plačana v futurml
Leto LXXL, St. 216
Ljubljana,
1938
• 9m - -j:-
12x1aja vsaK aau popoldne. izvzemSi nedelje m praznike — Inserati do 80 petit vrst a Did 2, do 100 vrsi a Din 2.50. oa 100 ao 300 vrst a Din 3, vecji inserau petit visu« Did 4.—.-Popust po dogovoru, Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod< veija mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN C^RAVNIsTVO LJUBLJANA, Kjiajgeva ulica ttev. a Telefon: 31-22, 31-23, 8141, »-30 te Sl-OS
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65; podružnica uprave: Kocenova uX 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101.
Postna hranilnica v LJubljani St. 10.351
Trozueza Hngliia - Francija - Rusija bo branila CeSkoslouaSho pred napadom
Uradna objava angleške vlade neposredno po sinoćnjem govoru Hitlerja — V primeru napada na češkoslovaško bo Anglija skupno s Francijo in Rusijo priskočila na pomoč — Prvi vojaški ukrepi v Angliji
c j v«.
-«j>
T;  rQDt. *J*   \^**   " !
!    /. 1 * 1
i   "«š      N   »oP*   V     ST >
. ~~     , V ministrskem predsed-
stvu so poslušali Hitlerjev govor po radiu vsi člani ožjega kabineta. Zunanje ministrstvo je sproti skrbelo za prevod Hitlerjevih izvajanj, tako da so bili ministri takoj poučeni o vsebini govora. Po kratkem posvetu ožjega kabineta je bilo ob 22.30 izdano uradno poročilo in ob enem objavljeno tudi po vseh angleških radijskih oddajnih postajah, v katerem angleška vlada na nedvoumen način obeležuje svoje stališče za primer oboroženega napada Nemčije na češkoslovaško. Poročilo se glasi:
»Predsednik   angleške   vlade Chamber-lain se je zelo trudil skupaj s kancelarjem Hitlerjem, da bi rešil češkoslovaško vprašanje na miren način. To je danes še mo-eoče storiti na miren način, ker je odstop sudetskih krajev s sudetskimi Nemci zagotovljen s pristankom  Anglije, Francije in Češkoslovaške. Ako pa bo prišlo kljub temu do napada na CSR, potem bo Francija šla takoj na pomoč z oboroženo silo CSR   Francoski  pomoči se  bosta pridružili brezdvomno tudi Anglija in Rusija. Ni še  prepozno   preprečiti  nesrečo,  ki grozi Evropi   in  civilizaciji,  vendar  pa morajo vsi narodi zastavit? vse sile v zadnjem trenutku   za  mirno rešitev.«
V merodajnih krogih izjavljajo, da se Je angleška vlada odločila za to objavo predvsem zaradi tega, da prepreči vsak dvom o stališču Anglije za primer kon-
flikta, 1 n «1 v ■ V* T  -1*  1    ~   v on
T -rlr-<lno       S      "~>     op---*m
c j
PARIZ, 27. sept. e. Snočnja uradna ob-js»«3 angleške vlade je izzvala v pariških krogin največjo senzacijo. Pripisujejo ji naravnost, odločilen pomen v razvoju evropske sitnat.jc. Ya izjava je bila podana s noči po izmenjavi misli v teku včerajšnjega dne med Francijo, Anglijo in Rusijo. London in Pariz sta bila včeraj v stalni zvezi in snoči je bil francoski poslanik Corbin ponovno sprejet v Foreien Officeu, V Parizu pod črta vajo kot posebno značilno, da angleška vlada prvič v svoji iziavi poudarja tudi udeležbo Rusije, s katero Anglija nima sklenjenega nobenega posebnega sporazuma.
S pristojnega mesta je bilo snoči izdano naslednje poročilo o situaciji: Zadnji teden je predsednik vlade poskušal, da se Hitlerju nudi vse do skrajnosti za mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja. Se vedno so možna pogaiania Nemška zahteva za odstop sudetskih krajev je bila cnrejeta od Anglije. Francije in tudi od Češkoslovaške: toda če kljub vsem prizadevanjem Chamberlaina pride do napada na Češkoslovaško, bo rezultat ta da se bo Francija Čutila obvezano priskočiti na pomoč, a Anglija in Rusija bosta stopili na njeno stran Se ni prepozno, da se prepreči velika tragediia. Vsi narodi moraio vztrajati na sporazumu potom svobodnih pogajanj To poročilo se smatra v političnih krogih kot jasna d ekl akcija, da je v primeru vojne zasigurana francrsko-angleško-ruska koalicija, podobna oni v letu 1914.
Hitler vztraja pri svojih zahtevah
Do 1. oktobra zahteva izročitev sudetskih pokrajin v smislu nemške spomenice
Berlin, 27. sept. br. Snoči je na zborovanju v berlinskem Sportpalastu govoril kancelar Hitler. Razpravljal je izključno O stališču Nemčije v sedanjem mednarodnem položaju. Uvodoma je razčlenil nemško zunanjo politiko navajajoč, da sloni na narodno socialističnem svetovnem nazoru. Govoril je o raznih miroljubnih predlogih Nemčije, ki pa da so bili vsi odklonjeni. Zaiadi tega se je Nemčija mora'a gigantsko oborožiti in je potrošila za to v zadnjih petih letih silne milijarde. Danes ima najmodernejše oboroženo vojsko, mornarico in letalstvo. Napadal je demokratične d zave. ki da rujejo proti Nemčiji
Zatem je prešel kancelar Hitler na su-detsko vprašanje in je takoj v začetku poudarjal, da gre pri tem za zadnje teritorialne zahteve, ki jih postavlja Nemčija Evropi, toda to so zahteve, od katerih ne more odstopiti. Podal je oris češkoslovaške zgodovine z nemškega staliSča  pri čemer
je v izredno ostrih izrazih napadal prezi-oenta dr Beneša Rekel ie. da se je češkoslovaška država ustanovila na osnovi laži, ker le dr Beneš na mirovni konferenci trdil, da obstoja češkoslovaški narod, čeprav takega naroda ni in ni bilo Tako so Cehi naiprei anektirali Slovake, nato pa si prisvojili še tri in pol milijona Nemcev ter nad milijon Madtarov Podkarpat-skih Rusov in Poljakov »Ko vam o tem poverim«, te poudaril pri tem Hitler, »sočustvujem z usodo vseh teh preganjanih Madžarov. Slovakov in Ukrajincev, a vendar govorim seveda samo kot zagovornik mojih Nemcev.«
V nedaliniih i7\*aianiih je Hitler rekel, da je dr Benes na mirovni konferenci obljubil kantonizacijo nove države, da pa te obljube ni držal, temveč, da se je v CSR začel režim teroria in da ie »eospod Beneš hotel nem*tvo enostavno počasi in dosledno iztrebiti «
Cftamberlainovo
posredovanje
Hitler le orisal razvoi ^udetske krize Vnovič ie naslavljal ostre očitke na prezi-denta Benesa. češ da je CSR na vsako spravhivo nemško ponudbo odaoVonla z novini preganjanjem nemškega prebivalstva   Nadaljeval je:
»Tedaj je nastopila Anglija in pridružila se ji je tudi Francija ter sta Cehom stavili edino možni predlog, da «e nemško ozem-he p»-eonctT NemčHi Spričr grožnje Anglije • m Francie da se 7a Češkoslovaško ne -005*3 vef ^a^z^mali. če k» nčno ne izroči nemškega ozemlja Nemčiji je Benešu preostal le izhod, da je na te predlog pri-
stal Takšna ^e bila njegova beseda, v resnici pa nem*kesa ozemlja ni dal Nemčiji, temveč je Nemce prepodil iz nje Beneš je to moip ponudbo zopet izigral in je pre-
ganiame   našega   ljudstva   Se povečal Predsedniku Chamberlainu sem hvaležen
za v<e napore Zasotovil sem mu da nemški narod noče ničesar drugeea kakor mir, zatrdil sem mu pa. da so meje. preko katerih ne more Zatrdil sem mu. da nas. ko bo Češkoslovaška uredila ta problem in ko se bodo Cehi mirno sporazumeli tudi glede drugih manjšin, da nas Cehi potem nič več ne zanimajo in da smo tedaj pripravljeni tudi garantirati meje: Mi nočemo nobenih Cehov
Memorandum
Sedaj pa je prišel trenutek, ko se lahko napravi samo še prelom Ce je kdo pokazal takšno potrpežljivost, kakor smo jo pokazali mi. se o njem ne more reči, da hoče vojno In končno je na strani gospoda Beneša * milijonov Cehov, tu pa stoji narod s preko 75 milijoni pripadnikov.
Jaz sem torej sestavil memorandum, v katerem sem podal svoje zadnje in končne zahteve. Te zahteve ne pomenijo nič drugega kakor realizacijo onega kar je gospod Beneš že obljubil Vsebina teh zahtev je enostavna- Ono področje na katerem ie našel'en nemški narod ki se po svoi: volji odloči za priključek k Nemci it: se mora sedaj Nemčiji priključit. In *1cer takoj. Označil sem meje teza ozemlja, ki so se določile na osnov* #e #*«*«et let zhiranejra materiala o narodnostnih in lezikovnih mejah na Češkoslovaškem Določil sem. da pride to področje pod nemško oblast, ker je bistveno, da ie od Nemcev zasedeno. Končno razmejitev sem preoostil ""t uma onih rojakov, ki se tam nahafota. Pristal sem na to. da se plebiscit na tem področju izvrši po saarskem statutu
Pripravljen sem bil prepustiti razmejitev n^mSko-češki komi«iii Gospod Chamberlain ie menil: Ali ne bi megla biti to mednarodna kofhVdja* Bil *em pripravljen tudi na to. Nadale *err bil pripravljen pristati da se za časa r>ler»'<=cita naše Čete umakneio z ozemlja ter da se prepusti ?krb za red in mir britanski legiji.
Hitler vztraja uri roku 1. oktobra
To je torej vsebina memo—Nič dru-gepa ne predstavlja kakor praktično izvedbo onega, kai je gospod Benes že ob-UnfaU. Gospod Benei pa pravi, da je memo-
randum ustvaril nov položaj. Nov položaj je zanj v tem, da mi zahtevamo, da to, kar je obljubil, tokrat tudi izpolni Beneš je vedno obljubljal, pa ni nikdar nič izpolnil. Sedaj naj bi se prvič zgodilo, da bi nekaj tudi izpolnil. Takemu njegovemu postopanju je sedaj konec. On bo moral 1. oktobra izročiti nam *o nase področje.
Glede na sudetsko-nemski problem je moje potrpljenje sedaj pri kraju. Jaz sem dr. Benešu postavil svoje zahteve. V njegovih rokah je sedaj mir aH vojna. On bo Nemcem dal svobodo ali pa si bomo ml to
svobodo ili Iskat. Eno mora svet vedeti: še nikoli nisem bil strahopeten. Jaz stopam pred svoj narod kot pravi vojak in za menoj bo, to naj svet ve. marširal ves narod in to drugačen narod kakor leta 1918. Ce je takrat demokratskim pridigarjem uspelo narodu vcepiti strup demokratskih fraz, se to sedaj ne more več zgoditi.
V tej uri hočemu vsemu svetu pokazati svojo voljo, ki je močnejša od vsake sile in od vsake nevarnosti Naša odločitev je padla. Sedaj naj se odloči gospod Beneš.«
Prvi odmev v Parizu in Londonu
Hitler ni povedal nič novega in se sploSni položaj ni nič spremenil
Pariz, 27. sept. e. Splošni in glavni vtis J snočnjera Hitle- >veya govora ~s er-["*> ■1 "    da Hitler k. ji po-
rušil vseh mostov za seboj in da so nadaljnja pogajanja še mogoča. Kar je snoči povedal, je bilo že vse znano iz nekaterih njegovih prejšnjih govorov, zlasti iz nurnberškega. V ~"   4 *   %    * 1
1 x *  ; " - V c__ t. .^X. ..i ^
k ... ji. <> Htuitsffjrrm pg mnenju Pariza govor ni prin.eaL.l- nobenega senzacionalnega preokreta v mednarodni situaciji.
Takoj po Hitlerjevem govoru je bila sklicana seja ožjega kabineta, na kateri so kancelarjev govor proučevali.
V Londonu je bila snoči tudi seja kronskega sveta pod predsedstvom kralja Jurija VI. O seji ni bil izdan noben komunike. Smatrajo, da je bila seja v najožji zvezi z vprašanjem nekaterih ukrepnv, za katere je potrebno kraljevo soglasje, tako zlasti glede splošne mobilizacije.
Ob 0.45 je bilo iz predsedstva vlade | izdano poročilo,   v katerem se naglasa,
da Chamberlam ne sme prenehati z napori za ohranitev miru, ker se mu zdi neverjetno, da bi vodja naroda, ki ne želi vojne, zahteval borbo v vprašanju, v katerem je v glavnem že dosežen sporazum. Kar se tiče angleške vlade, pravi Chamberlainovo obvestilo, bomo storili z naše strani vse in sprejeli nase tudi polno odgovornost za obljube, ki so bile danes, katerim pa Nemčija ne veruje, češ, da ne bodo izvedene Mi bomo z naše strani storili vse v določenem roku, želimo pa, da nemška vlada pristane na sporazum v pogledu odstopa ..področja sudetskih krajev v duhu posajanj. a ne potom sile. Verujem, da Hitler ne bo odklonil predloga za mirno rešitev spora, sai je potem izpolnjena želja rajna, da dobi sudetske kraje brez prelivanja krvi
»Times«  piše o  Hitlerjevem govoru HUlei je izjavil, da ima sedaj dr Beneš v ro'^b vojno ali mir. f* ~"      ~a s-
—«* na K.... -
Delna mobilizacija v Angliji
Snoči so bili izdani prvi mobilizacijski ukrepi
London, 27. sept.  br. Dočim je Anglija
izdala dosedaj le splošne preventivne vojaške ukrepe in se v glavnem omejevala na posredovanje za mirno likvidacijo obstoječih mednarodnih sporov, je prišlo sinoči po Hitlerjevem govoru in v skladu s sklepi, ki so jih sprejeli na konferenci francoskih in angleških državnikov ter vojaških strokovnjakov, do prvih zelo značilnih ukrepov. V sporazumu z vlado je bila odrejena delna mobilizacija suhozemne vojske, vojnega letalstva in vojne mornarice.
Francoski generalisim Gamelin, ki je na nujen poziv prispel v London, da prisostvuje razgovorom francoskih in angleških državnikov, je imel za tem važne razgovore z angleškim ministrom za koordinacijo državne obrambe. vojnim ministrom in šefom angleškega generalnega štaba Na osnovi teh razgovorov je bil zvečer objavljen odlok o delni mobilizaciji. Pod orožje so vpoklicani vsi rezervisti protiletalske In obalna obrambe, vsi rezervisti vojnega letalstva »n pripadniki specialnih oddelkov. Danes se je razen- tera začela rekrutacija za suhozemno vojsko.  Ker Je vojna morna-
rica že v strogi pripravljenosti, lahko vsak čas stopi v akcijo. V komunikeju se poudarja, da ne gre za splošno mobilizacijo, marveč zgolj za prve varnostne ukrepe, ki naj zaščitijo Anglijo pred morebitnim presenečenjem
Sklicanje angleškega parlamenta
London, 27. sept. br. Snoči sta bili gornja in spodnja zbornica skficari za v sredo k izrednemu zasedanju. Spodnja zbornica se sestane v sredo dopoldne. Na dnevnem redu bodo interpelacije, nakar bo ministrski predsednik Chamberlain v odgovor rta nje podal ekspoze o mednarodnem položaju. Orisal bo prizadevanje angleške vlade za mirno ureditev mednarodnih sporov, potek
razgovorov med francoskimi in angleškimi državniki ter navedel ukrepe, ki jih je vlada dosedaj izdala za zaščito angleških interesov. Zatrjuje se, da bo Chamberlain ob enem predložil parlamentu važne predloge, kt naj dajo vladi možnost, da v danem primeru nemudoma izda vse potrebne ukrepe.
Nov poskus Chamberlaina v Berlina
Osebno pismo Hitlerfn z novimi kompromis-nimi predlogi
London, 27. sept br. Po apela, ki gm je naslovil na odgovorne državnike ameriški prezident Franklin Roosevelt, Je včeraj popoldne ie angleški mlniatraki predsednik Chamberlain napravil ie nov poskus, da reši mir in doseže mirno ureditev nemško-češkoslovaškega spora. V soglasju z angleško In francosko vlado Je poslal kancelarjn Hitlerja osebno pismo, ki ga je odnesel v Berlin poseben kurir, rhamberlainov ožji sotrudnlk Horaoe Wilson.
Ob 16. Je prispel s letalom v Berilo in Je bil uro pozneje sprejet pri Hitlerja, pri katerem Je ostal 55 minut. Davi se Je z odgovorom Hitlerja vrnil v London.
Vsebina Chambelainovega pisma Hitlerju ie ni bila objavljena. V puarsnlh krogih pa zatrjujejo, da Je Chamberlam predlagal novo kompromisno rešitev sa-det«kega vprašanja in predvsem zahteval naj se 1. oktober ne smatra sa skrajni rok, marveč naj ae tudi preko tega od
pogajanja sa mirno ureditev aaosso.
* a crv* **• * m'       ^ v 4
• . 1    V   ~>  ^ . * * " m.       /    »    ' *    w     A-    J* *
42 »      • ^ r_
t*  tAl p *   *>y —» nI*" »  1 in
Nemški načrt nesprejemljiv
LONDON, 27. sept. AA. Parlamentarni sotrudnik Reuterja Je izvedel, da Jo vsebovalo pismo Chamberlaina Hitlerja tudi izjavo, v kateri Jo bilo povedano, da je nemški nacrt popolnoma nesprejemljiv. V pisma apelira na Hitlerja, naj pokaže svojo željo, da bi ae vse rešilo na miren način v podrobnih pogajanjih med Nemčijo in češkoslovaško vlado glede procedure odatopil t i
Benesev odgovor Rooseveltti:
Mi se bomo branili!
PRAGA, 27. sept. AA. Prezident čsL republike dr. Beneš je poslal sledeči odgovor na poslanico Roosevelta:
Globoko me je ganila vaša poslanica. Sprejel sem jo v trenutku, ko se moja država in moj narod čutita zapostavljena in ogrožena zaradi voine nevarnosti. V času 20 let so vse vlade naše države vodile isto politiko miru in se zmerom izkazale za verne načelu, da se vsi spori rešujejo z mirnimi sredstvi. Vlade te države so sklenile pogodbe o arbitraži. Vodile so politiko miru z Društvom narodov ter niso nikdar odstopile od tega svoiepa načela. Naše vlade so podpisalo Kello^srov pakt teT ne bodo ničesar storile, kar bi se ne skladalo z odredbami teera pakta.
Čeprav je Češkoslovaška v času pogajanj pristala na največje žrtve, ki se tičejo njenih življpnskih interesov, pa njena vlado ni prekinila pogajanj v želji, da se spor reši z mirnimi sredstvi in sicer s sporazumom. Češkoslovaška poudarja, da je zmerom podpisala vsako arbitražno pogodbo z Nemčijo in da jo ona v času sedanjega spora že predlagala, nai se ta spor uredi po določbah te pogodbe. Češkoslovaška je pripravljena nonoviti ta svoj predlog.
Češkoslovaška se vam globoko zahvaljuje, eospod predsednik, za vašo poslanico, ki more v teh težkih trenutkih mnogo storiti za pravično rešitev spora. Celo še danes verujem v to. da se more spor rešiti v duhu pravičnosti brez uporabe s»le. Ves češkoslovaški narod upa, da se bo tako zgodilo. V primeru napada se bo češki narod branil. Kliub tema pa pri nas orevladuje prepričanje, da konec v«eh koncev vojna ni tisto sredstvo, s katerim se rešujejo vsa vprašanja. V tem sedanjem času morajo zmagati razum, človečanske ideje in duh pravičnosti.
ČsL ponudba Poljski
LONDON, 27. sept. e. Reuterjev dopisnik v Pragi doznava iz zanesljivega vira, da osebno pismo prezidenta dr. Beneša prezidentu poljske republike dr. Moscickemu vsebuje pripravljenost češkoslovaške vlade, da se poljsko-če-škoslovaški nesporazumi končajo tudi za ceno revizije češkoslovaških meja na podlagi sporazuma.
Madžari presenečeni
BUDIMPEŠTA, 27. sept. e. Navdušenje, ki je nastalo prve dni v madžarski javnosti zaradi mnenja, da bo Češkoslovaška prisiljena odstopiti kraje z madžarsko večino Madžarski, je že precej splahnelo, ka1" ie vidno opažati, odkar se je Chamberlain vrnil iz Godesberga v London. Po radiu in rtsku sicer še vedr.o propagirajo rrarrsrske zahteve in vsak dan tudi zadajajo v slovaškem jeziku. Značilno je, da nazivajo sedaj Slovake za svoje brate. Možnost sporazuma med CSR in Poljsko je madžarske kroge zelo presenetila, ker bi to torpediralo madžarsko politiko in n.adž^rske zahteve.
čsl. problem pride pred svet DN?
Ženeva. 27. sept. e. V krofih Društva narodov pripisujejo francoski vladi namen, da bo V primeru, če Nemčija napade Češkoslovaško, predložila zahtevo, da svet Društva narodov uporabi člen pakta
Društva narodov, ki se nanaša na teritorialno nedotakljivost driavc članice ln na kolektivno varnost. Vse kaže. da Je bil svet Društva narodov v Ženevi pol-slušbeno ie obveščen o tem francoskem namena. Svet DN se bo, kakor bodo pač nanesle razmere, sestal v Ženevi ali pav Parizu.
Nemške stranke v ČSR za obrambo republike
PRAGA, 27. sept e. Praški radio je snoči objavil vest, da so sudetsko-nemžka zveza, nemška socialdemokratska stranka, nemška demokratska stranka in nemška katoliška stranka predsedniku republike dr. Benešu poslali izjavo, v kateri poudarjajo, da demokratska mladina v teh usod--«« Saših, ki jih preživlja češkoslovaška republika, ne bo »pustila svoje domovine in da je pripravljena na borbo proti odstopu področja, ki pripada češkoslovaški republiki. V tej izjavi tudi poudarjajo, da se bo omladina z orožjem v roki borila za kraje, v katerih je bila rojena in v katerih je doslej živela.
Pripravil
ftaBjaav
Rim, 27. snpt e. Iz zanesljivega vira doznava jo, da so prejeli vsi aktivni letalci ukaz, da so nepretnroma 34 ur
Stran 2
»SLOVENSKI   NAROD«, torek, 27. septembra.
i __
Štev 216
Ogromno število diplomiranih pravnikov
Na leto pil ploalsa aa 4 fakultetah okrog fOO • Mafhno tipanje m kruh in zaslužek - Število pripravniških mest
pada
»Dva pokreta Is novega *****
pOe V zatfn/f *fevtlfcf svojega g.'**//*; aOd đanin de/sfW* n/ mogoče fajf-/i, da so tO v dušah naroda i SUH*n r ro-di/a nova gledanje na svat. T« aehtevejo novih smoH, nov* taktik*, novih c*/Jk. Na-sj nasprotniki pe gledajo nezaj v preteklm desetlet /« |n »o slepi za naloge novega časa. Postali ao senilni Dva pokreta iz novt. ga duha vstejete V flaft </riav< V novih 06//-fcafc. Jugorme n« Jugu, Zvena edrvienega delavstva na severu* Zdi se, da je oblika okvir pokreta pri obeh Ista. Kdo bi si upat trditi, da fe tudi vsebina tata. Morda bo bodočnost pokazala* da sfa tekmeca novega časa vsak v svojem okolju na svoj način ustvarjala novo obliko življenja. Mi gremo preko teh gibanj samo na ugotovitev, da smo resnično mladi. V nas veje nov duh. ki ga naši stari pokreti niso poznali. Še to rečemo, da smo nesposobni, da bi ga sedaj sprejeli in da je zato njihova usoda zapečatena. Okosteneli so. Če bi ne biti, bi bili na našem mestu oni. Najboljii dokaz, da so starec, ki se na smrt pripravlja, je prav zato dejstvo, da smo morali mi ptiti, da zajamemo nove tokove. Za druge bomo morda kmalu lahko rekli: biti so. Mi pa smo tu in z nami je čas.t — Ako kdo v teh izvajanjih najde kako jedro, kako pametno misel, predvsem ako najde le troho logike, dobi grošf — Na drugem mestu piSe isti »delavski osrečevatelj«: »Nehajmo zato ie toliko govoriti o svobodi. Z njo trgujejo le ljudski demagogi zato. da narod varajo k goljufajo. Povejmo odkrito, da je bolj potrebno v naši današnji družbi, da svobodo nekaterih, ki svobodo mnogih jemljejo* čim preje ubijemo. Priznajmo, da ie v majhni družini ni mogoč red. če vsakdo svobodno deta po svoji volji. Kako bo mogoč v velikih človeških združenjih in v vsej Človeški družbi, če tam ni strogo urejenega živijenja.. ,<r
Zakaj se čudite
»Katolički tjednik«, glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šarića. objavlja pismo svojega naročnika-duhovntka, v katerem bridko toži, kako peša vera, in navaja za zgled: »Obhajal sem v nedeljo zjutraj vernike v neki sarajevski cerkvi. A vse samo stare ženice in starke. Kar zabolelo me je. Moj Bog. ali smo ie tako nizko padli?! Ne enega moškega ni bilo, nobene mlajše gosposka ženske, nobenega deklet al Na koncu je vendarle prišlo presenečenje. K ob hajilu sta pristopila — bolj pobožno kakor kaka bogoslovca ali novica — dva odrasla mladeniča, kakor dve zlati jabolki. Oči vidno studenta iz boljših rodbin. No. seveda* takoj sem videl tako po obrazu, kakor po obleki, da sta to dva Nemca-potnika. tn sedaj, v tej kritični dobi za nemški katolicizem, pa v tujem kraju, na potu. a vendar morda hodita vsak dan k obhajilu... A kje so naši tn naše?, sem si mislil. Ti so ili na izlet v hribe, v gore ne samo brc? obhajila, marveč celo brez maše« —
Kaj je sladUeje od ideala?
V »Katoličkem tjedniku« razpravlja neki duhovnik, ki se podpisuje z. »Liber«, o temi, zakaj mladi ljudje v gotovem Času redno zapuščajo katoliške organizacije, kjer so bili preje delavni in marljivi člani. Prihaja do teh-le zaključkov: »Evo. kako se dogaja. Prvi ti je znak, da se bo katoliška dijakinja, orlica, križarka* kongregastinja možila, ko začne izostajati od verskih sestankov in ko začne zanemarjati vse po vrsti društvene dolžnosti. Nekoč sijajna društvena zvezda prve vrste, prva boriteljica in pionirka, se kar na enkrat izpremeni v temen, ugas(: meteorit. Pa ti io tožijo na vsaki odbor ovi seji. Vedno je s tem in tem »bratom«. Nikdar je ni v diuštveni dom. Kadar je verski sestanek, je n* korzu njih d\*oie, kakor dva slepca. Vse pobožne, zaskrbljene bogomolke se nad njima skandalizira jo ...
Ali m zanimivo, kako si duhovnik »Liber« razlaga, zakaj mladi tjud je zapuščajo katoliške organizacije?!
Beseda o odkrivanju
Ljubljana   27. septembra
Pozdravljanje je menda tako staro, kakor človeštvo samo. Skozi stoletja je dobilo po raznih državah različne oblike. Pri nas je še vedno v navadi odkrivanje.
O tej zadevi je že svoj £as izšel članek, katerega vsebina, pa mi ni več znana. Ker postaj« to izkazovanje časti m spoštovanja skoraj vsako zimo aktuaino ne bo morda od/ve«:, ako sc še enkrat in že sedaj pomv-dima pri njom in sevsamemo končno in najprimernejšo »tališče k pozdravljanju za bodoče.
Lanski mrzli val. In je zelo prizadejal največje reveže, prezebajoče v nezakurje-nih prostorih, je sicer hvala bogu odšel od nas, a se ni pozabljen. Zelo prizadeti pa so bih tudi vsj oni. ki %o to čutih na lastni kožj pod klobuk om! Človek, ki pozna takt, gloda, da pozdravi vtskco* znanca. Tak človek pride pa pogosto v neprijeten položaj, da si mora kar naprej »Hladiti kri« z odkrivanjem. Kakšen je občutek pri tem. ako se glava malo ogreje, pa eupet dvigneš klobuk, da zapiha nezaželen in neprijeten hlad. ve le oni. ki to skuša. Mladina, ki pogosto premalo spoštljivo pozdravlja, in oni, ki imajo še kosate lase. tega ne čutijo in se utegnejo smejati, bodo pa to morda pozneje sami na sebi spoznali in okušali. Pri tej priliki bodi se omenjeno, da človeka
slasti, ako jC H Starejši, neprijetno dirne. te v svoji vljudnosti dobi na spoštljiv po-zdrav komaj viden — pokim — t glavo.
ZeJo umestno bi bilo in to bi pozdravili predvsem ne samo prizadeti, temveč tudi mnogi uvidnevni pozdravljanci, da se od pozne jeseni pa tja do spomladi poadrav-I)a morda ie • poklonom, uvsemSi najvid-nojio predstavnike in starejše dame. 1 I |l i % 0 * *!     v   'tr^srr      i na ki r*rw j
Ljubljana, 27. septembra
Od zedinjonja do 1. 1936 je na naših štirih pravnih fakultetah, to je v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani in Subotici, diplomiralo 8582 pravnikov. Tudi lani in letos število slušateljev pravnih fakultet ni padlo, temveč je celo naraslo. Lahko računamo, da diplomira na vseh pravnih fakultetah v Jugoslaviji na leto nad 500 pravnikov.
L. 1919-20 je diplomiralo na beograjski pravni fakulteti 56 kandidatov, med njimi samo 1 ženska, na zagrebški 117 kandidatov, med njimi 3 ženske, na ljubljanski 15 kandidatov, skupaj 188 kandidatov, med njrmi 4 lenake. V nadaljnjih letih je število diplomiranih kandidatov naglo raslo, leta 1924-25 je bilo v Beogradu ie 440 diplomiranih kandidatov, med njimi 30 žensk, v Zagrebu 163. med njimi 5 ženak, v Ljubljani 32 moških diplomiranih kandidatov in v Subotici 83 diplomiranih kandidatov, med njimi 1 ženska.
L. 1929-30 je diplomiralo v Beogradu 155 kandidatov, med njimi 8 žensk, v Zagrebu 168 kandidatov, med njimi 6 žensk, v Ljubljani 47 kandidatov, med njimi 2 ženski, ki sta bili prvi dve diplomirani pravnici v Ljubljani, ter v Subotici 43 kandidatov, med njimi 3 ženske. L. 1935-36 je pa diplomiralo v Beogradu že 433 kandidatov, med njimi 44 žensk, v Zagrebu 221 kandidatov, med njimi 11 žensk, v Ljubljani 69 kandidatov, med njimi 2 ženski in v Subotici 117 kandidatov, med njimi 11 žensk.
Od 1. 1919. do 1. 1936. je diplomiralo skupaj na pravniški fakulteti v Beogradu 3959 kandidatov, med njimi 289 žensk, v Zagrebu 2491 kandidatov, med njimi 106 žensk, v Liubljani 706 kandidatov, med njimi 15 žensk ter v Subotici 976 kandidatov, med njimi 52 žensk, skupaj na vseh fakultetah 8582 kandidatov, med njimi 462 žensk. To je ogromno število pravniškega naraščaja, ki vzbuja resno skrb. kako zaposliti mlade pravnike, tem bolj še zaradi tega. ker kažejo številke v zadnjih dveh letih rastočo tendenco. Porast pravniškega naraščaia ie skoraj normalen v Zagrebu in v Ljubljani, nenavadno velik pa je v Beogradu in v Subotici. Od 1. 1930-31 do 1. 1935-36 jc znašal porast v Beogradu 280.60/o. v Subotici pa 277.8%.
Pri tem pade v oči tudi porast ženskih pravnikov. Od skupnega števila diplomiranih pravnikov je bilo I. 1920 2% ženrk. leta 1922 3.5% žensk. 1. 1026 3.4% žensk. leta 1928 6.3°/o žensk. 1. 1933 113»/* žensk, 1. 1935 7.8% žensk in 1  193S 8.1»/0 žensk.
Kako se giblje število mest za državne uradniške pripravnike v 8 skupini, ki prihajajo za diplomirane pravnike v poštev?
L. 1932-33 je bilo takih mest leta 1933-34 jih je bilo 3199, I 1934-35 jih je bilo 2974, 1. 1935-36 jih je bilo 3701 in leta 1936-37 je bilo na razpolago 3606 pripravniških mest. število nripra\niških mest pada od 1. 1932 do 1. 1935 7A 509 mest in naraste potem I. 1935-36 za 797 mest. a pade v letu   1936-37 zopet za  okroglo  100. ?>re-
Ljubljana, 27. septembra Ko je davi ob 8. osebni vlak 617 vozil iz Ljubljane proti Z: danemu mostu, je strojevodja blizu postaje Dev. Marija v Polju pri Zalogu pri km 559 opazil v zadnjem hipu, da lež; na progi neka ženska. Strojevodja je sicer z vso silo zavrl vlak, toda bilo je že prepozno. Lokomotiva je nesreč-nico pregazila in prerezala na dvoje, odrezala ji je tudi levico v rami.
O tem so bil: obveščeni vevški orožniki, ki so pohiteli na kraj tragedije. Ugotovili so, da gre za približno 26-letno mladenko, katere identiteta še ni znana. Našli so pri njej samo pismo, naslovljeno na ime
vilo novih mest za, uradniške pripravnike osme skupine se jo pomnožilo 1. 1936-37 v primeri g 1. 1932-33 le za 123. medtem ko je na oglih univerzah »amo v 1, 1936 diplomiralo 840 kandidatov, a v razdobju od 1. 1933 n« manj ko 2751 pravnikov.
Številke o zaposlitvi in namestitvi diplomiranih pravnikov v resoru ministrstva za notranja dela, to je v minist-stvu, pri banskih upravah in državnih policijskih upravah pa tudi kažejo, da imajo diplomirani pravniki prav malo možnosti, da d~be mesto v notranji upravi. Število nastavljenih banovinskih pripravnikov pri banskih upravah je ie mnogo manjše kc. v državni službi. V razdobju med 1. 1933 do 1. 1936 ko-(eb* med 2 do 3 na leto za posamezno banovino.
V ostali  samoupravni službi  pridejo v
poštev predvsem mestne občine, ki so dolžne nastaviti potrebno število pravnih referentov. Ali tudi pri teh občinah ki jih je 72, je status pravnikov razmeroma majhen, povprečno ne večji ko 6 mest v velikih mestih ter 1 al! 2 mesti v manjših mestih. Nova mesta se zaradi varčevanja ne ustanavljajo, izpraznjenja obstoječih pravniških mest so redka, tako da doseza nameščanje novih pravnikov v vseh 72 mestnih obrinah» za razdobje 1933 do 1936 komaj 60 do 70 pravnikov.
Lahko računamo, da ie bito v vsej upravni službi v nasi državi v letih 1933 do 1936 nastavljenih vsega skunaj okoli 320 pravnikov, tore i 80 pravnikov na leto. Izravna služba, ki je poleg sodne največji rezer-voar državnih služb za dip1om;ra*,? pravnike, je zaposlila v štirih let:h od 2751 diplomiranih pravnikov komaj U.7r^. Od drugih državnih služb pridejo v poštev za diplomirane pTavnike še ministrstvo za zunanje zadeve, za promet, za po^to, brzojav in telefon, za socialno politiko in za finance. Pri vseh teh pa je sistemiziranih mest razmerama malo in nova pripravniška mesta se skoraj ne ustnnavM" :o.
Odvetniški stan je privabljal sp-etne ;n podjetne diplomirale pravnike žc od nekdaj. Danes jc tudi na tem torišču vse prenapolnjeno. V območju ljubljanske odvetniške zbornice je 273 odvetnikov in 94 pripravnikov. Število pripravnikov je naraslo od 1. 1933 za 2? Vaj veo I i nrirastek odvetnikih pripravnikom po'e'! fSfovegfl Sada izkazuje območje ariv^kat-kc zbornice v Be y gradu, kjer je število odvetniških nH travnikov od 1. 1933 narict0 od 92 na 232 do čim je število odvetnikov ostalo nespremenjeno (663).
Prav malenkostno so 9.2 v zadkih letih izboljšale možnosti za zaposlitev diplom*-ranih pravnikov v bančnih, de~Trnih, t-gov-"ko-indiistr:j*kih i"i drugih podjetji!). Tako ie za diplonvra^c pravnike pogled v b^-Ho-jnost precei tem^n in upanje na kruh in, zaslužek zelo majhno, kar naj upoštevajo maturanti, ki se n~r-— '- -.....: —h r.a
pravno fakulteto
Metka Gorjanc, Gorenja Sava - Kranj in račun Jugobrune na isti naslov. Preiskava je pokazala, da si je nesrečna mladenka sama končala življenje. Našli so namreč pri njej tudi dve poslovilni pismi, eno naslovljeno na mater, drugo pa na nekega Božo Ljub;čiča.
Truplo nesrečnice so prenesli v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Neznanka je srednje postave, kostanjevih las. Na sebi je imela sivo volneno obleko, na nogah svilene dokolenke in bele čevlje. Kdor bi kaj vedel o nji, naj to sporoči orožnišk: postaji v Vevčah
skeni cestnem odboru v Celju« Prj padcu si ja zlomil levo roko Zdravi se v celjski bolnici.
—e Poškodbam ja podlegel     v soboto
zveosr v celjski bomici 30-letni poseatnkov sin Kare! Zuoančič is Oj^triike v:v^i pri S?. Juriju ob Taboru  Zupanči* je bil trčil 12.
t. nu okroa 19. na ovinku pred neko gOHtil-do v Oj-tr^ki vasi s kolegom v nekega drugega kole»arja ter se pri karambolu hudo poškodoval po plavi in desnem ocec-u in dobil tudi notranje poškodbe.
—c Umrla Je v nedeljo na Trgu kralja Aleksandra atev. 6 v Celju v visoki starosti 80 let zasebnica Marjeta Rostokova. V celjski bolnici je umrki v ponedek:ak 26-lerna dn rurira Zofija KompuAcva iz Mačje vasi prj 1 rislavi.
Ob mrtvaškem odru brata Dolenca
skofja Uoka, 27. a-ptembra
Velika dvorana Sokolakega dema je dobila žnlcsn^ lice. čez in čes :'e črn« prekri.a in visok katafalk sredi krasnega cvetja :n zelenja pričakuje, da spr jme še poslednjih bra'a starosto. Luči 93 saserte, poseben odbor pa odloča o vaeh podrobnostih glede pogreba ,ki bo jutri ob 17- Truplo pokojnika pripel j jo iz Preddvora z avtofurgonem in bo prvi aprejem ob tj 30 pred Šifrerjeni v Novem predmestju. Br. Dolenca bedo pričakali tam Sokoli tn Sokoliće, oficirski zbor in civilno prebivalstvo, nakar se bo razvil z vojaško godbo na c lu žalni sprevod v Sokolski dc<m.
Smrt verkeg-a dobrotnika in očetovskega prijatelja vseh se pozna tudi na zunaj, škofja Loka se je odela v črne zastave, ob času pogT.ba pa bodo trgovine zaprte in zagorele bodo luči. Pogreba se udeleže gorenjsko sokols'.vo z župnim starešinom na čelu. Bra: Dolenc je bil vse od leta 1910 dalje župni podstarešina. Zdaj. ko so utihnila njegova usta za vedno, Bole vidimo, kako radi smo ga imeli in kako priljubljen je bil povs:<l. Posebej naj še omenimo njegovo veliko ljubezen do mladine :n s tem v zvezi do SoL\ Ni3,> bili redki primeri, da je pogostil na sokolskih prireditvah vso deco m naraščaj z zakusko! Veselo in zadovoljno se je smehljal ob pogledu na Sokolič in Sokoličice — bodoče sokelske delavce. Brat Dolenc je sodeloval tudi v škof"* loškem krajevnem šolskem odbt ru in !o v času, ko s je gradilo novo šolsko poslopje. Marsikatera zamisel njegovega zdravega razum?, se je obistinila in gotovo pripada tudi njemu lep delež,, da smo dobili lepo in moderno solo. Tn potem, ko se je urejeval šriski yrt, je zopet Dolen poklonil drevje in cv t je za ureditev prvih nasadov! Nikoli ni bil za-dovolj n 3 p'-lovičars vem. ^Ako kaj de-lam:, naredimo teme!jitoi dobro,« je d -jal in držal se je tega načela vedno. Ko so mu >b G0 'e niei vjernu veselemu čes-i-tali. se je ziiskrilo v njegovih očeh in že je posegel po listnici in vzkliknil: t>Alstn, vič, to bo pa za ta male« — in izročil podstar šini lep znesek za obdaritev dece. In tak:- je bilo povsod. Pa še nekaj naj aapijemo. V bratu Dolencu smo imeli re-s brata — demokrata Kljub svojemu uglednemu položaju je živel kakor tnak mrd enekiml. prijazno se je razgovarjal s poslednjim članom Sokola. V njegovi bližini ni bilo socialne razlike.
Umrl je velik mož' In še tedaj, ko je '.ežal nn bolniški postelji in lc» je pogovor
tekel povsem o drugih stvai" h, ao zdnj-ci prlžl. iz njegovih ust besede: Oh, kaj mislite, ali bom mo?el še kdaj stepali v sokolskih če verostopih . . . Ni mu bilo ti^o leno, zato pa je v naših ^rcih in dušah toliko več bolečine in neme bolsti.
? O K O L
_ Ljubljanski Sokol obvešča svoj članstvo, da bo društveni 7I. redni občni zbor v petek 30. sepiernbra ob 19.30 v društveni telovadnici v Narodnem domu in ne 1.
oktobra, kaknr je bilo prvotno objavljeno.
Is Kranfa
— Esperanto v Kranju, Gotovo že vsak mesč-an Kranja in kranjske okolice ve, da obstoja v Kranju esperantsko društvo in da isto prireja vsako leto s pričetkom meseca oktobra tečaj esperantske&a jezika. Tako tudi letos priCnemo s tečajem 2, oktobra ob 9. v tukajšnji gimnaziji. Obenem sporočamo, da se istotam vrši 25. septembra ob 10. uri širši seatanek s predavanjem o važnosti in vrednosti esperantske ga jezika. Ker je esperanto je-zik, ki nam omogoča sporazumevanje in zbliževanje med narodi, ima ve!-.ko kulturno vrednost za človeštvo, saj širi idejo miru Esperanto postaja ljudski jezik v vseh demokratičnih in miroljubnih državah sveta. Udeležite se predavanja; prijavite se pravočasno M tečaj. Borci za mir in bratstvo med narodi, na plan! »Zelena zvezda«
— Adaptacija lokala. Paviljon, v katerem je trafika Mrak, so letos prav okusno prenovili. Spomladi je bil paviljon obenem z Roos.sovo hišo prepleskan, sedaj pa so Še preuredili notranjost, nameščeno je tudi novo pohištvo, ki je prav lepo in moderno izdelano. Ves prostor je bolje izrabljen. Paviljon se nahaja na najprometnejši točki pred »Staro pošto« in okolico pred Roo*-sovo hišo zelo poživlja. V trafiki Mrak dobite takoj po prihodu ljubljanskega vlaka rudi »Slovenski Narod*.
— Kar tri paviljone je letos postavila : Gasilska četa za svojo tradicijonalno tombolo, ki bo dne 2. okt. Dva paviljona se nahajata na Mestnem trgu, v vsakem je razstavljen avtomobil in motorno kolo ter drugi dobitki, tretji pa stoji poleg farne cerkve. V njem je razstavljena krasna spalnice. deJo tvrdke VVendling. Paviljoni z dobitki vred so se prej nahajali na jesenskem veleseimu v Liubljani. sedaj pa se v Kranju okrog njih tare vsak dan množica ljudi in opazuje lepe dobitke v tihi nadi. da bo letos mogoče vendarle sreča mila. Tudi šivalni stroj, kolesa, čoln in druge dragocenosti čakajo na srečnega dobitnika. Takšnih in toliko dobitkov ne nudi nobena tombola v državi, razen kranjske, ki nima konkurence. Tablice so letos po din 5.— in se dobe povsod.
Curili. 27. septembra. Beograd 10.—, Pariz 11.89, London 21.23, New York 446.23, Bruse!i 75.50. Milan 23.475, Am-
I sterdam 238.—. Berlin 177.—, Praga 15.31,
i Varšava 83.25 »Bukarešta, 3.25,
KOLEDAR Danes: Torek. 27. septembra katoličani; Koama  n Damijan
DANAŠNJE    PH1K liDITVE Kino Matica: Rosalie
Kino Sloga: Mr. Moto — Rumena maska
Kino Union: Film lepote in mode Kino Moste: Romeo in Julija In S žurnali
DBtCRNELEKARNE Danes:  Mr. Suinik,  Marijin  trg 5. Ku-ralt, Gosposvetska c^sta 10, Bohinec ded.. Cesta 29. oktobra 31.
3xs9oJ mita
Zagrebške ^Koprive« imujo na zadnji strani v vsr.kt številki kratek politični pregled\ ki v njem pod naslomm »Iz \*elike politike maloga Ivice« v zgoščeni besedi in karikaturah ironično in satirično prikazu jajo razne politične dogodke po svetu. V zadnji š'cviiki so posvetile to rubriko seveda najnovejšim dogodkom, ki tako razburjajo ves svet, namreč sporu med Češko* slovaško in Nemčijo ter s tem v z\'*zi ved no večji mednarodni napetosti. In malemu h-ici se je tu posrečita redka duho\,itO'it.
Naria+na je smrt s kosn Smrt je iztegnila svojo koščeno roko m pravi: »Jaz ne zahtevam ničesar, ker mi dajete vse tami.« Nad to bridko resnico naj bi se globoko ztimislil- v teh usodnih* odločilnih dneh v*i tinti, ki Ouločujo o vojni m miru v Evropi,
Iz tesnega
— Preme-l'te\. Po služben« potrebi prcmajflnui iojgkl upravile i 1'  kVbmt Tnr-ko i>n nfeaovii s,-     .1 l>.ir i-a   l arko \z ^irijTov^ v Gorlčan v prejofiki srei
— Slana. Tudi rn nas i** padla tlaaa 11 napravila veliko .^kodo na a j V Nekateri kraji <*o priredeii manj, drugi bolj. Te ie hud ndavec ie na^o^a poljedelca, k<r -« pri nas seje BMO0O ;!
— Kroinjurje\n nanfva, Rmafcie 150 ' ,; pospravljati krompir k! ua l*»1o na splošno letos man;, ker rra i«- ninojo uniči!.« i" -mb(!i,n>Ktt pevodenj. Krompif n; !et;>s Ur* ko obrod'1 knkor prejaaia >ta. pa? pa i* precei debel, lep in z<«rnv    fce s*»d4ij  i<* ix>-
rpratevanje po njem vMrko. \ Pomuriu ^o celo posestniki, ki ne bodo krompir!« raoi povodni pridelali niti H avejo hrano, k«j 5He za sem**   svini? in prodajo
— Komarac "adloea. Nekolike topfojlt vreme ie privabilo tudi komarje 1 močvirnih <>ozlov Kyr ?o radi koimr••* /juuinli hladno [esea, *o postal] le nadleinelll, kakor so bili poleti Z regularno in HMetvietn na* h jmtokov 00 im nila tudi U Kota***, ker bodo s lem odpravljen 1 Btla&tlio,
— Grozdi^ lepo zori. Lepi solnem dnevi preteklega tedna čo rt-ali sladkorja urczd.iu ki se Lie je lotos prer<M n-:v**si'o na trto. S tem viemenom bo nekoliko popraviieno. kar je d'-ževje preteklih tednov pokvarilo, Sedaj se ie ustavilo tudi (gnitje 'n Upamo, da 8 bo pri nadaljnjem ugodnem vremena dviif^J orocent sladkorja na priniorno vi-žino.
Iz Dravograda
— Iz šolske Inibe, Sreskl -o'ski na lanr-
nik e. Mo?nik T*1*' r je preme^C-en iz l>ri-vocaada   i   Mur'bor.     Xi £e  znano,   kdo >K>
nfogov naslednik, ker ga oblast še ni imenovala. Na tukaj&ujo iraako riaoVatvn ,it*
imenovim.n yjde. Nnrj We4apva« znana kot prid/na sokoUk-i delavka, 2ato jo nnmri---?-neje pozdravljanu v svoj: sredi!
Iz Ptula
— Drzna tatvina. Na starem vojaškem pokopališču je nekdo ukradel iz zvonika tamošnje kapelice starinski zvon, vreden okreg 3 000 din Orožniki so tatu že na sledi.
— Neprevidno ravnanje z orožjem. V ptujsko bolnico so pripeljali 18-letnega posest ni ko vega sina Alojza Horvata iz Krčevine. V bolnici je izpovedal, da je njegov oče čistil lovsko puško, za katero ni vedel, da je nabita. Nenadoma se je sprožila in šibre so mu močno ranile stegno desne noge
— 501etnico je proslavilo Združenje gostilničarjev te dni. Ob tej priliki je otvorilo slovesno svoje pisarniške prostore v Panonski ulici. Na r'avnostni seji je bilo sklenjeno, da priredi združenje dvamesečni servirni tečaj za vse vajence. Tečaja se pa lahko udeleže tudi sinovi in hčere članov udruženja.
— Poskus samomora. Pred kratkim se je preseliia iz Gradca v Ptuj 621etna zasebnica Karolina K. Bila je zelo potrta in si je hotela končati življenje s tem, da je skočila v Dravo. K sreči se je v bližini mudil neki voiak, ki je takoj skočil za njo v vodo in jo rešil.
—1 Ogled ptujskega gradu tujcem v zimski sezoni ni dovoljen.
— Tatvina sadja. V zadnjem času se zelo množe tatvine sadja na deželi. Tatovi odnašajo po cele koše jabolk, tako da trpe posestniki občutno Škodo. Orožniki so prejeli že vse polno prijav, tako da so bili prisiljeni izvršitj več hišnih preiskav, kjer so našli velike množine ukradenega sadja. S tem v zvezi je bilo več oseb aretiranih  in oddanih sodišču.
Iz šfcoSie Lofce
— Tudi jubilej! Na današnji dan pred 10 leti je dobila Skofja Loka svojo tesno vez z našim tiskom. Kdor zna le malo oceniti pomembnost časopisja, ve, da predstavlja tiFk s;lo, ki zmore mnogo za vsak kraj. Tudi fekofia I.oka ni izvzeta. Ako ie naše mesto danes izredno dobro znano doma, pa nič manj po ostalih krajih države, gre nedvomno skromen del zasluge tudi našim listom, ki so ves ta čas posvečali veVko pozornost dogodkom in utripanju škofjeloSkegra okraja. Kadarkoli smo imeli želje in t°žnje, vedne ^o našle svojo oporo tudi v tisku, ki je sproti poročalo, kaj nam je treba in kaj se pri nas dogaja. Vseh teh 10 let smo stali na stališču, da bodi t'ska-na beseda vedno dostojna, človeka vredna, bre^ umazanih, podlih strasti. Nič nas ne bo premaknilo s tega staliSča! Ob 10 letnici zaslužijo vsi, k' so bili kdajkoll in kakorkoli sotrudništvu v oporo, svojo zahvalo, naša obljuba pa je, da bomo stopali po začrtani poti naprej. VI vsi pa, ki čutite, da delamo prav, vstop'te v naš krog, širite nase liste in podprite se bolj naš
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. uri 27 septembra   torek   Zene na Niskavuo-
riju. Premiera- Premierski abonma. Sreda   28. septembra:  Car Fjodor. Red Sreda
Četrtek, 29. septembra: Veriga. Red četrtek
Igra finske  pisateljice Hele Vuolijoki
>2ene na Niskavuoriju« kaže vdor novega svežega duha v tava-stlandsko tradicionalno dr moto. Ta vdor je ljubezen, ki ne pozna nobenih, ovir in predpisov. Ob tem pojavu se srečala, stari in novi svet, Id ju pisateljica slika 2 *ivo preprićewlno*tjo in velikim odrskim darom. V glavnih vlogah: Maorija Vera. Mira Danilova, Vida Juvanova in Jan. Režiser: Bratko Kr ft.
Premiera dveh duhovitih MOllerovih komedij bo v soboto 1. oktobra za Premjer-ski abonma. Prvo delo se imenuje >I»s/l-1 j na ženitev«. drugo pa ljubezen-zdravnik«. Glavno moško vlogo v obeh komedijah bo igral Lipah. Komediji sta zasnovani in izpeljani z značilno romansko lahkotnostjo, 3 vso bogato domišljijo in do-mis^lno9fjo Molierovega duha. Režiser; prof. šest.
OPERA
Začetek ob 20. uri Sobota. 1. <sktobra: Boria Oodunov. Rod A«
Nedelja, 3. oktobra: Prodana neveata* Izven. Znižane cen^ od 30 din navzdol.
Vsi pa m zavedajmo, da je pozdravlja* nje vljudnost, odedravljanje pa dolžnost!
Juh Avgust.     tod, ofic-
•) Ne mislim s temi vrsticami uvajati kake novotarije, pač pa upam. da ho mar»ika» tori prizadeti pozdravil u način pozdravljanja v zimski dobi.
Otvoritveni teden v operi bo prinesel niz oper, ki so črpane iz slovanske operne literature. Prva redna predstava v se-aoni 1938-39 bo v soboto dn? 1. oktobra. Uprizorili bodo veliko rusko op ro »Boris Godunov«, ki je bila pripravljena za letošnjo sezono koncem lanske, v nedeljo 2. oktobra bodo peli večno lepo Smetanovo opero »Prodana nevesta«, nato bo sledilo Gotovčevo delo »Ero z onega sveta* ter premiera izvirn,- operete >Na sinjem Jadranu*, ki je Vmela v Zagrebu izredno ltp uspeh. Ponovil se bo kot lj-udska predota^ ya ^CJorenjaki slavček«. Za tem sledijo premiere novih del in sicer; Donisetti: »Ljubavni napitek« z gostom Cristijem Solaryjem v glavni vlogi, lalje Mas šepetov »Pon Ouichot«, Smetanov »Poljub«, v novi zasedbi Verdijeva »Aida* in opereta jsa« ki je tudi že pripravljena Sobotna predstava r-Boris Gcdunov« bo za red A.
Iz Cetl^
*-=e Vpisovanje k sokolski telovadbi. Sokolsko druitvo Celie-matica aoaiea *tarše. da t-akoi vpišejo avojo riero k telova.ibi. Vpisovapie bo dokonča© laključeno v petek 80. t. m. Svoiio deco lahko vpjSete v sredo in soboto od 16. do 17 v društvenih prostorih. Vsak sprejem k telovadbi je no 1. oktobru izključen. Obrtniški in trgovski vaienci se vpi6ujeio prav teko samio do 1. oktobra in to v ca«*a redne čla-n&ke ie'ovad-he v torek iu petek od 20. tjo 21.20 v mestni telovadnic;   «■ NačoVništva
^ Žrtev napadalca. V nedeljo je nekn hlapec v St, Pavlu pri Pre>boldq napadel 28 letnega mesarskega pomočnika Vinka He-rodeža ter ga zahode! z nož.em dvakrat v levo roko in enkrat v levo strani hrbta. He-rodeža so prepeljaii v celisko bolnico, i ■—C Z drevesa }e pae"el v net?-k v Ribniku pri St. J"rijn ob  'už- iel. 24-lPtiui delavec
^ Anton Bukovce*. K je zaposlen prj &re-
Pod vlak je skočila
Davi je skočila pod vlak pri D. M. v Polfu neznarr* okrog 26 let stara mladenka
st«v. 216
»SLOVENSKI  NAROD«, torek. 27. septembra.
Stran 9
Najraakoaaejti film v bleetecih
Nobena dama
nc sme zamuditi i
Najlepše Žene Amerike, car va-rijetejskih in kabare+skih točk, najnovejši apartni modni izdelal slovitih ameriških salonov,
ples, petje, muzika, Jazz. OPOJNO ZA OKO IN UHO!
KINO UNION tet,
naravnih barvali po novem sistemu »Plaattoolor«.
DANES ob 16., 19.15 in 21.15 uri
FILM LEPOTE IN MODE
Pri tem filmu ao razpisane dragocene nagrade, ki bodo podeljene z žrebom. Vstopnice spravite! Darila: MODNI PLAftć (pariaki model). DAMSKI CEVL4L BLUZA, KLOBUK in DEŽNIK so razstavljeni pri tvrdkah F. Luki*. Peko, Mela. Nosan in Vidmar.
DNEVNE VESTI
— Sporazum v dobavi p&eniee Češkoslovaški odaoden. 9. t. ro, so »e pričela v Beogradu pogajanja med SeskosloveAko dete-•eacjo in Prizedom o dobavi 10 000 vagonov plenice Češkoslovaški. Sporazum je hil do-s^zen. Toda zaradi nem«ko-£eškojlova£k*-ea konflikta je bris na željo češkoslovaške dofioftifvna sklenitev pogodbe odgođena. Pogodba to sklenjena Žele, ko bo urejeno razmerje med Če&oslova^ko in Nemčijo.
_ Ferijalni savez presi is ćetrtinsko njno svojini rlanom. Poročali eniože, da i« imel Ferijalni savez v nedeljo v Sarajevu kongres. Na njem je bila izražena želja, asi Ik prometno ministrstvo dovolilo članom Ferljainospa saveza četrtinsko voznino \*> državnih železnicah. Ta predlo« je zaco-variel proieeor lafrrebške univerze dr. Zu-vrnik.
— Zagret* ka univerza ima 113 rednih profesorjev. Zagrebška univ rza ima zdaj 113 rednih profesorjev. Z izrednimi in ho-n<u^Tnirni profesorji in privatnimi docenti in, lektorji je pa na zagrebški univerzi 280 učnih meči.
— Pev*ko društvo »Sroetanac preloiiio svojo turnejo. Znano pe»vsko društvo »Sni*1-tanac iz Prage hi moralo prispeti na turna-lo v JucosJavk'o im prirediti že 14. t. m koncert v Šibeniku. V nedeljo je pa prtilo pismo. «i katerim >Smetanat: svoj prihod odpoveduje, če£ da so razmere take, da zdaj ne more prirediti turneje po Jucosla-viji. Prasko pevsko društvo ie hotelo prirediti svojo turnejo v proslavo 20 lo'nire ziedinien «a   č'ežkoslovnške in .luaroalaviJe-
— S čedokovim vlakom prispel en sam vota'k. v nedeiio popoldne je prispel v Split Cedoikov vlak \z Prage. Z ivim se i« ria prloelial ep sam potnik im &*er noki Ar2e.nt:n«r. VČerai zjutraj je prispelo v Solit 20 nemških letovimarjev pod vodstvom Pišeta turistirriecr* urads v Berli'iu dr. Huhf»ria. On je izjavil, da vlada v Nom-£i i veliko 7»m:*manie ?a tesen^ko sezono na T»9-5em Jadrana in ce ne bo novih sepJletija-ft^9. ho tudi v )>gen»fci sezoni nn n.wm Pvimor:u mnogo ppmšktfi letovišcarjev.
— Živahen promet w Kopri*m><*i. Iz Car ho&Iovažke ie orispelo v nerKeljo in včeraj preko Madžarske v .liiffos!a«vi)ito 123 dalmatinskih kročnjarjev. To «o SadfUJ potniki.
k.i so nu>&l odpotovati C*SR pred no so h;)e ?ar>rre meje. Oni pripovedujejo, da ie bilo pripravljenih na po4 preko Madžarske Se mnogo ruskih državljanov, ki tvo.io morali zdaj potovati preko Romunije. Na poti iz Mad?>i'7vikr prihaja * noStnimn vlaki v Ko-rrivnio-o mn^7o čeikoslovažkih državljanov, ki bite preko Jueoslaviie in Rumunije v svok) domovino. R;Lo iim je svetovano naj ?:mprei 7*TMi^te Madžarsko.
KINO SLOGA — TEL. 27-30 Danes poslednjte odličen detektivski
film Petra Lorre-ja Mr. MOTO — RUMENA MASKA
[
3
= Gibanje vlog pri hranilnicah v avgustu. Po podatkih Zveze jugosloven&kih hranilnic v Ljubljani so znaiale vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah cb koncu avgusta 1.089,8 milij. din. V primeri z 31. julijem so narasle vloge na knjižice za 1,3 na 639.0 milij. din, vloge v tekočem računu pa so znašale 450.9 mi' lijona din. Vloge na knjižice so narasle pri 9 hranilnicah, vloga v tekočem računu pri 8. skupne vloge pa pri 8 hranilnicah. Zelo razveseljivo sliko kaže primerjava s stanjem vlog pred enim letom Tedaj so znašale vloge na knjižice 601,3 milij., vloge v tek. rač. 411,6 milij., skupne vloge pa 1.013 milij. din. Narasle so v enem letu vloge na knjižice za 37.6 milij., vloge v tekočem računu za 39 3 milij., skupne vloge pa za 76.9 milij. din, kar je ugoden pojav, ker tudi v normalnih časih prirastek v'og navadno ni bil večji.
— Trošarine prost sladkor za čebele. Finančni minister dr. Letica je izdal odlok, s katerim se dovoljuje nakup trošarine prostega sladkorja za prehrano čebel Zvezi jugoslovenskih čebelarskih društev in zadrug. Zvezi čebelarskih zadrug v Jugoslaviji, Srpskemu čebelarskemu društvu. Savezu SKJ in drugim čebelarskim za dr u-rsm-društvom. ki niso včlanjena v naštetih zvezah ali društvih. Za vsak ulj živih čebel se lahko nabavi največ 5 kg sladkorja. Sladkor se lahko nabavi samo iz državnih tvornic sladkorja na Cukarici in na Belili mora pa biti poprej denaturirap s srednieostro papriko. Dovoljenja bodo izdajale pristojne finančne direkcije. Poedi-ni čebelarji, ki nuso Člani čebelarskih organizacij lahko dobe trošarine prost sladkor samo preko naštetih organizacij.
— Vreme. Vr m enaka napoved pravi, da ne bo nobenih bistvenih sprememb. Včeraj je znašala najvišia temperatura v Beogradu 27. v Splitu 26, v Dubrovniku 25, v Zagrebu, Saraj vu in na Ranu 22. v Ljubljani 20.2, na Visu 20, v Mariboru 3 8.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.6, temperatura je znašala 8.7,
— In kasan ta so okradli. Včeraj zjutraj so našli v Zagr bu pred neko hišo in kasan ta mestne plinarne Ivana PetruSo. Mož je ležal, stokal in klical na pomoč, * «, da ga je napadel in oropal razrbojnik. Kraj njega, je ležala aktrvvka.. v kateri je bilo rokaj nad 1.300 tfcn večinoma kovancev. Petrttta pravi, da mu je napadalec odnesel 10.000 din. Policija je uvedla preiskavo .
— Strašen zločin blazneža. V nedeljo av car so bili v bližini vaai Sopoica pri Svesvetih napadeni kmet Mirko Cmčević, njegov 12 letni sin Franjo in občinski gozdar Mate Cerie. Naenkrat je RkocU pred-nj? neznanec a samokresom v roki tn pomeril na nje. Kmet in goadar sta zbetaJa, Tedaj je pa napadalec navalil na kmetovega sinčka, okla! ga je z nožem tn mu odrezal ivo roko. Odrezano roko sj je ca-takml v usta in zbežal Pozneje so ga ujeM in ueotovili. da °re za 27 le'ne?»a Ivana Vranića, ki se mu ie zme^a'o. Ne-
d-čka, ao  prepeljali v bolnico
kjer je zdravnik ugotovil, da so njegove rane zelo težke
— Tatinski bera?. Pred dnevi ee je pojavil v okolici Starec Loga na Kočevskem okroc 40 letni b&re^ v zelenih žametastih hlačah, ki Je govori! vedmoiiKi nemško. Ta berač »e je znlasil tudi v Novem bregu, kjer ie podnevi vdrl v hi*o posestnika Ludvika Koafcj* in mu odnesi zlato amerikansko uro par moških ter par ženč-kh čevljev, suknjič in takjvnj&i britev. 4 nio&a srajce, n&kai parov nogavic m dva bankovca po 100 din.
— Krade vse od kraja. Po Gorenjskem med Kranjem In Kranjsko goro se klati neki 151etni dečko, znan pod imenom »Bzurcev«. Dečko, ki nima prave vzgoje, se je pripeljal v Mojstrano, kjer se je vtihotapil v stanovanj letoviSčarke Cilke CopiČ ter ji izmaknil 280 din in zlato nalivno pero Ko je pobegnil iz Mojstrane, je v nekem drugem kraju ponujal v nakup tudi srebrno žepno uro in pa zlato verižico, kar je nedvomno tudi nekje ukradel. Kakor so kasneje ugotovili orožniki, se mladi zlikovec piše Jože Dobrin. Zasledovani tafč ima kot posebno znamenje izredno debele ustnice, a pogled vedno uprt v tla Okroc se potepa navadno bos in nosi n?t *»1avi siv klobuk ■ pristriženo kozjo brado.
— Anžur še vodna *tra5». Zloglasnega vlomilca Jože*a An?urja oro?n;ki še niso izsledili Pred svoiimi zasledovalci seje Aniur nedevno zatekel hribe nad Litiv) in vlomil v hišo posestnika T van Permeta nekje nri veliki Slangi. Odnesel ie 64O0 din v hankoveh t^r v droivžu dalje rebrno uro z verifciro l*r>o ?mo ryH«»ko n^n;ato deJVir-niro tor neka i parila. Po v'omu je Anžur prvho^nil fea hnibe najbrž proti Novemu mestu
— Vlom v lovske kočo na Knmnn. On*
dan so vdrl' vlomilci v lovsko kočo vele-pnOBltn'ka Ivam tabca na Kumnu na Pohorju. Vlomilci BQ odnesli novo. riavo moško sonetno obleko, tr? odeje, pet rjuh. neka i b^zin. 4 m zelenega karirastega platni zi ravpse. n^k^i moškera perila, uro budilko, neka i Irub/nlske nosode in precej jedilnega pribora, škoda znaša 1700 d.n.
— PTevafnn cdgaji^k] par. V okollri T.a-
ške^n F° jf f*tl1 ^^n po"%Vfla 30-tetna ciganka RaroHna Gnl. k* se ti je kmeta prt<*«*o2*1 mtia4il cican oftlvlitno nien pri-lpžnik. čigar ime pa ni zn^no. Cersna *t« noskuftala namrel z ramimi sleoarliami, ker se tir^n na te niso obnesle sta nonoči vdrla v hi So oospstnika Franca L»«hs v 7.e. R°č>i m ukradla več oblek«. r»*r;la ter drugih predmetov v vrednosti 1500 din. Po vlomu sta nobetr^Ma. na so iu domači iaaledU] in zasledovali. SQo4afHS na se jima je vendarle oorreejOo odre^t' note 'e da je moral ed«>n na begu vreč' proč nekaj ukrsrVno obleke.
— Samomor veleposestnika, V vasi Deve tare ih pri Prnjavoru se je ustrelil trgovec in v lopoaestnik Martin Berberin. Pred samoimorom ni kazal nobenih znakov obtapa. V nedeljo zvečer je šel v svojo sobo, po polnoči je pa odjeknil iz nie Strel, Ko so prihiteli domači, so ga naaii v» ga okrvavljenega na tleh. Prepeljal] so ga. v banjalnško bolnico, kjer je pa kmalu izdihnil.
— ustrelil se je učitelj, ki ni bil učitelj. V vasi Oroliku bUasu Vinkovcev »e je ustrelil včeraj učitelj osnovne Sole Vu-ka-din MatjaSević. Njegov samom? r je vzbudil \eliko senzacijo ko so ljudje zvedeli, kaj je Mat jaše vica pognalo v smrt. Pokojni je bil narar č nad 10 let učitelj, čeprav ni imel predpisane izobrazbe. Vsa f njegova spričevala so bila ponarejena.
— 2e 25 let se bije hoj sa m-lijonsko dediščino. Kakih sto let bo tega, kar je bili rojen  v Olomucu Franc Schmldt, pozneje ugleden trgovec. Rojen je bil 13 m'eeecev no <?mrtj   Fileta  Srhmidta    moža  svoje matere ^ofile.  V Sofijo .se je  bi! zajedal mladi Bav H/Vnis. ko je hil n.!e»n me* še živ. Tf tega ljubevr.egra ramierja se je rodil nezakonski sin Franc, Honig      je izselil pozneje v Avstralijo, kjer je kopal zlato. Čex 12 let se ie vrnil v Evropo kot bogat mož. Svoji tevnlianki in nezakonskemu aiimi je ku-pij rx»a$tvo. »am *e 3^ P* vmjl v AvstraUio, kjer  je trgoval  z bombažem  in  umrl kot vedilk  bosrataš,  V oporoki  je zapustil vse svofe rromoženie     nezakonskemu stou in njegovim sorodnikom.     Celih 2o let ae že bije boj zs to dediščino, kri rna&a okrog 10 milijonov    zlatih     goldinarjev. Theodor Scnm4dt iz Banfltr>ke?a Brestovca kot dedič ovTomneea premoženja j« zbral Že tricetr-tine potrebnih    dokumentov in jih poslal mednarodnemu razsodišču v Haa^u, ki bo izreklo končno hesdo o tej stvari.
— Kako odpravimo neoknsno zobno oblogo? flsto eno«*avno: najprej očistimo sobe z znano pa«to Chlorodont. potem pa z grgranjem temeljito operemo usta s pomočjo zobne vode Chlorodont.
Iz LJubljane
—Ij Kapetan Bralovie odhajaj. Kdo sa ne pozna, našega popularnega, priljubljenega kapetana Bralovića. odličnega častnika izredno vsoke. krepke postave in prijaznega, vedno nasmejanega obraza? Vsa Ljubljana ga pozna, posebno dobro pa vsa sokolska in nacionalna Ljubljana, saj je bil njen z duao in telesom. In trdno smo prepričani, da bo njen tudi ostal. Premeščen je sicer iz Ljubljane dale« tja doM na jug, toda vez med njim *n nami je tako trdna, da ni sile. ki bi jo mogla pretrgati. Zato mu kličemo na pot: Srečno in na svidenje !
—Ij Vrhovni socialni svet. Jutri ob 18. bo v mestni sejni dvorani zborovanie vr-hovneKra, sorialnoga sveta mesta Lhibl^ane. Ne dnevnem redu ie nosvstovanje o načinu nre*krbe    neraroslenih    delavcev v zimi
1038/39 »n odpravi herače<n:a. Re5:tev obeh t*r»raA*ni *av;«: v ve''ki Treri od sodelovanja v>eh lnit.'iant&'h socialnih ustanov m združenj. Zato je njih udeležba nujna I
—Ij Naae letale seoet osame, Sef letalskega centra Ljubljana g. dr. Stane Rape, ki je moral na letalski tekmi Male antan-te iz znanih razlogov pustiti svoje letalo v Rumuniji, je priletel včeraj a njim iz Bukarešte v Ljubljena Med tekmo Male an-tante je moral pustiti svoje letale v Klužu. od koder so ga prepeljali po železnici v puka rej t o, kjer je dobil nov propeler. Ze pot od Bukarešte do Ljubljene je rabil dr. Rape 4 ure 40 minut
—Ij OMoajni aamaiHiiaiirl (eoJrtoareU) taeaj dmitvo Rdečega *rHm as prične ▼ prvi polovici oktobra 2ene. pa tudi molki, ki niso vojni obvezniki, v starosti od 18* do 40. leta. ki ae nočejo posvetiti samari-janakemu delu Rdečega kriza, naj se ust-mene zg lasi jo v pisarni Rdečega kriza od 8. do 12. in od 15. do 17. ure, število udeležencev je omejeno.
—Ij Na šoli Glasbena Matice j« bil vpeljan s novjm šolskim letom tudi pouk na kitari. Ko1*ko ie moooos doseči na tem instrumentu noro ho pokaraj učitelj tegs predmeta na Matični ioli g. Stanko Prek ki je znan so-lial-kitarist in bo izvaial dela koncertne li-torature. pred začetkom sporeda bo govor o zgodovini in umetniški vrednosti kitare. Vludno opozarjamo da so vstopnice za <s veoer. ki ho v ponedeljek, 8. oktobra v mali Filh dvorani v prodni* v knjfgsrni O1. Matice na  Kongresnem trgu.
—Ij Zdraaenje mesarjev tn Mobaalter-jov v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bedo od l .okt.>bra t. 1. do 1. maja 1039 mesnice in stojnice ofc n'del jata in praznikih aaorte. ob sobotah bodo pa za'o odprte do 19 ure. Vsakdo naj se blagovoli preskrbeti z mesom pravočasno na dan pred nedeljo in praznikom.
—1| Mestno poglavarstvo obrale* stranke, da bo sprejemalo prijave za rx>i*6no obdarovanje revnjt otrok u*tmeno v m'adinekem oddelku soc, pol. ur*-1a, Krekov tr^ 10 pritličje in sicer od 29 9- 1»38 do 20. tO, 10?^ nepreklicno me>1 uradnimi uram»i.
—Ij Udruženje Jeeeslovensklh inženjer-iev in arhitektom ^ekr'ja Ljubijans vabi flane na sestanek, ki ho v sredo 28. t. rn ob po1 21. ur\ v društvenih proe^orih v Kozini II. n. Na dnevnem redu je razgovor o letošnji glavjii skup££ini Udruženja v Splitu.
—Ij V kinu Slogi so are predstav spremenjene! Uprava kina Sloge ojpozarja cenjeno občinstvo, da se bodo prčenjale od jutri predstave v kinu ob delavnikih točno ob 16. 19. in 21 jri, ob oedeljah pa kakor dosedaj ob 15,. 1?.. 19. m 21. uri. Sprememba predstav ob delavnikih ie bila izvršena v korist občin s v a zlasti sedaj eb zimsk m času. pri čemer se je uprava <^aa-rala zlasti na vlakovne in avtobusne zveae s Kamnikom in drugo ljubljansko okolico.
—li Blagajna l*ošine hraniln ce, podružnice v Ljubljani, po&luje od 1. oktobra t. 1. d-alie za stranke od 8. do 13.
—Ij Zasledovan slepar, v pćeerco tvrd-ke šumi v Gradišču j prijel oni dan neznan, okrog SO letni m-Ski. čedno oblečen, ki  je   sku£?l  na  zvit  način   iavabiti od
uradnice 160 din. Poskus mu ka navzoč zgo vornoe'1 ni uspel in je sledntič iz pisarne pob gnil. Slepar, ki ima sek> močne naočnike, se poslužuje raznih sleparskih trikov, najbrž tudi pri raznih drugih tvrdkah.
—Ij Najđ no ko|o. v veti niže it. 4 v Linhsirtovi ulici je b'k> pred dnevi najdeno svetlorum no pleakano kok>, znamka »Horicont« brez tovarniake in a odlomlje-no evidenčno številko. Kolo, ki Je bilo najbrž ukradeno, je najditelj ierofil policijski upravi, kjnr naj ae laetnik aglaai
—Ij Pobegel dijak. Od svojega očets na Sv. Petra cesta 71 je pobegnil lOlstni dijak Du?an Janežič. Deček ima &* sehj kratke sive hlače in srajco brez rokavov.
SPORT
JavoraUc^Vrhiiilca s t S
V nedeljo ja bila na Rakeku prvenstvena nogometna tekma med dolgoletnima notranjskima Ovaloma. Sa U vsakoletni >derbye Notranjska je vladalo precejšnje zanimanja. Na Igrišču Javemlka na Rakeku ae ja zbralo preeajanjt Itsvilo aim-patiaarjav, ki ao temperamentno podligali svoje.
Borba Je bila Up'čno prvanstvena, a vedno v mejah fairnaaa. V vrstah Javor-nika ao se zlasti odlikovali vratar Hladnik, ki je z bravu resnimi posegi resi! par tež j-h situacij. Branilca sta bila dobra. V krilcih sta častno opravila svoje delo Pi-čulin in SuStersič. Najboljša v napadu ata bila Skulj in Korača. V glavnem ae Ja-vornik odlikuje a startom in kondie'jo. manjka pa povezanosti med posameznimi deli
Vrhnika se nam Ja predstavila kot lepo vigrana enajstoriea. ki jo odi'kuja dober start. Zelo aa ja med njimi odlikoval srednji krilec Prtlog. Tudi obramba je bila povsem na mtetu. V ostalem je Javomik zastreijal enajstmetrovko, a katero je bil ob zmago. Sodnik g. Hehle ja sodH dobro in aelo objektivno.
Silvester Kranjc je priznal
umor
Morilec pravi, da ]e živel zelo slabo in da si |e hotel 2 ukradenim denarjem pomagati
Maribor. 27. septembra Pre'akava glede roparskega umora v Volinjaku pri Prevaljah. ki so jo vodili orožniki iz Prevalj in Mežice, je pokazala, da so bili orožniki na pravi poti: Morilec je bil res zločina osumljen 26-letni rudar Silvester Kranjc. Sprva je vsako krivdo odločno tajil med zasliševanjem pa je kmalu s svojimi izpoved m5 prišel navzkriž, zlasti ga je pokopalo ker ni mogel navesti, odkod ima 2.000 din. SkuSal se je iz-mazati na razne načine m zatrjeval je tudi da j« denar pr hranila nie^rvva žena. Vsa vas pa dobro ve da ima Kranjc pr' raznm trgovcih doHr in da si tesra denaria nikakor ni mogel pr:braniti. Ker je pa še vedno zs^lksit v^ko kr'vdo. so Sli orožnki še temalfit*»4Se na delo. Preiskali so vso hllo in nafSH krvavo srnico, ki je imela Se sveže mnfVže. Tor'a tudi v tem prm^ru ja Kranic h'tro na.*el izgovor. če§ da »ta se a Žsno prep rala in e;a ga je tako moč-
no udarila po nosu. ds se mu je vlila kri. Na rokah je imel tudi praske, ki pa pravi, da jih je tudi dobil med pretepom z ženo. Ko so pa orožniki zaslišali njegovo ženo. je povedala, da se z možem nista nikdar pretepala. Ponovno so ga zaslišali in pod težo dokazov je priznal, da je res umoril starega previitkarja Petra Korofio.
Povedal je. da je odšel ob petih zjutraj z doma in se nato s kolesom oipelial v Mež co. kjer je v gostiln' Marije šenicove popil liter vina. Vedel je, da je Koroša pri maši v cerkvi in čakal je tako dolgo, da je cerkev zapustil in odšel proti domu. Najprej je pustil starčka naprej "n mu je nekaj časa sledil, v gozdu v Vol njaku ga je pa prehitel, ga napadel, podrl, umoril in oropal, Na vpraSanie zakaj je »toril ta zločin, jo Kran'r r»dgovonl. da je živel zelo slabo in da si jo z n1-"--,-nim denpriem hotel pomagati.
Čehssl3>vaki se vračalo v domovino
Ljubljana, 27, septembra Na poiiv češkoslovaškega konzulata v Ljubljani, ki jc izšel v včerajšnjih in današnjih listih češkoslovaškim državljanom, btvajočim v območju tukajšnjega konzulata, se je že včeraj odavalo večje Število vojnih obveznikov. Takoj popoldne so prispeli českoslovaš&i vojni obvezniki iz Ljubljane, pa tudi iz Kranja, kjer so bili zaposleni po tekstilnih tovarnah. Zglasili so se na češkoslovaškem konzulatu na Erjavčevi cesti, kier so jim bile izstavljene vozovntce. nakar je prva skupina odi!a na glavni kolodvor ter se odpeljala z brzim vlakom, ki odhaja ob 20. proti Beogradu.
Na kolodvoru se je pri odhodu Čeho-slovakov, ki so sledili klicu domovine, zbrala velika množica občinstva, ki jim je prirejala živahne ovacije. Vsi odhajajoči so imeli na prsih pripete trakove v Češkoslovaških narodnih barvah. Vzkli-kanja češkoslovaški državi in njenim voditeljem ni bilo konca ne kraja Občinstvo je s Cehi vred zapelo himno »Hej Slovani«, in odhajajoče obsipalo s cvetjem ter obdarovalo s cigaretami in raznimi drugimi darili.
Tudi danes se ves dan zglašajo češkoslovaški vojni obvezniki na konzvilatu. Prispeli so iz Celja. Maribora, večje število pa spet iz Krania 2. večernim vlakom bo odposlana v Beograd večja skupina, kakor je b;la včerajšnja Vsi vojaški obvezniki bratske republike se zbero na češkoslovaškem poslaništvu v Beogradu, odkoder brd^ nadaljevali pot v domovino preko Paimunlje.
Iz Maribora
— Natečaj. Umstn'ški klub razpisuje sledeče nagrade: 1. Za dve novi Še n objavljeni leposlovni drli. 2 Za dve novi še ne razstavljeni d li upodabljajoče umetnosti. 3. Za dve novi glasbeni krmprziciji, ki Se nista objavljeni in še nista bili izvajani, 4. za dve odiski »'varitvi po oceni v sezoni 1937-38 in 19SS-39 do dne razsodila. Natečaja se mor jo udeležiti vsi v Mariboru in njega področju ustvarjajoči umetniki. Nagra-e sv> prva 2.000 din, druga 1000 din TDela je predložiti predsedniku kluba, in sicer, ad 1. do vštevši 4. XI. 1938. ad 2. do vš evsl 1. XII 193S, ad 3. dO vatevit 15. X. 193S, od 4. naj se vpoSlje-Jo prijave z uznačbo stvaritev, na katere Sa igralec, osdr~ma režiser po-seb- j t-kli-euja. do vitevai 1. XII. 19SS Obenem ee posti vajo književniki, da predlože do 15. X. 1938 Izvirno ie n objavljeno in neizvaja.no dramo, ki bi se naj uprizorila ob priliki k*tosnjega umet. tedna. Uspehi natečaja bodo razglašeni ob zaključku Umet. tedna, ki se bo vršil od 4. do 10 XII 1938 tn to po preda'avi 10. XII. 1938. Odbor.
»mm Odprta «oč in dan ao groba vra*a . . . Umrli so: 69 letni trgovec Ferdinand Vu-kič, 65 letni go-srtiLničar Luka Kekec in 76 letni bivši natakar Ivan Prdiich. žalujočim na5e Iskreno so žal je!
— Razpis diiašKjij ustanov. Jz ustanova Feliksa, in Pavline Fer k po za leto 1938-39 podelilo desetim mariborskim srednješolcem stipendije po 600 in 12 vi-sokosoic-m po 800 din. Prednost imajo potomci FerKuvih sorodnikov, nato i& Fer-kovejgg rojstnega, okoliša (Sv. Barbara v Slovenskih goricah) ter iz šentlenarške-ga in mariborskega okraja. Nadalje se iz ustanove dr. Franca Fopoca razpisuje 5 Štipendij po 1200 din za viiaokošoloe mari-
boiskega in šoštnnjakcgtj okraja. Podrobno uemeljene in podprie prošnje naj se vložijo do 15. oktobra t. i. pri P:aojiUuci v Mariboru. Naro.'.ni dom. kjer bodo prosilci ko.no m oktobra izvedli reštev in dvignili sveje priloge.
Zadnja pot Anice Juvančtčevc
Zidani most, 2o. sentemhra R.Kestno je odicknilo v src:h vseh domačinov, ko se ie te dni raznesla pr nas in v RadeJ-ah žalostna ve^t, di je Kcla žena pre^r^sVa nit življenja aolojaio nriljuhliem. ljubki So-kolici, sr«tn Amci )u\»n"~ičc\-'. lg-letni najstarejši kčertd h«teffris I luv.in-Cioa Franca na '/^da"o;n m i«stu Hm^Hi ie pri svojem ct icn {\ Dermclm v RoIm^mi pri Sevnici. Z. ffVtofvrgOnoiti IQ 1° ^rr-d;ie pripelial' domov, kjrr je lc/aa do sobote na mrtva^em odru PoooWns so jo oune'jalt na rarl'/uo r^J^opa' wi"r V » /nd'p poti jo ie sioremhalo mno^o r»o«rt*^ *»v Ho-ma'*inov in Rade'anov. pa tudi i/ lalfctea, Ce-»a. Kim*kih tr>plic in Liuh'jane « dr /. 11 ti i hfmpc vod as ie leavil nred rpi-k>*n
mostom V spremstvu 5t«"ih duhovnikov ao jo pripe'iali v žunno TrVcv. kirr *o or***-vili nr>(jrehr;e ohrede .^\od pnf»re^*^m *->■> h$« le zaprte vse rrffovfn€ ifl ostali Po> groba se jc ud"I*v:,o /clo ve!ikw Sokojov in Sokolić Fred Vr-to so prf|g|i vol • isn h vencev, k- >o jih darovn'« >tevdni pria;e-Iji Juvaii^ičeve dreŠtff*e N«« bo jv»koinici zemljica rahla' L'ialoičcn' Juvančićevi družini naše na iis*krenej^e *o>alie!
Izsred obertnega
NEVREDEN SLUŽRODAVCEVEGA ZAUPANJA
Sodarski pom« čnik je odpovedal službo na 14 dni; čez o dni, torej pred potekom odpovednega roka, ga je mojster odslovil. Pomočnik je tožil mojstra za plačilo mezde, ki bi mu pripadala še za ostali del odpovedne debe. Mojster se je branil plačilu in je na\ a.iul. da je kake 4 tedne pred odpustom videl pri pomočniku tri velike kose mila. Dan pozneje, ko je pomočnik odpovedal službo, je mojster začel poizvedovati in dognal, da je pomočnik to milo ukradel v milarni. kjer je pred več kakor tremi tedni popravljal sode. To je v mojstru zbudtlo nezaupanje do pomočnika in zato ga je opravičeno odpustil brez odpovedi.
Mojster je bil obsojen v plačila. Razlogi: To § 239 obr z. sm° službodavec brez odpovčdi odpustiti službojemnika, če ta kaj stori, s čimer postane službodav-čevega zaupanja nevreden Sod'šče je bilo mnenja, da je pomočnik res storil tako dejanje, da je prav lahko izgubil zaupanje mojstra. Toda mojster je za to dejanje vedel že tri ledne pred odpustom in je tudi lahko domneval, da je pomočnik prišel nepoštenim potom v posest mila. Mojster ga je poslal posodo popravljat v milarno, na to se oa mahoma vidi pr* pomočniku večja k \ čina mila. Vsaj sum na Domočnikovo nepoštenost je bil podan, mojster pa ni ničesar ukrenil, niti podedoval in niti vprašal pomočnika, odkod ima milo. Po zadnjem odstavku tega §-a pa izgubi službodavec pravico do takojšnjega odpusta, če je za tak razlog vedel dalj ko teden dni. Ce bi bil mojster takoj, ko je videl pri pomočniku milo. poizvedoval in ugotovil, da je bilo milo ukradeno, bi bil pomočnika lahko takoj odpustil.
MALI OGLASI
Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, lajava beseda Din
daven poesoaj.
2a plamene odgovora fkedt aiaUO ogiaeov |s treba priložiti snamao. — Popustov aa male oglase ne priznamo.
PRODAM
30
Nasmanan
a uta
POZOR! Kupujem tn prodajam rabljene sevlje. Rabim večjo množino moekin čevljev. - KLAVUR, Voanjakova ui. e.
PRODAM moeam in ženska kolesa, šivalni stroj, kauč, kuhinjsko kredenco, mizo, atole, rabljen linolej za kuhinje, otomano, zastore, preproge, radio aparat Horni-ton 9 cevni, tanek« oblake, Savije in druge malenkosti. — Poizve ae pri Sitar Kari, Wol-fova 12. 2289
90 par, davek pooeoej. Najmanjši anaaak « Dtn
i
ZLRT0
najbolje  p I a o a m. B. BANOTJ8, zlatar, KRANJ.
SLUŽBE
(iaaoda 90 par davek posebej Naimam*' fni»seK H Ola
tSm din
potrebujete aa zaslužite 1000 Din mesečno, rišite; »amob«. Man nor«
RAzno
Seseda BO par. davek posebej. Najnianjsi meaek « Din
KLIŠEJE
C NO -
•M
JH(jO(1I!AEIK-A iVPtrHA NASIP 23
Sveze najfinejše norveško
ribje olje
iz lekarne dr. G. PICCOLLJA v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam.
STAflOVAnJA
Beseda SO par. davek posebej. Najmanjši znaaek * Dtn
kabinet
oddam boljši gospodični ali gospodu s %. oktobrom. Maribor, Delavska ul. 15. 27. M.
Makulafttrni papir
proda uprava ^Slovenskega Naroda*4 Liubllana, Knaflleva ulica Stev. 5
še beseda o
naše
gledališču
Malo odgovora na članek« objavljen v „Slov. Narodu44
v sredo 21. t* m.
Ljubljana, 27. septembra j no na ono stran, ki je najstabilnejša. Da
ni to samo nase mnenje in obenem mnenje vse pravilno kritizirujoce ljubljanske publike, si naj gospod pisec prebere sledeče kritike o obeh naših baritonistih, ki so izšle v splitskih listih med gostovanjem nase opere:
> Gospodin Robert Primožič zadivio je svojim Jagom. Voluminiozan glas, prodirali njegov bariton, koji zna da u visini čisto zvući i da poprima neki mutnji, zlokobni prizvuk, odgovara odlično zlobniku i himbeniku Jagu, kojega je g. Primožič i glumački oblikovao upravo virtuozno. (Jadranski dnevnik, kritika Vojmila Ra-badana ob priliki izvedbe Verdijevega Othela). — Luć'ana brata pjevao je bariton g. V. Janko pokazivši svu ljepotu i obseg sonornog i zvučnog grla. (Kritika Vojmil Rabadana). — ...atrakcija večeri bio je g. V. Janko u ulozi prinčeva komor-nika Dant'nija, koji se prevlaci u princa. Uspoznati plemeniti organ, pokazao se kao vanredan komicar, vrlo duhovit a uvijek u granama okusa. (Jadranski dnevnik). — G. Primožič iznio je i pjevački i glumački odlično sa karakterističnom maskom nasilnog Aziata Hovanskoga i istotako izvrsno i g. Janko bo jara Saklovitoga, otpje-vauši osječajno i toplo ariju u trećem činu (Novo Doba). — Istotako g. Primožič svojom temperamentnom i inteligentnom igrom dao je glumački snažnu kreaciju Me-fista, izradjenu i pomno dotjeranu u svim detajlima i prizorima, dominirajući scenom i radnjom. (Novo Doba). — G. Primožič svojom temperamentnom i stranom igrom, te pravim viteškim nastupima i podvizima oživio je majstorski grofa Lunu, i glumački i pjevački. Njegov bariton u srednjim položajima zvočJo je sonorno i prodorno (Novo Doba) i. t. d.
Tako, gospod pisec. Ce pa vas morda zanima inozemsko mnenje o gospodu Primožiču, si nabavite kake budimpeštanske stare časopise, v njih boste lahko čitali kritike iz časa. ko je dosegel Primožič vrhunec svoje kariere. Brali boste nekaj izpod peresa muzikalnih ljudi. Priporočamo vam tud;. da pridete na kak jubilej teh
Združenje gledaliških igralcev je nas stalne obiskovalce gledališča prehitelo z odgovorom na umesten članek nekega mu-zikalneža, objavljen v »Slov. Narodu« 21. L m.
Najpreje nekaj o publki. V mislih imamo- širše občinstvo, o katerem ve povedati pisec le najboljše stvari: dobra ušesa, razsodnost, muzikalnost; to so njegove odlike pravi. Po našem mnenju pa žal teh odlik publika nima. Nesmelost kritiz ranja je postala njena bistvena latsnost. Ali ni gospod pisec še nikoli poslušal, kako kritizira naše občinstvo? Ce bi le včasih malo poslušal po hodnikih naših gledališč :'n na cesti, bi moral kmalu spoznati, kako strašno si mnenja posameznikov nasprotujejo. »Boris Godunov« je priznana umetnina in vendar so označil" nekateri ljubljanski do-broušci glasbo te opere, za »nemogočo stvar«. Nič več sreče ni imel Mozartov >Don Juan«. Za marsikatere je bilo poslušanje take muzike »dobro uspavalno sredstvo-. Zelo zanimivo je bilo slišati ljudski glas o petju bas-baritonista v prvo omenjeni operi; za nekatere je bilo to »lajanje«, drugi pa še neprestano govore o njegovi velikanski kreaciji in izrednem bogastvu tega impozantnega glasu (menimo, f!a imajo drugi prav)! Prav tako je ugledni radiotednik »Naš vak prinašal članke, kako kriče Italijani, če se slučajno spoza-b jo in vstopijo v našo opero, pri poslušanju petja primadone Gjungjenčeve »Povero Verdi*. Kako rado pa jo je imelo naše za umetnost navdušeno obč nstvo, pa je dokazal njen poslovilni večer.
Lahko bi našteli še mnogo takih primerov, toda bolje je, da prenehamo, sicer bo res pričel kdo dvomiti o»dobroušesno-st: t Ljubljančanov. Ko govorimo o slabostih ljubljanske publike, (poudarjamo, da mislimo širšo javnost) ne smemo prezreti njene najslabše lastnosti: zaljubljenosti v tuje. Neben, še tako slab pevec milanske Scale, ali kateregakoli znamenitega tujega gledališča, ne more po sodbi mnogih Ljubljančanov, tako slabo peti, kot naš najboljši član. Prepričani smo, da bi bila ona Scala. ki je bila v Zagrebu izžvižgana (nastopala je s svojimi slabšimi močmi, iz-vzemši oba znamenita baritonista) deležna v Ljubljani spontanega priznanja — pač, ker so to pevci znamenite Scale. Spričo takega zadržanja naše publike, ki sloni na prepričanju »vse kar je naše, je slabo«, je uspevanje pevcev na naš'h deskah neprimerno težje, kot bi ijm bilo kjerkoli drugod. Naše občinstvo, bi moralo vedeti, da je vendarle možnost, da so tudi med nami pevci, ki po kvaliteti ne zaostajajo za mnogimi slavnimi imeni, če ni kvaliteta splošnega ansambla zadovoljiva, ni s tem rečeno, da je tudi vsak posameznik slab. Tisti, ki je v svojem kritiziranju nepristranski in, ki večkrat vrti radijski gumb, bo lahko kmalu uvidel, da danes vsa Italija ne premore takega »Ri gole t ta« kot ga imamo pri nas (Straccari ne poje več, Italijani si pomagajo s Carlom Tagliabuem). Prepr'Čal se bo tudi, da so take Ulrike iz *Plesa v maskah«, kot pri nas z Golobovo redke in dvomljivo je, da mu bo uspelo slišati boljšega Figara, kot je naš ljubljanski.
Preden pridemo do poglavja o naših »nemogočih baritonistih«, želimo poudariti naše mnenje, da ni krivda majhnemu posedanju gledališča, samo padec kvalitete našega ansambla, temveč v Isti meri, nepravično zadržanje publike. Imeli smo vpri-zoritve z odličnimi zasedbami tudi v zadnjem času, pa ni bil dotok naše publike nič večji in godrnanje nič manjše. N. pr.: Madame Butterfljr (Gjungjenac, Gostič, Janko. Golobova), Othello (Šimenc, Primožič. Gjungjenac). Boheme (Gjungjenac. Gostič, Primožič. Betetto), Faust (Gjungjenac. Gostič, Primožič), Seviljski brivec (Janko. Župevčeva, Betetto ali Križaj, Gostič). Hoffmanove pripovedke (Gjungjenac. Gostič. Betetto), i. t. d. Vse kaže torej da smo Ljubljančani sila trmoglavi in pr čnemo ceniti pevce šele takrat, ko niso vp^ naši člani — to je bolj »imenitno«.
T? ko sedaj pa k stvari! Gospod pisec članka *Kaj b; bilo treba storiti, da bi Ljubljančani bolj posečali našo opero«, se močno zavzema za angažma nekega v Liubijani živečega koncertnega pevca. Poudarjamo, da po našem mnenju dotični pevec, ni zmožen nadomestiti mojstra Betet-ta in bodo zato gostovanja do nadalnjega ostala nujno potrebna. Dalje piše: T»In kaj 7. bartonom?« Ali bomo poslušali vedno le take pevce, ki s svojim glasom, ne mo-re-o privabti muzikalnega človeka?«. S tem stavkom  je gospod člankar pokazal i
r- I
dveh oevcev, eden med njimi ga ima že letos. Lahko boste videli navdušenje publike z »nemuzikalnimi ušesi«, ki jo je hvala-bogu še vedno nekaj.
Kaj pa misl mo mi. najstalnejši obiskovalci gledališča, o sedanjem položaju? Po našem mnenju je vzrok pomanjkanje denarja in nenormalne razmere med vodstvom in Članstvom. Dolžnost uprave je, da si pridobi zvišanje državne, banovinske, in mestne subvencije ter takoj prijateljskim potom uredi razmere med seboj in članstvom. Odslej naj uprava gleda tudi na primerno vodenje gledališkega gospodarstva.
Zelo nas je razveselilo, da se je pomnožilo Število člankov o gledališkh predstavah — in da je bilo apeliranje na pristop javnosti med abonente izvršeno v primernem obsegu. Teh člankov naj bo vedno več izpod rok režiserjev, igralcev, dirigentov i. t. d., ter se naj ilustrirajo s slikami naših igralcev v tekočih vlogah, s čimer bi se najlažje vzbud'lo zanimanje občinstva (slika je slika in* ker nima marsikateri časa za branje člankov, bi bil vsaj tako opozorjen na gledališče). Propagiranju gledališke umetnosti naj pomagajo vse revTje. pred vsem pa radio s predavanji in pevskimi nastopi.
Kar se tiče angažmaja novih solistov, si žer'mo. da bi ne bila gdč. Fratnikova samo naš gost. temveč stalna članica. Ce pa je njen stalni angažma nemogoč, bi se naj zanimalo za gdč. Mezetovo. Liričen tenor je nujno potreben in se naj operna uprava za to zanima, ker en sam tenor ne more zmagovati celotnega repertoarja. Priznamo, da je dobrih tenorjev izredno malo in jih bo treba bržkone iskati onstran meja. in proti koncu če smemo nekomu nekaj svetovati: gospod J. naj pazi na glas, takih Lun (in slovenske napitnice), kot je b?l zadnji na radiu, od njega nismo vajeni. Glede gostovanj bi si želeli večkrat slišati Gjungjenčevo, k'* je na našem odru od vseh pevk najbolj priljubljena.
To smo napisali resnici na ljubo in v upanju, da ne bo naša publika samo z očmi preletela tiskanih vrst. temveč si bo odkrito priznala svoje napake in z razumevanjem podprla delo naših umetnikov v težkem položaju, ko nam je obstoj gledališča potreben bolj kot kdajkoli v po-voinih letih. Od uprave pa prav tako pričakujemo, da bo storila svojo dolžnost, preskrbela zvišanje subvencije, dvigala kval;-teto ansambla in članstvo primerno plačala.
Stalni gledališki obiskovalci
Vojaška preteklost
ruskega naroda
Zanimiva in poučna razstava v državnem muzeju v
V državnom muzeju v Leningradu so otvorili oni dan zanimivo razstavo vojaške preteklosti ruskega naroda. V spomenikih umestnosti in predmetih oborožitve je tu prikazan del zgodovine ruske oborožene moči od 17. do 19. stoletja Razstava napravi na gledalca zelo globok vtis in je zgovorna priča zmagovitega narodnega patriotizma, pišejo ruski listi.
Težki okovani kiji, razne sekire, nasajene na dolgih ročajih, iz tenke žice spleteni biči, posuti z žeblji in privezani k debelim palicam. S tem orožjem je rusko domobranstvo porazilo poljske intervente v 17. stoletju. Proti temu primitivnemu orožju ni opravila nič dobro oborožena in opremljena poljska vojska. Ena izmed risb pripoveduje o junaški obrambi slovečega pravoslavnega samostana — Tro j i oko-Sergijevske Laure. Originalni ročaj sablje, ki jo je vihtel nekoč knez Dimitrij Požarski, priča o slavnem pohodil ruskega domobranstva iz Nižjega Novgo-roda na Moskvo. Interventi niso mogli kljubovati vsenarodnemu gnevu.
Bogato je na razstavi zastopana doba Petra Velikega — reformatorja oboroženih sil
vso svojo muzikalnost, kajti udaril je rav- I ruskega naroda, prekaljenih v bojih proti
Slavni ruski car Peter Veliki
švedskim intervenbom, na drugi strani pa tudi že prvi začetki ruskega brodovja. Tu so zbrani spomini na one čase, tu so švedske zastave z monogramom Karla XII. kot vojne trofeje. Mnogi bakrorezi, kolajne, vzorci orožja, izdelanega v tulski orožarni, reorganizirani po Petru Velikem, in v olo-
neški orožarni, kažejo, kako se je ruska vojska s časom obo rože vala. Naskok na trdnjavo Noteburg — ena izmed prvih zmag nad Švedi — po Lomosovu ni bil več stari način vojne. Tu vidi gledalec originalno uniformo in klobuk, ki ju je nosil Peter Veliki v slavni bitki pri Poltavi, dalje sedla Karla XII. kot vojno trofejo, slike pomorske zmage nad švedskim b rodov jem pri rtiču Gangut in otoku Grenham itd.
Splošno zanimanje vzbuja oddelek, posvečen sedemletni vojni Prusije proti koaliciji držav, v kateri je bila tudi Rusija. Tvorec stroge pruske discipline Friedrich II. je bil opetovano poražen po ruskih vojakih. V bitki pri Kunersdorfu leta 1759 je bila poražena pruska armada Cesar Friedrich je izgubil v bitki klobuk s perjanico in zdaj je shranjen ta klobuk v ruskem muzeju kot zgovorna priča poraza pruske vojske. Friedrich je takrat pisal svojemu bratu v Berlin: »Od armade, broiece 48.000 mož, mi jih ni ostalo niti 3000 Vsi beže in jaz izgubljam pogum. Ne vidim izhoda iz tega položaja in če hočem biti odkrit, moram priznati, da smatram \se za izgubljeno... Leto dni po Kunersdorfu je vkorakala ruska vojska v prusko prestolnico Berlin.
Suvorov na tej razstavi ni kdove kako zastopan. Zelo slabo sta zastopana njegov slavni italijanski in švicarski pohod, pač so pa podrobno prikazane zmage v turških vojnah. Xa razstavi so sicer tudi prapori Suvorovih Čet, ki so osvajale Alpe. manjkajo pa skoraj povsem spomini na Suvo-rova samega. Razstava dosega logično višek z junaško epopejo leta 1812. Tu vidimo 336 portretov, po večini del angleškega slikarja Georga Dowa in njegovih ruskih učencev Poljakova in Golike. To je pravi Pan-theon ruskih narodnih junakov, ki so vodili narodno vojsko proti Napoleonu. Človeške podobe in karikature, vzorci orožja, bakrorezi in risbe sodobnih umetnikov, ku-tuzovske relikvije, odlikovanja in kolajne, vse to prikazuje dogodke iz junaških bojev proti sovražniku. Ruski listi pišejo, da je ruski narod ponosen na svojo junaško preteklost. Rdeča voj;4ca spoštuje tradicije hrabrih ruskih vojakov, ki so v borbi za svobodo domovine z nevenljivo slavo ovenčali svoje orožje.
Srečne in nesrečne telefonske številke
Telefonska uprava mesta Tokia je kapitulirala pred prazno vernost jo svojih naročnikov in se sprijaznila z mnenjem, da so tudi v telefonskem prometu srečne in nesrečne številke. Najprej je črtala iz telefonskega imenika številki 42 in 49 ter njihove kombinacije v začetku ali na koncu telefonske številke, ker Japonci verujejo, da prinašajo te številke nesrečo v delu in smrt. Zato pa vsako leto izdraže srečno številko 8 in sicer precej drago, v našem denarju za dobrih 30.000 din. Kdor hoče imeti to številko telefona, jo mora torej drago plačati.
Druga srečna številka je baje kombinacija številk po starosti naročnikovih otrok Recimo, da ima telefonski naročnik tri otroke v starosti 3, 5 in 7 let. Tako dobimo številko 357. Tudi za tako telefonsko številko je treba plačati posebno visoko pristojbino. Telefonska številka se seveda v tem primeru vsako leto izpremeni. To je sicer nepraktično iz trgovskega vidika, zato je pa ustreženo praznovernim telefonskim naročnikom.
Dva zdravnika
Slavni zdravnik Vannsebten je šel nekoč v Londonu čez trg, kjer je opazil nekega mazača, kako se je pripeljal s kočijo in jel javno prodajati razna mazila proti vsem boleznim. Ljudje so se kar trgali za mazačeva zdravila. Vannsebtenu se je zdel mož nekam znan in vprašal ga je, kje stanuje. Pozneje se je zglasil pri njem na domu. — Prav zdi se mi, — je dejal mazaču, — da sva se nekje že videla, pa se ne morem spomniti, kje bi to bilo. — Res je, — je odgovoril mazač, — rudi jaz sem vas spoznal. Bil sem sluga pri lady \Veber. kamor ste pogosto zahajali — Zdravnik ga je debelo pogledal. — Kako je pa mogoče, da se izdajate za zdravnika, ko vendar nimate potrebne izobrazbe? Zdi se mi. da ste si pridobili že lepo premoženje. Meni se to še ni posrečilo, čeprav sem zdravnik že nad 40 let in čeprav se mi zdi, da je moje ime precej dobro znano. —
Tedaj se je pa bivši sluga nasmehnil, rekoč: — Predno vam odgovorim na to vprašanje, mi dovolite vprašati vas nekaj. Stanujete v eni najživahnejših londonskih ulic. Koliko ljudi mislite, da gre vsak dan mi-
mo vaše hiše? To jc težko reči, toda gotovo jih gre nad tisoč.--In koliko mislite, da je med njimi res pametnih?--
Pametnih? No, takih mislim da ne bo nad
sto.--No, vidite, gospod doktor to je
tudi moj odgovor na vaše vprašanje: Teh sto se hodi zdravit k vam. vsi drugi pa kupujejo zdravila od mene na ulic:.
Pravični sodnik
V ameriški državi Idaho je živel nedavno okrajni sodnik Isadore. slovel po tem, da je brezobzirno zatiral pijančevanje in kaznoval pijance z bičanjem. Nekoč so pa pa našli v krčmi pijanega tako. da so ga morali odnesti domov. Ko se je naspaV irt iztreznil, je pognal Isadore samega sebe pred sodišče in se obsodil na trideset udarcev z bičem.
Obsojeni Isadore se je pritožil proti previsoko odmerjeni kazni, toda vzklic na instanca, ki jo je predstavljal zopet on, je bila neizprosna, zavrnila je vzklic in odredila izvršitev obsodbe. Isadore je bil na podlagi lastne obsodbe javno bičan zaradi pijančevanja. Pravičnemu sodniku so postavili Američani spomenik
Iz Trbovelj
— Nedeljski sport. V nedeljo 25. t. m. ie imel SK Amater v gos teh celjskega Olimpa, ki ie odigral na trboveljskem zelenem pO— lju z Amaterjem prvenstveno tekmo. Ta Tekma je bi.la zanimiva slasti zaradi teca, ker sta ee oba kluba na vso moč prizadevala spraviti Ž020 drug drugemu v mrežo, na se to niti enemu njit;i drugemu ni posrečilo, šlo je za dve toSke. ki so odločilne v prvenstvenem tekmovanju. Domačini so b*li vidno v premoč in so ves prvi polčas oblegali vrata Olimpa, vendar se Um pa ni posrečilo spraviti v gol niti enega strela, kar je pripisati žilavi obrambi CeLanov. Olim-nova obramba im vratar so bili neverjetno vztrajni in so priborili celo točko. A mater -ievo moštvo ni bilo dovolj homogeno, ker s jigrali v napadu tudi trije juniorii, ki staranja tako nevarnim nasprotnikom ni«> bili vajeni in niso dorasli prvenstvenim borham. Najboljša je bila ožja obramba, k; je zlasti v drugem polčasu, ko je Olimo resno 02 roža I vrata Ama ter.M. uspešno odbijala napade. Sodli je g. Erlh strogo in objektivno.
— Ekskurzija strojnikov. fiuMimfc je v nedeljo obiskala velika skupina strojnikov, č!anov Zveze strojnikov Jugoslavije. Z io-poldajnskimi viski ob 8. in 9. urj s« je pripeljalo iz raznih strani naše države v Trbovlje preko 100 strojnikov, kj so v sprem-savu rudniških strojnih inženjerjev in obr« tovodij si najprej ogledali novo v gradnji se nahaiajoco veliko moderno kalorično električno centralo ob Savj v Trbovljah. Z velikim zanimanjem so si ogledovali na£i strojniki nove naprave, zlasti veliki novi BoTfiigov kotel, katerega še nima nobena elektrarna v nasj državi. Gostje so se posebno zanimali tudi za nove čistilne naprave ob Savii. kjer se ho lovil premogovni zdrob in prah iz oitoonih voda ter uporabljal za kurivo v novi elektrarni. Ko >o si gostje ogledalj vse te zanimive «trojne naiprave, so se podali na rudniški vlak, ki iih je pripeljal do rudniške restavracije, kier jim je rudnik pripravil v gornjih prostorih kosilo. Tam je zbrane go=t? v lep h resda h pozdravil v imenu rudniSke^a ravnateljstva viJ/i strojni inšpektor g. inž Milan Pertot. želeč }im prijetno bivanie v rudarskih Trbovljah. Zahvalna sla
sprejem Ln gostoljubnost pred>emn;k Zveze strojnikov sekcije Ljubljani g. Toni in zas-topnik zagrebškega udruženja strojnikov, kj sta naslaisla, da take ek^viirzije mnoao pripomore.jo k tesnemu sode lova tv u med podjetii in strojnki. ki 5-0 važen stan v našem narodnem gospodarstvu. To tesno sodelovanje nai bj se po obisku strojnikov v Trbovliah še poglobilo. Po kosilu so imeli strojniki prijateljski sestanek % nj'hov i mi trboveljskimi tovariši, mnogi so si ogledali tudi ostali del Trbovelj, z večernim' v'aki so se vračali na svoje domove v Ti ubijmo, Zagreb. Celje. Maribor. &o5tani. Gustan i ?n druge kraje. Vsi pa so zagotavljali, Ha «o z obiskom v Trbovljah izredno zadovoljni in veseli.
Iz Krškega
— Zborovanje učiteljskega društva .11 '» Krško. Dne S. oktobra ob 10. bo v risalnici meščanske šole v Krškem redni oboni zbor učiteljev JUU o ceror obveščamo vse n.vft članstvo.
— Vinska letina. Letošnja vinska letina obeta zek> dobro. Zaradi lepega pončne«_ra vremena grozdje lepo zori in posta;a sladko. Po mestu ga prodajajo po UD do 4 d m. pa tudi cenejše. Grozdja je veliko, zato bo vinska letina tudi zelo dobra. Ponekod se dobi že vinski mošt. Cena ;e zmerna.
Darujte za »Zvončkov« sUlad
oeorges ohnet:
60
gERGEj pnmn
-1 nomun i-^""1
Sergej je slišal, kako sta se poljubili V objemu je blagoslavljala mati svojo pohčerjenko. Potem je pa zagledal princ gospo Desvarennesovo, kako gre mimo njega. Slednjič je zavladala tišina in slišali so se zamolkli vzdihi uboge Ivanke; vsa iz sebe je obsedela v senci na divanu.
xvi.
Sergej je stopil iz svojega skrivališča in krenil naravnost k Ivanki. Na mehki preprogi se njegovi koraki niso slišali. Mlada žena je zrla v praznino in globoko dihala. Nekaj časa jo je molče gledal, potem se je pa sklonil k nji in vprašal nežno:
— Ali je res, Ivanka, da me sovražite? Ivanka je prestrašeno planila pokonci in vzkliknila:
— Sergej!
— Da, Sergej, — je ponovil princ, — Sergej, ki vaš nikoli ni nehal oboževati.
Rdečica je zalila obraz mlade žene.
— Pustite me, — je dejala odločno, — vaše besede so nedostojne in nočem jih poslušati.
Po teh besedah je naglo krenila proti hodniku. Sergej jo je pa prehitel in ji zastavil pot:
— Tu morate ostati, — je dejal skoraj osorno, — tu mi ne morete uiti.
— Saj to je blaznost! — je vzkliknila Ivanka in odskočila: kaj ste pozabili, kje sva? .
— Mar ste pozabili, kar ste pravkar rekli? — je odgovoril Sergej strastno. — Stal sem tamle in slišal sem vsako vašo besedo, polno gneva, obenem pa tudi ljubezni.
— Če ste me slišali, — je dejala Ivanka, — veste, da naju loči vse: moja in vaša dolžnost, končno pa tudi moja volja.
— Volja, ki vam jo nalagajo drugi in kateri se vaše srce upira. Volja, ki se ji ne bom uklonil.
Sergej je stopil k nji in jo hotel objeti.
— Pazite! — je zaklicala Ivanka. — Mihelina in moj mož sta tu. Menda se vam meša, da pozabljate na to. Se korak, pa zakličem na pomoč.
— Kar zakličite, — je vzkliknil Sergej in že je bil pri nji^ Krepko jo je objel in pritisnil na srce.
Ivanka je napenjala vse sile, da bi se mu iztrgala, pa se ji ni posrečilo.
— Sergej, — je dejala prebledevajoč od strahu in naslade obenem v naročju ljubljenega moža, — to je strahopetno, to je ostudno, kar počenjate.
Vroč poljub ji je zamašil usta, da ni mogla več govoriti. Ivanka je čutila, da mu bo podlegla. Vendar pa je še enkrat poskusila iztrgati se mu iz objema.
— Nočem tega, — je zajecljala, — odidite, Sergej.
Solze sramu so ji pritekle po licih.
— Ne, ti si moja! — je zašepetal Sergej, pijan
ni več Objela
ljubezni. — Oni drugi, tvoj mož, mi je ukradel zaklad. Zato te jemljem nazaj, ljubim te!...
Mlada žena se je sesedla na divan.
Sergej je ponavljal:
— Ljubim te! Ljubim te! Ljubim te!
Ivanko je prešinilo vroče hrepenenje, potiskala od sebe rok, ki so jo objemale je Sergeja in se mu z globokim vzdihom prepustila.
Globoka tišina ju je objela. Kar sta se zavedla resničnosti: zaslišala sta glasove.
V naslednjem trenutku ie dvignil nekdo zaveso, ki je delila to sobo od sosednega salona. In ko sta še vsa omamljena in objeta vstala, se je prikazala na pragu senca in začul se je pritajen krik: Bože moj! Kriku je sledilo zamolklo ihtenje. Zavesa je zopet padla in zavila v svoje gube neznano pričo tega stnJmega prizora.
Ivanka je skušala zbrati svoje misli. Nenaden žarek ji je posvetil v dušo: v trenutku je spoznala globočino svojega greha. Kliknila je od groze in obupa ter zbežala po hodniku, Sergej pa za njo.
Tedai se je težka zavesa znova dvignila in v salon je vstopila opotekajoč se Mihelina, vsa po-sinela, skoraj mrtva. Za njo je vstopil Peter, mrk in mračen. Utrujenost je bila privedla Mihelino domov in naključje ji je prineslo dokaz nesreče in izdajstva.
Princesa in Delarue sta se gledala molče. in osuplo. Misli so jima rojile po glavi v divji brzini. V hipu sta zagledala pred seboj vse svoje življenje.
On je videl svojo bivšo nevesto, o kateri je sanjal, da postane njegova žena, kako odhaja prostovoljno za drugim in je zdaj za to kruto kaznovana. Ona se je pa zavedala razlike med obema motorna: eden je bil dober, pošten, plemenit, drugi sebičen, strahopeten in podel. In videč, da ie tisti, ki ga je oboževala, nizkoten in zločinski v primeri z onim, ki mu je obrnila hrbet, je bridko zaplakala.
Peter je zadrhtel in skočil k nji. Princesa ga je z roko potisnila od sebe. Ko je pa zagledala na čelu svojega prijatelja iz otroških let sledove tako iskrene bolesti in tako globokega ogorčenja, je začutila, da najde pri njem tako močno ?a-slombo, kakor da je njen brat. In zato je naslonila glavo na ramo mladega moža in zaplakala.
Kar so se zaslišali koraki in Mihelina se ie hitro vzravnala. Spoznala je svojega moža po Lcji. Krepko je stisnila Petrovo roko:
— Niti besedice! Nikoli! — je dejala, — pozabi, kar si videl. In v globoki bolesti je pripomnila: — Ce bi Sergej vedel, da sem ga presenetili, bi mi tega nikoli ne odpustil.
Obrisala si je solze in odšla iz sp.'onn opotekajoč se še vedno po udarcu, ki jo je bil zadel naravnost v srce. Peter je ostal s salonu sam, omamljen, pomilujoč to ubogo ženo, ki je našla v svoji užaljeni ljubezni še nespametni posuti, da je molčala in se udala v svojo usodo. Obšla ga je divja jeza in čim slabotnejsa. Čim popu-stljivejša se mu je zdela Mihelina, tem odločnejši in neizprosnejši je postajal sam.
Umju je Josip Zupančič — Za, »Narodno