42/10 GLASILO OBČINE LUKOVKA Jn Avgust 2003, letnik 5, številka 7 Knjižnica Domžale Ljubljanska Še zadnji posveti organizatorjev pred Apimondiu 1230 Domžale Dogajanje na Brdu zadnji teden v avgustu Verjetno med nami ni nikogar, ki te dni ne bi vedel, da bo Čebelarska zveza Slovenije skupaj s Cankarjevim domom in v sodelovanju z Apimondijo zadnji teden v avgustu pripravila čebelarski kongres ter veliko mednarodno razstavo. Zelo zanimiva bo izjemno bogata čebelarska razstava Apiexpo v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo prikazovala čebelarsko opremo. Kongresni trg v Ljubljani pa bo zapolnjen z "medeno tržnico", kjer bosta degustacija in prodaja. Tako pomemben dogodek za slovenske čebelarje se pri nas še ni zgodil. Svetovna javnost bo te dni pozorno spremljala to pomembno dogajanje, kongres pa bo obiskalo približno šest tisoč udeležencev iz vsega sveta. Tuji in domači gostje si bodo vzeli tudi čas za ogled čebelarskih, naravnih in kulturnih zanimivosti naše države. Največji poudarek pa bo na čebelarstvu. To bo velika priložnost za dobro promocijo naše občine, posebej Čebelarskega centra Slovenije na Brdu, kjer naj bi bilo te dni zelo živahno. Živahno predvsem v smislu dobre ponudbe, pestrega kulturnega in zabavnega programa, kvalitetne predstavitve vsega, po čemer smo znani. Zato so se organizatorji Cankarjevega doma, Čebelarskega centra Brdo in predstavniki Občine Lukovica 12. avgusta 2003 še zadnjikrat zbrali, da bi dokončno dorekli pomembne organizacijske dogovore, ki bodo za dogajanje od 22. do 29. avgusta v Lukovici posebej pomembni. V tem času bo potekal kongres v Ljubljani, v Lukovici pa se bo pričela prireditev v soboto, 23. avgusta, od 14. ure dalje in 25. avgusta popoldne ob 18. uri za večinoma tuje goste. Organizacija takšnega kongresa je zelo odgovorna naloga, zato so se nanj organizatorji temeljito pripravljali že nekaj časa. Tokrat pa so se usklajevala mnenja in predlogi o še nedorečenih zadevah, ki bi bili najboljši za organizacijsko izvedbo programa na Brdu. K nam naj bi 25. avgusta prišlo okrog 1600 udeležencev kongresa in 300 razstavljalcev, poleg njih pa naj bi v teh dneh naš kraj obiskalo kar 3000 ostalih obiskovalcev. Organizatorji so pustili še nekaj odprtih vprašanj, ki jih bodo reševali še naslednje dni. Najbolj jih skrbi vreme, saj bi v primeru dežja potrebovali več šotorov, slabo vreme pa bi motilo tudi kulturne prireditve na prostem in prizorišče s stojnicami pri Rokovnjaškem gozdičku. Potrebno bo še doreči pot, po kateri se bodo pripeljali gostje s posebnimi avtobusi iz Ljubljane, saj se pričakuje veliko število avtobusov in skupin, ki bodo strokovno vodene preko agencije Kompas. Številne goste bosta ta dan pozdravila naš župan Matej Kotnik in podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Franc Šivic. Na prizorišču čebelarskega centra na Brdu bo poskrbljeno za ozvočenje in prevajanje v treh tujih jezikih. Gostje si bodo lahko ogledali na prostem poleg čebelarskega centra tudi turistične znamenitosti Slovenije, ki jih bodo predvajali pre-ko DVD-ja na platno in podoživeli dogajanje na prostem, ki jim ga bomo ponudili po svojih najboljših zmožnostih, so na sestanku zagotovili organizatorji. Nadaljevanje na 6. strani Spoštovane občanke in občani! Iskrene čestitke ob našem občinskem prazniku, ki ga bo zaznamoval pester program prireditev. Osrednji prireditvi bo sledilo odprtje Knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu, ki je izjemno pomembna pridobitev za našo občino. Vsem občanom iskreno čestitam ob našem prazniku, z željo, da se v čim večjem številu udeležite prireditev. Ob svetovnem čebelarskem kongresu, Apimondiji, vas vabim tudi na prireditve, ki bodo potekala ne Brdu. Matej Kotnik, župan aktualno Ro Spoštovane bralke, spoštovani bralci! Dopustniški dnevi so skoraj za nami. Rokovnjač pa je bil medtem pozoren na pomembne dogodke v naši občini in vam približa vpogled v dogajanja počitniških mesecev na teh dvajsetih straneh. Bolj skromni smo po številu strani zadnje mesece, kar ste gotovo že opazili. Je že tako, če primanjkuje denarja. Med aktualnimi dogodki smo želeli bolj podrobno predstaviti program dogajanja okrog Apimondije. Kot pravi župan, se bomo pri tem bolj oprli na svoje moči, zato jih tokrat ne "šparajmo". V programu žal ne bo rokovnjaškega napada, zgodovinsko prepoznavne in dolgoletne kulturne dejavnosti v Lukovici. Komaj leto dni je naokrog, ko smo slavili 150. obletnico rojstva velikega slovenskega pisatelja Janka Kersnika, in to prav ob občinskem prazniku. Letos pa bomo ob slovesnosti praznovanja spoznali še eno znamenito osebnost našega kraja, dr. Jakoba Zupana, pesnika in pisatelja, po katerem se bo imenovala knjižnica v Šentvidu. Predstavljamo vam ga v rubriki "Naš gost", ki ga Marta Keržan predstavlja bralcem brez fotografije, saj se v tistem času, ko je dr. Jakob Zupan živel, še ni fotografiralo. Vsem bralcem v imenu Uredniškega odbora Rokovnjač čestitam ob občinskem prazniku z željo, da se prireditev udeležite v čim večjem številu. Po pridobitvah in dogajanjih, ki nam te dni sledijo in nas razveseljujejo, pa imamo še vedno veliko nerešenih problemov okrog gradnje avtoceste. Sliko, ki govori o teh problemih, si boste ustvarili iz zapisov občinskega sveta in konkretnih člankov. Za nas vse je dobro, da seje velik del prometnega vrveža preselil na podaljšani odsek avtoceste do Blagovice. Iz dopisov bralcev vidimo, da so problemi tudi na lokalnih območjih naše občine. Za vsa pisma, ki so namenjena tovrstni problematiki, in jih dopisovalci želijo objaviti v Rokovnjaču, smo v Uredniškem odboru Rokovnjača sklenili, da pridobimo mnenje občinske uprave, nato pa bomo objavili vaša vprašanja skupaj z odgovori občinske uprave. Naše sodelovanje z bralci je dobro. Pridobimo veliko člankov za objavo. Ne jezite se preveč, če katerega izločimo, saj imamo vedno objektiven razlog. Včasih se zgodi, da katerega članka na disketi ne moremo odpreti zaradi tehničnih težav. Če imamo vaš naslov, vas bomo obvestili. V kolikor je članek vezan na dogodek, ki ni več aktualen, ga seveda ob omejenem številu strani v Rokovnjaču zaradi finančnih omejitev po presoji tudi izločimo. S slikami in besedo smo zapolnili celotno številko in upam, da vas bo ob prebiranju člankov misel popeljala na kraj dogodka, ki se ga boste z veseljem spominjali. / Marta Lavrič Tomšič, urednica OBČINA LUKOVICA vabi na naslednje prireditve ob občinskem prazniku: ODPRTJE RAZGLEDNEGA STOLPA PLANINSKEGA DRUŠTVA BLAGOVICA NA REBRU NAD DOLINAMI v soboto, 30. avgusta 2003, ob 10.00 uri na Rebru PRIREDITEV OB 10-LETNICI PLANINSKEGA DRUŠTVA BLAGOVICA v soboto, 30. avgusta 2003, ob 12.00 uri na Dolinah nad Trojanami ODPRTJE RAZSTAVE DOMAČIH UMETNIKOV - VIDE BOGATAJ IN JANEZA JARCA v soboto, 30. avgusta 2003, ob 20.00 uri v Kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu SLAVNOSTNO SEJO OBČINSKEGA SVETA v četrtek, 4. septembra 2003, ob 19.00 uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici RAZSTAVO O VENETIH v četrtek, 4. septembra 2003, ob 20.00 uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici ODPRTJE DVEH ODDELKOV DEVETLETKE V VRTCU MEDO NA PREVOJAH v petek, 5. septembra 2003, ob 17.00 uri OSREDNJO PRIREDITEV OB OBČINSKEM PRAZNIKU IN ODPRTJE KNJIŽNICE DR. JAKOBA ZUPANA V ŠENTVIDU v petek, 5. septembra 2003, ob 20.00 uri, na trgu pred cerkvijo v Šentvidu Slavnostni govornik bo pesnik Tone Pavček. VLJUDNO VABLJENI Vabilo na dneva odprtih vrat poskusnega sadovnjaka Brdo V poskusnem sadovnjaku Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici bosta v soboto, 6. 9., in nedeljo, 7. 9. 2003, dneva odprtih vrat. Obiskovalcem želimo pokazati, kaj in na kakšen način v sadovnjaku delamo, katere sadne vrste in sorte gojimo, s katerimi temeljnimi in aplikativnimi raziskavami se ukvarjamo ter kako skrbimo za ohranjanje pestrosti živalskega sveta v pogojih intenzivnega sadjarjenja. Vrata bomo za obiskovalce na široko odprli v soboto, 6. 9. ob 10. uri. Oba dneva je za vse obiskovalce možen prost vstop med 10.00 in 16.00. Večje skupine naj se predhodno najavijo. Vozni red Potujoče knjižnice (od 8. septembra) ponedeljek: Sp. Prapreče 15.15-16.00, Sp. Koseze 16.15-17.00, Prcscrje 17.10-17.50, Gradišče 18.00-18.45, Trnjava 19.00-19.45; torek: Krajno Brdo 15.00-15.30, Vošce 15.40-16.20, Mali Jelnik 16.30-17.00, Zlatenek 17.10-17.40, Blagovica 17.45-18.15, Sp. Loke 18.25-18.55, Krašnja 19.00-19.30; sreda: Koreno 16.15-16.45, Rova 17.15-18.00, Žiče 18.15-19.00, Turnše 19.15- 20.15 (datum pročetka izposoje v Turnšah bomo sporočili naknadno); četrtek: Vrh 15.20-15.40, Češnjice ' 16.00-16.30, Šentožbolt 16.45-17.15, Trojane 17.25-18.15, Sp. Petelinjek 18.30-19.00, Zg. Loke 19.15-20.15; petek: Dupeljne 15.15-15.45, Vrhovlje 15.50-16.20, Rafolče 16.30-17.00, Lukovica 17.15-18.15, Krašnja 18.30-19.30. Obvestilo! Postajališči Potujoče knjižnice v Šentvidu in na Prevojah sta ukinjeni, zato knjige lahko vrnete prvi teden septembra v knjižnico v Šentvidu. Vera Beguš Iščem najemniško stanovanje zase in za svojega 15-letnega sina. V zameno nudim pomoč v gospodinjstvu oz. oskrbo starejši osebi. Redno sem zaposlena v domu upokojencev. Telefon: 041-499-270. jcic aktualno Praznik Ob izidu tega Rokovnjača se od nas poslavljajo počitnice, pred nami pa je še kar nekaj dogodkov, ki jih ne moremo spregledati. Pred nami je Apimondija -Svetovni čebelarski kongres in pa praznik Občine Lukovica v začetku (Četrtega) septembra. Vse to dogajanje seveda ne pomeni, da občina ne nadaljuje z ostalimi aktivnostmi, ki so nujno potrebne za njeno normalno delovanje. Globoko skrb pomenita ta trenutek še vedno suša in pa oskrba z vodo, ki bosta dodatno bremenila naš proračun. Svetovni čebelarski kongres Apimondija je stanovska prireditev, ki bo zaradi obsežnosti dogajanja po vsej Sloveniji še posebej pa v Ljubljani segala predvsem zaradi lege Čebelarskega centra Slovenije tudi k nam. Moja osebna pričakovanja v zvezi z Apimondijo v Lukovici niso posebno velika. Čebelarski zvezi smo ponudili dober scenarij, kjer bi ob dnevu obiska tujih predstavnikov v ponedeljek, 25, avgusta, pokazali utri]) naše dežele in naše kulture. Na željo čebelarske zveze smo program morali okrniti na toliko dogajanja, kolikor ga sami izvedemo in plačamo in kolikor se želimo sami predstaviti. Tako se opiramo na svoje moči in kot smo sklenili, bi bilo dobro iz tega dogodka čimveč iztržiti za svoja društva. Tako bo v soboto, 23. 8., "Rokovnjaški" dan, ko bomo predstavili dogajanje pri nas in priredili veselico. Vse je namenjeno predvsem našim domačim slovenskim obiskovalcem in seveda tudi zaradi Apimondije privabiti čim več ljudi. Vse se bo ponovilo v ponedeljek, 25. 8., ko bodo predvidoma po 18. uri prišli na Brdo tudi udeleženci kongresa. Tako bodo naši ljudje poskusili s skromnimi sredstvi pripraviti "naš" dan, ko se bomo srečali ob društvih iz Črnega grabna, ob naših navadah in običajih. Naj bosta to vesela dneva, ko se bomo nekoliko spomnili tudi nekdanjih rokovnjačev. Pomembno se mi zdi, da vas že danes povabim na osredjo občinsko prireditev ob našem prazniku, ko bomo petega septembra svečano odprli knjižnico dr. Jakoba Zupana v Šentvidu, hkrati pa svečano predali namenu tudi obnovljeni, zdaj na novo imenovani, Dom krajanov (staro župnišče). Odprli bomo še dva oddelka devetletne osnovne šole v vrtcu na Prevojah, s čemer bomo svečano zaznamovali tudi začetek devetletnega šolstva v naši občini. Odprli bomo še dve razstavi, eno domačih umetnikov in drugo o Venetih, o vsem pa vas bodo organizatorji prireditev opozarjali preko običajnih sredstev obveščanja in že naprej smo vsi vabljeni, da se prireditev udeležimo in s tem počastimo svoj kraj in vse, ki se trudijo zanj. Knjižnica dr. Jakoba Zupana (pesnika in pisatelja, sodobnika Vodnika in Zoisa) je narejena skladno s sodobnimi standardi in bo tako nudila vse, kar mora taka ustanova nuditi v današnjem času, hkrati bo to prva javna e-točka v naši občini. To je velika pridobitev in naložba v znanje, mladino in prihodnost. Ne dvomim pa, da bo tudi starejšim kraj srečevanja in zabave ob prijetnem branju, saj bo izbira glede na povezavo v mrežo knjižnic neizčrpna. Naj temu kratkemu pisanju dodam samo še iskrene čestitke ob našem občinskem prazniku, šolarjem srečno v novo šolsko leto. Šoferjem pa obilo zbranosti in pazljivosti v prvih dneh šole in skozi vse leto. /' Matej Kotnik, župan _7. seja občinskega sveta tokrat na Trojanah Gradnja avtoceste v središču pozornosti Včetrtek, 17. julija 2003, je potekala že 7. seja Občinskega sveta Občine Lukovica; tokrat so se svetniki sestali na Trojanah, kjer so v tem trenutku največji problemi z izgradnjo avtoceste oziroma njenih predorov. Pol ure pred začetkom seje so se člani sveta zbrali pri domačiji Štefana Brvarja na Trojanah, ki je ena najbolj ogroženih zaradi vrtanja predora in gradnje avtoceste na tem območju. Po ogledu so bili enotnega mnenja, da je povzročena škoda izredno velika in še vedno nepredvidljiva ob nadaljnjem delu, zato je potrebno oškodovancem nuditi vso podporo in pomoč v okviru pristojnosti občine. V nadaljevanju seje sveta, kije na pobudo svetniške skupine Neodvisne liste za Črni graben potekala v prostorih Gostinskega podjetja Trojane, je predsednik Komisije za avtocesto Janez Miklavc podal obširno poročilo o dosedanjih zaključenih delih, o ti- črnih točkah na cesti GI-10, ki še vedno ostajajo nerešene, ter o nadaljnjih postopkih izgradnje avtoceste. Zaradi pereče problematike na trojanskem koncu smo pričakovali veliko udeležbo krajanov, ki bi imeli priložnost postavljati vprašanja in dajati pobude svetnikom in pa predstavnikom Družbe za državne ceste, Projekt 5 iz Blagovice. Žal je bila udeležba izredno skromna, prav tako tudi s strani ostalih vabljenih: DDC, Projekt 2 iz Šentvida ter podjetja Impresa Grassetto iz Šentožbolta. Po opravljeni razpravi in glasovanju je svet sprejel naslednje sklepe: 1. Občinski svet sprejema informacijo o gradnji, avtoceste in G I-10 ter drugih ukrepih v predloženem besedilu. 2. Občinski svet opozarja in zahteva, da DARS, DDC - Projekt. 2 in izvajalci pripravijo terminski plan za čim. prejšnjo izvedbo ukrepov na G1-10 s pričet-kom del najpozneje v septembru 2003. 3. Občinski svet naroča županu, da občina od DARS-a čim prej pridobi lastninsko pravico na objektih: vodovod Šentožbolt, vodovod Blagovica ■ Podmilj, vodovod ob avtocesti, kanalizacijski kolektor in centralna čistilna naprava. Prav tako je potrebno prido- biti soupravljalske pravice na vodnem zadrževalniku Drtijščica in zato pisno nasloviti zahtevo na DARS d.d. in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Občina bo pripravila razvojni program tega prostora v skladu z zahtevami in pogoji lastnika. 4. Občinski svet poziva upravljalca, vodnega zadrževalnika Drtijščica, da počisti dno zadrževalnika pred ojeze-ritvijo; uredi pot od naselja Gradišče do pregrade skladno s projektom, da bi tako v primeru visokih voda omogočil nemoteno obratovanje in dostop do strojnice. 5. V zvezi s pridobitvijo objektov iz sklepa 3 bo morala občina organizirati določene službe za upravljanje teh objektov. Prouči naj se upravičenost ustanovitve lastne komunalne organizacije, ki bi prevzela tudi dejavnosti, ki jih že danes izvaja režijski obrat Občine Lukovica. Izdelati je treba razvojni program občinske komunale za presojo upravičenosti, delovanja. aktualno Rokoimjac 6. Občinski svet podpira dosedanje aktivnosti krajanov, Krajevne skupnosti Trojane in, občine v zvezi s postopki za, plačilo pravičnih odškodnin in odpravo škode na Trojanah, ki je nastala, ob vrtanju, predorov. Občinski svet od podjetja Impresa Grassetto s.p.a. in Zavarovalnice Tilia zahteva pospešeno reševanje škodnih primerov in čimprejšnje ukrepe pri sanaciji prizadetih objektov. Občinski, svet zadolžuje župana, da, na letošnji oktobrski, seji, sveta poroča o izvrševanju tega, sklepa. V kolikor do konca septembra 2003 izvajalec del in zavarovalnica, ne bosta mogla zaključiti, vseh. odškodninskih zahtevkov, morata v tem času zagotoviti izplačilo akontacij odškodnin v najmanjši višini 50 % od zneska ocenjene škode, ki jo glede na trenutno stanje, poškodovanih objektov priznavata izvajalec in zavarovalnica. V kolikor oškodovanec ne želi sam sanirati, oziroma graditi nadomestnega objekta, morajo biti, do tega roka sklenjene gradbene pogodbe. 7. Občinski svet zahteva od Družbe za avtoceste in Ministrstva za promet Republike Slovenije, da se tvorno vključita v reševanje problematike odpravljanja posledic poškodovanih stanovanjskih in, drugih, objektov ob gradnji, trojanskega, predora in ustrezno ukrepata. 8. Občinski svet, opozarja, na nespošto-vanje določbe 9. alinee 29. člena Uredbe o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Vransko - Blagovica (Uradni list RS, štev. 18/96), ki določa obveznosti investitorja in izvajalcev med in po gradnji predorov, da morajo spremljati stanje in nemudoma sanirati negativne, spremembe. 9. Občinski svet bo podprl vse primerne oblike aktivnosti oškodovancev, s katerimi bodo opozarjali na nesprejemljiv odnos izvajalca, nadzornega organa in investitorja, ter države do reševanja te problematike, v kolikor ne bodo v rokih izpolnjene obveznosti iz teh sklepov Občinskega sveta. 10. Občinski, svet ugotavlja, da so občani širšega območja Trojan ob gradnji, trojanskega predora in avtoceste oškodovani ne samo zaradi, poškodb na, objektih, ampak tudi drugih, motečih, in, škodljivih, vplivov na nji- hovo bivalno okolje. Investitor gradnje je dolžan tako škodno stanje nadomestiti s primerno izgradnjo kolektivne infrastrukture, o kateri bi odločili, s krajani. 11. Občinski svet opozarja Dars d.d., DRCS in DDC - Projekt 2 ter DDC -Projekt 5 o nastalih, poškodbah, na cesti, G 1-10 ob gradnji avtoceste. Poziva, da vključijo sanacijo (pre-plastitev) ceste preko cele. občine v Program, dela, DARS d.d. za leto 2004 ob sodelovanju, z Direkcijo RS za ceste. Občina bo pismeni zahtevek naslovila, na oba naslovnika. 12. Občinski svet, zahteva od DARS-a, d.d., da čim prej uredi priključek na, avtocesto v Lukovici zaradi, potreb krajanov in, bližajočih, se turističnih in mednarodnih, projektov (Apimon-dija in drugi). Po treh mesecih so svetniki ponovno razpravljali o morebitnih oprostitvah plačil storitev pomoči na domu, ki jo za naše občane opravlja Center za socialno delo Domžale. Na svoji 4. seji, 31. 1, 2003, je Občinski svet sprejel sklep o potrditvi cen storitev "osebna pomoč" in "pomoč na domu", s katerim je med drugim soglašal z oprostitvijo plačila stroškov za pomoč na domu tistim upravičencem, ki kljub temu da razpolagajo z nepremičninami, niso dovolili zaznambe prepovedi odsvojitve in obremenitve nepremičnin v korist Občine Lukovica. Takšna oprostitev je veljala do 30. 6. 2003. Od tega dne dalje bi lahko ravnali izključno v skladu z določili Zakona o socialnem varstvu, ki določa, da upravičenec, ki je lastnik nepremičnin, lahko uveljavlja oprostitev plačila stroškov za pomoč na domu le, če dovoli zaznambo prepovedi odsvojitve in obremenitve v korist občine (zastavna pravica). To pomeni, da je občina dolžna te storitve plačevati upravičencem, ki imajo svoje nepremično premoženje le pod pogojem, če dovolijo vknjižbo zastavne pravice. Seveda pa lahko občina določi dodatne oprostitve, tako kot jih je Občinski svet Občine Lukovica 31. 1. 2003 s sprejemom sklepa o oprostitvi plačil z veljavnostjo do 30. 6. 2003. V razpravi je bilo poudarjeno, da bi bolniki, ki takšno pomoč potrebujejo, dovolili vknjižbo zastavne pravice na svojem premoženju, če bi le-to Občina Lukovica vknjižila le na delu premoženja in ne na celotnem nepremičnem premoženju, kar pomeni, da z njim ne more kakorkoli razpolagati (ga prodati). Občinski svet je po razpravi sprejel sklep, da bodo do plačila omenjenih storitev upravičeni tisti občani, ki bodo v korist Občine Lukovica dovolili vknjižbo zastavne pravice, vendar le na delu premoženja, ki bo ustrezal višini prejemanja pomoči. Svoje poročilo o pregledu poslovanja Občine Lukovica v preteklem letu je podal Nadzorni odbor, ki mu predseduje gdč. Mateja Bizilj, ter hkrati seznanil Občinski svet o svojem letnem programu dela (nadzora) v letu 2003. Tako bo Nadzorni odbor v tem letu opravil obvezni nadzor, ki ga določa Zakon o lokalni samoupravi (nadzor zaključnega računa proračuna Občine Lukovica in krajevnih skupnosti, javnih zavodov in podjetij ter občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V nadzor pa lahko vključi še druge porabnike proračunskih sredstev, obvezno pa mora obravnavati zadeve, ki jih predlagata Občinski svet ali župan. Občinski svet je sprejel še zaključni račun proračuna Občine Lukovica za leto 2002 in Odlok o zaključnem računu ter poročilo o realizaciji proračuna za obdobje januar -junij 2003. Brez daljše razprave so svetniki sklenili, da se Dom družbenih organizacij Šentvid preimenuje v Dom krajanov Šentvid in v Knjižnico dr. Jakoba Zupana. Dom družbenih organizacij Šentvid že vrsto let nosi to ime, ki pa je v današnjem času izgubilo svoj pomen. V zadnjih letih je bilo posredovanih že več pobud za spremembo njegovega imena, Svet Krajevne skupnosti Prevoje pa je sprejel sklep o preimenovanju objekta. Dom, ki bo z občinskim praznikom 4. septembra letos v svoje okrilje vzel tudi novo knjižnico, bo tako imel dve imeni, in sicer: "Dom krajanov Šentvid", sama knjižnica pa se bi imenovala "Knjižnica dr. Jakoba Zupana". Naš rojak dr. Jakob Zupan, pesnik in pisatelj ter soustanovitelj Kranjske čbelice, je pomembno prispeval k prepoznavnosti naših krajev; njegove rokopise (pesmi in pisma) hrani Narodna univerzitetna knjižnica v Ljubljani in bo ob otvoritvi ter kasneje kot stalna zbirka na ogled v prostorih nove knjižnice. Prihodnja seja Občinskega sveta bo slavnostna, saj je pred vrati naš občinski praznik, 4. september. ■/> Mojca S. Rokoimjac aktualno Pospešena gradnja AC na pododseku Blagovica - Trojane Viadukt Petelinjek julija 2003 Četrta seja Komisije za avtoceste je potekala v prostorih DDC Projekt 5 v Blagovici, kjer so direktor ing. Kosec, ing. Saje in g. Žitnik predstavili potek del na avtocestnem pododseku Blagovica - Trojane. Ponovno je bilo poudarjeno, daje odsek Blagovica - Vransko eden najtežjih in najdražjih v Sloveniji, zlasti še gradnja trojanskega predora in pododseka Blagovica - Trojane. Po obsežnih dodatnih raziskavah se je zopet pričela gradnja v levem trojanskem predoru. Hkrati so povedali tudi, da bodo v kratkem poravnane delne odškodnine prizadetim prebivalcem Trojan. Do prebitja desne cevi predora manjka 300 m. Prebit pa je že tudi predor Podmilj, kije dolg približno 600 metrov. Po zaključku seje je zopet sledil ogled poteka del na AC, ki sta ga vodila ing. Kosec in ing. Saje. Gradnja AC resnično hitro napreduje in četudi je predviden rok zaključka del na pododseku Blagovica - Trojane leto 2005, se bomo morda po tem odseku peljali že pozno jeseni prihodnje leto. Tudi na tem odseku zaradi težavnosti terena brežine dodatno utrjujejo z betonskimi zidovi. AC se bo od Blagovice proti predoru Podmilj vzpenjala, zato je tu predviden tudi dodatni vozni pas za počasna vozila. Ravno tako se vzporedno z gradnjo AC izvajajo ostale ureditve kot so deviaci-je, regulacije, komunalni vodi, zadrževalniki in protihrupne ograje. Res pade marsikatera huda in v jezi izrečena beseda na račun AC, a če smo iskreni, tudi marsikaj se bo vzporedno z izgradnjo le-te tudi uredilo, kar bi se sicer še dolgo ne. /> in folo Milena Bradač Zadrževalnik Drtijščica čaka na premike V vročih dneh v začetku julija je župan Matej Kotnik sklical problemsko konferenco o načrtovanem gospodarjenju z območjem zadrževalnika Drtijščica in režimu njegovega urejanja v prihodnje. Seja je potekala zgolj enostransko, brez pravega sogovornika, saj se povabilu na sejo niso odzvali predstavniki Darsa, trenutno edini zakoniti lastniki zadrževalnika. Med pomembnimi gosti poleg župana so bili predstavniki raznih odborov in društev iz naše občine. Na tribuni seje poleg ostalih, k' 80 na sejo prišli iz radovednosti, večkrat oglasil tudi novinar Matjaž Brojan, ki pozorno spremlja dogajanja v naši občini. Od zunanjih povabljenih pa je bil prisoten le Viktor Pire, projektant zadrževalnika pri Vodnogospodarskem inštitutu Ljubljana. Na mnoga vprašanja, ki so mu jih zastavili predstavniki komisij in društev iz naše občine v zvezi z zadrževalnikom in trenutnim mirovanjem vseh del, je gospod Pire strokovno odgovarjal, nakazal tudi kakšno rešitev, predvsem pa ohranil mirno kri, saj je bilo med celotno publiko čutiti veliko nezadovoljstva. Smisel problemske konference bi bil konstruktiven pogovor o nadaljnjem delu, zlasti o napolnitvi jezera z vodo, s predstavniki DARS-a in DDC-ja, ki so po tehničnem prevzemu zadrževalnika celotna dela ustavili, dno jezera pa se počasi zarašča, kar bo povzročilo ponovne stroške. Tako je seja potekala bolj v duhu prepričevanja prepričanih, ki so si v burni razpravi nekoliko dvignili "adrenalin", saj se sanje o turizmu ob zadrževalniku, kot kaže, še nekaj časa ne bodo uresničile. Občina Lukovica mora nujno pokazati interes za soupravljanje zlasti s strani turizma, športa in lovstva, so poudarili domači predstavniki. Danes je čas, saj Dars oziroma država še nista podelila koncesije za upravljanje tega območja. Od povabljenih je bil na problemski konferenci v Lukovici prisoten le Viktor Pire, projektant Vodnogospodarskega inštituta Ljubljana. Župan Matej Kotnik je razpravo problemske konference zaključil s predlogom, da bi pristojna delovna telesa občinskega sveta in župan obravnavali in predlagali občinskemu svetu Občine Lukovica, kako bi gospodarili z zadrževalnikom, s predlogi pa bi nastopili na državnem nivoju. / in foto Marta Lavrič Tomšič Možnost plačila na obroke Dobeno 75» 1234 Meingei Telefon; 01 / 723 09 00 wwJip-comroerce,si PODJETNIŠTVO IN TURIZEM Ro Slu Ribiško društvo Črni graben Kroharjev ribnik pravi biser v občini Lukovica Ime Ribiško društvo Črni graben je bilo prvič zapisano v letu 1996. Danes naše društvo šteje preko 74 članov, ki se združujemo zaradi varovanja voda in vodnega življa, športnega ribolova in vzgoje mladih ribičev, čolnarjenja ter varovanja naravne in kulturne dediščine v občini Lukovica. RD Črni graben je bilo ustanovljeno zaradi slabega in nestrokovnega ravnanja RD Bistrica z vodami vodnim življem na območju občine Lukovica in z ljudmi, ki tu živijo. Člani RD Črni graben smo s strokovnim pristopom in človeškim odnosom do narave in ljudi že dosegli zelo dobre rezultate. Upamo, da bo ministrstvo MKGP to upoštevalo pri podelitvi ribiškega okoliša v upravljanje RD Črni graben. Občina Lukovica nam je že dodelila ribiški okoliš v upravljanje, saj verjame v uspešno in pozitivno delo naših ribičev. V naše društvo se lahko vpišete vsi mladi in starejši tako, da pošljete prošnjo na naslov RD ČRNI GRABEN, Šentvid pri Lukovici 16, 1225 Lukovica. OSNOVNOŠOLCI pa bodo imeli v letošnjem letu možnost obiskovati RIBIŠKI R D CRNIGRABEN KROŽEK na OŠ Janka Kersnika Brdo pod vodstvom učitelja in mentorja Ignaca Korošca. Učili se bodo spoznavati sladkovodne ribe, ravnanja z rihiško opremo, ribolova ter odnosa do narave in ljudi. V soboto, 6. septembra 2003, bo v počastitev občinskega praznika Občine Lukovica otvoritev Kroharjevega ribnika, ki ga odpira RD Črni Graben in tudi ribiško tekmovanje ISCG domžale A V T OJS O L A LONČAR d.o.o. Cesta talcev 10,1230 Domžale S 01/721-10-82 GSM: 041/785-735 1 5. 9. ob 1 8. uri V septembru tečaj za traktoriste s pričetkom ob 7. uri. Pridite z mladimi na našo ribiško tekmovanje! Vsem občanom čestitamo za praznik Občine Lukovica. A Danilo Kastelic Še zadni posveti organizatorjev pred Apimondijo - nadaljevanje s 1. strani Dogajanje na Brdu zadnji teden v avgustu Kot sem že omenila, bo na Brdu v soboto, 23. avgusta, in v ponedeljek, 25. avgusta, zelo živahno. Na prizorišču bo goste in obiskovalce pozdravljala Godba Lukovica, MPZ Lukovica, pri trka val i bodo ob cerkvi, pod gradom pa bomo poslušali zvoke violin. Zaživele bodo stojnice poleg Rokovnjaškega gozdička. Razporejene bodo ob poti od znamenja do rokovnjaškega brloga. Na stojnicah se bodo predstavljala društva iz naše občine in gostom tudi razložila svoje dejavnosti in vsebino predstavljenega. Tuji gostje bodo imeli svoje prevajalce -turistične vodiče. Pod čebelarskim centrom bodo mlatili s cepci in spravljali seno na lojtrnik. Tudi s konji in kočijami se bo mogoče peljati. Dejavni bodo otroci iz vrtca Medo in šolarji OŠ Janka Kersnika Brdo. Ti bodo že pri gradu pričakali tuje goste ter jih popeljali po grajski okolici. Za obiskovalce bo odprta cerkev na Brdu. Čebelarski center in Rokovnjaški gozdiček naj bi zaživela kot še nikoli. Povabljena sta ansambla narodno zabavne glasbe Zupan in muzikantje. Dišalo bo po rokovnjaškem golažu. Prodajali naj bi tudi pršut, meso na žaru, pečenega piščanca in ribe-postrvi. V ponudbi pijač pa bodo vabljive predvsem medene pijače. Naj omenim novost trgovine Verna, medeno pivo, ki ga bodo na prireditvi tudi degustirali. Doslej smo ga lahko kupili le v tujini. V ponudbi bodo vse bolj znana slovenska medica in ostale medene pijače. V samem Čebelarskem centru Slovenije pa bo mogoče naročiti tri menije. Čebelarski center bo tudi kulturno živel. Anton Tomec mi je zaupal, da je vzpostavil stik s člani Kulturnega društva Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje, ki bodo že 22. avgusta ob 19. uri odprli razstavo domačih likovnikov, Extempore, na temo "Živeti s čebelami". Razstava bo v dvorani Antona Janše. 23. avgusta pa bo kiparska delavnica pred vhodom v čebelarski center. Tudi slikarska delavnica bo potekala tod, in sicer od 24. do 29. avgusta. Vse to in še kaj zanimivega se bo dogajalo te dni na Brdu. Program je vsekakor zelo pester. Dobro bo uspel, če bo sodelovanje usklajeno, podkrepljeno z veliko dobre volje, so povedali glavni odgovorni organizatorji prireditve na Brdu. Pomemben pa bo navsezadnje vsak posameznik, vsak občan, ki bo ta dan na Brdu, saj bo lahko s svojim zgledom pokazal, kako živimo Slovenci in kaj zmoremo. ■' in /o/o Marta Lavrič Tomšič Z leve: Anton Tomec (Čebelarski center Brdo), Matej Kotnik (župan), Lilijami Zore (vodja trgovine Verna), Gorazd Čad (Cankarjev dom), Vlado PuSnik (Čebelarska zveza Slovenije), Niko Urbani ja (predstavnik Občine Lukovica), zadaj: Jernej Zurej (predstavnik Občine Lukovica) in Albin Zaje (predsednik (]ebelerskega društva Brdo-Lukovica). NAS GOST 1 Or. lakoh Zupan ~ Kranjski ncstorčik Ljubezen do slovenskega jezika in slovenstva Slovenska predromantika in romantika sta z Vodnikom, Prešernom in drugimi ustvarjalci postavili slovenskemu umetnemu pesništvu temelje in mu dali prepotreben zagon. Med posameznimi imeni, ki so slovensko književnost povzdignila na svetovno raven, pa je mnogo tistih ustvarjalcev, ki so s svojo marljivostjo, ljubeznijo do slovenskega jezika in slovenstva sploh, sicer na obrobju, a pomembno posegli v takratno slovstveno dogajanje. Eden izmed teh je bil tudi dr. Jakob Zupan, ki ga v šoli omenjamo kot soustvarjalca Kranjske čbelice, a nato z njegovim imenom in delom, ki ga ne poznamo, ne vemo kaj početi. Dr. Jakob Zupan, čbeličar, zbiralec narodnega blaga, prevajalec Svetega pisma, poliglot, filolog je bil rojen v današnji Trstenjakovi hiši na Prevojah pri Šentvidu 4. julija 1785. Imel je dva starejša brata. Po materini smrti (Marija Cerar iz Krašnje) seje oče Jožef kmalu spet poročil. V drugem zakonu so se rodili še trije otroci, sinova in hči. Po materini in očetovi smrti je za mladoletne otroke skrbel Jakob. Jakob je že zgodaj prišel k stricu v Ljubljano, šempctrskemu Župniku, ki je s svojimi janzenstičnimi nazori in strogostjo pomembno vplival na oblikovanje mladega fanta. Šolal se je v Novem mestu, v Ljubljani končal dva letnika filozofije in kot najboljši študent leta 1806 končal teologijo. Študij je nadaljeval na Dunaju, kjer se je poleg bogoslovju vneto posvečal orientalskim jezikom ter hebrejščini in grščini. Na Dunaju je bil posvečen v duhovnika in promoviran za doktorja teologije. Tako je postal kaplan v šempetrski fari pri Ljubljani, nato pa v Šmarju na Dolenjskem in bil imenovan za profesorja Stare zaveze in orientalskih jezikov na ljubljanskem liceju. Kmalu je prišel navzkriž s šolskimi oblastmi, ker se je obnašal čudaško in opuščal predavanja. 29. junija 1832 je na svojo željo pridigal v šempetrski cerkvi. Pridiga je razburila vse mesto, zlasti škofa Wolfa, frančiškane in policijo, in imela usodne posledice tudi za samega Zupana. Sporna je bila predvsem zato, ker je Zupan vanjo vpletel grajo državnih in cerkvenih ustanov ter nekaj jezikoslovnih vsebin. Prevladovalo je mnenje, daje blazen (že oče in brat naj bi zblaznela) in Zupan je bil upokojen in nekako "izgnan" v Celovec, kjer je živel do smrti. V zadnjem desetletju življenja seje umiril in nekajkrat potoval na Kranjsko (sicer je tudi drugače veliko potoval po Hrvaški), spotoma seje večkrat ustavil Pri prijatelju nakelskem župniku Blazniku, ki poroča, da se je umiril in da obžaluje svoja dejanja. Jakob Zupan je umrl 6. februarja 1852 v Celovcu za vodenico. Posebnega pomena za Zupanovo zanimanje za slavistiko je bilo Prav gotovo srečanje S Kopitarjem, ko je ta 1808. prispel na Dunaj. Kopitar ga je navdušen priporočal Zoisu in pohvalno pisal 0 njem tudi drugim. Cenil je predvsem Zupanovo vsestransko znanje, zato ga je preko pisem seznanil z vsemi takratnimi pomembnimi slavisti. Ko govorimo o Jakobu Zupanu, pomislimo najprej na naj-plodovitejšega pesnika prvih treh zvezkov Kranjske čbelice (1830-1832), ob tem pa pozabljamo na vse drugo, kar je morda še pomembnejše. Tu naj omenim njegovo zbirateljsko in zapisoval-sko delo - zbral je do takrat največjo zbirko pregovorov (okrog 500), prevajal ljudske pesmi iz srbohrvaščine, med njimi je tudi dober prevod Hasanaginice. Bil je vsestransko izobražen mož, predvsem pa je bilo bogato njegovo jezikovno znanje: govoril je latinsko in grško, nemško, italijansko, francosko in hebrejsko ter še druge orientalske jezike, dobro je bil seznanjen z drugimi slovanskimi jeziki (starocerkvenoslovanščino, ruščino in srbohrvaščino), dobro je poznal vsa takratna pomembnejša slavistična dela, prevajal je Staro zavezo. Bil je velik ljubitelj knjig, ki jih je v skladu s svojimi načeli rad posojal in tudi poklanjal. Znano je, da je čopa učil hebrejščine. Sam se nikoli ni imel za pesnika, čeprav ga slovenska literarna zgodovina predstavlja predvsem s te plati. O sebi je govoril kot o učenjaku, kar je s svojim znanjem gotovo bil. Pred koncem je potrebno spregovoriti še o njegovi vlogi pri Kranjski čbelici in njegovih pesmih. Večina njegovih pesmi je nastala iz velike ljubezni do domovine in iz želje, pokazati tujcem slavno slovensko zgodovino in osebnosti, ki so jo zaznamovale. Prvo pesem je objavil leta 1828 v Illvrisches Blattu (Ljubljana: Krajnci), v prvih treh zvezkih Kranjske čbelice pa jih je bilo objavljenih preko 100. Kot sourednik je dejavno sodeloval pri oblikovanju prvih treh zvezkov čbelice. Pesmi je rad povezoval v cikle, npr. Kranjski Plutarčik, v katerem so pesmi posvečene Baronu Valvasorju, Baronu Vegi, Baronu Zoisu itd., Pšice (epigrami), v slovensko pesništvo pa je uvedel gazelo, prilagodil metriko in s tem pokazal, da je v slovenščini možno izraziti še tako zapleteno obliko in vsebino. V bran očitkom o neblagoglasnosti slovenščine je spesnil nekaj pesmi brez c in s. Sicer pa je šibkost Zupanovih pesmi predvsem v jeziku, ki je dostikrat nerazumljiv, saj je uvajal preživete oblike, slovanske izposojenke in zato doživel tudi Prešernovo zbadanje v sonetu Ne bodmo šalobarde Moskvičanov in v epigramu Čbelice šestomerjevcam. Pomemben pa je tudi njegov prispevek v črkarski pravdi, saj je prvi nastopil zoper metelčico s člankom v Charintii L 1831. Dr. Jakob Županje bil v slovenski literaturi in kulturni zgodovini zanimiva in samosvoja osebnost - izjemno jezikovno izobražen učenjak, kot človek pa čudak, ki je prihajal v stalne spore z okolico, a se gibal v krogih takratnih izobražencev (Kopitar, Čop, Prešeren, Rudež, Zois), ki so ga cenili predvsem zaradi njegovega znanja in poudarjene domoljubnosti. Bogato rokopisno gradivo (pesmi, pisma Kopitarju in Rudežu) je shranjeno v Nuku. /i Marto Keržan MONTAŽA PRODAJA - SERVIS - avtoalarmi GT, GIMINI - univerzalni elektronski pomočnik parkiranja -originalni el. pomik stekel - LIGTFON-zvočni opozorilnik luči med in po vožnji - centralno zaklepanje daljinsko cz. - GSM avtoinštalacije antene -avtoakustika, zvočniki, antene - UTRIPKO naprava za samodejno prižiganje smernikov pri vzratni vožnji - detektor laserja - montaža na terenu Delovni čas: od 8. do 18., sob od 7. do 13. KMETIJSTVO IN EKOLOGIJA RokOVItjCIČ Hrušev ožig V Občini Lukovica je bilo 1. julija 2003 na osnovi vzetih vzorcev potrjeno prvo žarišče ognjevke ali hruševega ožiga (Erwinia amvlovora). Žarišče okužbe je vas Koreno. Na tej osnovi je Uprava za varstvo rastlin in semenarstvo (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) z odločbo št. 327-01-440/2003-20 določila nove meje okuženega območja za preprečevanje širjenja in zatiranje bakterijskega hruševega ožiga (Uradni list 48/03) na posebno nadzorovanem območju. Lete obsegajo: - 1 km - žarišče okužbe: Drevesu, pri katerem opazimo simptome ognjevke, je potrebno takoj izrezati vejo 50 cm pod okužbo in jo zažgati oziroma zažgati celotno drevo. To je dolžan storiti lastnik, nato mora o tem naknadno obvestiti inšpekcijo na tel. 434-57-00 ali Upravo za varstvo rastlin (041 354 405). Območje gozda v tem pasu pregledajo gozdarji. - 5 km - varovalni pas: Prepovedano je premeščanje čebel z območja v radiju 5 km od žarišča okužbe, razen če čebele niso pred tem dva dni zaprte. - 10 km - nevtralni pas. V nadzorovanih območjih pristojne državne službe izvajajo stalni nadzor nad zdravstvenim stanjem rastlin. Predstavniki fitosanitarne inšpekcije, Zavoda za gozdove in Kmetijsko svetovalne službe so skupaj s prebivalci vasi pregledali širše območje vasi. Za vsa drevesa, ki so kazala simptome bolezni, je inšpekcijska služba odredila posek. Ker je pravočasno prepoznavanje in pravilno ukrepanje ob okužbi z bakterijo hruševega ožiga izredno pomembno pri omejevanju njenega širjenja, je Občina Lukovica v mesecu juliju organizirala predavanje za vse občane o vseh vprašanjih, ki se pojavljajo s pojavom hruševega ožiga. V okviru občinske uprave je bi! formiran tudi krizni štab, katerega naloga bi bila voditi ukrepe sanacije na področjih večje nekontrolirane širitve bakterije, do česar pa na vso srečo ni prišlo. A Tomaž Močnik Vsako drevo okuženo z bakterijo hruševega ožiga, propade. Če simptome bolezni spregledamo, jih propade več. Zato so lastniki sadnega drevja dolžni v svojem sadovnjaku opazovati drevesa jablan, hrušk in kutin. V intenzivnih in mladih sadovnjakih pa se ob ugodnih vremenskih razmerah Foto: C. Pirnat '4 v (vlaga, toplota) širi z eksplozivno močjo! Javni razpis Agencija RS kmetijske trge in razvoj podeželja je v začetku avgusta objavila nov, 3. razpis za dodeljevanje nepovratnih sredstev iz programa SAPARD. Javni razpis za ukrep št. I - naložbe v kmetijska gospodarstva je bil v celoti objavljen 6. avgusta tudi v časopisu Kmečki glas št. 32., ostali razpisi pa so objavljeni na spletni strani MKGP. Investicije v kmetijska gospodarstva so namenjene kmetijski prireji in pridelavi ter predelavi. Sem sodijo novogradnja in obnova hlevov, objektov za shranjevanje krme, izločkov in odpadnih voda, prostorov za vrtnarsko proizvodnjo, prostorov za predelavo mleka, mesa in vrtnin. Sredstva so namenjena tudi za prvi nakup plemenske živine in nakup kmetijske hribovske mehanizacije, nakup specialne mehanizacije za pridelavo krme in traktorjev z močjo nad 40KVV. Višina dodeljenih sredstev za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost je 50% priznane investicijske vrednosti (brez DDV), za ostale kmetije 40%. Minimalni znesek dodeljenih sredstev ne more biti nižji od 3.000.000 SIT. To v praksi pomeni, da mora biti vrednost investicije npr. za nakup mehanizacije vsaj 7.200.000SIT (vključno z DDV). To velja za kmetije na območjih z omejenimi možnostmi za proizvodnjo. Investitor mora biti lastnik in nosilec kmetije, imeti mora vsaj 3 ha primerljivih površin, star do 55 let in imeti mora vsaj osnovnošolsko izobrazbo. V kolikor je starejši od 55 let, mora imeti naslednika in se z notarskim sporazumom obvezati, da bo kmetijo predal nasledniku najkasneje v 5-ih letih. Vsi pogoji in potrebne priloge za prijavo na razpis so skupaj z razpisno dokumentacijo objavljeni na spletni strani MKGP RS: www.sigov/mkgp. Informacije o vseh razpisih dobite tudi na vseh enotah KSS. Razpis je odprt do porabe sredstev. V letošnjem letu bosta predvidoma objavljena še dva razpisa iz programa SAPARD. Kosili smo kot nekoč /i Tomaž Močnik u.d.i.a. Zadnja desetletja je tehnološki razvoj korenito posegel tudi na kmetijsko področje, s tem pa močno spremenil postopek in način dela na kmetih. Že zdavnaj so žilave kosce z ostrimi kosami zamenjale kosilnice, ki v času košnje brnijo vse povprek po travnikih. Janez Pogačar iz Trnovč pa se je odločil za nekdaj vsakdanji način košnje. Povabil je prijatelje, da kot nekoč pokosijo travnik. V ranem jutru smo se zbrali, sedem nas je bilo, si privoščili šilček domačega žganja ter z ostrimi kosami odšli po ozki stezi med grmičevjem na košnjo. Spremljalo nas je veselo petje in žgolenje ptic, ki so naznanjale prebujanje novega dne. Jutranja rosa je mehčala travo, ki je neusmiljeno padala pod zamahi koscev v redi. Slednje so dajale travniku drugačno podobo. Sonce je posijalo s prvimi žarki in oglasila se je žeja. Lajšali smo si jo s pravim domači moštom, kakršnega pijemo danes zelo poredko. V dolino je odmeval zvok kladiva, ki je na klepalniku ostril koso enega od koscev. Seveda pa takšno delo ne gre brez osnikov, v katere smo nalili vodo in kis; po slednjem se menda brusilni kamen bolje prime kose. Z veseljem je bilo opazovati mladostne kosce, kako smo drug za drugim ožili stoječo travo in končali s košnjo prej, kot smo načrtovali. Sledil je čas obilne in bogate malice, ki nam jo je pripravila gospodinja Brigita na Kazinarjevi domačiji v Trnovčah pri Zlatem Polju. ^ in, foto Tone Habjanič Prijetno košnjo smo izkoristili tudi za druženje kultura Peter Lovce - pesnik, urednik in prevajalec Večer ob 80. letnici rojstva KUD Fran Maselj Podlimbarski iz Krašnje je pod skrbnim vodstvom Vere Beguš pripravilo še en nepozaben literarni večer v spomin na rojstvo pesnika in vsestranskega literarnega ustvarjalca Petra Levca, ki se je pred 80-imi leti rodil v Vrhu nad Krašnjo. Poleg velikega števila krajanov so se povabilu na literarni večer odzvali tudi pesnikovi sorodniki, sošolci, vojni tovariši, pesnika Ciril Zlobec in Kajetan Kovic ter dramska igralka Štefka Drolčeva. Tako kot so pesnikove pesmi tankočutne, globoke, tako je potekal večer. Lepo, ubrano, globoko doživeto in res se je ta večer ustavil čas, noben pogled ni skrivaj ušel h kazalcem na uri. Vera Beguš je povezovala literarni večer z življenjskim delom pesnika, člani društva so brali njegove pesmi, pevca sta pela narodne in borbene pesmi (spontano so jima pritegnili poslušalci). Peter Leveč seje rodil kmečkim staršem in šel po končanem šolanju v Krašnji v Maribor, kjer je obiskoval klasično gimnazijo. Že od deških let je bil miren, vase zaprt fant, ki se je malo družil s sošolci (tako so ga tudi opisovali sošolci iz Krašnje in Maribora). Pri petnajstih letih je začel pisati prve okorne stihe, a prave občutene in rahlo otožne pesmi so se mu zapisale pri sedemnajstih. Marca 1941 je bilo prvič objavljenih nekaj njegovih pesmi in ko so ga pri ljubljasnkem dnevniku Jutro pohvalili in mu za naslednji teden obljubili naslednjo objavo, seje pričela v Jugoslaviji druga svetovna vojna. V začetni vojni vihri ni pesnil, bil je nekaj časa doma pri starših, nato je eno leto delal v Kamniku in ko seje vrnil v Maribor, so ga Nemci mobilizirali in poslali v bližino Gradca, kjer je trdo delal na nekem posestvu. Kmalu je pobegnil in se pridružil partizanom. Večji del partizanstva je preživel v Šlandrovi brigadi in pričel ponovno pesniti. Prva in hkrati najbolj znana njegovo pesem napisana v gozdovih je Požgana vas, ki je tudi prevedena v več jezikov in sodi v vrh evropske poezije. Med vojno je zbral, uredil in izdal antologijo pesmi bojnih tovarišev, v kateri so izšle tudi njegove pesmi. Naslednja pesniška zbirka Koraki v svobodo je izšla po vojni. Izdal je še pesniški zbirki Zeleni val, ki je razdeljen na štiri cikle: Žareči pepel, Mračen dan, Ljubezen in Natrgan list. Leta 1971 je izšla tretja njegova zbirka pesmi Brezkončni marec. Levčeve pesmi so Gostje literarnega večera (z desne): Štefka Drolčeva, Ciril, Zlobec, Kajetan Kovic, žena Petra Levca, in. vnukinja Olga. globoko čustvene, domoljubne, četudi kratke povedo veliko in preprosto razumljivo, vse pa preveva pesnikova samotnost ter izostren čut za lepoto besede. V nadaljevanju večera so svoje spomine nanj obudili njegovi sošolci, vojni tovariš in nečakinja Olga. Tudi Kajetan Kovic in Ciril Zlobec sta se ga spominjala kot izredno izobraženega, pravičnega in duhovno bogatega literarnega ustvarjalca. Štefka Drolčeva je prebrala njegovo pesem Požgana vas, ki jo je bilo lepo slišati iz ust te priznane dramske umetnice. Priznanje literarnemu večeru je izrekel tudi župan Matej Kotnik, ki je poudaril, da mu je v čast županovati v občini s tako bogato kulturno preteklostjo in ljudmi, ki to bogastvo ohranjajo. Ob tej priložnosti so v krašenjski šoli uredili tudi spominsko sobo Petru Levcu, trak pa je prerezala njegova žena. ■'■ Milena Bradač foto Mitja Beguš Extempore Krašnja 2003 - "Živeti s čebelami" KIJI) Fran Maselj Podlimbarski Krašnja je že štirinajstič organiziralo ejrtempore, EXTEMP()RE KRAŠNJA 2003 je bil realiziran v sodelovanju z Javnim skladom za ljubiteljske kulturne dejavnosti RS, izpostavo Domžale., zato je bilo to območno srečanje likovnih skupin. Skoraj na vseh extemporih je bil poudarek na ohranjanju naravne in kulturne dediščine Krašnje in Črnega grabna. Ker je letos Mednarodni kongres čebelarjev v Sloveniji, v občini Lukovica pa imamo Čebelarski center Slovenije, se nam je zdelo prav, da je območno srečanje tokrat na Brdu. V začetku junija je ustvarjalo na Brdu in njeni okolici štiriintrideset ljubiteljev slikarske umetnosti na temo ŽIVETI S ČEBELAMI. Preživeli smo prijeten ustvarjalen dan. Iskrena hvala Antonu Tomcu, tajniku Čebelarske zveze Slovenije, za gostoljubje in skrb za naše prijetno počutje, hvala predsedniku Čebelarskega društva Lukovica Albinu Zajcu in Vinku Nakrstu za pomoč pri iskanju čebelarskih motivov in ustvarjalcem likovnih del za zanimivo razstavo. Razstavo ŽIVETI S ČEBELAMI bomo odprli v petek, 22. avgusta, ob 19. uri v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu. Odprta bo do 31. avgusta. * in foto Vera Beguš Udeležence je pozdravil, Anton Tomec, tajnik CZS. Obiščite in spoznajte muzejsko zbirko! Velika večina občanov Lukovice najbrž ne ve, da imamo v Krašnji v nekdanjem šolskem stanovanju muzejsko zbirko starih predmetov, slamnikarstva, dve sobici pa sta namenjeni pisateljem domačega kraja: Jožefu Burgerju, Franu Maslju Podlimbar-skemu, Jožetu Podmilšaku - Andrejčkovemu Jožetu in Petru Levcu. Petru Levcu je namenjena posebna soba, ker sem lahko dobila o njem največ najrazličnejših slik in dokumentov, ki mi jih je dala njegova žena, pred samih odprtjem pa tudi njegova sošolca, s katerima je hodil skupaj v mariborsko gimnazijo. S posebnim zadovoljstvom in s spoštovanjem do pesnika, ki sem ga poznala, sem pripravljala njegovo spominsko sobo. Za dragocene dokumente, slike, osebna pisma in razglednice se iskreno zahvaljujem njegovi ženi Nuši Leveč, njegovima sošolcema Cirilu Kavčiču iz Celja in dr. Janku Berčiču iz Maribora ter novinarju Vladu Motnikarju za pomoč pri iskanju arhivskih posnetkov na Radiu Slovenija. Hvala tudi Muzeju novejše revolucije iz Ljubljane za arhivski material. Iskrena hvala Gostinskemu podjetju Trojane, Gostilni Potrbin, Gostilni Benkovič, Gostilni Pri Bevcu, gostišču in pizzeriji Furman in baru Pod lipo za pogostitev povabljenih gostov. Muzejski zbirki in spominski sobi si lahko ogledate v nedeljo, 31. avgusta, 7., 14., 21. in 28. septembra od 17. do 19. ure, pa tudi kasneje. Ura in datum pa bosta objavljena v naslednjem Rokovnjaču. V soboto, 20. septembra, pa bo ob 16. uri na Vrhu nad Krašnjo, kjer je bil doma Peter Leveč, slovesnost ob odkritju spominske plošče. •/' Vera Beguš KULTURA jjjf ((j Revija godb in festival koračnic v Mengšu [_"_ Na območni, reviji v Mengšu so se predstavili tudi godbeniki iz Lukovice. Godba Mengeš vsaki dve leti prireja festival koračnic v mengeškem i npro vizi ranem letnem gledališču. Letošnje prireditve smo se 22. junija poleg domačih udeležili tudi godbeniki iz Moravč, Domžal, Sentruperta na Dolenjskem in Lukovice. Srečanje, z namenom predstaviti koračnice, pa je izkoristila tudi Območna izpostava Javnega sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Domžale in izpeljala območno revijo godb. Tako je vroče nedeljsko dopoldne prek opoldneva do zgodnjega popoldneva postreglo z obilico raznovrstne glasbe. Najprej se je vsaka izmed petih godb predstavila v revijalnom delu s koncertnim programom. Le-ta je potekal pod budnim ušesom glasbenega strokovnjaka Tomaža Habeta in komponista številnih koračnic za pihalne orkestre Vinka Strucla, ki sta vseskozi pozorno beležila vsako podrobnost izvedbe posameznih skladb. Nato je sledil festival, na katerem so godbe izvedle vsaka po tri udarne koračnice iz svojega repertoarja. Prijetno druženje, v žal, napačno izbranem terminu, ki je prispevalo k slabšem obisku poslušalcev, seje zaključilo s skupno izvedbo skladbe Žena naj bo doma. A Leon Andrejka, foto: djd Godba Lukovica v Izoli Letnemu času in vročemu vremenu primerno smo se lukoviški godbeniki prvo julijsko nedeljo odpravili na slovensko obalo, točneje v Izolo. Tamkaj Sne turistično društvo z i popestritev dogajanja v tem obmorskem mestu vsako nedeljo povabi enega izmed slovenskih pihalnih orkestrov, da zadovolji glasbene potrebe danes vse bolj zahtevnih turistov. Tako smo v jutranjih urah prispeli v Izolo, kjer so nas nastanili v dijaškem domu tamkajšnje srednje šole. Sledil je že prvi del našega nastopa, ko smo v parku sredi mesta ob desetih dopoldan s koračnicami prebudili najbolj zaspane in zvabili številne mimoidoče k poslušanju naših zvokov. Po slabi uri igranja koračnic se je ob trgu zbralo veliko število ljudi, ki so nas po koncu pospremili z bučnim aplavzom. Za naša suha grla in lačne želodce so kaj kmalu poskrbeli organizatorji. Nato pa so kajpak sledile vodne radosti in pridobivanje temnejše polti. Tisti malo manj željni praženja na soncu pa so poležavali v senci z osvežujočimi pijačami v rokah. Lenobno nedeljsko popoldne Seje za mnoge prehitro zaključilo, čakala je že večerja ter drugi del nastopa. Čas pred sončnim zahodom je bil ob obali na Sončnem nabrežju namenjen naši godbi in njenemu promenadnemu koncertu. Zbrala seje še večja množica ljudi kot dopoldne in kaj veseli so bili naših koncertnih skladb, ki so izvenele v dobri uri. Ob koncu je organizatorje in nas navdajalo zadovoljstvo ob uspešno izvednih koncertih, zadovoljni publiki in prijetno preživetem dnevu ob slovenski obali. A Leon Andrejka, foto: djd AvrQ d.o.o. Perovo23, 1241 KAMNIK, tel.: 01/839 50 40, GSM: 041/352 243, seef=it e-mail: sebastijan.macek@porsche.si SERVIS IN TRGOVINA DISKONT ŠENTVID pri LUKOVICI Akcija od 22. 8. do 31. 8. 2003 SIR EDAMEC 1 KG 990,00 SIT ALPSKO MLEKO 3,2% 1L 139,00 SIT SLADOLED KONTESSA 1L 314,00 SIT PIJAČA ACE LIMONA 1,5L PVC 159,00 SIT KAVA LOKA 250g MLETA 279,00 SIT ČOK. MILKA 250g Z RIŽEM 439,00 SIT ZVEZEK A4 SORTIRANO 99,00 SIT ZVEZEK A5 SORTIRANO 49,00 SIT SUHE BARVICE ZAJČEK 24/1 249,00 SIT FLOMASTERJI 12/1 129,00 SIT ŠOLSTVO 11 Priznanja oh koncu šolskega leta Vsi najboljši Kako nesrečni bi bili učenci, če bi "učitelji" vedno tako točno prišli v razred. Zadnji dnevi pouka so mnogim, vsaj tistim, ki se jim zaradi ocen ni več potrebno tresti, samo še v breme, saj so z mislimi že kje drugje. Zato so pričeli s podelitvijo priznanj najboljšim in programom točno do minute. Nismo slišali žalujočega zvonenja Šolskega zvonca, ki se mu bo med počitnicami tožilo po vrišču v šolskih prostorih, ampak prikupen glasbeni nastop učenke Glasbene šole Domžale, da se malce umirijo prisotni v dvorani in izginejo še zadnje skrbi z obraza. Tako nastopajoči kakor njihovi mentorji si tudi tokrat zaslužijo priznanje za prisrčno vodenje in nastopanje, ko so s svojim nastopom pokazali, da se tudi na podružničnih šolah marsikaj dogaja. Tako sta podružnični šoli v Krašnji in Blagovici pokazali, da kljub manjšemu številu učencev lahko brez zapletov prikažejo zanimiv in pester program, ki je obiskovalce vseskozi presenečal. Župan Matej Kotnik, kije skupaj Priznanja si vsekakor zaslužijo. z ravnateljico Zdenko Pengal podeljeval priznanja najboljšim učencem osnovne in glasbene šole, se je v svojem govoru dotaknil tudi pomembnosti izobraževanja, pa ne samo tistega splošnega, ampak izobraževanja v širšem pomenu besede. Danes osnovna izobrazbe ne zadostuje več in če Želiš uspeti, moraš narediti pri šolanju korak naprej in osnovne korake na poti k uspehu so si pridobili na Brdu. Z veseljem ugotavljamo, da marljivi in vestni učenci po osnovni šoli nimajo večjih problemov z vklučitvijo v nov sklop izobraževanja ter da dosegajo tudi tam dobre, če že ne odlične uspehe. Prav je, da se ob koncu šolskega leta spomnimo tudi tistih, ki obiskujejo poleg rednega še glas- beni pouk in si tam nabirajo znanja, zato tudi njim letos priznanja za odličen uspeh. Nasmejani obrazi prejemnikov knjižnih nagrad so jamstvo, da se bodo naslednje šolsko leto, ki bo kar prehitro pred vrati, za naslov najboljšega v razredu kljub hudi konkurenci še potegovali. Malce v premislek podeljevalcu priznanj: Ali si mladi, ki zapuščajo šolske klopi in so s svojim znanjem in uspehom dajali zgled celotni šolski skupnosti, za konec ne zaslužijo še kakšne druge nagrade, na primer zlatega županovega nalivnika, ki bi jih spremljal in spodbujal skozi naslednja učna leta? ■/i in foto djd V PONEDELJEK, 1.9.2003, OB 8.00 se začne pouk na matični šoli brdo in na podružničnih šolah v krašnji in blagovici. Prvi dan za učence 1. razreda osemletke in dcvetletke bo potekal po dogovoru na roditeljskih sestankih ali po osebnem pisnem obvestilu. Prevoz: prvi dan s starši, sledijo navodila. Prvi dan imej s seboj: O copate, © beležko, O svinčnik, & dokazilo o plačanih položnicah za učbenike iz učbeniškega sklada in o poravnanih obveznostih za preteklo šolsko leto (zamudnikii). , H KAMBUS ODHOD S TROJAN OB 6.50, IZ BLAGOVICE PA OB 7.01 TER OB 7 30. H CER-4R 1. PROSA: GOVORILNICA (6 40), ŠKARJA (6 41), ZG PRAPREČE (6 46), GRADIŠČE (6 48), PRE5ERJE (6 51), VIDEM (6,54), SP PRAPREČE (6 56), BRDO (6 58) 2. PROSA : AP PREVOJE (7 02), KMETIJA LESAR (7 07), LENČEK (7 06), GOVORILNICA (7 09), ŠKARJA (7 10), VRBA (7 12), IMOVICA (7 15), ŠENTVID (7 17), BRDO (7 25) 3. PROSA : ZG PRAPREĆE (7 35), GRADIŠČE (7 37) PRESERJE (7 40), VIDEM (7 43), SP PRAPREČE (7 4b), BRDO (7 50) KOMBIJI BODO ZJUTRAJ VOZILI PO OBIČAJNEM VOZNEM REDU Pazi nase na poti v šolo in iz šole. Prav ti si najbolj odgovoren za svojo varnost v prometu. Učenci matične šole se boste ta dan vrnili domov med 11.00 in 12.30. 12 ŠPORT Rokoi Nadaljujeta z uspehi Štiriindvajsetletni David Gostič s Prevoj in Danijel Boštjančič (na sliki) nadaljujeta zelo uspešno lansko tekmovalno sezono v avtomobilskem reliju tudi letos. Intenzivne priprave so se obrestovale tudi tokrat, saj sta na dirki za državno prvenstvo v Novi Gorici ponovno blestela. V svoji skupini sta premagala vse nasprotnike in osvojila prvo mesto. Odlična pa je bila tudi njuna skupna uvrstitev, saj sta od 69 nastopajočih zasedla zavidljivo šesto mesto. Trenutno sta vodilna v državnem prvenstvu. Ob tem pa naj povem, daje med drzno vožnjo njuno vozilo z veliko hitrostjo poskočilo tudi do deset metrov po zraku, kar so zabeležile televizijske kamere. Njuno drzno vožnjo si lahko ogledate na internetnem naslovu wwwA.KZASAVJE.SI. Potrebno je pohvaliti tudi ekipo mehanikov, v kateri sta Robert Zaje iz Vrbe in Damjan Cerar iz Kosez. Srečno vožnjo in veliko uspehov še naprej! ■' Tone Habjanič, foto D. Gostit Darja Kokalj kljub vročini uspešna Eno izmed dobro obiskanih vendar zelo zahtevnih tekmovanj je tudi tekmovanje "Pohod razuma,volje in moči", ki v spomin na tragično preminulega policista Mitja Brajnika poteka vsako leto (na sliki). Na Voglu je leta 1993 Mitja Brajnik dal pobudo za tekmovanje slovenskih policistov v vzdržljivosti. Ideja se je rodila na dan po tečaju reševanja izpod plazov in že naslednje leto so postavili traso in pričeli s tekmovanjem. Udeležba na tem tekmovanju pa je za Darjo Kokalj tudi preverjanje tako fizične kakor psihične moči, saj je to eno izmed težjih tekmovanj. Osvojeno drugo mesto ekipno ni slabo, saj so se po času za dekleti uvrstile tudi moške ekipe. Ji je pa zato na državnem prvenstvu v policijskem mnogoboju v Gotenici šlo toliko bolje inje osvojila 1. mesto. Tekla pa ni samo doma. Na tekmovanje jo je pot vodila v sosednjo Avstrijo, kjer naši uspešno nastopajo in v Feld Am See osvojila 1. mesto z novim rekordom proge (3,8 km s časom 13.00 min), v Hieflau je bila ravno tako prva, tako v svoji kategoriji kakor absolutno, saj je v cilj pritekla v močni in številni konkurenci (67 tekmovalcev) 7. pred mnogimi drugimi tekmovalci. Iz domačih logov pa je v svoje police in predale zložila še nakaj novih pokalov in medalj. Na teku za pokal Dan državnosti je na 6 km osvojila prvo mesto v svoji kategoriji in absolutno, ravno tako na teku na 7 km v Mošnjah pri Radovljici. Malce vprašljiva je osvojitev Pokala Dolenjske, ki pa jo lahko prepreči le višja sila, saj je do konca samo še en tek. Na Šmarješkem teku je pobrala 1. mesto v svoji kategoriji in 2. mesto v absolutni, na teku po Velikolaški kulturni poti na 13,5 km je osvojila dve 1. mesti, ravno tako na teku v Dolenji vasi. Ker manjka do konca le še en tek, bo verjetno pokal Dolenjske tokrat v Darijinih rokah pristal na policah v Gradišču. Ker vaščani cenijo uspehe svojih sovaščanov, bodo verjetno takrat skupaj proslavili tudi njeno uvrstitev na svetovno prvenstvo na Aljaski, kjer bo zastopala barve državne reprezentance. Z osvojitvijo 2. mesta v svoji kategoriji in 3. absolutno pa je na teku na Lubnik (s časom 33.42 na 6,6 km dolgi progi), ki je bil hkrati državno prvenstvo v gorskih tekih in izbirna tekma za svetovno prvenstvo, pridobila pravico nastopa na svetovnem prvenstvu, ki bo od 18. do 21. septembra na Aljaski. Za nameček vsem dobrim rezultatom pa je v nedeljo, 10. avgusta, na državnem prvenstvu za člane na 3.000 m v Gorici s časom 10.30 osvojila 1. mesto in s tem naslov državne prvakinje. Nekaterim tudi vročina ne pride do živega, jim bomo pa držali pesti, da bo na Aljaski tudi šlo vse po sreči. Saj tam takrat verjetno ne bo tako toplo. /j in foto djd Dragar Franc s.p.f Krasnja 351 1225 Lukovica 01 /7234- barvnih izvedbah i/fek. inJEANSU. 39-46 moški 6.500 sit 35-41 srednji 6.000 s,T 25-34 otroški 5.000 SIT 39-46 moški 5.300 sit 35-41 srednji 5.000 sit 25-34 otroški 3.900» Rokounjač šport - politične stranke 13 Turnir trojk v košarki Zagrizeni boji pod košema na Prevojah Prvo julijsko soboto je v organizaciji Športnega društva Prevoje potekalo košarkarsko tekmovanje trojk Prevoje 2003. Športno druženje na igrišču v Šentvidu se je pričelo ob 16. uri. V kategoriji do in nad 16 let je bilo prijavljenih devet ekip, ki so bile razdeljene v tri skupine. Iz vsake sta se nato v zaključne dvoboje na izpadanje uvrstili dve ekipi. Tako so se za tretje mesto pomerili domači Sokoli, ki so premagali ekipo Lasek. V velikem finalu pa sta se srečali ekipi Hedonistov in Zeliščarjev. Tekmo in s tem tudi turnir so dobili slednji. V kategoriji do 16 let smo videli le eno tekmo. Nadebudni košarkarji ekipe Rt miss Švice so bili boljši od Outsiderjev. Organizatorjem je za nekaj minut ponagajalo tudi deževno vreme in zato so turnir popestrili s tekmovanjem posameznikov v metanju trojk. Prijavljenih je bilo šestnajst moških in tudi dve predstavnici nežnejšega spola. V moški konkurenci je bil tako najboljši Komotar, katerega sedem metov od desetih je zletelo skozi obroč. Za njim so se razvrstili Povše, Kopitar, Gabrovec in najmlajši med udeleženci Pestotnik. Vsi omenjeni so prejeli medalje. Prijetno športno popoldne se je zaključilo v večernih urah, ko so bile podeljene kolajne ekipam v tekmovanju trojk v kategorijah do 16 in nad 16 let. Športno društvo Prevoje se hkrati zahvaljuje Krajevni skupnosti Prevoje, Občini Lukovica, podjetju SIGNA, sosedom, ki so jih prenašali, ter vsem tekmovalcem in gledalcem, brez katerih izvedba turnirja ne bi bila mogoča. -/ Leon Andrejka Galopske dirke v Preserjah pri Lukovici Turistično društvo Preserje pri Lukovici prireja v nedeljo, 31. avgusta 2003, GALOPSKE DIRKE. Ob 12.00 uri bo rekreativno jahanje ali vožnja z zapravljivčki ob novo nastalem zadrževalniku Drtijščica. Ob 14.00 uri pa galopske dirke. Vse lastnike konj vabimo k sodelovanju. Za jedačo, pijačo in dobro razpoloženje bodo poskrbeli člani društva. Prisrčno vabljeni v Preserje pri Lukovici! 10 let Planinskega društva Blagovica Vabimo vas na prireditev ob 10-Ietnici Planinskega društva Blagovica, ki bo v soboto, 30. 8. 2003, na Dolinah nad Trojanami. Program: 7:00 pohod iz Blagovice na Reber 10:00 odprtje razglednega stolpa na Rebri 12:00 prireditev ob 10-letnici PD Blagovica Nastopajoči: Godba Lukovica Ljudski pevci iz Blagovice Harmonikar Milan Resnik Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, prav tako za pohodnike prevoz do Blagovice. Informacije na tel.: 041-710-681 (Bojan Pustotnik) občine Lukovica praznik Občine Vsem občanom čestitamo za Lukovica. Želimo vam veliko osebnih uspehov. Učencem šolarjem in študentom pa želimo dobrega uspeha v novem šolskem letu ter srečno na poti v šolo in domov. SDS OO SDS Lukovica KO SDS Prevoje N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Pridne roke in zdrav razum, podjetnost, tudi varčevanje, spodbujali so naš pogum za vsako delo in ravnanje. Jack Tomšič Verzi izseljenskega pesnika nam razkrivajo "skrivnost uspeha" naših ljudi v novem okolju. Pregovorne vrline Slovencev se prav gotovo lahko obnesejo tudi v "novih" časih, v novi državi in v novi občini. Vsem občanom Občine Lukovica ob občinskem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo pridnosti, zdravega razuma in podjetnosti. Če se bodo te vrednoste razrasle tudi v družbenem okolju, našo občino nedvomno čaka svetla prihodnost.