dolenjski list 5t. št. 20 (2335), leto XLV; Novo mesto, četrtek, 19. maja 1994; Cena: 110 tolarjev je P ,1 3. bienale slovenske grafike, Otočec / Novo mesto 1994 Z velikim veseljem sem se odzval povabilu organizatorjev in sprejel častno pokroviteljstvo nad 3. bienalom slovenske grafike v Novem mestu. Letošnji bienale, sedaj že tretji po vrsti, potrjuje svojo umestitev v slovenskem in tudi širšem evropskem likovnem in kulturnem prostoru, sama prireditev, spremljana s številnimi kulturnimi dogodki, pa prerašča v sedaj že tradicionalno mesto srečanja slovenskih in svetovnih likovnih ustvarjalcev, kritikov in nasploh ljubiteljev grafične ZBiPSt.- v« jjjfi »iv Rembrandt Van Rijn, STOGOLDINARSKI LIST, 1649, jedkanica, suha igla in bakrorez na japonskem papirju, velikost plošče 28,0 x 39,4 cm, velikost papirja 28,3x39,5 cm ustvarjalnosti. Ambiciozno zastavljen projekt, potrjen tudi z odlično organizacijo prvega in drugega bienala, upravičeno potrjuje tudi letošnja pričakovanja organizatorjev, daje letošnji, tretji bienale korak naprej v predstavitvi slovenske grafike in njenega soočanja s svetovnimi dosežki. Zanj je značilno, da ne tekmuje s svojim sicer znatno starejšim, večjim in v svetu bolj poznanim ljubljanskim bienalom, temveč da se poskuša na sebi lasten način odzvati izzivom domačega in tudi svetovnega likovnega ustvarjanja ter s tem pripomoči k celoviti predstavitvi slovenske grafike in likovnih ustvarjalcev v svetu na eni strani ter približati dela sve- tovnih mojstrov ustvarjanja slovenski publiki na drugi strani. Ob povsem strokovnem pomenu bienala slovenske grafike ne gre spregledati tudi drugih poslanstev, ki nikakor niso drugotnega pomena, kot s tem povezano izpolnjevanje dolga do številnih velikanov slovenske kulture, ki so ustvarjali v tem prostoru. Prav lepote Gorjancev, Krke in celotne dolenjske pokrajine so bile namreč tiste, ki so v njihovih delih pustile prepoznaven pečat v slovenskem in v evropskem prostoru. Dosedanji izbor likovnih ustvarjalcev, spremljajoče kulturne prireditve, otvoritev razstav svetovnih mojstrov Picassa in Rembrandta - vse to potrjuje, da bo tudi letošnji bienale prvovrsten kulturni dogodek. Milan KUČAN, predsednik Republike Slovenije, (iz kataloga 3. bienala) Tretji bienale slovenske grafike Le vsaki dve leti se slikarsko občinstvo Novega mesta, Siovenije in preostalega kulturnega sveta sooča s tako pomembnim dogodkom, kot je Bienale slovenske grafike v našem mestu. Prijetno pa nas preseneča to, da bo letošnji razstavljeni stvariteljski potencial tretjega bienala dopolnjen tudi z Rembrandtom in Picassom. Zato gre tokrat za izredno pomembno razstavo slovenske grafike, ki bo imela na javno in kulturno življenje Novega mesta močan in dojgotrajen vpliv. Živimo v času največjih sprememb, toda trenutne politične, gospodarske in družbene razmere nikakor niso v prid tovrstnim dogodkom in njihovemu razvoju. Priče smo lastninskemu preoblikovanju, odlivu slovenskega premoženja v tujino, korupciji in gospodarskemu kriminalu, omajani demokraciji ter moralnemu razkroju družbe ob hkratnem prerazporejanju moči in oblasti v ozadju. Ljudje si ne zaupa- jo več, postajajo si tujci, namesto da bi bili iskreni prijatelji in dobri sosedje. Vendar sem osebno trdno prepričan, da bienale presega vse to. Zelja po nenehnem iskanju novih umetniških izzivov na področju grafike ob hkratnem spoznavanju meja sposobnosti posameznih ustvarjalcev nam zagotavlja drugačna razmerja medčloveških odnosov. Pri umetnosti gre preprosto za tisto prešerno zasvojenost z lepoto in večno željo po potijevanju samega sebe in svojih bližnjih. Neposreden odnos do narave pa pomaga slehernemu umetniku, da se sprosti in odpre za najbolj občutljiva razpoloženja. Namen umetnosti je, da vzgaja in oblikuje človeka v neokrnjeno celotno osebnost, ki se trudi, da bi spoznala in izpolnila samo sebe in svet. To je v tako majhnem kulturnem prostoru, kot je Slovenija, še kako pomembno. Zato je letošnji bienale razpon kulture našega naroda, ne glede na geografske in politične meje. Tu pa se hkrati srečujemo še z drugimi dejavniki, ki nas motivirajo za združevanje moči, za poenoteno civilizacijo v Evropi in svetu. Vse to imamo hkrati tudi doma, tu v Sloveniji in v Novem mestu. Naše mesto je metropola Dolenjske, naj s tretjim bienalom postane galerija Evrope. FRANCI KONCILIJA predsednik Skupščine občine Novo mesto Predsednik evropskega parlamenta gospod Mi-guez Angel Martinez bo predvidoma v drugi polovici meseca julija obiskal 3. bienale. Pablo Picasso ŽENSKA GLAVA V PROFILU 1905, suha igla, 29,2x 25,0 cm Pablo Picasso ŽENSKA NASLONJENA NA OKNO 1952, litografija, 83,3x47,5 cm 3. bienale je projekt mesta Novega mesta. j|; • 'udi S 3. bienale je izjemen dogodek za Novo mesto in Slovenijo. ALBERTINA vmo DUNAJ : £ REMBRANDT ~ KUNSTHALLE j1 v BREMEN PICASSO r 3. bienale je prikaz najsijajnejših grafik, kar jih je človeška roka kdajkoli naredila. 3. bienale je podelitev evropske nagrade za grafiko. 3. bienale je obnova Dolenjskega muzeja in perspektiva za naprej. 3. bienale je zelo zahteven izziv in preizkušnja za organizatorje. 3. bienale bi morali obiskati vsi, ki se hočejo naučiti razumeti zahtevnost modernizma. 3. bienale je neprimerljiv, ogromen odmik od utečene ljubiteljske samovšečnosti. 3. bienale mora videti kar največ Slovencev. 3. bienale je velika zasluga in najlepši primer glavnega mecena Krke, tovarne zdravil, Novo mesto - sijajen zgled za vse. BRANKO SUHY Rembrandt Van Rijn LASTNA PODOBA Z NASLONJENO ROKO 1639, jedkanica, papir 20,2x 16,4 cm, B. 21 (S. It), inv. št. 23/1926 I NA OTOČCU MEDNARODNI POSVET O NADARJENIH UČENCIH OTOČEC - Društvo pedagoških delavcev Dolenjske, Pedagoška fakulteta iz Ljubljane in republiški Zavod za zaposlovanje pod pokroviteljstvom novomeškega izvršnega sveta, ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za znanost in tehnologijo ter ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, organizirajo mednarodni posvet z naslovom “Nadarjeni - stanje, problematika, razvojne možnosti”, ki bo potekal od 19. do 21. maja v Garni hotelu na Otočcu. V okviru znanstvenega srečanja bodo primerjali različne izkušnje pri delu z nadarjenimi učenci in poskušali oblikovati temelje za nacionalni program dela z njimi. danes o stečaju ITASA KOČEVJE - Pogovor o stečaju Ita-|sa bo danes, 19. maja, ob 13. uri v [Prostorih občinske skupščine. Ude-(lezil se ga bo tudi Jože Babšek, ste-cajni upravitelj Itasa. Pogovor je sklican zaradi mnogih vprašanj in ogibanj tako med občani kot tudi ffled delegati v občinski skupščini, kjer so bili že nekajkrat izraženi razni sumi v zvezi z delom stečajne ekipe. Na pogovor so vabljeni člani predsedstva občinske skupščine, jizvršnega sveta, komisije za družbeni nadzor in predsedniki političnih 19. SREČANJE JAMARJEV . KOSTANJEVICA - Od 1. do 3. julija bodo kostanjeviški jamarji organizatorji 19. srečanja slovenskih Jamarjev. Pričakujejo, da se bodo pri-iz vseh 44 društev, pa tudi iz Furlanije, Julijske krajine in Koroške, Za to veliko slovesnost, ki jo bodo [Povezovali tudi z otvoritvijo doma, jnovo elektroinstalcijo v jami in zunaj nje, bodo proslavili tudi tridesetletni-|Co delovanja. Kljub jamarjev, ki ga v Kostanjevici vodi Brane Čuk, se na ta dogodek temeljito pripravlja. Pripraviti je potrebno se strokovni del srečanja in pridobiti pokrovitelje. MEDOBČINSKI PEVSKI REVIJI ŠENTVID - V tem tednu se bosta [zvrstili kar dve medobčinski pevski i reviji. Včeraj so v Šentvidu že zapeli i otroški in mladinski pevski zbori, v ! soboto, 21. maja, pa bodo v Kul-I turnem domu zapeli odrasli. Z zbori bodo sodelovale občine Črnomelj, ! Metlika, Grosuplje, Trebnje in Novo I rnesto. Slednje zbore so izbrali na dveh revijah v novomeškem Domu kulture. Šelektor Klavdij Koloni iz Ajdovščine je izmed vseh izbral: niešani pevski zbor Pomlad, ki ga I vodi Jožica Prus, mešani pevski zbor ; Revoza, ki ga vodi Cvetka Hribar, in komorni zbor Otočec pod vodstvom Jožeta Torija. Jutri otvoritev bienala V Dolenjskem muzeju razstave in podelitev nagrad, v Domu kulture koncert Dubravke Tomšič-Srebotnjakove NOVO MESTO - Danes ima Dolenjski list drugačno, praznično zunanjo podobo. Konec tega tedna bosta namreč Novo mesto in z njim vsa Dolenjska zaživela kot središče kulturnega dogajanja. Jutri, v petek, 20. maja, bodo slovesno odprli ta čas najpomembnejšo kulturno prireditev pri nas, 3. bienale slovenske grafike Otočec-Novo mesto 1994. Vrhunsko kulturno doživetje pa bo ponudila že današnja uvodna prireditev, slavnostni koncert pianistke Dubravke Tomšič-Srebotnjakove, ki bo ob 20. uri v Domu kulture. Jutri ob 19.30 se bodo začele otvoritvene slovesnosti z nastopom pihalnega orkestra Krka Zdravilišče, ob 19. uri pa bodo v novih razstavnih prostorih Dolenjskega muzeja odprli razstavi grafik slovitih svetovnih mojstrov Rembrandta in Picassa. Razstavi bosta predstavila predsednik bienala Branko Suhy in direktor dunajske Albertine, od koder prihajajo Rembrandtove grafike. Slovesna otvoritev bienala se bo začela ob 20. uri z nastopom kvinteta trobil in pozdravnima dobrodošlicama, ki ju bosta izrekla Boris Dular, predsednik organizacijskega odbora, in Boštjan Kovačič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto, nato pa bo sledil otvoritveni nagovor pokrovitelja bienala predsednika Republike Slovenije Milana Kučana. Bienale, osrednjo razstavo izbranih grafik sodelujočih umetnikov in spremljajoče razstave risb in del na papirju profesorjev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani ter samostojni razstavi nagrajencev prejšnjega bienala, Marije Starič Jenko in Ivana Mršnika, bo predstavil Branko Suhy. Minister za kulturo Sergij Pelhan bo podelil nagrade, in sicer evropski grand prix za grafiko 1994, ki jo bo prejel španski umetnik svetovnega slovesa Antoni Tapies, grand prix Otočec in pet nagrad Novega mesta, ki jih bodo prejeli na bienalu sodelujoči umetniki. Trimo prvi v Evropi z novo ploščo? Z novinarske konference v paradnem konju trebanjskega gospodarstva - Raziskujejo negorljivo gradbeno ploščo - Lastninjenje bo končano leta 1997 - Velik poudarek kakovosti TREBNJE - “Tudi zrno sreče moraš imeti. Upam, da ga tudi bomo mi imeli in bomo uspešno uresničili naše načrte letos in prihodnja leta,” je zaključila ponedeljkovo novinarsko konferenco direktorica Trima Tatjana Fink. Kdo ve, morda pa je le še ta drobec sreče tisto, kar manjka trimovcem, ki bi radi izdelali negorljivo gradbeno izolacijsko ploščo, kakršne še ne poznajo nikjer v Evropi. Zvone Livk, ki v Trimu odgovarja za sektor kakovosti, upa, da bodo to ploščo naredili vsaj proti koncu leta. Prvi rezultati projekta nove Trimo plošče, v katerega je vključeno tudi neko švicarsko podjetje, so dokaj spodbudni. Lani so v Trimu imeli vsaj še dva večja projekta, in sicer lastninjenje podjetja in pridobitev certifikata ISO 9001. Lastninjenje naj bi, po besedah Finkove, speljali do konca leta 1997. Lastninjenje, ki temelji na 60 odst. notranjega odkupa, poteka uspešno, saj ga je agencija za privatizacijo potrdila že oktobra lani. Zbrali so kar za 235 milijonov certifikatov, za 17,5 milijona tolarjev več, kot bi jih potrebovali pri interni razdelitvi. V Trimu štejejo za enega svojih največjih uspehov v lanskem letu, da so pri TUEV iz Muenchna pridobili certifikat ISO 9001, s čimer so sistem- Krkino Zdravilišče Rimske Tbplice Krka, Ministrstvo za obrambo in Petrol podpisali pismo o nameri, da oživijo dejavnost zdravilišča Rimske Toplice - V pol leta 260 postelj, štiri zvezdice itd. RIMSKE TOPLICE - V petek, 13. mqja, so javni tribuni pred polno dvorano v tem zdravilišču podpisali pismo o nameri, v katerem novomeška Krka, Ministrstvo za obrambo in naftna družba Petrol izražajo namen, da oživijo dejavnost tega nekdaj znamenitega zdravilišča s stoletno tradicijo. Za Krko je pismo podpisal namestnik generalnega direktorja Slavko Plaveč, za Ministrstvo za obrambo minister Jelko Kacin in za Petrol generalni direktor Franc Premk. Temu slovesnemu dejanju pa so prisostvovali še direktor Krkine družbe Zdravilišča Vladimir Petrovič, namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj, laški župan Miloš Veršec, predsednik tamkajšnjega izvršnega sveta Roman Matek in drugi. Ko bo zdravilišče Rimske Toplice adaptirano in bo začelo delati kot četrto v verigi Krkinih zdravilišč, bo tam dobilo delo kakih 120 ljudi, kar ne samo za kraj Rimske Toplice, ampak za občino Laško, če ne kar za celo regi- HALO-ALO PIZZA! ® (068) 24-415 ZARADI VAS PARTNERJI - Takole so pred Sofijinim dvorom v zdravilišču Rimske Toplice nazdravili partnerji, ki so podpisali pismo o nameri za oživitev dejavnosti v tem zdravilišču. Z desne: namestnik generalnega direktorja Krke Slavko Plaveč, minister za obrambo Jelko Kacin, generalni direktor Petrola Franc Premk in direktor Krkine družbe Zdravilišča Vlado Petrovič. (Foto: A. B.) Gozdni zločin nad Dobrničem Golosek na hektarju in pol tik pod slemenom Lisca - Kraški teren, skalovitost, strmina - Uničene vse funkcije gozda - Grozljiv nered na sečišču_ LISEC - Ko se z Grmade nad Trebnjem cesta prevesi proti Dobrniču in se odpre pogled na Lisec, v oči zbode huda, še sveža rana, vsekana v gozdnato severno pobočje tega hriba. Tik pod slemenom Lisca na približno hektarju in pol površine ni več gozda. Niti drevesa! Tipičen posek na golo. Ko pa človek po strmi vlaki pride na kraj sam, se mu pokaže grozljiv pogled: brezvestno dejanje, zločin nad gozdom, nad naravo in nad krajino. Golosek so zagrešili na parceli 452/20 in delno na parceli 452/19, obe k.o. Dobrnič. Milan Muhar iz Otavnika 4, pošta Tržišče, se ukvarja s prodajo lesa in je pred časom kupil prvo parcelo, lastnik druge pa je Janez Majde iz Luže, pošta Dobrnič. Muhar se je pozimi obrnil na revirnega gozdarja v Trebnjem, ta pa je na njegovi parceli odkazal za posek 161 dreves v 'zmeri 162 kubikov. Muhar je hotel, da mu odkaže za posek vsa drevesa, vendar mu je revirni gozdar Pojasnil, da iz varstvenih in gojitvenih razlogov tega ne sme narediti. Izrecno je poudaril, da je treba v gozdu - gre za bukov sestoj - pustiti semenska drevesa, da se bo parcela z leti po naravni poti osemenila, potem, ko bo sestoj pomlajen, pa da bo moč opraviti končni posek. Muhar pa je dobil ekipo zasebnih sekačev in dal posekati vse, poleg odkazanih še 53 dreves v izmeri 63 kubikov, hkrati pa so brez odkazila še v sosednji Majdetovi parceli posekali 50 dreves v izmeri 63 kubikov. “Gre za posek bukovega sestoja na golo na približno hektarju in poj površine,” ugotavlja gozdarski inšpektor inž. Jože Kruljac. “To je izredno hud poseg, in to na kraš-kem terenu, kjer je skalovitost do 70-odst., naklon pa tudi do 40 stopinj. Po moji presoji gre za zavestno uničevanje gozda, s tako kvalifikacijo pa se strinja tudi republiški inšpektor, ki si je stvar ogledal. S tem izredno grobim posegom so bile uničene vse funkcije gozda, ekološke, sociološke in proizvodne. Smatram, da gre za kaznivo dejanje uničevanja gozda in bom temu primerno vodil postopek,” pravi ogorčien inž. Kruljac. Ker je ta gozdna parcela tik pod slemenom Lisca težko dostopna, so izvlekli z nje le debelejši les, na sečišču pa pustili grozljiv nered. Po inšpektorjevi oceni je tam ostalo še najmanj 50 kubikov nepospravljenega lesa, ki bo velika ovira pri naravnem osemenjevanju. A. BARTELJ ki KRAJ ZLOČINA - Ostanki grozljivega početja. (Foto: A. B.) EZ3E1 PRODAJNO SERVISNI CENTER Krška vas 28/e 68262 Krška vas, Brežice Tel./Fax : 0608/61-450 Po prehodnem poslabšanju bo proti koncu tedna spet prevladovalo sončno in toplo vreme. sko rešili številna vprašanja kakovosti in poslovanja. S svojimi izboljšanimi izdelki so le na ta način lahko prodrli še na številne evropske in tako usmerjene trge. Doslej so pridobili že 26 različnih certifikatov ali dovoljenj za vgradnjo svojih izdelkov. Značilno za Trimo je, da pri celih objektih, pri ploščah in kontejnerjih trži lastno blagovno znamko. Na tuje prodajo že več kot polovico izdelkov, najmočneje pa so zasidrani v Nemčiji, Avstriji in Rusiji. Kot pravi direktorica komerciale Breda Bon, je strategija za letošnje leto obdelava francoske- jo, ogromno pomeni. Na javni tribuni so z različnih stališč predstavili zgodovino in pomen tega zdravilišča, ki je bilo znano že v rimskih časih, kasneje, ko je doživelo svoj največji razcvet - zlasti to velja za stoletje med 1840 in 1940 - pa so bile med mondenimi in petičnimi gosti neredko tudi kronane glave. Po drugi svetovni vojni je prišlo v last Jugoslovanske armade in ta lastnik ga je zanemaril in degradiral. Zdraviliški park, ki obsega skoraj 50 ha, je spomenik oblikovane narave, ena najbolj ohranjenih klasicističnih ureditev v Sloveniji, ki izdaja prepoznavni pozni angleški krajinski slog. Celjski Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je izdelal program obnove celotnega zdravilišča. Zadnja tri leta, po odhodu bivše JLA iz Slovenije, je to zdravilišče zaprto, krajevni in občinski dejavniki pa se ves čas trudijo, da bi ga oživili. Dosedanji poskusi niso bili uspešni, ker so se partnerji, na katere so se obrnili, ustrašili prevelikega tveganja. Kako resna je Krka v svoji nameri, da postanejo Rimske Toplice eno od njenih zdravilišč, govori tudi dej- • Krka bo, če bo vse potekalo, tako kot je predvideno, večinski lastnik zdravilišča, katerega indikacijsko področje bo rehabilitacija mladih ljudi po poškodbah lokomotornega aparata ter revmatične bolezni in preventivne dejavnosti za odrasle in starejše. Vložek Ministrstva za obrambo je njegova sedanja lastnina, Petrol pa se je odločil za partnerstvo predvsem zato, ker pač na tem področju zaupa Krki. stvo, da so projekti za preureditev tako rekoč že pripravljeni, na tribuni pa je Slavko Plaveč zagotovil, da je Krka sposobna speljati prvo fazo adaptacije v pol leta. V načrtuje ureditev 260 postelj, hotelski del v visoki kategoriji s 4 zvezdicami, urejeni prostori za zdravstvo, pomožni prostori in tudi že delna ureditev parka. A. BARTEU RK O KONTRACEPCIJI KOČEVJE - V tednu Rdečega križa je občinska organizacija RK pripravila predavanje o spolni vzgoji m kontracepciji. Na lokalnem radiu pa je izvedla polurno poučno oddajo o zgodovini RK, ženevskih konvencijah in načelih RK. PODVIG NAŠIH EKONOMISTOV NOVO MESTO - Na Otočcu bo danes in jutri 6. seminar o poslovnem napovedovanju in učinkovitem odločanju v zaostrenih gospodarskih razmerah, ki ga prirejata Društvo ekonomistov Dolenjske in Bele krajine ter Združenje managerjev Slovenije. Organizatoijem se je posrečilo pritegniti celo vrsto najuglednejših predavateljev, kar lahko štejemo za pravi seminarski podvig. Uvodni nagovor bo imel predsednik SAZU dr. France Bernik, o ekonomiji in kulturi bo govoril dr. France Černe, o slovenskem jeziku, ekonomiji in kulturi dr. France' Novak, o organizacijski kulturi dr. Štefan Imanjko, o ekologiji in kulturi dr. Hubert Požarnik, o ekonomiji in kulturi dr. Jože Mencinger, o vinogradništvu v luči kulture dr. Julij Nemanič, o borznem poslovanju ekonomistka Lidija Gabrijelčič, o kulturni dediščini dr. Janez Bogataj, o informacijski tehnologiji in kulturi dr. Jože Goričar, s svojimi prispevki pa bodo nastopili še minister dr. Davorin Kračun, predstavnik Slovenije pri ekonomski uniji v Bruxellesu dr. Lojze Sočan, dr. Tatjana Gazvoda in Mitja Rotovnik, direktor Can-kaijevega doma v Ljubljani. ga trga, kjer so v Parizu že pred tremi leti ustanovili podjetje Trivit, ter prodor na Madžarsko, Japonsko in Kitajsko. Letos bodo spremenili celostno podobo podjetja. Modri barvi • Lani so v Trimu izvozili na tuje za 27 milijonov mark izdelkov. Do konca maja bodo imeli predvidoma pogodb že za 22 milijonov mark. Letos se programu uspešnosti gospodarjenja pridružujejo še projekt razvoja kadrov, racionalizacije in kakovosti poslovanja, razvoj in izboljšava izdelkov in trgov. bodo dodali zeleno in tako simbolično označili tesno povezanost tri-movcev s prijaznimi materiali in 0k0ljem' P. PERC UMRL DRAGO OŽBOLT LJUBLJANA, KOČEVJE Danes, 19. majajjodo ob 16. uri na položili erala Dra i pokopališču Zale v Ljubljani iložilik " agi rojen pred 63 leti v Belici pri Osilnici v občini Kočevje. Več prihodnjič. večnemu počitku ge a Ožbolta, ki je bil TERMOTEHNIKA VEČ KOT TRGOVINA Vabi k poslušanju svetovalne oddaje na Studiu D v četrtek, 26.m aja, ob 11. uri. Od 13. do 19. ure vas vabimo na predstavitev novosti v Ter-moteniki. Ogledali si boste lahko aluminijaste radiatorje aklimat in Lipovica, nizkokalorične kotle KIV Vransko in novosti iz področja klimatizacije in hlajenja prostorov. Tel.: 068/322-550, 323-903, 323-933 Fax: 068/322-050 Nagrajenec tega tedna je 0767450 FRANČIŠKA VIDMAR, KAŠČA 9, 68333 SEMIČ NA ZDRA VJE PRVI BORZI - Predsednik Dolenjske turistične zveze Alojz Serini in Janko Goleš v imenu pokrovitelja Območne dolenjske zbornice sta s cvičkom slovesno odprla prvo turistično borzo v Sloveniji. (Foto. J. Pavlin) Ali bo prva tudi zadnja? Odlično pripravljena prva turistična borza je pritegnila premalo obiskovalcev - Serini razočaran remalo. Že na otvoritvi so bili po-eg nastopajočih in predstavnikov NOVO MESTO - “Dolenjska in Bela krajina vabita” je bil naslov prve takšne turistične borze na Slovenskem, ki so jo prizadevni turistični delavci pod vodstvom Dolenjske turistične zveze pripravili koncem minulega tedna v novomeški športni dvorani. Po toliko in toliko letih je ta odmaknjen konec Slovenije uspel sklicati vse, ________r I_________________... ki kaj pomenijo v turizmu, in poka- poslušalcev. Predvsem so razstav-zal, da zmore veliko več, kot je bilo ljalci pogrešali obiskovalce borze iz drugih slovenskih mest. P’ le občin videti le redke ljudi, ki bi se za turizem morali zanimati. Tudi iz glavnega mesta je prišel le tajnik Trustične zveze Slovenije Alojz Sošter. Še bolj prazno kot na otvoritvi pa je bilo vse ostale dneve. Ko so v dvorani peli ali plesali, je bilo več nastopajočih kot gledalcev in pred tem videti. Bilo je kot na Gos-avišči j lično urejenimi razstavnimi pod; Za l arskem razstavišču v Ljubljani. prostori se je postavilo 20 razstavljavcev od turističnih agencij, do ribičev in planincev, pokazano je bilo, kaj nudijo zdravilišča in kakšna je dolenjska kulinarika, Po besedah prizadevne tajnice Dolenjske turistične zveze Janje Mace-doni so naredili vse, da bi bila slovenska javnost obveščena. Na različne naslove turističnih agencij in društev, na informacijske centre, upokojen- nazdraviti je bilo mogoče s cvič- 'n ?°-lam 50 Pc?s,a,‘v,eč kom in belokranjskimi vini. S.T® vabil, odziva pa žal ni bilo. Ob vsem tem je v dvorani vse tri ,.Jub'emu so bll‘ razstavljale, zado-dni tekel bogat kulturni program z vo'jn!' Sam Pa menim> da Je 1: “C)d 20. do 22. maja bo Vin-]slca vigred!” Toda kot vse kaže, je vsaj • J?na n°ga kovačeve kobile ostala I n bosa. Večina črnomaljskih političnih strank je namreč prav v petek in \!u s°b°to sklicala v Črnomlju - se r; tak iha;ZUme ' s‘lna zborovanja in okrogle ^jratze. Da niso vedeli za datum Vin- ske vigredi, so pojasnili, čeprav je JI metliški župan že lanskega septem- •trt • °l,eske z datumom letošnje ina Pr'recl>tve. Očitno jfc pri tej “dob 1 rude1- •>•—<“»___________L r /’____________ Ijce. :oii r°C'C'n' akciji” pozabil na Črnoma- j'n! USTAVLJANJE - Že dolgo je vaj Je8a, kar so se Semičani začeli raz-,j|jt .urJa,l, da v njihovi krajevni skupnos-vrl 11 nj pravega reda. Zahtevali so celo , j, policijsko postajo, ki sojo nekdaj že >lja lrneli. Policisti so semiške pripombe j o< llP°števali in začeli ob cestah vestno »že M?tavljati vozila. A to Semičanom ni rac- . Povšeči in spet so začele padati Pripombe, da jih policija terorizira, o t KaJ Pa, če bi Semičani policiji napi-prii seznam ljudi, kijih sme, in tistih, »11 kijih ne sme ustavljati? Morda bi bilo e jj potem po semiški volji. >ut (Sprehod po Metliki) 'jji .IZ SLABO RAZSVETLJENE /zi .ETLIKE ponoči prav izstopit go-ktisče Veselica, ki je osvetljena z re-1'cktorji. Poteza bi lahko spodbudila odgovorne Metličane, da bi poskrbeli zrn Za osve’li*ev tudi drugih zanimivih ' 1 j’ayb: cerkvice sv. Martina, cerkve sv. Miklavža, Treh far, cerkvice sv. Ro-j | ‘ S Pobožnimi željami verjetno ne J bo nič, saj so celo metliške ulice in j trgi bolj v temi kot v svetlobi. NA LETOŠNJI VINSKI V1GRE-! U,\ ?? prične jutri, bodo godli naslednji narodno-zabavni ansambli: j Zasavci, Krt, Fantje z vseh vetrov, Ioni Verderber, Peter Fink, Belo-1 "anjci, Omizje, Obzorje in Rubin. V nt f>cl.ck si bo veljalo ogledati modno •J rev>Jo Tekstilne šole, v soboto folklor-aj, skupiuo “France Marolt” iz Lju-, ' D Jane, v nedeljo pa nastop frajtonar-e’ ]ev- Seveda bo na voljo še vrsta nas- hipov. OrPtlvQE*m rvi hrv mrinilztiln "1 y- 'cveua do na voljo še vrsta nas-V J’l?ov> predvsem pa ne bo manjkalo 'f dobrega vina, odojkov in janjcev na ražnju. Na svoj račun pa bodo prišli ‘bdi tisti, ki se radi snrehaiaio med ‘ ‘-‘.'JU. Na svoj račun pa bodo prišli ‘bdi tisti, ki se radi sprehajajo med 'Ji sloJnicami, na katerih se blešči raz-»] n°vrstna krama. t r»rANOV PRIPRAVLJALNE-l ODBORA ne bo težko prešo P°znati. Okrog vratu bodo imeli ro-e: ao pobarvane kravate unikate, m n. *dZ|h n;» nhvp7nn cnnon-> e: pooarvane kravate unikate, na n- o, razjh pa obvezna sončna očala, iz 'j ec‘nja bodo čepela na ušesih zato, ,-a ne l>o videti njihovih otečenih in a- oči. “Sveti nam rezerva,” bo o, R°Jasnjeval vedno bolj pikri Matjaž o, t- l.‘s’ Propagandni minister priprav-j. 'Jalnega odbora Vinske vigredi 94. . us, propagandni minister pripra-jainega odbora Vinske vigredi 94. [ Trebanjske iveri ) \. KLJUČNICA - Trebanjski župan i- •-lri> Pungartnik sije na predvečer a Er°slave ob 50-letnici osvoboditve rcunjega zlomil ključnico. Nad žu-. Pan°m so se veijetno pred Grmado, . je grdo spodrsnilo, nagr- . gladile prevelike skrbi, kriv naj bi bil J .UP1 preveč zloščen tlak. Tistega dne e 1? župan še govoril na pogrebu, na-z “"“nji dan pa naj bi bil govornik tudi a „ ?e °.menJeni okrogli obletnici.pa i, ne e P' ^godilo še kaj hujšega! Žu-. P‘‘uu želimo naglo okrevanje, z pB TKA ZA MEDVEDJEK -J L,redsednik KS Veliki Gaber Tone •: ,!u.na je prepričan, da stoji v ozad- ! v ždje, da bi opredelili Medvedjek r Hot naselje, prikrita čelja “žubinskih ! .“Cniokratov”, da bi od KS Veliki Ga-ij ^odcepilistrateške točke: Medve-■ Jek, Stranje in Žubine in priklopili veliki občini Trebnje. “To me ^Ppminja na delo bosanskih Srbov. paJprej oslabiti, potem pa pripojiti! uMiiuui, potem pa pripojiti: ,r> tem delu ima precej velike zas-uge tudi Janez Slak,” se je jezil na ?4dnji seji trebanjske vlade Fortuna. a lej vroči seji je vzrojil župan Pun- fart,uik, češ naj Fortuna ne govori .,b neumnosti, da gre za ftoteze kot Pn bosenskih Srbih. “Očitati vaš- klinom Cl.__: “r I- • . • ‘ln°m Stranj, Žubin in Medvedjeka „fjadi tega, ker imajo drugačen po- pi . ' Ker imaju uiu^ticcu pv/- fa >r. 01 drugi del KS, je demagogi- d . |A A/Ja I | , a *1_ l*\. a-.»l'l/\r ,, _ • | rViJ, JV. »JV. i« p"’ Je odvrnil Pungartnik. Direktor geodetske uprave Janez Siak je za-wn" očitke, češ da gre v primeru Jdvedjeka za 21 hiš in daje v občini ~1S naselij vsaj 50 manjših krajev. naselij vsaj du manjšin Majev. Gor aj P.8 s* dvignil roko za Veselo jeP™, ki je dosti manjša kot Medved-“• je vprašal Slak Fortuno in mu n, 'JM oa le ena od 21 hiš ni pod-j1.sa,a za samostojno naselje. Fortu-Pa je spet vrnil žogico, češ da so i ljudi, da ne bodo imeli vode, "odo ostali pod Velikim Gabrom. IZ NtvŠIH OBČIN Mi IZ NtvŠIH OBČIN Brezpotje za dvojico podjetij? Ko težavam ne vidijo več konca, se podjetja običajno obrnejo še na izvršni svet - Tokrat sta bila to Knjigovodski center in Čevljarsko podjetje Planina ČRNOMELJ - Tukajšnja vladaje nedavno dobila na mizo kar dva problema. Težave so se namreč nakopičile v dveh podjetjih, ki sicer nimata veliko zaposlenih, kar pa ne pomeni, da izvršni svet ni pripravljen pomagati, kolikor je v njegovi moči. V Knjigovodskem centru imajo težave zaradi čedalje večje konkurence in prepočasnega prilagajanja novim razmeram. V čevljarskem podjetju Planina, kjer se s problemi srečujejo že več let, pa občasno ti še bolj bijejo na dan. urejeno v doglednem času, bodo sami predlagali stečaj. Toda izvršni svet je bil mnenja, da je stečaj najslabša rešitev za “Planino”. M. BEZEK-JAKŠE V Knjigovodskem centru, kljub temu da seje zmanjševalo število uporabnikov njihovih storitev, niso zmanjševali števila delavcev ali iskali dodatnega dela. Konkurenca na tem področju je namreč vse večja, prav tako zahteve strank. Vendar Knjigovodski center temu ni sledil z izobraževanjem in vlaganjm v ustrezno opremo. Povrh tega so se v kolektivu vrstila nesoglasja, medtem ko je dalo nekaj delavcev in direktorica odpo- ved, ki pa je ni nihče verificiral. Izvršni svet, kije razpravljal o težavah, ni mogel mimo dejstva, da so ga šele sedaj, ko so razmere že kritične, seznanili s težavami v Knjigovodskem centru. Kolektiv je izgubil že skoraj vse delo, tako da s sedanjim številom zaposlenih ne more preživeti, saj mesečna bruto realizacija ni dovolj niti za bruto plače zaposlenih. Ob tem je IS kolektivu še predlagal, naj se najprej organizira, da se bo imel sploh s kom pogovarjati. ZDRUŽITEV TREH STRANK ČRNOMEIJ - V soboto, 21. mina, bo ob 20. uri v hotelu Lahinja v Črnomlju zbor članov in članic občin- skih odborov Demokratske, Liberal-no-demokralske in Socialistične stra- nke. Glavna točka zbora bo združitev občinskih odborov vseh treh strank v občinski odbor Liberalne demokracije Slovenije, ki ji bosta prisostvovala tudi podpredsednika LDS Igor Bavčar in Viktor Žakelj. Z DR RIBIČEM O LOKALNI SAMOUPRAVI ČRNOMELJ - Občinska organizacija Združene liste socialnih demokratov Črnomelj je 12. maja organizirala javno tribuno o lokalni samoupravi. Dr. Ciril Ribičič, predsednik komisije za lokalno samoupravo državnega zbora, je navzoče seznani! s problematiko lokalne samouprave, jesenskimi volitvami in nastajanjem novih občin in pokrajin. Ob tej priložnosti je predstavil tudi svojo novo knjigo o lokalni samoupravi Centralizem zoper Slovenijo. V “Planini" so glavni vzrok težav stara finančna bremena, saj delo imajo, ne pa tudi denarja za pokrivanje tekočih obveznosti. Obveznosti iz kredita iz leta 1992 jih namreč tako bremenijo, da jim zmanjkuje denarja za plače, kijih za januar, februar in marec še niso dobili. Zato so pretekli teden začeli zaposleni - poleg direktorja in računovodkinje je v podjetju še šest delavcev - s stavko. Izvršni svet je predlagal, naj izplačajo zajamčene plače, razliko pa ali vpišejo kot delež pri lastninjenju ali pa jo bodo izplačali čez leto, ko bo poslovanje to dopuščalo. Delavci pa so opozorili, da je za ureditev razmer potrebno najprej rešiti stare probleme. Če to ne bo O NOVIH OBČINAH DRAGATUŠ, VINICA - Črnomaljski občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov organizira v petek, 20. maja, v občini obisk podpredsednika državnega zbora Miroslava Mozetiča ter poslank Jane Primožič in Vide Čadonič-Špelič. Gostje se bodo najprej sestali s člani sveta KS Dragatus, ob 20,30 pa bo v dvorani osnovne šole v Vinici javna tribuna o možnostih financiranja novih občin. REGIJSKI POSVET O UPOKOJENSKIH VPRAŠANJIH ČRNOMELJ - Prejšnji teden je Demokratična stranka upokojencev Črnomelj skupno z društvi upokojencev in Zvezo borcev sklicala regijski posvet o upokojenski zakonodaji in zaščiti pravic upokojencev. Posveta sta se udeležila predsednik DeSUS Jože Globačnik in tajnik Janez Železnik. Spregovorili so tudi o lokalni samoupravi, nastopu na volitvah in organiziranosti stranke upokojencev. USTANOVNA KONFERENCA ŽČS ČRNOMELJ - V nedeljo, 22. maja, bo ob 9. uri v gasilskem domu v Črnomlju ustanovna, programska in volilna konferenca občinskega združenja slovenskih častnikov. BOJAN KOŠIR ŠE NAPREJ DIREKTOR KOMUNALE ČRNOMELJ - Tukajšnji izvršni svet je pretekli teden odločal o imenovanju direktorja javnega podjetja Komunala za naslednja štiri leta. Na razpis sta prišli dve prijavi. Glede na izpolnjevanje razpisnih pogojev seje izvršni svet odločil, da imenuje za direktorja Bojana Koširja, ki je to funkcijo opravljal že več kot sedem let. Zdenko Antončič Odslej bolj vami ČRNOMELJ - Nekdanja črnomaljska vojašnica je ena redkih v Sloveniji, ki je za poslovne namene preurejena v tako veliki meri. Pretekli teden je odprlo svoje prostore še eno podjetje: Utrip z Dolenjega Mokrega Polja, katerega osnovna dejavnost so elektroinstaiacije in montaža alarmnih sistemov, tokrat pa so v sodelovanju z Iskro Commerce Trgovino odprli tudi prodajalno. Pravzaprav gre za sodelovanje treh podjetij, poleg omenjenih še za Protekt iz Novega mesta. “Razlog, da smo prišli v Belo krajino, so alarmne naprave, za katere vlada vse večje zanimanje. S podjetjem Protekt smo iskali prostor za nadzorni center. Ker pa smo dobili v poslovni coni Majer stavbo, ki je bila za center prevelika, smo se odločili z Iskro Commerce Trgovino odpreti še prodajalno z gospodinjskimi stroji in rezevni-ni deli zanje, električnim ročnim orodjem, merilno regulacijsko tehniko ter elektroinstala-cijskim materialom,” je povedal direktor Utripa Zdenko Antončič. . Vsi, ki so se ali se še bodo v Črnomlju odločili za napeljavo alarmnega sistema, se bodo lahko povezali z nadzornim centrom. Dežurno službo bo 24 ur na dan opravljalo podjetje Ber-kopec, d.o.o. M. D.-J. Ali se Slovenija mogoče sramuje? ZELUO STROJ ZA POMETANJE CEST TREBNJE - Komunala Trebnje bi rada nabavila stroj za pometanje cest. Potrebnega denarja podjetje še nima na voljo, očitno pa bo imelo lastnega premalo, saj stroj stane 14 milijonov tolarjev. V Komunali računajo, da bo ob tej naložbi priskočila na pomoč z denarjem tudi občina. Komunalci zdaj ceste v Trebnjem v glavnem pometajo ročno; pred časom so jih s strojem, ki pa so si ga samo izposodili. V Kolpi opozarjajo na zavlačevanje pri ustanavljanju podjetja na Hrvaškem - Druge države bi bile ponosne na kerrock, a v Kolpi se bodo morali predvsem sami znajti METLIKA - Metliško podjetje Kolpa s hčerama Kolpa-San in Kolpa-Kcr je ob osamosvojitvi Slovenije izgubilo pomemben trg bivše Jugoslavije za kopalniško opremo in pomivalna korita. Hkrati je bilo na začetku gradnje proizvodne hale za program kerrock, naložbe, vredne šest milijonov DEM. Kljub temu so se v Kolpi odločili, da bodo vztrajali in daje zanje edina sprejemljiva pot samostojna predstavitev in nastop na tujem trgu, čeprav so vedeli, da bo to za kolektiv s komaj dvesto zaposlenimi veliko breme. i Po smrti bomo vsi živeli v komuniz- mu. (Petan) • Naskok na visok položaj se začne z nizkim startom. (Čeč) Majhen piskrc hitro vzkipi. (Slovenski pregovor) Danes ugotavljajo, da je bila njihova odločitev pravilna. Naložbe v tuji trg se vračajo z vrsto naročil, čeprav ne manjka konkurenčnih podjetij, ki se ustanavljajo brez pravil tržnega gospodarstva. Njihova nesreča, če bi temu lahko tako rekli, pa je tovarna v Radatovičih na Hrvaškem. “Že dve leti imamo na ministrstvu za finance vlogo za ustanovitev podjetja v Radatovičih. Kljub temu, da sta na ministrstvu posredovala celo predsednika slovenske države in vlade, se ni premaknilo nikamor. S tem podjetjem bi bolj konkurenčno nastopili na V potoku, a še tam premalo S skupno akcijo dovode VELIKA ŠEVN1CA - Na širšem območju trebanjske občine so bili prebivalci v zadnjih letih nezadovoljni zaradi pomanjkanja vode in znašli so se pred vprašanjem, kako enkrat za vse-lej odpraviti suhe pipe. Govor je bil tudi o delovnih akcijah in kra-jitni Blata ter Velike m Male Sevnice so pivi združili moči v akciji za vodo. Projekte in glavni material v vrednosti 3 milijone tolarjev je zagotovila občina Trebnje. V enakem znesku so v delu in denarju prispevali domačini in krajevna skupnost Račje selo, ki so se dobro organizirali in se marljivo vključili v akcijo. Z milijonom tolarjev je priskočila graditeljem na pomoč KS Mirna. Vodovod, katerega gradnja je v teh dneh pri koncu, bo prebivalcem navedenih vasi zagotovil kakovostno pitno vodo iz Nace Kresal zadosti močnega izvira. Od vodovoda bodo imeli korist tudi višje ležeči kraji v KS Mirna, ki zdaj še nimajo vodovoda in ki jim je z napeljavo vodovoda v Sevnico “prišel” za poldrugi kilometer bližje glavni priključek, iz katerega bo voda stekla v prihodnje tudi k njim. Domačini z Blata in obeh Sevnic so ob strokovni pomoči Komunale izkopali ročno in strojno vodovodne kanale v skupni dolžini več kot 4 km. Končni dosežek akcije, tudi izražen v številkah, je težko pričakovanih 50 vodovodnih pip na tem območju. L. M. hrvaškem trgu. Tako, kot delamo sedaj, je že nevzdržno, in mnogi se nam čudijo, kako sploh še vzdržimo. Toda vodstvo podjetja nima nobenih pristojnosti, da bi lahko še kaj naredilo. O Radatovičih, kjer je sedaj 48 zajx>s-lenih, bi se morali dogovarjati Slovenija in Hrvaška,” pravi direktor Kolpe Peter Henčič. Toda v Kolpi kljub temu delajo naprej in eden zadnjih njihovih izdelkov je kerrock. Edini v Evropi so, ki delajo tako surovino, polizdelek in končni izdelek. Kakovost je na svetovni ravni. Nad izdelkom so navdušeni arhitekti, projektanti in potroš- C JANEZJANŠA V ČRNOMLJU ČRNOMELJ - Občinski odbor Socialdemokratske stranke Slovenije vabi na javno tribuno, ki bo v črnomaljskem kulturnem domu danes, v četrtek, 19. maja, ob 20. uri. Gost bo predsednik SDSS Janez Janša, ki bo govoril o aktualnih političnih razmerah v Sloveniji. VIŠJE CENE VRTCA TREBNJE - Ekonomska cena za otroke v jaslih v Vzgojno-varstvcnem zavodu Trebnje in v vrtcih na OŠ Mirna, Mokronog, Šentrupert in Veliki Gaber znaša od i. maja 21.098 tolarjev, za otroke v ostalih oddelkih pa 17.418 tolarjev. Prispevki staršev se v skladu s povečanjem ekonomske cene povečajo za 17 odstotkov. Trebanjski izvršni svet je tudi sklenil, da bodo od 1. junija sproti mesečno povečevali ekonomsko ceno in prispevek staršev, in sicer v okviru objavljene rasti drobnoprodajnih cen. ŠKODLJIVE POSLEDICE ZAČASNEGA FINANCIRANJA TREBNJE - Navkljub obetom, da bo republika zagotovila manjkajočih 52,3 milijona tolarjev, kolikor mora zagotoviti trebanjski občinski proračun za izvršbo po sodnem sklepu, prav nič ne kaže, da bi v Ljubljani ustanovili kakšen sklad za take primere ali da bo občina dobila kai več denarja iz izravnave. Poslanec Alojzij Metelko se je v zvezi s proračunom oglasil v državnem zboru, a razlogov za optimizem ni. Novo oblikovani predlog proračuna sicer predvideva, da bo kmetijstvo dobilo dodatnih 5 milijonov, požarno varstvo 2 milijona, stranke 2,2 milijona tolaijev, če se zadržimo le pri znatnejših povečanjih. Trebanjska vlada je predlagala poslancem občinske skupščine, naj sprejmejo nov proračun, saj bi ob začasnem financiranju po dvanajstinah zašli v še večje zagate. Za proračunske porabnike bi ostalo le še 52,90 odstotkov, na primer za izobraževanje samo 3,6 namesto skoraj 8 milijonov tolarjev! Najbolj škodljive posledice pa naj bi nastale pri naložbah v gospodarsko infrastrukturo, saj bodo povsem zastale. niki, Kolpa pa je zanj v Skopju dobila nagrado Zlati most. Kerrock ima videz naravnega kamna, a bistveno boljše fizikalno-kemijske lastnosti. Je topel na dotik, neuničljiv, obdeluje se z orodji za les, vzdrževanje je enostavno, izdelati gaje moč v neskončni paleti odtenkov. “Kerrock smo testirali tudi v Italiji, Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji in na Nizozemskem in dobili laskave ocene. Zanimanje zanj je veliko, toda zavedamo se, da je eno leto premalo, da bi lahko dovolj dobro predstavili izdelek na tujem trgu. A Slovenija nam je dala le enoletni moratorij za odplačilo posojila za gradnjo proizvodne hale. Druge države bi bile ponosne na takšen material, kije sad našega znanja, mi pa se bomo morali očitno tudi tokrat zanesti predvsem na lastno iznajdljivost,” pravi direk- ,0rHenČiČ' M. BEZEK-JAKŠE B. BREZNIK- PODPREDSEDNIK TREBANJSKE VLADE? TREBNJE - Ker je sekretarka občinskega sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo Majda Ivanov, jiodpred-sednica izvršnega sveta občine Trebnje itd., odstopila s funkcij, na katere je bila izvoljena oz. imenovana (Ivanova je delo dobila v TEM Čatež), je predsednik trebanjskega izvršnega sveta Jože Rebolj predlagal občinski skupščini, naj za novega podpredsednika in člana IS SO, pristojnega za področje družbenega planiranja in gospodarstva ter proračun, izvoli 45-letnega obrtnika in podjetnika Bogdana Breznika, inženiija agronomije. Imenovali naj bi ga tudi za sekretarja občinskega sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo občine. V Na Čatežu celo presegli načrte V maju se končuje 5-letni krajevni samoprispevek - Predsednica Mija Benedičič: “Naredili smo celo več kot smo predvidevali!” Dovolj vode, telefon skoraj v vsaki hiši ČATEŽ - Maja letos se izteka krajevni samoprispevek v krajevni skupnosti Čatež, in ko se predsednica skupščine KS Mija Bendičič ozira na preteklo obdobje, zadovoljno ugotavlja, da so zastavljeni program celo presegli. V večini izmed okrog 100 gospodinjstev je že zazvonil telefon. Zaključili so gradnjo vodovodnega omrežja in na osrednji vodovod so lahko priključili približno 30 gospodinjstev. In naposled: vse ceste v KS, ki šteje manj kot 500 prebivalcev jim je uspelo do večjih vasi v zadnjih letih tudi asfaltirati. Le na odseku iz Razbor proti Priinskovemu še manjka asfaltna preproga. Bendičičeva pravi, da so že lani nu prelomu leta nameravali začeti s preplastitvami cest, ker pa sojih prehitela čas in neugodno vreme, bodo pričeli z deli letos, in sicer nnjprej s prcplastivijo ceste Dolenja vas - Gorenja vas. Zatem naj bi sledili odseki po takem vrstnem redu, kot sojih pred leti asfaltirali. čaj. Naše turistično društvo se je predstavilo na sejmu Alpe Adria v Sredi leta je začela Komunala Trebnje iz te KS, ki se ponaša z dobro ohranjenim okoljem in ima zaradi romarske cerkve na Zaplazu lepe možnosti za verski turizem, tedensko odvažati smeti. Trebanjci so pohvalili Čatežane za dobro organizacijo, in ker se nihče ni hudoval ali vsaj ne tako očitno upiral odvozu odpadkov, kot je bilo to v številnih krajih v trebanjski občini. “Čakamo še na glavni zamah programa “Celovit razvoj podeželja in vasi” (CRPOV), ki nam zaenkrat še ni prinesel nič posebnega. Imeli smo nekaj predavanj o urejanju okolice hiš, dr. Janeza Bogataja o etnološki in kulturni dediščini ter kuharski te- • Čeprav so v vodstvu krajevne skupnosti Čatež nekoliko zamudili s pravočasno pripravo novega referendumskega programa, računajo na ponovno uvedbo samoprispevka. Če bi ta uspel, bi med drugim lažje uredili in razširili krajevno pokopališče, ki postaja že pretesno. O ureditvi mrliške vežice Čatežani razmišljajo bolj potihem, saj take naložbe le z denarjem, zbranim s samoprispevkom, ne bi mogli spraviti pod streho. Ljubljani, ženske so spekle nekaj peciva, svojo ponudbo sta predstavili tudi obe gostilni v kraju: Ravnikar in Mrhar,” pripoveduje Bendičičeva. P. PERC. DOLENJSKI UST 7 ll LJo IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Iz Kolpske doline OSVETLJENO BALINIŠČE IN KRIŽIŠČE - Z dvema lučema so te dni osvetlili balinišče na Potoku (pri banki), z eno pa še bližnje nevarno križišče z magistralno cesto. Za to je poskrbelo Turistično-športno društvo, ki ima balinarsko sekcijo. KONEČNIK RAZSTAVLJA -Razstava fotografij iz narave Janeza Konečnika iz Kočevja bo v prostorih Ljubljanske banke v Fari odprta ob uradnih urah banke še do začetka prihodnjega meseca. OSVETLITI KOSTEL - Do za- četka turistične sezone načrtuje Turistično-športno društvo Kostel še osvetlitev gradu Kostel, ki je turistično zanimiv tudi zato, ker je to edino območje, kjer znotraj nekdanjega grajskega zidu še vedno stalno žive ljudje. ZANIMANJE ZA KAMPIRANJE - Organizacije iz raznih krajev Slovenije se vedno bolj zanimajo za kampiranje ob Kolpi, saj jim tako ni treba prek državne meje. Samo v enem dnevu so se o tem s predsednikom TŠD pogovarjale kar tri organizacije oz. društva iz različnih krajev. nizacije oz. društva iz različnih krajev. NA EKO-MARATON - TŠD Kostel vabi vse veslače na eko maraton na Kolpi od Osilnice do Bilpe, ki bo 2. julija. Proga je dolga 30 km. V SOBOTO DOBRODELNI PLES KOČEVJE - Slovenska ženska zveza pri SKD Kočevje in MKD Kočevje organizirata v soboto, 21. maja, ob 20. uri, v gostišču Dallas ples v dobrodelne namene. Igral bo ansambel Festa. Izkupiček od bogatega srečelova in prodanih vstopnic bodo namenili dokončanju stavbe kočevske Karitas. PLANINSKI POHOD POTOK - V soboto, 21. maja, bodo pri Potoku v kočevski občini krenili na pot udeleženci prvega kostelskega planinskega pohoda, ki ga organizirajo Krajevna skupnost Kostel, Turistično športno društvo Kostel in Planinsko društvo Kočevje. Pohodniki se bodo zbrali pri Potoku, kjer bo ob 8. uri zjutraj slovesna otvoritev poti. Do starta pri Potoku bo odpeljal iz Kočevja poseben avtobus, in sicer ob 7.30, kar pomeni, da bodo lahko z njim odpotovali k Potoku tudi planinci, ki bodo šli na pot v Ljubljani z rednim avtobusom ob 6.15. KNJIGA O CELULITU SEVNICA - Sevniška zveza kulturnih organizacij in občinska knjižnica vabita drevi, 19. maja, ob 19. uri v prostore knjižnice na predstavitev knjige magistre farmacije Brede Drenek - Sotošek iz Sevnice “Celulit - tegoba današnjega časa.” Pričakujejo zlasti obisk predstavnic nežnejšega spola. Na Kočevskem drug drugega ukinjajo Zmešnjava je popolna KOČEVJE, PREDGRAD, FARA, RIBNICA - 20. aprila so člani sveta KS Poljanska dolina, Predgrad sklenili, da njihov predsednik Ferdinand Kuk ne sme sam sprejemati odločitev v imenu sveta in da kar on sam sprejme oz. odloči, ni veljavno. To odločitev so utemeljili tako, da je predsednik že večkrat sprejemal odločitve brez sveta. Kaže pa, da je sodu izbil dno tako imenovani “strankarski dogovor”, s katerim so stranke te krajevne skupnosti in tudi Ferdinand Kuk podpisali, da so za referendumsko območje za ustanovitev novih občin Štari trg-Predgrad (Poljanska dolina). Pristojni republiški organ je ta strankarski dogovor upošteval, kar je v nasprotju z odločitvijo zbora volilcev in tudi nezakonito. Zato so Poljanci sprožili ustavni spor itd. Predsednik KS Ferdinand Kuk pa svetu KS ni ostal dolgo dolžan in je že 6. maja poslal občinski skupščini Kočevje in njenemu izvršnemu svetu ter članom sveta KS Poljanska dolina svoj sklep, da razpušča svet KS Poljanska dolina. Za to seje odločil “zaradi sprejemanja odločitev v imenu svetega KS in uporabe žiga in zastopanja sveta KS brez vrednosti predsednika ter zaradi zelo slabih odnosov med občani, ki so nastali v zvezi z lokalno samoupravo.” Podoben oz. skoraj povsem enak zaplet je nastal že pred meseci v KS Kostel, kjer je predsednik tudi razpustil stari svet KS in “vlada” zdaj brez njega. Tudi v ribniški občini se že dolgo porajajo vprašanja, če so odločitve svetov KS sploh zakonite; sprožajo pa ta vprašanja predstavniki tistih strank, ki jim odločitve svetov KS niso všeč. Zmešnjava je torej popolna. Tudi razne razlage, kako je z zakonitostjo sedanjih svetov KS, ki jim je “rok trajanja” že potekel, ni pa ustreznih predpisov, kaj zdaj storiti, niso za vse zadovoljive. V Predgradu in še kje se sprašujejo, če lahko svet KŠ odstavi predsednika oz. če predsednik lahko odstavi oz. razpusti svet. Tako predsednik kot člani sveta KS so bili namreč izvoljeni na demokratičnih volitvah in po nekaterih razlagah torej nobeden ne more nobenega odstaviti oz. razpustiti. J. PRIMC Zagrozili celo z neposlušnostjo Razplet spora o tem, v katero občino naj bi spadali Predgrajci - Zadovoljili so se z obljubo, da bodo voljo ljudi ugotavljali po krajevnih skupnostih PREDGRAD - Poročali smo že, da se Predgrajci ne strinjajo z odločitvijo, da sta KS Predgrad in KS Stari trg eno referendumsko območje za ustanovitev nove občine Stari trg. Odločitev zbora volilcev je bila namreč, da KS Predgrad ostane v občini Kočevje. Komisija za lokalno samoupravo pa te zakonite odločitve ni spoštovala, ampak se je upoštevala odločitev vodij strank, kar ni zakonito. Zato so sprožili ustavni spor, kar pa odločitve Državnega zbora ni spremenilo. Komisija za lokalno samoupravo državnega zbora je 10. maja med drugim sklenila, da kljub pritožbam na ustavno sodišče ne bo predlagala spremembe odloka o referendumskih območjih. Je pa med drugim soglasno sprejela sklep, da se bo volja ljudi upoštevala po krajevnih skupnostih (edino pri tej odločitvi so bili člani komisije soglasni).” Zapletov torej ne bo, če bo le res dosledno upoštevan sklep komisije, da bodo voljo ljudi ugotavljali po krajevnih skupnostih. V nasprotnem pa - se pravi, če bi hoteli prebivalce KS Poljanska dolina Predgrad na kakršen koli način okoli prenesti - bodo začeli z akcijami državljanske neposlušnosti. Poudarila pa sta, da ju moti, ker je za volilna opravila na tem območju zadolžena občina Črnomelj. Na vprašanje, zakaj Poljanci nasprotujejo ustanovitvi nove občine Stari trg, sta odgovorila, da ustanovitvi občine Stari trg ne nasprotujejo, ampak le temu, da bi v to občino vključili tudi sedanjo KS Poljanska dolina-Predgrad. Predgrajci so se namreč z večino glasov odločili za občino Kočevje. Poleg tega bi z ustanovitvijo skupne občine Stari trg-Predgrad nastala vrsta težav in prob- lemov, saj bi se združila dva reveža, ki bi imela premalo denarja že za de lovanje občinske uprave in plačevanje oskrbnin ostarelim v domovih za starejše občane, da o investicijah, kot so vodovod, ceste itd., ne govorimo. Razen tega bi se za Predgrajce-Poljance spremenila upravna enota, se pravi, da zanje ne bi bila ta enota več Kočevje, ampak Črnomelj, kar bi rodilo vrsto posledic in zapletov. J. PRIMC Preveč in premalo prostorov Primer podjetnika Alojza Šmalclja iz Šalke vasi - Tovarne v stečaju, prostora dovolj, a ne za vsakega NOV POIZKUS JANŠE? KOČEVJE - Poročali smo že, da je mandatar za sestavo novega občinskega izvršnega sveta Vincenc Janša s svojim prvim predlogom pogorel, saj je le on dobil dovolj glasov, noben od predlaganih članov pa ne. Po zadnjem posvetu s predstvniki vseh strank seje predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič odločil, da bo Vincencu Janši ponovno zaupal pripravo predloga za člane novega izvršnega sveta. Naslednja seja občinske skupščine bo po 20. maju. KOČEVJE - “Naročil imam dovolj, tudi tujih, za 100.000 DEM sem kupil še tri stroje, da bi zaposlil 8 do 10 ljudi, a ne dobim 300 do 400 kv. m velike dvorane, kjer bi odprl novi obrat, čeprav so mi že obljubljali, da bom prostor dobil,” pravi zasebni obrtnik oz. podjetnik, ko ------ — Jjetnik. kovinostrugar Alojz Šmaljcelj iz Šalke vasi pri Kočevju, ki seje združil z nekim ljubljanskim podjetjem “Rotiš & co.” Šmaljcelj, ki je včasih delal pri Itasu in bil proglašen tudi za inovatorja, je zasebnik že 8 let. Zdaj ima delavnico doma, vendar tam ni primerno za večjo obrt. Firma Rotiš projektira, nabavlja repromaterial in prodaja Šmaljcljeve izdelke. Izdelujejo večje zobnike in ležaje, predvsem za Švico in Nemčijo. To mu delajo zdaj kooperantje po Sloveniji, čeprav bi lahko delali v Kočevju, če bi dobili v najem ali prodajo primerne prostore, seveda ne po oderuški ceni. JOŽE KOZINA-PREDSEDNIK ČASTNIKOV N RIBNICA - Na nedavni program-sko-volilni seji občinskega odbora Združenja slovenskih častnikov Ribnica so sprejeli statut organizacije, letni delovni program, izvolili novo vodstvo organizacije in za predsednika Jožeta Kozino. Gost in poob- Alojz Šmaljcelj laščeni predstavnik poveljnika L specialne brigade Moris Albin Mikulič je ponudil ribniški organizaciji pomoč brigade pri njenem delu in govoril o izkušnjah, pridobljenih med obiskom , pridobljenih med obiskom pri ameriških marincih (nekatere lici dovolj, a mu pristojni ne pomagajo, da bi jih dobil. Nekatere proizvodne dvorane namenjajo celo za neproizvodne dejavnosti (tenis) ali pa se pripravljajo, da jih bodo (disco). Povedal je še, da je pred kratkim začel pri hlevu v Kočevski Reki delati njegov separator, ki ločuje gnoj in gnojevko. To je prvi tak stroj domače proizvodnje, ker jih je doslej kmetijstvo uvažalo. Projektira tudi že nov stroj za čiščenje hlevov in tudi stroj za pakiranje gnoja. Šmaljcelj pravi, da je naročil za njegove proizvode dovolj. Ima tudi primerne stroje. Sposobnih kovinarjev je veliko, ki so brez dela. Tudi repromateriala ne manjka. Manjkajo mu torej le primerni prostori. Tudi za te pravi, da jih je v Kočevju in oko- Dražitev bombaža skrbi tekstilce V sevniškem Inpletu bo konec maja že druga presoja kakovosti po standardih ISO 9001, odkar so prvi v Posavju pridobili ta certifikat - Uspešno poslovanje tudi letos • Tuji poslovnež ponuja Kočevju proizvodnjo majhnih elektromotorjev. Ta obrat bi zaposloval 50 ljudi, letno ustvaril za 4,5 miljjona DEM proizvodnje in 700.000 DEM dobička. Ponuja tudi stroje. Domačini bi morali priskrbeti le 250 kv.m poslovnih prostorov in morebitno dodatno opremo. Tuji partner pa kljub veliki brezposelnosti v Kočevju in klub veliki površini praznih proizvodnih dvoran podjetij, ki so v stečaju ali sanacjji, v Kočevju ne n:yde pravega sogovornika oz. interesenta. Tudi domači obrtnik in inovator, ki bi zaposlil 8 do 10 ljudi in je za novo proizvodnjo že uvozil potrebne stroje, ne more dobiti 300 do 400 kv.m velike proizvodne dvorane. Zaradi vsega tega bo občinska skupščina v kratkem pripravila razgovor z likvidatorji oz. stečajnimi upravitelji in sanatorji ter pristojnimi republiškimi funkcionarji. stvari bo treba pri nas izboljšati, dopolniti ali nanovo zastaviti). Poudaril je, da želi biti njegova brigada predvsem strokovna organizacija slovenske vojske, žal pa je bilo o njej v zadnjem času zapisanih precej neresnic. A. ZAVRŠNIK -PREDSEDNIK SEVNIŠKIH ČASTNIKOV DOLNJE BREZOVO - “Julija in avgusta lani je močno upadla prodira doma in na tuje in to smo z velikimi napori morali nadoknaditi do konca leta. Zaradi slabe letine primanjkuje bombaža na svetovnem trgu. Mi ga uvažumo pretežno iz Egipta. Skrbi pa nas lahko, če bodo cene bombaža do konca leta poskočile ne le za 20, ampak celo za 40 odst., kot napovedujejo,” poudarja direktorica Inpleta Marija Jazbec. mnogo bolj primerljivi mariborski Svili pa 4,2 milijona tolarjev na delavca. Stroji v takšnih tovarnah naglo zastarijo in če hočejo vštric z modni- Ekonomistka Marija Jazbec pravi, da pravzprav ne ve, ali se naj pohvali ali raje tarna, ker nihče ne more zanesljivo vedeti, kaj bo koristilo ali škodilo. Jazbečeva pohvali svoje sodelavce za marljivost in nasploh dobro delo. Toliko lažje je bilo zato lani oktobra prestati prvo presojo kakovosti po standardih ISO 9001 in direktorica Jazbečeva je prepričana, da tudi konec tega meseca ob drugi presoji ne bo težav. V Inpletu se dobro zavedajo, da take presoje vsakih šest mesecev ne dopuščajo popravnega izpita in daje certifikat ISO 9001 mnogo lažje izgubiti kot pridobiti. V Inpletu izvozijo za okoli 3 milijone mark izdelkov, največ v Nemčijo in Italijo, delno tudi na Nizozemsko. Lani jih je padec italijanske lire prisilil, da so se naglo preusmerili, zaradi stečaja Pletenine pa so tudi propadli kar veliki posli. Doslej še niso imeli blokiranega čiro računa, po plačah pa so inpletovci približno v slovenskem povprečju, med tekstilci pa v zgornji polovici. Lani so, denimo, ustvarili v Inpletu 5 milijonov tolarjev na delavca, v Lisci okrog 2,5 milijona, v Jutranjki 1,4 milijona, v • Koga naj podkupim, da mi ne bo treba več podkupovati? • Dolgo časa smo sanjali o svoji državi. Zdaj sanj ni več, treba se bo zbuditi. (Jurič) • Industrija pletenin Inplet, d.o.o., v Dolnjem Brezovem, ustanovljena leta 1982 s skupnim vlaganjem sev-niške Lisce in Jutranjke ter Kometa iz Metlike, je sodobno organizirana in opremljena tovarna z najboljšo tehnologijo za proizvodnjo elastičnih in neelastičnih pletiv. Navkljub izgubi jugoslovanskega trga Inplet v težavnih gospodarskih razmerah trga uspešno posluje. Daje 115-članskj mlad kolektiv ustrezno usposobljen in dobro organiziran za kakovostno proizvodnjo, je dokazal, ko je prvi v Posavju pridobil ceritifikat ISO 9001. Inpletovci že okoli 30 odst. od približno 12 milijonov mark prometa iztržijo na najzahtevnejših tujih trgih. Vse to je bil dovolj tehten razlog, da je letošnje veliko priznanje posavske območne gospodarske zbornice dobilo to mlado sevniško podjetje. Na razumevanje pri odgovornih torej ni naletel, pravi, da mu je doslej pomagal z naročili, in sicer v vsej občini, edino Tone Krkovič, ko je bil še poveljnik Morisa v Kočevski Reki. J. PRIMC SEVNICA - Na sobotni program sko-volilni konferenci občinske zveze častnikov so najprej poslušali zanimivo predavanje dr. Antona Žabkarja o značilnostih oboroženih spopadov na območju nekdanje Jugoslavije in njihovem vplivu na lokalno, regionalno in globalno varnost Evrope. S sprejemom statuta Zveze častnikov Slovenije (ZČS) se je dosedanja občinska konferenca Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije (ZRVS) preimenovala v ZČS iz občine Sevnica, ki jo sestavljajo tudi podčastniki. Dosedanji predsednik OK ZRVS Sevnica Boris Stariha je v poročilu o delu ZRVS v zadnjih petih letih poudaril vsebinsko preobrazbo ZRVS v nestrankarsko organizacijo in še zlasti velik prispevek večine dosedanjih članov za osamosvojitev Slovenije, zato ti uživajo med ljudmi precejšen ugled. Izvolili so 7-člansko predsedstvo, za predsednika Alojza Završnika, za namestnika Borisa Stariho in za sekrelaija Edvarda Žbogarja. JANKO BLAS Marija Jazbec, direktorica Inpleta mi muhami, morajo ves čas razmišljati o posodobitvah. V kratkem bodo tako odšteli za nov stroj kar okrog 200.000 mark, kar za razmeroma majhen kolektiv ni majhen zalogaj. P. PERC NAJSTAREJŠA TOVARNA PREŽIVELA HUDE UDARCE - Kopitarna, ki je zakoračila v 107. leto poslovanja, je daleč najstarejše sevniško podjetje. Navkljub temu da je po razpadu Jugoslavije izgubila kar 70 odst. trga, je Kopitarna preživela, res pa je, da le z 250 delavci (poprej jih je bilo 420!). Kopita, napenjači in raztezači pomenijo 45 odstotkov celotnega prihodka, prav toliko program obutve za prosti čas, preostalo pa zaslužijo s stoli. Izhod iz krize je bil možen le ob občutnem povečanju izvoza. V prvih letošnjih mesecih predstavlja izvoz že 57 odst. realizacije. Kot je pretekli petek ob otvoritvi lepo urejene inudstrijske proda -jalne povedal direktor Kopitarne Marjan Kurnik (na posnetku), so v tem času prodali za 2,8 milijona izdelkov, v prihodnjem letu pa naj bi prodaja narasla na 8,2 milijona mark. (Foto: F. P.) Drobne iz Kočevja KOČEVARSKE PESMI - Z SR1 na v 'amo večerom kočevarskih pesmi je bila^ zaključena večmesečna razstava^ “Kočevska: Izgubljena dediščina ko-|r . čevskih Nemcev”. Dvorana je bila oBj^V tej priložnosti popolnoma zasedena. Razstava se zdaj seli v Avstrijo ni J1 grad Stainz pri Gradcu. [ KONTEJNERJI ZA PAPIR j>aZ8 Kočevje je po kontejnerjih za odT0*1' padke in kontejnerjih za steklovino™1 padke in kontejnerjih z,, j.™,,....-dobilo pred kratkim še prve kontej-lul":1 nerje za papir. _CCI MODELI LETAL - V kočevskins(Pc papirnici pi letal (za ml rvič prodajajo tudi modele ietal (za mlade modelarje), ki vzleta^ jo s pomočjo gumice ali goriva. P ŠE TRI STEKLE LISICE - V apri- Troti v aPri:iobC lu so v občini Kočevje dobili še tril( stekle lisice. Tisto v Polomu so pobič li, ko je na dvorišču zadavila kokoš.: V Starem Logu je tudi prišla v vas. V 1 Mozlju pa so našli truplo že pogin->t)^e jene lisice kar za neko hišo. Za vse se j . je izkazalo, da so bile stekle. (Ribniški zobotrebca opat Ntrpa favn IČ»stali NENAVADNO “SADJE” - Dru-1;i C( god po svetu obirajo z dreves jabol-j^jn ka, hruške in drugo sadje, v Ribnici^, ,a] pa tudi razstrelivo. Oni dan je nekij ^ osti pcscc opjizil n*i drevesu pri ribniškem^ Inlesu najlonsko vrečko. Radoved-(e„ než je vrečko snel in našel v njej bogat e jj “pridelek”, kar 21 palic razstreliva [. amonal, težkega skupaj prek 2 kg. q. Zdaj vsi ugibajo, kako je prišlo ooi. . tega “pridelka”. lr PRAŠIČE LOVIJO - Po Ribnici IT"1 se je razvedelo, da pri neki hiši vse> noči lovijo prašiče. Nekateri niso ra-j^ zumeli tega početja, kasneje pa se je g, izkazalo, da gre za nadležni mrčes,..' velik komaj okoli 1 cm, ki ima gibljiv^ j hitinast oklep in ki mu po Dolenj-skem rečejo po domače že stoletje in[:n več kar “hrvaške prašiče”. L..' "■Mt ; pn NI DOSTI RAZLIKE - V Ribnici ired pravijo, da ni dosti razlike med leti 1941, 1943 in 1993 oz 1994. Leta 1941 je kapitulirala stara Jugoslavija, in takrat so Ribničanje odvažali iz“ vojašnice z vozmi vse, kar se je dalo (__ odnesti. Podobno se je ponovilo leta j h 1943, ko je kapitulirana Italija. Sko-1 I raj povsem enako pa se je dogajalo, r— ko sta “kapitulirala” Eurotrans in Tl Riko. a, d ZA VIKENDARJE NE BO VO- tov, DE - Ob cesti ob Sodražici proti Sv. edr Gregorju je tudi več vikendov. Stal- Jrirr ni prebivalci ob tej cesti bodo pred- e sli vidoma dobijj vodo, vikendaiji pa ne, to z ker bi sicer morali na tem območju tovi položiti nove in širše cevi, za kar pa jnai ni denaija. >od OBČAN SPRAŠUJE - p! pa U MEDVED ODGOVARJA L, - Kaj pa zdaj, ko so se Potočani in fjer Gorniki odločili za občino Ribnica, do jl' sa katere pa bodo lahko prišli le prek bodoče nove občine Sodražica ? te m - Nič posebnega, le potne liste bodo kUp morali imeti, saj bodo potovali prek njej tujega ozemlja. lice [ Sevnišhi paberki tSH ŠANK ROCK - Pri sevniškem ba- St, zenu seje spet začelo nekaj dogajati. st Od 29. t.m. bo možna tudi drugačna Uv rekreacija, ker naj bi v soboto pričeli |e polniti bazen z vodo. Je pa očitno v ,, veselje mladeži spet na obzorju čas ie rock fešt. Pričel ga je Šank rock s (a koncertom oz. žurom “v živo na mr- k, tvo”, kot so zapisati na plakatih. Za zdaj so vsi, tudi bližnji m malo bolj D oddaljeni sosedje, bolj živčni kot živi, B kajti tako glasnega “šopanja” g, sevniška srenja še ne pomni. Če so b, rockerje slišali celo na Lisci, To- je polovcu in okoliškem hribovju, kaj so bi morali tisto noč podoživljati šele v fc< bližnjem naselju! Vodja bazena Bo- b, ru t Bizjak je povedal, da mu je (sicer n miroljuben) sosed zagrozil, da bo n drugikrat prišel oborožen z motiko, T da bo nekoliko utišal glasbenike. In s; zdaj manjka samo še repriza izpred nekaj let, ko je eden bližnjih stanovalcev kratkomalo streljal z lovsko puš- j ko proti zanj preveč hrupnemu žaba- I višču pri bazenu. P STEBRI - Sevničani pač nimajo : z nekaterimi gradbinci zvenečih imen. Po nihajoči brvi čez Savo seje zdaj zgodila še “torzo telovadnica.” No, pravzaprav je podjetje iz Zasavja zaradi površnosti naredilo kar za pol metra prekratkih 9 od 16 stebrov na severu bodoče telovadnice, kar ga bo stalo okrog 3 milijone tolarjev m še nekaj dni. Občinarji niso pri tem prav nič krivi, kajti vse gre v breme izvajalca. Z. STOPAR PONOVNO PREDSEDNIK KO RK SEVNICA - Novoizvoljeno 11-člansko predsedstvo krajevne organizacije Rdečega križa Sevnica je pretekli četrtek za predsednika ponovno izvolilo Zdravka Stopaija, za namestnico Vladko Tomšič, za sekretarko Mileno Zemljak in za blagajničarko Danico Štojs. na ile ino Po vs ra: ki ne st; & Krške novice hila SREČA - Zdravstveni dom Krško tavama v prizidku za dve nadstropji eno i koT° s.tr?n‘šče. Ima še veliko takih in la ob.. uSačnih pomanjkljivosti. Njegov ena,lr?K,or meni, da je to gotovo naj-u na, zdravstveni dom v Sloveniji. ,°ben privatnik ne bi dobil dovolje-[r ,Ua za opravljanje dejavnosti v takih 0d.,r°storih. “Pri nas je tako, da nam vinc*2?3 resna inšpekcija v vsakem tre-itej-,utku lahko zapre hišo,” pravijo. K reči v bližnji in daljni okolici take vskPreteiie.ni. dele ČUDEŽ - Na cesti od Krškega eta-L01,1. E°dbočju se je pretekli teden ■godil že drugi čudež. Prvi je bi že ta, ipri-1 de t'sta dolga vijugasta siva stvar z J tiffobokimi luknjami sploh še veljala obi-r kdaj in kje je treba zaviti, se ein-> ner|adoma pojavil drugi čudež. esei°.s an ie bil v obliki dveh ali treh klavcev cestnega podjetja, kamiona i asfaltom, samokolnice in nekaj __ upat. Zgodilo se je, da so luknje po- Tofrpali, čeprav bi bilo morda eno-dfavuejše, če bi samo odstranili pre-_y »stali asfalt. Ga je manj kot lukenj. )ru. d PI .TJI ČUDEŽ - Ta se ni zgodil ,ol. a?esti, ampak v sejni sobi A sku-ničit me ?beine Krško. Preteklo sredo icki*1 k1111 ‘meH sejo skupščine, zagotovi-em* sklepčnost in po osupljivo hitrem ed^ostopku obdelali vse točke dnev ej. ^,iupku oDdelali vse točke dnev->gat,e.?a reda. Med drugim so tako spre-livafl1 tuc*' predlog občinskega pro-kg.^eumi za letos. (fo.ORKESIER - Lepo število sedanju ln bivših učencev krške glasbene lici f’ e Pridno vadi v simfoničnem orke-vse ',ru>.ki ga vodi prof. Drago Gradišek, ra-fuajo velike načrte in malo denarja, ; jep!’° uPajo na razumevanje občine, fes, !am so ugotovili, da je orkester veli-|jjv[a pridobitev za občino, poleg tega nj-[a,je eden redkih takih amaterskih ; in}- ustrov. Če člani še po naključju flniajo izbranega imena za svoj orlici, ?r’ s‘ lahko pomagajo z izrazom eti?rejjsednika občinske vlade. Šmida un.lčni bend. Kot da bi v njem igrali •iia Clnski funkcionarji! Brez posluha tzf marsikaj. 1 »loj---------------------------- ^jjfovo v Brežicah ) lo,^~---------1____________ J 'n . TRPEŽNO - Brežičanom se obe-a. da bodo še letos stopali in vozili po ‘>°.Vem asfaltu skozi staro mestno 'j' f. °- Po izkušnjah strokovnjakov, V pUUprih iz prakse in raznih meritvah " F Slišati, da bi prenovljena cesta lah-'° zdržala 5, ce ne celo 7 let. Stroju lovnjaki so pozabili upoštevati tudi PJ (nano potrpežljivost Brežičanov. Ta fbkraP3 trainost ces,e lahko za POMOTA - Zgodi se pomota kar [ ®a lepem, ne da bi zato kdorkoli pla-■ ni Z denarjem. bognedaj z življe-,B Pn' uau je zazvonil telefon v i0 L j.ara' Predsednika brežiške občine. :k J/ leala je gospa s Hrvaškega. Na žu-Lau°'r Prosim je zažgolela zgodbo o kul l ° je njen m°ž včeraj pri njih P" akumulator in nato še vse okrog II ieV?Z1]'^.u ‘u dobrotniku. Dela po svo-v ,.,.,n hnža načrte drugemu. Spor je is daleč naokoli, mogoče pa ga S h .Jr'h*ti tudi na sejah izvršnega sve-L ^nano je le, kdo bo potegnil krat-a T^ani- |i Dni -MANOVI - Na Jesenicah na h° . Ujskem bi radi svnin občino. d *,ut?MANOVI - Na Jesenicah na i R-i f njskeni bi radi svojo občino. ” u sicer nimajo, a kaj to, saj da- 0 hn °uStajaj° vendar bankomati! Če L nPh°v avtomat tolikokrat pokvar- a La kot je novomeški, si z njim ne v 0 mogli kaj prida pomagati. Si-- s Pa njihova ideja, da se bodo, če ne r niu^ njihovo, priključili Tudmanu, 1 |,0 ni slaba. Nerodno bo le z nedav-■ Ti Preimenovano Slovensko vasjo. J ht zQame0nj^iiPmLTudmanih,ak0j ŠTUDIJA ležiščih gradbenega kamna BREŽICE - Inštitut za geologijo, jniko 'n geofiziko Geološkega žic h a Ljubljana bo danes v Bre-v t Predstavil raziskovalno nalogo, • Kateri je ovrednotil ležišča tehnič-QiJa gradbenega kamna na območju im^ln?,?r ocenil, kakšno perspektivo a občina za njegovo izkoriščanje. OKROGLA MIZA 0 novih občinah ,J,!REž1CE - Zavod za prostorsko tU^lovanje Brežice vabi v pone-uinJk zvečer na okroglo mizo o Docu Pečinah. K sodelovanju bodo jv ‘“šali pritegniti predstavnike iz L,," "novih” občin. Osnova za i k| Pravo bo študija o novih občinah, n0y . l>do predstavili ta večer, os-stavl* namcn pogovora pa je pred- • bna 1 nwa spoznanja, ki so pomem-| za nove občine. IZ NKŠIH OBČIN Mil IZ NKŠIH OBČIN KORAJŽA VELJA TUDI V KRŠKEM KRŠKO - V sredo, 25. maja, ob 17. uri bo v kulturnem domu krško 2. regijska prireditev “Korajža velja”, na kateri bodo nastopili učenci osnovnih šol, ki jih je izbrala strokovna komisija Studia H iz Trbovelj. Najboljši mladi pevci in pevke se bodo udeležili zaključne prireditve, to je 2. otroškega festivala “Korajža velja”, ki bo 9. julija v Čateških Toplicah. PO ZDRAVJE KRŠKO - Občinska zveza prijateljev mladine poziva šole in vrtce, naj vzpodbudijo otroke in starše k zdravniškim pregledom, na osnovi katerih bodo zdravniki šolskega in otroškega dispanzerja pripravili izbor otrok, ki so potrebni letovanja ob morju iz zdravstvenih razlogov. Letovanje v Nerezinah bo zanje sofinanciral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. ZA VARNEJŠO VOŽNJO TOKRAT VLESKOVCU LESKOVEC PRI KRŠKEM - Na tukajšnji osnovni šoli pričakujejo danes dopoldne 14 ekip iz belokranjskih, dolenjskih in posavskih osnovnih šol, ki se bodo pomerile v tekmovanju “Za varnejšo vožnjo”. Tekmovalci bodo reševali naloge v obliki pisnega testa in se preizkusili v spretnostni vožnji na poligonu. VRSTA PRODAJALN BO SPET DALJŠA BREŽICE - Družba Martimex, ki je ekskluzivni zastopnik za znamki Cartier in Ungaro za Slovenijo, bo jutri opoldne odprla v Brežicah prodajalno Martimex shop. MLADI ČEBELARJI POSAVJA V PIŠECAH PIŠECE - Občinska čebelarska zveza Brežice in OŠ Maksa Pleter-šnika iz Pisec priredita v soboto dopoldne tekmovanje in srečanje mladih članov čebelarskih krožkov iz osnovnih šol Posavja. V času tekmovanja bo tudi strokovni posvet posavskih čebelarjev, Pišečani pa bodo gostom razkazali zanimivosti domačega kraja, poskrbeli za zabavo, malico in za zaključek še za kviz, kulturni program in podelitev priznanj. Izvršni svet se gre skrivalnice Spet smo na začetku, čeprav smo mislili, da smo se nekaj naučili: zaprte seje izvršnega sveta, korenspondenčne in izredne seje brez navzočnosti javnosti, nenadna zaustavitev pošiljanja gradiva za seje. Nihče nas ne bo prepričal, da so vse te skrivalnice potrebne samo zaradi enega ali nekaj novinarjev, ki so pokritizirali delo izvršnega sveta. Skrivalnice so se začele že dolgo tega. Na začetku je bila potrebna tajnost, da so se posli vpeljali, na koncu je treba molčati, ker večletnega krpanja, pretakanja denarja in nenavadno zastavljenih nalog ni več mogoče obvladovati in jih prikazovati za nujno potrebne. Mudi pa se zelo, kajti vse je treba izpeljati do konca mandata. O tem, kaj pride potem, si bodo belili glave dnigi. Že davno tega je v eni izmed znanih brežiških anonimk nekdo zapisal, da v Brežicah prevladuje načelo koristne malverzacije. Zal Brežice samo s tem načelom ne morejo živeti. Ni znano, komu - razen trenutno morda samemu sebi - bo z zapiranjem gradiva za javnost pomagal brežiški izvršnik Ciril Koležnik. Uradno gradivo za sejo izvršnega sveta je informacija, iz katere novinarji izvedo, kaj se dogaja, pripravlja in popravlja v občini. Ponavadi je to 'le osnova za dodatno zbiranje gradiva. Ker te osnove ni in če vemo, da je v občinski upravi zelo težko dobiti informacije o odprtih vprašanjih (za odgovore je pristojen izvršnik), se novinarji lahko oprejo na neuradne informacije, lastne vire, govorice, anonimna pisma. Prav tako je ponižujoče, da novinarje povabijo na seje formalnega značaja, ne pa tudi na tiste, kjer se obravnavajo najbolj žgoča vprašanja. Zapiranje informacij že samo po sebi poraja dvom o tem, da je tu nekaj hudo narobe. Očitno bo treba odločitve izvršnega sveta budneje spremljati. Hvala za opozorilo! B. DUŠ1Č-GOKNIK Ob nuklearki, pa brez elektrike Pogosti izpadi električne energije povzročajo obrtnikom v Leskovcu veliko škodo - Preobremenjen daljnovod - Elektro ne odgovori - Bo potrebno nastalo škodo iztožiti? KRŠKO - čc uporabnik ne plača elektrike, mu jo izključijo, to je znano, a kaj naj naredijo posamezniki, ki niso zadovoljni s kakovostjo energije, ki jo plačujejo? Krški obrtniki že dalj časa opozarjajo na nevzdržno stanje v obrtnem območju Leskovec, kjer je na majhnem prostoru v kakšnem ducatu delavnic zaposlenih čez 120 ljudi. Ko zmanjka elektrike in ugasne televizor, se ujezimo, a kakšna je šele jeza obrtnikov, ki jim prekinjena dobava električne energije onemogoča delo, kvari stroje in povzroča veliko škodo? Kot so povedali v Obrtni zbornici Krško, je za težave kriva “prazgodovinska” napeljava, saj je z enim samim daljnovodom povezano celo Krško polje, Kostanjevica z okolico in še Gorjanci. Daljnovod je preobremenjen, zato bi Elekro Celje moral ukrepati. “Možno bi bilo postaviti trafo postajo, vendar mi o tem strokovnjakov ne bomo učili. Oni že vedo, kako in kaj, samo uredijo naj, da ne bo prihajalo do izpadov vsakič, ko se večja jata ptic požene v žice,” se pošali predsednik Obrtne zbornice Krško Ivan Molan, ki tudi sam opravlja kovinsko dejavnost v sporni obrtni coni. Obrtniki so sprva opozarjali ustno, nato so poslali pritožbo in zahtevo na Elektro Krško, ki jim je pojasnil svojo nemoč in zadevo odstopil celjski matični firmi, hkrati pa še dodal, da ni sredstev. Iz Celja ni bilo odgovora, zato so tja ponovno poslali pismo s podpisi vseh obratovalnic, vendar si • Krški obrtniki menijo, da bi Elektro lahko zadevo hitro uredil, samo v kakšen plan bi jo bilo treba dati in jo sflnancirati. Ce kmalu ne bo rešitve, bodo vztrajali na odškodninah, sicer pa to ni njihov namen. Radi bi le, da se stanje uredi in da v bodoče ne bi več prihajalo do pogostih izpadov. In še na nekaj opozarjajo: zdi sc jim, daje že zadnji čas, da se Ele-klro prilagodi gospodarstvu in organizira redna tekoča popravila v popoldanskem času ali konec tedna, ne pa dopoldne, ko je električna energija najbolj potrebna. tudi s tem niso zaslužili odgovora, kaj šele ukrepanje. Pred kakim mesecem so na težave opozorili tudi občinsko skupščino, kjer jim je predsednik izvršnega sveta Herman Kunej obljubil pomoč ter jim navrgel vprašanje, zakaj niso prej prišli do njega. Za zdaj ni še nobenih znakov, da bi se zadeva reševala in da bo v obrtni coni kmalu manj prekinitev dobave električnega toka. Tako se izpadi nadaljujejo, obrtnikom pa se kopiči škoda, zato so že razmišljali, da bodo, če ukrepanja ne bo, vložili tožbo in od Elektra Celje POJOČI VRTILJAK mufe I ČATEŽ OB SAVI - V Termah Čatež bo to nedeljo ob 15. uri otroški »v,.,- m festival Pojoči vrtiljak, na katerem v v ^ , .... , . bodo nastopili otroci iz vseh osnovnih ZASEDENO VOZIŠČE- Cesta prvih borcev ki,če po temelja, prenov,, vendar M obejne ‘Breži spremljal pa jih pa bo poleg asfalta in novih podzemnih vodov nujno urediti tudi promet po njej. zcjru^eni pevski zbor osnovnih šol Pobiranje parkirnin se ni obneslo, čeprav je v mesto prineslo več reda in prosto- Globoko in Bizeljsko pod vodstvom ra. V Brežicah nekateri zdaj razmišljajo o tem, da bi uredil, le tri izhode iz mesta Vilka Ureka. Gostje festivala bodo in na njih pobirali parkirnino, podobno kot v Piranu. Prizor, kakršnega vidite na Edvin Fliser in Sanja Mlinar ter an-sliki, je v Brežicah vsakdanji. Na obeh straneh ceste polna parkirišča, na vozišču sambel Zasavci, ki bo poskrbel za parkiran kamion, pred njim golf in na drugi strani še fičo. Ubogi voznik, ki se zabavo po festivalu. V primeru slabe-nrebiia med vozili' Zamislite si, kako je, ko je na njegovem mestu avtobus ali ga vremena bo festival v sredo, 25. dostavni kamion. (Foto: B. D.-G.) maja, ob 16. uri. Zdaj je nujna začasna prenova Osrednjo brežiško ulico bodo že v kratkem prenovili - Letos le začasna prenova - Za temeljito rekonstrukcijo za zdaj le projekti - Nenadoma se mudi BREŽICE - Cesta prvih borcev ali tudi osrednja ulica skozi staro mestno jedro v Brežicah ni samo neznosno zaparkirana, ampak tudi nevarno raz-biti Za traso od cerkve sv. Roka do gradu je predvidena popolna rekonstrukcija ceste z vgradnjo kinete, po kateri bi potekali različni vodi. Ker pred septembrom ne bo mogoče dobiti projektov in torej letos še ne bo mogoče začeti z deli, je brežiški izvršni svet pretekli teden sprejel sklep o začasni obnovi Ceste prvih borcev. Razpis za pridobitev projektne dokumentacije za rekonstrukcijo je bil že objavljen, vendar še nimajo veljavne lokacijske dokumentacije in pristanka lastnikov ter ustreznih podatkov, ki jih je treba dati izdelovalcu projekta. Vzporedno z začasno obnovo bodo tako še naprej potekale aktivnosti za pridobivanje projektov zn celovito rekonstrukcijo. To nnj bi zaradi zahtevnosti in visoke cene reševali po fazah, in sicer z začetkom v letu 1995. . .., Z začasno obnovo bodo začeli še pred letošnjim poletjem. Predračun za dela znaša 11 milijonov tolarjev, vendar bodo ceno poskušali še znižati. Sredstva naj bi zagotovili iz občinskega proračuna iz postavke za rekonstrukcijo te ceste. Do vile Livada bo potrebno znižati vozišče ter urediti odvodne jaške in rešetke, v odseku do pošte je cesta nižja in bo potrebna samo izravnava in tricen-timetrska preplastitev. Na odseku od pošte do gradu bodo morali znižati raven vozišča po vsej dolžini, ker je v sredini cesta že višja od robnikov. Utrdili bodo tampon in nanesli 6-centimetrski osnovni sloj asfalta, nato še zaporni sloj. V sekretariatu za urejanje prostora menijo, da taka cesta lahko vzdrži 5 do 7 let. Že to opozarja na nevarnost, da se “velikega” načrta prenove ceste ne bodo lotili že v naslednjem letu. Načrti bodo morda narejeni, vendar je vprašanje, kdaj bodo zares uresničeni. Ob sklepu o začasni sanaciji se poraja tudi vprašanje, zakaj se nenadoma tako mudi z začasno sanacijo ceste, ki je že lep čas v razpadajočem stanju. Čelovita rekonstrukcija je očitno v tem času prevelik zalogaj za občinski proračun, še posebej, ker je treba dokončati nekaj že začetih naložb, na primer izgradnjo slačilnic na brežiškem stadionu. B. DUŠIČ-GORN1K zahtevali povrnitev nastale škode. “Ne gre samo za motenje dela na klasičnih računalnikih za obdelavo podatkov, ampak tudi za škodo na strojih, ki so računalniško vodeni. Če proces obdelave ravno teče, ko pride do izpada električne energije, se pokvari dodatno orodje na strojih. Taka škoda je pri nas že vsakodnevna. Imamo tudi primer obrtnika, ki ima švicarske stroje in mora ob takih okvarah vedno znova klicati servis iz Švice,” opozarja Molan. B. DUŠIČ-GORNIK NA SREČO NI ŠLO ZARES - Pred krškim zdravstvenim domom so v petek poklicni gasilci in osebje zdravstvenega doma prikazali reševalno akcijo, v kateri so s kleščami razrezali razbit avtomobil ter iz njega nato rešili ponesrečenca, mu nudili prvo pomoč na kraju samem in nato še v novem reševalnem vozilu krškega zdravstvenega doma. Prikaz je bil uvod v dan dr. Jožeta Bogataja, ki so ga že deseto leto zapored pripravili v spomin na pionirja zdravstva na območju Krškega. Vpetek dopoldne je bil tudi dan odprtih vrat v zdravstvenem domu, popoldne pa še srečanje zdravstvenih delavcev, na katerem so podelili jubilejne nagrade in priznanja. V strokovnem delu so pripravili predavanji o zobni preventivi in o nujni medicinski pomoči, srečanje pa zaključili s kratko zakusko. (Foto: B. D.-G.) Nekdo mora živeti v hribih Življenje, brez katerega ne bi bilo slikov> skih hribov - Gori je lepo, a trdo ž BIZELJSKO - Tisti trenutek, ko sem se ustavila na vzpetini nad Bizeljskim, ki ji pravijo Janeževa gorca, je še sijalo sonce. Fotoaparat je v objektiv ujel lepo pokrajino spodaj - preko vinogradov vse do ravnine ob Sotli in tja na hrvaško stran. Aparat ne pozna meja, škrtnil pa vendar ni, ker ga je prehitel siv nevihtni oblak. Iz hleva tik ob cesti je stopil Je-lčičev Ivan, za njim še žena. “Kupujete vino?” me vpraša. “Prodal bi še 6 hektov rdečega, največ je frankinje in črnine, pa tudi belo grozdje sem primešal,” še doda. Ko zve, da ne povprašujem po bizeljski kapljici, čeprav sem od drugod, zasuka pogovor drugače. “Pa veste za koga? Tudi kravo bi prodali in junčka...” Težko je danes s kupci. Ž.ivina nima cene, vina je preveč. Če pa človek kaj potrebuje, tega ne dobi. Ivan išče vozno kravo, vpraševal je že daleč naokoli, a brez uspeha. “Včasih smo hodili vozne krave kupovat na Hrvaško - tam se jih še dobi. Danes čez mejo ne moremo, pri nas pa je težko najti vozno žival, saj vsi delajo s traktorji. Mi do njega še nismo prišli, je predrag. Vidite, tam doli si delamo novo ven- treba, hišo. Koliko denai,. da bo vseljiva!” pravita Čeprav v domače- jju, jima beseda teče, zai 10 mimo dveh starih, a d- ranjenih gosjrodarskih po: i skrbno vzdrževanega vri >. Sta- rinska je in krita s slan. aasvoj čar, vendar verjetno samo /ume, ki sem prišla od drugod. Jelčičevi se veselijo drugih stvari, na primer nove strehe nad glavo. Ko jo bodo dobili, bosta zadovoljna tudi sinova. Oba jih štejeta že okrog trideset, zato Ivan z nasmehom vpraša: “A deklet pa imate tam na Dolenjskem, ha? Sem gor noče nobena!” Sinov ne spoznam. Eden dela v brežiški Tovarni pohištva, drugi škropi na polju. Dela ne zmanjka na domačiji s 7 hektari zemlje, na njivah, travnikih, v vinogradu in gozdu. Zasajenih imajo 2.000 trt, v hlevu dve kravi, telička in junca ter prašiča, ki ga redijo zase. Tudi mleko porabijo doma, saj ga je premalo, da bi se ga splačalo voziti v dolino. Ne splača se tako živeti in gospodariti, a vendar vztrajajo, kot so vztrajali njihovi predniki. Nekdo pač mora živeti tudi v hribih. B. DUŠIČ-GORNIK 5 KOSEM IN STARO PREŠO - Dva nepogrešljiva pripomočka v hribih sta pleteni koš in lesena preša na kamen. Preša je že stara, vendar vsako leto še stisne precej grozdja. Tistega pač, ki ostane doma in ga ne morejo prodati. il4 k' Zanimanje za slovensko knjigo ■ 17. dolenjski knjižni sejem je bil uspešen - Dober obisk spremljajočih prireditev in Pleteršnikove razstave - Zanimanje za ogled in nakup razstavljenih knjig , RAZPISANA NAGRADA ZA “ZAZNAMOVANO” LJUBLJANA - Dnevnik Republike in Urad za žensko politiko pri slovenski vladi razpisujeta nagrado za kratko zgodbo z naslovom “Zaznamovana”. Za nagrado se lahko potegujejo le avtorice, ki bodo do 31. maja letos poslale do 16 strani dolgo zgodbo. Vabljene! NOVO MESTO - Po popoldanskem nastopu mladih literatov osnovnih šol novomeške občine v veži poslovne zgradbe tovarne zdravil Krka v petek, 13. maja, seje zvečer zaključil 17. dolenjski knjižni sejem, ki so ga tudi letos prizadevno in uspešno pripravili KUD Krka, Knjigarna Mladinske knjige v Novem mestu in Knjižnica Mirana Jarca. Letošnji knjižni sejem lahko uvrstimo med nnjuspešnejše doslej tako po kakovosti spremljnjočih prireditev, med katerimi sta bila še posebej dobro obiskana avtorski večer Svetlane Makarovič in okrogla miza o slovenščini v javni rabi, kot po obisku in sejemski prodaji razstavljenih knjig. Dolenjski prikaz slovenske knjižne bere “od maja do maja” seje znova potrdil kot pomembnejša kulturna prireditev. Na okrogli mizi o slovenščini v javni rabi, kije bila na sporedu v sredo, 11. maja, in sta jo vodila ravnatelj Knjižnice Mirana Jarca prof. Janez Mežan in prof. Natalija Petakovič z novomeške gimnazije, so se gostje dr. Janez Dular, Aleš Debeljak, prof. Ivan Gregorčič in dr. France Novak razgovorili predvsem o ogroženosti slovenščine. Mestoma tudi polemično razpravljanje se je izteklo v skupno ugotovitev, da slovenščina eksis- TTLIA SODELUJE Z J. KOŠIRJEM NOVO MESTO - Zavarovalnica Tilia ne sodeluje z znanim slovenskim smučaijem Juretom Koširjem le na belih strminah, ampak tudi pri njegovem glasbenem projektu. Prav kmalu bo izšla CD plošča, na kateri so posnetki rapovskih in drugih skladb, ki jih prepeva Jure s svojimi prijatelji iz smučarske reprezentance ob pomoči glasbenikov seveda. Omenimo, daje med njimi tudi No-vomeščanka Yeboah. Po izdaji plošče bo turneja po slovenskih krajih, ena izmed postaj pa bo tudi Novo mesto. DANES PREDSTAVITEV BLAŽIČEVEGA “VIDENJA” NOVO MESTO - Danes, 19. maja, bo ob 19. uri v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu predstavitev knjige publicista in letošnjega nagrajenca Jurčičevega sklada Viktorja Blažiča z naslovom “Videnja”. Na predstavitvi bo sodeloval tudi avtor knjige. Vabljeni! PESEM IZ SKORAJ 400 GRL - Črnomaljska ZKO je pretekli teden pripravila v Metliki 8. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Bele krajine. V desetih pevskih zborih osnovnih šol Vinica, Dragatuš, Metlika, Loka, Mirana Jarca in podružnice Adlešiči je zapelo 382pevcev. Na medobčinsko pevsko revijo zborov Dolenjske in Bele krajine, ki je bila včeraj v Šentvidu pri Stični, pa so odšli otroški pevski zbor loške podružnice Adlešiči pod vodstvom Majde Veselič (na fotografiji), otroški zbor osnovne šole Mirana Jarca pod taktirko Vlaste Hutar ter mladinski zbor osnovne šole Vinica z zborovodkinjo Ani Jankovič-Šober. (Foto: M. B.-J.) Noše zbrali z vseh vetrov Dragatuški folkloristi se boje, da po vrnitvi sposojenih noš ne bodo mogli več plesati - Prošnja za pomoč DELA JOŽETA CIUHE V POSAVSKEM MUZEJU BREŽICE - Posavski muzej iz Brežic bo ljubitelje likovne umetnosti razveselil z novo razstavo, ki jo bodo odprli nocoj ob 20. uri. Gre za razstavo najnovejših slik priznanega slovenskega slikarja, ilustratorja m grafika Jožeta Ciuhe. Program ob otvoritvi razstave bosta izvedla violinist Josip Klima in pianist Stjepan Miha-linec. Ciuhova dela bodo na ogled do 20. junija. DRAGATUŠ - Folklorna skupina iz Dragatuša, ki deluje v okviru tukajšnjega kulturno-umetniškega društva “Oton Župančič”, je v zadnjih letih ena najbolj delavnih skupin v črnomaljski občini. 22 plesalcev in 11 tamburašev redno vadi, veliko pozornost pa namenjajo strokovnosti in kakovosti. Vendar ne gre brez težav, zaradi katerih se boje, da bo prišlo celo do razpada skupine, kar bi bila velika škoda. Dragatuški folkloristi in tamburaši so s poldrugo uro dolgim in temeljito pripravljenim programom že velikokrat dodobra predstavili belokranjsko kulturno dediščino po vsej Sloveniji ter celo v italijanski prijateljski občini Terzo. Toda njihovo delo in nastopi so brezplačni, tako da niso mogli prihraniti denarja za nabavo in obnovitev narodnih noš. Že nekaj let namreč nastopajo v sposojenih nošah črnomaljskega podjetja Begrad, osnovne šole Dragatuš in nekaterih posameznikov in drugih folklornih skupin. Begrad je imel veliko razumevanja za njihove težave, tako da so folkloristi odlašali z vrnitvijo noš, sedaj pa jih v podjetju dokončno zahtevajo nazaj. Tudi dra-gatuška osnovna šola želi nazaj noše, ki jih potrebuje za svojo folklorno skupino. Sicer pa so noše že precej obnošene ter premajhne in nuja za SREDNJA TEHNIŠKA IN ZDRAVSTVENA ŠOLA NOVO MESTO Ul. Milke Šobar 30 68000 NOVO MESTO RAZPISUJE PROSTA DELOVNA MESTA a) b) c) d) e) f) g) h) I) i) k) - I) - m) - n) - o) - 3 učiteljev slovenskega jezika in književnosti, profesor 1 učitelja nemškega jezika, profesor 3 učiteljev matematike, profesor 1 učitelja umetnostne vzgoje, profesor 1 učitelja fizike, profesor ali dipl. inž. fizike 1 učitelja računalništva in informatike, profesor ali dipl. inž. s tečajem računalništva in informatike 1 učitelja športne vzgoje, profesor 1 učitelja družboslovja in sociologije, profesor 1 učitelja biologije, profesor 1 učitelja gradbenih strokovnih predmetov, dipl. inž. gradbeništva ali dipl. inž. arhitekture 1 učitelja gradbenih strokovnih predmetov, dipl. inž. gradbeništva ali dipl. inž. arhitekture 2 učiteljev strojnih strokovnih predmetov, dipl. inž. strojništva 1 učitelja elektro strokovnih predmetov, dipl. inž. elektrotehnike 1 učitelja praktičnega pouka za zdravstvo, višja medicinska sestra 1 učitelja gospodinjstva, prof. gospodinjstva - 50-odst. delovna obveza 1 učitelja biologije, prof. biologije - 50-odst. delovna obveza Prosta delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom; pod d, g, h, k, n, za dobo enega leta ter s polno delovno obveznostjo. Učitelji strokovnih predmetov in praktičnega pouka, ki še nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe, jo bodo morali pridobiti v treh letih. Prijave z dokazili pošljite v 8 (osmih) dneh po objavi razpisa. Vsi, ki se bodo prijavili na razpis, bodo o izbiri obveščeni v petnajstih dneh po preteku roka za prijavo. M. B.-J. SPOMENIK V PLEVELU KOČEVSKA REKA - Alojz Kovačič - Sine, upokojenec m bivši uslužbenec v Kočevski Reki, ki zdaj živi v Dolgi vasi pri Kočevju, je minuli ponedeljek prišel potožit, da nihče več ne skrbi za vzdrževanje spomenika padlim in žrtvam v Kočevski Reki, saj okoli njega raste plevel, medtem ko je okoli pisarn v Kočevski Reki kar precej cvetja. ekulturno de- To je ocenil za nek janje, saj je treba vse mrtve spoštovati, in za slab odnos do zgodovine. Povedal je, da ga še posebno boli, ker je ob odkritju prevzel spomenik v varstvo. Tak običaj je bili običaj je bil takrat. Sjjomenik in njegovo okolico pa so vzdrževali šolarji, krajevna skupnost in morda še kdo. Letos je prišel v Kočevsko Reko pred 27. aprilom, po njem in še po 1. maju, a je vedno lahko videl le, da za vzdrževanje spomenika in okolice nihče več ne skrbi. tenčno sicer ni nič bolj ogrožena, kot je vedno bila, je pa še kako potrebno, da se za kultivirano in funkcionalno slovenščino v javni rabi enako ustvarjalno zavzamejo tudi sedanje generacije, kot so se prejšnje, in to ne samo v stroki, v šolstvu in izobraževanju, marveč mora svoje narediti tudi država, se pravi politika, če naj traja še naprej “čudež“, kar nedvomno je tisočletni obstoj jezika, ki ga uporablja tako maloštevilen narod. Petkov nastop mladih literatov, ki ga je popestrila otroška folklorna skupina Kres, je dal piko na i dogajanju na dolenjskem knjižnem sejmu. Pokazal je, da tudi v novih rodih zanimanje za literarno ustvarjanje ne ugaša, to pa je med drugim tisto, kar tudi daje slovenskemu jeziku življenjsko moč in zagotovilo obstoja. M. MARKELJ DOLENJSKI ODSEVI ŠMARJEŠKE TOPLICE - V avli Zdravilišča Šmarješke Toplice je odprta likovna razstava novomeške slikarke Danje Bajc. Razstavlja svoja novejša dela, ki so nastala lani in letos. Kot je za njeno slikanje značilno, je prevladujoč motiv tudi na novejših slikah predvsem dolenjska pokrajina. Razstavljena dela so tudi naprodaj. Pelo še 8 zborov Končana revija pevskih zborov novomeške občine NOVO MESTO - V soboto, 14. maja, zvečer je v novomeškem Domu kulture v okviru letošnje revije pevskih zborov nastopilo še osem zborov in zaokrožilo prireditev Zveze kulturnih organizacij Novo mesto. Tokrat so se predstavili: moški pevski zbor z Ruperčvrha z zborovodjem Petrom Ciglerjem, novomeški oktet Adoramus, ki ga vodi Jožica Prus, najstarejši pevski zbor v občini Dušan Jereb (prihodnje leto bo slavil polstoletni«) obstoja) pod vodstvom Majde Nemanič in mešani pevski zbor GIP Pionir, ki ga vodi Franci Može. Iz Šmihela so prišli pevci tamkajšnjega moškega zbora, ki ga vodi Tone Fink, zapel pa je tudi Dolenjski oktet iz Novega mesta; njegov umetniški vodja je Peter Cigler. Toplo so poslušalci pozdravili tudi mešani pevski zbor Ajda iz Orehovice (vodi ga Milan Pavlič) in moški komorni zbor iz Otočca z zborovodjem Jožetom Torijem. Letne revije pevskih zborov v občini so bili lahko veseli tudi nastopajoči pevci in pevke, saj so poslušalci prvega in drugega večera uživali ob 45 zapetih pesmih, zadovoljni pa so bili tudi z rastjo pevske kulture v naših krajih. Xg. Charles Bukovvslfl Govorjenje o Charlesu Bukowsh je govorjenje o indiferentnosti, o sh tiku, ki zavrača vse in je zavrnjeni vseh. Bukowsjcy nam je zapustil s žolč in svojo vinjeno kri, vlito v pes in zgodbe o neskončni osamljenost Delo Charlesa Bukowskega je sl čno pričevanje o življenju milijon bitij v visoko razvitih družbah, ki i voljujejo, da mnogi preživljajo jK življenje na robu obupa, norosti smrti, opominja nas, da je človek 6 veku volk. Govoriti o Bukomkem pomenil voriti o morda največjem asocialni primeru, ki ga pozna sodobna litertt ra, je govorjenje o pisatelju, ki si jt najglobljega prepričanja upal zaup brez kompleksov svoj popoln prezin človeške rase in popolno brezbrižni za lastno usodo. Bukowsky je eden n kih, ki niso iskali slave. Vnobenemi njegovih številnih del ni niti ene ga alne strani, niti enega “genialnef dela; njegov genij se izraža v avte tičnosti celote. Omejuje se na pripet* dovanje o svojem življenju (ali sml s humorjem, ironijo, resignirano, bt upanja, vendar brez solz, v ogromtl količinah alkohola in seksa. Stavil na edino temo, ki jo je dobro pozni na samega sebe. V avtentični podobi kaže njegova genialna izjemnost., S kowsky opisuje samega sebe svobodi svojo bolečino pretvarja v odkritosti in direktne tekste, ki nas pretresejo I nas mnogokrat spravijo v smeh. NI so Br rrn vo ral vri Bukowsky poleg pesmi in zgodb pl tudi romane. Njegove teme diktiraj njegov stil. Ta je osvobojen s pristni besednjakom, je govorni stil kratk stavkov, preciznih in brez zadrege, s h terimi pripoveduje zgodbe, ki nam ve no kaj zapustijo in katerih celota ntt zapusti nekaj bistvenega. Zaradi vsega tega je prišel do svoje) velikega bralstva, to je ključ njegove) uspeha: povedati najgloblje stvari e najpreprostejši način. In morda je gen ravno to. Priredba: 1.1 nakup novih je velika. S težavami je folklorna skupina seznanila ZKO Črnomelj, ki je že naročila in s pomočjo dr. Marije Makarovič delno tudi uresničila strokovno raziskavo noš na dragatuškem območju. Tako bi bila nova noša primerna tudi s strokovnega vidika. Težave imajo tudi z instrumenti. Ker se boje, da bo z vrnitvijo izposojenih noš prišlo do zastoja, prenehanja dela ali celo do razpada folklorne skupine, so zaprosili za pomoč tudi skupščino občine Črnomelj. Izračunali so, da bi za nakup desetih moških in prav toliko ženskih noš ter dveh inštrumentov potrebovali 996 tisoč tolarjev, zagotavljajo pa, da bodo, tako kot doslej, tudi v bodoče z vestnim delom upravičili zaupanje in pomoč. JUBILEJNI KONCERT OKTETA JURIJ DALMATIN - Oktet Boštanjski fantje, ki se je, ker v njem v zadnjih letih niso več prepevali sami boštanjski fantje oz. možje, leta 1992preimenoval v oktet Jurij Dalmatin Sevnica, je ime! v teh 30 letih okrog 2400 ur pevskih vaj, približno 540 javnih nastopov, tudi v tujini, naštudiral pa je več kot 150 pesmi domačih in tujih avtorjev. Večkrat so snemali za Radio Slovenija, ob svojem srebrnem jubileju je oktet izdal samostojno kaseto pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija. Za našo televizijo pa so snemali trikrat; najraje se spominjajo snemanja letos spomladi. Oktet Jurij Dalmatin Sevnica se bo ob svojem jubileju predstavil občinstvu s slavnostnim koncertom v soboto, 21. maja, ob 20. uri v Lutrovski kleti na sevniškem gradu. Več prihodnjič! Na posnetku: oktet po svojem zadnjem nastopu na občinski pevski reviji v Sevnici (Foto: P. P.) ŠERUGA BRALNOZNAČKARJEM NOVO MESTO - Občinska Zveza prijateljev mladine je v petek v Domu kulture za 250 učencev osnovnih šol novomeš ke občine pripravila slovesnost ob podelitvi Zupančičevih bralnih značk. Slavka Kristan, pred sednica odbora za bralno zna čko, je najprej spregovorila o jjomenu lepe knjige z željo, da bi učenci še naprej tako zvesto sc gali po lepi knjigi in posvečali ljubezen lepi slovenski besedi, nul Po podelitvi republiških spo minskih priznanj za 8-letno tek movanje so mladi prisluhnili svetovnemu pojx>tniku Zvonetu Šerugi, ki je v multivizijski tehniki predstavil svoje Nevarne poti. S kulturo bogat večer na Vovkovi domačiji združil knjige, slike, ples in petje - Izid dveh novih knjig dolenjskih avtorjev, Marjete Dqjčman in Smiljana Trobiša RAZBORE - Trinajstega in še v petek povrhu! To nikakor ni dun, ko bi se po prepričanju mnogih, ki verjamejo v moč števil in so nekoliko vraževerni, lahko dogodilo kaj dobrega in prijetnega. Pa vendar seje. V Razborah, malem, odmaknjenem zaselku v hribih onkrgj Trške gore, je v petek, 13. tmya, potekal kulturni piknik, ki ga je ob izidu dveh novih knjig v založbi Erro pripravil njen lastnikToni Vovko iz Novega mesta. Izid so spremljali: razstava Vovkovih slik in ilustracij, predstavitev obeh knjig, pogovor z avtorjema, nastop okteta Adoramus, nočni izrazni ples ter seveda kramljanje ob jedači in pijači, vse skupnj kulturno polno in družabno, k prijetnosti pa je nedvomno pripomoglo tudi okoijc Vovkove domačijc-vikenda, ki ni narejena v slogu sodobne vikendarije, marveč sc drži izročil ljudske arhitekture. Založba Erro, ki se je usmerila v izdajanje dolenjskih avtoijev, je seznam doslej izdanih del povečala za dve knjižni novosti. Kot 12. knjiga je izšla zbirka štirih otroških pripovedi Kadar mamice ni doma Marjete Daj-čman. Gre pravzaprav za ponatis knjige, ki jo je avtorica izdala v samozaložbi pred skoraj desetimi leti, le da tokrat besedilo namesto otroških ilustracij, ki so bile natisnjene v prvi knjigi, spremljajo ilustracije Tonija Vovka. Zgodbice so nastale po resničnih dogodkih, napisane pa so v tako imenovani otroški optiki, sicer značilni za otroško literaturo Maijetc Dajčman, se pravi, da pisteljica motri dogajanje skozi oči otroka. Tako je za mladega bralca pripoved prepričljivejša in mikavnejša. duhovnosti, prežet je z odkrivanjem Boga kot osnovnega smisla in povezovalne sile vsega, razkriva se mu tako v erotičnem odnosu do ženske Kot 13. knjiga pa je v zbirki Livade izšel pesniški prvenec novomeškega pesnika Smiljana Trobiša. Zbirko V modro sta uredila Nataša Petrov in Janez Kolenc - le-ta je izbranim pesmim napisal tudi spremno besedo -za ilustracije pa je tudi tokrat poskrbel Toni Vovko. Osnovna značilnost Trobiševe poezije je izpovedovanje Lep večer na domačiji v Razborah kot v naravi, sije mu z ljubeznijo tud iz smrtnih slutenj. Ob vsej duhovnost je jezik Trobiševih pesmi preprost kar njegovim pesmim zagotavlja od mevnost pri bralcih. Posebnost kulturnega piknika, ki h1 jo tudi lahko všteli med izvirne ust' varjalne prispevke tega večera, je bi' nastop plesalke sodobnega izraznega plesa Jasne Knez iz Ljubljane, kije* lastni koreografiji izvedla Dolenjsko impresijo kot plesni odziv na doga' janje na Vovkovi domačiji. M. MARKEU PREDSTAVITEV NA PROSTEM - Prireditve na Vovkovi domačiji so vsi potekale na prostem. Tudi predstavitev knjige Marjete Dajčman, ki jo je opravi Rudi Škof. KOZMETIKO JE MORALA VRNITI - 24-lctno J. V. iz Novega mesta so 9. maja dobili v trgovini Cekar v Bršljinu, ko je nameravala ukrasti kozmetiko, vendar jo je prodajalka pravočasno opazila in osumljenka je morala kozmetiko, vredno 4.} 15 tolarjev, vrniti. OB AVTORADIO Z ZVOČNIKOMA - V noči na 14. maj je nekdo na Težki Vodi vlomil v juga, ki ga je imel A. T. iz Podgrada parkiranega pred diskoteko, ter mu ukradel avtoradio z zvočnikoma. Lastnika je oškodoval za okrog 90 tisočakov. IZGINILA PREVLEKA IN VRTALNI STROJČEK - V času od 1L do 13- maja je nepridiprav v Adamičevi ulici v Novem mestu iz osebnega avtomobila P. U. iz Novega mesta ukradel ročni vrtalni strojček ter prevleko za zadnji sedež. Lastnika je oškodoval za 10 tisočakov. NEKDO JE UKRADEL GORSKO KOLO - V času od 9. do 12. maja je neznanec v Prešernovi ulici v Črnomlju pred garažo ukradel gorsko kolo in s lem lastnika S. G. iz Črnomlja oškodoval za okrog 20 tisočakov. OB OKRASNE POKROVE IN BRISALCE - V noči na 12. maj je neznan storilec v Cankarjevi ulici v Novem mestu s clia odmontiral štiri okrasne pokrove ter prednji in zadnji brisalec. Lastnika je s tem oškodoval za okrog 8 tisočakov. V GLAVO MU JE VRGEL KOZAREC -12. maja sta se v gostinskem lokalu Pod gradom v Trebnjem sprla J. P- in 19-letni U. Z. iz Trebnjega. Med Prepirom je U. Z. vrgel kozarec v glavo J. P. in ga lažje poškodoval. Zoper U. Z. bodo policisti napisali kazensko ovadbo. UKRADEL CIGARETE - V noči na 1L maj je neznanec vlomil v trgovino KZ Krka v Mirni Peči in ukradel 95 zavitkov različnih cigaret. Omenjeno •fgovino je oškodoval za več kot 100 tisočakov. LETALO JE ZANESLO NA NJIVO ŽADOVINEK PRI KRŠKEM - 13. maja ob 19.10 je Prišlo na športnem letališču krškega Aerokluba pri naselju Zadovinek do nezgode z ultra lahkim letalom znamke Storch krškega Aerokluba. Ob 17.45 sta z letalom poletela N. H. iz Brežic in kandidat za pilota J. K. •z Krškega ter hotela ob 19.10 Pristati na športnem letališču. Pri tretjem poskusu pristanka -Pri tem jima je ponagajal veter 7 sta pristala na travniku, vendar je letalo zaneslo na bližnjo njivo, kjer seje odlomilo prednje kolo, letalo pa se je prekucnilo, K sreči se pri tem ni nihče poškodoval, na letalu pa je nastalo za okrog milijon tolarjev škode. Alkohol kriv za nesreče in kršitve V prvih treh mesecih letos so na območju UNZ Novo mesto obravnavali manj kaznivih dejanj kot lani v tem času - Več prometnih nesreč, vendar z milejšimi posledicami - Letos že trije ropi NOVO MESTO - “Varnostne razmere na območju novomeške UNZ so se v letošnjih prvih treh mesecih v primerjavi z istim obdobjem lani izboljšale, saj smo zabeležili bistveno manj kaznivih dejanj kot lani. Tako kot drugod v Sloveniji pa tudi pri nas naraščajo hujše oblike kaznivih dejanj, tako smo v tem času obravnavali tri rope, ko so zamaskirani neznanci napadli starejše občane. Od tega smo dva že raziskali,” je na tiskovni konferenci v uvodu povedal v.d. načelnika UNZ Novo mesto Franci Povše. Kršitve javnega reda in miru in gospodarski kriminal upadajo. Več kot lani v tem obdobju je kršitev pod vplivom alkohola in prometnih nesreč, ki pa so k sreči zahtevala manj človeških žrtev. Povše je še poudaril, da je sodelovanje s Hrvaško dobro, čeprav so imeli na meji v okolici Radoviče in Ostriža nekaj manjših incidentov, bilo pa je tudi nekaj kršitev zračnega prostora v črnomaljski občini. Na območju UNZ Novo mesto so policisti v letošnjih prvih treh mesecih obravnavali 369 kaznivih dejanj, lani pa 483. V primerjavi z lani sojih raziskali nekoliko manj, še vedno pa so v Novem mestu po raziskanosti nad republiškim povprečjem. Na področju splošne kriminalitete so obravnavali predvsem kazniva dejanja premoženjske kriminalitete (253); letos je bilo teh dejanj v primerjavi z lani manj. Manj je tudi raznih tatvin. V letošnjih prvih treh mesecih niso obravnavali nobenega primera drzne tatvine, medtem ko so jih lani 8. V tem času so obravnavali tudi 20 kaznivih dejanj zoper življenje in telo; od tega je bil en umor, ki seje zgodil v začetku februarja v Gribljah: 3 l-let-ni M. B. iz Kanižarice je s pištolo umoril 29-letnega Muharema Š., prav tako iz Kanižarice. V tem času so obravnavali tudi 2 kaznivi dejanji zoper spolno nedotakljivost in moralo. Tudi na Dolenjskem in v Beli krajini naraščajo nasilna kazniva dejanja, saj so policisti v tem obdobju obravnavali tri rope, ko so zamaskirani ljudje napadli starejše občane in od njih zahtevali denar. Dva ropa so že raziskali. Še vedno je veliko vlomov v vikende in avtomobile, kjer storilci iščejo predvsem torbice s tolarji, nadaljujejo pa se tudi vlomi v kioske, predvsem zaradi cigaret in denarja. Večina vlomov v vikende in avtomobile je še neraziskana. Na področju gospodarske kriminalitete so letos obravnavali manj kaznivih dejanj kot lani v tem času (24, lani 59). Javni red in mir je v letošnjih prvih treh mesecih kršilo manj kršiteljev kot lani (595, lani 679). Policisti so napisali 440 predlogov sodniku za prekrške zoper 565 kršiteljev, ki so največ prekrškov (36,6 odst.) naredili pod vplivom alkohola. Sicer pa prevladujejo lažje oblike prekrškov, kot so prepiri, vpitje ter ropot. Največ prekrškov je bilo storjenih v gostinskih lokalih in na cesti. Policisti pa so obravnavali tudi 231 prekrškov zaradi kršenja ostalih predpisov, največ s področja zakona o tujcih, zakona o orožju itd.; tako so policisti letos odvzeli že 13 raznih pištol in pušk, več nabojev, ročno bombo in nekaj hladnega orožja. Prometna varnost se je letos poslabšala, medtem ko so posledice nekoliko milejše. V prvem trimesečju so obravnavali več prometnih nezgod kot lani v istem obdobju, in sicer 339 nesreč, od tega 4 s smrtnim izidom, 64 s poškodbami in 271 z materialno škodo. Do nesreč najpogosteje prihaja zaradi neprimerne hitrosti, po- PO DOLENJSKI DEŽELI • Drvariti v tujem gozdu je za mnoge prijetno in še koristno opravilo. Konec aprila se je k tovrstnemu delu spravil neznanec v gozdu Reber nad Za-pudjem in Obrhom in posekal dve borovi drevesi. Lastnika S. K iz Obrha je oškodoval za 60 tisočakov. • Kako škodoželjni so lahko ljudje, smo na tej strani že večkrat pisali, tokrat pa naj omenimo le dva primera, ki sta se zgodila pred kratkim, eden v Trebnjem, drugi v Semiški gori. Prejšnji torek je imel M. K. iz Trebnjega svoj avtomobil parkiran v ulici Podgradom v Trebnjem. Neznanec, ki se je avtomobila lotil, pa ni odtrgal le antene in poškodoval ogledala, ampak je z ostrim predmetom poškodoval tudi blatnik. Račun za popravilo bo lastnika stal najmanj 100 tisočakov. • Drugi, še drznejši primer se je zgodil v Semiški gori, kjer je neznan škodoželjnežpolil fasado vikenda B. M. iz Podturna z rabljenim oljem in mu povzročil za okrog 60 tisočakov škode. ^boljšim,ekmovalcempajepopoldnepodehl minister: inskega Izobraževalnega centra, najboljši Krčan pa je btl Mihael Knvec 10. ^stu. (Foto: B. D.-G.) tem zaradi vožnje po nepravi strani in v nepravo smer in zaradi izsiljevanja prednosti. Da pa je teh nesreč še več, k temu največ pripomore vožnja pod vplivom alkohola, saj je bilo v tem času skoraj 37 odst. vseh povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola. Policisti so se osredotočili predvsem na odkrivanje tistih prekrškov, ki so poglavitni vzroki za nesreče. Enote policije so vložile več kot 3.300 predlogov za uvedbo postopka zaradi prekrška, denarno so kaznovale več kot 1.500 kršiteljev in izdale preko 1900 plačilnih predlogov. Brez prometnega dovoljenja je ostalo več kot 230 voznikov, brez vozniškega pa • Na tiskovni konferenci so še povedali, da je v zadnjih letih veliko pritožb na delo policistov. V letošnjih prvih treh mesecih pa so bile od 16 pritožb utemeljene le 4. Predvsem v Beli krajini je veliko pripomb na povečano prisotnost policistov, vendar je le-ta potrebna zaradi bližine vojaških spopadov in meje, ki prinaša povečanje kriminala. 668 voznikov. Da se Dolenjci prevažamo v zelo slabih avtomobilih, pove tudi podatek, da so policisti v prvih treh letošnjih mesecih začasno izločili iz prometa 1977 avtomobilov zaradi tehničnih pomanjkljivosti. V PONEDELJEK ZAGORELA DVA AVTOMOBILA SREMIČ -16. maja ob 14.30 je na cesti proti Sremiču prišlo do požara na osebnem avtomobilu Fiat croma, kije last krškega Žita Imperial. Vozila gaje 49-letna P. J. iz Krškega. Do požara je prišlo zaradi izliva goriva po kolektorju izpušne cevi, pri čemer se je vnela gumijasta cev zn dovod goriva. Voznica je poskušala sama pogasiti požar, vendar ji to ni uspelo, zato je poklicala gasilce. Kljub temu je vozilo v celoti zgorelo. Škode je za okrog 500.000 tolarjev. - Istega dne popoldan je pri hotelu Sremič zagorel tudi golf, ki ga je vozila 38-letna B. A. iz Krškega. Med vožnjo je zaznala vonj po bencinu in da se izpod motorja kadi, zato je vozilo ustavila. Gasilec, kije pripeljal mimo, je požar pogasil. Na avtomobilu je za 90 tisočakov škode. Tri mejne prehode na območju UNZ Novo mesto je v tem času prešlo več kot 590.700 ljudi, kar je nekje na ravni lanskega leta. Največ potnikov je potovalo čez mejni prehod v Metliki. Obravnavali so 5 mejnih incidentov vki sojih povzročili hrvaški varnostni organi. Zaradi ilegalnega prehoda meje so obravnavali 44 oseb. Na mejnih prehodih so zavrnili 253 tujcev, ker niso imeli dokumentov, 40 tujcev pa so odstranili iz države. J. D. PRI OBREŽJU NAŠLI MARIHUANO OBREŽJE -16. maja popoldan se je iz Hrvaške na mejni prehod Obrežje pripeljal z opel kadetom 19-letni K. A. iz Obrežja. Pri kontroli polivi-i rast- ki so po videzu in vonju ustrezali marihuani. Fant je robo kupil pred dvema dnevoma v Sa-moboru. DOLŽNIKA JE ZAKLENIL V HIŠO GRIČE PRI BREŽICAH - Kriminalisti UKS UNZ Krško so ugotovili, da je 29-letni Ivan N. iz Grič pri Brežicah 11. maja ob 9. uri dopoldan zaklenil v stanovanjsko hišo 45-let-nega hrvaškega državljana Ivana C. in od njega zahteval, da mu v teku dneva izroči 8.500 nemških mark. Tujec je bil Ivanu iz Grič dolžan že dalj časa 5000 nemških mark, ostanek pa mu je obljubil za konec tedna. Ker se s tem posojilodajalec ni strinjal, je tujca zaklenil v hišo. in od njega zahteval navedeno vsoto denarja. O zadevi so policisti obvestili preiskovalnega sodnika. Traktoristi so se spet prevračali Eden ob življenje TELČE, OKROGLICE - V petek, 13. maja, ob 12. uri se je na lokalni cesti Tržišče - Laze pri Telčah zgodila prometna nesreča s traktorjem. 66-letni Jože N. iz Rogačic pri Sevnici se je s traktorjem peljal po omenjeni cesti, ker pa je zapeljal preblizu roba ceste in potem na nasip, se je prevrnil. Pri tem se je huje poškodoval, zato so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. V ponedeljek, 16. maja, pa je nesreča s traktorjem terjala človeško življenje. 35-letni J. J. iz Boštanja je s traktorjem, na katerega je bila pripeta prikolica, pripeljal h krajanu z Okroglic drva. Okrog pol ene ure zjutraj je J. J. poskušal traktor spraviti v pogon tako, da se je spustil po kolovozni poti. Ko pa je zapeljal s kolovozne poti, je izgubil oblast nad traktorjem, se prevrnil in obstal v vinogradu. Med prevračanjem je padel iz kabine in na kraju nesreče za hudimi poškodbami umrl. Kočevska stranpota V MENIŠKI VASI JE GORELO MENIŠKA VAS-11. maja okrog 20. ure je prišlo v Meniški vasi v kleti stanovanjske hiše J. M. do požara. Pogasili so ga domači s pomočjo sosedov. Kaj je bil vzrok požara, še ugotavljajo. Ogenj je povzročil za okrog 300 tisočakov škode. HUDA POŠKODBA - Kaže, da Romi slabše prenašajo alkohol, kot ga Dolenjci ali Belokranjci. Tako je Branko R. iz romskega naselja pri Kanižarici, občina Črnomelj, pod vplivom alkohola 15. maja okoli 13.30 prehitro vozil po magistralni cesti proti Kočevju. Fičko ovinka pri trgovini Sabrina v Dolgi vasi pri Kočevju ni več zmogel in je zapeljal s ceste, kjer ga je ustavil električni drog. Pri tem seje hudo poškodovala sopotnica Janja R. Odpeljali so jo z rešilcem najprej v Zdravstveni dom Kočevje, nato pa v UKC Ljubljana. KURILI NA GRANATAH - V nedeljo, 15. maja, so se v lepem vremenu otroci igrali v gozdu pri Koblarjih (pri Kočevju). Med skalami so zakurili ogenj. Kmalu pa je počilo. Ogenj so hitro pogasili in obvestili policijo. Ta je ugotovila, da je tam več topovskih izstrelkov. Prišel je še pirotehnik Branko Živanovič, ki je našel skupno 26 topovskih projektilov premera 30 mm, in poskrbel za njihovo uničenje. Ameriški model za nas ni primeren Na srečanju slovenskih odvetnikov konec tedna v Cateških Toplicah so sodniki Vrhovnega sodišča predstavili novo kazensko zakonodajo in dileme pri njenem nastajanju ČATEŠKE TOPLICE - Odvetniška zbornica Slovenije je konec prejšnjega tedna organizirala dvodnevno srečanje slovenskih odvetnikov v Čateških Toplicah, Iger so razpravljali o novi kazenski zakonodaji, kije tik pred tretjim branjem v državnem zboru. Novo kazensko zakonodajo so predstavili Ivan Bele, Mitja Deisinger in Štefan Horvat, sodniki Vrhovnega sodišča V Ljubljani. Med številnimi gosti so se srečanja udeležili tudi odvetniki iz sosednih držav. Na začetku pa je odvetnike pozdravil tudi pravosodni minister Miha Kozinc. KRMELJČAN VIDMAR DRŽAVNI PRVAK - Na občinskem tekmovanju Kaj veš o prometu v Sevnici je pretekli četrtek le 14-letni Andrej Vidmar s krmeljske osnovne šole brez sleherne kazenske točke opravil teoretično nalogo vožnjo po mestnih ulicah in na poligonu pred OŠ Sava KJadnika(na posnetku Viamar s številko 2, ob njem njegov mentor Boštjan Repovž). Vid-mar je preteklo soboto nadvse uspešno nastopil še na republiškem tekmovanju v Murski Soboti, saj je postal državni prvak. Čeprav je v Prekmurju Andrej dobil za svoj nastop 9 kazenskih točk, je bil to med 49 tekmovalci daleč najboljši rezultat in razlog za veliko veselje sevmške ekipe, v kateri je bil tudi Anton Uranjek, ki nam je sporočil to dobro novico. (Foto: P. Perc) Za ureditev mejnih prehodov ČRNOMELJ - Tukajšnji izvršni svet je na zadnji seji razpravljal o poročilu o delu črnomaljske policijske postaje v preteklem letu. Ob tem je opozoril na velik porast različnih prekrškov, od katerih jih je ostalo veliko neraziskanih, ter na številne prometne nesreče, pri katerih niso vedno krivci vozniki. Mnogokrat so krive slabe ceste, predvsem regionalne, še posebej, ko potekajo skozi naselja. Na regionalni cesti skozi Črnomelj so lani našteli 12.400 avtomobilov na dan. To je le dokaz več, da bi morali zgraditi obvoznico ter semaforizirati nekatera križišča. Drugi pereči problem, ob katerem se je ustavila občinska vlada, je državna meja ter prestopi meje pri Žuničih in Sodevcih, kjer sta sicer mostova, ne pa tudi mejna prehoda. Zato so znova ponovili zahteve, pri katerih vztrajajo že od osamosvojitve Slovenije, da bi na teh dveh mostovih uredili meddržavna mejna prehoda, medtem ko bi morali mejni prehod Vinica preka- tegorizirati v mednarodnega za potniški in tovorni promet. Ivan Bele, ki je prvi spregovoril o nastajajoči novi kazenski zakonodaji, je poudaril, da ostajajo temeljna načela kazenskega prava v glavnem takšna, kot so bila že v starem kazenskem zakonu, izločena je le prej zelo poudarjena varovalna funkcija, ki bi jo lahko v sedanjih družbenih razmerah enostransko razlagali. Novi kazenski zakon uveljavlja načelo sorazmerne kaznovanosti glede na storjeno kaznivo dejanje in stopnjo krivde. Glede načela zakonitosti je povedal, da naj bi bila opredeljena kazniva dejanja jasno in smiselno vdelana v kazensko zakonodajo. V zvezi s tem je povedal, da je državni zbor predlagal tudi nekaj spornih amandmajev, kot npr., da je reklamiranje izdelkov kaznivo dejanje, daje dejanje, ki ga stori uradna oseba, hujše, kot če ga stori kdo drug, za kaznivo dejanje mučenja živali pa so celo predvideli še enkrat strožjo kazen kot za mučenje človeka. Dejal je še, da v prejšnji zakonodaji pojem krivde ni bil opredeljen, sedaj je krivda opredeljena po ožjem naklepnostnem načelu in širše po krivdnostnem načelu. Poslej bo kot razlog za izključitev kazenske odgovornosti možno uveljavljati tudi pravno zmoto, vendar bo moral odvetnik dokazati, da obdolženec, ki ga zagovarja, ni vedel, da je takšno dejanje prepovedano oz. kaznivo. Mitja Deisinger je spregovoril o opredelitvi gospodarskih deliktov v kazenski zakonodaji. Povedal je, da po novem ne bomo več poznali gospodarskih prestopkov, saj novi kazenski zakon tudi pri nas uvaja dvoj- ni sistem kaznovalnega prava, poslej bo kazenski zakon poznal le kazniva dejanja in prekrške. Za sedaj veljavno kazensko zakonodajo pa je dejal, da je v nasprotju z sedanjim tržnim gospodarstvom, saj storilci v zasebnih podjetjih odgovarjajo le za klasična kazniva dejanja, medtem ko je zaščita družbene lastnine v kazenskem zakonu povsem ustrezna, za neuk-repanje pa so verjetno razlogi drugje. Na novo so uvedli kaznivo dejanje lažnega stečaja, kaznivo dejanje stečaja zaradi malomarnega gospodarjenja, pa tudi kaznivo dejanje pranja denarja. Predvsem pa daje novi kazenski zakon pravnim osebam več pravic kot dosedaj. Štefan Horvat je spregovoril o kazenskem postopku, predvsem o dilemah v državnem zboru glede kontradiktornega postopka na sodišču. Nekateri poslanci so se namreč zav-zmali za ameriški model sojenja, ko v primeru, da storilec dejanje prizna, sodišče ne ugotavlja resnice, ampak takoj sledi obsodba. Na koncu so se le odločili za celinski pravni sistem, torej za kontradiktorni postopek, v katerem naj bi imeli obe stranki, tožilec in obdolženec z odvetnikom, bolj enakopraven položaj, to pa naj bi od obeh terjalo večjo odgovornost in hkrati prineslo večjo nepristranost SOdiŠča’ J.DORNIŽ Z BRUSILNIM STROJEM NAD BLAGAJNO KRŠKO - Neznanec je v noči od 12. na 13. maj prišel do zgradbe Av-toline v Bohoričevi ulici v Krškem. Na zahodni strani stavbe je na vzvod odprl dvokrilno okno in se splazil v notranjost, kjer je pregledoval omare in predale. Kovinsko blagajno je iz pisarne odvlekel v jedilnico, ker pa ni našel ključa, jo je nameraval odpreti z brusilnim strojem, vendar mu to ni uspelo. Iz pisarne je odnesel električni pisalni stroj. Avtoline, d.o.o., je oškodoval za 50 tisočakov. DAN SLOVENSKIH ODVETNIKOV V ČA TEŠK1H TOPLICAH - Srečanja so se udeležili odvetniki iz cele Slovenije, med njimi pa so bili tudi odvetniki iz sosednjih držav, Hrvaške, Avstrije, Nemčije in Italije. (Foto: J. Domiž) POJASNILO BRALCEM Da bi tudi v našem časopisu dostojno zabeležili dogajanje na dirki Po Sloveniji, ki sojo dolenjski kolesarski delavci tudi tokrat uspešno pripeljali do konca, smo morali zaradi omejenega prostora ustrezno skrajšati poročila o ostalih športnih dogodkih, za kar se bralcem in športnim društvom opravičujemo. KONJSKE DIRKE V ŠENTJERNEJU ŠENTJERNEJ - Šentjerncjski konjeniški klub bo v nedeljo, 22. maja, ob 15. uri na domačem hipodromu pripravil veliko kasaško prireditev, na kateri bodo v osmih točkah tekmovalnega sporeda poleg vseh najboljših slovenskih in hrvaških konj nastopili tudi domači kasači, ki so na prvih letošnjih dirkah dosegli nekaj odmevnih rezultatov. V Ljutomeru je bila Pelizona (lastnik: Jože Antončič) četrta; v Lenartu je Liska (Jože Darovec) zmagala, Pelizona pa je bila tretja; na zadnji dirki, ki je štela za pokal Alpe - Adria, v Zagrebu pa se je izkazal Edži Hanover (Stane Lipar), ki ga je vodil avstrijski voznik Franc Puhr, medtem ko sta bila Inda (Rudi Govek) in Fin Key (tvan Košak) četrta. Katastrofa in točka Hud poraz Krke z Mariborom in točka s Primorjem NOVO MESTO - Na drugi polfinalni tekmi slovenskega nogometnega pokala je Krka Novotcrm izgubila z Mariborom kar s 5:0. Že na začetku tekme seje krkaš Bracovič dvakrat sam znašel pred mariborskimi vrati, vendar je bil preveč nespreten, da bi Krki prinesel vodstvo. V podobnem položaju se je v drugem polčasu znašel tudi Gruden, a niti on ni zmogel zadeti nasprotnikove mreže. V nedeljo se je Krka Novoterm na prvenstvenem srečanju pomerila s Primorjem. Tokrat je bil položaj na igrišču precej drugačen, saj je bilo Primorje enako neučinkovito kot Krka Novoterm. Nogometaši obeh moštev so nespretno zapravili vrsto priložnosti. Prvi zadetek po dolgem času je za No-vomeščanc v 12. minuti dosegel Ntoko, šest minut kasneje pa je na nasprotni strani igrišča Lučič izenačil. Tudi naslednjo prvenstveno tekmo bodo krkaši igrali doma v nedeljo ob 16.30 z Izolo. Novotehna za Evropo Namiznotenisači No-votehne so na pragu evropskega pokala NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci novomeške Novotch-ne so med moštvi, ki se v končnici prvenstva borijo za uvrstitve od 5. do 8. mesta, v najboljšem položaju za dosego 5. mesta, ki bi No-vomeščanom omogočila nastop na enem izmed evropskih pokalnih tekmovanj. Novomeščani, ki v rednem delu prvenstva niso ravno blesteli, za boljšo uvrstitev pa jim je nekajkrat ponagajala tudi športna sreča, igrajo v končnici precej uspešneje. Prvo srečanje z Vesno v Zalogu so sicer izgubili s 4:3, a so naslednji dve tekmi dobili - doma s 4:2 in v Zalogu s 4:3 - in si s tem pridobili pravico do boja za 5. mesto. Da imajo Novomeščani največ možnosti za uvrstitev na 5. mesto, je pokazalo že njihovo prvo srečanje z ljubljansko Ilirijo. Najprej je mladinec Kralj z 2:1 premagal njihovega najboljšega moža Ri-balčenka, potam pa Hribar Re-biča in Horvat Gostišo. Ko so Novomeščani že vodili s 3:0, je trener Marjan Hribar dal priložnost še .drugemu mladincu Retlju, s katerim sta skupaj zaigrala v paru, imela že dve zaključni žogi, vendar sta srečanje kljub temu izgubila. Četrto odločilno točko za Novotehno je z zmago nad Riba-Ičenkom dobil Hribar. Drugo srečanje z Ilirijo so Novomeščani odigrali že včeraj in le v primeru poraza se jim obeta še tretja odločilna tekma, ki naj bi jo odigrali prihodnjo sredo v Ljubljani. Neenotni Slovenci olajšali zmago najboljšemu I Na dirki Po Sloveniji je zmagal najboljši - Štirje Novomeščani med najboljšimi desetimi - Dirko so odločile gorske etape - Nasložnost slovenskih ti moštev preprečila zmago domačega kolesarja - Tudi v reprezentanci prevladujejo klubski interesi - Ljudsko slavje na cilju na Tqlstem Vrhu 1 OREHOVICA - Junak 2. dirke Po Sloveniji je bil nemški kolesar Tobias Steinhauser. Dobil je kar 3 etape slovenskega toura, njegov vzpon na Vršič pa mnogi primerjajo z vršiško zmago legendarnega Nizozemca Joopa Zoe-tcmelka leta 1969. Letošnjo dirko so po pričakovanju odločile gorske etape, na katerih pa je bil simpatični 185 cm visoki Nemec nepremagljiv. Kljub temu bi na vrhu zmagovalnih stopničk lahko stal slovenski kolesar, vendar so, kot že ničkolikokrat do sedaj, v slovenski reprezentanci prevladali klubski interesi, brez sodelovanja vseh domačih kolesarjev pa na tako močni dirki, kot je hil letošnji slovenski “toUr”, zmaga ne more ostati doma. Kolesarska dirka Po Sloveniji se je zares začela šele v torek popoldne, ko je na gorskem kronometru Nemec Steinhauser, sicer član ekipe RSV His-tor Oschelbronn, z lahkoto s polminut-no prednostjo na 6-kilometrski progi premagal Srečka Glivarja. Žal so slovenski kolesarji njegovi zmagi posvetili premajhno pozornost, kar se jim je maščevalo že v petkovi peklenski etapi v Ajdovščini, v kateri so morali kolesarji kar štirikrat premagati 800 m višinske razlike in se povzpeti na Predmejo. Steinhauser je dobro vedel, daje najtežja etapa njegova velika priložnost, ki je ne sme izpustiti iz rok. Že na prvem spustu s Predmeje je pobegnil, kmalu pa sc mu je priključil še Sandi Papež, s katerim sta po 140 kilometrih skupaj prišla na cilj s prednostjo dveh minut, Sandiju pa je pripadla rumena majica vodečega v skupni uvrstitvi, ki bi jo Ratežan lahko zadržal do konca dirke, če bi slovenski kolesarji strnili svoje vrste in složno kolesarili zanj. Dirko je dokončno odločil prvi del sobotne etape od Nove Gorice do Vršiča. Da bi lahko še ogrozili Stein-hauserja, bi morali slovenski kolesarji na nekoliko bolj ravninskem delu etape še pred začetkom vzpona na Vršič “povleči” Papeža, Premužiča, Glivarja ali Ravbarja in vsaj enemu izmed njih zagotoviti dovolj veliko prednost. Ker pa so krkaši in rogovci ves čas budno pazili drug na drugega in preprečili vsak pobeg, je bila Sandijeva rumena majica slečena že na prvih serpentinah vršiškega klanca. Tobias Steinhauser se je v klanec zapodil tako silovito, kot da bi šlo le za enega izmed dolenjskih gričev, in priplezal do ciljne črte pod Tičarjevim domom daleč najbolj svež od vseh tekmecev ter drugouvrščenega Srečka Glivarja premagal za debelo minuto, Sandija Papeža, kije prišel na cilj kot 24., pa skoraj za 4 minute. Na Vršiču sta se izkazala tudi Bogdan Ravbar, ki je prispel na vrh 3., le 10 sekund za Glivaijem, in debitant v članskem moštvu Krke, lanski mladinec Branko Filip, ki je za Glivarjem zaostal minuto in pol ter ciljno črto prepeljal kot 13. Zadnja etapa je bila labodji spev slovenskega kolesarstva. Na krožni dirki v Orehovici je nesložnost slovenskih kolesarjev dosegla vrhunec in Stein-hauserju v mnogočem olajšala zmago. Najbrž bomo morali dati prav Gorazdu Stanglju, ki nam je svoj protestni odstop v zadnjem krogu zadnje etape v Orehovici razložil takole: “Ne morem se sprijazniti, da se nekateri šefi slovenskih klubskih ekip ne držijo dogovorov. Če bi danes vozili složno, bi še lahko ogrozili prvo mesto Steinhauserja, čeprav je bil tudi on v skupini desetih kolesarjev, ki smo v drugem krogu pobegnili skupini. Bili smo dovolj močni in bi se ga DOBRI IZIDI NA MITINGU ALPE ADRIA NOVO MESTO - Skupina atletov novomeške Tilic sc je konec minulega tedna udeležila močnega mednarodnega atletskega mitinga Alpe - Adria v Novi Gorici, kjer je prenovljenem stadionu dosegla nekaj odličnih izidov. Mateja Udovč je v teku na 1.500 m z izidom 4:33,88 za 8 sekund presegla dolenjski rekord in zasedla 6. mesto, Dragan Robert je v teku na 3.000 m z izidom 8:17,63 za skoraj 4 sekunde popravil dolenjski rekord Matjaža Fabjana in osvojil 5. mesto. Zelo blizu dolenjskemu rekordu sta bila tudi Nataša Podkrižnik s 613 cm v skoku v daljino in Matjaž Zupančič z izidom 14,75 v teku na 110 m z ovirami, kjer je osvojil 3. mesto. DRŽAVNI PRVAKI NOVO MESTO - Na ekipnem državnem prvenstvu v goju je z 11 točkami prepričljivo zmagalo moštvo Go društva iz Novega mesta. Drugouvrščeni Ljubljančani so zbrali le 6 točk. Za novomeško ekipo so nastopili Leon Matoh, Igor Bizjak, Tamar Cefarin in Dušan Harlander. Želja državnih prvakov je, da bi se go bolj razširil, zato v svoje vrste vabijo vse, ki jim logično razmišljanje, kombinatorika in reševanje problemov ni tuje, da se jim pridružijo. Srečujejo se vsak torek med 19. in 20. uro v Domu športov na Loki v Novem mestu PRVI VZPON NA MAVRLEN ČRNOMELJ - Črnomaljsko kolesarsko društvo je v soboto pripravilo prvi kolesarski vzpon na Mavrlen za pokal Frutabele, ki naj bi v prihodnje postal tradicionalen. Na pet kilometrov dolgi progi s startom pred družbo Danfoss Compressors v Črnomlju, kije bila tudi generalna pokroviteljica, in s ciljem na Mavrlenu ter višinsko razliko 250 metrov, se je v kategoriji dečki A in B pomerilo 118 kolesarjev iz Slovenije in Hrvaške. Med dečki B so se najbolje odrezali Matic Strgar, Jure Zrimšek (oba Krka) in Matjaž Finžgar (Perutnina Ptuj), medtem ko sta bila domačina Tilen Lah 18. in Jure Grdešič 19. Med dečki A so bili najboljši Jure Kavčič (Sava Kranj), Matevž Kastelic (Krka) in Matej Marin (Perutnina Ptuj). Metličan Marjan Bradica je zasedel 16., Črnomaljec Bor Vrščaj pa 21. mesto. DVAKRAT DRUGE BREŽICE - Telovadke brežiških gimnastičnih društev Gym rain in Sokol so uspešno nastopile tudi na 4. kvalifikacijskem tekmovanju B programa GZS. Ekipa Sokola je bila druga med mlajšimi in starejšimi pionirkami, ekipa Gym rain pa med starejšimi pionirkami tretja. Med posameznicami je bila pri starejših pionirkah sokolica Tadeja Cetin peta, Marjana Jurkovič (Gym rain) pa deseta. Pri mlajših pionirkah je bila Sandra Horžen (Gym rain) osma. KOŠARKARSKA LIGA TREBNJE - Športni center Vita bo junija pripravil rekreativno košarkarsko ligo. Vsa dolenjska moštva, ki jih ligaško tekmovanje zanima, lahko dobijo več informacij na telefonu 068-44-990. TOM V FRIEDRICHSHAFNU MIRNA - Mladi badmintonisti mirenskega Toma so uspešno nastopili tudi na drugem najmočnejšem mladinskem turnirju v Evropi, v nemškem Friedrichshafnu. Med igralci do 18. leta jc bil Kristjan Hajnšek tretji, enak uspeh pa je med igralkami do 16.leta dosegla Urša Plahutnik. Med igralci do 16. leta je bil par Damjan Marin - Črt Kolenc 5. do 8. LANGENHAGEN DRUGI NOVO MESTO - V finalu spominskega deškega nogometnega turnirja “Walter Bettges” je ljubljanska Svoboda s 4:3 premagala goste iz prijateljskega Langenhagna, na tekmi za 3. mesto pa je Krško s 6:4 premagalo mlade nogometaše Krke Novoterma. S KRKO NA GOLICO NOVO MESTO - Planinska skupina Krka vas v nedeljo, 22. maja, vabi na izlet na Golico, kjer ravno ta čas cvetijo narcise. Odhod avtobusa izpred Krkine upravne stavbe v Ločni bo ob 6. uri zjutraj. Prijavite se lahko na tel. 312-537. DRUGA ZMAGA DANE MIRNA - Po tekmi z Jevnico je na klopi Dane dosedanjega trenerja Turka zamenjal Novomeščan Ladislav Kirn, kije mirensko moštvo pripeljal do zelo pomebne druge zaporedne zmage. Le-ta je Dano uvrstila med moštva, ki se enakovredno kosajo za obstanek v ligi ljubljanske MNZ. Na Dobu je Dana premagala Vir s 3:2 - zadetke za mirensko moštvo so dosegli Bukovec, Božovič in Kulovec - v naslednjem krogu pa se bodo doma pomerili z Ihanom. FRIDL ZMAGAL LJUBLJANA - Na mladinskem državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško je pri mlajših mladincih presenetljivo zmagal Peter Fridl, član ekipe Kruno Brežice, kije ob tem s 186 krogi podrl 10 let stari državni rekord. Pri starejših mladincih je zmagal Boštjan Arh, član ekipe SOP Novolinc Leskovec. Med ekipami so bili Leskovčani v obeh kategorijah tretji, Brcžičani pa pri mlajših mladincih četrti. GIMPEX PETI V AVSTRIJI INNSBRUCK - Na drugi tekmi evropske rafting lige so veslači Straškega Gimpexa med 29 ekipami iz Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Nemčije m Slovenije zasedli peto mesto in za tre-tjeuvrščenim zaostali le za 9 sekund, šestouvrščeno ekipa pa so prehiteli za več kot minuto. Po dveh tekmah so Stražani še vedno četrti, v pokalu narodov pa je Slovenija prva. lahko otresli, žal pa so Rogovi kolesarji, ki so po Zanoškarjevih navodilih branili Premužičevo drugo mesto, storili vse, da je skupina ujela ubežnike. Zaradi tega sem bil zelo razočaran in zato sem tudi odstopil, čeprav bi lahko še zbral moči za zadnje metre dirke. Zmagal je najboljši. Slovenci ta čas pač nimamo kolesarja, ki bi Steinhausetja lahko premagal. Za sabo imamo premalo daljših etapnih dirk in nismo vajeni tako težkih tekmovanj, kakršno je bila dirka Po Sloveniji. Tudi od mene so nekateri zelo veliko pričakovali, vendar sem še premlad in naporne večetapne dirke težko zdržim do konca, če nimam pred tem dovolj tekmovanj, letos pa sem moral nekaj časa počivati tudi zaradi poškodbe ključnice.” Sandi Papež nam je tik pred Startom orehoviškega finala razlagal dogovorjeni načrt, da bodo poskušali pobegniti že takoj po štartu, in če bo med ubežniki on ali pa Premužič, bodo vsi Slovenci delali zanj, da bi se dokopali do domače zmage. Nekoliko pomislekov jc imel le zaradi dejstva, da imajo Nemci na dirki * V četrtkovi etapi je pri strmoglavem spustu s Predmeje padlo kar nekaj kolesarjev, med njimi tudi do tedaj vodeči v skupni razvrstitvi Italijan Ongarato, kije zaradi padca odstopil, Boštjan Mervar, kije kljub odrgninam dirko nadaljeval, in Bogdan Kink, ki si jc pri padcu zlomil ključnico, čelada, ki seje prelomila na dvoje, pa mu je nabrž rešila življenje. dve močni moštvi, ki bosta gotovo složno kolesarili za enega samega tekmovalca. Žal pa je Zvone Zanoškar med dogovorom držal figo v žepu, svojim tekmovalcem pa ukazal naj preprečijo vsak pobeg katerega izmed kr-kašev, ki ima možnosti, da v skupnem vrstnem redu prehiti Premužiča. Zato po dirki Papež ni skrival razočaranja: “Nastop v dresu s slovenskim grbom mi pomeni veliki), vendar ga, dokler bodo v reprezentanci prevladovali klubski interesi, ne želim več nositi. Če na dirki Po Sloveniji poleg reprezentance nastopajo tudi klubske ekipe, ne more biti drugače, kolesarji se pač preveč dobro zavedamo, kdo nas plačuje, zato delamo vsak za svoj klub. “ Vzroki za neenotnost slovenskega kolesarstva so precej globlji od rivalstva med Ljubljano in Novim mestom. Na radiu, televiziji in v časopisih so kot glavna krivca za “polom” na dirki Po Sloveniji proglasili Jožeta Majsa, šefa Krkinega moštva, in Zvoneta Zano-škarja, očeta kolesarske ekipe ljubljanskega Roga. Mnogi se sprašujejo, zakaj niti na tako pomembni dirki, kot je Po • Dirko po Sloveniji si je ogledalo več kot 100.000 ljubiteljev kolesarstva, samo na zadnji etapi v Orehovici pa je kolesarje spodbujalo več kot 10.000 gledalcev. Sloveniji, ne moreta prestopiti meje klubskih interesov. Odgovor na vprašanje je povsem logičen. Vsi najboljši slovenski kolesarji, sploh pa člani moštev Krke in Roga in tudi Save, živijo le od vrtenja pedal, plačujejo pa jih iz klubskih blagajn, kamor priteka denar od pokroviteljev in podpornikov. Le-te zanimajo samo zmage tekmovalcev moštva, ki mu dajejo denar, in kolesarji se morajo podrejati interesom svojih delodajalcev, četudi nastopajo za reprezentanco, ki pa jo pretežno financirajo klubi. Slovenska kolesarska zveza žal nima denarja, s katerim bi poslala na največja tekmovanja le reprezentančne ekipe in s katerim bi izbrancem nastope dovolj dobro plačala, da bi se med dirko popolnoma podredili uspehu nacionalne ekipe. Slovenski kolesarji med sabo niso sprti, kot si mislijo nepoučeni. Nasprotno, v prostem času med dirkami so • Večina udeležencev druge dirke P« Slovenjji je bila mnenja, daje bila proga tokrat pretežka in speljana po presluhih cestah. Na prvi etapi od Otočca do Kamnika naj bi imeli tekmovalci zaradi okvar na kolesih za preko 100.000 nemških mark škode. Zamejski Slovenec Kadivoj Pečar se boji, da bo zaradi tega naslednje leto veliko težje privabiti tako močne ekipe, kot so nastopile letos. celo prijatelji. Tudi Majes in Zanoškar, ki sta med tekmovanji zagrizena nasprotnika, se menda v zasebnem življenju kar dobro razumeta. Za slovenske kolesarje sta storila veliko več kot kdorkoli drug. Ker financirata tudi reprezentanco, jima pač nihče, niti Hvastija, ne more preprečiti, da ne bi imela glavne besede pri taktiki vožnje reprezentantov. Dejstvo, da sta med ekipami premočno zmagali Slovenija in Krka in daje bila Steinhauseijeva ekipa RSV Histor šele 18., jasno govori, da imamo Slovenci dobre kolesarje, a da tega ne znamo izkoristiti. IGOR VIDMAR DO CILJA LE DVE TRETJINI - Dirko Po Sloveniji je končalo 85 kolesarjev, » več kot 40 pa jih jc med izredno naporno dirko odstopilo. V skupnem seštevku ~ je bil Sandi Papež 3., Bogdan Ravbar 4., Srečko Glivar 7., Branko Filip (najboljši mladi kolesar) 10., Brane Ugrenovič 26., Andrej Gimpelj38., Uroš “ Murn 44., Boštjan Mervar 46., Marko Baloh 64. in Gregor Puš 79. J MAJES IN GLIVAR - Jože Majes, organizacijski direktor dirke, je speljal , progo po največjih klancih, kar jih premoremo, s čimer naj bi zagotovil skupno zmago najboljšemu slovenskemu gorskemu kolesarju zadnjega desetletja, Srečku Glivarju. Glivar je po cilju na Vršiču dejal, da se ne spomni, da bi i kdaj s tako lahkoto kolesaril v klanec in da s tako močnim “hribolazcem ", kot je Steinhauser, še ni tekmoval. ZMAGOVALEC NA VRŠIČU- Visoko dvignjene roke Tobiasa Steinhauserja na vrhu hladnega, meglenega, deževnega in zasneženega Vršiča so pomenile konec upov za slovenske ekipe. Kljub slabemu vremenu je zmagovalca na vrhu najvišjega gorskega prelaza pozdravila množica gledalcev, med katerimi je bilo precej Dolenjcev, največ pa Novomeščanov iz Žabje vasi. NA TOLSTEM VRHU - Pred štartom zadnje etape se je kar nekaj ekip • najglasnejši so bili Italijani, ki na dirki niso dosegli uspeha, kakršnega so se nadejali - pritožilo nad ciljem na Tolstem Vrhu, vendar organizatorji niso popustili. Najlepša nagrada za njihovo vztrajnost je bila tisočglava množica, ki je enako glasno pozdravila prav vse kolesarje, ki so, nekateri tudi peš ob kolesu, premagali zadnje metre ozke ceste med vinogradi in zidanicami. ZMAGOVALCA - Zmage na dirki Po Sloveniji sta Tobias Steinhauser in njegov “šef Helmut Bessler veselila kot otroka. Helmut, ki so ga novinarji neuradno proglasili za najbolj priljubljenega udeleženca dirke, nam je v polomljeni slovenščini - poročen je namreč z Maritx>rčanko - razlagal, da sicer ne vesta, kaj bosta v Nemčiji storila s škodo favorit, vendar da brez nje ne gresta domov. PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV Mirenski borci zoper splošne kritike Je šla cerkev v primeru Grozde predaleč? MIRNA - Na nedeljski skupščini krajevne organizacije Zveze borcev na Mimi so ostro napadli politiko in politike, ki ji(m) ni marža boljše življenje ljudi, ampak zgolj za oblast. Znova so zavrnili očitke, da v zadnjih 45 letih ni bilo nič narejenega, kajti resnica je kvečjemu obratna, zato ,s? vse bolj številnim, posebej starejšim ljudem vse bolj toži po ne tako davnih časih razmeroma visoke- 4 • Na skupščino KO ZB Mirna so prišli nekdanji borci iz teh krajev: general Lado Kocjan, Stane Bulc, hrane Bulc, Riko Kolenc, dr. Janez Rugelj ter predstavniki domicilnih enot: Zapadnodolenjskega odreda ter 3. bataljona VDV brigade. Vrste borcev sc naglo redčijo, lani jih je umrlo osem. Ždi^j jih je še 72. Zaradi bolezni so zamenjali dosedanjega predsednika Aleksandra Grabnarja in za novega do lokalnih volitev izvolili Bojana Kolenca. Sekretar KO ZB bo še naprej Darko Krištof. ga življenjskega standarda. Poudarili so, da se ne morejo enačiti dejanja in pomen domobrancev in belogardistov na eni ter partizanov na drugi strani. Znano je, da so se Partizani borili v mednarodno priznani protifašistični koaliciji, medtem ko so bili, žal, nekateri slovenski sinovi pomočniki okupatorja in so se borili za veliko Nemčijo, ne pa za osvoboditev slovenskega naroda. Mirenski borci ne nasprotujejo odkrivanju raznih spominskih plošč, če je posvetilo na taki plošči verodostojno. Dotaknili so se občutljivega pri-njera med vojno ubitega študenta Grozdeta iz Vodal in izrazili presenečenje, da se Cerkev ukvarja s takimi nedokazanimi dejstvi. P. P. Bo država uničila občino Trebnje? Odgovor na članek s tem naslovom, objavljen v Dolenjskem listu 5. maja - Trditve M. D. so neresnične in jih demantirajo vsa republiška in občinska poročila Kljub temu da do sedaj na podobne članke nisem odgovarjal, želim g. Dimitriču odgovoriti zaradi nekaterih trditev na eni strani, predvsem pa zaradi osvetlitve dejanskega problema in posledic na drugi strani. Pri tem se ne spuščam v razmišljanje o pravičnosti vračanja premoženja, saj je to že odločil državni zbor s sprejeto zakonodajo. Opozarjam in se pritožujem zaradi posledic, ki so jih te odločitve prinesle s tem, ker zakoni niso predvideli jasnih dodatnih virov za pokrivanje obveznosti. Dogaja se namreč, da se za popravo krivic in povračilo premoženja pobirajo redna oz. tekoča sredstva, kijih občina ob omejeni porabi rabi za opravljanje zakonskih nalog. Dva zakona urejata popravo krivic: Za-. kon o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 1978 in Zakon o denacionalizaciji iz decembra 1991. Trditve g. Dimitriča so napačno usmerjene v problem denacionalizacije, trenutni problemi pa izhajajo iz Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, kjer se postopki vodijo samo na sodišču. Trditve, da so se na občini odločili, da ne bodo vračali premoženja v primeru denacionalizacije, dokler ne bo sprejeta vsa zakonodaja, so neresnične in jih demantirajo vsa republiška in občinska poročila o poteku denacionalizacije v občini Trebnje (po statistiki je od 560 vloženih zahtev doslej rešenih delno ali v celoti 240 zadev, kar je nad povprečjem v državi). Na očitek, da smo najbrž “celo edina občina, kjer se je tako zapletlo”, vam moram odgovoriti^da se ni zapletlo zaradi občine in zaradi denacionalizacije, ampak zaradi Za- SIMBOLNI POGREB 65 ŽRTEV VOJNE - Cerkev sv. Helene, kjer je tudi mirensko pokopališče, je bila v nedeljo popoldne premajhna za številne krajane, ki so se udeležili maše (daroval jo je mirenski dekan Janez Petek) in žalne slovesnosti pred cerkvijo v spomin na 65 žrtev 2. svetovne vojne. Na cerkveni zid so namestili spominsko ploščo s posvetilom: “Pobitim in pomorjenim domobrancem ter drugim žrtvam vojne v spomin. Svojci in pijatelji. ” 65 pokojnikov, katerih imena so vklesana, je bilo doma v številnih okoliških vaseh mirenske fare, največ, kar *’‘x"l“v,J£E "TT /iC6a 1,1 T ,H’ fj? iSdajmkM‘nu: krajevne skupnosti Mirna je spregovoril pod- poStavim°o da bodoaHda bbilc-vse predsednik sveta KS inz. Janez Kovačič, v imenu Slovenske nove zaveze tajnik [ožbe dobl ene in uveliavliene v letu Stane Sterbenk, najbolj pretresljivi pa sta bili pričevanji Marije Kolenc o izgubi • •• ■■ ■ • • • - očeta in Robija Straha o izgubi starega očeta. Priložnostni kulturni spored je povezovala Vesna Kramar, pel pa je zbor Vasovalec iz Šentvida. (Foto: P. P.) kona o izvrševanju kazenskih sankcij. Zakaj pa je občina Trebnje prva prišla v take težave, morate vprašati koga drugega. Razpravljanje o tem, po kateri zakonodaji je bilo premoženje odvzeto, sicer ima svoj smisel, vendar pa je ob takratni odločitvi države o odvzemu premoženja in o odločitvi sedanje države o popravi krivic in vračanju premoženja za občino, ki o tem ni odločala ne takrat, ne sedaj, drugotnega pomena. Občina Trebnje je že ob sprejemanju denacionalizacijske zakonodaje opozarjala vlado skupaj z drugimi občinami na probleme m posledice. Ob Zakonu o denacionalizaciji bi se moral spremeniti tudi Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij iz leta 1978. Kasneje smo predlagali tudi samo spremembo 145. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij v tem smislu, da tako obveznost prevzame država kot celota ali pa da država za take primere zagotovi dodatna sredstva, kar je ob zakonsko opredeljenih nalogah občine in omejeni porabi edino logično. Ob sedanji zakonodaji in obsegu sredstev občinskega proračuna pa se ne more dogajati drugo, kot se že dogaja v občini Trebnje. Zato tudi zaradi vodstva občine Trebnje in njihovih izjav in pobud ni nikakršnih razlogov, da bi jih lahko kakorkoli vpletali z neko asociacijo “stalinska zakonodaja”. Ne morem se znebili občutka, da pobudniki in popravljalci zakonodaje na teh področjih niso predvideli in zakonsko uredili vseh posledic, ki so jih odločitve prinesle, ali pa ni bilo možno. Po dosedaj znanih podatkih je po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij vloženih 7 tožb, ki po oceni predstavljajo vrednost celotnega pro- ČRVI Nekateri kmetje, ki so kupili semensko konizo v trebanjski kmetijski zadrugi, so ugotovili, da je koruza črviva in da ne kali. Zadruga je potožila, da je nabavila to seme prek Zadružne kmetijske družbe in da ji je ta zagotavljala neoporečnost semena. Kmetje, ki so nameravali vložiti svoje certifikate v Zadružno kmetijsko družbo, se zdaj upravičeno bojijo, da bodo tudi njihove certifikate požrli črvi. Nekateri zatrjujejo, da je ta družba v sorodu s polžerejo in Zelenim krogom. JANEZ LIVK Veliko so krive slabe ceste Ob sprejemanju novega zakona je priložnost, da bi prekategorizirali ceste, ki ne ustrezajo normativom drugačen način spodbuja udeležence v prometu k razmišljanju in s tem k Pred dnevi smo gledalci slovenske televizije lahko videli začetek akcije Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije “Hitro je prehitro” z demonstracijo posledic prehitre vožnje iz Maribora. Na splošno je sicer znano, da se sorazmerno z zmanjševanjem hitrosti zmanjšujejo tudi posledice prometnih nesreč. Menim, daje vsaka akcija, ki ima za cilj zmanjšanje števila prometnih nesreč in posledic teh nesreč vzpodbudna, saj na takšen ali 1994, občina ne bi mogla delovati niti v minimalnem obsegu ali pa upniki ne bi mogli dobiti uveljavljenih sredstev. V praksi se bo najbrž zgodilo to, da bo nekaj uveljavljenega letos, nekaj pa kasneje. Ob takem razvoju dogodkov ne bo ustavljen samo razvoj občine Trebnje na vseh področjih in obnavljanje ter vzdrževanje infrastrukturnih objektov, ampak tudi onemogočeno redno zagotavljanje sredstev za šolstvo, varstvo otrok, delovanje občine, inšpekcijskih služb. Enostavno rečeno, na ta način bomo ustreznejšemu ravnanju: Zmanjšuje rrajšan^svojih^kujnih p^rebaC’ hitrosti vožnje v mestih je le delček kvaliteti skupnega življenja. Dragarci se čutijo izigrane Negotov referendum DRAGA - Marčevski sklep volilcev krajevne skupnsti Draga, da ostanejo v občini Kočevje, ni bil upoštevan. Ne da bi kdo kaj pojasnil, jih je državni zbor z odlokom priključil k referendumskemu območju Ribnica, in kot pravijo krajani, poteptal proklamirane demokratične odločitve. “Pritožili smo se na državni zbor in hkrati povedali, da če ni druge rešitve, zahtevamo lastno občino s sedežem v Dragi. Izkoristili smo tudi možnost pritožbe na Ustavno sodišče, pa ni bilo ne prvega in ne drugega odgovora. Trenutno ne vemo niti tega, kakšna bodo vprašanja na hitro bližajočem referendumu,” z vidnim nezadovoljstvom razlaga nevzdržno stanje predsednik SKS, inž. Anton Žagar. Delo je 11. maja na drugi strani objavilo članek, v katerem pojasnjuje stališče državnega zbora, ki je pretresal štiri podobne spore in se v vseh primerih odločil, da ne bo predlagal spremembe odloka. Novinarka J. T. navaja mnenje krajanov Drage, da so veliko bolj povezani z Loškim potokom. To pa je bila samo ena izmed variant v začetku razprav o lokalni samoupravi, Loški potok seje namreč brez večjih zapletov odločil ostati v ribniški Občini, Dragarci pa o priključitvi k Ribnici menda sploh niso razmišljali. Dragarci se čutijo izigrane. Menijo, da je bila vsa energija okoli bodoče ureditve neplodno porabljena. Žal jim je za porabljeni čas, saj imajo kup nerešenih problemov, ki so prav tako življenjskega pomena kraja. Jezni so, ker jim nihče ni (»jasnil ali utemeljil drugačnih odločitev. Bo referendum po takšni demokratični poti uspešen in upoštevan? Spričo dosedanjih odnosov oblasti tudi v ta postopek nihče ne verjame. A. KOŠMERL Pozabljena Kostanjevica “Vse, kar je bilo vrednega, je moralo iti”_ Bilo je izrečenih že veliko besed in popisanih veliko listov, a je kraj še vedno zavit v tančico neznanega, nepojasnjenih napak in skoraj do golega razgaljena pokrajina ponuja samo še to, karji je Bog dal, in redke ostanke nekoč gospodarsko in kulturno uspešnega časa, pa ji pero birokracije ni moglo odvzeti. In vendar. Ta košček slovenske dežele, varno skrit med terasasto gričevje vznožja Gorjancev in najvišjo Opatovo goro (950 m nadmorske višine) ter odprt v Krško polje na severu, skriva nešteto drobnih igric narave v Studeni ali Kostanjeviški jami - toliko lepot, da se duša opijanjena vrača in misel kljubovalno zahteva odgovor: Kako to, da smo kot pozabljeni deseti brat odrinjeni od sklede zaužitka, brez nujne temeljne infrastrukture, da naše ceste niso ne makadam in ne asfalt, da bomo komunikacijsko dostopni šele to jesen, da pijemo onesnaženo vodo, a se nam nekaj izvirov izteka iz Gorjancev? Kako to, da nimamo kanalizacije in odlagamo v Krko lastne iztrebke in nam bo živa reka postala mrlič? Naj omenim, da je Kostanjevica kot mesto omenjena prvič leta 1252, da je že leta 1279 imela sodnika, 1291 občino meščanov, leta 1317pa mestni svet in lastno kovnico denarja, v času od leta 1210 - 1275. Ima najstarejše ohranjeno mestno pravo na Slovenskem. Kostanjevice pa danes nekateri, žal vplivni možje, niti med stara mesta ne štejejo. V zborniku starih slovenskih mest je Kostanjevica “popomoti"izpuščena, le tako si lahko razlagamo. Prav tako je izpuščena iz vinogradniške karte Slovenije, čeprav je svojevrstna kapljica doma v njeni okolici in krška vinarska zadruga ponuja cviček z nalepko Kostanjevice, kjer je tudi vila vinska klet, katere dobrote so nekoč užili na izbranih mizah. Tega ni tako dolgo. Odpeljali so nam vse: vino, preše, polnilnico, le sodi - vratom hvala - so kot izžet hlapec ostali. In ne samo to, kot se v pogovoru sliši: ‘Vse, kar je bilo vrednega, je moralo iti. ” Pa so nam polnih ust obljubljali hotel in sanatorij za srčno kimrgijo, konjušnico, velegolf in termalno zdravilišče, a od vrtlin že nekaj let ni bil storjen korak k uresničitvi. Ze nekaj let izrisujejo načrt za mestno jedro Kostanjevice. Osnutek je bil v drugo dan v javno razpravo; kje je možnost ogleda tega izjemnega dela, ni znano, rok še ni potekel. Otok, ki meri le nekaj sto metrov v prerezu in ima le dobrih sto prebivalcev, večinoma starejših, bo nekoč postal spomenik prve kategorije in ob njem svojevrsten ostanek tudi mi. Maj je čas šmarnic. Kipeče zelenje je popolnoma preplavilo dolino in se v raznih odtenkih dviguje na tej strani sončne dežele. Pridi, popotnik, kar nam je dano od Boga in redkih rok, ti bomo ponudili! MARJETA ZALOKAR celotne problematike prometne varnosti. Saj vemo, da se pretežni del prometnih nesreč na naših cestah zgodi izven mestnih površin. Kot vemo, se večina prometnih nesreč zgodi v domačem okolju, verjetno ne samo zaradi brezbrižnosti in lagodja, ki ga nudi domače okolje, temveč v veliki meri k temu pripomorejo neustrezne lokalne ceste in cestam neprilagojena hitrost. Prepričan sem, da več kot polovica lokalnih cest v Sloveniji ne omogoča varne vožnje pri dovoljeni hitrosti 80 km na uro. Večina lokalnih cest ni normalne širine in je slabo vzdrževana, poleg je polna nevarnih ovinkov in drugih pasti, kot so traktorji, živinske vprege, pešci in drugo. Za dovoljeno hitrost bi morala ustrezati tudi cesta, ki bi morala biti zgrajena z ustreznimi elementi, ki bodo zagotavljali varno vožnjo. Zato bi morala najvišia dovoljena hitrost 80 km na uro na lokalnih cestah veljati le za ceste, ki ustrezajo normativom In omogočajo varno vožnjo pri najvišji dovoljeni hitrosti. Poleg tega, bi lahko zagotovili večjo prometno varnost na lokalnih cestah, če bi prekategorizirali neustrezne ceste v krajevne ceste, na katerih naj bi bila najvišja dovoljena hitrost 70 ali celo le 60 km na uro. Žal o tem oblikovalci novega zakona o varnosti cestnega prometa niso razmišljali in so v tezah za novi zakon določili za magistralne, regionalne in lokalne ceste enako najvišjo dovoljeno hitrost 80 km na uro, čeprav se stanje cest glede na širino in druge elemente, ki zagotavljajo varno vožnjo, bistveno razlikujejo. Posebno je to več kot očitno, če primerjamo magistralne in lokalne ceste. Menim, da bi sestavljala zakona morali razmišljati tudi v tej smeri, da bo v bodoče na slovenskih cestah tudi zaradi ustreznejše omejitve najvišje hitrosti na lokalnih cestah ali drugačnih rešitev tudi manj mrtvih in invalidov. Sedaj je čas, da izkoristimo priložnost in v zakon zapišemo takšne določbe o omejitvi najvišje dovoljene hitrosti, ki bodo ustrezale dejanskim razmeram za varno vožnjo po naših cestah. .________JOŽE JEKE • Če začnemo prepir med preteklostjo in sedanjostjo, bomo uvideli, da smo izgubili bodočnost. (Churchill) Predsednik IS občine Trebnje: JOŽE REBOLJ • Dojela sem, da bojazen nič ne koristi in nič ne pomaga. (Ana Frank) • Prvega ne pozabiš nikoli. Maja. • Objektivnih časopisov ni. Obstajajo samo verodostojni časopisi. (Sedmak) V Se: Združimo razdeljeno Poljansko dolino Ne soglašam s trditvami v članku s tem naslovom « Ne strinjam se s trditvami v prispevku “Združimo razdeljeno Poljansko dolino”, ki je bil objavljen v vašem listu pred kratkim. Z združitvijo dveh revežev, KS Stari trg in KS Predgrad, v novo občino, bi združili le revščino. Nove občine pa se bodo morale slej ko prej same financirati. Vprašam: ali so zagovorniki združitve pripravljeni kaj prispevati in zastaviti svoje premoženje za delovanje take, revne, občine? Ti dve KS sta bili nekdaj že občina Predgrad, a se takrat tu ni nič zgradilo, pač pa le v Črnomlju in Kočevju. Po razdružitvi pa si je naša dolina opomogla. Gradijo cesto iz smeri Kočevja, hkrati pa polagajo telefonski kabel. V novi obrtni coni Predgrad bo, kot upamo, v kratkem začel delati prvi, pripravljen pa je tudi prostor za se nove obrate. Do tv pretvornika je GG Kočevje napravilo cesto, da sta Elektro in Zidar lahko opravila svoja dela, s tega pretvornika pa sprejemajo boljšo sliko v KS Stari trg. Sodelovali smo pri gradnji mostu Sodevci-Blaževci in pri gradnji obrata Komet v Starem trgu ter iz našega peskokopa dovolili odvažati za ceste v KS Stari trg. Sodevci in Radenci v KS Stari trg imajo telefonsko linijo iz Predgrada. Tudi elektrika in vodovod sla bila obnovljena za potrebe Starega trga. Vse to so torej dobili iz KS Predgrad oz. občine Kočevje, mi pa bi zdaj radi vedeli, kaj smo mi dobili od njih. Res je, da je bilo z našega konca odpeljanega veliko lesa v Kočevje, res pa je tudi, da je bilo zato veliko vloženo v naše gozdove, ki imajo 164 km vlak in okoli 70 km gozdnih cest, da kmetje lahko opravijo dela v gozdu s traktorji, medtem ko so prej prišli v gozdove le z vprego. Zdaj je občina Kočevje res v gospodarskih težavah, a zato še ni treba udrihati po njej kot po kravi, ki ne daje več mleka. Upajmo, da si bo kočevsko gospodarstvo opomoglo in bo spet bolje tudi za nas. Sicer pa brez Kočevja ne bi prišel v program gradnje 100-kubični vodohram na Brezovici, ki bo veljal 15 milijonov tolarjev, in novo črpališče, vredno 35 milijonov tolarjev. Takih in podobnih investicij samostojna občina Poljanska dolina (Predgrad in Stari trg) ne bi nikoli zmogla. Pisec, ki se prizadeva za združitev doline, se torej na gospodarstvo slabo spozna, pa tudi ne živi in razmišlja kot ostali prebivalci tega območja. p p Predgrad Raje večstrankarski Dolenjski list Predlog iz Nemčije: namesto za nestrankarsko naj se Dolenjski list ima za večstrankarsko glasilo - Urednikov komentar “Padec ministra Janše” je bil “vsekakor rdeč” V Dolenjskem listu ste objavili sporočilo bralcem v zvezi s spremembami zakona o javnih obalih. Ker zaključujete tudi s trditvijo, da bo Dol. list še naprej nestrankarski, se oglašam. Dobesedno jemati besedo nestrankarski v zvezi s katerimkoli časopisom je precej tvegana reč, po mojem bi bilo pravilneje zapisati “več strankarski’1, ker je kakšna številka bolj nagnjena v levo, druga spet v desno. Opažam, da je za časopis pomembno predvsem, kako komentirajo, razlagajo novinarji, in ne, kako tolma- Sporočilo bralcem V sobotu, 23. aprila, je začel v Republiki Sloveniji veljati novi zakon o javnih glasilih, ki uredništvom daje več svobode oz. pristojnosti pri objavljanju pisem bralcev ali javnih izjav. Po novem uredništva niso več dolžna objavljati vsakega mnenja ali izjave, imajo pa tudi pravico, da tovrstne prispevke skrajšajo, le povzemajo ali delno objavljajo, vse to pa v skladu z uredniško politiko glasila in prostorskimi možnostmi v njem. Dolenjski list bo kot nestrankarski in neodvisen časnik še naprej ostal odprt za prispevke bralcev, ki pa naj bodo sporočilni in kratki, da bo ob omejenem časopisnem prostoru kar največ ljudi lahko prišlo do javne besede. Uredništvo DL čijo bralci. Beseda novinaija ima večji vpliv in v Sloveniji je gotovo še veliko “starega”. Vsak časopis bi se moral prvo odkrito predstaviti v smislu lastništva. Idealno bi bilo, da bi imele vsaj tri stranke enak delež lastništva ali pa prav nobenega. Kako je ta reč urejena, ne vem. Vem pa, da je bil urednikov komentar s prve strani pod klicajem vsekakor rdeč in je podprl predsednikovo odstranitev obrambnega ministra Janše. Naj bo kakršna koli družbena ureditev - poli-lika bo imela na razpolago polno zv-ijač in tudi poklicni pisci so včasih mojstri sprenevedanja. Poleg vašega sporočila je še prispevek bralke S. H. Hočevar. Kritika oziroma izbruh pot rtosti je bralko vrgel iz ravnotežja. Zahtevati kar od-pust novinarja je verjetno že “pre-več”, saj delamo vsi napake. Najprej je potrebno dokazati, če je napaka nastala namerno. Bralka je gotovo pod močnim občutkom krivice in takrat se človek težko obvlada. Za “zrelost” pa je jrotrebno večkrat prebrati “neresnice”, ker se iz njih rodijo tudi delne resnice, ki pomagajo k pomiritvi, k dialogu. Prav demokracija mora to dopuščati, vsaj jaz ne poznam boljše oblike. Prehodno obdobje ne traja samo eno leto, ampak dobro desetletje. Trenutno je svetovna kriza in Slovenijo čakajo še neprijetne stvari, ker zapuščinska razprava po pokojni Jugoslaviji se sploh še ni pričela in je slovenski tolar daleč prevrednoten, saj izkazuje slovensko gospodarstvo okrog 30-odst.inflacijo, nemška marka pa okrog 3-odst. Torej živimo v času precejšnjega friziranja gosposdarskih kazalcev. Bralcem Dolenjskega lista prav lep pozdrav! JANEZ DROBNIČ Weingarten Ar-~ SREČANJE V DOMU POČITKA - Ob tednu Rdečega križa in letu družine je pretekli teden metliški občinski odbor RK v sodelovanju s krajevnimi odbori pripravil srečanje z varovanci metliškega doma počitka. Ob tej priložnosti so nas-topili učenci glasbene šole, učenci osnovne šole, pevec Sašo Strahinič (na fotogra-jiji) ter ljudski godci. Aktivisti RK so obdarovali tudi vseh 181 zarovancev doma. (Foto: M. B.-J.) PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV SE O TELEGRAFU Novomeški poštarji se v celoti strinjamo s trditvijo, objavljeno v Dolenjskem listu 12. maja v rubriki Novomeška kronika, da so ljudje pred davnimi leti izumili telegraf zato, da bodo poslej ljudje lahko v najkrajšem času obveščeni o dogodkih iz daljnih krajev. Trudimo se, da bi te in druge ptt storitve opravljali kar najbolje. Zavedamo se namreč, da je dobro opravljena storitev v prid stranki, ki prejema naše usluge, kot tudi nam, ki te usluge opravljamo. V zvezi s tem stranke vljudno prosimo, da sodelujejo z nami. Predvsem nam boste pomagali tako, da boste navedli točne in popolne naslove, kar je zlasti pri dostavi telegramov zelo pomembno. Na ta način bomo skupno uresničevali načelo o hitri in kvalitetni pošti, saj je pošta tako vaša kot naša. PTT podjetje Slovenije, p.o. Poslovna enota PTT Novo mesto BO PISANJE POPRAVILO CESTI? Vsaj enkrat letno opozarjamo na nevzdržno stanje ceste Loški potok -Nova vas, ki predstavlja regionalno povezavo z Notranjsko in Primorsko, in gozdne ceste, ki kraj povezuje z Loško dolino in je hkrati najbližja pot na mednarodni mejni prehod Babno polje. Temu primerno sta obe cesti obremenjeni, se zlasti s tovornim prometom. Nista pa sproti vzdrževani in sta običajno v pomladanskih mesecih skoraj neprevozni. Podrast, ki raste na cesto, onemogoča varno vožnjo. Morda gre zgolj za naključje? Po vsaki kritiki, ki smo jo objavili, so se pojavili cestarji. Če je bilo temu vzrok pisanje, potem je bil namen dosežen. Upamo, da bo tudi tokrat tako. Povedati je še treba, da so deli obeh cest vcerkniški občini solidno vzdrževani, v zadnjih letih pa so položili tudi nekaj sto metrov asfalta. A. i\. ZASLUZIJO POHVALO Konec aprila seje končala letošnja rekreativna košarkarska liga v Novem mestu, ki je potekala v organizaciji Agencije za šport in v kateri je sodelovalo osemnajst ekip z območja Dolenjske. Tekmovanje je potekalo najprej v treh skupinah po sistemu vsak z vsakim, na koncu pa so se med seboj pomerile še enako uvrščene ekipe iz posameznih skupin. Tako je prvo mesto osvojila ekipa Pedagogov, druge so bile Toplice, tretji pa Marof. Vendar se nisem namenil, da bom na tem mestu popisoval rezultate lige, pohvalil bi rad dobro voljo odgovornih ljudi pri Agenciji za šport, ki so omogočili sodelovanje tudi manj kvalitetnim ekipam, kar je seveda zaradi številnosti prijavljenih organizacijo precej otežilo. Zal so večina tekem sodili po sistemu najmanjšega napora, saj je večina sodelujočih imela vtis, da “naj gre že listih 40 minut tekme čimprej mimo”. Zanimivo je tudi, da tudi v rekreativnem športu očitno ne gre brez sponzorjev. Tako so nekatere ekipe kar prevzele imena svojih “mecenov”, npr. UNM, Computronic, Kapitelj-ŠOU v Ljubljani... Mogoče bi lahko podobne športne rekreativne prireditve v prihodnje bolj medijsko podprli, kar je bilo do sedaj prepuščeno iznajdljivosti sodelujočih. TOMAŽ KONCILIJA ZAKAJ NEOGOVORNO IN ŽALJIVO? V eni prejšnjih številk Dolenjskega lista (17.3.) si je avtor rubrike Novo v Brežicah privoščil neokusno in zelo neodgovorno šalo na račun Simona Pirca, igralca NK Krke-No-voterma. Pisec žaljivo govori o nogometnih sposobnostih tega igralca in namiguje, da smo brežiški nogometaši Pirca nemerno odstopili novomeškim, da bi na ta način podirali nogometni šport v Novem mestu. Igralci in funkcionarji NK Svobode odločno zavračamo tovrstno pisanje in obsojamo pisca, ki si je to dovolil. Ob tem naj povemo še to, da je Pirc h Krki-Novotermu prestopil iz NK Krško in že zato v zvezi s tem prestopom v Svobodi nimamo nič. Naš interes je, da se nogomet igra tako v Krškem in Novem mestu kot tudi v Brežicah. S kluboma iz Krškega in Novega mesta imamo dobre odnose in take želimo tudi obdržati. IVAN KAPUŠIN USPEŠNA GIMNAZIJCA LJUBLJANA - V organizaciji Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije je bilo v soboto 18. državno tekmovanje srednješolcev iz znanja v računalništvu. Med srednješolci iz vse Slovenije so bili tudi Dolenjci. Marko Graberski je osvojil v prvi skupini drugo mesto, Marjan Šterk, oba iz Gimnazije Novo mesto, pa tretje mesto v drugi skupini. Slovenci najboljši delavci Ani Slaven je Dolenjski list pismo iz domovine HERINJA VAS - Ana Slaven že 25 let živi in dela v Mainzu v ZR Nemčiji. Pred dnevi se je oglasila v našem uredništvu zato, da bi pohvalila časopis Dolenjski list, ki ji je edini stik z domovino. “Najraje preberem lepe povesti, kuharski kotiček, zgodbe o starih ljudeh, politika pa me ne zanima. Rada pogle- Ana Slaven dam tudi osmrtnice, čeprav najraje vidim, da med njimi nikogar ne poznam”, pove Ana in dodaja, da vsak teden naš časopis težko čaka in velikokrat je razočarana, da ga poštar sploh ne prinese in da naslednji teden dobi kar dve številki hkrati. Z možem Ivanom sta že 6 let upokojena. Trdo sta delala. Ana je začela kot čistilka, mož kot skladiščnik, na koncu sta odšla v pokoj kot težaška delavca v tovarni tankov. “Slovenci smo najboljši delavci in nas imajo povsod radi. Cenijo tudi našo poštenost. Sedaj, ko sva v pokoju, bi lahko mirovala. Nemci naju kar gledajo, ko sva v najem vzela 1 hektar njive, za katero plačujeva letno 200 mark najemnine. Ves trud nama njiva povrne. Na vrnitev v domovino še ne morem misliti, saj imam še nekaj posojila, ki ga je potrebno prej odplačati. Rada bi si kupila skromno hišico, zato da bi jesen življenja preživela v domovini. Če bog da, da to dočakam,” pove Slavenčeva Ana iz Herinje vasi pri Otočcu. Zakaj sem gladovno stavkala?! Polona Cvitkovič, kije prejšnji ponedeljek začela v avli Knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu gladovno stavkati, je stavko v petek, 13. maja, prekinila • Ena priča, ki je videla, je boljša kot deset prič, ki so slišale. (Angleški pregovor) • Edine meje so meje v naših glavah. (Mori) • Narava bi bila brez človeka popolna. (Kralj) Gladovno stavko prekinjam, ker ne mislim umreti zaradi vas. Preveč rada imam zelene trave. Kar obdržite parcelo, ki ste mi jo ukradli v Ljubljani. Medtem ko sem stavkala, je sin plačal tudi račun sodnici za prekrške, verjetno pa bodo še prihajali za nazaj, kajti pritožbe so bile zavrnjene. Vendar eno le imam, česar vi nimate, to je čista vest. Govorim o krivicah, ki so se naši družini dogajale že tri generacije. Nasilje rodi nasilje in totalitarizem je bil nasilen. Sin je hotel vračati nasilje najprej navzven, potem pa se je obrnil proti sebi. Vendar, kdo je začel z nasiljem? Ravnateljica gimnazije, ki meje, edino v dveh razredih, vrgla na maturi, seje maščevala mojemu očetu. Za mlado dekle je-bil to velik udarec. Delali so krivice sinu, da so se maščevali meni. Tridesetletna sem študirala na šoli za socialno delo in • Pripis uredništva: Cvitkovičeva v pismu navaja še nekaj podobnih primerov grdega ravnanja policistov z njenim sinom, vendar zaradi preobsežnega pisanja objavljamo le del pisma, kljub njenim grožpjam, da bo v primeru, če ne bomo objavili prispevka v celoti, prišla gladovno stavkat v naše prostore. govorila stvari, ki jih po njihovem mnenju ne bi smela. Takrat sem bila še vedno polna idealov in sem mislila, da bom pomagala spreminjati svet. Politika me ni zanimala, ampak nehote sem se dotaknila njihove lastnine. Najbrž sem v tistih časih dokončno izgubila parcelo v Ljubljani, za katero sem dala ves očetov denar. Živela sem v nemogočih razmerah, prej lačna kot sita, da sem prihranila nekaj denarja. Potem so mi prihranke vzeli. Razumem Spomenko Hribar, ki je bila ob nastopu slovenske pomladi radostna, potem pa je postala žalostna, ko je ugotovila, da sovraštvo ostaja. Mislim, da bi morali tisti, ki so storili materialno in moralno škodo, to povrniti. Opisala bom še primer obnašanja policistov do mojega sina, podobnih primerov pa ni bilo malo. Sina so kar nekajkrat aretirali, ker ni imel pri sebi osebne izkaznice. Tako so na pepelnično sredo njega in njegovega prijatelja odpeljali na policijsko postajo in ju v kleti pretepli. Njegov prijatelj je bil pijan, sina pa je bil trezen, najbrž pa so mislili, da je tudi pijan, ker je bil zjutraj na cesti. Zgleda, da je to njihova praksa, da pretepajo vinjene, ker se potem ne morejo spomniti dogodkov. Sin si je takrat lahko zapomnil, saj ni bil pijan. Dva sta ju držala za roke, dva za noge, ostali pa soju tepli po ledvicah. Nikoli ne bom pozabila sinovega stavka: “Če sva se skrčila, so naju raztegnili.” Sinov prijatelj je rekel, da bo če ne bodo nehali, naredil samomor. Posmehovali so se mu. Ko je razbil steklo in sta si hotela prerezati žile, so policisti priskočili in pri tem sinu odrezali del mezinca. Vendar ga zaradi tega niso odpeljali v zdravstveni dom, ampak mu je nekdo, ki se je pretvarjal za zdravnika, govoril, da ni nič hudega. Nato so ga zaprli do 18. ure popoldan. Ko je prišel domov, sem se ga ustrašila, ker je bil tak kot smrt, čeprav takrat ni pil. POLONA CVITKOVIČ PRISRČEN NASTOP - Črnomaljski begunci so v okviru projekta Sonce pripravili tudi precej zahtevno igrico z naslovom “Modra barva snega" (na fotografiji), v kateri je v vlogi kralja na- stopil prostovoljni profesor angleščine iz Avstralije, ki se je besedila naučil, ne da bi kaj prida poznal materin jezik beguncev. (Foto: M. B.-J.) Sonce kot up na svobodo Člani kulturne delavnice Sonce v zbirnem centru za begunce so predstavili svojo pestro dejavnost ČRNOMELJ - Črnomaljski zbirni center za begunce je eden od petih v Sloveniji, kije vključen v projekt kulturne delavnice Sonce. Dejavnost financira Open Societv Found of Slovenja, vanjo pa je v Črnomlju vključenih okrog 90 beguncev vseh starosti, prevladujejo pa učenci tamkajšnje šole. Kot je povedal Asim Nadarevič, ravnatelj šole in vodja projekta Sonce, je njegov cilj, da v BiH vrne mentalno zdrave otroke. Projekt Sonce naj bi sicer trajal eno leto, v Črnomlju pa so pričeli z njim šele L marca. Kaj so v tem kratkem času naredili, so pretekli teden na prireditvi v zbirnem centru predstavili člani dramske, recitatorske, ritmične, literarne, novinarske in foto sekcije, pripravili pa tudi bogato razstavo ročnih del. Čeprav so bila vrata kulturne delavnice odprta le ob koncu tedna, jim je uspelo narediti zelo veliko. O tem so se med številnimi obiskovalci prireditve lahko prepričali tudi predstavniki šolstva Republike Slovenije, ambasade BiH v Sloveniji, črnomaljske skupščine občine in drugi. “Program je nastajal v težkih pogojih, pri njem pa je poleg mene sodelovalo še pet mentorjev, ki so vsi begunci. Zanimanje je veliko, nekateri so vključeni celo v več sekcij. Čeprav smo šele dobro začeli s projektom, smo s to prireditvijo želeli spomniti, da tudi v begunskem centru živimo ljudje. Kot ravnatelj šole za begunske otroke pa lahko že sedaj napovem, da učenci, tako kot lani, tudi letos ne bodo imeli počitnic, ampak bodo vključeni v vrsto dejavnosti,” je povedal Asim Nadarevič, ki vestno skrbi, da beguncem, zlasti mlajšim, ni nikoli do!g cas. M. BEZEK_jAKŠE Odmev na pisanje o gladovni stavki V zadnjem Dolenjskem listu sta i me močno ganila dva prispevka. Prvi ! opisuje mater, ki se je odločila za j gladovno stavko v knjižnici, ker da je ; družba posredno kriva, da sin pije. ! Drugi članek pa je napisal oče, ki toži sina zaradi premoženja, sedaj pa je i njun odnos popisal še v časopisu. Človek bi rekel: “Ta ponoreli svet in ubogi ljudje!” Da človek postane srečna, zdrava i in ustvarjalna osebnost je treba začeti skrbeti že v nosečnosti. Z otrokom se pogovarjamo, ga božamo in blaženi pričakujemo njegov prihod na svet. ! Ljubkovanja in nežnosti majhnemu otroku ni nikoli preveč. Ko odrašča, j se z njim igramo, odgovarjamo na» njegova vprašanja in poskrbimo za čim več prijetnih doživetij. Otroka , nikoli ne puščamo samega. V šoli mu pomagamo pri učenju, da se bo izšolal za poklic, ki ga veseli. Starši jih moramo naučiti delovnih navad, discipline in čistoče, kajti srečno otroštvo je največja dota za poznejše i življenje. “Nebesa”, kijih vgradi mati v otrokovo dušo, nosi človek vse živ- I Ijenje v sebi. Tudi če se sesiplje pod težo življenja, se lahko zopet dvigne. Nasprotno pa stiske in palica tako poškodujeta otroško dušo, da tudi najbolj spretni psihologi in psihiatri ne morejo pomagati. TINCA KUHELJ Šentjernej PRISPEVKI ZA BOLNIŠNICO Za izgradnjo oziroma za posodobitev opreme v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: udeleženci na srečanju na Zaplazu dne 1. maja (za izgradnjo porodnišnice) 126.595 tolarjev, Talent, d.o.o. Ptuj, (za izgradnjo porodnišnice) 15.000 in No-voteks Konfekcija Novo mesto (za drage medicinske inštrumente) namesto venca na grob matere Mire Jovič 7.500 tolarjev. Za prispevke se najlepše zahvaljujemo! Vilku Videčniku v spomin Dva svetova: Jesenice in Dolina Dve sosednji krajevni skupnosti sprti zaradi novih občin - Je resnica na sredi ali pa ____se nagiba na eno stran? - Kdo draži volilce z napačnimi informacijami? Razmere na Veliki Dolini in Jesenicah na Dolenjskem se približujejo vrelišču. Očitki predstavnikov in krajanov KS Jesenice imajo le še eno struno, za katero je najmilejši izraz pretiravanje. Tako bi (Delo 10. maja) predsednica komisije za lokalno samoupravo KS Jesenice kar priključila Tud-manu. Ostali ob tem molčijo, kot da se strinjajo (npr. 15. aprila na Jesenicah). Da bi priskrbela Jesenicam kar največ pogojev za samostojnost, trdi, da imajo tudi že zdravstveno postajo. Občani Jesenic so v anketi prepričani, da smo Dolinčani zakuhali zadevo preko ljubljanskih zvez, da smo tudi sicer imeli ljudi na občini (Naš glas 12. maja) itd. Sprašujemo se, kakšne bodo izjave jutri, če bo nestrpnost še naraščala. Resnici na ljubo poglejmo, kako je zavrelo v naših krajih. Ker je osnutek referendumskih območij za obe KS predvidel eno samo območje, je naša KS poslala na Jesenice delegacijo z nalogo dogovarjanja (3.aprila), ki naj bi predstavila poglede na bodočo skupno občino. Ker je občina Vel. Dolina obstajala že daleč pred drugo svetovno vojno, po njej tudi krajevni urad za obe skupnosti, ker imamo skupno šolo, faro in kulturno društvo, smo bili mnenja, da je dogovor o skupšni občini in o delu v njej, o njenem imenu in sedežu ter o sestavi sveta možen. Ponudili smo zloženke Dolina-Jesenice, Jesenice-Dolina, predlagali, naj se o sedežu odloči na referendumu, v perspektivi pa naj se gradi center v Novi vasi. Žal so Jeseničani vse predloge vnaprej zavrnili s polno mero samozadostnosti. Ko so krajani Velike Doline na zboru 6. aprila slišali, kako so bili njihovi pogajalci odpravljeni pri sosedih, so se odločili za samostojno referendumsko območje Velika Dolina. Tako odločitev in vzroke zanjo (ultimat Jeseničanov: ime novonastale občine je Jesenice na Dolenjskem, sedež so Jesenice, občinski svet se izvoli na podlagi števila prebivalcev, niso za paritetno število članov) smo predočili republiški komisiji oz. mag. Vlaju. Računali smo, da hodov Ljubljani pametno odločili namesto nas. Ljubljana je potrdila dve referendumski območji - Jesenice in Veliko Dolino. Ker smo bili že od začetka v negotovosti, ali je smotrno, da smo sami, smo se 17. aprila na zboru krajanov odločili za priključitev k Brežicam. Poskus, da bi se nam pri taki odločitvi pridružila tudi Čatež in Jesenice, ni uspel. Državni zbor je nato združil obe KS v referendumsko območje Velika Dolina. Kako, vedo samo v Ljubljani. Tudi o članih volilne komisije se nismo mogli dogovoriti, saj Jeseničani niso hoteli niti slišati o skupni komisiji, češ da so vmes “politične mučke . O medijski vojni, ki da jo zganjamo na Dolini, ne vemo nič ali bore malo. Štejemo prispevke in izjave Jeseničanov: trije samostojni in en prispevek s skupnimi izjavami. Cvetke o hrvaški varianti nismo naročili. Zahrbtno delovanje pa najbrž niso zbori krajanov in zapisnki, ki bi jih sosedje na zahtevo lanko dobili. Iskanje krivde za nestrpnosti v preteklosti je jalovo, čeprav razhajanj ni manjkalo. Velika Dolina je bila med vojno izseljena, Jesenice pridružene NDIL Osnovno šolo smo na Dolini gradili s samoprispevkom, brez Jeseničanov, ker so prispevek odklonili, saj so dobršen del otrok vsa leta pošiljali v šolo v hrvaško Bregano. Najbrž tudi zaradi nacionalne mešanosti, s čimer na Dolini nismo obremenjeni. K neuspešnem dogovarjanju ob izgradnji telefonije so prispevali posamezni Jeseničani, ki so nasprotovali izgradnji zaradi stroškov, ki bi jih prineslo omrežje do Cirnika. Skupna šola, fara, ena lovska družina, kulturno društvo, še pred časom skupno turistično društvo, kot da tega nikoli ni bilo. In kje je danes najbolj vroče, se ve. Na tem mestu je najbrž nekdo krepko podkuril. Predsednik KS Jesenice nam očita (Naš glas 12. maja), da nismo upoštevali njihovih argumentov in zahtev. V resnici o našem predlogu za sporazum Jeseničani niti razpravljati niso bili pripravljeni. Postavili so zgolj pogoje. Uspešen dogovor je kompromis, do katerega samo z zahtevami ni mogoče priti. Kdo je torej kriv za zvišan tlak in kje je resnica? STANKO KLEMENČIČ predsednik sveta KS Velika Dolina Vem, bližina se je odmaknila, daleč, nekam na obrežje doumljivega. Okleva še tam, na zadnji struni, kot bolna lastovka pred jesenskim letom, čeprav natančno ve, da so vsa križišča že prehojena, da se poti ne morejo več prepletati in da bodo vsa srečanja poslej samo še v labirintu spomina. Različnih spominov. Tistih, ki jih sproži misel, beseda, kretnja ali pogled na razstavljeni vsakdan. Tn bodo kakemu mokronoškemu pravniku prišle v roke “Nasenfuške pustne novice” in se bo do solz nasmejal, že trenutek za tem pa začuden obžaloval površnost izdajateljev, ki so pozabili zapisati avtorje. Takrat mu bo ded razložil, daje bilo v Mokronogu svojčas bogato, veselo, da seje vsako leto raztegnil prešerni in katarzični meh pustnega karnevala, ki so si ga prihajali ogledovat iz vse slovenske dežele, in da avtorji časopisa in karnevala niso izpuščeni zaradi površnosti, ampak preprosto zato, ker so sami menili, da to njihovo delo prav-zaprav ni nič tako posebnega, da bi se morali oznanjati. “Ampak, vem pa zagotovo”, bo še dejal ded, “daje bil duhovni vrelec vsega Vilko Videčnik”. “Pa je bil poklicni humorist?”, bo nemara vprašal mokronoški pravnuk. “Kje pa, bil je pedagog, profesor, šolski ravnatelj, in bilje partizan, odbornik, predsednik raznih organizacij, društev, tajnik krajevne skupnosti, zborovodja, režiser, scenograf, naprednjak, humanist, bil je... bil je osebnost, človek, ki je v svojem času dajal ritem tem krajem, bogatil njihovo vsebino! Tudi zato, ker je vsako delo, katerega seje lotil, opravljal in opravil profesionalno.” In bo ded lahko na enak način pripovedoval tudi o Kresni noči, kjer je bil prvi kres prižgan z iskrico Vilka Videčnika; o kulturno-umetniškem društvu “Emil Adamič”, ki je začelo pisati svojo zgodovino pod uvodnikom Vilka Videčnika, o Okrajni in kasneje Občinski zvezi kulturno-prosvetnih organizacij, katerima je Vilko Videčnik pomagal skozi otroška leta, o dramskih predstavah, ki so v njegovi režiji dajale ognja od vojne in dela in zaostalosti utrujenim dolenjskim očem; o vlogah, ki jih je sam na odru oživil o mokronoškem salonskem orkestru; o pevskih zborih, ki jih je ustanovil in vodil... Seveda bi za vsako vsebino potreboval novo poglavje, čeprav so se poti nenehno prepletale, se ustavljale na križiščih, se za trenutek zamislile in odločno poiskale pravo smer. Velikokrat na lastno škodo. Zavestno: kajti ljudstvo ne verjame daritvi, če ni v njej lastnega žrtvovanja. Bogato knjigo ste nam spisali, spoštovani krajan Vilko. Naslove ste izbirali sproti, kot je nanesla potreba razvoja. Vem pa, da vam je bil en naslov položen že v zibelko. Musiča noster amor. Kot posledica in vzrok. Kot orodje? Tudi. Že zaradi univerzalnosti komuniciranja. Pa bo kdo s strani morda podvomil, pač, o pokojnih vse naj! Na koncu koncev koncerti vaših pevcev res niso bili v gala dvoranah, v programih ni bilo renesanse, baroka, postmodernizma, čeprav ste bili intimno in strokovno domačj s to govorico, saj je pod vašimi prsti lahko oživel Bach, Debussy ali Lebič. In če ste kljub temu s pevci nastopali v Mokronogu, v dvorani in pred njo, na vseh pokopališčih tod okoli, na Sv. Vrhu, ko je prišla v vas elektrika, v Tržišču na kmečkem rajanju, v Šentrupertu za krajevni praznik, na Trebelnem, v Trebnjem, na Mirni, v Novem mestu, Beli krajini, na Štajerskem... to ni bilo naključno. Nastopali ste tam, kjer je slovenski človek potreboval pesem kot sopotnico, kot hrano, kot moč, kot temelj, na katerem je lahko gradil. Tudi Cankarjev dom, tudi vrhunsko umetnost in svetovno odmevne kulturne dogodke. Funkcija temeljev pa je že po naravi stvari taka, da nosijo. In če vrh velikokrat pozabi nanje, temelji vseeno držijo. Tudi ob glorijah in tudi ob potresih. Za to pot, maestro Vilko, ste se zavestno odločili. Hvala vam za to odločitev. In hvala vam v imenu vseh pevcev, ki so peli z vami, še posebej, za prijateljstvo, s katerim ste nas na tej poti povezovali. STANE PEČEK TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 19. V. SLOVENIJA 1 8.45-0.10 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.20 TEDENSKI IZBOR 9.20 KAM PA KAM 9.50 SREČANJE TAMBURAŠKIH SKUPIN 10.15 KRONIKA, 28. del kanadske dok. serije 10.40 R&R 11.10 MALI FESTIVAL NEDELJSKIH 60 12.10 PO DOMAČE, ponovitev 13.00 POROČILA 13.05 STUDIO CITY, ponovitev 15.30 TEDENSKI IZBOR SVET POROČA 16.05 OSMI DAN 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 NOVA GORICA: PRVI PRENOS OTVORITVE SLOVENSKEGAGLEDALIŠČA 21.25 TEDNIK 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SLOVENIJA S 13.15-23.10 Teletekst 13.30 Video strani -15.00 Kinoteka: Angleški klasični film: Na begu (ČB) -16.25 Tedenski izbor: Strta srca (franc, nadalj., 10/16) -17.15 Sova (ponovitev): Popolna tujca (amer. naniz., 1W22); 17.45 Umori (amer. naniz., 13/13) -18.35 Že veste? - 19.05 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Vas bomo že kako prepričali (angl. dok. oddaja, 3/3) - 21.00 Umetniški večer: Stiški rokopisi; Najprej je bila črka (dok. film); Pogovor v studiu A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 168. dela amer. nadalj.) - 13.05 Call selection (ponovitev) -13.40 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -17.35 Na velikem platnu • 17.50 Akrobatsko smučanje (ponovitev 5. oddaje) -18.20 Elizije (ponovitev) -18.40 Učna leta (ponovitev 14. dela) -19.10 Luč svetlobe (169. del amer. nadalj.) - 20.00 Magnetoskop (glasbena oddaja) - 20.30 Drakula (12. del. amer. serije) - 21.00 Poročila - 21.20 Maščevanje ukradenih zvezd (amer. film) - 23.00 Akrobatsko smučanje - 23.35 Poročila - 0.00 Na velikem platnu - 0.15 CMT- 0.45 Borza dela HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Zlata nit (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Franka Sinatre: Poroka z ledom -14.50 Monoplus -15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Oddaja za otroke -16.30 Čakalnica -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, yreme - 20.15 Iz tujskega življenja - 20.55 Me je kdo iskal? (zabavnoglasbena oddaja) - 21.40 Poročila - 21.45 Žnanost in mi - 22.30 Slika na sliko - 23.15 Večer ob glasbi - 0.15 Poročila v angleščini - 0.20 Sanje brez mej HTV 2 15.00 Videostrani -15.10 TV spored -15.15 TV koledar -15.25 Zlata nit -15.55 Noč lisice (serijski film) -16.45 Hollywoodske zvezde -18.15 Ekran Srez okviija -19.15 Risanka -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Ogenj v srcu (humor, serija) - 20.45 Največji zločini in procesi 20. stoletja (dok. serija) • 21.20 Noč lisice (serijski film) - 22.10 Alahov vrt (amer. film) PETEK, 20. V. SLOVENIJA 1 8-45- 1.55 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.25 MLADI SHERLOCK, angl. nadalj., 7/9 9^0 SKRIVALIŠČE, amer. film 12.20 ŽE VESTE 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 13.05 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 1530 KAM VODIJO NAŠE STEZICE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 PARI, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 DRUGI ČLOVEK, amer. film 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22 45 SOVA 2145 LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 3. epizoda amer. naniz. 23.15 IZREDNO STANJE, angl. nadalj., 1/6 0.10 ZASEBNI SPREJEM, angl. film SLOVENIJA 2 16.45 - 0.15 Teletekst 17.00 Video strani -17.20 Tedenski izbor: Sova: To je ljubezen (angl. naniz., 11/19); 1730 Dobra fanta (angl. nadalj.) -18.45 Znanje za znanje -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Moški, ženske - 21.10 Obiski - 22.10 H. Ibsen: Nora (posnetek predstave Prešernovega gledališča Kranj) A KANAL 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 169. dela amer. nadalj.) - 13.05 Magnetoskop (ponovitev) -13.35 Akrobatsko smučanje -14.30 Borza dela -16.15 Na velikem platnu -16.30 Ameriških deset -17.00 Drakula (ponovitev 12. dela filma) -17.30 Maščevanje ukradenih zvezd (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (170. del am. nadalj.) - 20.00 Pozitiv + (glasbena oddaja) - 20.30 Iskalec zvezd (dok. oddaja) - 21.00 Poročila - 21.20 Teden na borzi - 21.30 Življenje z očetom (amer. film) - 23.05 Poročila - 23.30 Pravkar umotjeni (amer. krim.) -1.00 Erotični film HTV 1 7.50 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.30 Zlata nit (otroška serija) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) -12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Franka Sinatre: Robin in sedem gangsterjev -15.05 Monoplus -15.30 Nemščina -16.00 Poročila -16.05 Palčki nimajo pojma (oddaja za otroke) -16.30 Alpe-Donava-Jadran -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila -18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Osijek: “Nek tambura svira” - 21.15 Latinica - 22.15 Poročila - 22.20 Lepa naša - 22.50 Slika na sliko - 23.50 Poročila v nemščina - 23.55 Pod ledenikom (islandski film) -1.25 Sanje brez mej SOBOTA, 21. V. SLOVENIJA 1 7.45 - 1.55 TELETEKST 8.00 VIDEOSTRANI 8.20 TEDENSKI IZBOR: 8.20 RADOVEDNI TAČEK 8.35 LONČEK, KUHAJ! 8.45 ZIMSKA TEKMOVANJA, franc, risanka, 21/26 9.10 KLUB KLOBUK 10.00 TOK TOK 10.50 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 11.45 MAJA IN VESOLJČEK, slov. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK, ponovitev 13.50 MOŠKI, ŽENSKE 15.05 DRUGI ČLOVEK, amer. film 17.00 DNEVNIK 1 x 17.10 ZAKLAD NA JUŽNEM TEČAJU, angl. poljudnoznan. oddaja 18.05 REGIONALNI PROGRAM LJUBLJANA 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 TVARIETE 21.30 POTA SLOVENSKEGA POKRISTJANJEVANJA 22.00 KORENINE SLOVENSKE LIPE: PRETAKANJA, ŽIVLJENJE MED BARDOM IN TRSTOM, 5. oddaja: OSMICE 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.05 SOVA: SLOVENIJA 2 13.15-0.55 Teletekst 13.30 Video strani -14.00 Tedenski izbor: Antolo- gija slovenske glasbe -15.20 Sova (ponovitev): Ljubezen da, ljubezen ne (3. epizoda amer. naniz.); 15.55 Izredno stanje (angl. nadalj., 1/6) -16.50 Športna sobota: košarka NBA; 17.50 Rally Saturnus -18.50 Modra divjina (amer.-angl. poljudnoznan. serija, 1/4) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Jezdeci (angl. nadalj., 1/4) - 21.00 Veliki zločini in procesi 20. stoletja (koprod. dok. serija, 3/12) - 21.30 Sobotna noč KANALA 7.00 Borza dela - 9.00 CMT -10.05 Teden na borzi (ponovitev) -10.15 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -11.00 Dance session (ponovitev 32. oddaje) -11.30 Življenje z očetom (ponovitev filma) -13.05 Spot tedna -14.30 Borza dela -16.25 ITV - Begunska televizija -16.55 Igre na kotalkah (amer. športna serija) -17.25 Pravkar umorjeni (ponovitev filma) -19.00 Ameriških deset (glasbena oddaja) -19.30 Radio FM (ponovitev 9. dela amer. naniz.) - 20.00 Elvisova zarota (dok. film) - 20.55 Radio FM (10. del amer. naniz.) - 21.30 Igra v obrambi (amer. film) - 23.10 Ulica rumene nevarnosti (ponovitev 6. dela angl. naniz.) - 0.10 CMT -0.45 Borza dela HTV 1 8.40 TV spored - 8.45 TV koledar - 9.00 Dobro jutro -10.30 Poročila -10.35 Kapetan Zaspan (risana serija, 8/13) -11.00 Oddaja za mladino -12.00 Poročila -12.05 Oddaja resne glasbe -13.05 Prizma (večnacionalni magazin) -13.50 Oddaja narodne glasbe -14.05 Poročila -14.10 Kapitan Stir-rick (angl. mladinski film) -15.40 Hišni ljubljenci - 16.10 Beverly Hills -17.00 Poročila -17.05 Mana iz morja (dok. oddaja) -17.50 TV razstava -18.00 Televizija o televiziji -18.30 Santa Barbara (amer. nadalj.) -19.15 Na začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Bratje po orožju (amer. film) - 21.55 Video film - 22.40 Poročila - 22.45 Športna sobota - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez mej NEDEUA, 22. V. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.30 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, ponovitev danske nadalj., 7/13 10.30 CHRISTOPHER POKORA, angl. oddaja 11.20 SLIKE IZ SEČUANA, 11. oddaja 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POJEMO, ZATO SMO 12.30 MODRA DIVJINA, ponovitev amer.-angl. poljudnoznan.serije, 1/4 13.00 POROČILA 13.30 PLEŠI DO ZORE, amer. film 15.05 VAS BOMO ŽE KAKO PREPRIČALI, ponovitev angl. dok.oddaje, 3/3 15.55 SE SE BOMO SREČALI, angl. nadalj., 11/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 NEDELJSKIH 60 21.30 ČUDEŽI NARAVE, nemška poljudnoznan. oddaja 22.20 DNEVNIK 3, VREME 22.40 SOVA SLOVENIJA 2 9.45-23.40 Teletekst 10.00 Videostrani -10.20 Sova (ponovitev): Izredno stanje (angl. nadalj., 2/6) -11.15 Karaoke (razvedrilna oddaja TV Koper) -12.00 Velika glasbena izkušnja -15.00 Tedenski izbor: Tvariete; 16.00 Schindler (angl. dok. film) -17.20 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Alpe-Do-nava-Jadran - 20.45 Meso in kri (amer. film) - 22.45 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Koala (risanka) - 8.35 Male živali - 8.55 20.000 milj pod morjem (risani film) - 9.50 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -10.20 Igra v obrambi (ponovitev filma) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena (glasbena oddaja) -13.00 Podobe na filmskem traku (filmski ciklus Božidarja Jakca) -18.00 CMT -18.50 Koala (risanka) - 19.05 20.000 milj pod morjem (risani film) - 20.00 Veseli EMŠO - 20.10 Ulica rumene nevarnosti (7. del angl. naniz.) -21.10 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 22.00 Obsedeno stanje (angl. vohunski film) - 23.40 CMT HTV 1 7.50 TV spored - 735 TV koledar - 8.05 Poročila - 8.10 Z ognjem in mečem (italij. film) - 90.55 Poročila -10.00 Prenos maše -11.05 Malavizija - 12.00 Poročila -12.10 Plodovi zemlje -13.00 Ljudska glasba in običaji -13.30 Mir in dobro -14.00 Duhovni klic -14.05 Poročila -14.10 Film za otroke -15.00 Opera Box -15.30 Poročila -15.35 Družinski zabavnik -17.10 Teror na avtocesti (amer. film) - 18.50 Risana serija -19.15 TV fortuna - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Sedma noč - 21.45 Poročila - 21.50 Po vrnitvi (serijski film) • 22.40 Šport - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila v nemščini - 0.05 Sanje brez mej PONEDELJEK, 23. V. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.30 TELETEKST 11.00 VIDEOSTRANI 11.10 TEDENSKI IZBOR 11.10 HUCKLEBERRY F1NN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprod.nadalj., 6/26 gLaS ŽiVUeNjZ Slovenski izvajalci zabavne glasbe ne izdajajo svojih glasbenih izdelkov v milijonskih nakladah, zato jih danes ne bom omenjala. Ena najuspešnejših glasbenih skupin vseh časov pa so Beatli. Njihova plošča Abbey Road je šla kar 15-milijonkrat čez prodajni pult. Čeprav so Beatli začeli svojo kariero v Liverpoolu, so prvi muzej v njihov spomin postavili v Koelnu. Vrata tamkajšnjega muzeja so odprli junija 1989. V dveh sobah je moč videti vse, od njihovih prvih malih plošč do voščenih lutk s fn-zuramt, kakršne so bile moderne v njihovih časih. Beatli so prav gotovo najuspešnejša skupina vseh časov in takega zaslužka od prodanih plošč ne bo dosegel nihče več. Štirje fantje iz Liverpoola so na začetku kariere, v šestdesetih letih, prodali več kot milijardo malih in velikih plošč. Simona H20 IGL + W - SKODA ▼ Volksvvagen Group 11.40 ZNANJE ZA ZNANJE 12.10 ZAKLAD NA JUŽNEM TEČAJU, angl. poljudnoznan. oddaja 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR ALPE-DONAVA-JADRAN ŠPORTNI PREGLED 14.55 OBISKI, ponovitev 15.55 VIDEOMODA: ZA KULISAMI 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD., TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 SEDMA STEZA 20.35 MEDNARODNA OBZORJA 21.15 OMIZJE 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 SOVA SLOVENIJA 2 14.15-0.35 Teletekst 14.30 Video strani -14.40 Tedenski izbor: Forum, Mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 15.40 Nedeljskih 60; 16.40 Obzorja duha -17.10 Sova (ponovitev): Tečaj prešuštvovanja po žensko (angl. nadalj, 2/3); 18.00 Izredno stanje (angl. nadalj, 3/6) -18.50 TV av-tomagazin -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Čigava je krivda (angl. drama, 2/2) - 21.20 Studio City - 23.05 Brane Rončel izza odra - 0.05 Kolesarska dirka Giro dTtalia KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 170. dela) -13.05 Helena (ponovitev) -13.50 Pozitiv + (ponovitev) -14,30 Borza dela -14.45 CMT -16.45 Spol tedna -16.50 Na velikem platnu -17.05 Poslovni dosje (10. del amer. serije o managementu) -17.30 Obsedeno stanje (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (171. del am. nadalj.) - 20.00 Popspot (kontaktna glas. oddaja) - 20.30 Brlog (13. del španske serije) -21.00 Poročila - 21.20 Umreti je lahko (amer. drama) - 23.00 Ameriških deset - 23.30 Poročila - 23.55 Na velikem platnu - 0.10 CMT - 0.45 Borza dela HTV 1 7,50 TV program - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Šolski program -11.35 Ste vedeli? (oddaja za otroke) -12.00 Poročila -12.05 TV koledar -12.15 Divja vrtnica (serijski film) - 12.40 Popolna tujca (humor, serija) -13.05 Filmi Buda Spencerja: Črno in belo -14.35 Monofon - 15.30 Učimo se o Hrvaški -16.00 Poročila -16.05 Modul 8 (oddaja za otroke) -16.30 Govorimo o zdravju -17.00 Hrvaška danes -18.00 Poročila - 18.05 Kolo sreče -18.35 Santa Barbara (serijski film) -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 Arena (športna oddaja) - 21.10 Planterij - 22.15 Poročila - 22.20 Hrvaška in svet - 23.00 Slika na sliko - 0.00 Poročila v angleščini - 0.05 Sanje brez meja TOREK, 23. V. SLOVENIJA 1 9.45-0.10 TELETEKST 10.00 VIDEOSTRANI 10.35 TEDENSKI IZBOR 10.35 CHRISTOPHER POKORA, angl. oddaja 11.25 TV AVTOMAGAZ1N 11.55 ČIGAVA JE KRIVDA, angl. drama, 2/2 13.00 POROČILA 13.05 SOBOTNA NOČ, ponovitev 16.20 MOSTOVI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! UPORNIKI V SLUŽBI KRALJA, danska naniz, 8/13 OSCARJUNIOR 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 OSMI DAN 21.25 STRTA SRCA, franc, nadalj, 11/16 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.45 SOVA SLOVENIJA 2 14 45 - 24 00 Teletekst 1500 Video strani -15.30 Zgodbe iz školjke -16.20 Tedenski izbor: Sedma steza; Mednarodna obzorja -17.20 Sova (ponovitev): V avtobusu (26. epi-zpoda angl. naniz.); 17.45 Izredno stanje (angl. nadalj, 4/6) -18.40 iz življenja za življenje -19.10 Poslovna borza -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Družinske skrivnosti (franc, nadalj, 5/6) - 21.00 Svet na zaslonu - 22.00 Zelena ura - 22.30 Videošpon - 23.30 Giro dTtalia (posnetek) KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 171. dela amer. nadalj.) - 13.05 Popspot (ponovitev) 13.35 Video igralnica (oddaja o računalniških igricah) -14.10 CMT - 14.30 Borza dela -14.45 CMT -16.40 Spot tedna - 16.45 Na velikem platnu -17.00 Brlog (ponovitev 13. dela šp. naniz.) -17.30 Umreti je lahko (ponovitev filma) -19.10 Luč svetlobe (172. del) - 20.00 Rodeo (glasbena oddaja) - 20.30 Državnik novega kova (8. del angl. satirične naniz.) - 21.00 Poročila - 21.20 Morilska sla (angl. krim.) - 23.10 Dan po jutrišnjem (1. del amer. poljudnoznan. serije) - 23.40 Poročila - 0.05 Na velikem platnu - 0.20 CMT - 0.45 B.orza dela SREDA, 25. V. 94,6 MHz radio SRAKA ČETRTEK, 19.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje -11.15 Doktor na obisku - 12.00 Obvestila, osmrtnice - 12.30 Mali oglasi - 15.00 Poročila - 17.00 Obrtniki in podjetniki - 19.00 Rocko-vnik - 22.00 Hard & Heavy - 23.00 Portret glasbenika (do 24.00) PETEK, 20.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Grmski vulkan - 17.00 Srakin TV izbor -18.00 Študentski čvek -19.00 Ne joči, petek! (do 24.00) SOBOTA, 21.5. 5.30 Dobro jutro - 9.00 Pasji kotiček - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Lovci v studiu -15.00 Godec v studiu: Slavko Plut -18.00 Obisk glasbenikov: Tonček in Slavko Plut - 20.00 Čestitke - 21.00 Srakina veselica (do 01.00) NEDEUA, 22.5. 8.00 Dobro jutro -10.00 Mali oglasi, ev-ergreeni - 13.00 Čestitke in domača glasba - 19.00 Cinca Marinca: obisk Alenke Godec - 22.30 Ves ta jazz (do 24.00) PONEDLJEK, 23.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 11.30 Praktični nasveti - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -15.30 Popevka tedna -17.00 Aktualna oddaja: Trimo Trebnje -19.00 Pravljica - 20.00 Glasbena oddaja - 23.00 Koncert: Tim Buckley, London 1968 (do 24.00) TOREK, 24.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila - 17.00 Gradimo strokovno in varno - 18.00 Otroška oddaja “Kalimero” - 19.00 Večerni program - 22.00 Glasbene novosti - 23.00 Lestvica 3 tri III (do 24.00) SREDA, 25.5. 5.30 Domača glasba -10.00 Dober dan, pridni ljudje - 12.00 Obvestila, osmrtnice -12.30 Mali oglasi -15.00 Poročila -17.00 Borza dela -18.00 Rok za rock - 20.00 Sračje gnezdo - 22.00 Kitara in britanska ljudska glasba - 22.30 Portret glasbenika (do 24.00) SLOVENIJA 1 9.15-0.05 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.45 TEDENSKI IZBOR Konec mrtvila? Rockovska fešta v Leskovcu pri Krškem LESKOVEC - Na rock fešti, ki je bila v Leskovcu pri Krškem, je kot predskupina nastopila novomeška skupina Projekt poljskih strašil, po njenem prvem nastopu v Rumanji vasi pred dobrim mesecem dni je bila to njena druga javna predstavitev. S svojim izrazito industrijskim zvokom in specifičnim nastopom se je občinstvu vtisnila v spomin kot skupina, na katero bo treba še računati. Tukajšnjemu občinstvu manj znani trio iz Ilirske Bistrice Zoambo Žoet Workestrao, ki je nastopil naslednji, je presenetil s trdim in divjim ritmom, s kričečima vokaloma basista in kitarista, ter dokazal, da je trenutno ena najbolj izvirnih novo-rockovskih zasedb v Sloveniji. Za njimi je več kot eno uro gledalce ogrevala zagrebška skupina Veliki beli slon. Njena glasba temelji na funky ritmu in zelo izrazitem basu, ki malo spominja na Red Hot Chilly Peppers, cel šov pa je vodil kitarist in pevec, ki je v izrazito rockerski vokal vključeval elemente srbskega narodnozabavnega petja. Njihov nastop je naredil vtis odlične uigranosti, sproščene komunikacije med bendom in občinstvom ter nasploh zelo profesionalnega odnosa skupine do dela, ki ga opravlja; lastnost, ki jo tako pogrešamo pri večini slovenskih rockovskih skupinah. Vrhunec večera je bil nastop zvezd slovenskega novega rocka Demolition Group. Skupina je med približno eno uro trajajočim nastopom igrala večinoma skladbe s svojega cedeja, predstavila pa je so tudi nekaj skladb, ki bodo izšle na njeni naslednji plošči. Občinstvo se ni utrudilo kljub kar dolgemu nastopu predhodnih Velikih belih slonov in je za konec dobilo še dva bisa. Koncert, ki je bil v lokalnem gasilskem domu, je privabil nekaj sto ljudi, kar je dokaz, da se rockovska scena prebuja tudi v Posavju. Ali to pomeni dokončen konec mrtvilu, ki v tej regiji vlada že kar celo desetletje, bomo še videli. J. GORENC 9.45 TISOČ IN ENA AMERIKA španska risana serija, 21/26 10.10 VIDEOŠPON 11.10 IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE 11.40 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOLETJA, angl. dok.nadalj., 3/12 12.05 ČUDEŽI NARAVE, nemška poljudnoznan. oddaja 12.50 POSLOVNA BORZA 13.00 POROČILA 14.00 TEDENSKI IZBOR 14.00 SVET NA ZASLONU 15.00 DRUŽINSKE SKRIVNOSTI, franc, nadalj., 5/6 15.50 MERIDIANI, TARČA ISTRSKE PRIPOVEDI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 REGIONALNI PROGRAM LJUBLJANA 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 VAS OB MEJI, koprodukcija ORF-TVS 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SLOVENIJA 2 15.15 - 22.35 Teletekst 15.30 Video strani -15.45 Tedenski izbor Omizje; 17.00 Videomoda -17.25 Sova (ponovitev): Zakonca Ficlds v Franciji (9. epizoda angl. naniz.); 1755 Izredno stanje (angl. nadalj, 5/6) -18.45 Kronika (29. del kanadske dok. serije) -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Športna sreda - 21.40 Sejem Marketing klub - 21.50 Svet poroča KANALA 7.00 Borza dela -12.00 Na velikem platnu -12.15 Luč svetlobe (ponovitev 172. dela) -13.05 Rodeo (ponovitev) -13.40 CMT -14.30 Bona dela -16.15 Na velikem platnu -16.30 Državnik novega kova (ponovitev 8. dela angl. naniz.) -17.00 Morilska sla (ponovitev filma) -18.50 Male živali -19.10 Luč svetlobe (173. del) - 20,00 Call selection (kontaktna glasbena oddaja) - 20.30 Učna leta (15. del amer. nadalj.) - 21.00 Poročila - 21.20 Dance session filmUl FIN GOSPOD (od petka v novomeškem Domu kulture) Veliki temnopolti komedijant Eddi Murphy (Kolo sreče, Princ iz Amerike) je najprej majhen prevarant, nenadoma pa postane “fin" gospod. Čisto po naključju se namreč njegovo življenje sleparja popolnoma spremeni Sliši na ime T. J. Johnson, enak priimek pa ima tudi 90-letni kongresnik Jeff, ki naključno umre, T. J. pa si prisvoji njegovo ime, ga odvrže v glasovalno skrinjico in je čudežno izvoljen v Kongres (parlament ZDA). T. J. živi v Washingtonu nadvse udobno življenje “popolnega politika prejema podkupnine, podarja brezobrestne kredite v zameno za nekatere usluge, hodi na gratis potovanja in podobno. T.J. je “badguy ”, negativec, ker pa je to komedija le z enim glavnim igralcem, se mora taisti preobraziti v “goodguy" pozitivca. Za tovrstne spremembe pa je potrebna, kot veleva hollywoodska šega, lepa in poštena gospodična, ki... Gledamo torej politično komedijo, ki smeši in odkriva življenje visoke politike, tu sicer ameriške, vendar zlahka potegnemo vzporednico ali dve. “Fin gospod" je vesel, glasen, topel in romantičen film. Za nameček: kratica T. J. nas spominja na Thomasa Jeffersona, avtorja Deklaracije o neodvisnosti iz 1776, ki velja kot temelj ameriške demokracije. ZLATI ČASI (v petek v kinu Črnomelj, v nedeljo v kinu Metlika) Piše se leto 1931, Španija, podeželje, začetki državljanske vojne. Mlad fant ste, vpoklicali so vas v vojake, vendar dezertirate. Povsem naključno srečate ekscentričnega priletnega gospoda, sicer premožnega slikarja, s katerim postanete prijatelj. Skoraj že odidete naprej lovit svojo ubež-niško usodo, ko na železniški postaji zagledate štiri fatalno lepe mlade ženske, hčerke vašega dobrotnika, ki so prišle na obisk k očku. Seveda se vrnete na hacien-do. To so uvodne minute optimistične zgodbe iz pesimističnih časov. Film je poln duhovitih situacij, nerodnih kretenj, sramežljivih pogledov in poželjivih strasti. Fanta imajo namreč rade vse štiri, on pa ima rad nje, tako da ves čas tli in se iskri. Ljubezenske kombinacije se vrstijo takole: fant in ljubiteljica žensk, fant in lepa vdova, fant in neumna poželjivka, na koncu pa kronsko razmerje z najmlajšo, najlepšo in neizkušeno ter izmenjava zlatih obročkov. P. S.: Ljubijo se tudi starejši, prihod operne dive mame pa pomeni diktaturo liberalizma. Naj sc bere še tako čudno, res je, častna pionirska! TOMAŽ BRATOŽ Blančani in Krmeljčani zmagali S tekmovanja “Kaj veš o prometu?” v Sevnici SEVNICA - Čeprav predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Jože Jeke ob podelitvi priznanj učencem, ki so se prejšnji četrtek pomerili na občinskem tekmovanju “Kaj veš o prometu?” ni bil ravno zadovoljen z zbranostjo tekmovalcev pri reševanju testov, je le lahko izrazil tudi zadovoljstvo, da se dobro preventivno delo pozna, vsaj pri suhoparni statistiki, ki skoraj ne beleži krvnega davka med šolajočo mladino na sevniških cestah. Tekmovalce je v imenu občinske skupščine in izvršnega sveta pozdravila tudi predsednica Breda Mijovičeva, kije zatem skupaj z Jeketom učencem podelila priznanja in nagrade. Te je prispevala zavarovalnica Triglav Krško. V nižji skupini si je priboril zlato odličje in diplomo Bošta-njčan Jernej Levstik, pred Bla-nčanoma Dejanom Kovačem in Bojanom Gracerjem. V višji skupini pa je močno zmagal Kr-meljčan Andrej Vidmar, drugi je bil Boštanjčan Aleš Felicijan in tretji Benjamin Očko z Blance. Ekipno je Blanca v nižji skupini osvojila 1. in 3. mesto, 2. pa so zasedli Boštanjčani. V višji skupini so zmagali Krmeljčani, pred Boštanjčani in ekipo OS Tržišče. Nagradili so tudi mentorja najboljših ekip Vlada Žni-deriča z Blance in Boštjana Repovža iz Krmelja. Jt ti/rce(/!UA)twr 'bofjVtv^Jek^ar lujta/ TEKMOVANJE V KOŠARKI V četrtek, 21. aprila, smo imeli košarkarsko tekmo. Bile so štiri skupine. Najprej smo igrale z ekipo iz Globokega. Zmagale smo 8:2. Nato smo igrale s Cerkljami. Izgubile smo 21:11. Na koncu smo igrale še z Brežicami. Tudi tu smo izgubile. Bile smo zelo razočarane. Sploh ne vem, kaj nam je bilo. V kombiju na poti proti domu se nismo nič pogovarjale. Bile smo zelo jezne, ker se nismo uvrstile v finale. V šolo sem odnesla dres in diplomo. No, bilo je vseeno bolje, kakor sedeti v šolskih kl°pch' NATAŠA ŽERJAV OŠ Artiče 0 PRIHODNOSTI Slovenci se še kar zanimamo za naravo, saj o tem zelo veliko govorimo. Vsi smo zaskrbljeni za okolje, ko pa moramo zanj kaj narediti, smo manj navdušeni. Vsi bi se morali začeti jeziti na onesnaževalce in ti bi morali spremeniti svoje ravnanje. Vsem so vzor samo Američani, ki se ženejo samo za tem, da bi imeli čim več. Je sreča res samo vtem? Večkrat poslušam, kako se ljudje kregajo, kje naj pelje avtocesta ali da ne marajo v svojem kraju odpadkov. Toda zavedati se moramo, da pridelamo na leto na enega prebivalca 300 kg odpadkov. Te smeti morajo najti svoje mesto. Res pa je, da tudi tisti, ki bi hoteli živeti na naravi prijazen način, tega vedno ne morejo. Mi mladi mislimo, da bi morali Slovenci sesti za mizo in se skupaj pogovoriti, kaj hočemo narediti za svojo domovino, in potem skupaj ustvarjati, ne pa da vsak zase vlečemo na svoj konec. SLAVI STANISAVUEVIČ 3. r., OŠ Krmelj smmssm OKROGLA MIZA O TURIZMU - Z zanimivo okroglo mizo in razstavo o turizmu so pretekli četrtek v avli OŠ Sava Kladnika v Sevnici tamkajšnji učenci (na posnetku) zaključili projekt Leto turizma. Z anketiranjem in prebiranjem različnega gradiva so učenci ugotovili, da je bilo v Sevnici do 2. svetovne vojne dokaj razvito letoviščarstvo, po tej vojni pa se je začel prebujati šele v osemdesetih letih prehodni turizem. Zgodovinski krožek na šoli je izdelal turistični vodnik, za katerega se je zanimala tudi sevniška županja Breda Mijovič, ki je z občinskim ministrom za šolstvo Jožetom Maurerjem odgovarjala učencem na vprašanja o dokončanju hotela in urejanju starega mestnega jedra. (Foto: P. P.) DOBRO SODELOVANJE - Črnomaljska osnovna šola Mirana Jarca in podjetje Danfoss Compressors sta lep zgled dobrega sodelovanja. Medtem ko je nedavno podjetje priskočilo šoli na pomoč pri nakupu opreme, so se tokrat izkazali učenci. V podjetju so želeli imeti na stenah otroške slike in v šoli Mirana Jarca so se odtočili, da jih naslikajo. A ker v eni šoli ne bi zmogli zbrati tako na hitro dovolj risarjev, so priskočili na pomoč še učenci OŠ Loka, šole s prilagojenim programom Milke Šobar-Nutaše ter črnomaljske srednje šole. Tako je 16 učencev minuli petek slikalo detajle v starem delu mesta, dela pa bodo prav v teh dneh v podjetju Danfoss Compressors najprej razstavili. Na fotografiji: učenke iz šole Loka pod mentorstvom Bogomirja Jakše je najbolj navdihnila cerkev sv. Duha. (Foto: M.B.-J.) PREDAVALA NAM JE BREDA SOTOŠEK V četrtek, 21. aprila, nas je obiskala mag. Breda Sotošek, ki je strokovnjakinja za farmacijo in kozmetiko. Povedala je veliko o koži, o zdravi prehrani, ki veliko pripomore k lepši in bolj zdravi koži. Predstavila nam je tudi nekaj literature. Učenci smo jo spraševali o koži in higieni telesa in na vsa vprašanja je lepo in temeljito odgovorila. Za mozolje je dejala, da nastajajo zaradi hormonskih sprememb, nepravilne prehrane in načina življenja, lahko pa tudi zaradi dednih lastnosti. Preprečimo jih lahko tako, da uživamo čim bolj zdravo hrano ter se veliko gibamo in telovadimo na svežem zraku. Koži pa najbolj škodijo sol, sladkor, riž, svinjska mast in bela moka seveda če jih uživamo v preveliki količini. Gospa Sotošek nam je pokazala tudi film o pravilnem jemanju zdravil. JANJA BEC 7. r., OŠ Krmelj MOJA PRIJATELJICA Imela sem prijateljico, s katero sva se vedno razumeli. Čeprav je bila 15 let starejša od mene, sem se rada igrala in pogovarjala z njo. Nekega poletnega dne mi je zaupala, da je zaljubljena. Čeprav je bila stara 25 let, ji oče in mati nista dovolila, da bi imela fanta. S fantom sta se imela res rada. Ko je nekega dne prišel k njej, da bi se seznanil z njenimi starši, gaje oče nagnal. Takrat se je Alenka zaposlila in s fantom sta bila še več časa skupaj. Ko je prišla nekoč štiri ure prepozno domov, sta jo starša zaklenila ven. Tisti večer je prespala pri nas. Zjutraj jo je prišel iskat oče. Rekel ji je, naj gre domov po kovčke. Doma ji je mama rekla, da bo če bo pustila Sama, lahko ostala doma. Ostala je doma, vendar Sama ni mogla pozabiti. Potem ji je še velikokrat pisal na moj naslov, jaz pa sem ji prinašala pisma. Nekoč je bila vsa objokana, Samo seje namreč poročil. Kadar pride njena mama k nam, pravi, da bi se Alenka lahko že poročila, saj je dovolj stara, pozablja pa, daje imela pridnega fanta, vendar soji ga ubranili. MILANKA ZUPAN 8. r., OŠ Artiče PILOVŽUR V SEŽANI SEŽANA - Novembra leta 1987 je Pil prvič povabil k sodelovanju osnovnošolske glasbene skupine. Čez dve leti so morali organizirati že dva koncerta, tako je Pilov žur postal vsakoletna priložnost za srečanje slovenskih najstniških bendov. Letošnji sedmi Pilov žur bo 20. maja v Kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani. Na njem bo nastopilo 9 skupin iz cele Slovenije, med njimi tudi skupini Fru -fru z Bizeljskega in Prvi poljub iz Globokega. Skladbice bodo izšle tudi na kaseti Pilov žur, ki jo bo izdala Založba kaset in plošč Helidon. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I AVTOSERVIS Aleš PETERLIN Novo mesto Pod Trško goro 90 vam nudi * športne vzmeti za vse tipe vozil A/a zalogi so vzmeti za vozila: Alfa 155 1.8 TS 22.946 sit BMW 316i / 318i 26.257 sit Golf lil 1.4 18.215 sit Golf II 15.298 sit Opel Calibra 26.336 sit Fiat Tipo 1.4/1.6/1.7 D 22.946 sit FiatUno 17.506 sit * športne zračne filtre «MMEX; s tem filtrom vaš avto pridobi okoli 3 Kw, menjava filtra pa je potrebna le na vsakih 60.000 km * športne izpuhe Sebring * velik izbor dodatne opreme in motortoningov, znamke Elia, za vsa vozila Renault Informacije na telefon 322-364. I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I C = zavarovalnica triglav Poslovna enota Novo mesto Novi trg, 68000 Novo mesto vabi k sodelovanju in objavlja naslednja prosta dela in naloge: ZAVAROVALNI ZASTOPNIK za področja — Trebnje — Mirna — Mokronog Pogoji: — V. stopnja izobrazbe, — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati bodo sprejeti za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem roku za sprejem pisnih vlog. TREBNJE 68210 Kidričeva 2 tel. 060/44558 fax: 068/44183 RAZPIS ZA ŠOLSKO LETO 1994/95 IZOBRAŽEVANJE OB DELU I. OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE II. PROGRAM USPOSABLJANJA — USO 1. Zidar za zidanje in ometavanje 2. Polagaje keramičnih oblog 3. Kuharski pomočnik 4. Natakarski pomočnik Pogoji za vključitev: — izpolnjena osnovnošolska obveznost — ustrezno zdravniško spričevalo III. DVOLETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL (II. stopnja zahtevnosti) 1. Kmetijski delavec 2. Kmečka gospodinja 3. Živilski delavec (poklic: živilski delavec v pekarstvu) Pogoji za vključitev: — izpolnjena osnovnošolska obveznost in končan 6. razred osnovne šole — ustrezno zdravniško spričevalo IV. TRILETNI PROGRAMI POKLICNIH ŠOL (IV. stopnja zahtevnosti) 1. Kmetovalec / poklica: — poljedelec — živinorejec , sadjar — vinogradnik 2. Kmetovalka — gospodinja / poklic: — kmetovalka — gospodinja 3. Trgovec / poklic: prodajalec 4. Prekvalifikacija v poklic prodajalec Pogoji za vključitev: — dokončana osnovna šola — možnost prekvalifikacije iz drugih programov V. DIFERENCIALNI PROGRAMI 1. Trgovski poslovodja (1,5 leta) 2. Strojni tehnik (2 leti) Pogoji za vključitev: — končana ustrezna triletna poklicna šola VI. ŠTIRILETNI PROGRAMI (V. stopnja) (dokvalifikacija, prekvalifikacija) — Ekonomsko — komercialni tehnik — Oblikovanje — modni oblikovalec — industrijski oblikovalec — Upravni tehnik VII. VIŠJA POSLOVNA ŠOLA EKONOMSKE FAKULTETE LJUBLJANA Pogoji za vključitev: — dokončan katerikoli štiriletni program srednje šole (V. stopnja zahtevnosti) Program je namenjen tudi diplomantom drugih strok (strojne, gradbene, elektro, itd.), ki se kot vodstveni ali vodilni delavci srečujejo z ekonomsko, poslovno ih organizacijsko problematiko. Vlil. PRIPRAVA NA PREIZKUS STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA TRGOVINSKE POSLOVODJE Podrobnejše informacije o organizaciji izrednega študija, pogojih vključitve, vpisnih rokih, vpisni dokumentaciji itd. lahko dobite na gornjem naslovu vsak dan od 8.00 do 16.00 ure. Predprijave sprejemamo pisno ali po telefonu, o uradnem vpisu boste obveščeni pisno. TOVARNA ČEVLJEV “BOR” DOLENJSKE TOPLICE M Močile 1 ^ razpisuje prosta dela in naloge za dve delovni mesti: POMOŽNEGA SESTAVLJANJA OBUTVE ALI ŠIVANJA ZGORNJIH DELOV OBUTVE Pogoji: - da imata II. stopnjo šolske izobrazbe pomožni sestavljalec obutve ali pomožni šivalec zgornjih delov, - da imata pridobljene delovne sposobnosti sestavljanja oziroma šivanja, - da imata pridobljene delovne sposobnosti na drugih delih. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh Tovarni čevljev “BOR", 68350 Dolenjske Toplice, Močile 1. BLAGOVNO NOVO MESTO Ljubljanska 27 — v Bršljinu, Novo mesto Tel.: 068/322-337 ALPSPORT d.o.o. tel.: 068/322-337 +»bb, # trgovina za bodoče mamice in dojenčke tel.: 068/321-956 BENEC‘W INTERNATIONAL tel./fax. 068/323-558 tel.: 068/323-560 diskonta DVOJKA tel.: 068/65-316 PRODAJALNA GORENJE tel.: 068/25-210 FORTUNA d.o.o. tel.: 068/322-024, int. 224 tel.: 068/321-956/213 OKREPČEVALNICA MARI POTOČAR IpmliUMi PCP PUREBER d.o.o. tel.: 068/322-337, int. 220 DANEKS ART trg. darilni boutique tel.: 068/322-337 Trgovini In (lltopstvo ponrtno. bm* irniU' Muuftj tel.: 068/321-970 tfeS tel.: 068/322-690 PODGORJE tel.: 068/322-337, int. 215 RVR trgovina, storitve in gostinstvo tel.: 068/322-337, int. 242 f£til COMMERCE 068/321-034 i »Ivod ta MIOAko tel.: 068/321-076 tel./fax. 068/324-071 TEOL NAGRADNA IGRA BTC Obiskovalci trgovin blagovno trgovinskega centra BTC z iz-polnjenim kuponom sodelujejo v nagradnem žrebanju, ki bo vsak prvi ponedeljek v mesecu. Podeljenih bo 20 vrednostnih bonov po 5.000 SIT. Izpolnite kupon in ga oddajte na blagajni katerekoli naštete trgovine. Imena nagrajencev bodo objavljena vsak prvi četrtek lenjskem listu. v Do- Ime in priimek: Naslov:....... E A VE- MA veleprodaja in maloprodaja d.o.o., SAMOBOR razpisuje prosto delovno mesto 1. DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji, ki jih morajo kandidati izpolnjevati za zasedbo delovnega mesta, so naslednji: - VI. ali VII. stopnja strokovne izobrazbe ustrezne smeri, - delovne izkušnje na komercialnem področju, - sposobnosti vodenja in organizacijske sposobnosti ter znanje hrvaškega jezika. Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov: ERA, d.d., Kadrovski oddelek, Prešernova 10, 63320 Velenje. MERCATOR — KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO BLAGOVNICA ŽABJA VAS r Akcijska prodaja od 16. maja do 4. junija 1994 Kuhinje in kopalnice Marles — popust na tovarniško ceno 30% Murales mize in stoli — popust na tovarniško ceno 24% Garant Polzela, spalnice, otroške sobe, dnevne sobe — sestavljeni program — popust na tovarniško ceno 26% Opuščen program stilnih kredenc in lovskih vitrin — znižanje za 40% Poleg navedenega nudimo tudi izjemno ugodne prodajne pogoje in popuste za vse ostalo pohištvo in blago. Prepričajte se! Blagovnica Žabja vas. Tudi lepe in dobre stvari so lahko poceni! Mercator - KZ Krka, z.o.o., novo mesto ASTRA C A K A V A N S P O R TI V E ŠPORTNA ARENA Vsak šport ima svojo areno. Do nje vas pripelje Astra Caravan Sportive: z jadralno desko, zmajem, gorskim kolesom, plezalno vrvjo, sedlom ali snovvboardom. Pri tem sproščeno naslonjeni na športnih sedežih in z rokami na servoojaeanem volanu gledate skozi zatemnjena stekla in poslušate glasbo iz šestih zvočnikov. Poskusite - bodite naš posebni gost v športni areni ... Naša ponudba je avto po meri. V avtomobilskem salonu Kruno vas čaka več kot 30 različnih modelov avtomobilov. Obiščite nas. Kruno d.o.o. Pooblaščeno zastopstvo Opel vozil Bizeljska cesta 59, 68250 Brežice Tel.: 0608/61 592, 62 624, Fax: 0608/63 107 ___________________OPEL O Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti objavlja na podlagi 20. člena zakona o financiranju javne porabe (Ur. I. RS št. 48/90, 34/91,30/92 in 7/93) in odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Ur. I. RS «28«JAVNIRAZPIS ZA NABAVO OPREME, INVESTICIJSKA IN VZDRŽEVALNA DELA NA VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNIH IN VZGOJNO-VAR-STVENEM ZAVODU OBČINE BREŽICE 1. Investitor: Občina Brežice, Brežice, Cesta prvih borcev 18 2. Predmet razpisa in orientacijska vrednost: A) OSNOVNA ŠOLA ARTIČE - izdelava projekta prekritja ravne strehe 320.000 SIT - zaščita stropa knjižnice in računalnice 110.000 SIT - dodatna izolacija stropov 160.000 SIT - nabava Orffovega instrumentarija 300.000 SIT B) OSNOVNA ŠOLA BIZELJSKO - obnova betonske ograje za telovadnico 800.000 SIT - obnova tlakov in sten v jedilnici 220.000 SIT - tesnjenje oken in zamenjava žaluzij na južni strani 300.000 SIT - zamenjava parketa v 2 učil. in izrav. masa 720.000 SIT C) OSNOVNA ŠOLA BREŽICE - izdelava projekta za izgradnjo prezračevalne naprave v kuhinji in jedilnici in izgradnja 1.000.000 SIT - prekritje pločevinastega nadstreška pri vhodu 180.000 SIT - obnova atletske steze na šolskem štadionu 900.000 SIT - barvanje radiatorjev, oken, vrat 2.100.000 SIT - nadkritje atrija 3.800.000 SIT - nakup programske opreme za projekt Petra in preureditev računalnika 320.000 SIT - nakup dodatne račun, opreme za poslovni rač. 200.000 SIT - nakup pohištva za prostore ŠRS 170.000 SIT - nakup opreme za dve učilnici 550.000 SIT D) OSNOVNA ŠOLA CERKLJE OB KRKI - obnova fasade in pleskanje 1.800.000 SIT - obnovitev dela ploč. strehe in pleskanje 400.000 SIT - nabava dodatne računalniške opreme 100.000 SIT E) OSNOVNA ŠOLA DOBOVA - zamenjava oken z zasteklitvijo na podr. OŠ Kapele 2.000.000 SIT - obnovitev strehe na podr. OŠ Kapele 470.000 SIT - nakup opreme za 1 račun, učilnico 1.600.000 SIT - nabava čistilnega stroja za tla 600.000 SIT F) OSNOVNA ŠOLA GLOBOKO - menjava 14 oken 650.000 SIT - montaža senčnikov 100.000 SIT - menjava gorilca za centralno kurjavo 550.000 SIT - nabava opreme za 1 učilnico 230.000 SIT G) OSNOVNA ŠOLA PIŠECE - izdelava načrtov in popravilo obokanega stropa v hodniku 500.000 SIT - brušenje, pleskanje, tesnjenje oken 700.000 SIT - nabava blazin za športno vzgojo 250.000 SIT H) OSNOVNA ŠOLA VELIKA DOLINA - prekritje strehe in zamenjava žlebov 550.000 SIT - zamenjava raztezne posode, namestitev ventilov na radiatorjih, barvanje radiatorjev 250.000 SIT - pleskanje in popravilo oken 180.000 SIT - nakup 1 računal, učilnice 1.600.000 SIT I) GLASBENA ŠOLA BREŽICE - nabava dveh violončelov 250.000 SIT - nabava 1 kontrabasa 100.000 SIT - nabava 1 harmonike 300.000 SIT J) VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD BREŽICE - obnovitev estrihov in zamenjava talnih oblog na enoti v Šolski ulici 500.000 SIT - asfaltiranje dvorišča in preureditev parkirišča v prostor za igre 1.800.000 SIT - obnovitev 2. in 3. trakta v centralnem vrtcu 2.000.000 SIT K) - obnovitev zunanjih igral v vzgojno-varstvenih enotah pri OŠ Dobova, Globoko, Velika Dolina, Artiče in Pišece 1.000.000 SIT 3. Nadzor Izvajanje nadzora pod 2: A - 2., 5. in 6. alinea, B -1„ 2., 3. in 5. alinea, C -1., 2., 3. in 5. alinea, D -1. in 2. alinea, E -1„ 2., 3. in 4. alinea, F -1. alinea, G-1. alinea, H -1. alinea, J -1., 2. in 3. alinea. 4. Informacije (popis del in razpisni pogoji) lahko ponudniki dobijo' pri ravnateljih posameznih šol oz. VVZ Brežice. 5. Merila za izbor najugodnejšega ponudnika: - cena za razpisana dela, - reference pri izvajanju takšnih ali podobnih del, - višina potrebnega avansa, - morebitne druge ugodnosti ponudnika. 6. Pogoji plačila: ob podpisu pogodbe avans v višini od 20% (kjer prevladujejo dela) do 40% (večji obseg vloženega materiala), dokončno plačilo v roku 15 dni po prevzemu del. 7. Predvideni rok izvajanja del: dela se bodo izvajala predvsem v mesecu juliju in avgustu 1994, nekatera pa tudi jeseni. 8. Interesenti morajo oddati ponudbe do 3.6.1994, do 10. ure, na naslov: Občina Brežice, Sekretariat za občo upravo in družbene dejavnosti, 68250 Brežice, Cesta prvih borcev 18, kjer bo ob isti uri v sejni sobi A tudi odpiranje kuvert. Ponudbe morajo biti oddane v zaprti kuverti z oznako “Ne odpiraj - ponudba na javni razpis za šole!” 9. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po dnevu odpiranja ponudb. ■ Novoteks Konfekcija, j izdelovanje konfekcije, j Novo mesto, d.o.o., j Foersterjeva 10 j Upravni odbor podjetja ponovno razpisuje na podlagi 38. člena • statuta za mandatno obdobje dveh let prosto delovno mesto j direktorja družbe : (ni reelekcija) j Kandidat mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še j naslednje pogoje: [ - da ima visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri (VII. stopnja) in vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca : - da ima višješolsko izobrazbo ustrezne smeri (VI. stopnja) ter vsaj 5 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 2 leti na mestu vodilnega delavca j - da aktivno obvlada nemški ali angleški jezik ■ Izbrani kandidat bo imenovan za dobo dveh let, s polnim delov- • nim časom. j Prijave na razpis skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite j v 8 dneh po objavi s pripisom “Za razpis" na naslov: Novoteks j Konfekcija, d.o.o., Kadrovska služba, Foersterjeva 10, 68000 j Novo mesto. j Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po opravljeni izbiri. TEEIIS * NOVOTEKS KONFEKCIJA 12. POMLADANSKI OBRTNI SEJEM 94 NA CELJSKEM SEJMU OD 23. DO 29.5. SEDEM SEJMOV NAENKRAT ^ VSE ZA OTROKA E3 IDEJE, INVENCIJE, INOVACIJE K3 GOSTINSKA, HOTELIRSKA, TRGOVINSKA OPREMA IN GASTRONOMIJA 0 BIO ¥ : LJUDSKA BANKA d. d. Celje ZAUPANJE ZAVEZUJE |q3 STEKLO, KERAMIKA, PORCELAN, UMETNOST IN POSLOVNA DARILA, KOZMETIKA, NAKIT IN BIŽUTERIJA ^ TURIZEM, ŠPORT, PROSTI ČAS IN BLAGO ŠIROKE POTROŠNJE ^ INTERIER IN GRADBENIŠTVO ffi i CELJSK SEJEM Cenjeni vinogradniki, vinarji, ljubitelji s (Ta objava je v skladu z 8. točko 103. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Uradni list RS 6/941 Ustanovitelji: /O ljubljanska banka Dolenjski banka d d . Novo mesto Gorenjska'^ E.tnka banka celje Banka Cel# d d Cel,e M Adriatic Vemo, da na nastajajočem slovens vrednostnih papirjev iščete varno ir Zato z zadovoljstvom objavljam namero Nacionalne bančne družbe za upravljanje z investicijskimi skladi d.o.o.. da bo po pridobitvi potrebnih dovoljenj Agencije za trg vrednostnih papirjev ustanovila 5 pooblaščenih investicijskih družb, kamor boste lahko vložili svoje certifikate. Prospekt o javni ponudbi delnic bo objavljen ob začetku javne ponudbe in bo na voljo na vseh vpisnih mestih. Nadzorni svet Nacionalne bančne družbe bodo sestavljali direktorji štirih pomembnih slovenskih bank in zavarovalnice. Vsi skupaj bomo garant za uspešno upravljanje z vašo naložbo." Stanislav Valant, direktor družbe ^5 -as Nacionalna Bančna Družba . ///'/ vv/J/fv/ s//v/C/'f/ -L s/ /y//v// 'y //////'. TELEVIZIJA NOVO MESTO Icai^al s Trdinovega vrha JI € na kanalu I vsak dan ob 19. In ob 21. uri NOVICE, vsak torek ob 20. uri CELOVEČERNI FILM In NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak ponedeljek po NOVICAH Športni pregled Celje V sejemsko mesto ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustila JUSTINA JAKOPIN rojena Pajk iz Gorenje vasi pri Mirni Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, g. župniku z Mirne za lepo opravljen obred, Bariči Kraljevski za poslovilne besede pri odprtem grobu, ZB Mirna in nosilcem praporjev. Vsem še enkrat najlepša hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA V 86. letu starosti je umrl FRANC MEDVED iz Gornjih Prapreč 3 Najlepše se zahvaljujemo prijateljem, znancem in sorodnikom ki ste nam stali olj strani v teh težkih trenutkih, sosedi Mariji Ka-stelic, ki je dostikrat priskočila na pomoč, zdravstvenemu osebju iz Trebnjega in patronažni sestri Nevenki Nahtigal za izredno požrtvovalnost pri negi našega očeta. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi ZAHVALA V komaj 55. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš nenadomestljiv ati SLAVKO POLŠAK iz Leskovca pri Krškem Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje ter sveče in izrečeno sožalje. Posebna zahvala CP Novo mesto, sektor Krško, govorniku za besede slovesa, pevcem za zapete žalo-stinke, župniku za lepo opravljen obred m vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: hčerke Slavica s sinom, Marjana z možem, Barbara in sin Uroš ZAHVALA V 65. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ PETRIČ iz Brune vasi 21 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše,ter vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti. Hvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Bolečine in trpljenje si prestal, zdaj boi v grobu mirno spal. V 42. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi sin, brat, stric in svak IVAN JERIČ iz Tomažje vasi 32 pri Beli Cerkvi Najlepše se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem za izrečeno sožalje^ darovano cvetje ter za spremstvo na njegovi zadnji poti, LD Škocjan, LD Bučka, LD Šentjernej, LD Gorjanci, vodji pogreba Francu Bregaču, govornikoma Fani Bregar in Darku Luzarju, družinama Zupančič in Žagar za vso pomoč, kolektivu Strešnik in Bramac ter g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: vsi njegovi Tomažja vas, 17. maja 1994 EOVOTEm 11.443,60 SIT Kosilnica z nitjo gl 575 V-'.1 / ..,5-433 J Vrtni s _ 21.154,00 SIT Verižna žaga gk 430 .. 15.435,00 SIT Vrtne škarje gt 243 19.892,40 SIT Prezračevalnih trate gd 200 ■DOLENJSKI LIST S* Vas četrtkov prijatelj ZAHVALA Dnevi in noči minevajo in tisočletja cveto in venejo kakor role. (Tagore) V 94. letu nas je zapustila draga mama, babica, prababica, teta in sestrična FRANČIŠKA ŽNIDARŠIČ iz Zafare pri Žužemberku Iskreno se zahvaljujemo sosedom, prijateljem in znancem za vso pomoč, darovano cvetje, izkazano pozornost in spoštovanje do pokojnice. Hvala KOŽB in Društvu upokojencev za lepe besede ob slovesu, osebju Urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto za ves trud, še posebej pa se zahvaljujemo osebju Doma starejših občanov Novo mesto, ki je tako lepo skrbelo za našo Njeni: sin Tone, hčerke Cirila, Milka, Draga in Marica z družinami te ostalo sorodstvo CŽSm - # f, ZAHVALA Delo. skrb, žalost in trpljenje -tvoje je bilo življenje. Vedno si za nas skrbela, neizmerno rada nas imela. Ob spoznanju, da te ni, za tabo ostala je praznina, v srcih naiih bolečina, ki močno, močno boli. V 60. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga žena, mama, stara mama, sestra, tašča in teta MARIJA PENE rojena Jerin z Roj pri Trebelnem Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje, pokojnici darovali vence, cvetje in sveče ter darovali za sv. maše in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja dr. Hudoklinovi, dr. Čehovi, dr. Kumšetovi in dr. Dolenškovi, kolektivu Trimo Trebnje, kolektivu in učencem 7.a razreda OŠ Šentrupert, kolektivu OŠ Otočec, g. župniku za lepo opravljen obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njeni JI : Vri’ O* SHUJŠAJTE PRED poletjem I Zahvala zdravnikom • S PREDSTAVITEV DELOVANJA IN STROKOVNI NASVETI 0 UPORABI VRTNEGA PROGRAMA OD 10H DO 12 h IN OD 15h DO 17h NOVO MESTO KRŠKO METLIKA NOVO MESTO TREBNJE PRODAJALNA NA GLAVNEM TRGU TPC CESTA KOM. STANETA 38 23.05.94 24.05.94 25.05.94 26.05.94 27.05.94 ■I ■ * Jp MMM HUJŠAJTE S POMOČJO NARAVE 061/728-519 SLIM-TEE NARAVNI ZELIŠČNI ČAJ SLIM-TEE je naravni zeliščni čaj, ki pomaga pri hujšanju in ohranjanju idealne telesne teže brez. omejevanja Vaših prehrambenih navad. Z naravnim SLIM-TEE čajem hujšate h|tro in na zdrav način. Zmanjšuje Vam apetit hkrati pa Vam krepi organizem in odpornost SLIM-TEE veča vitalnost. Vas poživi in Vam daje občutek ugodja. Pospešuje tudi delovanje prebavnih sistemov in pomaga pri nespečnosti in koncentraciji. CENA: SAMO 590 SIT s plačano poštnino Priimek in ime: . Naslov:_________ Poštna št.:_____ Kraj: ---------- Komadov: p Naročila po tel.: 061/728-519 ali na naslov 0’NECO P.P. 45, 61235 Radomlje mm ppi O Avtohiša Berus d.o.o. servisno prodajni center Velika Cikava 23, 68000 Novo mesto, Telefon. 068/25-098, fax. 25-641 M ta Trgovina na drobno, debelo in inženiring d.o.o. Ulica talcev 9r 68000 NOVO MESTO objavlja naslednja prosta dela in naloge: — pomočnik poslovodje Pogoji: — končana poslovodska šola — 5 let delovnih izkušenj v tehnični stroki Kandidat bo sprejet za določen čas, z uspešnim delom ima možnost zaposlitve za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov. Pismo pacientke Hvala vsem zdravnikom, ki rešujete življenja. Bolniki se spomnimo na vas, ko smo odvisni od vaše pomoči, brez katere bi ugasnilo mari-katero življenje. Dragi zdravniki, vaša pomoč in dejanja nas bolne in prizadete ne vpliva samo telesno, ampak tudi duševno, saj nam s svojo požrtvovalnostjo in prijaznostjo dajete tudi upanje, pogum in voljo do življenja, kar je velikokrat odločilnega pomena za ozdravitev. Ko dobivamo vašo pomoč, se spomnim pregovora, ki pravi, da se v nesreči pokaže, kdo je pravi prijatelj. Ko sem neštetokrat dobivala in še dobivam pomoč v metliškemu zdravstvenemu domu in potem v novomeški bolnišnici, sem si želela, da bi se vsem zdravnikom in zdravstvenemu osebju, ki so mi pomagali in mi še pomagajo v stiskah, bolezni in težavah, prisrčno zahvalila. Takrat ni bilo mogoče, zato se vam sedaj zahvaljujem, toda beseda žal ne pove vsega, kar bolniki čutimo. V imenu nas vseh, ki ste nam pomagali, prisrčna hvala! MARIJA PLUT Metlika •Bolečina je sveti angel in je ljudi bolj oplemenitila kot vse radosti sveta. (Stifter) •Ko je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, ni imel pri roki ogledala. (Petan) V TEM TEDNU VAS ZANIMA S™JI I f3* HiHMMi!« HI Četrtek, 19. maja - Ivo Petek, 20. maja - Bernard Sobota, 21. maja - Feliks Nedelja, 22. maja - Binkošti Ponedeljek, 23. maja - Željko Torek, 24. maja - Suzana Sreda, 25. maja - Gregor LUNINE MENE 25. maja ob 5.39 - ščip PHILADELPHIA kino BREŽICE: 19.5. (ob 20. uri) komedija Fin gospod. 19., 20. in 23.5. (ob 20. uri) ter 21. in 22.5. (ob 18. in 20. uri) akcijski film Pobeg. ČRNOMELJ: 20.5. (ob 20. uri) španska vzgojna erotična komedija Zlati časi. 21. in 22.5. (ob 20. uri) zgodovinska drama Schindlerjev seznam. KRŠKO: 20.5. (ob 20. uri) in 22.5. (ob 18. uri) akcijski kriminalni film Živi ogenj. METLIKA: 20.5. (ob 20. uri) zgodovinska drama Schindlerjev seznam. 22.5. (ob 20. uri) španska vzgojno erotična komedija Žlati časi. NOVO MESTO: Od 20. do 24.5. (ob 17. uri) premiera komedije Fin gospod. TOM HAN KS j OSKAR ZA 1, NAJBOLJŠO MOŠKO M GLAVNO VLOGO Od 20. do 25.5. (ob 19. in 21. uri) premiera drame Philadelphia. kmetijski stroji PAJKA, samonakladalko, puhalnik z elektromotorjem, solokombajn, molzni stroj, prevozno hladilni bazen za mleko ugodno prodam. © (0608)75-196. 4387 SAMOVEZALKO za kosilnico BCS ugodno prodam. © 49-475. 4392 TRAKTORJI Internacional 423, 40 KS, 4000 DEM, Internacional 624, 58 KS, 4300 DEM, Ferguson 155, 55 KS, 4500 DEM, Eicher Fergusonov motor, 45 KS, 4100 DEM. »(061)853-971. 4408 1 RAČNO obračalnik Panonija 220 pro-dam. «(068)45-135. 4413 TRAKTOR ZETOR 52-11, 312 delovnih ur, prodam. ® 20-540. 4416 VELIKA IZBIRA kosilnic BCS, cistern Durante s topom in pocinkanim, nakladalk Durante 12m3in 15 m3, obračalnikov SIP, kiper prikolic od 2 - 5 t, hidravličnih nakladalcev. Popolna ponudbe namakalnih naprav- črpalke, cevi, rolomati, razpršilci. ® (064)622-575. 4419 KOSILNICI BCS diesel in bencin, 127 cm, prodam. * (061)860-192, po 19. uri. 4421 KOSILNICO BCS z vozičkom, staro 8 let, prodam za 2600 DEM. ® (068)56-612. 4424 VRTAVKO, silokombajn, grablje, škropilnico, puhalnik, kosilnico na laks prodam. ® 73-286, zvečer. 4426 IMT 533, starejši letnik, prodam. Bojan Kovačič, Gor. Vrhpolje 12 a, Šentjernej. 4437 OBRAČALNIK UTA 2050, nov, prodam. * (061)854-240. 4449 MLATILNICO, nemške izdelave s popolnim čiščenjem in pogonskim elektromotorjem prodam. ® 56-045. 4450 Z7® Dolenjska banka d.d. Novo mesto Obrestovanje deviznih sredstev občanov a) Vpogledne vloge Država Oznaka Devizni Devizna valute tekoči račun varčevalna _______ knjižica Avstrija Italija Nemčija Švica ZDA Ostale valute ATS ITL DEM CHF USD 2,00% 4,00% 2,00% 2,00% 1,00% 1,00% 3,50% 5,00% 3,50% 3,00% 1,50% b) Vezane vloge Oznaka Depoziti,vezani nad valute Znesek 1 mes. 3 mes. 6 mes. 12 mes. DEM nad 1.000 do 10.000 nad 10.000 do 50.000 nad 50.000 do 100.000 nad 100 000 do 500.000 nad 500.000 do 1.000.000 nad 1.000.000 5,30% 5,75% 5,40% 5,88% 5,55% 5,90% 5,80% 6,05% 5,90% 6,10% 6,00% 6,15% 5,85% 6,00% 5,92% 6,09% 5,95% 6,17% 6,10% 6,26% 6,15% 6,34% 6,20% 6,43% Tudi za ostale valute je višina obrestne mere odvisna od zneska vezanih sredstev in znaša: Italija Švica ZDA ATS od 5,30% 5,75% 5,85% 6,00% do 6,00% 6,15% 6,20% 6,26% ITL od 6,05% 7,15% 7,35% 7,40% do 6,95% 7,45% 7,50% 7,75% CHF od 4,15% 4,80% 5,00% 5,10% do 4,75% 5,05% 5,10% 5,45% USD od 2,25% 2,40% 2,50% 2,55% do 2,55% 2,55% 2,55% 2,80% DOLENJSKI LIST SSSttSšH&s Breda Dusic-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Igor Vidmar. IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 110 tolarjev; naročnina za 2. trimesečje 1.350 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.700 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.600 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.200 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.800 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun sI ^W-<>2°-970-25731-128-4405I9 (LB-Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Teletom: uredništvo in računovodstvo (068) 323-606, 324-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in fotolaboratorij 323-610; mali oalasi in zahvale 324-006; tele/ax 322-898. JVe/jaročerH/j rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega organa spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Računalniški časopisni stavek: Dolenjski list Novo mesto, p.o. Prelom injilmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. MALO RABLJENO nahrbtno kosilnico in vinogradniško škropilnico Tomos ugodno prodam. » 20-404. 4457 KOSILNICO ROTAX prodam ali menjam za govedo,« federvagen« na dva sedeža, prikolico za avto, motorne žage Tomos in Stihi prodam. Nemanič, Stopiče 75, Novo mesto. 4462 ŽITNI kombajn Fahr M66 S 2,5 m prodam. Kastelic, Gabrje, Kandija 5, Brusnice. 4481 IMT 549, letnik 1988, 1600 delovnih ur, kabina in kompresor, prodam. »(0608)63-082, popoldne. 4483 OBRAČALNIK za TV in kolo BMX prodam. © 76-503. 4488 TRAKTOR MASEI FERGUSON, tip 130, dobro ohranjen, prodam. © (068)52-472, 4494 ŽETVENO NAPRAVO za BCS in molzni stroj na turbino prodam. ® 73-297. 4498 KMETOVALCE OBVEŠČAMO, da imamo po najnižji ceni še en traktor Torpedo 55 adriatik in Zetor 52-11,43-20 ter 77-11. Trgohit, d.o.o., Horjul. © (0609)611-123. 4499 TRAKTOR DEUTZ, 62 KS, star 8 let, prodam. © (0608)89-222. 4511 BCD KOSILNICO, petrolekj-bencin, dobro ohranjeno, prodam. © (0608)43-247, 4513 ŽITNI KOMBAJN CLAS SENIOR in Fahr M 66 S ter nakladač Riko RN 3 s traktorjem IMT 558 zelo ugodno prodam. © (068)56-022. 4528 ŽETVENO NAPRAVO za BCS prodam. © (068)49-459. 4531 KOSILNICO LOMBARDINI DIESEL, letnik 1989, zelo ugodno prodam. © (068)87-193. 4537 Avtohiša Berus servisno prodajni center Velika Cikava 23, Novo mesto tel.: 068/25-098, fax: 068/25-641 • Pooblaščena prodaja vozil Volksvvagen — Audi • Posebna ponudba: možnost nakupa testnih vozil po zelo ugodnih cenah AUDI 80 1,6E (101 KS) Ze od 34.400 DEM dalje. kupim RABLJEN betonski mešalec kupim. ® (068)85-393. 4456 V NOVEM MESTU ali bližnji okolici kupim manjšo hišo, lahko vrstno. ® (068)27-749. 4523 KUPIM 10 dni stara teleta. ® 28-023, zvečer. 4541 motorna vozila JUGO KORAL 45, letnik 1990, garaži-ran, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)53-185. 4379 R 4 GTL, letnik 1989, registriran do avgusta, prodam. ® 85-982. 4381 Z 128, letnik 1989,prodam. ® (0608)62-080 ali (0608)63-009, od 12. do 14. ure. 4383 R 4, letnik 1990 in R 5, letnik 1991, prodam. ® (068)57-660, popoldne. 4384 R 18, letnik 1982, dobro ohranjen, ugodno prodam. Mojmir Pustoslcmšek, Grič 10, Kostanjevica na Krki, ® (0608)87-014. 4390 CTX 80, letnik 1991, z dodatno opremo, registriran celo sezono, prodam. ® (068) 65-212. 4393 R 4, letnik 1991, prvi lastnik, in prešo na kamen prodam. ® 42-919. 4395 JUGO 45, letnik 1990, karamboliran, registriran do 3/95, prodam. ® 28-820, v petek. 4396 JUGO 45, letnik 1986, registriran do maja 1995, prodam. ® 84-746. 4399 OPEL KADETT GL, rdeče barve, letnik 1987, 5 ero vrat, ugodno prodam. Marjan Primc, Marof 17, Mirna Peč, ® (068)78-266. 4400 FORD ORION CLX 1,8 D, letnik 1991, ugodno prodam. ® (068)57-179. 4401 LADO 1200, letnik 1979, registrirano do konca avgusta, prodam. © 47-349. 4405 JUGO 45, 6/91, bel, prodam. © (068)42-639, popoldne. 4410 oaotšMora AVTOHIŠA Servisno prodajni center Ločna 48, 68000 Novo mesto RENAULT — prodaja celotnega programa vozil RENAULT — ugodni kreditni pogoji, leasing — odkup in prodaja rabljenih vozil — vozila R19, CLIO še po starih cenah POSEBNA PONUDBA CLIO RN 1,2; 5 vrat; kat; faza 1 že_za 18.150 DEM Možnost testne vožnje! Tel.: 068/324-533 SUZUKI SWIFT 1,3 GLX, 7/90, 50.000 km, kovinske barve (centralno zaklepanje vrat, električno ogledalo, nastavljiv volan), ugodno prodam. © (068)86-298. 4412 126 P, letnik 1989, rergistriran do avgusta, prodam. © 43-675. 4414 JUGO 45, letnik 1988, ugodno prodam. Stanka Vučič, Župančičeva 3, Metlika. 4422 R 4 GTL, registriran do 20/7, v voznem stanju, prodam za 1800 DEM. * 56-044. 4425 GOLF JXD, letnik 1991, registriran do 3/95, 5 prestav, 40.000 km, prodam. * 42-453. 4433 JUGO KORAL 55 GV, letnik 1989, 50.000 km, prodam za 3500 DEM. * (068)52-287, popoldne. 4435 126 P, letnik 1987, registriran do decembra, in pokrov motorja ter vetrobransko steklu za jugo ugodno prodam. Stanislav Udovč, Črmošnjice 55, Novo mesto. 4436 R 4 GTL, letnik 1986, registriran do 11/94, prodam. * (068)48-404. 4439 MZ 250, letnik 1981, žago Stihi 50, koze z mladiči in avto Ford 1600, letnik 1980, registriran do oktobra, prodam. Matija Ra-muta, Osojnik 32, Semič. 4440 ZASTAVO 850, letnik 1980, registriran do 4/95, prodam. © (068)49-096. 4441 GOLF JXD, 12/85, dodatno opremljen, prodam za 7700 DEM. * 51-466, po 15. uri. 4443 Z 101, letnik 1987, registrirano do 21.4.95, prodam za 2800 DEM. ® (068)78-136. 4445 FORD SIERRA 2.0 TLX avtomatik, letnik 1988, 42.000 km, registriran do 4/95, bordo rdeče barve, z vso dodatno opremo, prodam. Primerno za invalide. ©(061)777-479. 4448 JUGO 55, letnik 1982 in traktor Fiat 300 s prikolico in priklopom za žaganje drv poceni prodam. * (068)51-349. 4454 TAVVRIO, letnik 1991, ugodno prodam. © 24-834, zvečer. 4455 VW KOMBI 8 in 1, letnik 1972, 145.000 km, popolnoma obnovljen, prodam. Avto je vreden ogleda. * (068)23-135. 4458 126 P, letnik 1987,prodam, ©doma43-888 ali v službi 342-044, Gazvoda. 4459 AUDI 80 TD, letnik 1986, prodam ali menjam za cenejše vozilo. * (068)76-444. 4463 LADO 1300 S in jugo, letnik 1986, oba zelo dobro ohranjena, prodam. * 53-381. 4464 JUGO 55 KORAL, letnik 1989, bel, dodatno opremljen, prodam. © (068)53-248. ZAMENJAM (ali prodam) citroen 1100 ccm, letnik 1986, za R 4 ali Jugo. © (0608)51-094. 4474 GOLF JXD, letnik 1986, nanovo registriran, prodam. * 87-441. 4475 126 P, letnik 1990, prvi lastnik, prodam. Martin Hrovat, Konec 10, Novo mesto. Ogled popoldne. 4476 R 4 GTL, letnik 1984, registriran do 10/94,99.000 km, prodam. © (068)25-473, po 18. uri. 4478 JUGO 55, 12/89, prodam. ® 65-329. 126 P, letnik 1988, 58000 km, poceni prodam. Skalickega 8 (na Grmu), Novo mesto. 4484 JUGO KORAL 45,1/89,68000 km, bele barve, prodam ® 28-965. 4486 R 4, letnik 1991, rdeč, dobro ohranjen, prodam. © 85-689. 4489 R 5 D, letnik 1991, zelo lepo ohranjen, 5 V, 5 prestav, registriran celo leto, prodam za 11.500 DEM. © (068)26-921. 4491 GOLF D, kovinske barve, letnik 1989, prodam .»25-196. 4503 FAP 1620, letnik 1980, kasonar, in R 4, 10/88, prodam ® (068)78-195. 4515 GOLF JXD, letnik 1988, prodam za 10.500 DEM. » (0608)87-506. 4518 KADETT 1,3 i, s katalizatorjem, malo vožen, svetlo zelene barve, prodam za 14.900 DEM. » 78-324, popoldne. 4519 Z GTL, letnik 1986, registrirana do 2/95, zelo ohranjena, prodam. Dušan Mežnaršič, » 44-728, Trebnje. 4520 AX 11 TRD, letnik 1990, rdeč, 5 ero vrat, 53.(XX) km, prodam za 9400 DEM. ® (068)28-080. 4526 PRODAM R4 TL, letnik 1981. ©23-882 (zvečer). Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat mesečno) vsebina o g I a s a (do 15 besed) Ime in priimek:........................ Ulica in kraj:............................ Pošta:....................................... Naročniška številka:............... Podpis: Datum:..................... GOLF SIESEL, letnik 1984, lepo ohranjen, prva barve, drugi lastnik, prodam. OT (068)65-482. 4529 KARAMBOLIRAN FIAT P 126, letnik 1990, registriran do 3/95, prodam. Silva Kramaršič, Gaj 5, Straža. 4532 R CLIO 1,2, letnik 1993,5 ero vrat, rdeč, registriran do maja 1995, prodam. Damjan Kolegar, Mali Slatnik 17 a, Novo mesto. 4533 R 4, letnik 1983, obnovljen in registriran do maja 1995, prodam za 1700 DEM. ©21-835. 4535 126 P, letnik 1986, prevoženih 51.000 km, dobro ohranjen, registriran do 11/94, ugodno prodam. © 20-345, v večernih urah. 4539 R 4 GTL, letnik 1990, registriran do 1/95,69.000 km, bež barve, prodam. © 28-424 popoldne ali 23-679, dopoldne. 4540 ŠKODO FAVORIT, 5/91 in 126 PGL, 8/90, prodam. Penca, Dol. Mokro Polje 1, Šentjernej. 4544 CLIO 1.2, rdeč, dodatno opremljen, letnik 5/93, registriran do 5/95, prodam. * 42-161, po 17. uri. 4545 obvestila ŽALUZIJE, rolete in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. * 44-662. 2827 PURANI, grahasti in beli, težke pasme, stari 6 tednov, za nadaljnjo rejo, veterinarsko nadzorovana reja. Dobava 5. junija. Zbiramo naročila. ® (061)778-283 ali (068)45-622 ali (068)57-105. 4185 NESNICE, mlade jarkice, 4 mesece stare, rjave, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo od 13. ure dalje vsak dan in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj ® (068)52-806, Gostilna Cetin, Mostec, Dobova, * (068)67-578, in Anita Janežič, Slepšek 9, Mokronog, * (068)49-567. x * 4236 ŠIVILJE, KROJAČI, ostali, pozor! Trgovina »NADA«, Maribor, Krčevinska 7, © (062)212-470, vam nudi podlogo v več barvah po 2000,00 SIT kilogram. Podlogo pošiljamo po pošti po povzetju. Pokličite, se priporočamo! 4385 POVEŽITE letni dopust s skrbjo za zdravje. Gostom v naših apartmajih in sobah nudimo po ugodnih ceneh: fitness, odprava celulita, elektrokozmetika. Vital Izola, Osojna 8, * (066)62-025. 4389 KOPALNE KADI in tuš kabine kvalitetno in poceni obnavljamo. Garancija 5 let. © (061 )855-229 in 854-040. 4403 IZVAJAM elektroinstalacijska dela in montiram spuščene strope tipa Armstrong, Knauf, Dampa. * (068)25-706. 4434 LESNI BRIKETI za kurjavo, 3870 kcal/kg. 1000 kg briketov nadomesti 5 m drv. Možnost plačila na 3 do 5 čekov. Engcl brok, Ratež 58, * (068)85-801. 4460 BI RADI SAMI UVOZILI rabljene av-tomobile iz tujine brez posrednikov? Naročite avtobrošuro. Informacije tudi v soboto in nedeljo do 20. ure na ® (061)711-247. . 4465 SPREJEMAMO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, Senovo 281, ® (0608)79-375. 4467 NA ZALOGI imamo lesne brikete za kurjavo. ® 84-624. 4469 PURANI, 2,5 do 3 kg, bodo v prodaji od 19. t.m. dalje. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, ©44 »389. 4477 PURANE, težke 2 kg prodajamo vsak dan. Kuhelj, Šmarje 9, Šentjernej, * 42-524. 4479 BELE PIŠČANCE za dopitanje bomo prodajali 25.5. Višček, Račje selo, ® 44 * 862. 4500 posest V METLIKI, Radoviča, prodamo hišo z zidanico, telefonom, centralnim ogrevanjem in vinogradom. Cena po dogovoru. — (061)1592-033. 41 HIŠO 140 m2 na Mirni, Pod Radovni 4108 — *-w n«, ..u ir.i.ui, Pod Radovnico 10, pri Trebnjem, prodamo za 75.000 DEM. * (061)133-22-57 ali 131-01-93. 4398 GRADBENO PARCELO z brunarico (8,10 a) v okolici Metlike prodam. © (068)58-391. 4406 V ZAVRATCAH pri Studencu prodam njivo 23 a, travnik 13 a, gozd 76 a, primerno za vikend. Cena 11.700 DEM. © (061)858-407. 4409 VIKEND, dvoetažni, v Vcnušah pri Leskovcu, opremljen za bivanje, prodam skupaj z vinogradom. * (0608)21-457. 4423 PARCELO za vinograd ali sadovnjak z lokacijskim dovoljenjem za zidanico prodam. Asfalt, voda, elektrika, telefon v bližini. Parcela se nahaja v bližini Trebelnega. ® (066)34-026. 4444 ZEMLJIŠČE, primerno za vikend, prodam. Novosel, Ribnica 21, pri Malrica 2. 4451 PARCELO za gradnjo hiše, ob asfaltni cesti, prodam. Jože Cimermančič, Vrhe 7, Novo mesto. 4461 V DRENJU pri Soteski, 6 km od Dolenjskih Toplic, prodamo manjšo hišo (na parceli 1400 m2), primerno za vikend, z lokacijskim dovoljenjem, elektriko in vodo (vodnjak). ® (061)348-022, popoldne. x 4470 MANJŠI VINOGRAD z zidanico v Brči cah pri Metliki prodam. » 57-194. 4490 ENODRUŽINSKO HIŠO v Krškem ali okolici vzamem v najem. * (0608)33-126, zvečer. 4502 NA GORNJIH SUŠICAH prodam njivo 43 arov. ® 23-529. 4505 PRODAM ali dam v najem travnik v Metliki. ® 0038547 76-749. 4508 ZAZIDLJIVO PARCELO v Novem mestu ali bližnji okolici kupim. * (068)25-541. 4510 MOTORNO ŽAGO, 4 gume 165/70/1?' dve 145/12 na platiščih in kopalniško kat ugodno prodam. * 323-320. 44>; ČELADO CASSIDA, črne barve, z vizir jem, malo rabljeno, prodam za 100 DEM' * (068)50-252. 444: CERTIFIKATE v vrednosti 800.000 SI’ prodam 50% ceneje. ® 64-256. 444t, NOV AVTORADIO SUNNY z zvočni^ prodam za 150 DEM. * (068)42-216. OMARO, pctdelno, in garderobno omfr ro poceni prodam. © (0608)32-913. 448 LADIJSKI POD debeline 27 mm ter bv kove in hrastove metre, 14 m, prodam. Jofc Zupančič, Stavča vas 21, Dvor. 448’ KVALITETNO VINO cviček ugodna prodam. * (0608)78-056. 449i HLADILNO delikatesno vitrino tip Ti lip prodam, * 321-610. 449' KOBILO, staro 4 leta, breja 6 mesece* prodam. Vegel, Kočarija 5, Kostanjevica^ ŠTEDILNIK na trdo gorivo, kombinirat za centralno ogrevanje, levi priklop, nov prodam. * (0608)21-515 ali (0608)33-126 zvečer. 450! ROTVAJLERJA, šolanega za zavarovfr nje objektov, prodam. Nudim tudi oskrbe psov med dopusti. * 45-616. 4504 SYNTHESIZERJA ROLAND U20 it KORG DS 8 s kovčki in stojalom prodam * 22-420, popoldne. 450" JADRALNO PADALO Venti 28, novo nerabljeno, prodam. * (068)25-541. 45$ KOBILO, staro 5 let, z žrebetom, pro dam. Mirko Kambič, Trebnji Vrh 1, Semii PLINSKI BOJLER in etažno peč za centralno kurjavo prodam. * 27-466. 4514 ČOLN MAESTRAL 9 in motor 4,5 S tei francosko ležišče za eno osebo prodam. 0 26-233. 45 It KRAVO frizijko, brejo 7 mesecev, in bik' ca sivca, starega 3 tedne, prodam. ^ (068)76-528. 4511* BARAKO, 3 x 4 m, izolirano, primerno za rejo kokoši in zajcev, prodam. Sitar Šmihel 54 A, * 22-664. 452! KOZE z mladiči ali posamezno, po izbi* ri, ugodno prodam. Pavla Rozman, Gor Globodol 19, Mirna Peč. 4522 BUKOVA kvalitetna drva, lahko tudi 1 dostavo, ugodno prodam. * (068)56-022. ITISON PRODAM. Uršič, Slavka Gru ma 72/6, Novo mesto. 4534 BOJLER, 80 1 in novo pipo s tremi priključki prodam. Žagam drva po konkurenčni ceni v Novem mestu. » 27-516. x 4536 GARAŽNA VRATA, nova, 2,2 x 2 m. prodam za 30.000 SIT. Franc Pavlin, Gotna vas 9, ® 21-426. 4538 DRVA in prašiče za nadaljnjo rejo pro-i dam. ® (068)85-017, 4541 razno mate prodam BELO VINO, večsortno grozdje, po 100 SIT, prodam. Marn, Dol. Dobrava 13, Trebnje. 4380 BUKOVA DRVA prodam. ® 87-116, zvečer. 4382 IRI1IILTI »bormašinc« TE 72 ugodno prodam. ® 56-068 ali 56-076. 4388 KOMBINIRAN otroški voziček iz uvoza pravo za BCS prodam. * (068)26-059. 4397 SKOBELJNI STROJ za jeklo šeping 600 in ročne škarje 2000/1.25 za kleparje ugodno prodam. ® (068)28-865. 4404 VIDIA LISTE raznih dimenzij ugodno prodam. * (061)556-808 . 4407 KOŠNJO, mrvo in otavo prodam. Mestne njive, ® 28-094, po 14. uri. 4431 GOSTINCI, izposojamo igralne avto-te, pikade itd. pod najugodnejšimi pogo- i ji. ® (068)43-748, zvečer. 4418: V NOVEM MESTU oddam lokal v najem v izmeri 22 m2. W (068)650725. 4430 j ODDAMO poslovne prostore, 110 m2, primerne za vsako dejavnost v novi hiši z posebnim vhodom. ® (068)342-349. 4432 POSREDUJEMO pri prodaji in nakupu hiš lokalov, stanovanj, posestev. ® (068) 321-751, Mavrica d.o.o. 4452: MOTORNA KOLESA Tomos poprav-i ijamo. ® (068)322-364. 4466; PRI NOVEM MESTU oddam v najem velik vpeljan gostinski likal z velikim gostinskim vrtom. ® 23-529. 4506 LOKAL v centru Novega mesta, 68 m2, j oddam. Primeren za trgovsko dejavnost. * i (068)321-025 ali 21-549. 4524 V NOVEM MESTU oddam delavnico za 1 kakršnokoli obrt ali skladišče. ® 23-529. V DOLENJSKIH TOPLICAH oddamo j poslovni prostor za mirno dejavnost. Zaže-Ijcn odkup inventarja in opreme. ® (068) 65-086 4530 TEČAJI v Angliji za dijake in študente. ® 341-434. 4546 V najem oddam lokal na Novem trgu v j Novem mestu (prvo nadstropje) v velikosti j 26 m2. ® (068) 27-632._______________ službo dobi PIZZERl A OAZA redno zaposli nataka- * rico ter eno honorarno za poletne mesece. 1 ® 26-356. 4402 STROJNIK težke mehanizacije s prakso i ter vozniškim dovoljenje C kategorije dobi službo. ® 48-575, od 5 do 6. ure zjutraj. 4415 TRGOVSKEGA POTNIKA z lastnim prevozom in prodajalko zadelo v trgovini s steklom injtorcelanom takoj zaposlimo. * PRIJETNO, sposobno dekle za delo v šanku potrebujemo. Ponudbe pod Šifro: j »DOBER OD - 60.000 SIT« 4453 BISTRO DISKOTEKA zaposli dekle ali fanta v strežbi. ® (068)43-748, od 10. do 15. i ure. 4468 i ZAPOSLIM mlajši kmečki zakonski par. Hrana in stanovanje v hiši. Ostalo po i dogovoru. Možnost tudi dedovanja. * (0608)77-410 4472 : PIZZERIA San Sebastian redno ali honorarno zaposli dve kuharici. ® 22-366. (0609)613-167 ali odebno v San Sebastjanu. 4495 i HALO ALO PIZZA redno ali honorarno zaposli kuharico ® 24-415, (0609)613-167, j osebno v Halo alo na Drski, 4496 : stanovanja V KRŠKEM prodam dvoinpolsobno stanovanje, ves komfort, možnost na dva obroka, ali zamenjam za starejšo hišo do 10 km izven Krškega. W (0608)34-834. 4386 IRISOBNO stanovanje v Ljubljani ugodno prodam. ® (068)24-351 4411 V NOVEM MESTU, v bližini bolnice, najamem opremljeno garsonjero ali enosobno stanovanjc. ® (061)312-254. 4417 DVOSOBNO stanovanje v Novem mestu prodam. ® 26-691. 4420 ENOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. * 25-869 4427 V NOVEM MESTU najamemo manjše stanovanjc. ® 21-281. 4473 V NOVEM MESTU prodam konfortno trisobno stanovanjc (83 m2) z možnostjo razširitve. * 24-929, po 17. uri. 4485 OPREMLJENO garsonjero s posebnim vhodom in s predplačilom oddam. ® 26-187. 4543 ženitne ponudbe IŠČEM dobrosrčno žensko od 45 do 55 let za skupno življenje. Imam lastno stanovanje in pogoje za udobno življenje. Ponudbe pod Šifra: »SPREHOD V MAJU.« r ^ Obveščamo vas, da smo 18. maja v poslovno-trgovskem središču na novomeškem Novem trgu odprli zasebno lekarno - Lekarno Novak V njej lahko dobite: • vsa zdravila na recept in zdravila brez recepta • obsežen program vitaminskih, zeliščnih, dietetskih in drugih proizvodov za nego in varstvo zdravja • izbran program ortopedskih pripomočkov • veterinarske preparate s poudarkom na programu za male živali Pozorno vam bomo prisluhnili In se trudili ustreči vašim željam in potrebam. LEKARNA NOVAK telefon (068)322-700 telefaks (068)322-950 ŠIVALNI STROJI Rezervni deli, servis - ATEX, Ljubljana, Komenskega 24, tel. (061)1316-112, od 8. do 16. ure. Trgovci pozor! Izdelujemo In prodajamo lesene pregibne cokle iz naravnega usnja. Usnje pireli, d.o.o., Aškerčeva 11 a, Šoštanj, tel. (063) 881-125, faz. (063) 881-146. RADIATORJI Izdelujemo paletne radiatorje po ugodni ceni. Tel. 068/65-407. DOMINO d.o.o. Dolenja vas 40, Krško 0608/77-664 Izvajamo notranje in zunanje klasične in strojne omete. Delamo z različnimi materiali, hitro, kvalitetno in po ugodnih cenah. Se priporočamo. Tel. 0609/612-103. FOTOMODELI Agencija “Dober glas” v povezavi z Bernardo Marovt vabi izkušena in neizkušena dekleta in fante na izbor za snemanje kataloga znamke “Armani”. Telefon: (061) 125-82-12, int. 208, vsak dan od 10. do 14. ure. SALON RENATA Nega in podaljševanje nohtov žensko frizerstvo renata Stih tel. 068/28-138 Jedlnščlca 18, Novo mesto Naročila na telefon (068) 324-377 LERAN, d.o.o. Novo mesto, Lebanova 24 Prodamo: — hiše: v Novem mestu, Otočcu, Rumanji vasi, Soteski, Dvoru, Žužemberku, Dol. Toplicah, Trebnjem, Gomili, Gazici, Šentjerneju, Tel-čah — Križu, Zaplazu pri Čatežu, Škocjanu, Smolenji vasi, Hrastju pri Šentjerneju, Gorenju pri Kočevju, Dol. Boštanju, Vel. Lipovcu — stanovanja: v Novem mestu, Trebnjem, Brežicah in Žužemberku — lokale: bife in gostilno v Novem mestu — poslovno trgovsko stavbo: v Kostanjevici — poslovne prostore: v Novem mestu, na Trdinovi ulici, primerne za pisarne — stavbe, primerne za poslovno dejavnost: v Škocjanu z bifejem v obratovanju in v Novem mestu — vikende: v Kostanjevici, Semiču, Osojniku, Soteski, Tanči gori, Gabrju, Zaplazu, Šmavru in Brezovici — parcele za gradnjo: v Dol. Maharovcu, Žužemberku, Semiču, Trški gori, Mihovi-ci, Smolenji vasi, Gomili, Gor. Laknicah — garaže: na Mestnih njivah v Novem mestu — kmetijska zemljišča, gozdove in kmetije na območju Dolenjske — v najem oddamo gostilno, poslovne prostore in stanovanja Tel./fax: 068/322-282, od 8. do 19. ure irno«. Trgovsko podjetje ZRNO d.o.o., Gmajna 6, Raka Trgovsko podjetje ZRNO vam v svoji trgovini na Ranču nudi najugodnejši nakup umetnih gnojil, škropiv, semen, gradbenega materiala ter materiala za široko potrošnjo: Najugodnejša cena cementa ANHOVO 450 509 SIT KAN 995,00 SIT vreča UREA 1.170,00 SIT vreča THERMOPUTZ 919,00 SIT SEP40.00 $IT kg ARM. MREŽA 916 4.224,00 SIT kom. MOD. OPEKA 45,90 SIT kom. LAMEL PARKET HRAST 1.199,00 SIT m* LAD. POD 682,00 SIT m* KERAMIČNE PLOŠČICE ze od 689,00 SIT dalje Poleg tega izredno ugodna ponudba SIPOREXA, SHIEDL DIMNIKOV, LEPENKE, VARILNIH TRAKOV, BARV, LAKOV, UVOŽENIH VRTNIH MREŽ TER OSTALI MATERIAL. Tel. 0608/75-086 ali 0609/615-666 Odprto vsak dan! DOKAPITALIZACIJA — ROK 31.5.1994 — izvedba — nasveti FELIX, d.o.o. (0608-87-194) ODPRAVITE plešavost za vedno! Lipohair - svetovni hit. «(061) 57-18-75. DOLENJSKI LIST Ul (068)323 610 tu: (060)322*098 rgm* HYunom VEDNO N/K DOBRIPOl kssfcssič a sag ' SONATA, model 94, od 29 990 OEM kombi GRACEH-100 od 25riBMDEM triletna garanciia ali 100.000 Km in šestletna garancija na pločevino seM.eu.u a«.— -.- - - 4ENT, d.o.o., Dol. Kamence 25/a, Novo mesto, tel. salon HVUNDAI, Partizanska 21, Novo mesto, tel. /28-950 OŠ*e- Izdelava ženskih oblačil Nekaj, kar ste si vedno želele obleči, pa niste vedele, kje poiskati. Vaša zamisel, svetovanje modne oblikovalke, sledenje modnim smernicam in izkušene roke šivilj bodo naredile izdelek, ki si ga želite. Obiščete nas lahko vsak dan dopoldan od 7. do 15. ure oz. ob torkih in četrtkih do 18. ure. Tel.: 27-871 - OPEKARNA ZALOG LOKA 5a NOVO Mfcs i O DOL. TOPLICE---- SMREKO »Za delo prodajalke v kiosku D. p. DELO-PRODAJA p.o. na območju Novega mesta in Brežic iščemo strokovno usposobljene prodajalke s končano trgovsko ali ekonomsko srednjo šolo. Informacije po tel. (061) 301-706 ali 319-244, Olenik ali Dečman, cenjene pisne ponudbe z dokazili pa pošljite na naslov: D. p. DELO-PRODAJA p.o., Sektor TRGB-LPM, Dunajska 5, 61000 Ljubljana.« Sephia NOVA LEPOTICA NA SLOVENSKIH CESTAH ZA VASZEOD 19.990 DEM CldfiCIlik Kristanova 65 (vrtnarija) 68000 Novo mesto Tel./fax: 068/324-424 KREDIT LEASING JELOVICA | • brezplačen prevoz za nakup nad 70.000 SIT # možnost obročnega odplačevanja_ PRODAJNA MESTA: Novo mesto tel./fax 068/22-772; Krško tel. 0608/21-236; Bavex Trebnje; Kera Trade Zagorje. MK Trgoimpex Kočevje; Metlika Cesta XV. brigade, 068/58-716 ZAHVALA Skromnost, dobrota, skrb za nas vse in tiho trpljenje -bilo tvoje je življenje. Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mame, stare mame, tašče in tete NEŽKE KOVAČIČ rojene Skedelj iz Dol. Vrhpolja se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in sodelavcem Krke, tovarne zdravil, Novo mesto - Oddelek varovanja, Iskre Hipot Šentjernej in Emone, mesne industrije Zalog Ljubljana za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebna hvala g. župniku, g. kaplanu in cerkvenemu pevskemu zboru. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel... V 18. pomladi življenja nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni in najdražji DANIJEL BLAGOJEVIČ iz Kanižarice 14 a, Črnomelj V naši neizmerni bolečini ob izgubi sina in brata smo spoznali, koliko je vredno sočustvovanje in pomoč. Iskreno se^zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih. Še posebej pa se zahvaljujemo bližnjim sosedonj in prijateljem, Srednji gostinski šoli Novo mesto, Iskri Semič, Rudniku Kanižarica, OŠ Loka in nogometnima kluboma Bela krajina ter Kolpa. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala! Žalujoči: ati, mamica in brat Tomftlav ZAHVALA Utihnil tvoj je glas, obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi zlatih rok. V 93. letu starosti je sklenil svojo življenjsko pot naš dragi mož, oče, ded, praded, stric in svak LUDVIK KOŠČEC iz Črnomlja Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so ga poznali in imeli radi, nam izrazili ustno ali pisno sožalje, darovali pokojnemu cvetje, vence in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dobrim sosedom za pomoč in sočustvovanje v težkih trenutkih, obema govornikoma za poslovilna govora in pevcem za zapete žalostinke. Lepa hvala tudi sodelavcem iz Revoza, g. župniku za poslovilni govor v cerkvi in lepo opravljen obred ter g. kaplanu za molitve na domu. Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: žena Dragica, hčerka Ivanka, vnuka Marjan in Franci z družino Črnomelj, Adelaide, 14. maja 1994 ZAHVALA Lep dom ostal je prazen. Tvoj vrt ostal je prazen, ker Tebe, mama, več ni, a v srcih naših boš vedno z nami Ti. V 64. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta, tašča in svakinja ANICA JENIČ rojena Vah z Male Cikave 17 pri Novem mestu Z žalostjo v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam vsestransko pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti na pokopališče v Smolenji vasi. Zahvala kolektivu SP Mačkovec, skladišče SCP Revoz, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem iz Šmihela za zapete žalostinke ter govornici za ganljive besede slovesa. Žalujoči: vsi njeni DOLENJSKI LIST M | portret teeja tedna Tone Kostelec Mlaj v Drašičih, za katerega prebivalci trdijo, da je najvišji v Beli krajini, ponosno stoji sredi vasi, okrog njega pa se kotpiščeta okoli koklje stiskajo hiše. Nekoliko vstran, sredi razgibanih vinskih goric, pa so posejane zidanice, v katerih zori odlično vino drašič-kega vinorodnega okoliša. Je sploh čudno, da v Drašičih od več kot šestdesetih hišni domačije, ki ne bi imela vinograda? In ali čudi, da prav od tod že dolgo prihajajo priznana vina? Tistega, ki v Drašičih ne bi vedel, kako se obdeluje vinograd, bi gledali postrani. Prav tako zadnja leta prihaja vse bolj v njihovo zavest spoznanje, da ni dobrega vina brez znanja kletarjenja. Kaj pravzaprav ljudem v Drašičih pomeni vinogradništvo? Mnenj je gotovo toliko kot vinogradnikov. Eden izmed le-teh, Tone Kostelec, meni, da je vinogradništvo nujno zlo na poti do dobrega vina. Zato odkrito prizna, da ni ravno zagnan vinogradnik, zato pa z vsem srcem vinar. “Nikakor ne zanemarjam vinograda. Vem, da ga moram obdelovati in negovati in da je škoda vsake jagode, ki zgnije. Toda nikoli ne more biti v vinogradu toliko škode, kot je je, če se pokvari sod vina. Razumljivo, da iz slabega grozdja v kleti ni moč narediti čudežev. Toda če vinogradnik ni dober kletar, je bolje, da grozdje proda, kot da mu “potolče” v kleti," prcfii Kostelec, katerega strast je prav v iskanju poti do najboljših vin. Da je na pravi poti, so pokazale že številne dobre ocene njegovih vin. Na ocenjeva- nju za letošnjo Vinsko vigred, ki bo v Metliki konec tega tedna, je dobil med zasebnimi vinogradniki najvišjo oceno za šardone pozne trgatve. Prav Kostelčevi so bili prvi, ki so na tistem koncu zasadili šardone, ki sploh ni bil priporočena sorta, k hiši pa je prišla povsem po naključju. Ko so leta 1985 obnavljali vinograd, so rttislili, da sadijo beli pino, v resnici pa je prevladoval šardone, ki se je izkazal kot izvrstna sorta. Celo tako zelo, da so se Kostelčevi, ki so v zadnjih devetih letih obnovili vse razen enega vinograda in na novo zasadili pet tisoč trt, poleg belega in sivega pinoja in laškega rizlinga odločili le še za šardone. A Tone, sicer inženir agronomije, ni le vinogradnik in vinar. Po končani šoli je bil pet let zaposlen v metliški kmetijski zadrugi. Ko je spoznal, da služba in kmetija zahtevata celega človeka, se je odločil za slednjo. Takrat je začel tudi s trsničarstvom in prav pretekli teden so zasadili na njivo trideset tisoč trsnih cepljenk. Ker je po izobrazbi tudi sadjar, je zasadil še 3.500jablan, za prav toliko pa je pripravljen nov sadovnjak. In ko bo odšlo iz hleva še zadnjih 29 pitancev, se bo Tone posvetil le še sadjarstvu, trsničarstvu, vinogradništvu in vinarstvu. “Belokranjski kmetje, čeprav pozno, le spoznavamo, da se moramo specializirati. Na srečo je v naši vasi takšno vzdušje, da je biti lažje vinogradnik, saj si med seboj pomagamo in svetujemo. Razmišljamo celo o skupni drašički zaščitni znamki, pod katero bi nastopali na trgu. Seveda bodo prišla v poštev le najboljša vina, saj se zavedamo, da se takšna lažje in boljše prodajajo, "zatrjuje Kostelec, ki je v mislih že pri drašičkem šanku na Vinski vigredi, kjer dobro vino teče v potokih, kar obiskovalci že dolgo vedo. Toda naključje ali ne: ko so drašički mladinci pred enajstimi leti na prvi Vinski vigredi postavili svoj šank, je bil njihov predsednik prav Tone. In danes je zagotovo le eno: da dobro nadaljujejo tradicijo. MIRJAM BEZEK-JAKŠE ZA HARMONIKARJE IN PEVCE NOVO MESTO - Na 22. tednu cvička bo v soboto, 28. maja, ob 15. uri tekmovalno srečanje harmonikaijev z diatonično harmoniko. Najboljše bo izbriala strokovna komisija, poslušalci Radia Sraka in Radia Brežice. Najboljših šest v različnih kategorijah bo dobilo možnost brezplačnega snemanja dveh posnetkov na avdio kaseti “Harmonikarji na tednu cvička 1994”. Zbor harmonikarjev bo kar na prireditvenem prostoru v kostanjeviškem gradu ob -14. uri. Naslednji dan, v nedeljo, 29. maja, ob 17. uri pa bo na istem prizorišču tudi prvo takšno srečanje ljudskih pevcev, pevskih skupin ali pojočih družin. Radio Sraka obljublja tudi kaseto z ljudskimi pevci. Prijave sprejemajo na Radiu Sraka, p.p. 74. DNEVI DALMATINSKE KUHINJE SEVNICA - Tukajšnje gostinsko podjetje je po nedavnem uspešnem gostovanju dalmatinske kuhinje v hotelu Ajdovec sklenilo ponovno razveseliti svoje goste s tovrstno popestritvijo gostinske ponudbe. Dnevi dalmatinske kuhinje se bodo ob ekipi izkušenih kuharjev iz Dalmacije pričeli v petek, 20. maja, nadaljevali v soboto in končali v nedeljo. Klapa iz Zadra bo dneve “zabelila” s priljubljenimi pesmimi in melodijami dalmatinskega melosa. METRO VLEČE NA LOKO NOVO MESTO - Konec prejšnjega tedna je bilo na razširjeni terasi gostišča Loka težko dobiti prazno mizo. Nihče ne trdi, daje za to “kriv” ansambel Metro, zato bodo fantje goste na Loki zabavali tudi jutri in v soboto, 20. in 21. maja. KLIC V SILI NOVO MESTO - Telefonsko številko 341-304 lahko pokličejo otroci in starši, ki imajo krkšnekoli probleme. Ta četrtek med 19. in 21. uro bo na vaš klic čakala pedagoginja Marija Gabrijelčič. TREBNJE - Na vprašanje otrok in odraslih bodo strokovnjaki odgovarjali vsak ponedeljek med 7. in 8. uro ter 15. in 17. uro. Številka telefona je 44-293. MtU, \________ Seje stari nažrl strupenih gob? - Ob Krki je skladovnica drv - Telefon vunbacite-ljice gladovno stavkajoče Polone - Zaslužki s pijančevanjem - Prasci pod teraso Že je kazalo, da se razen zaljubljencev in anonimnih privoščjivcev ne bo zadnji četrtek dežurnemu uredniku nihče oglasil. Prva je, “Dober večer, tukaj Jasna”, hotela kar takoj in brez odloga svojega Tomija. Nerodna reč. Kako ženska - rekel bi dekle s piskajočim glaskom - ve, da ima četrtkov dežurni urednik brata s tem imenom? In, drugič, kako vendar pričakuje, da bom posrednik v takih nečednih poslih? “Tomija pa ni, tukaj njegov starejši brat!” sem se korajžno odrezal. “Stari, ne bluzi, si Tomija spet poslal po pijačo, ti bi pa rad tako kot zadnjič, ko sem bila pri vas doma?! Konec veselja. Res si pravi nakladač, ampak jaz sem po tisti napaki spoznala, da mi samo Tomi pomeni vse, ti, Džek, stari rocker, se pa j... Če boš pa res kupil porscheja, kot si se zadnjič hvalil, te bom pa na štop dobila, do takrat pa čao!” “Kakšen Džek? Kakšen porsche? Jaz sem vendar dežurni urednik A. B., moja prva in edina služba doslej je pri Dolenjskem listu, v porscheju se še niko- r v Hcdo, tukaj DOLENJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. v v li niti peljal nisem. “Čuj, stari, ti si ful pritegnjen, kot bi se strupenih gob nažrl. Če se boš spucal in ostal živ, se pa kaj oglasi!” Če se ne bi kmalu zatem oglasil upokojenec z Brega, bi mislil, da je kaj narobe s pritiskom in da mi dolgoletni službeni napori pozročajo halucinacije. “Poslušajte, zakaj pa mestna oblast in občina nič ne ukreneta, ko imajo dol pri Krki skladovnico drv že celo leto? Prej so bila pa tri leta zložena drva. Je to kakšna oblast?” Saj res, si mislim, le kaj dela ta ničvredna oblast? Tukaj ob Krki cela skladovnica drv, oni pa nekakšno partnerstvo za mir! “In kdo ste vi?” “Tako se pa že ne gfemo. Ne bom povedal. To pa ne velja...” Je pa še kako odločno povedala svoje ime in priimek naslednja naša bralka. To je pa Milka Bujane, 58-letna odločna in korajžna ženska iz Novega mesta, V brezov log. “Zaradi tiste Polone, ki gladuje v Studijski knjižnici se oglašam. Takole bom povedala. Mislim, da tisto v zvezi z njenim sinom in krivicami, ki da seji kar naprej godijo, že ne more biti vse res. Jaz sem tudi že nekaj časa na svetu, pa me policisti doslej še nikoli niso kar tako nadlegovali, kaj šele grdo ravnali z mano. In tudi za njenega sina, mislim, da ne more biti kriva samo družba, da je tak, kakršen je. Nikakor pa tej ženski ne bi pustila teh kolobocij počenjati v Študijski knjižnici. Če tistega ravnatelja Janeza ni toliko v hlačah, da bi to preprečil, naj me pokliče na telefon 24-942, jo bom jaz ven zanesla in naj gladuje zunaj, če že hoče!” Podobnega mišljenja je bil tudi G. S. iz Regrče vasi, ki pravi, da je vrstnik gladovno stavkajoče Polone, da dobro pozna razmere, v katerih je rasla njihova in njena družina, in ve, da je bil glede na socialni položaj in možnosti ves čas na slabšem. “Tudi ne vem za kakšne silne krivice, ki naj bi se tej ženski godile. Prejšnja oblast jim je res zaplenila hišo, v kateri pa so kljub vsemu lahko živeli, sedanja pa jim jo je vrnila. Ne vem pa, da bi ta ženska, ki sedaj zaradi silnih krivic, ki so se ji godile, gladovno stavka, kdaj zares delala. Vem le, da pri 50 letih vsaj že 10 let prejema pokojnino in da moramo za take, ki niso hoteli delati ne znali vzgajati otrok, delati mi.” Še ena o čudni “vzgoji”. Jožica Ž. iz okolice Novega mesta pravi, da bi morali bolj trdo postopati z gostinci, ki mladoletnikom točijo alkohol. Med temi po njenem prednjačijo zasebni gostinci, ki da jim je samo za “super” zaslužek, v tem presežniku pa, pravi, se skriva tudi eno od imen. “Enemu ali dvema takima bi vzeli obrtno dovoljenje, pa bi bil red!” Jože iz Novega mesta pa pravi, da ne bo več hodil na malico v gostilno pri Malnarju, češ da so pod gostilno svinjaki, da se gnojnica steka kar v bližnji potok in da zato na terasi sm- PRVENSTVO V STROJEPISJU IN STENOGRAFIJI NOVO MESTO - 6. maja je bilo na Srednji ekonomski šoli 25. jubilejno državno tekmovanje v strojepisju in stenografiji. Ob tej priložnosti smo se spomnili tudi 100. obletnice rojstva Rudolfa Rakuše, ki je z vrsto učbenikov in strokovnih prispevkov postavil temelje slovenske stenografije. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Maribora, Novomeščanke Andreja Bar-tolj, Aleksandra Oberč in Majda Težak pa smo bile letos slabše kot prejšnja leta. V stenografiji so tekmovale le ekipe iz Ljubljane, Maribora in Novega mesta. Tu so bili naši rezultati boljši, saj je bila Natalija Golobič druga, in tudi ekipno smo zasedle drugo mesto (Bernarda Božič, Snežana Brajkovič). TF7AK Ambasadoiji Slovenije in Posavja 9 Slovencev seje udeležilo svetovnega prvenstva veteranov v namiznem tenisu -Prva medalja - Skupaj s številnimi spremljevalci poskrbeli za promocijo domovine KRŠKO, MELBOURNE - Skoraj dva tisoč veteranov iz 38 držav po vsem svetu se je med 21. in 27. aprilom v avstralskem Melbourneu pomerilo na 7. svetovnem prvenstvu veteranov v namiznem tenisu. Slovensko namiznoteniško zvezo je zastopalo 9 tekmovalcev, med njimi Miroslav Mikeln iz Brestanice. Organizacijsko, fizično in finančno zahtevno odpravo na drugi konec sveta je podprlo več slovenskih in tudi posavskih podjetij. Tako se veterani zahvaljujejo Krkini Veterini iz Novega mesta, podjetjem Kremul-din, Kolibri in CRP iz Brežic, Kos-taku in IR iz Krškega, Lisci iz Sevnice ter podjetju AFP Dobova, ki je ekipo Bo don Pierinova skupnost na Planini? Črnomaljska vlada čaka še na mnenje KS Semič ČRNOMELJ - V začetku letošnjega aprila je bila v Semiču predstavitev don Pierinove terapevtske skupnosti Srečanje, katere osnovna dejavnost je terapevtsko delo s toksinomani, zasvojenimi z drogami in alkoholom. Čeprav je bilo omenjeno, naj bi ena takšnih skupnosti začela delovati tudi na Planini pod Mirno goro v semiški krajevni skupnosti, pa na takratni okrogli mizi niso sprejeli nikakršne odločitve. Vendar se slovenska Karitas s kmetijsko zadrugo Črnomelj že dogovarja za odkup dveh hlevov in bivše osnovne šole na Planini, katerih lastnica je zadruga. Prijavila se je tudi na razpis Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za oddajo v zakup okrog 24 hektarov kmetijskih zemljišč, od katerih je nekaj zaraščenih. Zemljišča so na obeh straneh glavne ceste, ki vodi na Planino in naprej na Mimo goro. Prav tako so se na razpis prijavili sedanji obdelovalci teh zemljišč, vendar so se jim pripravljeni odpovedati, če bosta zadruga in sklad našla ustrezna nadomestna zemljišča. Najemnik osnovne šole in hlevov pa se je pripravljen odseliti, če mu bo zadruga našla prostor v Črmošnjicah ali na Blatniku. Kot je bilo slišati na zadnji seji črnomaljske vlade, je omenjena lokacija na Planini oz. območje Mirne gore po dolgoročnem planu občine Črnomelj za obdobje 1986-2000 predvideno za razvoj turistično-gostinske dejavnosti. Izvršni svet je dobil tudi mnenji Urbanističnega inštituta Slovenije in Ministrstva za zdravstvo, ki ne vidita zadržkov za organiziranje terapevtske skupnosti na Planini. Ministrstvo je pristavilo še, daje pri organizaciji skupnosti pripravljeno pomagati na vseh področjih. Še vedno pa občinska vlada ni dobila mnenja krajevne skupnosti Semič, čeprav je zanj zaprosila. M. B.-J. tudi opremilo s športno obutvijo. Prvenstva so od leta 1982 na vsaki dve leti, in sicer za oba spola, za posameznike in dvojice. Od 40. leta naprej je za vsakih 10 let ena kategorija, tisti, ki so si nabrali že več kot 8 križev, pa smejo tekmovati vsi v isti kategoriji. Čeprav gre za tekmovanje veteranov, se po besedah Miroslava Mikelna na tem prvenstvu ne da zmagovati z levo roko. V dokaz nam je naštel nekaj znanih imen namiznega tenisa, ki so nastopila na dosedanjih tekmah za svetovno prvenstvo: Šurbek, Sti-pančič, Vecko, Kimura Tanaka, Lieck, Wen Yuan, Alexandru in drugi. Letošnje tekmovanje je potekalo v palači Exibition Building, ki je danes neke vrste gospodarsko razstavišče. In kako so se odrezali slovenski veterani? Glede na okoliščine so dobro promovirali ime Slovenije. Po 23 urah potovanja so tekmovali ob 9. uri po lokalnem času, kar je zaradi časovne razlike pomenilo fizične na- pore ob enih ponoči po naši uri. “Kljub temu se je večina uvrstila na glavno tekmovanje. Edi Vecko je v paru z Amelinom (Rusija) osvojil bronasto medaljo, ki je prva slovenska medalja s takšnega prvenstva,” je vesel Mikeln. Slovenska veteranska odprava ni pozabila, da Slovenije v svetu ne poznajo. Vsak od tekmovalcev je zato svojemu nasprotniku (in tudi mnogim drugim) podaril zbirko turističnih prospektov Slovenije in Posavja, slovenske zastavice in značke Namizno- teniške zveze Slovenije.' NAJ LEPŠI MED NAJLEPŠIMI - Kinološko društvo Novo mesto je bil to nedeljo na otoški jasi organizator L državne razstave športnih delovnih pasem psov s specialno razstavo nemških ovčarjev s podelitvijo naziva G4 C. Udeležilo sega je 110 psov dvanajstih različnih pasem. Prireditv je privabila vrsto obiskovalcev od blizu in daleč, organizatorji pa so poskrbeli, da so ob Krki preživeli prijeten dan. Absolutni zmagovalec razstave, kjer so podelili celo vrto pokalov, je bil veliki šnavcer Hirr lastnika Vojteka Arzenška iz Portoroža. Velike pozornosti pa je bil deležen tudi pes na Slovenskem najbolj redke pasme beauceron lastnika Alojza Babnika iz Dolenje vasi pri Artičah. (Foto: J. P.) Lestvica narodnozabavne glasbe t f, I ^studio Studia D in Dolenjskega lista • * “ '***&? IS« Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolcnjskeg; dodelil nagrado MOJČI MEJAK z Vrha pri Trebelnem. Nagrajenki če mo! 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Lestvica je ta teden takšna: 4) Pesem slavčka - SLAVČEK Veselo zaigraj in zapoj - ans. PETERA FINKA 1) Veselo zaigraj in zapoj - ans. I 2) Slovenec je faca - SLAPOVI 5) Naša mami - BLEGOŠ 6) Stari zvonik - BISTRIŠKI ODMEV 3) Očku za praznik - ans. PETRA FINKA 10) Na morje - ans. TONIJA VERDERBERJA 7) Gostilna na klančku - RUBIN ) Voščilo Francetu - NAGELJ (9) Čas ljubezni - ROM POM POM Predlog za prihodnji teden: Divji lovec - NIKA ZAJCA KUPON ŠT. 20 Glasujem za_____ Moj naslov______ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto ANEkdoTF iN pRiqodE ZApiSAl Jože DuIai« Davek bo treba plačati K 1 Veissovim pridepnancar terjat zaostali davek. “Kaj ste vi Leopold IVeiss?" vpraša moža, ki sedi pred hišo. “Jaz sem IVeiss, jaz!" “Davek bo treba plačati! Je Slavo vaš sin?” “Slavoje en drek, jaz sem gospodar!" je zatrmoglavil IVeiss. “Potlej boste vi plačali. ” “Slavo bo plačal, jaz pa sem gospodar!” je zatrmoglavil Weiss. Se bo že sam pogovoril Skladatelju iti organistu Ignaciju Hladniku-Nacetu je novomeški prošt Karel Čerin prigovarjal, naj pred smrtjo opravi spoved. Hladnik pa mu je odgovoril: “Kar mirujte, gospod prošt! Če bo treba, se bom z vašim šefom že sam pogovoril." Treba je imeti trezno glavo Inkasant Lojze je po Metliki pobiral vodarino. Pa je prišel tudi do Cmuglja. “Martin, vodarino boš plačal, "je rekel. “Bom, Lojze, bom!"je odvrnil Manin. “Bošglaž vina?" “Ne, najprej bova poračunala. Človek mora delati s trezno glavo, “je dejal Lojze, izvlekel papir in pričel številih: “Sedem in osem je petnajst. Ena gre naprej. Ena in dva so tri in pet je osem. Boš plačal 85 dinarof. - Zdaj pa le natoči glaž!" )U\c4 TA7 Bojan Ajdič Kaj je to? Petletni Tonček je svoji prijateljici enakih let pokazal tehtnico, ki jo je dan prej kupila njegova babica. “Kuj pa je to?" se je čudila prijateljica. "Ne vem, vem samo, da se moja babica, kadar stopi na to stvar, potem dolgo časa jezi in je slabe volje. ” Sramežljivost “Babica, ali je bil dedek, ko je bil mlad, sramežljiv?" “Bil je, bil! Če ne bi bil, bi bil danes ti mnogo mnogo starejši. ” Po zobeh “Gospod natakar, piščanec, ki ste mi ga prinesli, je star, "pravi starejši gost v restavraciji. “In kako ste ugotovili, da je piščanec star?”je zanimalo natakarja. “Po zobeh!" je odgovoril gost. “Saj piščanec nima zob!" se je nasmehnil natakar. “Imam pa jih jaz!"je odgovoril gost. Novo mesto 1996 - evropsko mesto grafike Uvod Vsak bienale, tudi novomeški, ima svoj vzrok, vprašanja in odgovore ter tudi cilj. Na mnoge nejas-| nosti ali na pozabljeni spomin, ki je ; bil potisnjen ob stran, je na novi način odgovoril v preteklih dveh predstavitvah. K sreči imamo jasno vizijo in kritično izoblikovano distanco do obče priznanih relativnih vrednot, ki so se s časom potrdile ali pa se zgubile in se celo prepoznale i v svoji zgrešenosti. Pri tem bi zapiranje oči pred dejstvom, kije vidno občutljivim posameznikom, pomenilo korak nazaj. Ponavljanje, prejudiciranje ali celo prestižno aktualiziranje nekakovostnega dela lahko pripelje do splošnih nerele-vantnih odločitev in zablod. Pri tem imam v mislih tako ustvarjalce kot tudi zbiralce in gledalce, ki se orientirajo in oblikujejo svoje “kreativno” nagnjenje na osnovi ponudbe doma in v svetu in ki z osebno nepoglobljeno izkušnjo povrhno sprejemajo vse, kar prinaša umetniški in drugi revialni tisk. Spremembe od preteklih nekaj let pa do danes so redke. Način dela, prezen-! tacija in vpliv se niso spremenili. V našem prostoru je bil potreben prepih tako v organizacijskem kot tudi ustvarjalnem smislu, kritični pa bi moral še nastati v korist stroki. V tem pogledu želi biti Bienale slovenske grafike v Novem mestu drugačen od sorodnih doma in v svetu. S spreminjajočim se konceptom, s konceptom iz drugačnih strokovnih izhodišč, želi navezovati in povezovati izkušnjo svetovne klasike in modernizma z najnovejšo produkcijo. Da v zadnjem času prihaja na | vrh nova in drugačna kakovostna ustvarjalnost, je jasno pokazal že 2. bienale: letošnji izbor to oceno po-tijuje in ponavlja. V novi državi Sloveniji premoremo dovolj delavnosti in odločnosti, da kljub težavam pri preoblikovanju gospodarstva najdemo za kulturo potrebna denarna sredstva in razumevanje za to, da se projekt, kot je letošnji 3. bienale, lahko rea- . lizira v celoti tako, kot je zamišljen. Kakovostni in kvantitativni razvoj slovenske grafike pa ne more biti odvisen samo od redkih posameznikov, entuziazma organizatorjev in dobre volje sponzorjev; svoj delež bodo prispevali tudi umetniki - če si bodo postavili zahtevnejše ustvarjalne cilje. Grafična plošča - izziv Ob zamisli koncepta so se mi postavljala mnoga vprašanja in misli za naše študente likovne akademije kot tudi za širše razumevanje sodobne grafike. Količinsko se namreč z mednarodnimi tokovi na tem področju na vsaki dve leti dobro seznanimo. Seveda je na obsežnih razstavah z množico eksponatov, na katerih je avtor zastopan z enim ali tremi listi, težko dobiti predstavo o celoviti kreativni moči posamezna------„ , • v.:eta . , ->pa- --------------1 špekulativnosti m dekorativnosti, pa čeprav so izdelki tehnično brezhibni. Kako naj gledalec razume in vrednoti nekaj, kar je zunaj konteksta umetnika samega v odnosu do grafičnega medija? Opazni so listi, na katerih avtor reproducira nesporazum z fečim, kar je značilnost drugega Področja in se absolutno odmika od resničnega razumevanja in izziva Plošče, ki ima v pravem ustvarjalnem momentu svojo značilno oblikotvorno napetost. Za našo mlado grafiko bi lahko trdili, da prihaja z akademije z izdelanim konceptom, da razume ustvarjalni proces, ki ga zahteva plošča. Grafični listi niso narejeni zaradi tehnike. Ko je slikarska izkušnja v soodvisnosti z grafično in obratno, začutimo napetost, ki jo redki razumejo in kasneje v življenju kontinuirano udejanjajo. Če je ta diaolog z zgodovinsko izkušnjo domišljen, potem ni bojazni hoje na mestu. To je tudi značilnost nekaterih letošnjih eksponatov. Široko obvladovanje grafičnega medija z uporabo in izkušnjo različnih materialov in tehnik Pomeni pravi in hoteni interes ume-tnika pri dograjevanju arhitekture oblik, Le-te v sozvočju s sliko ali kipom pomenijo vzajemno preverile, zrcalni razmislek, zato je za slikarja in kiparja še kako koristno, da “dela” grafiko. Rembrandt - Picasso V vsakem trenutku ustvarjanja je retrospektivno razumevanje naj-^ečjih umetnikov človeštva obveza. Mednarodna grafika stopa v obdobje, ko je ponovno nujno navezati dialog in se soočati z miselnostjo velikih imen svetovne umetnostne zgodovine. Kako so se svoje umetnosti lotili in kaj so v umetnosti našli? Zakaj sta tako sijajna slikarja intenzivno ustvarjala grafiko? Zakaj je v visoki starosti Picasso še vztrajal pri ogromnih grafičnih opusih na zahtevnem velikem formatu? To so vprašanja za premislek. Najbiz v Sloveniji nikoli ne bomo mogli imeti tako obsežne in dragocene grafične zbirke, kot jo imata dunajska Albertina ali Kunsthalle v Bremenu. Lahko pa z intenzivnim delom kakovostno soustvarjamo sodobno grafično umetnost in prispevamo k njenemu dvigu. Zato nam je v veliko čast, da smo pridobili zaupanje tako uglednih ustanov in da so nam posodile izjemne grafične liste. V Sloveniji se prvič srečujemo z izvirnimi grafikami sijajnega genija Rembrandta, ki je za svetovno umetnost za vse čase zapustil enega najlepših grafičnih opusov. Albertina nam je ljubeznivo posodila pet grafik. Grafike - najstarejša na razstavi je bila narejena pred 360 leti -nosijo v sebi izjemno subtilno senzibilnost v najglobljem pomenu. Težko je verjeti, da je človek, ki je ustvaril to izjemno bogastvo, umrl brez denarja ter bil pokopan ob navzočnosti skupinice žalujočih. “Grafika za sto guldnov*’ iz leta 1649 - Rembrandt je imel takrat 43 let - je gotovo ena izmed največjih grafičnih umetnin. Soočanje s to mojstrovino izvabi iz vsakega ust-vaijalca vzdihljaj v čast umetnosti, delu, redu, disciplini in vztrajnosti. Prečitanje lista v vsej oblikovni preciznosti in zahtevnosti stopenjskega jedkanja pomeni razumeti jedkanico v največji zahtevnostni stopnji. To, kar je Rembrandt naredil v tej grafiki, pomeni prefinjeno mojstrovino občutljivosti, človečnosti, harmonijo karakteristične grafične črno-bele jedkanice. Večplastno šrafiranje s končno zarezo močne črnine suhe igle pomeni vzpostavljanje ali vključevanje njegove izjemne slikarske govorice in izkušnje. Ob tej grafiki je dosežen vstop v prostor v družbo navzočih. To je neverjetno glede na dimenzijo: odtis meri 28,1 x 39,6 cm. Odtisi posameznih sklenjenih stanj, če se ozremo na suho iglo “Treh križev” ali na “Avtoportret”, vidimo, da nas uči, kdaj je potrebno risbo na plošči ustaviti, odtisniti in kakšen nov risarsko koncentrirani jjoseg je nujen pri obvladovanju oblike, formata plošče in kompozicije. Se posebej se njegova preciznost intenzivira pri ploščah zelo majhnih dimenzij. Če nadaljujem s to zadnjo mislijo, pridemo - po logiki - do opusa največjega umetnika našega stoletja Pabla Picassa. Imel sem priložnost in čas iz obsežne zbirke Picassovih grafik, ki jih hrani grafični kabinet v Kunsthalle v Bremenu, izbrati petindvajset listov. Pri tem me je vodila želja izbrati dela, ki bodo mojstra predstavila v čim večji oblikovni in idejni širini, še posebej zato, ker imam vse pogostejši občutek površnega razumevanja njegovega dela, tudi med ustvaijalci. Izbor poizkuša pokazati, čeprav v vseh detajlih zaradi majhnega številka listov glede na ogromni opus to ni mogoče, Picassovo doslednost, fantastično risbo, široko obvladovanje vseh grafičnih možnosti, bogastvo eksperimenta, ki nikoli ni sam sebi namen, temveč je pri koncipiranju novih kompozicijskih arhitektur telesa, tihožitja ali vsakršne ideje vedno pod kontrolo razuma. Tudi v najbolj sproščenih, igrivih in čustveno nabitih izbruhih mu risba in igla ne uhajata izpod rok brez končne oblike, pa čeprav so deformacije prefinjeno prekrite in strogo secirane v novo, se lepšo celoto. Njemu gotovo ne bi bilo potrebno garati v grafiki zaradi množič-nega razmnoževanja svoje krea-tivnosti. Njegov grafični list pomeni risarsko izostrovanje ideje oblike, ki se je v velikem formatu slike nadaljevala, ali obratno. Nastal je avtentični rokopis, prežet z vsestransko izkušnjo umetnostne tradicije, pri katerem je imela, lahko bi rekli, avtonomija grafike svoj bistveni pomen pri nadaljevanju slike ali kipa. Na njegovih velikih razstavah se mnogokrat srečujemo z navezavo risbe v grafiki z nadaljevanjem v sliki ponovno v odtisu jedkanice, suhe igle, litografije, linorezu in ponovno nadaljevanje najdemo v spremembi oblike v sliki. Gre tako daleč, da ob posamezni ideji izbere in uporabi adekvatno tehniko, ki jo nadgradi s svojimi izumi, na novo nastalo situacijo izkoristi v nadaljevanju z bolj sproščeno potezo na platnu. Ena redkih razstav je bila pred leti v Parizu “Zadnjih dvajset let Picassa” v Centru Georges Pom-pidou, ko je bila razstava koncipirana in postavljena po prej omenjeni soodvisnosti. Pomembno je razumevanje uporabe bakrene ali cinkove plošče, litografskega kamna ali lesene plošče kot podlog, ob katerih je razmišljal z upoštevanjem njihove specifike. Nikoli ni reproduciral svojih slik. V njegovem odtisu čutimo maksimalno vživetje v material, prepletanje različnih karakternih grafičnih možnosti, večplastno ob-likotvorje, s šabrom dorisanje do občutljive nabitosti plošče, ki je pravi čas ustavljena in selekcionirana; ali pa izkoristi ne povsem odstranjeno prvotno zjedkano risbo za popolnoma novo kompozicijo. Tudi zaradi takšnih delovno-krea- Večbarvni odtisi pa opozaijajo na nujnost koncentracije risbe za vsako barvo, za vsako ploščo. Evropski grand prix za grafiko Slovenija je s svojo bogato grafično tradicijo v mednarodnem okolju poznana in uveljavljena. Spomnili smo se, da ob množici različnih nagrad za umetniška ustvarjanja v evropskem prostoru nimamo nagrade, ki bi poudarila življenjski ustvarjalni prispevek umetnika k razvoju svetovne grafične umetnosti. Zato se nam je zdelo prav, da s konceptom, ki ga vedno znova nadgrajujemo, s to nagrado opozorimo na zelo pomembnega Risba Ob pregledu grafik za 3. bienale se mi zdi pomemben pomislek o različnih izhodiščnih prijemih avtorjev. Kar nekaj je značilne “dekorativne” grafike, ki jo je težko nadgrajevati. Vedno znova prihaja do izraza dobra ali slaba risba. Zavrnjeni so bili odtisi kseroksa, tudi of-set; gre za osnovni nesporazum. Danes ne bi smelo biti več dilem o tem, kaj je reprodukcija in kaj originalni grafični list. Takšni odtisi lahko služijo avtorju kot vmesno razmišljanje v postopku kolažiranja različnih idej, ki pa se morajo zliti v sintezo pravega grafičnega jezika z vsemi znanimi značilnimi materiali in postopki. Še kako prav nam pride razstava risb profesoijev akademije za likov- kovno umetnost pomembni umetniki. Akademija pa je imela v vsej svoji zgodovini sijajne profesoije, ki so svoje bogate umetniške izkušnje posredovali mladi generaciji. Grafični arhiv vseh študentov, ki ga hranimo na akademiji, obsega prek 20.000 listov in je trajen dokument kreativnih premikov. Razstavo Profesorji grafike 1945-1995 posvečamo temu jubileju in jo bomo postavili prihodnje leto. Pri tem mi je žal, da ob tej priložnosti ne bo sodeloval prof. Pogačnik; upošteval sem namreč njegovo željo. Osebni razstavi Marije Starič Jenko, dobitnice grand prixa Otočec na 2. bienalu, in Ivana Mršnika sklepata razstavni program. Z izidom knjige o grafikah Johnnvja Fried-laenderja, ki jih je bienale prejel v dar, pa se bomo trajno spominjali velikega človeka. Pablo Picasso, FRANQOISE, 14. junij 1946, litografija, 63 x 47 cm tivnih navad je bil vedno bolj ustvarjalen, pa čeprav je živel, občutil tudi zelo temačen čas in se nanj silovito odzval v svoji Guemici. Njegovo mojstrstvo nas vedno znova opozarja, kako pomembno je znati držati in voditi grafično iglo. Direktno risanje na ploščo pomeni avtentičnost grafičnega jezika. Potrjuje celovitost in samostojnost risbe na papirju, na platnu, na grafični plošči ah skulpturi. Da je risba ključna za vsakega umetnika, nam veliki vzornik in učitelj potrjuje v vsakem odtisu, kot tudi, da se je nesmiselno lotiti dela na plošči, predno je ideja jasna. Njegov ogromni opus nas usmeija v premislek, da so številne črno-bele grafike izredno kultivirana barvna izkušnja. umetnika. Na moj predlog je kon-zultativna žirija evropskih muzejev in galerij - nas bienale je imenoval za njenega predsednika prof. dr. Kongrada Oberhubeija, direktoija Albertine z Dunaja - potrdila ime velikega španskega umetnika Antonija Titpiesa. Antoni Tapies je eden izmed največjih svetovnih umetnikov; s svojim obsežnim bogatim slikarskim grafičnim in kiparskim delom sklepa veliki krog španske umetnosti od Goye, Picassa do Miroja. Svoje ustvarjanje navezuje na sijajno tradicijo svojih velikih predhodnikov in je izredno občutljiv za življenje in tegobe današnjega človeka. Tudi v slovenski umetnosti je bil navzoč s svojim vplivom. no umetnost, s katero pojasnjujemo in poudarjamo potrebo po konstantnem risanju, ukvaijanju z risbo. Predstavitev dvanajstih avtoijev na razstavi nima študijskega namena, temveč želi opozoriti na značilne poglede posameznih učiteljev, ki kreativno vplivajo na celovitost študija na akademiji. Razstavljena delaje vsak od razstavljalcev izbral po svoji presoji, tako novejša kot tudi starejša. 50 let Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Za razvoj slovenske likovne umetnosti je bilo petdeset let dela Akademije temeljnega pomena. Na naši ugledni ustanovi so študirali mnogi za sodobno slovensko li- Veseli nas, da se Dolenjski muzej spreminja in uresničuje našo željo po novi galeriji, ki bo nosila ime po Rembrandtu. Zahvala - Najlepše se zahvaljujemo predsedniku republike gospodu Milanu Kučanu, ki je prevzel pokroviteljstvo nad 3. bienalom, ministrstvu za kulturo, skupščini občine Novo mesto, glavnemu mecenu Krki -tovarni zdravil, Novo mesto, sponzorju Revozu iz Novega mesta ter mnogim pokroviteljem, ki so omogočili realizacijo bienala. BRANKO SUHY, predsednik Bienala, (iz kataloga 3. bienala) 3. bienale slovenske grafike Otočec / Novo mesto Upravni odbor; predsednik: Boštjan Kovačič Organizacijski odbor; predsednik Boris Dular; člani: Franci Borsan, Bojan Božič, Miro Škufca, Danijel Brezovar, Staša Vovk, Ivana Tanko, Tone Jakše, Darko Habjanič Otvoritev bienala 20. maj -15. september 1994 Pokrovitelj: predsednik Republike Slovenije g. Milan Kučan Z veseljem vas vabimo na otvoritveno slovesnost 3. bienala, ki bo v petek, 20. maja 1994, ob 19. uri v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Program 18.30: Nastop pihalnega orkestra Krka Zdravilišče 19.00: Otvoritev razstav Rembrandta in Picassa Nagovor ravnatelja Dolenjskega muzeja g. Bojana Božiča Predstavitev razstav: g. Branko Suhy, predsednik bienala g. Konrad Oberhuber, direktor Albertine z Dunaja 20.00: Slovesna otvoritev 3. bienala slovenske grafike Nastop kvinteta trobil Pozdravni dobrodošlici: g. Boris Dular, predsednik organizacijskega odbora g. Boštjan Kovačič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto Otvoritveni nagovor: g. Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije Predstavitev Bienala: g. Branko Suhy, predsednik Bienala Podelitev nagrad: Evropski grandprixza grafiko 1994 Antoni Tapies, Španija Grand prix Otočec 5 nagrad Novega mesta za grafiko Nagrade bo podelil g. Sergij Pelhan, minister za kulturo v vladi Republike Slovenije. Gosti Bienala: Risbe in dela na papirju profesorjev Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Samostojne razstave: Marija Starič Jenko, Ivan Mršnik mŠBm ii i ^ k ^ Ja?.".. * . > VJl Pablo Picasso, ŽENSKI PORTRET, 29. december 1955, litografija, 64 x 38 cm . f ‘ SLAVNOSTNI KONCERT DUBRAVKA TOMŠIČ SREBOTNJAK klavir Večer pred otvoritvijo razstav ob 3. bienalu slovenske grafike 19. maja 1994, ob 20. uri, v Domu kulture v Novem mestu Pozdravni nagovor: g. Franci Koncilija, predsednik Skupščine občine Novo mesto Program: L. Van Beethoven Sonata op. 81 A, Das Lebevvohl Adagio - allegro Andante espressivo Vivacissimamente L. Van Beethoven Sonata op. 53, Waldstein Allegro con brio Introduzione - adagio molto Rondo - allegretto moderato F. Chopin Sonata op. 35 Grave - doppio movimento — Scherzo Marche Funebre - lento Presto F. Chopin Andante spianato and grande polo-naise brillante, op. 22 3. bienale slovenske grafike Otočec Novo mesto in natis razstavnega kataloga so omogočili glavni pokrovitelji: Glavni mecen Krka, tovarna zdravil, Novo mesto Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije Skupščina občine Novo mesto Revoz Novo mesto Krka, d.o.o., Kozmetika Novo mesto Krka, d.o.o., Zdravilišča Novo mesto Tiskarna Mladinska knjiga, Ljubljana Smelt Ljubljana Electronik design, Ljubljana SKB banka, Ljubljana Slovenske novice, Ljubljana RTV Slovenija, Ljubljana Dolenjski list, Novo mesto Akademija za likovno umetnost, Ljubljana Boris Gaberščik, Ljubljana Miroslav Zdovc, Ljubljana Mizarstvo Gazvoda, Novo mesto Dolenjska banka, d.d., Novo mes to Novoterm, d.o.o., Novo mesto Noua, Novo mesto PTT Novo mesto Induplati, d.o.o., Mokronog Tilia, Novo mesto Studio D, Novo mesto Novotehna, Novo mesto Dolenjka, Novo mesto SDK Novo mesto Dolenjske pekarne, Novo mesto Steklarstvo Šiško, Novo mesto Adriatic, Novo mesto Pionir Novo mesto Interevropa, Novo mesto Trimo, Trebnje Marjan Loboda, Cerknica Zavarovalnica Triglav, d.d., Ljubljana - poslovna enota Novo mesto Lucas, Vrhnika Istrabenz, Koper Petrol, Ljubljana Oblikovanje: Peter Skalar