Uhaja npl »edaU »■ Iiioad dali? 1.71 Ml Hettdaj*. PROSVETA 'P love metodi v produkciji spravljajo rudarje ob delo [priganjanje igra precejšnjo vlogo. da se krči dtevilo sapoale-nih rudarjev os antracitnecn polju- _ . \Vilkes-Ilsrre, Ps. — Produk-kija trdega premoga v letu 1927 je bila okoli 80,000,000 ton. Povprečna produkcija v letih od koaveacija delavske federacije v Coaa, Zagovarja zaščitni tarif za čev Ijarako industrijo. Stari od borniki izvoljeni znova. / * New London, Conn. — Držav-1921 do 1925 je bila 77,650,000 na delavska federacija države Barbaibem aapram zamorcem aa ja|a Dvs mladoletna dečka obsojena ns smrt, ko je bila iz njiju izsiljena izpove*! s brutalnimi sredstvi. na leto. Leta 1926 je -bilo pro-duciranih 85,000,000 ton trdega premoga, ker se je hitelo s produkcijo zaradi stavke. Tako ,• i.soku produkcij* trdega pre-moga je nekaj izrednega Produkcija v letu 1927 je bils normalna, dasiravno so rudarji delali manj ur v premogovnikih in je bilo zaposlenih manjše število rudarjev. Lansko leto, ko je bilo precejšnje Število rudarjev doma, so stopili v Akcijo ljudje, ki so priporočali, da naj ljudstvo porabi več trdega premoga. Ti ljudje so zaslužili dobro, kajti pobirali m denar od trgovcev, klubov in drugih, ,da so delali reklamo za vporabo trdega premoga. Reklamni boben za vporabo trdega premoga je pel povsod. Obdržavani so bili banketi, konvencije in kongresi, da se razširi uporaba trdegu premoga. \ Statistika o produkciji trdega premoga pove s številkami, da je bila ta reklama popolnoma neiK>trebna v letu 1927. Rudarji niso bi brez dela, ker se je vporabilo manj premoga, ampak zato, ker so družbs uvedle popolnoma nova^ priganjaj metode pri produkciji. Rudarji «o morali delati hitreje in hitreje in sicer zato, da so sami sebe spravili ob delo. Produkcija je bila normalna in najbrž bode tudi letos. Ako k bo zopet skrčilo število delavnih ur v premogovnikih in število zaposljenih rudarjev, bodo rudarji vedeli, da so zOpet nove priganjaške metode v modi, ki prekose celo one izza leta 1927. Reklamni aparat za vporabo več trdega premoga ni bil drugega kot |x>djetniška zvijača, da rudarji ne opazijo tako hitro, da uvedene nove priganjaške metode, ki stisnejo iz njih več Jela, ne povišajo pa njih zaslužka. Connecticut je zaključila svojo konvencijo. V interesu čev ljsrske industrije je sprejela resolucijo, da se poviša tarif za čevlje tz Švice in Cešker Govorniki so to zagovarjali, Češ, da je zaščitna colnina v interesu čevljarskih delavcev, dasiravno je dokazana reč, da imajo od zaščitne čolni ne največji dobiček le tovarnarji. Tekstilna industrija uživa visoko zaščitno colnino, tekstilni delavci so pa slabo plačani in večinoma brez dela. Resolucija za priznanje Rusije je bila odklonjena. Ravno taka usoda je doletela resolucijo za ustanovitev delavske atranke. Delegacija, je bila izredno konservativna. Vsi stari odborniki so bili zopet izvoljeni. Revelta demokratov proti Saritha v Tema Državna demofcrstska konvencija se razcepila na dvoje in uporniki organizirali lastno zborovanje. MOSKVA RASTE KOT KALIFORNIJSKO MESTO OB ČASU ZLATE MRZLICE. Datlas. To*.—Med divjimi pri« aorl kakršnih še ne telell zgo- dovina demokratske stranke državi Texas, največji državi Uniji, se js v torek državna konvencija demokratov razcepila in 300 delegatov je zapustilo dvorano ter odšlo v drugo dvorano, kjer so organizirali lastno konvencijo. Revolta je prišla vsled predsedniškega kandidata Smi-tha, ki gajjporniki ne marajo in izrekli so se za Hooverja. Revolto proti Smithu je spremljal pretep. Bil je silen kraval, pesti so padale na desno in levo in kri je tekla iz nosov in ust. Rabuka je nastala takoj po otvoritvi konvencije, ko sq voditelji stranke predložili resolucijo, da se načeloma odobri kandi dat ura Smitha v znamenju sloge v stranki. Klici protesta so pozdravili predlog. Nato je bil predlog, ds oni delegstje, ki niso lojelni strsnki ne dobe sedežs. Tri- To je bil signal za revolto. H««to /daj potrebuje 50 milijo- sto delegatov je vatalo s kri-nov galon vodo na dan, ▼ dva kom: "Mi smo lojalni demokrat- je, zato gremo!" "Le pojdite, vi republiksnci!" so kričali amithovci. Tedsj so zsčele psdsti pesti in nosovi krvaveti—v znamenje sloge. >n dvajsetih lotih jo pa bo rabilo trikrat toliko. New York, N. Y. — Vesti o wtj in razširjenju Moskve, glav-mesta Rdsije, kličejo v spo-mn rast ameriških mest Los' ^ngHes in Detroit. Vesti o ra-ti Moskve je prinesel v Ameri-" ' Andronov, predsednik kmnikov, predmestjs Moskve. Andronov pravi, da bo uprsvs loskvc /gradila vodovod od rek »ka in Volga, ki tečeta 76 milj od Moskve, da bo mesto prekriti jeno z vodo.' Zdaj porabi ' • kvu 50,000,000 galon vode * dan, toda leta 1960 jo bo pobilo trikrat toliko ns dan. •'rovinca Moskva potroil lotos 1'M.Of>o,000. Ena četrtina od te v,t« l »<» j de za izobrazbo, maj-r'a ^ *ota za uprsVo, ves ostali *nar pa za induatrije in Izbolj->njt. 7* ^ffradbo vodovoda in kanal-*i*tema pojde lotos dvaj- 11 milijonov dolarjev. Klefctrika j« ubila, '•»nos, Neh. — Charles Doug-'n Jeff Andcrson sta v '""Mjefc delala na popravilih «lr"ne zveza s radiom in pri r r»nals v dot i ko z električnim ki ju j« ubil. Pošta uhtsvi napade na Smitha. BaHimore, Md. — Tukajšnji poštar je v aporazumu z vrhovno poštno upravo v Waahingto-nu odredil, da so zsplenijo vse dopisnice in odprte tiskovine, ki grdijo demokrstskegs ksndidsU Smitha in njegovo vero. Cez sto dopisnic je bik) že zaplenjenih. Pošiljateljev ne morejo dobiti, ker dopisnice niso podpisane. Poštar pravi, ds nspsdi na Smitha spadsjo v okvir zskons, ki prepoveduje hujskajoče osebne napsde na dopisnici in drugih odprtih pošiljstvah. Vlak jo Ohicago.—lklora Thomss, stara 22 let. je bila v torek ubita od potnižkegs vlaka Ročk Island železnice, ko je skuftsls prekoračiti progo ns 139. časti in Rob-bins ulici. j ' ( ooUdge dokončal počitnice. Chlcago. — Predsednik Coo-lidge, ki je zadnje tri mesece lovil ribe In molčal v Wisconsi-nu, se j« v torek peljal skozi Chlcago nazaj v Washington. New York, N. Y. — Tednik ki gs izdaja Narodno društvo za napredek zamorskega ljud stva pripoveduje o barbarski podivjanosti napram zamorskima dečkoma na jugu. Dvs deč ka v starosti od 14 in 18 let sta bila obsojena na smrt potem, ko so iz njiju iztisnili izpoved grožnjami elektrodukcije, zapiranjem v temne celice in z bru-talnilft pretepanjem. Robert Bell in Grady Swsin sta bils obtožens, da sta vtopita nekega belopoltnega dečka. Komaj je bil Grady aretiran, ao gs tskoj premikastili z jermenom, ki je imel jekleno zsponko. Nato so ga hitro odvedli v ječo Little Rocku. * Roberta so imeli zaprtega do njegove obravnave v temni celici, v katero ni prihajal solnčni žarek. Minili so tedni, preden je odvetnik videl enega izmed dečkov. Izpovedala sta, da sta bila tepena s jermenom iz sirove kože, ki je bil štiri čevlje in pol dolg in tri palce širok. Oba dečka sta se morala sleči in leči na tla, jetničar, ki je tehtal 225 funtov, ju je pa preklinjal, pretepal in suval. Ko sta bila dečka parkrat dobro pretepena, njunih aorodni-kov in prijateljev ni bilo blizo, sta bila dečka podvržena tretji preizkušnji. Iz zapuščenih, prespanih in brezraočnih otrok je >ila irjpved izsiljena. Ravno iliriMlttlttt šerif, ki je tep*l in suvsl otroks, je sestsvil listo zs porotnike, s katere so bili porotniki izbrani. Sodnik je odklonil odložitev obravnave, ko je odvetnik sahteval, da se obravnavo odloži na kasnejši čas, ker ni bilo prič pri obravnavi. Obtožen je bil tudi dvanajat-letni brat Gradyja. Njegovo obleko so že namočili z oljem, ds bi ga linčali, a deček je srečno utekel svojim mučilcem in se od tedaj skriva po šumah. Očetu Roberta so krščanski belo-poltniki zagrozili, da mu z dina-mitom poženejo hišo v zrak. Bežal je iz države. Tako ravnajo z zamorci ns jugu v letu 1928 po Kr. r. Nerodno društvo zs nspredek zamorskega ljudstva je dalo dve sto dolarjev, da se krijejo stroški zs prizlv na višjo inštanco. Ako bi te pomoči ne bilo, bi bils dečka že nsjbrž sežgans z elektriko do smrti. • NE PODPORNE JEDNATR Španski diktator Nafti aovo revolto •MT i. Laaaials Ava Ottles of PnbUeatios: m^iootk Lnrndak POHILOSTITVE-I NI ZAKON V NEt filji učinkuje Predlogo * pttriiloUenjt. so sesUviM in predlagali soclali-atični poslanci v nemškem parlamentu. |L Berlin. Nemčija. — Veliko političnih kaznjefeptv je zapusti* io ječe, ker ao socialisti sestavili in predlsgali zakon, ki je postal veljaven dne 17. julija. Sedanji pomiloščinski akt odpravlja vsa kazni, ki so bilado-sedsj izrečene, a obsojenci jih še nipo presedeli. P+miloščeni so tudi oni, ki so kršijl vojaške za kone pred dnem 1. oktobra leta 1920. Pomiloščinski zakon kri-je kszni, ki so jih izrekla državna in provincijalna sodiščs. Obtožnice, ki so bile dvignjene proti grešnikom, ki so grešili pred dnem 1. januarja leta 1928 bodo zavržene. Izključeni od potailoščenja so veleizdajalci in isdajalci vojaških tajnoati radr dobička, pa zločini proti človeškemu življenju. Kazni zaradi teh zločinov se znižajo sa poioVico. Ječa s trdim delom je ifcpremenjena v zaporno kazen. Jitniške kazni za nedoločen Čas al izpremene v sedem let in pol zapora. Ko je državni »bor sprejel po-miloščinsko postno, js sprejol tudi resolucijo, v kateri priporoča provincijalnim oblastelk, da zkažejo milost kaznjencem, ki so izvršili hudodelstva Iz ekonomsko potrebe* * Provincljalne okalne viade sdsj uvažuisjo lokalna pomlloAčenja za zločine, k ao bili Izvpšeni po vojni zaradi pomanjkanja in gladovanjs. Socialistični kancelar Herman Mueller jo poslal lokalnim vladam obvestilo, v katerem izjav ja, ds narodna vlada ne fteli, da izvršujejo smrtne obsodbe. slancev in vsi člani eksekutlv-nega odbora komunistične stranke. V Madridu je bilo aretiranih 360 oaeb, med temi tudi vsi delegstje kongresa delavskih strokovnih unij. Večje število voja kov komunističnega mišljenja jo zaporu. Diktator Primo de Ri-vera Je odredil ostro cenzuro ta časopise In brzojavke; Snoči je diktator konferiral z generalnim štabom armade. Vojaška i>oaad-ka v Madridu, kolikor je svdste vladi, je pripravljena za akcijo. ae Kjerkoli ao bile smrtne obsodbe zračene, naj ae izvršitev smrtne kazni odloži. PRIZADEVANJE KOMPANU ZA NAPRTANJK VBC DELA TKALCEM JK ZAMAN. Stavka tkaleev traja le ve« ko mesecev. PREMOŽENJE ZAPUŠČENO MAČKI. Taka je bils poslednje voljs •Ure device. ■ Boston, Msss. — 82-letna gdčna. Charlotte Sutton Je za-pu stila t repi mačkam $9,000, dasiravno ima Boston precejšnie število giadnih delavakih otrok. Taka zadnja volja ne more biti drugega kot Izbruh bolnih človeških možganov. Novi Novo ležttče zlate rade v I Mehiki. Columbua, N. Me*. — V hribih nad Columbusom «o našli zlsto rudo in to mslo mestece ob meji Mehike Je polno prospektorjev. Ruda je neki zelo bogsta; prvs ocenitev izkszuje zs $4672 ttags z Is ta ns tono rude. Nsvsl zlatobkalcev je zelo pomagal Pawtacket, R. I. — Tkslci pri Dsrlington kompaniji ao delali pri treh statvsh. Nekega dne ps tovarniško vodstvo prišlo do zaključka: "Ako tkalci delsjo pri teh sjkavksh, zakaj bi ne de lali pri štirih in nato se jim lsh ko mezda od kosa zopet zniža." Vodstvo js obračalo, tkalci so ps obrnili, ko Jim je vodstvo sporočilo svoj sklep. Zastsvkaii so in v tovarni so obstsls ststvc, tkslci ao ps ostali doma. Minilo je šsat mesecev. Kompanljs je povabila tkalce pt> šast mesec ih ns dok), kajti mislila je, ds so, zadosti sestradani In se bodo z veseljem vrnili ns delo. Ko s^ tkslci izvsdeli, da tovarniško vodstvo Aa vadno vztrajs pri sa-htevi, da delsjo pri štirih sta-tvah, so tkski »ogtssno sklenili, ds ss ne vrnejo ns delo, ampak ostanejo doma. Kompanija Je najsls stavko-kaze, misleča, da pojde z njimi. A glej ga zlomka, tudi sUvko-kazi ne nwn)o delsti pri štirih statvah. " V Ženevi meielarijo Garancije, ki jih Francija zahte-I va. ukljulnjejo tudi. da Nem-člja ne sme nlalltl na unijo g Avstrijo. _ 4000 oaoh aretiranih, med tem tudi delegat jo delavskega kon-gress. Trije ganerall zapleteni. Pariz. 12. sept. — Španska policija je včeraj planila v vse kote dežele in aretirala okrog 4000 revolucijonarjev, ki ao baje pripravljali puč sa četrtek, kd se ima praznovati v Madridu In po vssj Spsniji petletnica diktature generala Primo de Rivere. Kakor poročajo iz Madrida, je bila iaroU odkrita včeraj *ju-|vVh "pripra^^^iegislaTlvni1 rii V £ i. £ irram sa bodoč, legislaturno za- trije generali in veliko število n^^ "* LEGISUTHM PROGRAM NEK V0RŠKIH UNIJ £ell omejitve zs Isdajanje sod-nljaklh prepovedi. Izboljšanje odškodninskega zakona, en dan počitka v sedmih dnevih In *0 4lruge aa delavce koristne sikone. Albanv, N. Y. — Strokovno organizirano delavstvo v New Yorku in drugih vzhodnih drža- 2eaeva, 12. sept. — Briandov (Mlgovor Nemčiji na njen spel ts izpraznitev Porenja js siosr zelo poparil nemške delegste na skupščini Lige narodov v ženevi, ni ps uatavll privatnih rasgovorov med vodilnimi glavami glede te ga vprašanja. Tajne konference ao ns dnevnem redu in razgovor se v glav nem suče okoli garancij, ki J Hi mora Nemčija dati, in čs Jih sploh mora dsti, sko hoče, da zavezniške čete takoj odidejo iz Porenja. Kolikor Je znsno, za bteva Francija sporazumno 9 Anglijo, da mora izpraznjeno Porenje še dolgo let ostati pod mednarodnim nadzoratvom; dalje ae mora Nemčija odreči pridružitvi Avstrije in dsti mora izrecne garancije Poljald glede avojih novih mej na vzhodu. . Glavni problem izpraznitve Je aeveda denar. Nemčija mora plačati velik del vojne odškodnine v naprej. Dswoaov načrt plače-vanjs je trebs spremeniti. To ps je v tesni zvezi z vojnimi dolgovi in zsto bo tudi Ameriks morsls imeti besedo pri tej zs-devi. AnglJj* in Francijs bi najrajši videli, ds Nemčija ns-Jsme veliko posojilo v Ameriki, nsksr nsj plsčujs Amsričanom namesto zaveznikom in Amsrika se naj briga zs nemški densr. 20 ubitih pri koll*IJI ns Čsttsaa. Dunsj, 12. sept. — Ens nsj-večjih železniških nssreč v Ce- mmrnkmMM .ki -«■«» H^tkUi M J, pripetile včeraj bili v tskl bedi, ds »o Jim hotei||_i4__ ___ uastaleaal P^ b,,tu Lundenburga. kjer je vsled na prodsti hiše _ _ msrnoeti krrtničarja po imenu »JI anrii avnU taaa I^kspresnl vlak zašel ns pn« smrti svaje ione. ^^^ tir tn (r*«Čil v tovorni East St LouU. III.~Ray Css- vUk Trlj# votm., ao key as je v torek večer ustrelil bj„ rtnfnbumB demollranl In 20 v svojem stanovsnju radi žalo- ^ikov je bilo na mestu ubi- sti zs svojo leno. ki mu je pred t|h ^ 2\ tažko in okrog 50 lsh- enim me«*em umrls. „ .ko ranjenih. Nov motor as olje prslzksšsn. London, 12. sept. — Roysl Automobile idub Js včarsj preizkusil nov motor, ki js bil Iznajden Nemčiji. Motor bo revolucijo-niral oljno in avtomobilsko industrijo, ako se obnsss. Prva poskušnja se Js obnesla. Motor, ki so ga instalirali na tmk. Je vlekel 20 ton teže 60 milj dsle/, Novi motor žge «urovy olje in ne potrebuje msgneta niti kar-buretorja. Iznajditdlj pravi, ds bo gorivo stalo 76 odstotkov manj kot gazolln In isdsjsnje nijskih prepovedi ob Času stavk tako omeji, kot se Je to zgodilo državi Wisconsin. Državns sodišča ne smejo isdsti sodni ske prepovedi, dokler se ne za slišijo argumenti obeh strank Vrhtega zahteva delavatvo od pravo pogodb politega kužka Newyoržko delavstvo in čltka v tednu vse delavce. Strogo Uvajanje zakona za osem urno dalo tovarnah, v katerih delajo d* lavke. Omejitev koncesij zs posredovalnice as delo, ki v mnogih slučajih lstlsnejo Iz brezposelnih delavcev zadnje groše, dela jim na preakrbe. Prbgram je obširen. Toda koliko bo apfrejetega je drugo vprsšanjs, kajti v legislatur imajo veČino demokratjs in republikanci, ki v volilni kampa nji obljubijo vss, ako so isvo-ljenl, ps prsdlsgsjo in sprejme Jo mslo zakonov v korist delav nega ljudstva, pač pa Imajo pred očmi vedno bizniške interese. Televizijo« predve-- Ja leverafta fflaio Prva demonstracija radiodrame izvršena a najbolJAlm DOPISOVALNA ŠOLA ZA ZA DRUŽNIKE. , Odprla ss bo v New Yorku, New York, N. Y. — Koo|»era tivns liga odpre letos v Jeseni zs zsdružnlke dopisovstni šolski tečaj. Dopisovslni šoli bo načelo-val Colston E. Wsrne s univerze IMttsburghu, avtor knjigo "Consumsrs Cooperstive Move ment in Illinois" (Zsdružnb gi banje konaumentov v Illinoiau). Podučsvsll se bodo nsslsdnjl predmeti: Hizniška snglsščins, biznišks matematika, slemen t srno knjigovodstvo, razširjeno knjigovodstvo, sestsvljsnje W-Isnce, zgodovina in principi kon sumnega zadružništva. Informa cijs gleds šole iiodsjs Koopera tivna ligs, štev. 167 W. 12th St., New York. Dopisoval na šola Je bila usta novljsns zs dljske in deisvce, ki ne morejo obiska vet I zadružnih Sol, ki so v raznih krajih dežele. Verniki se slepil. Chk sgo. —» V iNindelJek večer je nastal pretep zunaj zamorska cerkve ns vogslu 66 cesta in Ktawsrt ulioe. Pastor John llarvey Je dejal Miciji, da so prstap povzročili mlsdi belopolt-vozilo lsh.I ni fantjs, ki so metali kamsnjo ko obratuje z eno tretjino strot-kov običajnega svtomoblls. Rnrkfordovs letalca potujete ns vernike, ksdsrkoil so ti prijeli peti ksko cerkveno peeem. Psr oseli je bilo ranjenih in so Jih morali odpelJsti v bolnico, Poklicana je bila policija, ki je Kopenhagen, 12. sept. — Bert aretlrsls več rasgrajsčev. Haseell in Parker Cramer, kil ....... sta Mla pred dvems tadnoms ps- * (Mrok umri redi opeklin, šens v divjinah ledene Orenlsn Chicsgo Petletna Margaret dlje, potem ko sta tamkaj pri- forcalone je v torek umrla v stsie pO prmear^enem poletu it okrajni bolnici rsdi opeklin, ka-Amerike ns Švedsko v letalu tere ja dobfls prejžnjl dsn, ko "Grastar Rockford." sta se vče- ae ji jo vnela obleka v kuhinji raj ukirals ns pamlk v Godi- svojega stanovsnjs, 222* Tsplor haabu, odkfsler |n»tujeta domov.tatrcet, SchenecUdv, N. Y.—Dne U. septembra je bila izvršena v la-boratorju General Elsctric Com-pany prva praktična poakušnja s radiodramo. Televisijon kombiniran a radiom je uprizoril na daljavo jasno vidne scene in osebe v prizorih so govorile glasno, razločno in a perfektno sinhronizacijo. Bil je govoreči film. ki je bil med igranjem sproti oddajan po radlovalovlh in Istočasno je bil predvajan na telovlslčnem aparatu na drugem koncu poalopja. Poskus je u-spel nad vsa pričakovanja in General Electric Go. je naznanila takoj po demonstraciji, da pride zadevni aparat kmalu na trg. 1 Uprizorjena drama je bila "The Queen's Messenger," kratka enodejanka, ki je bila spisana pred trldeaetiml leti. Tele- • vlzor—sprejemni s parat tele vi-zijons—je |M)dolgasta škatla, na vrhu katere Je majhno zrcalo, v katerem odasvs oder In vss, kar se vr&i na odru. Čujs ss, da tak televizor ne bo stal več kakor $200, V teku igranja v oddajni sobi je stala pred vsakim igralcem televisična kamera, obenem pa je radioaparat rskordlrsl govorjenje In sleherni šum. Rudarji v llllaeiea flkaaielo o aocodhi Nova pogodba a i ja aa referenduma članatva. Sprlhgflald. tli. r splošno glasovanje rudarjev v 12. dla-trlktu njihove unijo United Mine Workera glede nove pogodbe lastniki rovov Je bilo v teku zadnja dva dni, U, in 12. septembra. Rudsrji glasujejo, čs sprsjmsjo novo mstdno lestvico sil ne. Ustvlca daje znižano mezdo xs $1.40 dnevno od prejšnje plače. Nova pogodba bo veljala prihodnja štiri leta, ako bo sprejete. Voditelji unij« v 12. distriktu so preprlčsni, ds člsni sprejmejo bovo pogodbo s veliko večino. Medtem Je prlšls vsst ia In-dians, da se Je tamošnja konference zastopnikov unije lp last-nlkov premogovnikov razbila. Klanovcl v Indianl proti Smithu. Indlanapolis, Ind, — Klanov-ska organizacija Ja na delu, ds oživi med svojimi bivšimi pri« vržsnci spet zsnimanjs zanjo, (lanovci nudijo svojim bivšim članom posebne dimenzije, da ih zainteresirajo v svojo aktivnosti ssj toliko čaas, ds bodo končane predsedniške volitve.-Glsvni namen Klanovcev, ki skušsjo reorganizirati svojo organizacijo , Je boj proti predsedniškemu ksndldstu demokratske stranke, kstersga mislijo poraziti v držsvi pri jesenskih volitvah. V ta nsmen sklicu js jo ss-stanke svojih prlvržsncev, kste-se večinoms vrše v gozdovih, zapsdno od Indianapoliss. Vstop ns te seNtsnke imajo samo člani klano v ske orgsnlsacije In njih pristaši __ Požar v poslopja oglaševalno Chicsgo. — V torek zjutraj nastsl It neznsnsga vzroka vzroka ogenj v poslopju General lighwsys Hyatem Co„ oglsde-valne tvrdke, ki Js ns|>ravil sa $26^00 Akode. Ogenj je bil nsj->rf podtaknjen. las iz l>os Aageless v New Ysrk. Near York. — Dne U. t m. Js prUel prvi svtobuh it Los An-geleaa v New York. Vožnja, naj-daljšs t buenm ns svetu do danes. Je trsjsla pet in pol dneva. Rua ho redno votli med Paelft-kOm In Atlantikom. P R O S V E GLASILO SLOVEKSRRRAROPNR PODPORI« JRPMOTR LARTKIMA SLOVANSKE NASODNB PODPOBNI IRONOTR offlMov po doforortL Rokopisi ae as vralsje. (ilTM Ckica*) roi lota; Chicago la Cicoro 97JO aa le*. 13.75 u pol Ma, ia M MuWt m vaa. kar l«a ailk s tfptpai "PROSVETA" M74I Sa Lmfela A THE ENLIGHTENMENr Orpi oi UM PRO 8 V **riand je s av<*> izjRvo p*d ^ narodov ne£j pri^ V&C /nal, kar ni hotel priznati in sicerTa, da je kapitalizem ^ U8merU1 ^ * * * ^ povzročitelj vojn in da mirovne pogodbe nimajo nobene vrednosti, dokler človeška družba prizna kapitalistični gospodarski red. In to priznanje je tudi nekaj vredno! Owaa* bf tk* Slrasa Natfcmal Raaaflt Sad«r. Advrrtiiint rmto oa Rabecrtptfea: it Usttod Btataa (oacopt Chicago) aad Caaada 9*J* par CMsaga |ffJO. aad sosstilss S».00 par roar. MKMHKK OF THE FROBRATED PRESS - Dataai v ofclapaju a. pr da vaai J* • taa t" — ZJBSSJ2 (Aug. IMttt) polog vaioga imaaa aa aaalova VREDNOST POGODB ZOPER VOJNO V SEDANJI DRU2BL Minilo je nekaj tednov, ko so velesile podpisale Ke]-loggovo pogodbo proti vojskovanju v Parizu. Na čebre je bilo porabljenega tiskarskega črnila, da se ta dogodek primerno proslavi in državnikom, ki so podpisali tR pakt, primerno pokadi. Vonj kadila se de ni razkadil in še draži v nosnicah, ko prihaja francoski zunanji minister pred ligo narodov in pove, ker vojna nevarnost še-grozi, da ne ipore Fran cija umakniti svojih čet z obmostij 06 reki Rqji. Podal je tudi razloge za svojo trditev. Rekel je, da ima Nemčija sto tisoč mož možno armado, ki jo lahko vsak trenotek pomnoži. Omenil je tudi ogr/fimen industrijski razvoj Nemčije. S pomočjo te ogromne industrije, lahko Nemčija oboroži svoje številne legije, v najkrajšem času. Končno je francoski minister Briand prislonil eno in sicer zelo nerodno Rusiji. Rekel je, da samo ina dežela v Evropi ni članica lige narodov. To je dežela, ki je pri volji napraviti gledališko gesto za popolno razorožitev. Ta dežela je podpisala pogodbo zoper vojskovanje v Parizu. Toda zoper katero vojno? Za tem je nadaljeval: "Tu je ene vrste vojna, ki se smatra za sveto za to ljudstvo in to je, da se prisilijo vsa ljudstva priznati njih zapopadenje resnice. Ali je ta vojna bolj spoštovanja vredna, kot druge vojne? Mogoče, toda oni, ki se bodo vpirali, jo bodo pronašli ravnotako strašno in krvavo." Tako Briand pred ligo narodov, ko je prišel čas, dR Francija umakne svojo armado iz Porenja. Vse to je Briand vedel, ko so se diplomatje zbraH v Parizu, da podpišejo Kelloggovo pogodbo in se napasejo ob slavi kot največji ljubitelj svetovnega miru. Briapd je molčal/ Piplel je še le govoriti, ko se je zavedel, da je ves svet, v kolikor ga pošteno misli in ne prikriva svojih misli, kadar govori, pričakoval; da Francija umakne svojo armRdo iz Renske. Zakaj ni Briand tega takoj povedal? Za to, ker je diplomat, to je človek, ki nekaj drugega misli, kot njegov jezik govori. Pokojni dr. Adler je nekoč na Dunaju dejal na velikem ljudskem shodu: "Kaj je diplomat? Breznačeln lump!" Zdi se, da je dr. Adler zadel s svojo izjavo v črno. Ako res Nemčija lahko mobilizira v najkrajšem času par milijonov svojega ljudstva in ga izpremeni v vojno mašino, tedaj je vsak razumen človek prišel do »poznRnjR, da tistih par francoskih regimentov, ki jih ima Francija ob obmostjih reke Rene, ne bodo zadržali invazije nemške vojne mašine. Ako Francija ni razvil* svoje industrije po vojnem čaau v tistem obsegu kot Nemčija, je to njena krivda. Imela je za razvoj industrije ntf razpolago več sredstev kot Nemčija, kajti Francija je prejemala vojne kontribucije, Nemčija jih je pa plačevala. Ako je Francija zaostala v industriji, je doka«, da ima v industriji slabe in bornirane voditelje, ki se ne marljo ničesar naučiti od drugih nRrodov. Stvar z Rusijo je malo drugačna, kot jo ja prikazal Briand. Rusija ni ona sila, ki ogroža svet s vojno, da mu vsili svoje nazore, ampak je ona sila, ki se ima bati vpada od nazadnjakov vsega sveta, ki bi radi Rusijo raz-deflli med sabo kot prekmornko kolonijo. Popolnoma logično je, da Ruaija predlaga razorožitev vsega sveta. Ako bo ves svet razoborožcn, Unlaj se ji ni treba bati nepričakovanega vpada od nazadnjaških sil. Zgodovina pove, kako so razni nazadnjuki podpirali razne Kolčake. Jud-niče, Denikine in druge, ki so hoteli za vsako ceno zopet naprtati ruskemu ljudstvu cariztm in tako zadržati napredek v Rusiji. Ako ne Briand brani, da francoaku armada zapusti obmoetja ob reki Reni, tedaj ima za to svoje vzroke, katerih pa kot diplomat m* pove. Njegov ulavni vzrok je menda U. da Nemčija pomaga prehranjevati, oblačiti in oboroži*vali del francunke armade. Obenem \m obdržati veliko in dobro oboroženo stalno armado v mirnem času. kajti dokler človeška družba priznava kapitalističen na-, čin blagovna produkcije in distribucije za najvišjo gotpo-darako modrost, toliko časa |x>stoji nevarnost vojne kljub veem uklenjemm in podpisanim jlogodbam zoper vojno. Javaosti v vednost. PUUburjffc. Ps. — Tukaj se je pripetilo nekaj, kar bo zanimalo slehernega delavca in čla-ha Slovenske narodne podporna jednote, in zato na kratko podam javnosti sledeča dejstvs. Dne S. msjs tegs leta so od-411 od tu v Rusijo trije Hrvati, dva samca, eden pa oženjen, s soprogo in tremi otroci. Vsi skupaj ao odšli v Rusijo z namenom, da tam dočakajo srečo, kajti čitali ao v čikaškem "Rad-niku", da je tam, v Rusiji, vsega dovolj, da je življenje lag-Ije, da ae dobi zemljo zastonj. Predno je naša skupina, kl jo tu opisujem, odpotovala v Rusijo, ao mogli ti naši rojaki v New Torku pri neki ruski agenciji založiti par tisočakov dolarjev. To je bila namreč garancija za blago in menda za zemljišča. Sedaj pa ae je tu do-znalo, ko ao naši rojaki prišli na mesto, v Rusiji, v neko šumo, da niso dobili tega, kar jim so agentje in list "Radnik" obljubili. Ko ao srečno dospeli v Rusijo, so dobili kajpak dovolj zemtle, pa žago in sekiro — in klop mesto postelje. Za hrano ho dobili kruh, spečen iz zm solnčnih rož. "Tu je šuma, ps delajte kakor veste in znate." Pravijo, da ao tam hudi vetrovi in suša; dežja da ni bilo 4 mesece. Se celo kruha iz zm solnčnih rož ni bilo dovolj. Tako je, da so se ti naii trije možaki trudili in mučili par mesecev — pa ao se lepo vrnili v Združene držsve. Odsotni ao bili od dne 12. maja do 30., avgusta, t. 1., ko so prišli sem nazaj. Zapravili so vse, kar so si v prej An jih letih prihranili s trdim delom, pa so bili še toliko srečni, da ao imeli ie dovolj za pot nazaj v Ameriko. Sedaj pravijo ti trije.rojaki, da Amerika je blažena dežela, pri tem pa seveda ne pozabijo preklinjati čikaški hrvaški "Radnik" in njegovo upravo ln urednike, kl hvalijo nekaj, čeaar sami nl*o videli. Naj omenim, da je veliko naših fantov in družin odšlo v Rusijo in vsi bi se radi vrnili v Ameriko, toda nimajo s čim. Tako je. Ruski mužiki imajo farme zaae, ne poznajo pa ameriških komunlatov. Da, še celo tovarnah da ae ne more dela dobiti. Sploh da gre bolj alabo ter da je revežev preveč, kot povsod drugoef. Nihče ne mara za delavca. Toliko v^ pojasnilo rojakom glede isseljevanja v Ruaijo in o zavftjalnih poročilih v omenjenem listu. — Frank Miklaučič. Vabilo za organIslranje Thomas-Maursr kluba. < \c\t laiid. Oblo. — Naznanja se cenjenemu slovenskemu delavstvu v Cleveland u ln okolici, da se sklicuje sestanek cs organiziranje Thomas-Maurer kluba. Sestanek se bo vrftll v torek, IS. sept., ob 7:30 zvečer, v prostorih Slov. soc. kluba v S. N. domu na St. Clalr Ave. Namen tega sestanka bo: u-krepati fcako napraviti delavako kampanjo bolj živahna Vprašanje je: AH bomo delavci še naprej sledili ter podpirali politiko kapitaliatičnlh strank? AH se bom« orgsnislrnli v svoji lsstni dslavsld stranki ter vodili boj proti strankam korupcije ter povzročiteljicam mizerije? Kapitalistične stranke ao ae z vao vnemo poprijele sa ustanovljen ja enakih klubov v prid njih. Žalostno je, da jim navsdns delavska masa naseda ns limattce. in to v škodo sebi in celokupnemu delsvstvu. Ks vedno delavstvo po širni Ameriki ai je začelo uatsaavljsti Thomaa-Msurar klutie In tanje velike uspehe. ha na Immo *lov*n*kl delavci ssdnu. kar SJovanci »mo bili vedno med prvimi, kadsr se je šlo ts katero koristno idejo, n-parno, ds tudi v tem slučsju ns bomo mad Esdnjiroi Apeliramo na vsa mUteče Slovence in Slovenka, *tsre IA mlade, ki čutijo, da ao Ukori- ščani na en ali na drug način, ter žalijo izpremembe iz izkori-ščevalae korumpirane politike, v družbo poštenosti in blagostanja. Za odbor: Antbn Garden, Loals Zotfco, Jako Krebelj. Shod soc. stranke v Kanss*u. Arma, Kaos. — Sodruge in somišljenike se s tem obvešča, da se gotovo udeleže shoda socialistične stranke, ti se bo vršil dne 16. septembra ob 2. popoldne v Arma Moose dvorani. Kot glavni govornik nastopi so-drug dr. Bendun. Dolžnost naa vSeh delavcev je, da pohitimo na ta zanimiv in važen shod. Radi tega naj nikogar ne manjka v omenjeni dvorani ob določeni uri na shodu soc. stranke. — Aatton Sular. ftubljev koncert v LUtle Fallsu Uttle Falls, N. Y.—Rojakom tu ln v okolici naznanjam, da se vrši tu v soboto, dne 16. septembra, Subljev koncert ob 8. zvečer v dvorani Slovenskega narodnega doma, 36 Danube street. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinja od tu in iz bližnje okolice, da se udeležite koncerta. Izrabita izredno priliko, ki ae vam nudi enkrat v življenju. Pokažimo, da nam je slovenska pesem še vedno pri srcu. Po koncertu bo ples in prosta zabava. Na svidenje 15. sept. ob 8. zvečer! Poročevale^ v Jugoslaviji (Izvirno.) 20. avgusta 1928. Blagodejen vplt* parlamentarnih počitnic se čuti povsod, kamorkoli vstopi človek. Narodna skupščina j* bila s kraljevim odlokom pred par dnevi raz-puščena. Ministri to poslanci pa so odšli na počitnice, ki so jih brez dvomai težko zaslužili. Narodna skupščina pa se sestane šele prihodnji masa* jeseni. Vlada drrAntona "Korošca je zakjjučitvijo dosedanjega delovanja Nasodne skupščine storila precej veliko delo. Predložila je Narodni skupščini v ratifikacijo tolikokrat imenovane Nettunske konvencije. Po dolgih in še prasej stvarnih debatah so poslanci akoraj soglasno sklenili, da se konvencije sprejme, kajti Italija postajaVže nekoliko nemirna in tudi momentarno ni bilo drugega izhoda, kot, da se konvencije sprejme. Kmetsko -demokratska koalicija je sicer protestirala proti aprajetju konvencij, toda ker je akupščino in skupščlnhko razpravo bojkotirala, ni njen odpor proti konvencijam prav nič zalegel. S sprejetjem teh konvencij pa se je zaenkrat zaključilo tudi delovanja Narodne skupščine v Beogradu. Vlada dr. Korošca je a tem naredila, kar al js začrtala v svoj program ln priznati ae ji mora, da ji je šlo vae gladko, kar je opoaielja a avojlm bojkotom popolnoma omogočila zmago sedanjega veleacbskega režima. Korošec in Vuldševič ps sta sedaj gotovo zadovoljna, kajti tako lahko nI šlo niti Vukičevi-ču, kakor sedaj našelniku Slovenske ljudske stranke. Vladni kakor tudi apesicijonalni poelan-ci so se poraagubiii vaak na avoj dom. Prav tako pa al je tudi večina ministfov vnela, počitnice. Zanimivo Je. da j* smrt voditelja hrvatskih kmetov. Stje-pana Radiča, razmajala tudi vozi, ki ao bila umetno napravljene med hrvatako kmetsko stranko Ur **mostojnimi demokrati g. Pribičeviča v kmeUko - de-mokrataki koaliciji Pribičeviča hočejo izpodriniti in vpliv, ki gm je v K1>K imel. polagoma uniči-tt To dobro čuti tudi on |n pa njegova »tranka. ki ae taga nevede silno bsši. Sedanje parlamentarne počitnice bodo prišle ravno prsv vaem tem Jagoslovaaskim politikom, kajU aadaJ bodo imeli Caa, da bodo lahko dulobra spo- ristilo njihovim interesom. ; Tendence Kmetsko . demokratske koalicije ao danes v, tem pogledu že dokaj jasne in Prft>i-čevlč bržkone ne bo igral v prihodnjih meaecih v Kl>K prav posebno velika vloge. Z razpuščenim parlamentom v Jugoslaviji pa je nasUla politična atmosfera tudi Čistejša in jasnejša. Vlada Je popolnoma dokončala svoje delo in dosegla svoj cilj, ki si ga je postavil bivši ministrski predsednik Velja Vukičevič. Opozicija pa se je di-skreditirala in se pokazala kot popolnoma nemogočo in res nekaj v političnem življenju Jugoslavije pomenjajočo. Pozicije vseh strank so nekpliko bolj jasne in čiste kot ao bile prej. Radiča ni več in vladi zato ni treba imeti velikih skrbi, kajti Ra-dičev naslednik dr. Maček ni nič posebnega in je zato tudi pričakovati, da bo Koroščeva vlada i-mela lahke roke pri svojem delu za povzdigo srbskega meščanstva v vaeh ozlfih,"" z: V Beogradu kakor tudi v Zagrebu je v tej dobi zavladalo akoraj popolno zatišje. Politični krogi so vtibnfli vsled vročih dni, drugi pa so odšli na Bled, kjer se je nastanil tudi kralj A-leksander. Pričakuje se vsled tega, da bo v slučaju kakih važnejših političnih dogodkov padla odločitev na Bledu v Sloveniji, kjer se bo v terft času zgostila vsa politična atmosfera okoli kralja in njegovih prijateljev. Bled je momentano izhodišče političnega življenja v Jugoslaviji in je tudi zelo verjetno, dA bo ostal toliko čaaa, dokler bodo trajale parlamentarne počitnice in dokler ne bo vnovič zasedala Narodna skupščina v Beogradu. Iz Bleda pa bodo odslej prihajale vse direktive političnih voditeljev, ki se trudijo, da bi svoje pozicije med narodom še bolj u-trdili. Socialistična delavska stranka je # tem boju pridobila precej izkušenj in se bo njena taktika v bodoče usmeri^ tako, da bo to njej kolikor mogoče bolj koristilo. Predvsem pa je šla sedaj skupno s strokovnimi, gospodarskimi in kulturnimi organizacijami na delo za socializem. Aktivnost njenih članov je postala večja in uspehi, ki se že vidijo, pomenijo, da je to stranka bodočnosti. Dejansko parlamentarne počitnice ne pomenjajo počitnic, nego le hudo in naporno sicer nevidno borbo za sedanje tn nove pozicije. Ljudstvo je že razoča r^no, ker je še vse ostalo pri starem in zato ne verjame nobeni meščanski stranki. Bude se kmetje, budi se uradništvo in vse, kar je Izkoriščano ln vrženo v to neizprosno razredno bor bo, v borbo za kruh in življenje. Ce bo znala socialistična stranka to razpoloženje z dobrlmf dejanji izrabiti, bodo sedanje poletne parlamentarne počitnice pomenile velik napredek sociali zma v Jugoslaviji. Četrtek, is. septembra. OPAZOVANJA lvae*oi<-k: Med dvema poloma. Skoro vsakega lepega dne, če greš med maeo, naletiš na ljudi, fci nimajo nobene vere v človeka, razen morda v samega sebe. Nikomur ne zaupajo, nikomur ne verjamejo. Vsi ljudje so vsak dan slabši. Socializem je ali right, pravijo, ampak socialisti so grozno za nič. Vsi socialisti so hurabu-garjl, kruki in prasci. Krščanska vera je tudi ali right, toda duhovni so takisto lumpje, vai od prvega do zadnjega. Amerika je ali right, toda Amerikanci ao lopovi prve vrste. Stara Avstrija je bila ali right, samo Franc Jožef je bil svinja. Tako gredo litanije od a do z. Nič ne pomislijo, da brez socialistov bi ne bilo socialistične ideje in brez duhovnov bi ne bilo nobene etablirane vere. To, kar ljudje narede, je aH right, ljudje sami, kakršni že so in karkoli že delajo, pa so bla, bla, bla . . Bistveno nič »boljši niso oni ljudje, ki verjamejo in učijo druge, da je človek že po naturi slab, "k grehu nagnjen" in dober bo šele potem, ko bo "izve- more biti popolen, ima popoir ga začetnika! Popolnost jTI kje drugje, aamo pri človeku sme biti, ker to bi bil napuh! Na ekstremno nasprotuj koncu pa imamo anarhiste, sanjajo o popolnem človeku p pplen človek, aama perfektno ki bo abaolutno svoboden in n vičen. Vsak posameznik bo^ žava, vlada in zakon zase nih ne bo nikomur podložen. Oba ekstrema plavata v a ku in iščeta pravljične anw ne ljudi. Popolni ljudje \ kor jx>polna izvenčloveška bit — se naj gredo solit! Cezsto soč aH milijon let bo morda i vek res tako razvit, da ne potreboval nobene države, ^ de na zakona, ali s tem še ni i čeno, da bo popolen. Popoln«* sploh ni nikjer v življenju vsemjrju! Vse, kar živi, se n vija, in vae kar se razvija, izpopolnjuje, torej izboljiu Vse, kar se neha razvijati, izi polnjevati jn izboljševati, kar torej doseglo neko relativno j polnost, se razkraja in pogin torej ne živi več. Popolen člov je mrtev človek! Vera v slabega kakor popoii ga človeka je bolezen. Veruj ličan na drugem svetu." To so mentalni potomci onih obupan- -človeka, kakršen je, in veruj,' cev, ki so našli "popolno bitje" bo boljši, boljši in boljši 8t< izven tega sveta. Človek, kl nejnjema. Varuj v Človeka!! Ivan Malak: V Fordovem kraljestvu i • Vtisi iz Detroita in Kanade. IZ PRIMORJA Sest tisoč goriških Slovencev se izseli v septembru! Iz Gorice prihsjs vest, da se namerava v prihodnjem mesecu izseliti Ameriko 6000 mlsdih, krepkih slovenskih delovnih ljudi. To pomeni pač, da je gospodarstvo v deželi na robu propada. Prisiljeni ao na odhod, beda in lakota jih podita z njihove rodne grude. Slovenci proaijo ponoči pri vladi, da bi se zajezilo izseljevanje. Vlada naj poskrbi, da se prično rasna že obljubljena javna dela; pri katerih bi morali biti zapoafeni v prvi vrati goriški domačini. Vlada bi morala vpoštevati strašno škodo, ki Jo Je napravila poljedelcu letošnja suša. in odrediti pri davkih in drugih dajatvah, da ljudstvo ne bo stradalo la da kmet, ki bo primoran prodstf iivino vsled pomanjkanja krme, ne zspsdo brezsrčnim špckulnntonv Po cali deželi so ljudje pobiti iii As-loatnl. povaodi as a strahom vprašujejo: kaj bo?.1.. Ako bi hoteli rimeki gospodje obmejni pokrajini pomagati, bi to fte lahko atoriU! Na store pa. lmr (a-šistlčna politika zasleduje iztrebljenje "drugorodnaga" iiv-Ua. Z busom vDetroit. (Osi je.) V letu 1832 je zvezna vlada poklonila tukaj velik trakt zemlje skupini Ircev, ki so prišli iz Detroita (takrat je Detroit bil še peščica lesenih kolib, ki eo se imenovale Fort Wayne). Irci ao izaekali gozdove, spremenili divjo zemljo v polja in tukaj postavili prvo iz opeke zidano hišo v Michiganu, ki še danes stoji ob cesti in ima svoje prvotno ime "VValker Tavern." Sprva je bibj oštarija v bližini cerkvice — Ir- ki stanovanjskih hiš rastejo ci niso nikdar imeli cerkve brez šnopsarne kakor, nu seveda, naši dragi rojaki — danes pa je samo Še nekak muzej. Na najvišjem griču stoji "Walker TVivern," ki tudi spominja na one pijonirske čase. Takele monumente sreča vaš, ko te gladka konkretna cesta vodi v Detroit. Vožnja bi bila stoodstotno prijazna, Če je ne bi kalile avtomobilske nezgode na cesti. V dobri uri vožnje smo videU tri nesreče in vsaka Je bila večja od druge. Pri prvi je velik truk ležal sredi ceste prekucnjen in molil vse štiri od sebe. Bus ni mogel mimo in moral je' narediti ovinek čez neko pokopališče. V drugem slučaju so trije avti sunili drug drugega in se grdo o-kresali. Žalosten prteor je pa nudila tretja nesreča. Dva velika še nova avta sta ležala prevrnje-na in vsa razbita poleg ceste ln zrsven sta ležala moški in ženska v nezavesti a krvavima glavama. Nabrala ae je precejšnja skupina ljudi, ki so skuftali spraviti ranjenca k zavesti, toda nihče ni imel potrebne priprave in nihče ni vedel kaj bi storil; vladala je prava konfuzija. Naš "Pony" ae je uatavil in šoferji so dali vodo in obveze. Ne vem, ds H sta nesrečnika prišla k zavesti ali ata umrla na ceati. Bus se ni smel dolgo muditi ln pustiti smo konfuzno množico za aaboj. "Tako je vaak dan"--je hladno pripomnil naš šofer. Znsno Je, da nsj več nesreč povzroči pretakanje. Avti ae pre tekajo, medtem pa ne pazijo na nasprotni promet. To Jih apravi v konfuzijo. Naglo zavijejo v svojo vrsto, pri tem ps butnejo ob druge, kl pri late mimo. Tako ee nabijajo in pobijajo, da je strah. Podeftalake caate ao dnevno polne avtnlh razvalin, ranjencev in mrliča v. Grozna šola prilagoditve k nov im razmeram! Mračilo se Je te. ko ae je na obzorju pojavil oblak dima in svetlikslo Ja tisoče luči. Detroit! Cesta ae rasSIri in promet Je večji. Bus vozi bolj počasi. Pro-j časa vzame, predno ss pre-rine skosi predmestji in skozi reke avtov po ulicah in bulevar-dih. Prvi -vtis, ki ga dobiš, ko na robu Detroita, je enak onen ki ga imaš, ko prideš v Chica Milwaukee, Cleveland ali kate koli drugo večje ameriško »ni atrijsko mesto: vidiš ssme n< hiše, ki jih zidajo kakor za s vo. V Detroitu pa mora biti ekstra konteet za zidanje. Zdi ti, da imaš pred seboj divjo t mo gradnje. Nove rezideik hiše, trgovska poslopja in tov ne zidajo kar kupoma in blo ma; nove ulice tlakajo in celi t vseh straneh mesta. Ce je znak toliko hvalisane pro«peri te, tedaj mora biti Detroit na huncu blagostanja. Nekdo m< imeti denar, če vse to gradi kupuje. Kasneje se prepriča*, je to vtis le na zunaj--: znotraj je pa gola špekulscijt Drugi vtis, ko te avtobu« vk po napetih bulevardih navzdol glavni del mesta, irasš, da ii v Detroitu vsak človek svoj i to. Take avtne gneče ne vk zlepa niti v Chicagu, čeprav tudi čikaške ulice polne mot< nih vozil: Takoj dobiš zave da je Detroit središče avtne dustrije na avetu, tuksj je F< dov kapitol, torej je naravno, je v Detroitu največ avtomo lov. Ali tudi U vtis te va Obišči ulice delavskih stanovi in našel boš na tisoče in ti* siromakov, ki hodijo peš do ul ne železnice. In cestna električ železnica v petroitu je meti last, ki obratuje — če odftUjei graft — z dobrim dobičkom, k dokazuje, tla je v Detroitu vedno dosti ljudi; ki ne imon ali nošejo avtomobila - in a njih bo menda prekleto msk». "Na levo so Vordove tovar v Highland Parku," je zada krat pojasnil naš šofer. Ni treba pojasnila. Ogromen b pla "Ford" med vmto vi** dimnikov ti pove kaj je tam Nekaj minut pozneje ae "P ny" ustavi ns svoji glsvni i staji pred hotelom Fort Wajn Deseturne vožnje je (Pravzaprav Je bilo pol ure i m ude, pa kaj je to?) (Dalje prikodaJH) LISTNICA UREDNIŠTVA* Hibbing. M len. - N*^ — Naslov je: Narodna knjm na. Ljubljana. Jugoslavija- « To zadostuje. stanoval Rsaditi oropali Milwaukee, Wis. — hotela ScbrDcrfer. v David Zmuner. ^ newyor*fce ti***1* tvrdke, ao v torek vdrli trij^ perji, pretepli ln zvezal. ^ jn to odneali dmguljev f ** noatl 11 SO,000. Band.t. as r begnili bru sledu. CBTMMC. 18. WSBMBBA. II. I.H J.-J ifciu Vesti h Jugoslavije "F 1,1 POLITIKA:V JUGOSLAVIJI. (Izvirno.) • Ljubljiaa, 26. avg^sU 1928. V političnem življenju jugo-alovanzkega meščanstva se kažejo novi vidiki. Na eni strsai ge je postavila velika veČina zastopnikov Hrvatov ter Srbov iz Hrvatske in Slavonije in pa o-nih demokratsko in po radičev-sko orijentiranih Slovencev — na drugi strani pa so skoro vsi oficijelni predstavniki bivše Srbije ter demokratje in radikali iz Vojvodine, Bosne in Dalmacije, potem Turki (muslimani) iz Bosne ter klerikalni Slovenci in Hrvatje. Po poslancih 90 proti 210, po ljudstvu 5 milijonov proti 6 milijonom r ■»«« i «4r ... l "T I A. 7 Delavstvo žal ni ie zrelo, da bi Posegalo odločujoče. In to vaa država bridko občuti. Ce bi delavstvo znalo vmes poseči, bi ie razvoj bolj naglo svojo pot. • se Vetosejm. (Ljubljana, 26. avgusta. Da Povzdigne gospodarstvo v naši jugoslovanski državi, so posegi gospodarski pridobitni krogi po raznih sredstvih, tako tudi po velesejmih. "Sejmi" so kraji, ksmor se pripelje blago, živina, pridelke na prodaj. Na semen B*em, pravijo ljudje, ko ženejo živino prodajat ali jo gredo ku* pit. ' Na semenj pojdem, pravi mati, ko hoče kupiti kaj večjega za družino. Semnji so lokalnega H I pomena. Prirejajo jih občine, Zakaj to? Srbijanci so v teku ker iim to nese dohodke in ker minulih devetih let izprevideli, da so zlasti Hrvatic neizurjeni Tako tudi prirejajo industri* politiki in da ima pri njih vso moč Stjepan Radič, ki je vse pro-je kot politik. Polagoma so Sr-bijanei okupirali vsa odločena mesta v državni upravi, v voj ski ter v državni zunanji službi. Radičeva abstinentna politi ka v času ustavnih debat je pomagala Srbijancem, da so si u trdili vodstvo. Hrvatje so kakor znano, vodili prva leta abstinentno politiko. Radičevci niso šli vsa dolga leta po prevratu v Bel grad; poznani Stipa je raje romal v MoskVo in London, odkoder je upal pomoči za Hrvate. Ko je videl, da sc druge države ne brigajo prav nič za "hrvatsko vprašanje" in da mu preti celo ječa doma za njegove obiske v tujlpi, je pokleknil pred kraljem Aleksandrom, ki ga je pomilostil iz ječe in postavil za svojega kraljevega ministra. Hrvatski ministri so bili seveda vajenci na teh sedežih in njih delo je bilo tudi temu primerno. Niso se izkazali! Kmalu so jih Srbijanci potisnili od oblasti in — Hrvatje so bili spet v opoziciji. Delo v opoziciji pa je težko. Opozicija mora imeti vlado v šahu, če hoče biti uspešna. Ali boj hrvatske opozicije, ki se je zvezala s svojim največjim nasprotnikom, Svetozarjem Pti-bičevičem, se je razvil v medsebojno zmerjanje, psovanje, v cirkus, ki ga je končal vejesrb Pu-niSa Rašič z — revolverjem. Hrvaika opozicija s Pribiče-vičem je med tem poslala eus grupa pod imenom "KDK." — (Kmečko-demokratska koalicija), in ta grupa je po strašnem zločinu Puniše Rašiča — odšla iz parlamenta ter se zbrala v Zagrebu v hrvatskem saboru. Naenkrat smo dobili en parlament v Beogrsdu, enega v ZA-grebu. Da je ipas še večji, je postal predsednik vlada Slovenec - Slovenec, klerikalec. . . Kaj bo sedaj? Vlada dr. Korošca obeta, da bo ščitila avtorife-lo zakona, to je, da bo začela Preganjati in zapirati vse tiste, ki »o "proti držsvi." Bomo videli. Opozicija v Zagrebu pa je zal enkrat na junaškem mejdanu. Ne kaže še strahu. ' Delavci gledamo vse to in vemo. ljAega - ali: dokler bodo ob-™*ki pisarji in srezki načelniki » "lan Srbiji, Macadoniji ln Bo-,ru na pol bogovi, bodo v teh Jrajih loalancl samo tisti, ki Jik * vlada postavila. In ti policij-klanci odločujejo as vlndo! l^koro ni miallti, da bi ■'"ril« svoboda« volitve je to tudi res potrebno. fk| ___ ,|rMvif bo čisto **s i prava v Srbiji ia Maredo- i»odlegm ps razvoju, prav »tudi Jugoalsvi j*. J^našnje atanje v državi je * kakršno pač *** UU, -------• jalci, trgovci in obrtniki vsako leto razstave svojih predmetov v svrho boljše kupčije. Te raz-stave imenujejo — velesejme, V avgustu je bil velesejm Osjekv^, sedaj se je otvoril v Zagrebu in 1. septembra je začelo vrvenje na ljubljanskem velesejm u. Državne železnice dovolijo obiskovalcem ob takih prilikah polovično vožnjo. V Sloveniji so uspehi velesej ma vsako leto vidni. Letošhj spomladanski velesejm je zlasti mizarski stroki prinesel veliko naročil. Jesenski pa bo bolj za kmete. Kmetijska družba za Slovenijo praznujs sočasno U80 letnico svojega obstoja. Ljubljana bo ob dneh velesejma zbirališče podeželskih ljudi, zlasti kmetov. Ljubljana bo precej zaslužila od gostov; ljudje io-do marsikaj novega videli, o čemer bodo razmifiljali daleč v zimi. Ljubljana, 27 avg. 1928. "Denar delati," ali ktfkor pravtfo "denar ponarejati" je kazhjivo, seveda pa tudi zapeljivo. Na 0-grskem je svojčas visoka gospoda na debelo ponarejela n. pr. francoski in celo ameriški .denar, potem so vodjo ponare-jevalcev, kneza Windischgraet-za obsodili na več let ječe v — sanatoriju, kjer je imel vsega preveč, potem so ga poslali na zabavišče. Staremu Prelesniku na Kranjskem se ni tako dobro godilo; v ječi je odsedel 20 let zato, ker je nekaj starih bankovcev ponsredil in pomagal psr bogatašem še bolj na noge. Nedavno je nek kmečki posestnik iz ljubljanske okolico poskušal taisto. Zaprli so ga in potem o-prostih, ker se je koj ns prvi pogled videlo, da njegovi pro* dukti niso prsve "note." Te dni pa so v Vojvodini, v Bečkereku prišli na sled dr. Ljudevitu Rsj-zerju in Fedoru Lajhingerju, kl sta bila lastnika velikega kemičnega laboratorija, da "dslsta denar". Policija je oba zaprla.., Ce tudi sta densr mojstrsko ponarejala, "mojstrsko" gs nista razumela skriti. .. In to je tragično; dokazuje pa, da dober "strokovnjak" potrebuje še boljšega trgovca. t^fc-. V ameriških 1istih, tulFv Prosvetl, beremo semtertjs direktne telegrame o razmerah v Jugoslaviji, ki jih razpošiljajo in objavljajo velike telegrafne agencije. Ob smrti fladiča na primer je bilo toliko neresniČnegs poročenega, da se bere vse kot pravljica. Citatelje "ProsveU'' opozarjamo, naj ne verjamejo tem brzojavka^, ker te služijo le senzaciji. V naših novicah dobo po mogočnosti resnično sliko razmer, tel, da 14 dni prepozno! Zadružni koledar sa Me 1S2S Izide v novembru tegs leta. — Kdor Ss zanima zanj, naj piše ponj Zadružni založbi v Ljubljano, Miklošičeva c. IS. Cena 60 centov. občutno poškodovalo. Zareze koles so šle skozi kožo in meso do kosti, katerih k sreči niso zlo-tSBkž S smrtjo žrtve ps je končala slkSna nesreča na cesti fcUsu Sv. Jurija pri Tržišču. Sin posestnika Janeza GolČarja - Pangreta iz Mokronoga. lS-letni Anton je Padel pod težko naloženi voe. Kolesa so mu šk preko trebuha. Nesrečni fant se je v grosnih bolečinah zvijal na cesti in bi morda tam izdihnil, da ni slučajno mimo privozil neki luksuz ni svto. Avtomobilist je poškodovanca takoj naložil ter ga odpeljal v Mokronog k zdravniku ki je odredil takojšnji prevoz v bolnico. Velikodušni avtomobilist je storil tudi to uslugo ter je ranjenca prepeljal v novomeško bolnico, kjer bo ugotovili izredno hude notranje poškodbe Pomoč je bila zaman in fant je izdihnil. Za njim žaluje vsa okolica. Bil je pameten in marljiv Vrnil se je po dolgem bivanju v Ameriki šele po končani vojni s očetoih v domovino. BU je edina nada in opora svojih staršev. Namesto zoba izdii jezik. NaŠicah v Slavoniji se je 22 avg. pripetU skoro neverjeten dogodek. Neki kmet is okolice je prišel k brivcu ter ga prosil naj bi njegovemu petletnemu sinčku izdrl zob, ki mu povzroča hude bolečine. Brivec se je takoj lotil "operacije." Namesto zoba pa je brivec zgrabil , kleščami dečkov jezik in mu ga v pravem pomenu besede iztrgal. Hitro poklicani zdravnik je nesrečnemu dečku nudil prvo pomoč. Proti brivcu je uvedeno kazensko postopanje. !V*Uka defravdacija v Bel cerkvi Kakor smo svoječasno poročali, so meseca marca letos v Beli cerkvi prišli na sled veliki defravdaciji v blagajni okraj-ne finančne uprave. FJ> preiskavi, ki jo je do sedsj dovršils glavna kontrola, znaša primanjkljaj 1,300,000 dinarjev. Zlorabe datirajo pet let nazaj. Dognalo se je tudi, da je v tej sferi pri zsdet še neki drugi kraj jušne-ga BShsta. Pričakujejo se nove aretacije. Huda nesreča železničarja. Ns kolodvoru Blancl na progi Zlds-most—Zagreb je prišlo 27. šstftefc. CeUtek IS. svgusU je bil v mokronoiki okdHci poln večjih in manjših nesreč. Po vrst*: Jože Tertinsr Is Martja^vssije psdd s kon- £*slabSe ee je zgodilo Janetu Boritnarju - Marovčanu iz Iste 1 Kdo tsttso voza mu je Sto ni gvgusts do hujše nesreče. Zara goslej še nepojasnjenega vzroke se je nenadoma iztiril slul beni voz dopoldanskega tovornega vlaka, kl vozi v Zagreb Voz se je pričel nagibati in nevarnost je prvi opazil vlakovod-ja Ulrih Jug, stanujoč v Ljubljani na Dunajski cesti št. 41. Jug e skočil z vagona, pri čemer pa se je pošteno potolkel. Nesrečnik je obležal z zlomljeno nogo, poleg tega pa se je poškodoval še po glsvi ter na rokah. Smrtna nesreča krovca. Prane (oren, 45 letni krovec Iz Smart-ega ob Pskl je pokrivsl streho pri posestniku Ivsnu Podgoršku v Smartnem. Zgubil je ravnotež e in padal s strehe. Dobil je težke notranje poškodbe in zdravnik je odredil, ds gs prepovejo v celjsko jsvno bolnico. V Celju ho gs izložili Iz ssvlnjskega vla ka ln poslali po rešilni vos. Koren je sedel v brzovoznem skladišču na stolu, kadil cigareto in govoril, fie preden ps js prišel rešilni voz, mu je postalo slabo n v par minutah je izdihali. grtna nesreča kolesarja. Vinko Korošec, 80 let stari stavtotl poiir, doma is Ajdi** pri fikof-1 vasi, js bil v službi pri zidarskem mojstru Martinu Kumer-u v Šoštanju. V nedeljo dne 10. avgusta se je Korošec peljal s Kolesom v Cmo na svatbo. Tu je pedel s koleas Uko nesrečno. Je priletel z desnimi sead as obsestni kamen In obležal aa mestu mrtev. Pogreb Je bU v Vojniku. H vda sssrsis se Je zgodSa ti. svgusta zvečer v Drešinji vssi. gnac Cene, S6letnl hlap« pri tvrdki Robert Diehl v Celju, je peljal s parom konj hmelj v 2e-Na povratku so se ■ plašil I konji in hlapec Je padel Uko ae-n rečno pod konje In voz,' ds mu j« dobe»«dt»o zmečksio kyp nogo. Dobil Je tudi notrsnje poškodbe v trebuhu la na glavi V saCJ*J JamJ bolnici Mm« ae rali nogo pod kolenom odrezati Cene Je služirpri Diehlu nad let. bfl Je vestjo in marljiv • i m'A TI Zakaj m a»r« Rastja UuaHall Zli^e imzatiina? 4 Kakor znano, je bila,RusiJs pred vojno najvažnejU žitniea Evrope in obenem tudi celega sveU. Izvažala je ogromne mnetfae žito sa vse evropske države. Zato aa ja morala javnost pred kratMm časom tem bolj začuditi, ko so ji jsvUi Usti vest, da' je aovjetaka vlada nabavila v inozemstvu znatne količine pšenice, in da ae je odredilo strogo varšsvanje s kruhom po načinu kot ss vporabja v času vojne, t. j. v obliki omenjenega odmerjanja kruha na pod lagi posebnih krušnih iakaanic. ; To ksše, ds se je pojsvils v Rusiji velika kriza v prehranjeva nju velikih mestnih središč. Ts neuspeh gospodarske organizacije se danes pretresa v sovjetski Rusiji z vseh štreni. Kot prvi ukrep, ki naj izboljšs polo- žaj, je treba omejiti dejstvo, jla kov, je vlada odpravila vss nasilna sredstvs pri nakupovsnju hrane od kmetov, tako da se je zopet prešlo k svoboni trgovini. Obenem se je celo sviiala cena žitu za 20 kopejk pri pudu (1 pud — 16 kg). Toda uspeh tega ukrepa nI bil povoljen. Pokazalo se je, da niti svobodni nakupi ne bodo povzročili toliko dotoke žita, da bi preosUjslo tudi sa is* voz. Rsdl tega se je posvetila vprašanju preskrbe mest s kruhom letos najresnejša pozornost. Rezultati, kl so jih objavili ruski Usti, so mnogo bolj nepovoljni kot se je pričakovalo. Pred vojno se je pridelslo na ozemlju sedanje sovjetske Rusije 5 milijard pudov žiU. Od tega se js pridelalo okoli 600 milijonov pudov samo na lstlfun-dijskih posestvih, 1900 milijo-nov so pridelali veleposestniki ln 2500 milijonov srednja ln ms-la kmeUka posestva. V odstot-kih js izražalo to reemerje s ns-slednjimi številkami: 12:66:50. Od te količine pridelka je bilo posUvljeao prej vojno ns trg okoli 1300 milijonov pudov sli 208 milijonov kvintslov. Pri tem so dali veleposestniki 288 milijonov pudov, sli 21.6% vsč js posestva 660 milijonov ali 50% ln msll kmetje 868 milijonov pudov sil 28.4%. Porsvolu cljsks sUtlstlka, kl se nsnsšs na gospodarsko leto 1926-27, dokazuje, da se je po agrarni revoluciji in po borbi s bogatimi kmeti pridelalo 4749 milijonov pudov. To se torej pravi, da dosedaj se še nI dossgla ona količina, ki so Jo dajale ruske kmetije pred vojno. Od gori navedene količine pridelka so dsls držsvna gospodarstva 89 milijonov pudov «11 1.7%, velike vaške kmetije 866 milijonov pudov ali 18.4% ln male kmetije 4052 milijonov pudov sil 84.9%. V letu 1996-27 Js kupilo 630 milijonov pudov žita, t. j. za vsč kot polovieo manj nego pred vojsko. Pri Um so dale velike sovjetske ekonomije 6%, večje gospodsrstvs 20%Jn mala 74%. ■ Te kaše torej, da preživlja trgovina s £itom v Rusiji veliko krizo. Vzrok U kriSi Uši v prvi vrsti v dejstvu, da Je tudi v novem aocijalnem redu mesto ne ksk nenasiten peresi t, ki izmoz-gava ln izkorišča kmeta. To Je asift razvidno is cen žitu ns eni in industrijskim produktom ns drugI strani. Med tem ko m osUle cene poljskim pridelkom nekako UU kakor pred vojno, so cene induslrijskth izdelkov dvakrat Uko visoke kakor pred vojno. Poleg trga Igra važno vlogo tudi dejstva, da potrebe mestnega prebivalstva zelo naglo naraščajo. V letu 1926-26 bilo nakapUpli 448 milijonov pudov, od katerih J« bilo porabljenih ns deželi 820 milijo sov, medtem ko sa Je 128 milijonov izvozil/) v inossmatvo. V oaalednjem letu 19*647 ps > bilo nakupi Jenih le 696 milijo nov pudov in v deželi a« je porabilo 4S6 milijonov/ s izvozilo js v iausenstvo 18» milijo-Letes ga se Je aa? kupilo de L sprila »76 milijo, nov pudov. od katerih ss Je 646 mHiJonov por*fcile ns deželi in IsvosMo v inosematvo »amo J7 milijonov pisk*, v Vprašanje je aH In kako bo našlo izhod Is te krize. Kot tnsno nadaljuje sovjetska vlade neizprosno borbo proti velikim kmetskim posestvom, revno ts pa so pred vojno pOeU vijake na trg 60% vsega ŽiU, ki se je prodalo. Po revoluciji ps snaša njihov prispevek le 80% in radi poostritve omenjene borbe se bo znižal še v večji meri. Toda prispevek velikih posestev bi se mogel nadomestiti, ko bi se dala malim kmetbm uspešna pobuda, k prodajanju prebitka svojega pridelka, osiroma k pridelovanju iiU tudi za predajo. Torej tu vlada šepet politike niskih cen, s katero hoče pomagati sovjetska vi sds mestnemu delavstvu, da se lahko poceni prehrani. To pa j« kakor amo rekH, v praksi politike iskoriššanje kmeU. Bolj kot vprešanje, aH naj gospodarijo v mestu socl-jalisti, pa Je za kmeU važno vprašanje, kako priti do primer* nega vnovdenja svojih pridal* Tudi sovjetski Jcrogi se zavedajo Uga dejstva in zato se ptaftideva, da v Uku več let ne samo da Rusija ae bo mogla isvaiatl šlU, temveč bo celo morala kupovati večje mno-žlne v inosemstvu. Zs izhod iz krize pa ss smatra ustanavljanje velikih poljedelskih gospo-dacsUv na sadrušnl podlagi ln sicer s združevanjem manjših vsšklh posestev. MRKVcsn Tisoči prihajajo v Amerike aepoeUvnlm potom. Wsshnlgton, D. C.~Harry E. Hull, generalni lzseljsnlškt komisar, js izdal poročilo, v kaU-rem prsvl, da ns tisoče tujezem-cev prihsja letno v Zdrutsne dr* * . . Sin: — Meni js tudi prsv, ssmo densr ml daj, ds si nsbsvim čoln. W POJASNILO DRUiTVBNIM TAJNIKOM IN POŠILJATE U1M RASNIM NAZNANIL. HHnr pošl|*te a hshnrlashsM aamsmia U ss- i vate e smrti, tedaj vselej povej* • v pismu, ali SsttU imeti gla-čan i^iiuv ali kot nsvadno veal. te nfinMAHA Lj*i ■ava^M Mlsnsall te ■V-'*' PRIMI I« Ur prtebčl ioče(e Imeti prlobfsnn eels vrste ito oglas, sa ksteregs ee amrs resnih Imen la1 drugih stvari, Js Nadalje velja IsU tudi ss prireditve, veselice, shode, S ho^Mmell itefa **hm*1« asvsdno čssslksreke vsst, I v ukem slučsjs se sa navadno vssi, naredi stvar bolj ns kratke U ss pevs Is VM^ttf jj^j pn flftfD^ltf Mebči vss, kar mhUvsU. IsU lake velja sa vss druga amma- prodaj«, Itd. Sa vse take stvari ss mer saj bo U krat sej se IsU prioMI la da le* J plsšalt IV psjasalte er Je U sklep sss vsi, Srušt va, škuH, i to aprsrslštvo MsU. da U spsšlevaU la ss - Filip Godls HUM. ladUsfci n lin sli sorodniku V i ti js edtnl dar trajaš M ga sa mal I te tvejm« f mm PIOBVSTK četrtek, -Mtrmmm. Emil lAKk* . PRVA BOLEČINA . Roland in Lizika sta stdela na brvit ki ja peljala preko nizkega potoka, in »ta čofotala z nogami po vodi. "Pazi!" j« razburjeno zašepeUl Roland. "Sedaj jo bom vjel!" — in daleč je utegnil avoj palec, da bi ga svetla ribica zgrabila. In res jt prišla čisto blizu, pazljivo je opazovala Rolandovo desno nogo. nenadoma pa se je premislila ter odplavala nazaj k svojim to-Vsrišicsm, ki so jo poslale naprej kot izvidnico. Ničesar ni tam za pošteno belico, je sporočila, nakar st j« vsa tolpa pogini* k blttnji skali, ne da bi st še enkrst ozrla na Rolandov palec. Lizika je gledala žalostno zs njimi. "Sedaj so odplavale proč r — Toda Roland je menil, da bi velika riba prav gotovo zagrabila, ako se ne bi Lizika neprestano premikala. To jo jt p* prepodilo! — "Nič st nisem premikala! Popolnoma mir kričala Lisika ter odločno zmagala s glavo, da sU JI dve rdeči kiti. udarili, ob lice. -r "Premikala ai st)? j i - . Tedaj m ja maščevala Lizika s zvijačo ter udarilo tako močno z nogo v vodo, da je pošteno poškropila Rolanda. Seveda, tudi sebe. Roland je sprtjtl to kot vojno napoved in tako so čotota-le štiri noge tako dolgo, da nI bilo več suhega mesta ns obeh vojskujočih se sUsh. Ko jt hotela Lizika z enim udarctm pre- Za hip je skremžila sata, a ta, koj se je zavedla, ae sklonila v vodi ter poškropila Rolanda v obraz, nato pa z zmagoslavnim krikom skočila na travnik. Roland je skočil za njo ter *jo že skoraj ujel za kito —* tedaj je legla v travo ter zakričala — da jo je pičila kača! Roland je smatral to za novo zvijačo, zakaj fizika ga Je duševno prekašala — toda res, temna žival je se dela na Lizikini nogi! Otroka sta jo pazljivo ogledovala in spoznala v njej gosenico. "Skočila je s kakega lista na tvojo nogo!" jt razložil Roland. Poiskal jt ostro preslico ter sku-šsl žival obgUviti. Toda žival je spretno izmaknila glavo in Lizika je izrazila pomislek, da gosenici mogoče ne bi bilo všeč, ako bi ji odrezali glavo. Mogoče bi celo vgriznila in pa goae-ničina kri bi lahko umazala njegovo nogo. Tega pa ne mara! Roland je to uvidel, zagrabil velik list Ur se zahrbtno približal sovražniku. Posrtčilo se mu jt, da je spravil gosenico na Ust, no sem sedala f je užaljeno aa- nato pa se je sašslo usmrteva- tvaf njt. Lisika se Js oborožila z vejico, in grozna eksekucija je bila končana šele tedaj, ko jt bila uboga grešnica raztrgana na drobne koščke. Sedela sU drug pdleg drugega Ur sa vprašujoče gledala. Roland je prsdlagal, naj bi nalovila mnogo metuljev ter jih nataknila na bilko, da bosU imela Uk venec, kakor ga ima mati iz čebule v kuhinji. Skočila sU kvišku ln začela loviti. A ujela nisU niti enega metulja. Ne- WIWM i .............tm »»»v« IWM VII^ib iiictuij«, nc več doseči, jt zdrknila v vodo.[nadoma pa js Lisika zakričala, da je izgubila svoje čevlje in *vqjo Uga trenotka se jt prior še nekako prtmagoval; njtgovt oči ao bile neprestano u-prU v prelaU, kakor da pričakuje od njega pomoči. Ko pa ae je tudi prelat obrnil od njo-ga, in ko ae jt amatral izgubljenega, tedaj ga je mahoma prtobvladal srd. ki pa je bil zdaj naperjen napram prelatu. Bruno, ki ja aUl dozdaj na priorjevl strani, Je videl njegove sovraštva polne poglede in slutil Jt prihajajočo ntvlhto; sklonil se ja k priorju ter dejal polglasno v latinščini: , — Prizanašaj U opatu! On mora Izročiti krivca! PrizanašajU njegovhčaatl In čatti samostana ! Toda Bruno st jt zmotil, čt jt mislil, ds bo s tem pri njem kaj doaegel. Komaj jt prior uvldtl, da jt izdan. In U od svojih laatnlh so-bratov, jt akltnll, da v svojem padcu potegne št drugega stboj. Vzravnal st jt in porogljivo zaklical: - Vprašaju goapoda prtlata. Je-ll veljal U zločin njegovemu netjaku ali nekomu drugemu! On vam bo vtdel to povedati, — kajti dal ml jt odvtzo, št preden jt bil zločin IsvrAtn! Med navzočimi Jt vladala amrtna tišina; navzoči ao ae pričali odmikati od prelaU; celo duhovščina Jt odatopila sa korak od njega Prelat Jt št vedno fUI vzravnan, toda . vtlaa teh t*aed ni moči vtč izbriaati, pa čt se Jih atokr4*pet prekliče Zato jt samo št formalno. mehanično Izpolnil avojo zadnjo dolž-nosUu, ae je obrnil k sodniku Ur mu »kol. da je treh« norta" nemudoma spraviti na varno, preden se poaluži št na dalj nih laži. (Dalj, prlhsdajil.) g/ • J gatni. Molče «o jo ogledovali o-troci, in Nana .je bila zelo po-notna, da je to njena piška. — "Ker jt bila vedno Uko poredna in ni hotela jesti!" je prepričevalno rekla: "Zato ao jo druge {umorile T I "Kaj bo aedaj z njo?" je vprašal Roland. "Mogoče bo pokopana?" je rekla Lizika. Nana ni vedela in mati je rekla: "Pokijpana!" "Sedaj pa se igrajmo poroko!" je zakričala Lizika in zače-la skakati, da so ji kfte udarjale ob nos. "Da, poroko!" -r- Nana je plosknila z rokami in Roland je začel kričati, a ni bilo mogoče razumeti besede. "Lepo se moramo obleči za poroko!" "Moja mama nama bo dala modro ruto ln rdeči predpasniki" — Deklici sU planili po stopnicah k Lizikini materi, Roland pa ju je počakal apodaj. Kmalu aU se vrnili. Vsaka je imela nekaj, Lizika modro ruto, Nana pa velik, rdeč predpasnik s modrimi trakovi. "Sadaj p* ns vrt!" Otroci so sUkli po vrtu, da so bili dovolj daleč od hiša. < ' "Ti si UU!'r je izjavila Lizi- Toda Nana ni bila zadovoljna to določitvijo. "Ne, jaz sem Žena." Pokrila si je glavo z rdečim predpasnikom Ur si spretno ovila trakova okoli Ules*. "Vidiš! Jaz sem žena!" Lizika je bila tako razburjena, da ni u-porabila rute, temveč jo je vlekla za seboj. "Jaz sem žena! Kaj ne, Roland?" Lizika in Nana sU stali pred možem. Nenadoma sta se zresnili, nisU več cepetali, bilo jima je nekako tesno pri srcu. Nana ai je lepo popravila rdeči predpasnik na glavi, tako da so gledali izpod njega lepi svetli lasje. Imela je smehljaj, ki je pomiril očeU, kadar jo je hotel kaznovati, in ki je sedaj skušal pridobiti Rolanda. Ll-ika, ki je bila eno leto tnluj^a, je imela le avojo otroško netpmnpat in zavest pravična stvaii "Jaz sem vendar žena, in ti si UU1" Roland se je oboUvljal. Toda nenadoma je> zagrabil Nano za roko Ur zbežal — ona z njim radevolje in Vnosna, -ona izvoljena! Otroka sta bežala, Lizika je ostala zadaj. "Jaz sem vendar žena!" Roland in Nana aU dospela do jsblsne. Lizika je hitela ža njima po strmi poti. Tedaj se je Nana ozrla. '^Sedaj greš lahko k svoji materi!" V njenih ametisUstih očeh ni bilo več zapeljivega smehljaja, temveč zmagoslavje in trdota. "Kaj ne, Roland, sedaj Lizike ne potrebujeva več?" — Trdno ga Je držalai Roland je širokouatno ponovil, kar je rekla Kana: "Le pojdi k svoji materi T "Vidiš 1 Sedaj veš!" je potr-dila Nana. « ' y< ■>• Lizika je aUla tu — zavržena. .. Z nepojmljivo težo je padla na njeno sroe ta sprememba sreče. Njene oči ao zalila aolze. Žalostno ao ji viaelt kiU ob u-šeaih. Lizika aa je obrnila, šla najprej počasi po stezi, nato pa ae je apuatila v Uk. — "Mama! Mama! Jaz sem vendar žena! Noče se poročiti t menoj!" — Divja je zailiUla in aUkla po stopnicah. In ko je fte ^pepela v varno matsrino naročje, je še vedno ihte ponavljala avoj obupni: "Mama 1 Mama! Jaz sem vendar žena!" Zeaa fta avte. — Verjemite mi, da imam a v* to raje nego ženo. — Zarea? — Seveda. Avto šofiraip aam žena at pa ne puatl Šofiratl. Ca aa peljem z avtomobilom, ma val zavidajo, če grem pa s ženo na izprthod, ae vsam amilim. In še eno prednost ima avto pred fta-no: V petih letih zadostuje prt-pleskati ga enkrat, žena at pa vaak dan pleska. — Ali ja prišlo zame piamo pod šifro D. 9.000? — D 5.000 nt, pač pa jt tu DD 100. — Kar da/U mi U piamo. Mo-Ja iena namreč malo jeclja. Gospodar jt pridušeno kriknil in povesil roko a časopisom. "Kaj ti je?" ga je vprašala gospa. "Meni nič. A zgodilo se je nekaj nezaslišanega: Mina je zadela." "Zadela? Kaj pa?" "Oh, kaj! Pred nekaj tedni, saj veš, me je Mina vprašala za svet, kako bi najbolje naložila svoje prihranke. Dejal sem ji, naj kupi srečko. No — in zdajle berem, da je U srečka s številko 328,328,328 zadela glavni do-biUk. Mina je dobila 100 tisoč frankov." BHHH O, Bog pomagaj I" je zaječaia gospa. "100 tisoč frankov, ona, Mina, ki smo jo potegnili Uko rekoč iz blaU." "Iz blata ne," je dajal gospod, "rekli smo ji le, naj gre od Um preč, da ji bo pri naa bolje." 'To je vseeno. Pa za gotovo veš, da je zadela?" Gospod je odprl predal in vzel srečko v roke. 'Tu poglej, črno na belem: 828,328,328. Vsak dvom* je izključen. Prosila mej; je, naj ji spravim srečko, da je ona ne bi izgubila." i "100 tisoč frankov," je ponovila gospa. "Kako bi jih bili potrebni! Pa jih zadene U Mina! Kaj pa bo z njimi? Ne, to ni pravično!" "Ce bi bilo vse, kar se zgodi, pravično, tedaj bi se prokleto Nobenega nimam več. In če bo- f sU dobri z menoj, Vam zapustim po smrti vse avoje premoženje. Ste zadovoljni?" Oh, Mina!" je vzkliknila gospa. "SediU!" je dejal goapod in jo potiahil v naslanjač. Odaihmal je bilo v hiši vae narobe. Doslej je služila Mina, zdaj sU pa gospod in gospa služila pri Mini. Najprej se je Mina pritožila, da so težka dela preveč naporna zanjo in ji povzročajo bolečine v križu. Zato je zdaj gospod ana-žil parkete in donašal premog iz kleti. Potem ni hotela več pomivati in likati; gospa je morala kupiti poseben pralni stroj in je odslej sama prala. Mini tudi ni prijalo obmorsko ozračje in zato so odšli vsi v hribe na počitnice. Tu si je Mina zlomila nogo in gospodarja sU jo dala ločiti na svoje stroške. "Saj bi sama lahko plačala zdravnike," je dejala Mina, "pa se nočem doUk-niti denarja; boste po moji smrti vssj več jx)dedovali." Zaradi zlomljene noga je imela dober izgovor, da ni hodila več na trg in nato v šeeto nadstropje. Odkazali so ji sobo za tujoe. Soba ji je bila tako všeč, da je d* desetih dopoldne eijfcftla v postelji in se ie s kurami ^spravila va^ljj* mrz-* v-k malo ifodHo." je pripomnilIpM^ »]MR06NIKI POZOI spod. "Treba je Mino obvestiti. "Jaz pa moram brž v posredovalnico po drugo služkinjo. Gospodična bo sdaj od samih obresti živela in . . ." Gdspodična, ali bolje, Mina, pa je povsem mirno sprejela novico o bogastvu, tako mirno, da je bilo dvoje mogoče: ali da nima nobene domišljije, ali pa, da se je že povsem odrekla dobro-Um tega srvOU. S svojimi črnimi prajti je segla po srečki in brez vsakega razburjenja je vprašala svoja delodajalca, ali sme iti popoldne ven. ' « "Pa seveda," je dejal gospod-"Zdaj boste šli pač stran od nas, kajne?" ; Mina ni nobane zinili. Ohranila se je na svojih nizkih peta)* in ave&nostno odšla iz sobe. Gospod in gospa sU se osuplo spogledala. Ko se je Mina čez tri ure povrnila, ju je našla še vedno na istem mestu. Mina pa je bila povsem drugačna v obraz, oči so ji iskrile, in lica so ji bila rdeča/ Ni se dalo dognati, ali je bila v "rožcah," ali je Uko pri-tekla ali pa je bila Uko razburjena. "No Mina?" je vprašal gospod. "Moj Bog," je dejala Mina. Potem ja oba pozorno pogledala in rekla: i "Sklenila sem, da ostanem, če Vam Je p*V. j Kam bi. p* šla? 1'. ■1 ttSTMI PREKO OČEM ,l4jiuj« m MHHlk mrkofti* FRANCE, 14. sept. - 5. okl. PARIŠ, 2U* -12. okl. "(OS M lltfcFrtMC, 28. sipt. -19, oki, Vaakd. j, (OS SUM*.) Majkralfta M po isnki. t pooatni kakimi s tmoI mitkmmM. - MJste ta »Um. fl kaktej*. 1m»*m> niak« V»r***jte Utrne.**) fremchUhe tU N. Mkhifan Ali Chkago, iu. Izvrstno za slabotne, nervozne in nemožne ljudi (m,. njo, a gospa je pripravljala | lo večerjo in se mučila s pomiva^ udobno šivi j en je je njem. To trajalo deset let. Ždaj je imela Mina bele roke, gospa pa rdeče. (urni. 4* dobit« pravi Ntiga-Ton. Moij« ia Unm. ki a* slabotni.! Mrvoaai. iadaUnl in pobiti, bi morali J««* Nuga-Tone, to CuSodalno »tfravilo in icradii« •Sravja in ali. To iivrstno sSravilo vmM o«mero aajkaljiik tdravil, ki ao saaaa m* einaki raSi aa erajonje bagatc ia rtiti« krt Jakik ia ataaovitnik ftivaav, adravih ia lili vitalnih organov in aa avilanje Utc pri I« Sate, ki ao iaSaUni in mrftavl. Nuan-Ton* J« viaoko priporočljiv u am Crav (n We4Wt_SSeeUl, slsk Uk. Dlin ■ ■nvUanJa v Aravak ali v Modeu umi im Mta ia IraSanio aaahurja. Gradi in popm vao Sk iapoaluja mino in aavatujote mu kPShevnJem. otk in apolako kolo. pokrite •HS41. «un Sa ^Uo. «parsi>« poSpco in aavarnj« UU> p rad boteuij n Janini raaiirjnnjaat. Dokite Nuta-Toi katerakoli laknrni. Prodaja aw i poaMn gnrnMlja, Sa SaloJa popolnoma udovolji« SS Pn Jo Saasr »rn>ar Odklonite na ■fantila — nakana to« no nm aavaati m NtuPk-Tono. , < - ~ ( A4».| gospa sta pa shujšala. Ce sU se pritoževala, pa sU koj umolknila, ko jima je Mina namignila o svoji poslednji volji. Slednjič je Mina resno zbolela in videti je bilo, da bo umrla. Brez strahu je vprašala zdravnika, koliko časa ji je še živeti. . "Komaj dve uri!" je dejal zdraivnik. "Kar sprijazniti se moraU s to mislijo." "Ah, saj mi ni nič za tO," je odvrnila Mina in poklicala gospodarja k postelji. Vsa onemogla od dela in prečutih noči sU pokleknila paed posteljo. Mina je zašepetala: "Nočem prej umreti, preden vami ne povem ..." "Le govorite, Mina ..." ". . . da je bilo tisto v časopisju pred desetimi leti tiskovna pomota. Ni zadela šUvilka 328,328,328, ampak številka 327-327,327. V banki so mi bili to Ukoj povedali." "O, Bog pomagaj!" je zaje-čal gospod, a gospa je omedlela. "Torej ste naju osleparili! In niste zadeli glavnega dobitka!" "Mislite?" je rekla Mina. "Nič ne vam." Nasmehnila se je, prekrižala spočite roke na prsih in umrla. ; < i (Francosko G. Besom on t.) SI KNJIGO N t;" !i slove: rci^ Znamenje (August 3128) »t da vam. je naročnina p tekla ta dan. Ponovite j mtavfaao. AJko UsU ae prej* e, je mOgoče vaUvljen, ker 1 H plačan. Ako je vsi list 1* aa In ga ne prejmeta, ja ss n