,. ...... ...... *ЈЈ,">.,1,1. Лг.- 4 V Poštnina plačana v gotovini LetO XVI. V Ljubljani, V Četrtek, dne 22. marca 1928. St. 68. Posamezna številka 2 Din Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din zo inozemstvo mesečno 35 Din nedel|»ka lzda)a celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov I stolp. pelll-vriMa mali oglasi po I SO In 2 D, veC|l oglasi nad 43 mm vlftlne po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v urednfSkemrtelu vrstica po Ш Din n Pr. većiem D neirocilu popust Izide ob 4 ztulraf rnzen pondel)Ka ln dneva po prazniku Uredništvo te v Kopltar/evl ulici it. 6 111 Rokopisi se ne vračalo, nelranklrana pisma se ne »prelema/o - Uredništva telefon it. 2050, upravnlitva it. 2328 Političen list sza slovenski narod Uprava fe vKopltartevI ul.il. в Čekovni račun: Clubllana štev. IO.650 in 10.349 za Inserate. Saratevoit.7563, Zagreti il. 39.011. Vraga ln Dona/ il. 24.797 Rusija popolnoma osamljena Delegat Markovič pojasnjuje vzroke, zakal Jugoslavija še n-stopila v zvezo s sovjetsko Rusijo Nemci imajo besedo (Od našega stalnega dunajskega dopisnika.) G. N. Na Dunaju, 21. marca. Zadnje čase se posebno intenzivno deluje na popolnem sporazumu nted Nemčijo in Jugoslavijo. Od naše strani se jc precizno določilo stališče za slučaj priključitve Avstrije k Nemčiji, kar so Nemci sprejeli s posebnim zadovoljstvom. Tudi iz »Slovenca« so navajali cele odstavke, da so dokazali stališče glavne stranke v Sloveniji, ki je v vladi. — Mi pa smo tudi obširno razpravljali o sodelovanju z Nemci pri reševanju sporov z Italijo, kar je zbudilo v sosednji Avstriji in tudi v Nemčiji popolno umevanje in uvaževanje. — Ni torej nikakega dvoma, da vlada tu obojestransko pravilno umevanje interesov in pokazala se je tudi dobra volja, da res in čim prej pride do popolnega sporazuma za skupno delo v bližnji bodočnosti. Toda med Nemci in nami je nekaj, kar nas za zdaj še loči, pa je sposobno, da nas združi v tako trdno falango, da bomo najtrdnejši zid proti krivici in nepriiateljem resnične demokracije, proti nevarnosti za evropski mir, ki preli od strani fašistične sosede. — Ta trda kost spodtike med nami so nemške manjšine v Jugoslaviji in naša manjšina v Avstriji: na Koroškem, Štajerskem in v Burgenlandu ali Gradišču. V tem pogledu moramo narediti najprej čiste račune, šele potem bomo mogli dalje graditi sporazum za delo bližnje bodočnosti. ^pomnimo se najprej na okrožnico velikega župana mariborske oblasti od 14. februarja t. 1., ki je širokogrudno izvedla ministrsko naredbo od 25. februarja lanskega leta glede manjšinskih šol. Nemški listi so vzeli z zadovoljstvom to lepo rešitev spora ra nemške šole pri nas na znanje in jo slavili Mussoliniju za vzgled. Vse lepo in prav; toda Nemci imajo aplikacijo še bliže nego v Italiji; imajo Koroško in Burgenland, kjer se naj izdajo analogne naredbe. Kako potrebno je to, jim je povedal koroški poslanec Lagger v »Arbeiter Zei-tung«, kar je »Slovenec« zabeležil 15. marca in dodal nekaj umestnih pripomb. Nemec sam. dasi socialist, jim je povedal, da so naše šolske razmere na Koroškem škandalozne. Nemec dr. Morocutti je pozval v celjskem nemškem listu, naj Nemci čim prej dajo koroškim Slovencem popolno možnost narodne in kulturne avtonomije ter naj bodo pri dovolitvi kulturne avtonomije velikopotezni in tolerantni. Skoro ob istem času sta bila pri zveznem kanclerju dr. Seiplu koroška slovenska deželna poslanca, ki sta razpravljala ž njim o tem najaktualnejšem vprašanju. Iz vsega tega je jasno, da je spor med nami in Nemci v manjšinskem vprašanju na dnevnem redu in na poti do poravnave. Zato ne bo odveč, ako pri tej priliki naslovimo na nemški narod nekaj resnih in umestnih besed. Predvsem moramo Nemcem povedati, da naj nam ne prihajajo nikdar več, ako hočejo zares sprave med nami, naproti s tistimi nesprejemljivimi ugovori v smislu tako zvanih »deutschfreundliche Slovenen«, ki da so nekaka večina v naši manjšini, še nobeno manjšinsko vprašanje se ni reševalo po željah — renegatov; tudi našo se nc bo. Naši renegati so kulturna sramota za Nemce same, ne za nas. Mi smo skozi stoletja dajali Turkom jani-čarje, pa nas za to ni treba biti sram pred svetom. Da imamo danes na Koroškem novodobne janičarje, tiste »Deutschfreundliche«, to vemo, a za to naj obliva rdečica sramu Nemce, ne nas. Celo stoletje je krut germanski sistem ponemčeval naše Korošce in jih de-moraliziral v vsakem pogledu, zato je le naravno, da je imel tudi dovolj uspeha. Todu da bi bili ti ostudni uspehi germauizacije danes na tehtnici, ko hočemo poštene sprave z Nemci, tega nam vendar niti Nemci ne morejo in ne smejo vsiliti. Kakor hitro nam pridejo zopet s takimi razlogi, nam dokazujejo, da so oslali stari hinavci in da se iz dosedanje zgodovine niso ničesar naučili. Torej zapomnimo si: Deutschfreundliche Slovenen niso faktor, ki bi se smel kakorkoli vpošte-vati. Mogli bi o tem še veliko navesti, kat utemeljuje naše stališče; toda naj zadostuje za danes edino ta konslatacija, da ne bo ne-sporazumljenj. Dalje naj bo ugotovljeno, da nismo mi Slovenci proti sporazumu na podlagi nekega načrta o kulturni avtonomiji. Ako ta zadeva še ni rešena, je krivda na nemški strani; kajti fakt je, da so Nemci načrt napravili, a v ženeva, 21. marca. (Tel. Slov.) Na današnji seji varnostnega komiteja je ameriški delegat Gibson ostro odklonil ruske načrte. Ameriška vlada ravno radi tega, ker zasleduje cilj, pritegniti občo voljo za mir na svetu, ne more sprejeti radikalnega ruskega načrta, ki tudi nikakor ne odgovarja javnemu mnenju v oni meri, kakor to predstavlja Litvinov. Gibson je odklonil celo angleško zahtevo, da se dovoli čas za proučitev ruskih predlogov, ker je bilo od novembra dovolj časa, prepričati se o neizvedljivosti ruskih predlogov. Ruske predloge so odklonile tudi Holandija, Poljska, Belgija, Kuba in Bolgarska. Važno iziavo je podal jugoslovanski delegat A^arkovič, ki je ostro odgovoril na namigavanjc Litvinova, da večina vlad sovjetske Rusije ni priznala iz ani-moznosti. Srbski, hrvatski in slovenski narod ima največjo simpatijo za ruski narod in nikoli ne bo pozabil pomoči Rusije pri ustanovitvi neodvisne Srbije, če jugoslovanska vlada dosedaj ni vstopila v odnošaje s sovjetsko Rusijo, so temu krivi izključno zastopniki sovjetske Rusije sami, t. j. njihovo splošno obnašanje v mednarodnih vprašanjih in njihova čudna načeta, ki so jih poskušali izvesti- Markovič je označil ruski načrt za razorožitev kot malo sposoben za jamstvo miru. Z največjim obžalovanjem mora ugotoviti, da v ruskem načrtu ni najti niti enega praktičnega in realnega momenta za pospeševanje razorožitve in razvoj miru. Nasprotno pa so temelji dosedanjega dela razorožitvene komisije veliko boli elastični in Ce dosedaj še ni nobenih večjih uspehov, je temu deloma kriva tudi sovjetska vlada, ki je s svojim obnašanjem otežkočiia delo razorožitvene komisije. Temu nasproti Markovič še vedno upa, da se bo sovjetska vlada prilagodila načelom pakta Društva narodov in mednarodnemu sodelovanju. To nc izključuje, da ne bi razorožitvena Berlin, 21. marca. (Radio) Na današnjem zborovanju Društva inozemskih časnikarjev v Berlinu je imel minister dr. Stresemann predavanje o tisku in politiki. Med drugim je rekel, govoreč o vsakdanjem življenju berlinskega človeka, da je isto danes tako napeto in na drugi strani tako intenzivno, da človek ne pride več do tega, da bi v samotnih urah mogel resno premišljati o današnjih aktualnih vprašanjih. Neprestana napetost živcev, katero terja velemesto od človeka, neugodno vpliva na duševno življenje. Kar se tiče časopisja, pravi minister, da je prepričan o tem, da ga ima Berlin preveč. Ce hoče človek prebrati vsaj glavne časopise, mora vzeti list že vsako tretjo uro v roko. Vprašanje je, če so koristi, ki jih inta javnost od tolikega števila dnevnikov, ki izhajajo velikokrat kar v treh izdajah dnevno, tolike, da odtehtajo izdatke, ki jih mora ulrpeti narodno gospodarstvo za vzdrževanje brezštevilnih uredniških štabov iii ki jih mora vložiti v kolportažne in reklamne svrhe. Govornik je mnenja, da je ta pojav neke vrste zloraba moderne tehnike in kulturnega napredka. Posledico te preplave časopisja zlasti slabo vplivajo s tem, da so so ljudje navadili prežati na senzacije in so po- gt>. tudi onemogočajo. Smatramo, da jc načrt sposoben za pogajanja, da je z malimi spremembami sprejemljiv; treba pa je le cd strani Nemcev dobre in poštene volje za izvrševanje sporazuma, pa bo vse v v redu. O našem odporu proti narodnemu katastru se da z nami govoriti; gre pač le za to, kako naj se tak kataster ustvari, kdo naj ga sestavlja in — vodi. Ako imajo Nemci poštene namene s to avtonomijo, potem bodo naše mnenje vpoštevali, ako pa tega ne store, dokažejo le, da moramo biti pred njimi jako — previdni; kajti tudi oni bi radi le sprejeli, kar njim ugaja, kakor Mussolini iz mirovnih pogodb, ki hoče nove dežele obdržati, okvirno pogodbo pa odklanja in ne priznava obvezne obljube italijanskih pooblaščencev na mirovni konferenci. Nemcev imamo v Jugoslaviji neprimerno \eč nego je koroških Slovencev, a v parlamentu in z ministrskega mesta se je že često naglašalo načelo recipročnosti: kar uživajo koroški Slovenci, to naj brez pomisleka dobijo tudi naši Nemci. Menimo, da bolj pošte- komisija pri drugem čitanju načrta konvencije sprejela posebne pobude iz ruskega načrta. Rušila r&a j vstopi v društvo narodov v Ženeva, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Pri zaključku generalne debate o ruskem razorožit-venem predlogu se je pripetila mala senzacija s tem, tla je grški poročevalec minister Politis povabi! sovjetsko delegacijo, da vstopi Rusija v Društvo narodov, čo svoje razorožitvene načrte misli resno. Politis je izjavil, da Rusi ne morejo priti do nobenega drugega zaključka, kakor da sodelujejo v Društvu narodov, če bi svoj načrt logično premislili do konca. To povabilo, ki ga Politis najbrže ni stavil Rusiji iz lastnega nagiba, je vzbudilo veliko pozornost. Z ozirom na ta poziv se zelo uvažttjejo ludi vesti o turških sondiranjih radi vstopa an-gorske vlade v Društvo narodov. Turški zunanji minister stavlja, kakor se govori, samo en bistven predlog, da se Turčiji prideli sedež v svetu Društva narodov; odgovorili so mu, da ima o dodelitvi sedeža v svetu sklepati plenarna seja Društva narodov. Obenem se je baje tudi pripomnilo, da bi sedež v svetu Društva narodov, ki ga ima sedaj Kitajska, prav lahko nostal prost za Turčijo. Titulescu resno boten v Ženeva, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je še vedno ! bolan in leži v svojem hotelu v Ženevi. Zdravniki so mu strogo prepovedali odpotovanje. Bolezen se je pojavila morda tudi radi pre-I utrujenosti po zadnjih dogodkih. stali tekom časa nezmožni za resnejša in globlja razmišljanja. V drugem delu svojega govora je zunanji minister dr. Stresemann govoril o nalogah, ki čakajo nemško in zlasti berlinsko časopisje v volivnem boju, ki je pred durmi. Poudaril je ogromen pomen, ki ga bo imel izid volitev, no saino na nemško notranjo in zunanjo politiko, temveč tudi na evropsko in svetovno politiko. Volitve so silno draga reč, je dejal minister, zato je treba, da volivno borbo omejimo na čim krajši čas in tako prihranimo veliko energij, ki jih lahko tako plodonosno porabimo za stvarno delo. Pc . . > je treba na to, da volivni boj odtrga od siva; o;a dela nepregledno število volivcev. Ravno v volivnem boj«, kjer vedno nastopa veliko demagogije, sc vidi, da današnjo strankarsko življenje ni več v redu in da bo morala bodočnost tukaj prinesti veliko spremembe, ako hočemo demokracijo rešiti preti polomom. Toda, če volivni boj že mora biti, jc naloga časopisja, da vedno in povsod (lela na to, da ublaži slabo posledice volivnega boja in skuša kljub strankarskemu nasprotju obdržati državljane, du so najdejo na eni skupni črti, namreč pri misli na stvarno delo in zavestni odeovorno- nega načela ni mogoče postaviti, a na Nemcih je, da se bo tudi v polni meri izvrševalo. Toda naglasifi moramo, da imajo Nemci danes pri nas neprimerno več nego naši Korošci. Že v »Slovencu« 15. t. m. smo ugotovili, da imajo danes Nemci pri nas urejeno šolstvo gori do šestrazrednic in ponavljalnih šol, dočim naši koroški Slovenci nimajo — ničesar, prav ničesar. Tiste utrakvistične šole so pravcati škandal, ki ga je v nemškem listu ožigosal sam nemški poslanec Uigger. Od bivših slovenskih učiteljev sta ostala na Koroškem menda le dva, šc ta sta na — nemških šolah, v nemškem kraju. Ali ni to škandal? Tistih ostudnih utrakvističnih ponemče-valnic pa naj nam nikar ne omenjajo, ker jih z indignacijo odklanjamo. Imel sein nekoč prepir z nemškimi kolegi zaradi Koroške. Slučaj je hotel, da sem imel v torbi tri Čitanke za nemške šole pri nns; — vrgel sem jih trn mizo, češ: Oglejte, si, ali imate vi sami lepše in boljše?! Moram reči, da so se jim čudili in soglasno izrekli o njih najboljšo sodbo. Na to pa sem jim г za- sti. Nemčijo more v današnjih revolucionarni! časih rešiti le poglobljena stvarnost in resnost vseli politikov in volivcev brez razlike strank. Časopisje naj bi se tekom volivnega boja zavedalo zlasti toga, da je vsak državljan odgovoren za svoje delo. Skušati moramo preprečiti ustavne boje, ki bi utegnili zelo škodo vati interesu mirovne politike. H koncu je pozval zunanji minister zastopnike časopisja, da se naj v volivnem boju ne dotikajo visok/ osebe predsednika republike. Poslanec, ki ne mara Romunije v Newyork, 21. marca. (Tel. >Slov.<) Demokratski poslanec Celler je pisal pismo državnemu depart-ementu, v katerem prosi državnega tajnika Kelloga, da prepove nameravano posojilo za Romunijo v Newyorku tei da se prepove tudi Federal Reserve Banki, pripraviti kredite za Romunijo. V svojem utemeljevanju ta poslanec ostro napada Romunijo, da še nikdar ni držala nobene pogodbe in da inm najbolj srednjeveško vlado v Evropi, Narodno-kmefska stranka ni zrela za vlado v Bukarešt, 21. marca. (Tel. >Slov.c) Parlamentarna frakcija liberalne stranke je imela danes popoldne sejo, da določi svoje stališče z ozirom na situacijo, ki jo je ustvarila narodna kmetska stranka. Bratianu je izjavil, da se morajo zahteve narodne kmetske stranke odkloniti, ker ta stranka še ni sposobna za vlado, češ, da ne priznava ustavne rešitve vprašanja dinastije in ker je sklenila zvezo z državi sovražnimi komunisti. Bratianu misli pri tem najbrže socialiste, s katerimi je narodna kmetska stranka res sklenila zvezo. Dalje je Bratianu naznanil, da je prejel iz Pariz« brzojavno vest, da so tamošnja pogajanja o vojnih dolgovih končana. Romunski dolg, ki znaša 1 milijardo in pol, se je znižal na 595 milijonov zlatih frankov. Poslanci kmetske stranke naj izgube mandate? v Bukarešt, 21. marca. (Tel. Slov.) »Lupta« poroča, da namerava vlada proglasiti mandate poslancev narodno-kmetske stranke za potekle, če bodo res v smislu svojega sklepa ostali še dalje pasivni, ter za te mandate razpisati nove nove volitve. Po poslovniku romunskega parlamenta sc smatra poslansko mesto za poteklo, če se poslanec brez c? "-'lila ne udeleži 12 sej. Vlada pri novih volitvah za te mandate ne bo postavila svojih kandidatov, temveč jih hoče prepustiti obema opozicijskima strankama generala Avarcsca in profesorja Jorga. Vse drž?ve na? storilo v po* godbo z Ameriko v Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) »Chica-go Tri'bune< poroča, da bo Francija v svojem odgovoru, ki se najbrže še ta teden odpošlje Kellogu, pristala na to, da sklene splošni pro-tivojni pakt, ki obsoja ne samo napadalno vojno, temveč vsako vojno. Francija bo izrazila željo, da se pogodba ne omeji samo na Združene države, Japonsko, Anglijo, Italijo in Nemčijo, temveč da je pristopna vsem narodom, ki se ji hočejo pridružiti. Ce bi ena izmed držav, ki jo podpišejo, pogodbo prekršila, naj vse druge države zopet dobijo svobodo postopanja in članom Društva narodov naj bo dovoljeno, da izpolnijo svoje obveznosti v zmislu pakta o Društvu narodov. ■——o——— ■iiimiim.hh .....i iiihh—miiihm ničevanjem vrgel na mizo tisti zloglasni Prešernov »Abecednik«, ki je obenem nemška »Fibel«, nekak »Trichter« za nemški jezik. »In eto, to so vse slovenske šolske knjige za koroške Slovence!« — Tako je treba storiti vselej, kadar bomo z Nemci razpravljali o recipročni ureditvi manjšinskega šolstva. Brez tako zgovornega dokaza bomo proti njihovi gostobesednosti razupiti mi kot tisti, ki smo krivični. Položaj je kratko tale: Naša vlada je % omenjeno ministrsko naredbo za zdaj že rešila vprašanje nemškega šolstva pri nas, — naj enako store tudi Nemci za naše šolstvo ua Koroškem, pa bo vse v lepem redu. S tem bo postavljen najtrdnejši temelj za bodoče popolno sporazumljenje med nemškim narodom in našo državo, ki bi bilo za ob? naroda v pravo srečo. Naši in njihovi najhuje udarjeni bratje zahtevajo ta sporazum med nami. In ako pravimo mi in tudi oni, da so nam naši zasužnjeni bratje globoko r wwi< tedaj izpolnimo jim tako vročo željo! Stresemann za stuarnost tiska Volitve v Nemčiji so evropskega pomena - Preveč senzacij Najboljše nabavite nogavice, moške in ženske rokavice, žepne robce, razni nakit za šivilje, kravate, srajce, gumbe, vezenino, čipke, edino le pri ]os. Petelirtcu LJubljana blizu Prešernovega spomenika Premogovniki v Aleksinca potrebujejo za enega svojih rovov V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in znancem pretužno vest, da jc naša blaga, dobra soproga, gospa višjega rudarskega mojstra I Terezija Skraber roj. Bobisut 03 o » o S a O • » i g p r* 5 - p l "H. O СЛ .2 Qj 33 Л< c —■ 3 pr ^ SŠ' i; s e« o tr t (Obersteiger) z diplomo rudarske šole in dobro rudarsko prakso tudi v tem, da zna dobro meriti. Plača po sposobnosti. - Ponudbe s prepisi (ne v izvirniku) dokumentov naj se pošljejo upravi rudnika. Rudniki se nahajajo ob glavni progi Beograd—Niš. in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Šošftarsč - Maribor, Aleksandrova cesta 13. Kupim vsako množino v debelosti od 10 cm naprej in v dolžini 1 m in 2 m. Plačilo ob prevzemu v gotovini ali potom akreditiva. — Cenjene ponudbe na NANDE FER-JAN, lesna trgovina, Jesenice — Gorenjsko. Razglas! Županstvo trga Središče ob Dravi prodaja ca 300 m3 stoječega borovega lesa. Sprejem ofertnih ponudb do 29. t. m. 11. ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančneji pogoji. Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje Središče 30 minut. Županstvo trga Središče ob Dravi. Zupan: Lukačič. Ui » ■ ■■ ............." ' ' 1 " ■ " ■" "" '" 1 ' I ■ I ■ ■ ■■ !■ Natečaj za inženerje in tehnlšhe uradnike V smislu odobrenja gospoda ministra za železnice U. G. žt. 3525/28 razpisuje uprava za gradnjo železnic natečaj za sprejem v službo večjega števila diplomiranih gradbenih inženerjev in tehniških uradnikov t dovršeno srednjo tehniško šolo gradbenega odseka, za centralo uprave in sekcije za gradbo in trasiranje novih železniških prog. Splošni pogoj za sprejem v službo je, da je kandidat državljan kraljevine SHS, da jc dovršil tehniško fakulteto, gradbeni odsek, in da je odslužil svoj rok v armadi ali da je oproščen vojaške službe. Položajna in osnovna plača se določi za sprejetega kandidata na podlagi dosedanjih službenih let v državni ali zasebni praksi in na podlagi zakona o državnem železniškem osobju. Izjemoma se sprejmo v službo tudi diplomirani inženerji Rusi, ki niso državljani kraljevine SHS, kot konktraktualni uradniki (po dogovoru). Prošnji za sprejem mora vsak kandidat priložiti: rojstni list, poročni list, dokaz o starosti otrok, diplomo o dovršeni tehniški fakulteti ali srednji tehniški šoli, potrdilo pristojne oblasti o dosedanjem poklicu in vedenju, zdravniško zdravstveno spričevalo, potrdilo pristojne oblasti o dovršeni vojno-elužbeni dolžnosti, potrdilo pristojne oblasti o dosedanjem delovanju v državni službi in potrdilo o privatni praksi, ako jo ima, in če je kandidat v službi, dovoljenje pristojne oblasti za prestop v upravo za gradnjo železnic. Predpisano taksirano prošnjo z vsemi dokumenti je treba poslati upravi za gradnjo železnic v Belgradu najkasneje do 15. aprila letos. U. G. št. 3525/28. — Iz pisarne uprave /a gradnjo železnic v Belgradu, dne 15. marca 1928. trgovka in posestnica v Grižah danes dne 18. marca 1928, previdena s sv. zakramenti, v 78. letu starosti, po dolgi in mučni bolezni boguvdano izdihnila svojo blago dušo. — Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo dne 21. marca 1928 ob 10 dopoldne iz hiše žalosti v Grižab na farno pokopališče. • Sv. maša zadušnica sc bo darovala istočasno. Blago pokojnico priporočamo v trajen spomin in molitev. Griže pri Celju, dne 18. marca 1928. ROZALIJA BOBISUT, sestra. JAKOB ŠKRABER, soprog. v&V, i t V^i&V- MED (strd) trlan. zajamčeno pristen, 1 kg 20 Din. 5 kg po 10 Din, večje množine veliko cenejše. Na razpolago je ie ajdov, smrekov, kostanjev in mešan. Velečebelarslvo F. Kirar, Sv. Peter p. Mariboru. Uredite si prebavo, da fom mlneio bolečine? Bolofino tf ioiodcu ercvlb, trdo telesno od-valnnje, glavobol, nrllifk krvi v cIhvo, nor-voznost, poiiinnjkanjo spanja, zlatu illa, Htab tok nastauo ,o zaradi slabe nrobnve. Crnlnjte ni svojo prebavo « i.ioizktiAeniui ellksir'ein FIGOL, da Vum minejo bolečine. FIOOL-eliksir nrcjnle prebavo in Vam vraCa zdravje. FIGOL prolzva'a in po pofti razpoStlja 7, navodilom o nponihi lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zaboJiVjk в 3 steklenicami Hin 10.V—, •L b slekl. Din 245'— t steklenica Diu 40'—. Steni® za hrane prešano, ovseno, pšenično, ječmenovo in slamo v snopih dobavlja promptno in v presledkih po najnižji ccni MAVRO LoBL I SIN, Čakovec. SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš Iskrenoljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod Andre Španec trgovec ▼ Račjem v ponedeljek dne 19. marca 1928 ob pol 3 po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 66. letu starosti boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v sredo, 21. marca ob И na 16 iz mestne mrtvašnice v Pobrežju na Magdalensko pokopališče. — Sv. maša zadušnica bo darovana dne 22. marca ob 7 v župni cerkvi Sv. Magdalene v Mariboru. Maribor, dne 19. marca 1928. Beti Šijanec, soproga, Karla in Franc, otroka, ter vsi ostali sorodniki. . .*'• ' li 'i,' "«/' v '■',.'•■•.'!.':„"•*•' «'; • ; .. ■ ' /.'/•. *. i. • • ■ -V- .. »•..■ . ■••■ ,. ^v -f> • •>,'. .•...., .. •» • • Zahva'a Povodom smrti in pogreba našega dobrega soproga, očeta, starega očeta, brata in tasta, gospoda А1ош<а Lepaka župana občine Sv. Juri) ob Taboru, Ltd. nam je bilo v veliko tolažbo sočutje in ljubezen, ki so nam jo nudili številni prijatelji in znanci. Vsem naj bo plačnik dobri Bogi Posebno hvaležnost pa čutimo do preč. duhovščine, srezkega poglavarja g. dr. Hubada, gerenta okrajnega zastopa za Vransko g. M. Cukale s sosvetniki. občinskega odbora šentjurskega, učiteljskega zbora, šentjurskega Orla, požarne hramba, pevskega zbora in pogrebccv. Sr. Jurij ob Taboru, dne 16. marca 1928. Žalujoči ostali. Zahvala NUDI ro IZKF.DNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA K. T. D. v LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 II. NADSTKOPJE Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega brata, strica in svaka, gospoda Antona lebna za poklonjcno krasno cvetje in vence, sc vsem najiskrenejc zahva-ljucjmo. Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. pevcem »Sloge* za ganljivi žalostinki ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. V Ljubljani, dne 21. marca 1928. Žalujoči ostali. . .. .* s•; . J v; .•• f),,' ,\>c ' Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so naši preljubi pokojnici in nam lajšali gorje z izrazi blagodejnega sočutja med dolgotrajno boleznijo, vsem, ki so nam na katerikoli način izrazili sočutje in sožaljo, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so spremili našo preljubo mamico na zadnji poli, izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 20. marca 1920. Rodbine: dr. Geigerjeva, Cernsteinova, dr. Kobalova in Vaničeva. Izšel ie najnovejši AVORIT album za pomlad in poletje 1928 z veliko izbero krasnih modelov. ALBUMI kakor tudi priznano dobri kroji k vsakemu modelu vedno v zalogi samo pri veletrgovini Rnt. Krisper, liubiiana, strtaneva ulica Glavno zastopstvo za Slovenijo. Vsa, tudi zunanja naročila ee točno izvrše. Neomejena varnost! KRANJSKA HRANILNICA V UUBUAN Knafljeva ulica St. 9, eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena L 1820) zdaj last Ljubljanske oblasti, katera jamči za vse njene obveze z vsem svojim premoženjem in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obresto-vanju ter izposoja denar glasom statuta na hipoteke iu menice po zelo ugodni obrestni meri. Vlogo v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 je znašalo okroglo Din 50,0U0.000'—. Za Jugoslovansko Usktrno s Ljubljani« Kaiet од bdajttelj: dI, Fr. Knloveo. .Uradniki Franc TeraciHav, Ne ueč mučenice, ampak vodnice! S priznanjem našim materam novi čas ne ekopari. »Tisočletni čudež naše ohranitve je elovenska mati,« tako se glasi njena slava, ki gre od ust do ust. Kako so naše matere doprinesle ta čudež? Ne z učenostjo in umetnostjo ne s slavnimi čini, marveč samo s svojo močno ljubeznijo in brezpogojno žrtvijo, s svojim m u č e n i -č t v o m. Kot mučeuico slika našo mater Ivan Cankar: »Strma in grapava je pot, težak je voz; na vozu sede otroci, jedć iu pijć, smej6 se in kriče; mati je vprežena... Tam kje pod visokim klancem omahne, omalme in umrje. In še umreti jo je sram; zdi se ji, da je storila krivico tistim, ki so živeli od njenega livljenja...« Tudi dr. Ivan Tavčar primerja slovensko mater ogarani muli in pravi: »Malo imaš od življenja, uboga ti mučenica ... ki spiš navadno na slami pod raztrgano odejo ter ješ, kar možu in otroku ostane!.. .< Se dr. Krek zahteva od slovenske matere, da izgoreva za druge kakor sveča. V dobah, ko je ves naš kmetsko-delav-Bki narod tlačanil tujcu politično, gospodarsko in kulturno in ko je poleg tega žena tla-čanila možu, je bilo mučeništvo naših mater umljivo in spasonosno. Danes pa, ko smo se povzpeli v politično in gospodarsko svobodo in si gradimo svojo lastno prosveto s pomočjo lastne univerze; danes, ko je tudi ženska svobodna in v vsakem pogledu odgovorna sama čase — od naših mater mučeništva ne smemo več zahtevati niti pričakovati. Po pravici bi nas smeli sosedje nazivati barbare, ako bi svoje matere še vedno uporabljali kot vprež-no živino — neglede na to, da današnje ženstvo samo to vlogo odklanja in mu je nihče več vsiliti ne more. Če torej danes ugotavljamo, da se žen-stvo — kakor drugod — tudi pri nas odtu-juje vsem svojim dosedanjim vzorom in da mora nujno najti pot do njih nazaj, ako naj 6e vse skupaj ne zruši — s tem nikakor ni- Marija z Detetom. Mcins. »Srednjeveški bogoslovci so opisovali Marijino zunanjost in podajali ob tem nehote sodobno predstavo o ženskem dostojanstvu, lepoti in dobroti. Neki tak opis slove: Govorila je z vsakomur umerjeno in neprisiljeno, brez smeha, brez zmede in posebno brez razdraženosti. Nastopala je skromno in preprosto, brez pretvarjanja v obrazu, brez znamenj mehkužnosti, toda z izrazom odlične ponižnosti.< — (Gertrud Baumer: Die Frauengestalt der deutschen Friihe.) K III. materinskemu dnevu mamo v mislih donedavne mučeniške vloge naših mater. Več spoštovanja pred ženskim dostojanstvom! Največja in najusodnejša zmota sedanje dobe je, da ženstvo, osvobojujoč se iz trojnega donedavnega suženjstva: kulturnega, gospodarskega in političnega, zametuje tudi svoje dostojanstvo in njega obveznosti kot zastarel predsodek. Žensko dostojanstvo ni predsodek in tudi ne nravni običaj te ali one dobe, te ali one kulture, marveč večni božji in naravni zakon, ki so ga spoštovali in ga še spoštujejo vsi narodi in plemena, ki se ne nahajajo v stanju propadanja. Iz česa pa izvira to izjemno žensko plemstvo, žensko dostojanstvo? Iz njene materinske naloge, ki posvečuje njeno telo. Žensko telo ni samo tempelj božji v vsečloveškem zmislu, marveč je še posebej snovalnica božja, v kateri se spočenjajo in dozorevajo nova človeška življenja, noseča v sebi nedogledne možnosti dobrega in zla. Nikdar, nikdar ne bi smelo to telo služiti goli sli v kateri koli obliki. Več spoštovanja pred svetostjo ženskega telesa! — bi človek zaklical moškim, ki ponižujejo žensko v predmet svoje sle — odgovornost ni manjša, ako se ženska sama podaja bodisi iz bede bodisi iz blodnje; a dvakrat je greh — greh nad lastno zakonsko ženo. Več spoštovanja pred svetostjo ženskega telesa! — bi človek zaklical tistim, ki pod krinko umetnosti izpostavljajo to telo v pašo ulici in oskrunjajo tako i žensko dostojanstvo i umetnost. Več spoštovanj apred svetostjo ženskega telesa! — bi človek zaklical gospodarjem mode, ki uporabljajo žensko telo kot brezdušno snov v svoje finančne in lascivne špekulacije in ne vprašajo ne za zakone zdravja ne nravnosti. Več spoštovanja pred svetostjo ženskega telesa! — bi človek zaklical v klinike in bolnišnice, kjer tega spoštovanja mnogokrat manjka. Več spoštovanja pred svetostjo ženskega telesa! — bi človek zaklical raznim športnim in telovadnim društvom, ki so za žensko dostojanstvo izgubila vsako merilo. Več spoštovanja pred ženskim dostojanstvom! — bi človek zaklical tistim od vzhoda prihajajočim kramarjem, ki na židovski način vsiljujejo našemu kmetskemu ženstvu razne cene dišave, lepotila in sorodna ogabna sredstva, ki jih naša kmetica v svoji zdravi preproščini donedavna ni poznala in je bila ravno zato tako prikupna in častitljiva. Več spoštovanja pred ženskim dostojanstvom! — bi človek gromovito zaklical materam, ki modi na ljubo že v detinski in šolski dobi žrtvujejo sramežljivost svojih hčera in jih kasneje, enako »vabljivo« oblečene, brez usmiljenja prodajajo na sejmu — najsi tudi v zakon — ne da bi vprašale po nravnih kakovostih bodočega moža. Več spoštovanja pred ženskim dostojanstvom! — bi človek končno zaklical tistim zakonskim ženam, ki se same ponižujejo v predmet gole naslade. To so stvari, ki bi se v pošteni družbi niti omeniti ne smele, pa se nesramno šopirijo v polni javnosti. Dostojanstvo obvezuje! Da bi to slovensko ženstvo razumelo! Živimo, da služimo Nihče ni samo radi sebe na svetu, vsak je obvezan občestvu — živemu in mrtvemu — ki mu vse dolguje in je na vsakem svojem koraku odvisen od njegove pomoči. Temu občestvu in njegovim ciljem smo vsi dolžni služiti. A ne samo čut dolžnosti, marveč ljubezen nas mora gnati, da služimo občestvu. Saj smo si vsi bratje in sestre — vsi smo otroci enega Očeta, hčere enega naroda, ljudstva ... Za ženo mater je prvo služba lastni družini. Samo, v kolikor ta služba dovo- ljuje, naj se žena mati posveča tudi javnemu delu. To naj vpoštevajo naša društva in odbori. Čim spretnejša, sposobnejša je gospodinja, čim bolje urejeno gospodinjstvo, tem več prostega časa za javno delo. Puščati pa Elizabeta. Baviberška stolnica. »V tem liku, ki po veličini in sili presega evan-geljsko Elizabeto... je umetnik utelesil, kar je nemški duši pomenila mati v velikem kozmičnem zmislu: nositeljica začetka, čegar dejstvovanje sega v brezmejnost, v težki slutnji le njej vidno.« — (Gertrud Bttumer: Die Frauengestalt der deutschen Friihe.) družino lačno in zanemarjeno zaradi udejstvo-vanja v javnosti — je popolnoma zgrešeno in bi se moralo povsodi odkloniti. Še nedopustnejše je seveda, ako žena leta po zabavah, družino pa prepušča samo sebi. Tako ženo bi morala vsa poštena družba bojkotirati. Seveda pa na drugi strani mož žene, otroci matere ne smejo smatrati za svojo sužnjo ali deklo, ki bi jim morala noč in dan služiti, nase pa popolnoma pozabiti. To bi bila surova, brezsrčna družina. Nasprotno je dolžnost moža in otrok, da ženi — materi na vse načine lajšajo njena bremena in poskrbe, da bo tudi ona mogla živeti s časom, si odpočiti, se razvedriti. Hvaležni bodimo materam, da nam svetijo s svojo lučjo, nikar pa, da bi hoteli jemati še olje iz njihovih svetilk. Včasih so bile matere nekako žarišče, kjer so dobivali luč in toploto ne le družinski člani, marveč tolažbe in pomoči potrebni vsega bližnjega okoliša, zlasti ljudje brez lastnega doma. Danes postajajo take vsedobrotljive matere vedno večja redkost. Družabna iz-ldjučljivost, sebičnost in socijalna brezčutnost rastejo od zgoraj navzdol. Moderna izobrazba, moderno življenje v ženski mladini otopevata materinska čuvstva. Moderna ženska posveča svojo skrb in ljubezen četveronožcein: psom, mačkam, opicam. Na našem planetu postaja mraz... Velikih zgledov nam treba Besede mičejo, zgledi vlečejo. Ta davna modrost nam pove, na čem današnja doba pomanjkanja trpi. Velikih zgledov, ki bi mladino potegnili za seboj, manjka. Predvsem trpi na tem ženska mladina. Ne samo pri nas. Pravkar je izšla velepomembna ženska knjiga: Gertrud Baumer: »Die Frauengestal-ten der deutschen Frtihe.« — F. A. Herbig, Berlin, 1928. — Knjiga prinaša ženske plastike (like) iz 13. stoletja, dobe, ko je barbarsko, silno, nezlomljeno nemško narodno dušo do dna presunilo krščanstvo in ustvarilo v njej napetost, ki jo je dvignila na vi- šine, kakršnih poslej ni nikdar več dosegla, Te plastike oživlja pisateljica pred nami z glo. bokomiselnimi, v pesniškem navdihu zbrani« mi razlagami. V uvodu pravi med drugim: Vedno stoji za temi obrazi kot zadnja resnica dejstvo ve& ne napetosti med mesom in duhom. Moč, glo-bokost in človečnost teh likov prihaja iz sile te napetosti, obvladovanje »barbarskega principa« se vrši v težki borbi, ne lagodno... Toda ravno resna plemenitost teh obrazov kaže, da dobiva skladnost ravno iz te napetosti svojo veličastnost in moč, kakršne nemška narodna duša poslej ui več dosegla. »Zmisel te knjige s slikami je« — nadaljuje pisateljica — »zbrati ženske obraze te visoke dobe srednjega veka. Ne iz umetnost-no-zgodovinskih namenov in zahtev; to bi bilo malopomembno. Slikam dodana razlaga naj bo le kažipot pri iskanju bistvenega, ki ja večno. »Kajti še vse bolj nego moška mladina išče ženska mladina svojo obliko. In pri tem svojem iskanju že dolgo obkrožuje obraz, ki se prikazuje v mnogovrstnih izpremembali v ženskih podobah srednjeveškega kiparstva. »Za posnemanje tu ne more iti. Marveč' za notranje zazretje živega zakona teh obrazov in za sprejem tega zakona v lastno izobra-zovanje.« Pisateljica je po veri protestanti«, politično pripada liberalni demokraciji (članica je nemškega državnega zbora); je eden najglobljih sodobnih nemških mislecev, če ona posega za zgledi, ki naj bi svetili nemški ženski mladini v brezupnem kaosu sedanjih dni — v katoliški srednji vek in izbere tam ženske like, ki jih odeva plemenito dostojanstvo, doseženo v s a m oz a t a j i, potem je pač ne bomo sumničili »klerikalnih« nagibov in reakcijonarstva, marveč bomo priznali, da višjih idealov od krščanskih ni in da ni kažipota razen onega, ki ga postavljajo ti ideali. Najvišja ženska oblika, vredna življenja, je dosegljiva le po samozataji in materinski službi. Izven tega je le nečimernost in praznota, življenja gnus. Slovenci nimamo tako slavnih predanj kakor veliki narodi, a to vemo, da so naše matere vsikdar varovale svoje žensko dostojanstvo in da so v samozataji bile vsikdar velike. Ne osramotimo njihovega spomina, njihov zgled naj nas vodi! Grofica Gerburg. Naumburška stolnica. »Knjiga je atribut žena, kakor sta meč in ШI atribut moških. Srednji vek ni bil tako tnalo, meščanski, da bi upodabljal odlične žene z zna-menji njihovega dela — preslico ali škarjami Spoštovanje, ki ga je bila deležna žena, ji je veljalo kot duševnemu človeku.< (Gertrud, Baumer/ Die Frauengestalt der deutschen Friihe.) Likovič Joža: Mati Tistikrat sem polagal pravosodni izpit. Prišel sem pol ure prezgodaj, pa sem ves brezbrižen in otopel taval okoli sodne palače, sive, mrke in neizprosne, kakor obraz rimske Pravice, ki so ji zavezali oči, da ne vidi obupa in bridkosti obsojenih. Jesensko •oince je mrlelo na rdečkastem grmičevju cvetličnega nasada, bela čreda oblačkov se je vkrala izza planin in hitela proti toplemu jugu. Droben golob se je spustil preko trga, da poišče plašno golobico, ki je vtonila v zlato prosojnem jesenskem ozračju. Dolga vrsta sivih in rjavih stavb je uklonila široka cestišča, zaslonila skrite vrtove, polne zlatih krizantem in rumenečega grmičevja. Vrsta dolgočasnih oken je nepremično zrla doli na ulice, le tu in tam se je za katerim vtrgala bela senca, morda se je zdolgočasilo dekle, morda je skrivnostno valovala zavesa ... Parkrat sem že obšel nepriljudni prostor, a srečeval sem vedno iste obraze. Nepremični policist s srepim pogledom, neprespane blodnice v pisanih klobučkih, sajasti že-železničarji, debeluhast bančnik, sloke tip-karice iz sodišča, počasni upokojenci z ugaslo cigaro, dišečo še po prazničnem razpoloženju. Jata paglavcev se je že v tretje prlpo-dila preko križišča za potepenim psom ... S kolodvora so se vtrinjali glušeči piski lokomotiv, ki so komaj čakale, da oddrve proti elatemu zapadu in mu pokradejo rožne sa- nje. V mestu so vdarjali zvonovi, jesensko turobni in žalujoči. Sodna palača ima nešteto vrat; toda če niso skrbno zapahnjena, pa so zadelana z železnim omrežjem, tako da je ni špranje, skozi katero bi se vtihotapila pregrešna misel na beg in svobodo. Le ena vrata tam v desnem okrilju nepristopne stavbe so se večkrat odprla. Votlo je zarožljalo, zapahi so popustili, ozek in temen hodnik je zazeval v debeli steni. Odtod so pazniki v črnih plaščih vodili oddelke kaznjencev v mesto, na delo in bogve kam. Težka vrata so se jim nerada odprla, osivel ključar je nezaupno pogledal skozi nje, pozorno premotril mimogredoče, a nato izpustil nov oddelek; bistro je premotril od-išle ter strašeče porožljal s šopom ključev. Vedno isti bratje pokore, v rjavi raševini, s pridušeno kletvijo na stisnjenih ustnicah. Pa vsaj ste jih že videli... Med temi enodnevnimi obrazi sem opazil tudi kmečko ženo; kraj železne ograjo je postajala^ in se ozirala v črno omrežje usodnih vrat. Šla je že v lota, bridkost ji je izžela lica, a vendar je bilo v njenem obrazu še nekaj skritega, nedopovedljivega, morda izginjajoči odsev davnega deklištva. Zavita jc bila v siv, zaguljen koc, rjavkasto naglavno ruto je zategnila na objokane oči; v naročju pa je tiščala rdečo culico. Mimo je pristopical star gospod, v zlikani suknji, z zlatimi naočniki na debelem nosu. Dobrovoljno se je smehljal, pritrkoval s srebrno palčico po tlaku in se slednjič ustavil na zaokroženem prostoru pred temi vrati. Kmetica « culico »e je zdrznila in ponižno vprašala gospoda z zlatimi naočniki: »Vsaj jih tukaj ven pripeljejo...« »Aha,« se je začudil starec in klecnil z glavo. »Tukaj ven jih pripeljejo, lumpe, falote; ampak ne bo nič, ne bo nič...« je migal s tolsto roko in odstopical naprej. Žena pa se je prestrašila in umaknila nazaj k železni ograji. Ko sem obšel vnovič vso stavbo, je zopet od tam prišel nov oddelek kaznjencev, zadnji so vlekli neroden, škripajoč voz. Enakomerno so se vpogifcavali molčeči, zamišljeni in ukročeni; težki koraki so odmevali na brezčutnem tlaku. Pegast paznik je oprezoval za njimi, sablja mu je brezbrižno otepala po nogah v taktu korakov. Zagledal se je v odmikajoči se voz in mu privajeno sledil brez misli in besed, V predzadnji vrsti pa je stopala poleg bledikastega kaznjenca ona žena, očividno njegova mati; dajala mu je piti iz male steklenke, nato mu je skrbno oddrobila kosec črnega kruha, ostalo pa je spravila nazaj v culico, ki jo je sam stisnil pod raševinasto suknjo. Vse to je pa storila s tako priroč-nostjo in milino, kot more le dobra mati, brez zadrege in sramu, z blagostjo in ljubeznijo. Zdelo se mi je, da vede to nesrečne mladeniče na kraj tolažbe in pokoja, kjer jim bo vse za večno odpuščeno. Nevede sta tako prispela г ostalimi na križišče. Ko se je oddelek okrenil vzdolž prečne ceste, pa je zapazil mrki stražar, da le ni vse v iedu. Pospešil je korak in nradno pregledal vrste... »Kaj pa iščete vi tam, razgovor s- kaznjenci je prepovedan,« je zalotil mater s sinom. Žateenil ie čeDico z vi- joličnimi našivi globoko na sive in brezčutna oči ter brezobzirno, s sirovim sunkom potisnil presenečenega mladeniča nazaj v vrsto. Žena pa se je osmelila in ugovarjala takemu ravnanju: J Gospod! Moj sin je, ne suvajte ga...« »Nič gospod, še manj pa sin,« jo je zavrnil mož z bridko sabljo. Učeno ji je tolmačil: »Sedaj je naš, postave so nam ga izročile, vi glejte ...« Toda žena se je užaljeno zoperstavila in ponovila: >Moj sin je, božja postava ga je dala meni, zanj sem trpela !e Neprijeten molk je legel na kaznjence, la voz je škripal in cvllil. >če sle ga pa djall pod pečat,« se je v materinskem ponosu kljubovalno zopet oglasila, »pa vedite, da je nad gosposko še ena oblast, radi katere so nam vsem naložene postave, tudi vam, ki ste ga djali v ječo.« Stražar, ki je doslej malomarno poslušal govorjenje zasopljene ženske in ja morda le brezbrižno skomizgnil z rameui, ša jc nenadoma okrenil, kot da ga je nekaj pičilo. Zgubančil je mesnate ustnice in z osor-ni m glasom zažugal: > Pozivam vas, da se odstranite, sicer...« Žena se je zgrozila in zardela, po velem licu se ji je potočila solza, velika in grenka za vse tisto, kar se je nabralo gorjupega v njenem žalostnem srcu. Postavila se je tik besnega stražarja, kot da se hoče maščevati. -.Proč, sicer vas dam aretirati,« je vnovič zagrozil in se razburjeno vzrl po kaznjencih, ki so nehate obstali. Nastalo je prerekanje, radovedneži so se nabi-i rali, ženske so lomile roke in godrnjale. Med kaznjenci pa je pritajeno zavalovalo, skrite I misli so oživele, nada ua svobodo ie vstal* Tako) za proračunom zakon o inozemskem posofiln Dih nezndovoljneiev ne more biti niti najmanjši razlog za kako spremembo. Vlada smatra, da je položaj stabilen in močan. Kakor smo zvedeli, bo predsednik demokratskega kluba g. Ljuba D a v i d o v ič jutri sprejet v avdi- enco. r Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Na podlagi izjav Stjepana Kad ič a in Pribičeviča ter njunih prijateljev prinaša njima prijateljsko razpoloženo časopisje v poslednjem času fantastične vesti o še bolj fantastičnih spremembah, ki da jih jo pričakovati v bližnji bodočnosti. Iz teh vesti se najbolj vidi, kaj želita voditelja KDK in kaj bi vse hotela, samo da bi se rešila prekernega položaja, v katerega sta zašla radi svoje vrtoglave polit!ke. Predvsem mora seveda sedanja vlada pasti, zalo da se bo sestavila nova, v kateri bi lahko vsi sodelovali. Kaka naj bo ta vlada in kdo naj bi ji bil na čelu, to je vseeno. Tudi je postranskega pomena, kakšen bi bil njen program, glavno je, da Pribičevič in Stjepan Radič zopet lahko delita oblast. To je seveda tak razlog, ki ga nihče ne more vpoštevati, tem manj, ker sla Stjepan Radič in Pribičevič v poslednjem času ponovno tako grešila nad temeljnimi linijami naše splošne državne politike, da sta za odgovorno vodstvo državne politike za nedogleden čas izključena. Na drugi strani moramo pribiti dejstvo, da je položaj vlade soliden in ustaljen. Večina, s katero razpolaga Vukičevič, je močna, v svoji notranjosti konsolidirana in kompaktna. Nezadovoljstvo posameznikov je samo izraz oseb. nega nerazpoloženja, ki pa pri presoji sedanjega položaja sploh ne pride v poštev. Ako vpoetevamo vse druge momente, lahko na temelju lega vse vesti o kombinacijah in spremembah označimo za pobožne želje Pribičeviča in Stjepana Radiča, s katerimi pitata in tolažita svoje pristaše. Tudi vesti o odlaganju skupščine so brez podlage. Vlada niina nobenega razloga, izogibati se parlamenta. Nasprotno, poučeni smo od merodajnih krogov in od ljudi, ki stojijo blizu prvakom sedanjega kabinela, da bo vlada nadaljevala z izvajanjem svojega programa, ne glede na opozicijo in njene želje. 26. marca bo sprejet proračun. Takoj nato pride prod narodno skupščino zakon o inozemskem posojilu ter o stabilizaciji dinarja, nato pa ostali zakoni zaporedno po programu. Skupščina bo delala neprestano, v kolikor bodo odbori do-končavali delo na zakonskih predlogih. Parlamentarne počitnice bodo samo za katoliško in pravoslavno veliko noč. Prebrana našega ooiašloa Pucel\ ki ie bil v vladi, ko se je našim f?ntom v nekih edink-h res slabo godilo, naenkrat skrbi za vcvaško hrano - Odgovor vojnega ministra - Za sadike tobaka r Belgrad, 21 marca. (Tel. Slov.) Na današnji seji je pred dnevnim redom skupščina naj-preje razpravljala o resoluciji poslanca Puclja, ki zahteva preiskavo radi prehrane vojaštva, predvsem s slabim mesom, in pa da se naj daje vsakemu vojaku več sira in mleka. Na to resolucijo je odgovarjal vojni minister general Hadžič, ki je izjavil, da naj bedo poslanci prepričani, da stori vse, da dobiva naše vojaštvo čim boljšo hrano po kakovosti in kolikosti. Poslanca Puclja vprašuje, kdaj je bilo boljše, ker poslanec Pucelj zatrjuje, cla je bilo boljše prej. Ali je to po njegovem mnenju bilo v Avstro-Ogrski? Glede vsega tega izjavlja, da je izdal pred nedavnim posebno naredbo, katero lahko vidi vsakdo, kdor jo hoče, in ki jo bo predložil skupščini. »Uredba ne bo nič pomagala!« vzklika Stjepan Radič. General Hadžič radi tega medklica revoltiran udari po klopi in zakliče Stjepanu Radiču: »Prosim Vas, gospod Stjepan Radič, da mi dovolite, da govorim. Vi pa kritizirajte pozneje.« Stj. Radič ponovno vzklikne: »To je parlament!« General Hadžič: »Nisem prišel sem zato, da bi se prepiral z vami, marveč da kot odgovorni minister dam odgovor. Vi pa lahko pozneje, ko bom dokončal, delate, kar hočete.« Stjepan Radič je na te krepke besede takoj umolknil in ni vojnega ministra nič več motil. Minister nadaljuje, da je izdal naredbo, v kateri pravi, da bo brez izjeme postavil pred sodišče vse tiste, ki ne gledajo na dobro prehrano vojaštva, pa nai bo to komisija, divizijski ali armadni poveljnik. Poleg tega je pred par dnevi poslal načelnika zacTebškega veterinarskega oddelka, da pregleda stanje v Ljubljani in povsod drugod in da usrotovi, kakšno je stanje v tem pogledu- Načelnik je predložil poročilo, iz katerega je razvidno, da se ravna tako, kakor pravi Pucelj v svoji resoluciji. Gleda se na to, da dobe vojaki čim več dohre hrane. Glede mleka so težave, ker so krediti, ki so na razpolago, premajhni. Za prehrano enega vojaka se porabi 7 do 8 dinarjev na dan En voiak dobi 700 gramov mesa Če je v konzervi 225 gramov. Namesto mesa dobiva 200 gramov sira dnevno in sicer takrat, kadar služi izven vojašnice, ker se ne kuha. Minister pravi, da gleda povsod na čim boljšo kakovost hrane. V tem pogledu je stanje v zadnjem času zadovoljivo. Lahko je mogoče, da so ponekod zlorabe in da je ponekod nekoliko slabo. To se zgodi tudi v domači hiši. Naj nihče ne misli, da tisti, ki so na čelu vojske, manj skrbe za naše vojike, kakor tisti, ki niso v neposredni zvezi z vojsko. Nato minister natančno opisuje, kaj in koiiko dobivajo vojaki, tudi glede posebnih do- klad je predložil amandement, po katerem se bodo lahko vsi prihranki vojske porabili za prehrano, tako da bo v bodočem proračunskem letu v tem pogledu še dosti boljše. Ker je mnenja, da se z ozirom na obstoječ kredit ne more izpolniti to, kar zahteva posl. Pucelj, nujnosti ne sprejme. Nato je skupščina prešla na razpravo o resoluciji poslanca Snioljana ki se glasi: 1- Finančni minister naj v roku treh mesecev predloži novi zakon o tobačne monopolu; 2. Postopanje proti osebam ckrivljenim prestopkov po sedaj veljavnem monopolnem zakonu za dejanja, ki so bila izvršena do 31. marca 1928 se ustavi, vse že izrečene kazni po starem zakonu pa se razveljavijo; 3. Kupnina za tobak v smislu člena 77 monopolnega zakona se takoj izplača; 4. Na račun te odkupnine izdani predujmi se naj odpišejo; 5. Za leto 1028-29 se poviša kontingent tobačnih sadik v Bosni in Hercegovini za 500 milijonov; 6. Vsem sadilcem se prizna pušilula (tobak za domačo uporabo). K tej resoluciji je prvi govoril poslanec Smoljan, ki je ostro kritiziral sestavo monopol-ske uprave in pravi, da so tam sami ljudje, ki ustanove niti malo ne poznajo. Posebno napada monopolskeera upravnika ,ki nikakor ne bi smel biti upravnik. Njegova zasluga je, cla se naš tobak nikakor ne pojavlja na tujih trgih. Iz mo-nopolske uprave se je napravilo strankarsko enezdo, zato so v njej sami nesposobni uradniki. Poslanec pravi, da je edini posel članov mono-polske uprave ta, da veliko potujejo za velike provizije. Stjepan Radič je vzkliknil: »Te zločince je treba pobesiti!« Predsedujoči Agatonovič opominja Stjepana Radiča. Stjepan Radič: »Če vi to branite, ste tudi vi zločinec! < Agatonovič: »Jaz branim ugled te hiše!« Pribičevič: r-Turke moramo poklicati, da bedo upravljali našo državo.« Stjepan Radič: »Kemal-paša je obsodil ministra, ki ga je goljufal Zato je treba, da pride general, da bo obesil vse ministre. To bi bilo radikalno. Potem bi videli, da bi bilo drugače-* Finančni minister v svojem odgovoru na to resolucijo pravi, cla sprejema prvo točko resolucije in bo to vprašanje nrišlo pred narodno skupščino. Glede druge točke pa izjavlja, da je nepotrebna, ker je že sam predložil amanrlement. po katerem se vse te kazni am^est'rajo do 31. marca 1928. Ravnotako je vbda sklenila, cla se dovoli v prihodnjem letu, sad ti tobak v Hercegovini v večji količini, in sicer se dovoli zvišanje za 50 milj. rastlin. Po tem odgovoru je parlament odobril stališče finančnega ministra, nakar ie radičevec dr. Krajač še dve uri govoril k finančnemu zakonu. R?d?č nabada s'ovenski oblastni samoimravi r Belgrad, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Na eeji vladne večine finančnega odbora so bili tekom današnjega dne sprejeti razni važni amnndmani, s katerimi se daje železniškemu ministru kredit 25 milijonov dinarjev za nezadostne kredite v proračunu, posebno za plačevanje 20odslotnih doklad. Taksa za vozove se zniža od 200 na 100 Din, oziroma od 500 na 200 Din. Pravosodni minister se s posebnim amandmanom pooblašča, da lahko nastavi pomožno pisarniško uradništvo. Dovoljuje se amnestija za carinske in monopolske prestopke, izvršene do 31. marca 1928. Dalje je sprejet amandman. da ministri, narodni poslanci in državni uradniki ne morejo biti Člani delniških družb iu bank, knkor tudi ne tistih ustanov. nad katerimi izvršuje država nepo«redno kontrolo. Polog teh amandmanov je vlada sa m a predložila več važnih amandmanov, o katerih je finančni odbor razpravljal na popoldanski seji. V razpravi o amandmanlh je govoril samo Sljepan Radič, kj je govoril o problemu samouprav. Pri tej priliki je zelo napa- dal slovenski samoupravi in notranjega ministra radi pooblastil, ki jih imata slovenski samoupravi, češ. cla je to slovenski separatizem. Večina je vse te amandmane sprejela, kakor tudi amandmane zdravstvenega, vojnega, gradbenega, železnišl-ega ministrstva in drugih. Sprejeti so bili vsi od vladne večine predloženi amandmani z večino glasov. Seja je trajala pozno v noč. Pomembna avdienca prvakov vladne koa! d e r Belgrad. 21. marca. (Tel. -Slov.«) Danes ob 5 popoldne je kralj sprejel v avdienco notranjega ministra dr. Antona Korošca. Po avdienci je g. dr. Korošec zelo dobro razpoložen odšel k predsedniku vlade in ae z njim dalje časa razgovarjal. r Belgrad, 21. inarca. (Tel. Slov.«) Predsednik vlade g. Velja Vukičevič je bil danes od 11 do 12 v avdienci pri kralju. Po avdienci Velje Vukičeviča se je v vladnih kro gih naglašalo, da bo nadaljeval svoje delo v parlamentu. Poleg tega so znani prvaki iz vladne večine izjavljali, da akcija opozicije in nje- Prepozno spoznanle in neiskreno vabilo Belgrajska »Politika« od 21. marca prinaša sledeč odgovor lajnika SLS Franca Ga-brovSka na ponedeljkovo »Jutro«. »Poziv, ki ga je naslovil na SLS podpredsednik SDS Ribnikar, ki poziva tudi nas na sodelovanje s KDK, ni prišel nepričakovano in ni nikogar presenetil. Takih ponudb se nam je stavilo že več, ne! atere bolj zasebne, nekatere bolj uradne vsebine. Zelo verjetno je, da Ribnikarjeva ponudba niti ne izhaja iz njegove osebne iniciative, marveč da je dogovor med prvaki KDK. Ako je KDK v resnici na tem, da se z nami o katerikoli stvari pogaja, moram reči, da mora poiskati druge poTajačo, kakor pa so sedanji voditelji SDS v Sloveniji. Zelo dobro nam je znano in še tega nismo pozabili, da so bili ravno slovenski samost' jni demokrati do najnovejšega časa naj' repkejša opora tistega eenlralističnega in hegemonističnega režima, katere?a danes preklinjajo, ker so zletel^iz vlade, še bolje nam je znano tudi to, da je njihova desetletna politika doživela, vsnj v Sloveniji, popoln polom To dokazujejo izjave prvakov SDS na nedeljskem shodu v Ljubljani. To je popolna kapitulacija SDS, nočem reči pred nami, pač pa pred idejami in programom SLS, za katerega se je SLS naj1 repkejše borila baš v tistem času, ko so slovenski samoslrjni demokrati bili na oblasti. V tem boju je SLS dosegla najsijajnejše uspehe. Težka jfe torej ironija usode, če se obračajo na naš naslov baš tisti, da jih mi preganjamo v borbi zn isti program, ki so ga oni polnih deset let proglašali za veleizdajniški in separatističen. Zato mislim, da je vse dotedaj, dokler se nam pošiljajo pozivi za sodelovanje v prečanski fionti od oseb, v katerih iskrenost na podlagi njihove yeč nego žalostne in za slovenski narod nadvse škodljive politične preteklosti, ni-1 kakor ne moremo verovati. O kakih resnih • posrajinjih med nami in današnjimi voditelji I slovenskih samostojnih demokratov, ako bi jih SLS sploh hotela voditi, ne more biti niti govora. Tembolj mrramo smatrati vsako ponudbo za kakršnakoli pogajanja med nami in današnjimi voditelji slovenskih samostojnih demokratov, četudi v imenu koga drugega, za žali'ev naše časti in našega ponosa, pa tudi časti in ponosa vse^a slovenskega naroda. Desetletna politika SDS v Sloveniji preživlja danes svoj konkurz. Niti najmanjšega razloga nimn-no, da bi reševali politične brodolomce. Z ljudmi, ki niso prizadejali samo ogromno š1-odo naši stranki, temveč deset in stokrat več celi Sloveniji, ni mogoč prisrčen sporazum, nego samo kenčnoveljaven obračun. Mi bomo brez ozira na stališče, ki era bomo zavzeli nasproti prečanski fronti oziroma nasproti morebitni reviziji us'ave. s svrje strani storili vse. dn do obračuna tudi pride. Premagani tjenerali slovenskega naroda niso niti najmanj potrebni kot politični voditelji. Če ima Stiepan Padič samo malo pameti, jih ne bo reševal niti on. Ljudje, katere je zadela usoda današnjih voditeljev samostojnih demokratov, se mrrajo umakniti iz političnega Mvllenja. ne pa se odevati z novo firmo z namenom. da bi se ljudstvu nreko tujih ledij nanovo postavili kot voditelji, da bi rešili svoje mandate.« Tro"»v ?n z naoeSk'mi od'oki V neki vili pri mestu Aix en Provence v Franciji so pred kratkim časem aretirali nekega barona de Gcsson. Pečal se je s ponarejanjem odlokov za ločitev zakona, izstavljanjem plemiških naslovov in tujih odlikovanj. Znal je zelo spretno ponarejati akte, pečate in podpise cerkv. zakonskih sodišč. Take odloke je prodajal po dva tisoč frankov. Na ovadbo generalnega vikarju in predsednika cerkvenega sodišča pariške nadško-fije msgr. Sabatier, ki je že večkrat opazil, da krožijo odloki, ki ne soglašajo z akti pri cerkvenem sodišču ter je v zadnjem času na konkretnem slučaju ugotovil ponarejanje, so policijski nadzorniki Peudepiece, Paillier, in Jonquez začeli raziskovati in so nazadnje našli osebo pona-reialca. Kako pa poroča »najbolje informirani« in najbolj ^pošteni« list »Jutro« o tem? 1. Ponarejevalcu je nadel ime policijskega nadzornika Paillierja- 2. Postavil ga ie kot uslužbenca v nadškofijsko pisarno. 3. Piše tako, kakor bi ta baron dobival pristne odloke od rimskega sodišča. Seveda to sodišče po »Jutrovem« znanju občuje neposredno s poljubnimi posamezniki. — »Točno in pošteno*- poročanje ali nevednost? Gre za orotis^v'. oreaniracHo Berlin, 21. inarca. (Tel. »Slov.«) Nemški poslanik v Moskvi je v tretjič Interveniral pri ruskem zunanjem uradu, da bi dobil podrobnejša pojasnila, zakaj so bili zaprti nemški ir.ženerji in cla bi dosegel, da bi jih.smel < bi-skati uradnik poslaništva ali konzulata. — Sovjetsko časopisje dokazuje in objavlja podrobnosti o tem, da gre za pravo prolisovjetsko gospodarsko zaroto in da omrajo biti krivci kaznovani strogo. Pri teh razkritjih se naslanja nn priznanja obdolžencev, ki ne zanikaio namerne sabotažo Posa!an:a med ČSR in Rusi o v Praga, 21. marca- (Tel. Slov.) Ko se vrne v Prago sovjetski zastopnik Zoščenko s svojega dopusta ,se bodo obnovila češkoslovaško-ruska trgovinska pogajanja v Pragi. Na ruski strani se izgledi presojajo optimistično ter se nadejajo, da bo kmalu sledilo ludi priznanje de jure. Pred-pogajania so se vršila v Ženevi med sov'ctskim zastopnikom prof. dr. Steinom in dr. Benešem Na teh posvetovanjih se je ugotovilo, da za pogodbo ni načelnih zaprek. Najvažnejša ruska zahteva je bila, da se Rusiji dovolijo največj« ugodnosti. Z ozirom na rusko monopolsko go spodarstvo zahteva Češkoslovaška gotove minimalne kontingente. S samimi uvoznimi in izvoznimi kontingenti Češkoslovaški ni ustreženo, kei je odvisno od dobre volje monopolske uprave, ali se ti kontingenti izčrpajo ali ne. v Ргаца, 21 marca. (Tel. »Slov.«) Po po slednjih dispozicijah se bodo češkoslovaško jugoslovanska trgovinska pogajanja zopet za čela v mesecu juniju. AvftrKfko-m^darfVa trgovinska Dogodba Ženeva. 21. marca. (Tel. »Slov.«) Avstrijski in madjarski odposlanci so dokončali pogajanja o spremembi avslrijsko-madjarske trgovinske pgoodbe in sestavili besedilo pod pogojem, da ga podpišete tudi obojni vladi Avstrijska in madjarska vlada bosta v najkrajšem času zavzele stališče, da bo nova po godba čimpreje stopila v veljavo. Sprememba čs'.-francoske tror vinske oogodbe v Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Uradni komunike poroča o francosko-češkoslovaškib trgovinskih pogajanjih, da sta se vladi sporazumeli, da se zadnja trgovinska pogodba zamenja z novo, ki naj temelji na dovolitvi medsebojnih največjih ugodnostih. Dr. Wir'ha ne bodo kandidirali v Berlin, 21. marca. (Tel. Slov.) Volitve v dr* žavni zbor bodo predvidoma 20- maja. Centrum na Badenskem tokrat ne bo kandidiral dr. \Virtha temveč bo nosilec badenske liste centruma državni finančni minister Kohler. Da ne kandidirajo dr. Wirtha, se utemeljuje s tem, da je večkrat kršil disciplino stranke. Profesor - morfec Savorellija? v Pariz, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Danes je bil v Parizu aretiran profesor Boruieri, ki je osumljen, da je umoril Savorellija. Kmalu nato so ga predstavili prijatelju umorjenega, ki je v času atentata bil pri Savorelliju. »Roumer« objavlja senzacionalen članek, dc je Savorelli postal žrtev fašistične organizacije v Franciji. Fašistična »Obrana« je policijska organizacija, ki deluje v Parizu v varstvu italijanskega poslaništva in konzulatov in ki z metodami vohunstva in korupcije nadzira v Franciji živeče Italijane. Če je treba, se ne straši niti umora. Med emigranti ima mnogo tajnih agentov, ki mnosrokrat niti ne poznnjo svoje nalotre. Če se »Obrana« hoče znebiti kakega sodelavca, ga denuncira po drugih agentih, s čimer pridobi le-ta I redit v taboru protifašistov. Na ta način je pojasniti tudi umor Savorellija. Vsekakor je on žrtev fašistične organizacije v Franciji. Kmetski punt v Nemčiji Berlin, 21. marca. (Tel. »Slov.«) Pretnjfi kmetske zveze namško-naeionalni stranki zavzemajo vedno širši obseg. Vlada je dobili: poročilo, da so kmetje hoteli pobiti davčnegu eksekutorja. Vse časopisje se bavi z nemške agrarno krizo, ki sicer dejansko obstoja, ie pa v prvi vrsti vollvni manever nemških nacio-nalcev. Finančni minister dr. Kfihler je ostro nastopil proti taki taktiki, ki da je nevredna vsake kulturne in pravne države. Socialno demokratska stranka je vložila interpelacijo, v kateri ugotavlja, da kmetska zveza že dolgo časa hujska proti pruski vladi. Razne poljske delavce, /.aposlene v poljskih obratih, silijo na-cionalci k demonstracijam proti vladi. Vlado pozivajo, naj pokliče krivce na odgovornost in naj vzpostavi red. Finančni minister dr. K6h-ler je odgovoril, da je v teku že mnogo procesov. Ko so hoteli v vratislavskein okraju izvršiti prisilno dražbo, se je zbralo nad tisoč kmetov, ki so z vpitjem in prepevanjem pesmi preprečili postopanje. Vojaštvo je bilo pripravljeno in ni dosti manjkalo, da ni prišlo do krvavega pokolja. 13 smučarev zasut h v Salzburg. 21. marcu. (Tel. »Slov.«) Nu Sonnbllcku je danes ponesrečilo 17 dunajskih smučarjev. Ko so z Sonnblicka odhajali v pla. ninsko kočo Kolm-Sagurs, jih je zadela lavinu ali pa previseči sneg. Zasutih jih je 13, samo štirje so se mogli rešiti v imenovano kočo. Na kroj nesreče so takoj odšli rešilni oddelki, vendar ni mnogo upaDia, da bi mogli ponesrečence odkouati žive. В11ШШШ11ШШ Lepota v ž'vNen'u žene. V življenju iene je lepota odločilna га njeno sreio in usodo. Privlačna je čista m neina polt, salo naj vsaka ima vporablja Nivea-cremo, ki da knii ie po kra'ki dobi vporabe mladostno svetost. Nivea-crema мшшшшшш najske ceste opazili, kako dirja v najve^em galopu po cesti konj z vozom, dočim voznika ni bilo nikjer. Konj se je ustavil šele na koncu Gradišča, kjer ic ho!el zaviti na Rimsko cesto, pa se je pri k "idel ob pločnik in padel. Konja so dvigni, neki delavci in ga oddali v Figovčev hlev. Ugotovili so, da je konj last konjskega trgovca Franceta P. Gospodar je pil v Vodnikovi gostilni v Zgornji Šiški, konj pa mu je medtem ušel in predirjal skoro tri kilometre dolgo progo sam, ne da bi ga kdo mogel ustaviti. O Kvistolič-Bučar: Bluze, otroške obleke! V soboto (24. t. m.) ob 3 popoldne т operi ŠE&SPSR3A: 3UD3 CEZAR Igrajo dijaki I. drž. gimnazije. П Nikar ne zamudi sreče, ki te čaka v nedeljo popoldan, ko bo žrebanje druge ?tadi-on.-ke lo'.erje. Ker je srečk le malo število, se podvizaj, da dobiš za 10 Din moderno vilo ali pa ludi kak drug krasen dobitek. V Mariboru dobiš srečke v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila in pri blagajni Zadružne banke. □ Autošela za šoferje. Mariborski veliki kipim je inž. Ferdinandu Fridau dovolil koncesijo za prvo avtošolo v Mariboru. Poučevati mora g. inžener sam v zmislu od velikega župana odobrenega poslovnika. Tečaj bo trajal vsakokrat štiri tedne. Šoferjem pa se ne smejo izdati spričevala, ampak le potrdilo, da so ta tečaj obiskovali. □ Vzponjača na Pohorje. O zgradbi vzpe-njače izpod podnož;a Pohorja na vrh do Mariborske koče se govori že dalje časa. Kakor kažejo vsa predznamenja. bo prišlo že letošnjo pomlad do gradbe vzpenjače in bo že letos mogoč prevoz. Celo podjetje je v rokah inozemske tvrdke. ki je že kupila prehod za vzpenja-čo po Reiserjevem posestvu. Častno predsedstvo celega podjetja je prevzel g. oblastni predsednik dr. Josip Leskovar. Prevažale se bodo predvsem osebe in v izven sezijskem času les ter drva. Ko bo enkrat dograjena vzpenjača, bo zgradila tudi mestna občina na primernem kraju na Pohorju okrevališče za mestno Šolsko ¥aru|f® se hripe! Najboljše varstvo proti hripi, škratici, difteriji. angini, influenci iu prehladu nudijo Vam pre- i kujpne дмотш Nobena tiha ne bi smela biti brez niih! Cena jim je tako nizka, rta so vsakomur dostopni'1. Čuvajte se manj vrednih preparatov ki v novejšem času posnemajo Anacot-pastile. deco, katero je pošiljala doslej med počitnicami na morje. □ Ekshuniacija in obdukcija. Kakor smo že napovedovali, se je vršila 20. marca popoldne v mrtvašnici pobreškega pokopališča obdukcija izkopane Kelčeve žene, ki je bila pokopana 5. maja 1927. Obdukciji je prisostvovala sodna komisija, zdravniki ln nekateri odličnejši radovedneži. TrUplo je bilo še čudno dobro ohranjeno. Želodec so poslali v Ljubljano v svrho preiskave: ali je umrla Kelčeva res na posledicah zastrupljenja s strihniuom. Cel fe & Proslava materinskoga dne se vrši v nedeljo. dne 25. marca na praznik Marijinega Oznanjenja v Celju v Narodnem domu ob 4 popoldne. Proslavo aranžira celjsko Kat. prosvetno društvo. Namen proslave je predvsetr, da pogledamo enkrat vsaj za hip v brezbrežno morjo materinskega bogastva ln da našim materam v hvaležnosti pripravimo nekaj svetlih trenutkov. No sporedu proslave |e petje, deklamacija, simbolična vaja, igra in govor. Vstopnice za to pomembno prireditev, ki naj bi v ostalem imela kolikor mogoče domač in preprost značaj, se prodajajo v Slomškovi tiskovni zadrugi. 0 »Pasijonc ali »Kristusovo trpljenje in smrU vprizori celjsko mestno gledališče v soboto, dne 24. t. m. ob 8 zvečer in v nedeljo, dne 25. t. m. ob 4 popoldne. Veličastna drama bo vprizorjena po Deutschevem besedilu, ki ga je oskrbel pisatelj F S. Finžgar. & Parcelacija Jeiovnikovega travnika. Socialistom v okoliški celjski občini pripravlja stalno mnogo nepotrebnih skrbi parcelacija tako zvanega Ježovnikovega travnika. Njihovo neprestano vpitje bi morda lahko v nepoučeni javnosti zbudilo vtis, kot da se večina v okoliškem občinskem svetu za lo socialno važno vprašanje ne zanima dovolj Dobili so v tej stvari že ponovno temeljit odgovor od okoliškega župana. Danes jim lahko postrežemo še z obvestilom našega poslanca g dr. Hodžarja, ki nas s pismom z dne 19. t. m. obvešča, da je prošnja za dovoljenje odtujitve tako zvanega Ježovnikovega travnika v svrho zidanja delavskih hišic od ministrstva za agrarno reformo ugodno rešena. Ugotavljamo, da so socialisti skušali s to zadevo kovati kapital za svoje partijske cilje še prošlo nedeljo na občinski seji in da je med lem SLS sama stvar delavstvu v prid uredila. Ptuj ф Orlovska akademija dne 19. t. m., ki jo je pri-redil tukajšnji Orel, je izvrstno uspela. Povdarjati je treba, da je bil to prvi nastop Orlov in Orlic ter naraščaja iz našega mesta. Spored se je vršil točno in v najlepšem redu. Ug.rale so rlasti skupinske vaje članov, simbolične vaje č'anic Vera, upanje in ljubezen ter skupinski nastop naraščaja Mlacli vojaki. Tudi pevske točk?, pri katerih ie sodelovalo pevsko sta našli obilo priznanja. — Mestno gledališče je bilo natrpano polno in smo opazili med gledavci g. sre/keg.i poglavarja sv. Vončino, g. mestnega župana Brenčiča s soprogo, g. prosv. inspektoria dr. Kotnika s soprogo, preč. gg. gvardijana Poloni'a in Vouka ter druge odlične osebnosti. Tudi ptujski Orel se dviga. Poleti bo na športnem igrišču nastop Orla ptuis-kega okrož'a. ф Lurška paslirica se prihodnjo nedeljo 25. marca jionovi. Igro je uprizorila predpreteklo nedeljo tuk. dekliška Marijina družba z velikim uspehom. Vabimo vse k tej lepi nabožni igri. Trbovlje ф Invalidi imajo svoj redni občni zbor v nedeljo 25. marca ob 3. r>op. v gostilni ge. Forte. Slab sejem sv. Jedert. Prignalo se je 5 parov vo'ov, 1 bik, 12 krav in 1 teiica. Prodalo se je pa 1 par volov, 1 teiica iti 7 krav. Radi m-aza tudi kramarjev kakor tudi kupcev ni bilo toliko, kot jih ie navadno ua tem sejmu. ф Človekoljuben sklep za starovpokojence. Na torkovi seji ubožnega odreka na občini se je sklenilo, da bodo dobivali rudniški kron-ki upokojenci stalno mesečno podporo in sicer vsi, ki imajo domovinsko pravico v Trbovl'sh in ki so brez premoženja. Dobivali bodo: oženjeni z otroci po 50 Din in samci brez otrok po 30 Din na mesec. Za staro-vpokojence se bo vodi'a poselila lista in ne bo v zvezi z listo občinskih ubožcev. Do sedaj se je prijavilo 240 starou|x>kojenccv. Posebej bedo dobili vpokojenci še za Eožič in Veliko noč po dvojno podporo. Da se tudi občin "ki m ulx>žcem. ki prebivajo že veliko let v občini in nimajo domovinske pravice, pripomore do trajne podpore, naj taki za-prosiio za občanstvo in se jim bo jxidpora nato podelila. Za ubožce, ki ne dobivajo me?ečno po 30 dinarjev, se je na seji sklenilo, da ee jim podpora zviša do te vsote oziroma na 50 Din. Metlika Pomlad ee je nekako s sv. Jožefom spet vrnila. Sicer še malo drži neprijetna burja, pa vendar se čuti to posebno danes, ko ie sejem in bi ljudje prezebali. Udeležba tudi ni taka, kakor je bila navadno na Jožefovski sejem. To je vse preveč sejmov. 10 1'ih je bilo, pa so upeljali 11. in 12. Bog ve iz kake »risti. Morda to čutijo gostilničarji, ali morda mestna oziroma gospodarska blagajna, ako placovina kaj prinese. Dvodnevni gospcdarsko-politični tečaj se je prav dobro obnesel. Liudje. ki so se ga udeležili, so bi'i prav zadovoljni. To je bilo videti takoj prvi dan, ko so vztrajali od pol 8. pa do pol 3. pojioldne nepretrgoma. In udeležba drugi dan je bila potem številnejša, kakor prvi dan, kar je bilo gotovo znamenje zadovoljnosti poslušalcev. Posebno veselo so pozdravili v svoji sredi pred°ednika oblastni* skujv ščine g. dr. Marka Natlačena. Kmetska zveza je prav hvaležna vsem gg. govornikom. Kočevje Mrtvega so našli pred dvema mesecema gospoda Josipa Seška, in sicer v ok ilici Kosovske Mitrovice, kjer je zadnje čase živel Smrt ni pojasnjena. Umrli je bil svoj čas zel onomem'-na osebnost v Kočevju in |e I ura! v tukajšnjem javnem življenju veliko vlogo. Zapušča ženo in štiri nepreskrbljene otroke. Družina živi v Kočevju. Kako se v tovarni kvarijo dekleta. V tekstilni tovarni delajo zopet po 12 ur. Dekleta iz Male gore in okolice, ki morajo v tovarno hoditi, da si kot postre-žnice brezsrčnim strojem zaslužijo vsakdanji kruh. ostajajo v njej dolgo v noč in preko noči. To tudi od sobote na nedeljo. Veliko bo povedano, če rečemo, da pomešane med moške Ta obžalovanja vredna dekleta, ki za njih ni nedelja dan počitka in molitve, so izpostavljena vsem mogcčlm nevarnostim. Treba bi bilo misliti, da se omogoči tem dehvknm in delavcem nedeljska služba božja. Slovenske dekliške in žemke Marijine družbe tudi še zdaj ni I Merodaini činitelii, v smislu socialnega čuta ukrenite potrebne korake! * * * Črnomelj. V >.Iutru« od 3rede nekdo med drugim milo toži, da je gosp. okrajni glavar prepovedal na pepelnično sredo '.•■■stari običaje poko-pavanje pusta. Pošteni črnomeljci poudarjamo, da bo stvar jasna, da stvari kakor pr. fanacija s križem in obsojanja vredni kravali na pustni torek, ki so bili tudi povod te prepovedi, niso naš običaj; pač pa morda jutrovski. UVŠŽT (Prosto po Prešernu.) Da ne smem, si ukazala, k Faimoštru hodili pit', zved'la deklica si zala, kako znam jaz iejen bil'. Da ne smem, si ukazala, razposajen nikdar bil', od tedaj, o j Sprla zala, kakor kuiek sem polit. Da ne smem, si. ukazala, tez Glavnjačo se jezit', tvoje ielje, dekle zala, niso bile bob ob zid. Da ne smem, si ukazala, se z lizolom zastrupit', ni nevarno, dekle zala, zame je le dinamit. Moram da, si ukazala, srečk sladionskih ti kupit', zved'la deklica boš zala, kako znam se pokoril'. Zraven si mi ukazala, da le moram poročit', bogal, deklica bi zala, a kvartirja ni dobil'. Vilo mi iz nil uslvari al' počakaj, da kredit kje dobim, ker le z denarji vile sc dado gradit'. Da ni treba, ukazala si, denar okrog lovil', ker bi s par kovači dala Vila Stadion se dobit'. Prav imaš, preljuba Špela, io pač mora se zgodil', da se 'oova kmalu vzela, srečk si morava kupit'. Cjuhliansteo gledališče DR* M A. Začetek oh K irrfcr. četrtek, 22. mnrca: MLADOST. Premiera. Premier- ski abonma. Petek, 23. marca: NEDELJSKI ODDIH. Red B. OPEKA. Zafptek oh pol 8 zvečer. Četrtek, 22. marca: Zaprto (Goneralka.) Petek, 23. marca: LADY X. Opereta, Premiera. Premierski abonma. PASIJON. lz tehničnih razlogov so mora preložiti premiera na 1. april. Kadi tega so spremeni dramski reuertoar v toliko, da se igra v sobolo 24. t. m. popoldne »Snegulčica in škratjec po nizkih cenah (od 10 Din navzdol) in zvečer Rostan-dova komedija »Сугапо de liergerae* tudi po znižanih cenah izven abonmaja Marihorsfto gledališče Četrtek, 22. marca ob 20. uri: DVA BREGOVA. Ab. I). Kuponi. Petek, 23. marcn: Zaprto. Sobota, 24. marca ob 20. uri: OKLOV. Ab. C. Kuponi. Nedrilja, 25. marca ob 15. url: DORRI VOJAK S VEJ K. Kuponi. — Ob 20. uri: URH GROF CELJSKI. Prvič. Izven. Prireditve in društvene vesli Ljubljana. ^LJubljane. lina danes zvečer ob 8 skupno pevsko vajo. Udeležbo za vse obvezna. — Pevo-vodja. Širša odborova seja Slovenske Straže« se vrši v petek, dne 23. marca 1928 ob štirih popoldne v prostorih slov. kat. akad. starešinstva na Miklošičevi cesti 7, pritličje. Ker so na dnevnem redu zelo važna vprašanja našega narocinoobranitnega dela doma in na tujem, prosimo zanesljive in točne udeležbe. — Odbor. Sv. Kriščcf v Ljubljani. Danes ob pol osmih je v prosveti tretje zdravstveno predavanje. Covori go-s|X)d Puhar. Vsebino bedo pojasnjevale filmske slike. Člani naj privedejo s seboj še druge goste. Ponovno opozarjamo nale občinstvo na ve'esa-niniivo predavanje, ki se vrši nocoj v ve'iki dvorani hotela Union. Predava g. Ante Gnidovec o II. zimski oliinpijadi in o tekmovanju našiti zimskih športnikov v St. Moritzu. Predavanje spremlja okoli 100 skioptičnih slik, s katerimi Lo predavatelj pokazal zanimivosti teh tekmovanj in zimske lepote Švice. Vstopnice se dobe v predprodaji pri tt Goreč in od pol 8. ure dalje v Unionu. Začetek je ločno ob 8. Pevski r bor Sloga . Današnja vaja odpade: prihodnja se vrši v ponedeljek 26. t. ni. ob pol 8 v društvenih prostorih za ves /.bor. Važno! Zborovodja. Redni občni zbor Strokovnega društva javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine 8H8 v Ljubljani se bo vršil dne 24 marca ob pol 8 zvečer v kleli I. del. konz. društva. Kongresni trg 2 s sledečim dnevnim redom: t Čitanie in odobritev zapisnika rednega občnega zbora; 2. poročilo na-čelstva. nadzorstva in strokovnega odbora; 3. volitev novega odbora: 4 slučajnosti Ako bi občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se bo vršil pol ure pozneje ob vsakem številu članov K obilni udeležbi vp.bi odbor. M adinski dam, Kedeljcvo. Jutri nas povede g. prot. dr. M. Slavič v Egipt, na Sinaj in v Sv. deželo. Zanimivo predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. Začetek točno ob 8. zvečer. Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani opozarja ponovno svoje člane in vee ostale gg. kolege na vnnn-tveno me. ecno ;boiovan.e, ki se vrši v četrtek, 22. marca t. 1. ob 6. uri pop na klrurgičnem oddelku. Predavata g. asistent dr. L. Kramnrič (VI-cus venlriculi iu operativna indikacija, demonstraci- je) in g. primarij dr. Fr. Derganc ( Spoznavnokri-tična medicina. I. poglavje, materijalizein). Maribor. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico ima dno 25 marca ob 0 cerkveno pobožnost s skupnim sv. obhajilom v stolnici. Popoldne ob 5 sv blagoslov z darovanjem. Članice in podporni člani so vabijo k udeležbi. Ljudska univerza. V ponedeljek 2. aprila nastopi v Mariboru ljubljanska koncertna pianistinja Jadviga Poženelova. ki ie s svojimi dosedanjimi nastopi vzbudila največje zanimanje in priznanje. V bogatem vzporedu so zastopani po večini francoski klavirski skladatelji. Osiali kraji. Do1. Logatec. Proslavo »Materinskega dne« priredi tukajšnje Prosvetno društvo. Na sporedu so izbrane točke, alegorične slike, deklamacije, petje in lepe simbolične vaje. Ker je ta proslava namenjena predvsem našim dragim materam, da jim s to proslavo osladimo njih trpljenje in jim pokažemo, da znamo ceniti njih delo in skrb za nas, zato vsi, ki umevate veliko delo materinstva, zlasti, vč drage matere, udeležile se gotovo. Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi še enkrat •»Pasijon« dne 25. marca za domačine in sosede. Naše difaštvo Z ar jan i I Sestanek, ln se radi tehničnih ovir v soboto ni vrSil, bo drevi ob 8 v Aknd domu Za Zarjane obvezno, člani bratskih društev prijazno vabljeni I Na rednem občnem zboru J A K. D. Danke v Zagrebu jo bil Izvoljen sledeči odbor: Predsednik Jernejoe Peter, eand. forest.; podprede. Poltorn Milko, eand. med.; tajnik Funkl Alojz. eand. forest.; blagajnik Kariin Franc, stud. vet., knjižničar Jakelj Gregor, stud. vet.; Gospodar Podpečin Alojz, shid techn.; revizorja: Magajna fiugomii, eand. med.. Malenšnk Slavka nami. vet. Prišel je v posteljo ko so ze petelini peli in ko se je zbudil, bolela ga je glava, slabo mu je bil. 1-2 Aspirin t a b 1 e t e mu bodo olajšale iežkoče. Zahtevajte pa vedno originalni zamoi ki »e spozna na modro-frclo« rdeči varstveni znani-Id. Nadaljevanje prvenstvenih tekem LNP. V Ljub fjani se odigra prihodnjo nedeljo, 25. t. m. IV. kole pomladanskih prvenstvenih tekem. Sestanejo se ŽSK Hermes s SK Slavijo ter SK Ilirija s SK Jadranom Igra se na prostoru SK Ilirije, le rezervna prvenstvena tekma I lermes;Slavija fe vrši dopoldne na igrišču ASK Primorja. — V Mariboru igrata v nedeljo I. SSK Maribor ter SK Svoboda. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Današnji tre ning skupine 1 se vrši ob 18.30 v Kolizeju. Jutri oc 16. ure dalje trening na igrišču za obe skupini. — V nedeljo prvenstvena tekma z SK Jadranom za I. mo. štvo in za rezervo. — Načelnik. Motoklub Celje sklicuje za nedeljo dne 25. marca t. 1. svoj 1. redni občni zbor, ki st bo vršil v Celju v rdeči sobj v Narodnem domu ob 10 pretl-poldne z običajnim dnevnim redom. Klub slovenskih kolesarjev v Celju skllcujo članski sestanek za četrtek, dne 22 marca ob 8 zvečer v hotelu »Balkan«. Prosimo polnoštevilne udeležbe od strani Članstva Dostop pa imajo tudi nečlani, ki se zanimajo za kolesarski šport. — Odbor. NOGOMF.T. K včerajšnjemu poročilu o nogometnih prireditvah preteklo nedeljo in praznik pristavljamo še posebno poročilo o tekmah v Mariboru ter izide važnejših tekem v fuzem?; u in inozemstvu: SK Maribor—SK Ptuj 13:1, 5 0. Maribor je predvedel v Ptuju igro, ki je že dolco nismo videli pri niem. Igral je vseskozi vzorno ekshibieijsko igro, proti kateri se Ptuj nikakor ni mogel uveljaviti in dosegel le časten gol. ki je pa zares samo le »časten«. SD Ranid—SK Železničar 2:1, 2:1. Rapid lahko govori o veliki sreči, da ni piodlegel Železničarju, ki se ie boril z vsemi tnočmi za zma.eo. V prvem pqj-času je Rapid še odgovarjal, dočim je bil v drugi polovici Železničar v stalni premoči. Ponesrečena r>e-stava Žel. je mnogo zakrivila, da si moštvo ni moglo priboriti sicer zaslnžcne zmage. Pregrupacija v drugem polčasu je nekoliko pomagala, toda od never- ^ jetne smole pregamani Žel. nikakor piso mogli doseči bolišeoa rezultata. SK Maribcr-SD RAPID 1:2, 1:1. Z zmago Rapida nnd Mariborom se je Ranid plasiral v jx>kalni finale, ker je z gotovostjo računati, da bo zmagal nad Ceiiani. Rapid je imel dva srečna dneva zaporedoma. Sicer je v ponedeljek ier.M neprimerno boliše kot v nedeljo, verdar mu ie pripomogla k zmagi v veliki meri smola Maribora. Rapid ie predvedel ostro iiTO. ki ie mestoma nostaiala nevarna. Kot celota se f ";d ni izkaza', pač pa so pocam-zni igralci pred-vedli nekai lepih potez. Dobro ie delovala obrambna trojica. Požrtvovalna sta bila tudi oba stranska krilca. S-ednii kri'ec irrra precei nekoristno in ostro. V nanadu ie bil kakor vedno najopasnejši Paulin. Publike ie bilo malo. V Zatrrcbu so igrale v. ned"1io same prvenstvene tekme. Med prvorazrednimi ie Mask v slabi igri zmagal nad Porbvicm z 2 0, Grad'anski nad Viktorijo s 7:1 tei Concordia nad Croatio s 4:1. — Prehodiro n-KHio igrata odločilno tekmo 7-^'eV^nie podzvp-чп prvonstvo v Zagrebu G''(id'an?ki in Hašk. V Betprndu ie prvenstveno tpVmov?p;e že za-kliučeno, kot smo že poročali. Pre^ldo п.чИјо ie tro-stoval tamkaj m^džareki klub Sabaria, eden nn'mo*-n^'ših madžarskih klubov. Podlegel je Relgr. SK-u i 2:5. V Pragi je Vildoriia Žižkov porazila Deutschei FC s 3:1. Pparta (Kladno) pa CAFK s 4:2. Na Dunaju ie mednarodna tekma med praSko Slavijo in dunaisko Admiro prinesla zmago domačim v ra7mi»riu 2-1. — Prvenstvene Wcm-v Pimme-rinp-Snortkln* 4-2, Hertha:Austria 1:0, Rapid:FAC 5:4, Hakoah Wacker 1:0. V Budimpešti ie pra5ka Spa'ta podlegla Hun-pariii z 2-5. fRelg. SK ie teden dni prej poHVpel Hungariii s 0-5) — Prvenstveni i'idi: Kispe«t:Wa9 2:0, Attila:FC 33 5:1, FTC:Bocskav 3:2, 3. okraji Bastva 2 0. V Berlinu ie odločilni prvenstveni tekmi med Heriho in Tennls Rorussia prisostvovalo 40.000 gle. dalcev. Rezultat 2:1 za Tennis Borussijo. m Ugodni imlrunp eT priporoča se V? Straža. / / aj/e по&еда KOLEDAR Četrtek, 22. marca: Lea, Katarina Gen., Benvenut, Bazilij. Vitoetav. — Jutri: Jožet Oriolski. Cerkven koledar 25. marca. Praznik Marijinega oznanjenja pride letos na tiho nedeljo, in la dan bo ljudstvo praznovalo Marijino oznanjenje. V ponedeljek, 26 marca, bodo duhovniki opravili oficij in sv. mašo o prazniku, ljudstvo pa tega dne ne bo praznovalo. Sv. mašo za ljudstvo bodo župniki darovali samo v nedeljo, ne pa v ponedeljek. Novosadska vremenska napoved za dari 22. marec: Oblačnost v smeri od vzhoda do zahoda. Deloma dež in sicer na Primorju, v Bosni, Hrvatski in Sloveniji. V notranjosti bodo poslali vetrovi močnejši, obdržali bodo vzhodno smer. Na Primorju močna burja. Na vzhodu kosava. Na zapadu morda malo snega. Temperatura bo zopet padla. Na vzhodu ne bo sprememb. Dunajska vremenska napoved zn 22. marec: Severne Alpe: Od časa do časa oblačno, sneg. temperatura malo izpremenjena. Vzhodne Alpe: Vedno bolj oblačuo, tu in tam padavine. mrzlo, viharno. Južne Alpe: Oblačno, od časa do časa lahke padavine, mrzlo. Vreme v Belgradu 21. marca: Ves dan oblačno, močna kosava s hitrostjo 16 metrov v sekundi. Hladno. ZGODOVINSKI DNEVI 22. marca: 1590 se je rodil nizozemski slikar Anthonis van Dvck. — 1832 je umrl Jo-hann VVolfgang Goethe. — 1771 se je rodil nemški pisatelj Heinr.ch Zschokke. — 1790 se je rodil astronom Friderik Argelander. * * * k Sedma seja oblastne skupščue mariborske oblasti se bo vršila 26. marca ob 8 zjutraj v kazinski dvorani v Mariboru po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo oblastnega odbora. 2. Odobritev zapisnikov 2—6 skupščinske seje. 3. Predlog oblastnega odbora o uredbi glede agrarnih operacij. 4. Predlog oblastnega odbora o nekaterih spremembah službene pragmalike za nameščence mariborskega oblastnega odbora. 5. Predlog oblastnega odbora glede zgradbe stanovanjske hiše. 6. Predlog oblastnega odbora glede uredbe o okrožnih zdravnikih. 7. Predlog oblastnega odbora o organizaciji kmetijstva. 8. Predlog oblastne- V veliki dvorani ђо1е!а УЈтопа bo 25. mana ob 3 popoldne.- Žrebanje stadionske loietije v strtih srcih, zlato solnčece se jim je nasmehnilo. V tem pa se je stražar v črnem plašču obvladal in pozval policista, kakor zlokobna senca se je zganil ia sredi križišča in se z važnimi koraki približal. Pisana tropa ljudstva se je nabrala okoli kaznjencev, paznika in sirotne matere. Eni so vprašujoče motrili policista, ki se je oblastno postavil sredi gruče. drugi pa so razgovarjali in vsevedno stavili opazke. Širokonlačen gizdalin pa je zamahnil z roko in se pomilovalno nasmehnil: >Kaj bi zijali! Incident...« Naslala je tišina, policist je nekaj ugotavljal, nato se je gruča razpustila in razšla. »Naprej!« je zapovedal stražar v črnem plašču. Oddelek se je zganil, vrste zravnale; okorni koraki so se oglasili, vmes pa je zacvilil voz, težko in žalobno kakor mrtvaški voz. Smehljajoč policist pa jo odstranil zasolzeno mater. Z žalostnim pogledom se je ločila od sina in odšla proti kolodvoru ponosna in vzvišena nad vso to ubijajoče krivico in nasilnim redom, ki ga je človek opravdal v svoji onemoglosti Za Rožnikom se je večerilo; zarja je bila tiha. koV da si ne upa v deželo zlatega za-pada .. Napovedana ura izpita je prišla, stopil sem v sodno palačo. Strogost In neprijaznost je ležala po širokih vežah in hodnikih, ki so bili polni dušečega vzduha po rumenih uradnih papirjih, grenka vlaga mi je vdarjala nasproti, kot da tudi mene peljejo v ječo. črno in stoletno.... Po položenem izpitu sem se napotil skozi šumno mesto. Znočilo se je popolnoma. Spo-, totna sem se ozrl nazaj; cesta je zazijala pred menoj, kamenita in mrzla v luči plinovih sve-tlljk; kraj nje je čemela sodna palača, temačna in zlokobna, ječa. grajena iz rezanega sivega kninena, ki ne pozna solz In gorja. Nizko nad motnimi obrisi mestnih stavb so gorele -zvezde, veliko in ognjene, kakor oči rdeče ognjenih kerubinov v noči angelske nedelje. .. Daleč v nebeškem vsemirju pa se je vtrnila zvezda in se poločila v žarkem loku preko mesla, kot da nese tolažbo žalostni in gapuičeui materi.., ga odbora glede uredbe o bolnicah in hiralnicah. 9. Predlog oblastnega odbora glede uredbe o organizaciji cestne uprave. •k Plačajte,, oziroma vrnite stadionske srečke tako, da jih bo imel akcijski odbor v petek v rokah. Neplačane srečke za žrebanje ne pridejo v poštev. •k Iz državne službe. Kralj je podpisal ukaz, s katerim je ljubljanski veliki župan dr. Franc Vodopivec pomaknjen v 2. skupino 1. ka-tegoriie. — Z ukazom 27. februarja 1928 se je razveljavil na podlagi razsodbe državnega sveta ukaz. s katerim je bil Dragolin Lončar imenovan za ravnatelja narodnega muzeja v Ljubljani v 3. skupini I. kategorije. Z Istim ukazom je razveljavljen ukaz, in sicer na podlagi razsodbe državnega sveta, s katerim je bil dr. Mal imenovan za arhivarja v državnem muzeju v Ljubljani. — Vpokojen je Edvard Vencajz, davčni upravitelj v Mokronogu. * Nameščena je Otiliia Zemliak kot učiteljica v Št. Jerneju na Dolenjskem. * Šolske vesti iz mariborske oblasti. Za kontraktualnega suplenta na državni realni gimnaziji v Celju je nastavljen g. Anton Go-rup. Reaklivirana je upokojena učiteljica Jad-viga Smolnikar in nastavljena v Pečicah, okraj Šmarje. Na okoliško šolo v Ptuj je imenovan Ljudevit Jahn. učitelj v Zetalah. Ker je upokojen okrajni šolski nadzornik v Gornjem gradu g- Valentin Pulko in ker okraj Gornii grad nima veliko šol, je ministrstvo pridelllo gor-iijegrajski nadzorovalni "»kraj slovenjgraške-mu Nadzornik Grmovšek bo nadzoroval ludi šole v gornjegrajskem okraju. V pisarno šolskega nadzorn ica v Gornjem gradu je pride-Ijen učitelj I. Tratnik na Gorici pri Rečici ob Savinji. k Za podaljšanje stanovanjskega zakona. Uradniška zveza in Zveza vpokojencev v Belgradu sta pod vzeli akcijo za podaljšanje sedanjega stanovanjskega zakona. k Denar pošlji naprej, če žel:š poskusiti srečo z zadnjimi stadionskimi srečkami. k Smrtna kosa. Pri Sv. Juriju v Slov. goricah je umrla Marija Rolinan. mati uglednega župana v Spodnjem Gasteraju. — V starosti 23 let je umrla v zgoraj imenovani župniji Pepca Bauman. edina hčerka uglednih staršev Janeza in An'onije. k Mohoriani in Zagreb. Čitnli smo v Slovencu. da se je 12. marca osnovalo v Zagrebu »Slovensko prosvetno društvo':. Prejšnja leta je bilo v Zagrebu nad 100 Mohorjanov, *edaj jih skoro nič več ni. Ali ne bi moglo novo »Prosvetno društvo« malo poagitirati. da bi se doseglo zopet prejšnje število udov Družbe sv. Mohoria? •k Zadnje so najboljšo — o tem je marsikdo prepričan Povemo vam, da imamo v zalogi res prav majbno število stadionskih srečk. Sezite po njih — ne čakajte! * Umrla je v Belovaru hrvatska pisateljica Evgeniia Šah. ki je sodelovala pri mnogih hrvatskih katoliških listih. k Pobegnil je iz prisilne delavnice v Stari Gradiški že preteklo polelje Miha Šerc. Begunec se je potikal po Avstriji precej časa nemoteno, a sedaj so ga avstrijske oblasti prijele ler ga včeraj edgonskim potoni privedle na mariliorsko policijo. k Požar. Včeraj zjutraj je bila alarmirana mariborska požarna hramba vsled požara v Prepolah pri Sv. Janžu na Dravskem polju. Ognjegasci so se odpeljali na lice mesta, a vsled pomanjkanja vode niso mogli ničesar storiti. Štirim posestnikom so pogorela gospodarska poslopja, vozovi in drugo. Kako je požar nastal, še ni dognnno. Skoda je ogromna, posebno, ker so bili posestniki zelo nizko zavarovani. k Zmrznil je v noči na 10. marec ob cesti, ki pelje iz Trojan pri Št. Gotardu 23 letni Karel Smrkolj Iz Učaka pri Trojanah. V nedeljo 18. marca je popivnl v Št. Gotardu in ko se je zvečer vračal domov, je obležal ob cesti, kjer je vsled izrednega mraza v tem času zmrznil. Ko so ga naslednje jutro našli, je bil še pri življenju, toda vsaka pomoč je bila izključena; čez par ur je umrl. Pokojni jo bil gluhonem, toda prav priden in izvrslen mizar. •k Zahvala. Vsem, ki so se me ob 70 letnici in godu tako lepo spominjali, brzojavno in pismeno, izrekam tem polom najsrčnejšo zahvalo. — Joško Korošcc. | k Zavarovanje proti nesrečam na železnici. Glavna železniška direkcija je sklenila z »Evropsko potniško zavarovalno družbo« pogodbo o zavarovanju potnikov proti nesrečam na jugoslovanskih železnicah. Pogodba stopi z dnem 1. aprila v veljavo. Zavaruje se lahko vsak potnik pri železniških blagajnah, pri »Putniku«, kakor ludi pri privatnih prodajalnah potniških lislkov. Na polni listek se prilepi posebna zavarovalna znamka. Zavarovalna premija znaša 2 Din za vsakih 10.000 Din. Najvišja vsota, za katero se lahko kdo zavaruje, znaša 250.000 Din. k Prelep. V Gušlanju je na Jožefovo brezposelni M. S. z nožem razparal trebuh Icmet-skemu fantu p. d. HrM.rovemu iz občine Kot-lje. tnko, da so mu deloma izstopila čreva. Ranjenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico v Slovenjgradee. k Razprav«, proti Prpičevt tolpi. Veliki proces proti Prpiču malemu in njegovim paj- Razumna uporaba. če želite „RADION11 popolnoma izkoristiti, pazite, kako ga uporabljate. — Ne pozabite na prvo pravilo: „RADION" treba raztopiti v mrzli vodi. Le tako razvija „RADION" vso svojo moč in pere zares „sam". To pravilo je sicer enostavno, toda ramo zato ne smete pozabiti „RADION" v mrzii vodi raztopi! dašem se prične v Zagrebu 26. marca. Razpravi bo predsedoval predsednik senata Bačac. Obtožene bo zagovarjalo 50 advokatov. Sedem glavnih obtožencev, za katere se zahteva smrtna kazen, imajo vsak po pet, ostali pa vsak po tri zagovornike. (Na čigave stroške?) Razprava bo trajala najbrže poldrugi mesec. k Zasledovani defravdant. Tirolska deželna vlacla je naprosila ljubljansko policijo za pomoč pri zasledovanju 17 lelnega Heinza Pavla Engela, domu iz mesta Halle. Engel je v Innsbrucku ukradel 25.000 nemških mark (320.000 Din) in pobegnil v Jugoslavijo. Dva njegova sokrivca sta b;la že izsledena na Tirolskem in izročena sodišču. k Razpis učner/a mesla komercijalista na dri. dvornzredni lrr,orski koli v Celju z nastopom v šolskem letu 1928-29. Vsled odloka ministrstva za trgovino in Industrijo od 3. febr. 1928, br 2402-VII razpisujem mesto učitelja (suplenta, profesorja) komercijalista na imenovanem zavodu. Za mesto se jemljejo v poštev le: 1. Kandidati z diplomskim izpitom filozofske fakultete. 2. Kandidati, ki so po izvršenem zrelostnem izpitu na kaki srednji šoli oziroma štiriletni trg. akademiji diplomirali na kaki visoki trgovski šoli z priznanim fakultetnim rangom v tu- ali inozemstvu. 3. Kandidati, ki so dovršili višjo pedagi ško šolo. Ti poslednji se imenujejo za prva tri leta, ako je to njihova prva služba. le začasnim predmetnim učiteljem in postanejo stalni šele po položitvi izpita za učitelja trgovskih šol Prošnje, opremljene po čl 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije v Belgradu. vložijo pa do 30. aprila 192b pri ravnateljstvu drž. dvorazrodne trgovske šole v Celju. — Veliki župan mariborske oblasti: Dr. Schaubach, k Orožje se bo prodajalo pri deželnem sodišču v Ljubljani v poro.ni dvorani 2. aprila ob 9 dopoldne. Vsak zdražitelj se mora izkazati, da je v posesti veljavnega orožnega lista. k Pri odebelosti povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica prebavo in napravi telo vitko. Mnogi profesorji jemljejo >Franz-Josef«-vodo kol celo proli odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. Dobiva se v lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah. -Mflpalššcc IEICHENDERG Štajersko Av-trija 15. aprila do 15. oktobra Kitari, imuno, emphs-som, bolezni srcu. -Inv,I zilrnvi ii' vi- Ici, naravi)' ogljikovo kNlnz Imvllne опнП, nha'ntorji. pnuviiiut Htanlc. — l'olni penz Joti od S iM'iirov dal e. — Prospekti Kurkommlsslon Glelchenberg. Cfmfoltctna NOČNA SLUŽBA LEKARN Drevi imata nočno službo: Bahovoc na Kongresnem trgu, Ustar na Št. Peterski cesti in Hočevar v Šiški. * * * O V nedeljo ob treh v Union k žrebanju stadionske loterije! Kdor še ni videl, kako se žrebanje vrši, se bo prepričal, da dobitke deli res samo sreča. O Na Materinskem dnevu, ki se vrši v soboto 24. marca v opernem gledališču ob 8 zvečer, bo sledeči spored: 1. Moja mamica. De-klamacija. 2. Moleni počitek. Otroški prizor-ček. 3. Violina s spremljevanjem klavirja. 4. Slavnostni govor pisatelja g. F. S. Finžgarja. 5. a) Ari ,ja matere iz Verdi;eve opere Ples v maskah; b) Adamič: Pri zibeli. Solospev gospe Fani Čadcževe; pri klavirju g. Lipovšek. 6. Dr. I. Pregelj: Naše Najvišje. Deklamacija. 7. Ks. Meško: Mali. Pravljična spevoigra v še- stih slikah. — Vstopnice so v predprodaji v Prosvetni zvezi. Dobi se še nekaj parlernih in galerijskih sedežev ter par balkonskih lož. Ko- пез prireditve približno ob pol 10. © Slikovitost narodnih noš, romantičnost narodnih šeg in uavad, krasota lesenih cer- kvic, priprostost vasi in zanimivo gospodarsko življenje vzhodnih Slovanov razmeroma -slabo poznamo. Zato se bomo vsi udeležili predavanja 23. marca, ki ga priredi Prosvetna zveza o Podkarpatski Rusiji. O Izredna seja občinskega sveta. Jutri, v petek ob 5 popoldne se vrši v mestni dvorani izredna seja občinskega sveta. Na dnevnem redu bodo poleg drugega računski zaključki za 1925, 1926 in 1927 ter proračuni za 1928 raznih meelnih podjetij; dalje poročila odsekov in nujni predlogi občinskih svetnikov kluba SLS: Franca Orehka radi elektrifikacije mesta Ljubljane in okolice, prof. Ev. J a r c s radi regulacije Ljubljanice s pritoki, Jožeta Pirca radi razširjenja električne cestne železnice in Mihe Kreka radj zgraditve stanovanjske kolonije mestnih delavcev in usluž bencev. Po javni seji se vrši tajna seja. 0 Stopi v tralko in kupi slad onsko srečko! Se tri dni Ti ponuja sreča svojo darežljivo roko. © Smrtna kosa. V noči na 22. marec je umrl v bolnišnici g. Ivan Medved, magi-stralui oficial, star 55 let. Pokojni je bil rodoni iz Kamnika in brat pesnika Aniona Medveda. Pogreb bo danes ob 4 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. © Umrli so v času od 17. do 21. marca: Meta Uršič, branjevka, 75 let, Maurerjeva 37. — Malija Zgur, bivši zidarski mojster, 84 let. Bežigrad 4. — Karolina Sušnik, zasebnica, 74 let, Ambrožev trg. — Dragotin Pire, g!n zasebnega uradnika, 5 let, Jegl čeva 10. — V bolnici so v istem času umrli: Mihael Okorn. sin delavca, 17 mesecev, Krakovski nasip 25 — Anton Božjan, občinski ubog, 42 let. Škofje ulica 8. — Marija Andrejčič, žena rudarja, 4c let, Kanižarica. — Dragica Dravec, hči služkinje, 1 leto. — Ljudmila Hajdin, občinska uboga, 43 let, Vidovdanska 9. © Zveza nastavljencev denarnih zavodov in velopodjctij v Ljubljani naznanja, da je umrl član tovariš Ignac Pirnat. Pogreb ho 22. marca ob 4 popoldne iz umobolnice na Studencu k D. M. v Polju. — Odbor. 0 Požar na Ble!weisovi cesti. V Češnikovi vili na Bleivveisovi cesti št. 21 je včeraj jpol-dne izbruhnil požar. V kuhinji se je vnel leseni strop nad pečjo. Poklicani so bili tako, gasilci, ki so prispeli že nekaj nrnut kasneje s trenskim vozom in z brizgalko. Po poldrugo-urnem gašenju je bil požar udušen. Pogorel je ves strop. Škoda znaša okoli 15.000 Din. © Samomorilni poskus 13 letne dokl'ce. V torek je izpila na Viču št. 67 13 lelna Minka Skopec v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Prepeljali so jo z rešilnim avtom v bolnico, kjer so jo rešili prezgodnje smrti. Kol vzrok samomorilnih misli mlade deklice navajajo njeni sorodniki, da ni hotela sprejeli službe trgovske vajenlce, radi česar je bila ostro pokarana. © Poziv. Dama. ki je preteklo soboto poslala neko deklico v Prelogovo trgovino v Židovski ulici po zlat prstan, ki ga je tam na pultu pozabila neka gospodična, naj prstan takoj prinese ali pošlje v Prelogovo trgovino, sicer bo imela opravili s poPcijo in sodiščem Policija ima ločen op:s dotične dame. © Žensko kolo ukradeno. V seriji večnih kolesarskih tatvin se je včeraj dopoldne pripetila le mala izprememba. Gospodični Pavli Ramovševi, uradnici v pisarni dr. Pegana, je neznan tal (morda tudi tatica?) ukradel njeno žensko kolo znamke »Tribuna«. Kolo je imelo številko 620.892. Dosedaj so tatovi kradli le moška kolesa. © Nepreviden kolesar. Grad je s svojimi klanci in pešpoti priljubljeno vežbališče za razne kolesarje. Dn pri tem Irpe mnogo še-talci, je razumljivo. Tako je neki dijak predvčerajšnjim podrl šestletno deklico Pavio K. Oirok se je zelo prestrašil, k sreči pa ni dobil težjih poSkodb. © Konj brez gospodarja. V sredo med 9 ш 10 zvečer »o pasanlje Gosposvetske in Du- Stev. ба »»шубпел-*, đoe ZS. шагеа IS28. Stran 7. Korupcija v Ameriki Bivši major Chester P. Mills popisuje v •Colliers The National Weekly« svoje delo, ko je bil imenovan v letu 1926 za prohibicijskega upravitelja mesta Ne\vyork, Long Island in Staat Conecticut, vzroke, zakaj je iz službe izstopil. »V enem letu po mojem imenovanju so mi svečano zagotovili, da se ni treba bati, vmešavanja od strani politikov in naj delam po dobri veri in službi. Kmalu pa sem moral nastopiti proti nerabljivim in podkupljivim uradnikom, proti pivovarnam in žganjarnam, ki so delale brez dovoljenja. Pri vsem tem me je nadzirala "politika. Hotel sem odstraniti najslabše štiri uradnike. Prvega sem zasačil, ko je ravno pil. Hotel sem zapreti lokal, a se je že oglasil telefon, ki mi je zapovedal, da lokala ne smem zapreti. Drugega sem ujel na krivi prisegi, ko mi je zatrjeval, da nima z 7gnnjekuho in drugimi alkoholnimi obrati ni-kakegn opravka. V resnici pa je bil sam družabnik nedovoljenih alkoholnih obratov. Tretji je bil obtof.cn, da je dobil 500 dolarjev za to, ker je o svojem okraju ugodno poročal. Četrtemu so podkupovanja nesla letno 40 do 50 iisoč dolarjev. Ker sem take uradnike odslavljal, so me pozvali v VVashington, kjer so mi kar naravnost povedali, da se moram ozirati na politiko, da je zame najbelje. če z njo sklenem mtr in nastavim odslovljene uradnike. Tako sem imel vezane roke, četudi sem odkrival dan za dnem največja tihotapstva. Moj prijatelj me je povabil nekega dne k sebi in mi v imenu drugih prijateljev ponudil 2000 dolarjev tedensko, če bom vnaprej povedal, kdaj bo prišla kontrola. Drugi so mi obljubili, da mi je odprto mesto guvernerja, če se malo oziram nanje. Podkupovaluih poskusov ie bilo polno od vseh strani. Nekoč mi je v hotelu, kjer sem stanoval, stavila povabilo elegantno napravljena dama. Nič hudega sluteč sem jo v svrho ra/govora v vzel v svojo sobo, a v istem trenutku sla bila že dva policijska uradnika za mojimi petami. Končno sem bil tožen, da zanemarjam službo. Predlagal sem, da naj se uvede proti meni disciplinarno poslopanje. Detektivi so prebrskali moje življenje prav od zibelke, a sem bil končno oproščen. Danes lahko trdim, da ne pretiravam, če pravim, da Ф 75 uradnikov, ki čuvajo nad alkoholom, "J^Klkupljivih, da imajo na svoji straui kakega vplivnega politika v zbornici ali senatu. Tem se seveda ni treba bati, da bi, če pride do afer, Izgubili službo. Meni so končno ponudili visoko napredovanje, kjer bi bil lahko mirno živel. Jaz sem mesto odklonil in tako je nad menoj zmagala politika.« Amerikansko avijatičarko Ruth. Elder, ki je preletela pot iz Amerike v Evropo, je odlikoval španski kralj z redom >viteza španske častne legije-r. S,.,i' rs?,' . ■ * J iIPL IJ§f M** > Ки rRVI Л »vftr ' f^r^T*? > ****** f v Šfef 90 N. Joss & Lowensiein d. d. Praga Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za sospode Sir U. Hider Ilaggard: Kieopatra, egiptovska kraHca »Čuden človek si, ko tako govoriš, ampak jako učen, ako je res, kar čujem o tebi. I)a, spominjam se tvojega sveta, ko si mi velel, da naj se podam k Antoniju v Sirijo in tako se je vse zgodilo, kakor si bil napovedal. Res, vešč moraš biti v napovedovanju in vedeževanju, v čemer imajo ti aleksandrijski bedaki malo znarra. Nekoč sem poznala še enega takega kot si ti, nekega Harmakisa« pri teh besedah je vzdihnila; »a Ia je že zdavnaj mrtev — in želim si, da bi bila tudi jaz! — in včasih mi je prav žal za njim.« Umolknila je, jaz pa sem povesil glavo na prsa in molče stal pred njo. »Obrazloži mi pa tole, Olimp! V bilki pri tistem prokletem Akciju, baš ko je divjal najhujši boj in se je zmaga že pričela nagibati na našo stran, je silen strah obšel moje srce; gosta tema še mi je zgrnila čez oči, na ušesa pa mi je vpil nek glas, da, bil je glas tistega že zdavnaj mrtvega Harmakisa: ,Beži! Beži — ali pogini!' In res sem zbežala. Groza pa je iz mojega srca preskočila v srce Antonija in on mi je sledil in tako je bila bitka izgubljena. Povej mi, kateri bog jo naredil to zlo?« »Ne, kraljica,« sem ji odgovoril, noben bog ni tega naredil — s čim pa bi tudi bila razsrdila bogove Egip'a? Mar si oropala templje njihove vere? Ali si izdala Egipt? Ker nisi storila ne tega ne onega, kako se potem bogovi Egipta morejo srditi nad teboj? Ne boj so, to ni bilo nič drugega kakor kaka naravna para tvojega duha. ki je prevladala tvojo milo dušo, kateri je bilo slabo, ker je videla in slišalo klanje. In kar se tiče plemenitega Antonija, mora on iti tja, kamor greš ti.« Ko sem govoril le besede, je Kloopatra prebledela Kako študirajo Arabci. — Slika nam predstavlja arabsko šolo v Kahiri. Le nobene palače Društvo narodov je neslovesna zadeva in taka naj tudi ostane. Časnikarji pravijo: Za-boga le nobene palače! Kajti potem nastanejo čiuovniški razredi, pisane vrvice, preko katerih se navaden zemijan ne sme ganiti; treba bi bilo vlagati prošnje, čakati po predsobah, da bi kdo prišel do ministra. To pa bi bilo strašno, to bi bil konec demokracije Društva narodov. Društvo narodov, temelječe na kompromisih, Društvo narodov, nastopajoče previdno in skromno, demokratično, to Društvo narodov dejansko ne spada v palačo. Tako kramlja o Društvu narodov poročevalec »Frankf. Ztg.c. Borze za človeško kri Odkar je zdravniška znanost odkrila, da se more v določenih slučajih človeško življenje rešiti ali vsaj podaljšati, ako se bolniku vbrizga kri zdravega človeka, so se po vsem svetu začele ustanavljati takoimenovane Zveze krvnih bratov, katerih člani so vedno pripravljeni, da dajo del svoje krvi za trpečega sobrata. V Ameriki so pa zgrabili stvar čisto s trgovskega stališča in ustanovili krvno borzo, na kateri se delajo kupčije s človeško krvjo prav na isti način, kakor na drugih borzah s petrolejem. Za 100 kub, centimetrov krvi se plača 10—15 dolarjev, kakoršen je pač kurz. Posebno dijaki, ki prakticirajo v bolnicah, si morejo z oddajo svoje krvi zagotoviti znatne postranske dohodke. Kajti zdravemu človeku se more na leto brez škode 10— 12krat puščati kri. Toda tudi v Ameriki ne manjka idealnih ljudi, ki so vedno pripravljeni dati del svoje krvi brezplačno bližnjemu v korist. Tako se je nedavno, ko je bilo treba rešiti življenje otroka nekega tovarniškega delavca, oglasilo vseh petsto delavčevih tovarišev in nad tisoč delavcev iz drugih tovarn, da si dajo vzeti kri — brezplačno seveda. V Newyorku je neki 451etni delavec, ki si je dal v zadnjih 14 letih 71 krat vzeti kri za bolnike; vsega so mu vzeli 40 litrov krvi. Nikdar pa ni hotel sprejeti za svojo žrtev niti vinarja odškodnine. V ljudskih slojih viteštvo še ni izumrlo. Kako naj se brijem? V Parizu je pravkar izšla knjiga o »Brivski umetnosti« »L'art de se raser*, ki jo je spisal Georges Maltet. Ni to nikak roman, marveč resnično čisto strokovna knjiga. Pisec mora biti pravi umetnik v britju, ki ga opisuje z največjo natančnostjo, takorekoč z ljubeznijo. Maltet pravi, da se 00 do 95 odstotkov moških napačno brije, in vendar je pravilno britje — pravi — predpogoj sreče! Britje, to je prava majhna drama — morilno orodje spada vsekakor zraven in marsikdaj tudi kri. V čem pa je skrivnost pravilnega britja? Ne v brivski klini, marveč v miljenju. t.e-to se mora vršiti sledeče: Poraščeni mož se postavi pred ogledalo, pomoči roke — ne čopič! — v mhčno votlo in zmoči skrbno in obilo kocin asti del svojega obraza. Nato vzame suho milo in se namili, potezajoč milo proti kocinam Potem vzame čopič, ga zmoči. iztisne iz njega odvišno vodo ter začne z niim v enakomernih, lahnih kretnjah mazati nimilieni del obraza. Ko je to dobro opravil, se začne briti-Po vsakem britju mora klina 4—5 dni počivati, da im^jo molekuli jekla čas, da se zopet tirede in vrneio v svojo prvotno lego. Kdor ne verjame — naj poskusi! Tretji element v Ženevi Ženeva sestoji iz treh elementov: iz delegacij, ki tvorijo svet in skupščino, iz tajništva in iz časnikarjev. Delegacije so na sumu prostozidarskih teženj, o tajništvu, čegar načelnik je angleški katoličan, se govori, da je dostopno katoliškim vplivom, časnikarji pa trdijo o sebi, da so — nevtralni.. In da so prav za prav največja sila v Ženevi. Drugi sicer vladajo svet kakor pač najbolje vodo in znajo, toda časnikarji stoje nad njinti, kajti morejo jih k r i t i k o v a t i. Časnikarjev pa ne more nihče kritikovati. Oni pišejo, brzojavljajo, telefonirajo, kar hočejo in večkrat nastane iz vsega največja neumnost, toda nikogar ni, ki bi jim to dokazal. Čitatelji pač vse radi verjamejo in stvar je za časnikarje silno enostavna. Če se vrši namreč med Stresemannom in Briandom tajen sestanek, potem je naravno, da morajo časnikarji natančno vedeti, kaj sta se pogovarjala in morajo to javiti svojim listom. Slabi časnikarji bi bili drugače! Včasih seveda postane stvar le predebela, J tako da bi se pod njo skoraj potrgale brzo- ( javne in telefonske žice. Toda vseeno —■ kdo pa jim kaj more! Pogovor je bil tajen in oba neposredno prizadeta morata molčati. »Gospodična, zakaj ste pn upihnili luč?C »Zaigrala bom noeturno —« 17 let privezan na verigo Iz Budimpešte se poroča: Sodišče je raz-pravljalo o procesu proti posestniku Andreju Gulyas, ki je imel svojega 27 letnega sina 17 let privezanega v hlevu. Gulyas se je zagovarjal s tem, da sin ni pri zdravi pameti in se je na ta način zavaroval zoper eventualne izbruhe. Ostale sinove da je itak dobro vzgajal. Prvo sodišče je očeta sicer oprostilo; najvišje sodišče pa sodbe prvega postopka ni moglo razumeti in je obsodilo brezsrčnega očeta na šest mesecev ieoe. 14 milijonov frankov za boj proti jetiki O minulem božiču je francoska antitu-berkulozna liga uvedla razpečevanje kolkov v prid ligi. Tekom treh mesecev se je prodalo 135 milijonov kolkov ter znaša zbrana vsota 14 milijonov frankov. 28. aprila do ?. nuija 1928 jflML л) gradnja cest. b) tehniške naprave v ohfini. c) naprave /.h izkori-čan;e narav u.h sil, d) poljedelski produkti za izvoz in e) radi« hO. pOSCUnl Oddelhl S^ošrca indEnirifsfta rez slive Muogos'evi ni ino en ski rn/.sinvljalci. Skladišče piosto carine. D3o£nosil na po:ovanju: ."50% popust nn OTs>k>h železnicah ter n« refmb progib DDSG in MFTR i" sicer za tja in nnznj SO'/« P pust пи ju .'08 ov. žele'nicati pri povratku Prehud čez mejo brez vi/uutn. • Ceua sejumke leg tim icije Uin 40'— i Ptttos'ii «i i«! leiii'moci?c m sejem se dobivajo v LJUD1MPESTI: pri не;ет-skein uradu V Alkotnuiny ut. .4 v LJUBLJANI: v pi-nrni „Putnikn", v ZAtiltEHU: pri kr oi>r. ske u konzub tu. Dra^kovićeva 17, v l'.ELGRADU: pri Dr. Gćzii Sz>!5gyi. kr. og'ski trg. pooblaščenec, piilnta Akadetn je. in se tresla in ves čas vpirala oči vame, da bi do-znala, kaj hočem s tem reči. Jaz pa sem dobro vedel, da so mi te besode navdali maščujoči bogovi, ki so delovali po meni, ki sem bil njihovo orožje. »Učeni Olimp,« je rekla, ne da bi odgovorila na moje besede, »Antonij je bolan, tuga ga je vsega zmešala. Skriva se kakor beden pregan;an suženj v onem stolpu tam, ki ga okrog in okrog obdaja morje, in se izogiblje vsakega Človeka — da, izogiblje se celo mene, ki trpini zavoljo njega toliko gorja. Da veš, naročam ti tole. Jutri, ko se začne dan svitati, vzemi pod vodstvom moje dvorniee Karmion čoln. se prepelji do njegovega bivališča in prosi, da ti dovoli vstopiti, rekoč, da prinašaš sporočila od vojske. Nato ti bo dovoljeno stopiti v tisti stolp, ti, Karmion, pa i mu moraš povedati te hude vesti, ki jih prinaša Ka-nidij. Kanidija samega se namreč ne upam privesti do njega. Ko ga bo žalost minula, daj mu ti, Olimp, pomiriti od mrzlice mučeno telo s tvojimi dragocenimi tekočinami, dušo pa utešiti s sladkimi besedami ter ga pripelji zopet k meni nazaj in vse bo zopet dobro. Stori to in dobil boš toliko darov, da jih niti prešteti ne boš mogel; še sem kraljica in še lahko poplačam one, ki strežejo moji volji!« Ne boj se, kraljica« sem ji odgovoril, >fo se bo zgodilo. Ampak jaz, ki sem prišel semkaj, da izvršim tvoje zapovedi do konca, ne zahtevam nobenega plačila.« S temi besedami sem se priklonil in odšel; doma ( sem poklical slaro Atuo in pripravil neko pijačo. Peto poglavje. Antonij se vrne li Kleopatri. — Gostija, ki j» je priredila Kieopatra. — Način smrti strežaja Evdozija. j Preden še. se je svital dan, je prišla zopet Kar- i m i on in podala sva se do zasebnega pristanišča palače. Tam sva stopila v čoln in odveslala do malega I otoka, na katerem stoji Timonium, obokan stolp, močim, majhen, okrogel. Midva sva stopila na suho, se podala do vrat in potrkala. Čez nekaj časa se je odprlo zamreženo okno v vratih, skozi katero je pogledal star evnuh in naju osorno vprašal, kaj bi rada. »Opravka intava z gospodom Antonijem,« je rekla armion. »Potem lahko gresta, zakaj moj gospodar Antonij ne sprejema ne moškega ne ženske.« »Naju bo gotovo sprejel, ker mu prinašava važne sporočila. Pojdi mu povedat, da mu dvoraica Karmion prinaša sporočila od vojske.< Starec je odšel in se 'cmalu vrnil. »Gospod Antonij želi vedeli, ali so ta sporočila dobra ali slaba; ako so slaba, noče nič slišati o njih, kajti zadnje čase je itak slišal vse preveč slabili sporočil.« 3.N0 — veš, dobra so in slaba. Odpri, suženj, jaz bom sama dala odgovor tvojemu gospodarju!« in tako rekoč je potisnila mošnjiček z zlati skozi omrežje. »No, no,« je godrnjal, ko je vzel mošnjiček, >časi so hudi in bodo bržkone še hujši, Kdo bo dajal živeža šakalu, ko leva več ne bo? Sama mu ponesi tista sporočila; meni je prav vseeno, kakšna so, samo da bi izvlekla plemenitega Antonija iz te dvorane ječanja. Da vesta, vrata v palačo so odprta in tamle je pot do jedilnice.« Stopila sva skozi vrata in stala v ozkem hodniku; pustila sva evnuha, da je zapahnil vrata in stopila dalje, dokler nisva dospela do neke zavese. Stopila sva skozi ta vrata in se znašla v obokani izbi, ki je bila slabo razsvetljevana s pomočjo odprtine v strehi. Na daljni strani te preproste izbo je stala postelja iz odej, na njej pa je ležala postava nekega človeka, čigar obraz so mu zakrivale grbe loge. »Plemeniti Antonij,« je rekla Karmion in se me pfltdižala, »razkrij obraz Jn me poslusui, zakaj prinašam ti sporočila.« 111=111= 2 3 e n S t" 05 ■- C C k 5 i ' S. ' S K ! c I a 5' »1 2 сл Z■ =4 85 ti a » Л x <"> c > J j S Sa Sc S 5 r? * 3 5 aa ž!, r _ ta uu S a ~ p t » r. < iT c" ? tC C n -1 ' ~ ® ? « 10 -: »r e S — r— t= C c- 3 3 Ч b »1 r - K* £ 1 N 5 s g I ° M S" t ? 5 - N S ф 3- rt ' 8 " I " e sgE1 is e 14 M C* 21 S f •-.-INC 1 2. (I C, 5-' T " ? 3 to 2'. > " ii f i F ii- ? s 2 Ц № l IS rr i!l=lll= gospodarstvo VI. organizirana predaja kož divith živali se je vršila v Ljubljani dne 20. t. m. To je že druga v tekočem letu, prva je bila meseca januarja. Zanimivo je, da na te dražbe prihaja vedno več kupcev. Tokrat so kupovale tvrdke iz Anglije, Avstrije, CSR, Italije in Nemčije, se\eda poleg domačih kupcev iz Slovenije, Hrvatske in Srbije. Blaga je l ilo prilično dovolj. Specialno pa je primanjkovalo kun zlatic, dihurjev, veveric in zajcev. Blago je bilo kvalitativno zelo dobro, boljše kot zadnjič ter tudi že dosti bolje sušeno in pripravljeno. Nekaj posebno lepih komadov lisic je doseglo naravnost izredno ceno. Te kože so se prodajale radi izredno lepe kakovosti tudi posamezno ro kosih. Kupci so se zanimali zlasti za kože iz Slovenre in Bosne, medtem ko /a hrvatske lisice in dalmatinske kune belice ter vidre ni bilo mnogo zanimanja. Cene so čvrste. Za lisice so se takoj o početku dražbe močno dvigni'e, so pa pozneje padle radi obiiice blaga. Vendar pa ie vseeno zaznamovati tendenco navzgor. Kože so bile ob 11 že sortirane, popoldne pa se je ob 14 pričela d'ažba. Nekateri posestniki koč so poskušali izven dražbe detailno prodajati, je pa bila detajlna trgovina zelo medla. . Za pod la sortirane kože so se dosegle naslednje cene (v oklepaju notariia na zadnji d ažbi dne 24. I. 1028.): Lisice gor=ke 465-580 (350-560); lisice poljske 290-460 (240—430); zajci divji 10 (21); zajci domači 4 (—); kune zlatice 1300—1660 (1300-1735); kuue be'ice 820-1160 (1000-1180), dihurji 210-200 П20-170); jazbeci 66 (48-55); vidre 550—8J0 'fiOO 720); veverice 20 (20); mačke domače 20 (5); krti 4 (—); podlasice bele 80-05 (70- 90); podlasice rujave 15 (20); polhi 10 (6—9); srne 19-22.7 (22). Lozov (partij) ie bilo: lisic 30, zajcev divjih 2, zajcev domačih 1. kun zlatic 9, kun belic 15. d:hurjev 3, jazhecev 1. vider 4, veveric 2, mačk diviih 1, mačk domačih 1. krtov 1, podlasic belih 3, podlasic ruja-vih 1, polhov 1. srn 1, skupaj torej 85 lozov ali partij. Organizacija vnovčevania tudi te vrste bla^a nosi torej čimda'ie lepše uspehe. Pokazalo se ie. da dobro plačajo edinole tisti kupci, ki reflektiraio ni velike količine blaga. Dokler obstoja skupna prodaja organizirana fx> vzorcu modernih svetovnih trgov, je mogoče našim lovcem vnovčiti blago za cene, ki mu gredo. IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE 2 dne 15. marca 1928 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika napram izkazu z dne 8. marca 1923). Aktiva: Kov. podlaga 393.2 (—2.3), posojila 1.590.3 (—21.0), račun začasne zamenjave 299.4 (+ 0.1), saldo raznih računov 717.2 (+ 9.5); pasiva: rezervni fond 112 (+ 0.25), obtok bankovcev 5.386.0 (—84.6), račun začasne zamenjave 299.4 (+0.1), drž. terjatve 360.4 (+53.5), razne obveznosti 874.0 (+17.0); ostale postavke neizpremenjene. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA Nahavl.ialna zadruga uslužbencev drž. želcz-nic v Sloveniji izkazuje za leto 1927. 379.607 Din tistega dobička. Zadruga je imela koncem lela 1827 zadružnikov, vplačanih deležev je bilo za 531.798 Din, rezervnih Fondov za 942.920 Din. Promet zadruge je znašal 87 milj. Din. Nova stavba je stala zadrugo 1.11 milj. Din. Dobiček za 1927 se pripiše rezervnim fondom. Poleg lega je zadruga ie obračunala običajna 5% povračila članom. Titan, kranjske tvornire železne, ključavničarske in kovinske robe, Kamnik, izkazuje za 1927 1.139 Din čistega dobička; izguba za 1926 je znašala 4,513.558 Din. Mirna, premogokopna d. d. v Zagrebu, ki ima rudnike tudi v Sloveniji, izkazuje za 1927 1.2 mil. Din izgube na kapital 2.5 milj. Din. And. Jakil. tovarna usnja in čevljev v Kar-lovcu je 1927 zaključila z 138.653 Din dobička napram 259.131 Din izgube za 1926. Kapital 5, rez. 1.25 milj. Din. Srpska banka, Zagreb izkazuje na kapital 40.5 milj. Din, 9.56 milj. Din čistega dobička (1926 D.4, 1925 lO.t milj. Din). Vloge so narasle od 355 4 na 379.4 milj. Din, dolžniki od 186.5 na 190.9 milj. Din, bilančna vsota pa od 495.4 na 533.8 mil. Din. Hrvatska banka d. d., Zagreli ima na kapital 20 milj. Din 0.3 milj. Din čistega dobička (1926 0.2, 1925 0.16 milj. Din). Nj. Vel. kralj Aleksander je blagovolil prevzeti pokroviteljstvo Vili. Ljubljanskega vzorčnega vele-sejma, ki se vrši od 2. do 11. junija 1923 ter III. razstave »Ljubljana v jeseni« .ki se vrši od 1. do 10. septembra 1928. Železniška zveza Slovenije z morjem. Na tretji licitaciji za izvršitev detajlnih načrtov pri progi Kočevje—Vrbovsko je dal najugodnejšo ponudbo inž. Dukič, katerega ponudba je že odobrena. Vsa preddela se morajo izvršiti v 9 mesecih, ua kar se bo začelo z gradbo proge same in sicer z hrvaške strani. Slagrad, d. d. v Ljubljani ima občni zbor 8. aprila ob 16 v prostorih Pront. zavoda za premog (bilanca; dopolnilna volitev uprave in nadzorstva). Poročilo Jugoslov. društva za zaščito upnikov v Zagrebu navaja zanimive podatke o insolvencah v letu 1927; odde'ek za insolvence je lani zastopal 3.240 upnikov v 538 slučajih za svoto 32.9 milj. Din. Aktiva pri teh 538 insolvencah so znašala 119.4, pasiva 250 milj. Din. Od 538 insolvenc je bilo 115 končanih s prostovoljno poravnavo, 64 z poravnavo v konkurzu in 204 s konkurzom. Srednja dosežena kvota pri poravnavah je znašala lani 41.5 odstotkov napram 49 odstokom v letu 1926. Pri poravnavah v konkurzu je bila lani dosežena srednja kvota 36.57 odstotkov. Društvo za zaščito upnikov je interveni- ralo v 204 slučajih. Pri 83 konkurzih so znašala aktiva 30,275.000 Din, pasiva 73,855.000 Din. Nadalje je društvo zastopalo 897 upnikov s 7.4 milj. Din ter- jatev. V 84 slučajih pa se še vrše pogajanja, ali se bo otvoril konkurz ah pa se doseže poravnava. Občni zbor društva se vrši 1. aprila ob 11 v društvenih prostorih v Zagrebu. Opustitev filiale Živnostenste banke v Trstu. Kakor poročajo iz Trsta, je prevzela podružnico JSivnostenske banke v Trstu »Banca d'America e d'ltalia«. Konlerenca srednjeevropskih železaren na Dunaju. Dne 20. t. m. se je vršila na Dunaju konferenca zasl'»pnikov avstrijske, češkoslovaške in jugoslovanske železarske industrije; na konferenci so obravnavali tekoča vprašanja, zlasti kar se tiče jugoslovanskih tvornic. Mednarodni kartel tovarn za klobuke. Pogaja-Oja za ustanovitev mednarodnega kartela industrije klobukov se nadaljujejo. Gre za enotne kreditne in prodajne pogoje. Sodelujejo nemške, avstrijske, češkoslovaške, švicarske, italijanske in madjarske tvor-nice, Tržna poročila Ljubljana, 21. marca. Žito. Hausse, ki se je začela prejšnji teden, se nadaljuje tudi ta teden in zopet smo dosegli najvišje kurze: danes stane pšenica v Novem Sadu že 350, koruza pa 257.50—260; zlasti je velik skok cen koruze, ki je dosegla letos rekordno ceno. Ponudbe blaga so ma'enkostne. Moka se sploh ne trguje. Živinski sejem v Ljubljani (21. t. m.) Dogon ie znašal (v oklena;ih število prodanih komadov): 246 (33) koni. 50 Г24) volov, 22 (12) krav, 3 (3) te'eta in 175 (40) prašičkov za reio. Cene so bile: voli I. Din 8, II Din 7, III. Din 6.50, krave debele Din 5—7, te-leta Din 10—11 Din; vse za kg žive teže. Cene so nap-am zadnjimi se;mu ostale nri'premeniene. Do-«on ka^or tudi kupčija sta bila radi neugodnega vremena ^laha. Mast. Tendenca za mast ie prilično čvr=ta, ker se proda-'aio živi prašiči po zv'=auih cenah. Produ-centi nudh'o 'e malenkostne količine. Da cene niso nara-le v še več?i n"ri, je prinro-ati ii"o-n rm°-i-čVo masti. V Vojvodini so =edai cene Din 2T50 do 50 za kfir tko vsaka jupoclovaif+a рос,а<а, 7a nre-kaienn meso se zahteva 20—22 Din za kg; povpra-ševan!» ie z'-Mno. Metle. E^fros '■ena ie 6.75—7.2-5 Din po kom. za štev. 1. v^ak^ nada'jnia številka 1 Din več. Pred n^rmiran'Vm con benrina. Ka^or znano obstoia v naši državi Va-H za ben-irt, ki drži enotne cene -a vso državo. Fed.ii eoročaio iz Pelina, da je pričakovati v naikrai^m čaru sporazuma med vodilnimi koncerni. zlasti med Argleži in Rusi. 7nfo <'e račnnati na °>'pto' n^m trTii z enak;mi cenami an-gleško-holandskega in ruskega petroleja. B orzza DENAR. 21. marca 1928. Današnji devizni kur/,i ne izkazujejo znatnih izprememb. Edino Dunaj se ie v večji meri noeenil. K ur/, i Berlina. Nevvvorka in Trs'a so popustili, dočim sta se London in Praga učvrstila. Privatno blago ie bilo v devizi Nevvork ter deloma Trst, vso ostalo potrebo pa ie krila Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 20. marca 1928. povpraš pon. srednji sr. 16. III Amstrrdam 22x6.- 2292'— 2289.- _ B rlin 13-8.- 13H.- 135 J.5) 1360.— Budimpešta — 99 -3 — 99-1.— Hurih 109350 1096-50 1095*— I095-— Dunaj 798.50 801,50 80'i.— — l.ond on 277.14 277-94 277.54 277-52 New- ork 56.76 56-96 5 -86 56. 65 Pariz — 223-80 — — Praga 168-15 168-95 168'j 5 168.*4 Trst 299.27 301-27 300.27 300.33 Zagreb. Amsterdam 2286-2292, Berlin 1358 do 1361, Curih 10t3.50—1096.50. Dunaj 798 50 anahronizenu, s katero sem označil delo g. S. Upam, da je vsakdo, ki je bral mojo kritiko sine ira et studio, razumel, da se vsebina pojma anahronizem nikakor ne tiče problema moderne izobrazbe samega, temveč le metode in fun-datnentov, s katerimi hoče avtor podpreti sVojo misel o rešitvi problenin moderne izobrazbe, ćc pa je bila vendar v kritiki la misel za koga premalo poudarjena, potem ponovno izjavljam, da nikakor ni anahronistično doprinaSati svoje misli k rešitvi problema o moderni izobrazbi, pač pa da je iz razlogov, ki sem jih navedel v svoji krt« tiki, anahronistično postavljati kot edini temelj moderne izobrazbe prirodoslovne vede, kot je to storit g. avtor. Da me zopet ne bi kdo napačne razumel, moram takoj poudariti, da nisem s tem podal nikake ocene o metodah in predmety priro-doslovnih ved, temveč, da sem hotel reči le to, da one niso edini vir, iz katerega naj poteka moderna izobrazba. — Pri tej priliki naj mi bo dovoljeno povedati še to, da se je g. S. zelo zmotil, če je kje v moji kritiki našel priznanje, da so mi prirodoslovne vede popolnoma tuje. Rekel sem nam-lOr da ni moj namen kritizirati odličnih spoznanj raznih prirodoslovcev, s čemer pa nisem o svoji znanstveni usmerjenosti še ničesar povedal. Tako sem se logično približal drugemu povodu nesporazumljenja, ki leži v pojmu »mate-rializenu. Kajti s tem, da je g. S. postavil kol edini temelj moderne izebrazbe prirodoslovne vede, je obenem pokazal svojo težnjo ideal moderne Izobrazbe materialistično fundirati. Prirodoslovne vede se vendar pečajo s predmeti, o katerih veljajo zakoni materije, ki jih je veda nazvala kol zakon o ohranitvi materije in o funkciji med vzroki in učinki. Toda poleg teh predmetov pozna moderna znanost še čisto drugačne predmete, ki niso podvrženi tem zakonom in ki so predmet tako zvanih duhovnih ved. Mislim, da mi v sedanjem času ni treba navajati za to trditev množice modernih znanstvenikov, ki niso znani le naši znaB-stveni publiki, temveč tudi inozemstvu in kojih imena bi pokazala, kje je idejni krog, iz katerega izhaja moja kritika in katerega zaman išče g. S. In ker g. S. v svoji knjižici niti ni omenil duhovnih ved, zato, mislim, da lahko s prepričanjem trdim, da jih ne smatra za neko posebno vrsto znanosti, ki bi lahko tvorila s prirodoelovjem skupno bazo moderne izobrazbe, temveč, da reducira predmete teh znanosti na prirodoslovne vede in jih tako materializira, ker jih podvrže zakonom materije. Zato mislim, da lahko ostanem pri svoji oceni spisa g. S., ki je torej v svojem fundamentu materialističnega značaja, kljub temu, da njegov cilj izobrazbe kaže popolnoma drugo lice, do katerega bi dosledno prišel le človek, če bi vpošte-val razvoj in stanje prirodoslovnih in duhovnih ved. Kajti vem, da je poskušalo prirodeslovje tudi v sociologijo in umetnost vnašati svoje metode in razlagati te pojave na svoj način, toda obenem tudi vem, da gresta danes umetnost in sociologija med ostalimi duhovnimi vedami in neodvisno od metod in razvoja prirodoslovnih ved pot svojega imanentnega razvoja. Poleg testa pa moram izrecno poudariti še dejstvo, da postavljeni ideali sami še daleko ne odkrivajo materialističnega ali nemate-rialističnega pojmovanja, ker gre pri oceni mate-rializma ali nemateriaiizma le za vprašanje, kako so ti ideali fundirani. Mislim, da znanega Haeckla in Holbacha ne bo smatral nihče za idealista, četudi postavljata iste tri ideale kot g. Seidl, ker leži razlog za njih materialistično pojmovanje v fundamentih teh idealov. Zato se mi zdi še vedno upravičen učitek, da g. S. ni vpošteval mogočnega razvoja duhovnih ved poleg razvoja pri rod' slov-nih ved in da se zato njegovo izhodišče moderne izobrazbe sme označiti kot materialistično, pri čemer pn seveda ne smemo zamenjati praktičnega materializma s teoretičnim, za katerega tu edino gre. Ob koncu moram še omeniti, da končne teze o svetovnem nazoru nisem formuliral tako, kot to navaja g. S., ki se je očividno zmotil. Kajti po moje naj bi bil vsak svetovni nazor znanstveno fundiran, in morem v primeri s tem označiti formulacijo g. S. kot izraziti idem per idem. Dr. St. Gogala. ' , —o— Akademija Krekove mladine ki je bila 18 t. m. v Ljudskem domu, je bila za nas vse resnično dogodek. Če umetniška ustvaritev najboljše podaja bistvenost človeka in sveta, ki v njeni živi, potem nam je nedeljska Akademija Krekove mladine razodela pozitivne vrednote našega katoliškega mladinskega delavskega pokreta z neizbrisno močjo. Vse je bilo novo, izvirno in je nepremagljivo sililo k sodoživljanju. Oderska sce-nerija, črnordeča draperija, kakor iz globin zemlje doneča, na takt težkega dela uglašena deklamacija, v svoji monotonosti dušo bolno razburkajoča ritmika, v monumentalnost strjeni gibi, vse je tvorilo čudovito soglasje, ki se mu je poznala vešča roka sceničnega umetnika (Žagar), oduševljena po poetu-mislecu (Kocbek). Bilo je do viška izrazne možnosti podano trpko občutje proletarca, ki se na skrnjni meji zagrenjenosti in divjega obupa naglo in ostro prelomi v zmagovito upanje. Vsaka točka sporeda umetnina zase, vse zložene v ena misel; akterji pa, preprosti delavski fantje, čisto vživljeni in vraščeni z besedo, kretnjo, pesmijo, Igro, z vso svojo telesnostjo in duševnostjo v snov, Zaključek pa kratka duhovna igra v dveh dejanjih — »Anima« — nevsiljivo popol»oma v vsakdanji življenski realnosti upodobljena simbolizacija delavskega človeka, iščočega v mehaničnem, ubijajo-čem vrvežu velemesta svojo izgubljeno dušo. Vsa prireditev s svojo silovito agitatorično in kljub temu s čisto umetniškimi sredstvi delujočo močjo, je globoko dirnila občinstvo, kateremu na čelu smo videli prevzv. knezoškofa dr. A. Jegliča, predsednika kat. kulturnega sveta, dr. Slaviča in druge. Ne pozabimo akademskega orkestra, ki je s svojim izibranim igranjem ustvaril akademiji primerno razpoloženje. Lepše akademije, kjer bi mogli bistvo, tako do zadnjega ostanka izraženo v svoji vnanjt formi, tako globoko sami dočutiti, si nismo mogli misliti. —o— Moderna galerija v Ljubljani Moderna galerija v Ljubljani priredi tudi ob priliki letošnjega velesejma retrospektivno razstavo slovenske upodabljajoče umetnosti izza prevrata. To bo prva in po svojem pomenu velevažna razstava društva Moderna galerija. Odbor Moderne galerije vabi vse slovenske upodabljajoče umetnike, ki so prvič razstavili po svetovni vojni, da prijavijo svoje sodelovanje tajniku g. T. Seliškarju, književniku v Ljubljani, Cesta v Rožno dolino S. Zadnji termin za prijave se bo šo objavil Knjige in revije -------, r------- v.......*_J 1ЛКЈИ.1111 j/cvaiaill) pesem, pesem (Mirko Korolija), Oora u pokretu, pesem (živko Jevtič), Andriia Palmotič (Ante Pe-travič), Dode u srpsko-hrvatskoj književnosti (Miloš Savkovič), Borba oko duše seljakove (Živ. Balug-džič), Današnja Nemačka (Jovan M. Jovanovič), Naučni pregjetf, Mujički pregled, Jggjgfi Bralci