fMBk, iVtrlfk irnol.ot
O/.llnillln ;
, i |t h.- 1,1), aj« « kr , tf »h nttrt« i k i ,' .'. kr. il •» l\-U ikra«. 4 kr. i« M ti.ka Iki ,t M#t |MSinelike II pla^u-
J»jo »u prostora.
Za i.ak UmI j« i'li.-uti
kulrk (il.MH|ip|j) /a .10 k.
,|m i •# ni* iij, >)., Hflll naj M >>lair>vuljn<> frankiii^j,).
!-Jt. G.
V Miiiil)Oi-u 14. aprila 1SC>S.
Too^j 1.
*    „Vade mecuiir poslancu L. Svetecul SvetC(' (la,Je i)ravi: -),,°litika'i je mM«, pisala (svetac bi
" *Koneo.) ;menda najrajši hotel, ia bi „Politika" ne bila pisala), daje Je-
Pa ko bi prosti narod res tudi ne bil od konca do kraja zerski občini na Koroškem po deželnem odboru pod kaznijo 5 gl. tak kakorSen bi za Svetčev nauk moral biti, vendar bi vse pri- ukazanoj da mora nemški zapisnik predložiti namesti slovenskega, poročevanje zveličavnih pritožeb še vedno ostalo šepasto, kajti vse j Jaz mislim (misli, ali vprašanje, če tudi verjame?), ako se občina naše prizadevanje bi bil neskončen, pa žali Bog nerodoviten in'|pritoži, da ta kazen nikakor ne bode obveljala. Pa Če tudi obve-smeSeu boj brez najmanjšega upa  zaželene zmage.   Tudi se po 'ti* (kdaj Je *end«r mogoče, da obveljii?), tega po moji misli ne
prašati: čemu je Svetec toliko ponosen na to, da on 1)0,lt' postava kriva (tudi po moji misli ne), ampak tisti, ki oru pomaga (če res kaj več pomaga nego na plugu cesarja postavljeni, da Čujejo nad postavo, pa bi, pozabivši
pravici sme v
državnemu zboru pomaga {( sedeča muha orati) delati dobre postave, ako teh tako slavnih postav ni treba držati nikomur, kogar vežejo? ako se mora za-nje,
so od svojo
dolžnost in svojo prisego, nje izdajalci postali".  — Ali se to ne pravi otrobe vezati?   Kaj bi Cehi rekli, ako bi kaj tacega začel komur branijo pravico, vsak'tožiti in trgati, predno zve, ali ve-^1^' njih Rieger ali Pahiekv?   Kajti najmenj za tako velikega ljajo vsem, ali samo nekterim ali nikomur? - Iz vsega Svetče- moža se je Svetec do zdaj res čislal.   Svetec! ali te je Beust po-vega besedovanja bi se morda utcgnolo tudi Še to posneti, da je j stavil za svojega misijonarja med trdovratnimi Slovenci? „Novice", naša vlada res tako slaba, da celo" sama svojih postav ne moreja,i »mte rudeče po obeli licih od vratii do vrha^ temena, ker si kaj vdjnnsko življenje spravljati.   Tudi to ni res!   Dualizem je zdaj^'ega slovenskemu narodu upate prinesti?   Čemu se cesarjeva še energičen, kedar in kjer hoče.   Dokle" energičen ostane, to je|osoba pritiče sem, kamor ne spada?   Ali ni v nebo vpijoče, da drugo vprašanje.  Na Hrvaškem je mahoma službo vzel vsem uči jJe kJe 1,51 Avstrijski zemlji kak deželni odbor, kateri sme kazno-teljem, katerih se je bal, in ljudi je šiloma pritUnnl, da so ma- Vilti tistega, ki se hoče držati državljanske osnovne, to je, prve gjarone volili; v Reki je umazano pocestno drhal ščul na Slovane,      najvažnejše pravice, katera se po nemški imenuje grund-kateri mu niso bili prijazni; v Ljubljani je v zadevah Sokolovih reeht?   Kaj pomaga, če sama kazen, pa tudi ta še le morda iz komarja naredil slona, kateri je poteptal ves naš up najbližnje|»e obvelja, pravica pa (udi ne obvelja? Luka! ali ti nič ne gredo bodočnosti.   Svetec je torej s svojim modrovanjem prišel čisto Ma: mravljinci po hrbtu, ker vidiš, da se moraš tudi ti, ki si nam suho, tedaj bi najbolje storil, ako bi niolčć na Dunaji sedel, j prerokoval hribe medli iz Beustove modre vhide, vže sam bati, da dokler se more rediti, kajti prepričani smo, da se mu bo v pri- 1)1 ta kazen vendar le utegnola obveljati? Čas je, da se tvojemu hodnjih volitvah, naj ta vlada ostane ali pade, trje godilo, nego postopanju pred vsem Slovenstvom javno potegne ličina z obraza, si morebiti do zdaj še sam domišljujc. — Dalje Svetca vprašamo:,Jas je, da se ti v lice pove, da to je sam prazen dim, kar ti pu-ali je časopisje, v katerem se denašnji dan strinjajo kolikor toliko nftš iz svojih ust, in da ni na vsem Slovenskem nobene misleče dučovno moči vsacega naroda, časopisje, katero pomaga države uu*e več, katera bi ti še verjela.   Zatorej; Več se ne napenjaj, vladati,  ker ga poslušajo eel(5 v najviših vladnih krogih, in  se kcr 8C zastonj napenjaš! zarad tega imenuje šesta vele moč, res podobno hripavemu kričanju pijanega človeka v umazani beznici ?   Kje je SvctČeva lo- . gika, h katero se tako rad baba, da mu nekteri užc res na brado " O P ' ,s* "
verjame, kako je ta mož čudovito logičen!   Treba je torej, da Iz I»jubijane. 7. aprila. A. (Nemško gledišče in drama-
tudi o tem nekoliko spregovorimo.   Logika ni nobena privilegija, tično društvo.)   Zastonj hrepenimo mi Slovenci po tem kar imajo razun
samo Svetecu in še kakim trem njegovim prijateljem dana; logika Slovakov vsi naši slovanski bratje v Avstriji, po narodnem gledišči. Kar imajo
je pravilo, nelogika je izin.ek od tega pravila.   Ona je naravna 'nii žo t,1ol8°' k t('1"" Bmo '"' reko* h,; le kamen položili, na kterem
, i V|     v.      i • i    ,____»„ .   ,___,. D0 morebiti s časom mogoče sezidati pribežališče domači dramatični umet-
dota vsemu človeštvu, kmetu m gospodu, beraču in bogatinu; ima p . „„   , ,       , ,.......'      .  . . , »M""*
....   1      '       ., •     , , ,10stl- 1,1 nas vlRda v gledišči zrairaj se ptujšdina in ošabno nosi glavo po
jo .fsak, ta več, ta menj, kakor ima sluh, vid ... druge naravske k„ncii akorav„o je na slabil nogah i„ jo je treba vedno podpirati. Razun
zmožnosti.   Pa, kakor človek, kateri se posebno rad hvali, da je tega da dobiva nemško gledišče v Ljublani iz deželnega zaklada vsako leto
bogat, ali gotovo nič nima, ali pa bi s tem gotovo rad koga pre- 1500 goldinarjev podpore, treba je bilo še privatne pomoči in res so jo združilo
varil; tako tudi tisti, kateri rc vedno rad z logiko baba, logike lSi l"'0'1 dvema letoma več prijatelje? nemškega gledišča, ki so vsako loto na-
ali nima, ali pa s tem ostudnim habanjem hoče pametne ljudi pri-' ,,rnr!!.lluk"li. 1500 golđ' v p0(,»wo lli,'a'0,'i ",,m*ki w'  dosedanji vodja i   i *      -ji' i      i        m j   i. •    8" /'olllie1' Je Bioer storil, kar je  mogel, daje imel dobre igralce- in pevce,
siliti, da hi verjeli n|egovim najabotnejšim besedam.   Toda take »n :„,.„. tmM om„ , ■ ,., • .   . •,   • „
.     .    •' .      .       , . , t0 Je 1PS' m»ell smo dobro opero, ali kaj pomaga to, bilo je vse nemško. Za
umetnosti pri nas ne ujamejo nobenega raka; tako orožje več ne slovenske predstave se mož ni dosti potrudil in še s temi 3000 gold. podpore reže, ker je skrhano, torej v nožnice ž njim! |jo težko vozil.  Da dramatiško društvo ni že letošnjo zimo napravljalo slo-
O Nlovanakeiii narodnem peaeinatva sploh, posebno pa Mrltskciii.
(Daljo.)
Kakor je lepa človeška razmera do narave, tako je lepa njegova razmera do ostalih ljudi, njegovih bratov. Posebno se ljubezen do očeta in matere, do sester in bratov velika in srčna kaže v pesmih. Zato je Slovan naj raje doma. Veliko pesmi slavi to ljubezen do domačije, posebno v takih prizorih, v kterib se ljubezen naj bolj živa kaže, namreč kadar se kdo loči od svojih, ali kadar se vrača iz tujine zopet domu; zakaj — kakor neka rusinska pesem pravi
Jak tiažko na bezvodi
Kybi probvvatv
Tak tiažko na čužvui
Bezridnomu prožyvaty. Ker je ljubezen do svojih Slovanu tako velika in srčna, zato tudi ni veče nesreče za njega, kakor zguba dragih mu in ljubili.   V vseh Bloven-skih narečjih se najde veliko lepih pesmi, ki prav ginljivo popisujejo žalostno oBodo ,.sirote".
J     Z ljubeznijo do rodbine je v ozki zvezi ljubezen do širje rodbine, do naroda in njegove domovine, in do vsega, kar je domovini kinč in ponos J|     Zato slavi staroeeska pesem Višegrad, v starih časih prcstolno me Ceske zemlje, s tenii-le besedami:
Ha ty naše slinicc Vvšehrade tvrd! Ty sniiele i hrdie na priekrc BtOJieŠ
Na priekre stojieši, vsem cuzim postrani lu v neki srbski pesmi devojka Margita proklinja sreniskega vojvoda Hajka, da Turkem pušča pleniti po Sicniii. kar je bilo nemogoče, dokler je bil še živ vojvoda .Mirko.   Hajko, ki je skrivaj poslušal deklico, pristopi in ji
opraviti ne Srbskem .
more. z Mirkom pa je
ktere ji vse našteje,
bilo Se mnogo in  na zadnje
razjasni, da on s a m nit mnogo drugih junakov \ pravi :
Sve to bjehu Daše vojevodo, Sve su bili pa su preminuli. Koji, seko, oni počinuše A koji li oni izginuše. Danas toga nema nijednoga .
In potem Hajko ..izvadi n Udari se posred srca živa Mrtav pade na zemljicu crnu. Hajko pade , Margita dopade, Pišti ljuto, kao zmija ljuta: Braćo moja. srbske vojevode Na to si tudi Margita /i\ lovine ne more prenesti.
Naj popolnejše pesništvo imajo, kakor sem že povedal, Srbi. Hočemo orej ž njimi malo bolj na tanjko seznaniti.      Naj prvi je pozornost izo-
Sani ostade u Srčmu Hajko,
Kao suvo drvo u planini.
Sta će sebi V šta li će Srieimi ?
A šta li će u Sriemu Turcima? So od pojasa".
Kako biste, kako preminiiste A kako li roblje ostavislo! Roblje vase sve tursko podnožje Nainastiri turske jiogrdice —
snje vzame, ker žalosti o propadu svoje