem oziru vsakih opazk. Potem se je pričelo imensko glasovanje. Petdeset glasov je bilo za, 15 proti potrditvi, nato se je glasovanje prekinilo in Be je nadaljevalo v včerajšnji seji. Uspeh še ni znan, gotovo bi pa ne škodilo, ko bi takega poslanca izbacnili iz kroga ljudskih zastopnikov. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. junija. (Preeentiran) je za župnijo Leskovec gospod Franc Schweiger, župnik na ltadovici. (Knjižnica za ljudstvo,) izdaje katoliško politično društvo v Ljubljani. Te dni je prišel na svetlo 1. zvezek: »Zadruge in njihovi nasprotniki«, uredil dr. Janez Ev. Krek. — Knjižica je vrlo zanimiva in poučna in jo vsem prijateljem zadružne organizacije toplo priporočamo. Cena 1. zvezku, ki šteje 63 strani, je 5 kr., po pošti 2 kr. več.— Kdor jih želi dobiti, naj se obrne na odbor katoliškega političnega društva v Ljubljani. (Nadzorovanje šol.) Deželni šolski nadzornik Šuman je nadzoroval včeraj vseh pet razredov mestne ljudske šole v Škofji Loki. (Slika Srca Jezusovega.) Presvetli knez in škof ljubljanski je za veliki altar stolne cerkve dal napraviti lepo Bliko presv. Srca Jezusovega s tem namenom, da bo pri vseh slovesnostih na čast presv. Srcu in vsak prvi petek oziroma nedeljo v mesecu izpostavljena v češčenje. Poskrbel je tudi za poravnavanje stroškov, za svetilo in olepšavo, želeč, naj bi stolna cerkev bila vsem drugim cerkvam v škofiji zgled vneme za češčenje Jezusovega Srca. (Kmetijsko društvo v Soderšicl) je registro-vano. Delovati začne v kratkem. (Shod volivcev v Dobrepoljah) se je vršil v nedeljo po nauku v prostorih bralnega društva. Zbralo se je bilo lepo število mož od blizu in od daleč, ki so z velikim zanimanjem sledili razpravam govornikov. Najprvo je c. kr. notar g. Gruntar razlagal možem več koristnih reči za življenje in gospodarstvo, za njim pa je nastopil državni poslanec g. svetnik Vencajz, ki je najpreje pojasnil politični položaj na Dunaju in doma z ozirom na Slovence, potem pa se je obrnil na gospodarsko polje. Politično — meni poslanec — nismo napredovali nič, ker državni zbor ni delal nič in poslanci niso imeli priložnosti, v zbornici razložiti svoje zahteve. Temu je pa kriva na eni strani ohola predrznost nemških liberalcev in na-cionalcev, kateri z divjo obstrukcijo ovirajo delovanje državnega zbora. Na gospodarskem polju je vlada nekaj malega se ozirala tudi na Slovence, vendar ne zadosti in mora v prihodnje kaj več storiti, sicer pa je največ nade dobrega uspeha, ako si pomagamo sami. Pohvalil je poslanec delovanje gospodarske zadruge, priporočal je vztrajnost in jim obljubil, da jih hoče povsod v njih namerah podpirati. Volivci so zahvalili poslanca za njegov trud in delovanje. Govorili so še drugi možje o raznih rečeh: priporočali so zavarovanje za starostne rente, za dote, za nezgode itd. Potem so si nekateri ogledali mlekarno in sirarno in druge naprave gospodarske zadruge. Vse je v lepem redu in vredno, da se vsestranski ogleda. (Izpred porotnega sodišča.) Zadnji dan porotnih obravnav sta se zagovarjala 591etni vdovec Jak. Smrdel in 131etna ribičeva hti Ter. Klanjšek iz Šmihela pri Senožečah radi požiga. Dne 4., 5. in 6. aprila letos sta imenovana zažgala na petih krajih v Goričah in provzročila skupno 4029 gld. škode. Porotniki so Smrdela oprostili, Klanjšek je pa obsojena v štirimesečni zapor. (Iz Leskovca.) Poročil se je 8. t. m. v Les-kovcu pri Krškem gospod Hugon Hofbauer plem. Hohenwall, c. kr. vladni koncipist v Logatcu, z gospico Rafaelo Rupnik, hčerko g. nadučitelja Iv Rupnika. (Nov poštni urad na Viču.) Dne 16. junija t. I. odpre se na Viču pri Ljubljani nov poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto •ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hra-nilničnega urada. Zvezo bo imel s poštnim omrežjem po vsakdanji vožni pošti Ljubljana - Polhov Gradec. (Nemškonacionalno junaštvo.) Iz Celovca, dne 12. junija: Naši nemškonacionalci mislijo, da imajo oni vso neomejeno pravico, udrihati po Slovencih in »klerikalcih«, a odgovoriti, zlobne napade odbijati ne bi smel nihče, drugače ti pridejo kar s — c. kr. sodnijo. Znano ultranemško glasilo slovenskega renegata Dobernika je zadnjič prav odurno napadlo urednika »Karnt. Ztg.«, gospoda Tschulik-a. Ta je napad v svojem listu primerno zavrnil, odločno sicer, a vendar pošteno in nikakor ne na oni grdi način, s katerim se bojujejo nasprotniki zoper nas. A kaj so storili plemeniti uredniki lista »Freie Stimmen«? Ne da bi Tschulik-u odgovorili v listu, marveč zatekli so se k svojim prijateljem na sodišču in vložili — tožbo zoper Tschulika!! No, oni vedo, zakaj delajo tako! A značilno je vsekako tako — nemškonacionalno junaštvo! Ileild! (»Schulvereiu« pa - gospa Knapitsch.) Iz Celovca, dne 12. junija: Že večkrat smo primerno označili nastop g. Knapitsch a, voditelja c. k r. učiteljske pripravnice celovške in njegove soproge v »Schulverein-u«. Ali, kakor mačka miši ne pusti, tako tudi gospa Knapitsch »Schulverein-a« ne! V zadnjem izkazu darov je zopet brati njeno lepo — nemško ime, in sicer je darovala 12 gld. »fiir erzielte KartenUberzah-lungen«. — No, zanimivo bi bilo vsekako izvedeti, kakšne so tiste »karte«, katere gospa Knapitsch prodaja s tolikim uspehom za »Schul-verein«. (Požar.) Iz Celovca: V Škofičah ob Vrbskem jezeru je pogorelo dne 1. t. mes. posestvo Urha Doujaka p. d. Ilvača. V ognju je ostalo tudi štirinajst ovac in 1 svinja, ter je škoda znatna. Šolo so le s silo rešili. Zažgala sta dva mlada fanta, ki sta bila vedno brez nadzorstva in ki sta bila že večkrat blizu poslopij igrala z ognjem, ne da bi jih bili dosti kaznovali. (Ogenj.) Včeraj popoldne ob l/» L uri je pogorela na Pristavi pri Tržiču hišna št. 10 — domače ime je na Podvascah. Zažgali so baje otroci z žveplenkami. (Krstič — Kristan.) Dne 9. junija se je vršila tožna razprava proti znanemu hrv. renegatu dr. Krstiču in pa »našemu« socialistu Etbinu Kristanu ter proti petorici po njih zapeljanih Hrvatov. Krstiča je branil dr. Martinolich, Kristana pa in Hrvate dr. Rybar. Obtožena sta bila radi kršenja oblastvenega ukaza s tem, da se nista pokorila dne 15. avg. lani povelju oblasti, ki je prepovedala socialistični shod v Matuljah, marveč sta v vrtu vile »Ambrosine« govorila zbranemu občinstvu o socializmu, proti duhovščini in druge take reči, na kar ju je tožila oblast. Krstič je bil obsojen na 14 dni zapora, Kristana pa so oprostili, ker ni bilo dokazov za kaznjivost njegovih besed. Hrvatje so bili obsojeni trije na 30 gld. globe, eden na 10 dni zapora in eden na 14 dni zapora zato, ker se na povelje orožnikov niso hoteli raziti. Sodišče je zahtevalo političnih informacij o vseh obtožencih, radi katerih informacij pa je okr. glavar vološki, Fabiani, prišel v zadrego, ker Krstiča najbolje pozna, a je prijatelj tega Krstiča. No, take homatije provzroča ta nesrečni pusti socializem s svojimi pustimi voditelji. Dobrega ne učini nikdar, pač pa nakopava sitnosti, zapore in globe svojim žrtvam. Le držite so ga, katerim Vam ni drag denar in ne osebna svoboda! (Izgubil) se je pred tednom dni prodajavec moke, Fajgelj. Pri svojem odhodu je ženi izročil nekaj denarja, od tedaj ga ni bilo več videti. Danes pa se govori po Ljubljani, da so ga nekje proti Savi našli obešenega. Najbrže se je možu zmešalo. * * * (Letopis c. kr. poštno - hranilničnega urada) na Dunaji je naš poročevalec dobil po pošti mi-noli petek. Knjiga velike četvorke šteje 169 strani, potem pa se devetero tabel, ki z barvotiskom razlagajo besedilo. Odkar imenovani zavod posluje, naš list priobčuje podatke iz okrožnic, ki za vsak mesec posebej poročajo o prometu hranilničnem; a tudi iz posameznih letopisov smo porabljali podatke, o katerih smo sodili, da zanimajo bralce. Iz letopisa najnovejšega povzamemo za danes samo to, da je leta 1898 hranilnica imela čistega dobička za 2,245.268 gld. 83 kr.; od tega se je nekoliko porabilo za rezervni sklad, a preostatek za 1,579.986 gld. 61 kr. dobila je poštna, uprava. — Koncem decembra 1898 je pri poštnohranil-ničnem uradu na Dunaji bilo 1.483 uradnikov, in sicer 286 državnih uradnikov, 300 po pogodbi nastavljenih uradnikov, 700 pomožnih uradnikov, 196 uradnikov ženskega spola. Službenikov bilo je 193, in sicer 56 uradnih, 47 pomožnih, 90 oseb druge služinčadi. (Odkritje spomenika pri Kolinn.) Povodom cesarjevega petdesetletnega jubileja se je odkril dne 27. maja Bpomenik pri Kolinu, kjer je leta 1757 dne 18. junija premagal Pruse maršal Daun. Slovesnosti se je udeležil nadvojvoda Oton, kardinal Sch6nborn in drugi dostojanstveniki. Spomenik je visok 15 metrov, gori se nahaja cesarski orel s palmo, nosi svetinjo cesarice Marije Terezije in relief sliko, predstavljajočo napad dragoncev de Ligne, sedaj \Vindischgratzovi dragonci št. 14. Bereš tu tudi razgovor med maršalom Daunom in polkovnikom polka de Ligne, Thienner-jem. Maršal pravi: »S svojimi golobradoi (bili so zgolj mladi fantje) ne bodete nič opravili.«' Polkovnik se obrne proti svojim vojakom in jih nagovori: »Golobradci, le pokažite, da znate grizti tudi brez brade, pokažite, da je potreba za grizenje le zob in ne brk.« »Golobradci« so odločili bitko. Vsled tega ni smel pri polku nositi brk nobeden vojak, kar je še sedaj v veljavi. (Število ptičjih vrst.) Angleški muzej v Londonu, največja naravoslovna zbirka, je objavil svoj katalog ptičev. Po tem katalogu je mogoče približno ceniti število ptičjih vrst. Znanih je nekaj nad 11.600 vrst ptičev, ki spadajo v 2255 raznih plemen. — Sme se toraj reči, da je ptičev do 13.000 vrst. Društva. (I. društvo hišnih posestnikov v Ljubljani)" ustanovilo se je soboto 10. t m. S tem se je odpomoglo nujni potrebi v našem stolnem mestu. Društvo ima namen s skupnim postopanjem varovati in pospeševati gospodarske interese posestnikov v Ljubljani. Da se doseže ta namen z malim letnim prispevkom članov, je treba, da se posestniki polnoštevilno udeleže akcije, in pristopijo. Kedaj in kje se pristopi, objavi odbor v kratkem. Pripravljavni odbor. (Katoliško delavsko društvo na Jesenicah) vabi k blagoslovljenju društvene zastave v nedeljo, dne 25. junija 1899. Vspored: 1. Pozdrav in sprejem došlih gostov na kolodvoru ob '/i 10. uri. 2. zbirališče vseh društev v društvenih prostorih. 3. Z godbo na čelu odkorakajo društva po kumico, gospo M. Ferjanovo in nato v župno cerkev na Jesenice. 4. Cerkvena slovesnost ob '/j 11. uri: a) blagoBlovljenje nove društvene zastave po veleč, gospodu državnem poslancu dr. Jan. Ev. Kreku; b) zabijanje žebljev; c) nagovor veleč. gosp. dr. Jan. Ev. Kreka; d) sv. maša. 5. Skupni obed na Ferjanovem vrtu. 6. Ob 3. uri litanije v župni cerkvi na Jesenicah, katerih se udeleže društva z zastavami. 7. Prosta zabava na Ferjanovem vrtu Pri predstavi svira jeseniška tovarniška godba. Kdor se hoče udeležiti skupnega obeda, naj to naznani vsaj do petka pred slav-nostjo. Obed brez pečenke stane 35 kr., s pečenko 60 kr. Društva naj naznanijo svojo udeležbo svojemu domačemu okrajnemu glavarstvu; ako pridejo z zastavo, naj mu tudi to pristavijo. Slavnostni odbor. (Razglednice v korist družbe sv. Cirila in Metoda) Kdor želi še kaj razglednic, ki jih je izdala v korist družbe sv. Cirila in Metoda gdčna Ljudmila Roblek v Litiji (Kranisko), to so s podobo škofa Strossmayerja. dr. Franc Prešerna (v barvah), Simon Gregorčiča (v svitlo-tisku) in Valentina Vodnika, naj si jih naroči hitro, ker se je zaloga precej zmanjšala in se enake ne bodo več izdajale. Razglednice pošiljajo se po pošti proti naprej plačilu ali poštnemu povzetju. Ker si. društvo vedno več denarja potrebuje, priporoča se gg. visokošolcem, bogoslovcem, dijakom, sploh vsakemu zavednemu Slovencu in Slovenki, da so dopisnice priporočajo in širijo, zlasti zdaj v počitnicah, ker na ta način pač vsak lahko brez težave podpira najpotrebnejše slovensko društvo. „Naša straža". V velikem slovenskem mestu dobi takoj službo vsestranski izurjen in marljiv ter pošten sedlarski pomočnik. Za isti kraj se išče tudi za novo ustanovljeno skladišče m a n u f a k t u r n e g a blaga »krojaške zadruge« vešč voditelj. Slednji bi nastopil svojo službo 1. oktobra t. 1. Več pove »Naša straža« v Ljubljani. Gospodarska organizacija. Naročnikom Tomaževe žlindre. Z ozirom na razposlane naročilne liste za Tomaževo žlindro v jesenski dobi Vas prosimo, da nam takoj naznanite, koliko vzamete tega umetnega gnojila, in sicer blagovolite natanko navesti, koliko centov, do katere postaje in za kateri čas. Isto Vam preskrbimo vse po isti ceni kakor kmetijska družba, to je 16 kr. kg. z ozirom na pro-centni stavek fosforovo kisline. Vašo naročilo blagovolite doposlati šo tekom prihodnjih štirinajst dni, da nam bode potem mogoče uravnati skupno naročilo, — Z odličnim spoštovanjem Gospodarska zveza. Telefonska in brzojavna poročila. Novo Mesto, 13. junija. Proces o na smrt obsojenem ciganu Heldu bo revidiran. Dunaj, 13. junija. „Vaterlandovo" poročilo, da so se pri sklepanju nagodbe pokazale nove težkoče, ni osnovano. Uradni listi temu oporekajo, zatrjujoč, da je kompromis sklenjen, da pa je seveda pri določevanju besedila v pogodbi še marsikaj podrobnega določiti. — Ogrski listi pišejo glede sklenjene nagodbe jako zmagonosno. Dunaj, 13. junija. Govori se, da dobita ministra Dipauli in Kaizl visoka odlikovanja povodom sklenjene nagodbe z Ogrsko. Dnnaj, 13. junija. Ogrski ministri so odpotovali danes dopoldne v Budimpešto. Dunaj, 13. junija. Včeraj so priredili soc.-demokratje sedem shodov proti novemu občinskemu in deželnemu volilnemu redu. Udeležba ni bila tako velika, kakor se je pričakovalo. Na posameznih krajih je bilo nekaj neredov, vendar se splošni mir ni motil. Dunaj, 13. junija. Deželni glavar goriški je bil včeraj pri cesarju sprejet v av-dijenciji. črnovice, 13. junija. Mej Rumuni vlada zaradi postopanja vlade proti dijakom velika nevolja. Listi rumunski so tega mnenja, da naj rumunski poslanci izstopijo iz večine ter se pridružijo opoziciji. Budimpešta, 13. junija. Prihodnja seja poslanske zbornice se vrši jutri. Pri tej seji bo poročal ministerski predsednik o dogovoru z avstrijsko vlado. Pred sejo bo posvetovanje kluba liberalne stranke, pri kateri bo na dnevnem redu ista točka. Pariz, 13. junija. Včerajšnja seja poslanske zbornice je bila zelo burna. Sociali-stiški poslanci so z vso silo rohneli nad vlado, ker je izdala prevelike varnostne odredbe za nedeljsko dirko in konsignirala vse vojaštvo. Stavilo se je v tem oziru več predlogov, ki so vsi izvirali iz tozadevne interpelacije posl. Vaillanta. Ministerski predsednik je sicer priznal, da je bil v nedeljo praznik republikancev, toda ne samo ene republikanske skupine, marveč vseh. Izpočetka je sicer odredil preiskavo proti nekaterim stražnikom, danes pa je drugih misli in odobrava njih postopanje. Brez njih bi se bili pojavili že mnogo hujši izgredi. To vladno izjavo je odobraval samo poslanec Saumede, ki je stavil v tem smislu predlog. Vkljub priporočilu ministerskega predsednika je pa propadel ta predlog z 253 proti 246 glasovom in bil s 321 proti 173 glasovi sprejet predlog posl. Riau, ki slove: Zbornica je voljna podpirati le tako vlado, ki bo z vso eneržijo branila republikanske naprave in varovala javni red. — Ministri so nato ostavili zbornico in odšli takoj v Elysee, kjer so podali ostavko. Pri avdijenci, ki je trajala kvečjemu 5 minut, je Loubet sprejel ostavko ter pričel s pripravami za so-stavo novega ministerstva. Pariz, 13. junija. Predsednik Loubet je sprejel ostavko celega ministerstva in ga prosil, naj vodi državne posle do imenovanja novega kabineta. Pariz, 13. junija. Dupuy-jevo ministerstvo je dalo ostavko, ne da bi za to imelo zadosten vzrok, pač pa zato, ker je Dupuy čutil, da je zaradi zadnjih izgredov ugoden trenutek prišel za radikalce ter je vedel, da se dolgo ne bo mogel držati. Radikalci bodo vzlasti proti katoličanom zlorabili zadnje izgrede. Katoliški republikanci najstrožje obsojajo postopanje rojalistov pri zadnjih izgredih. Radikalci hočejo za katoličane odstraniti svoboden pouk in šolske kongrega-cije. Uporni elementi dobivajo vedno več moči. Pariz, 13. junija. V Nizzi so prijeli včeraj popoldne italijanskega generala Gir-letto v trenotku, ko je pregledaval francoske utrdbe. Pri njem so našli razne načrte francoskih trdnjav. Prijeti taji, da bi imel vohunske namene. Poročilo raznih listov o are-tovanju vojvoda Orleanskega se dementuje. Haag, 13. junija. Predsedstvo mirovne konference se je pečalo s predlogom, naj bi se objavljali celotni zapisniki o sejah mirovne konference. Večina je ta predlog zavrgla,, sklenilo se pa je, da se izdajajo krajša poročila tudi o sejah posamnih komisij. (Jmrli »o: 10. junija. Karol Mis, učitelja sin, 4'/» leta, Karlovska cesta 15, oSpice in plučnica. — Vincencij Tonija, dežnikarja sin, 10 mesecev, Vodmat 100, jetika. 11. juDija. Karol Mulaček, magistratni registrator, 66 let, Poljanski trg 6, želodčni in črevesni katar. — Katarina Jera Germek, mestna uboga, 68 let, Karlovska cesta 7, vodenica. V bolnišnici: 8. junija. Frančiška SuSnik, delavka, 50 let, naduha. 9. junija. Marija Vahtar, delavka, 49 let, jetika. Meteorologično porodilo. Višina nad morjem 306 2 m., srednji zračni tlak 736-0 mm- a ■ « Cas opazovanja Stanjo barometra v mm. Temperatura po Celzija Vetrovi Nebo It j Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ... . 96 » 95 » Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 924 » — » Kreditne delnice, 160 gld..............358 » 35 > London vista...........120 » 50 • NemSki drž. bankovci za 100 m. nem. drt.velj. 58 » 92",» 20 mark............11 » 77 » 80 frankov (napoleondor)............9 » 65 » Italijanski bankovci........44 » 65 » C. kr. cekini......................5 » 67 » Dn6 12. junija. 4°/„ državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 171 gld. 60 kr. 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . 156 » 75 » Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....195 » — » 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron 9S » 80 » Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......138 » — » Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ... 129 » 25 » Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . 108 » 75 » Posojilo goriškega mesta.......112 » — » 4°/0 kranjsko deželno posojilo.....98 » 26 » Zastavna pisma av. osr.zem kred.banke 4°/0 97 » 50 » P rijoritetne obveznice državne železnice . . 214 » — » » » južne železnice 3°/0 171 » — » » » južne železnice 6°/0 . 122 » 50 » » » dolenjskih železnic4°/0 99 » 60 ► Kreditne srečke, 100 gld......202 gld 40 kr. 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. 162 » — • Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. 20 » 60 » Rudolfove srečke, 10 gld.......28 » — » Salmove srečke, 40 gld........85 » 50 » St. Genčis srečke, 40 gld.......83 » 76 » Waldsteinove srečke, 20 gld......60 » — » Ljubljanske srečke.........24 » — » Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . 161 » 60 » Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. 3365 » — » Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . 463 » — » Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 70 » — » SploSna avstrijska stavbinska družba . . 110 » — » Montanska družba avstr. plan..........237 » 25 » Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . 186 » — » Papirnih rubljev 100 ................127 » 60 » AT Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naro611 na boril. Menjarnicna delniška družba „1 E K C U I., Nollzeila 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2, 6* Af Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti 3BJT naloženih gln.vnlo,