&ma|a vsak dan popoldne, UneaUl aedel|o tn l do 9 petit rrit i 1 od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p,veqi inserat! petit vrsta 2 D; notice, podano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede interatov naj se priloži znamka za odgovor. UntavnUtvo »Ilov. Naroda" In »narodna tiskarna" Knaflova oUoa it S, pritlično. — Telefon it. 304. „81or. Naroda" Kaaflova oltoa it> t, I. nadatropi« Telefon štev. 34. Donlee sprejema lo podpisane ln sadoateo frankoeane-Rokopisov ao no vrača. "Val Posamezne Številke: v Jugoslaviji vse dni po Olti t«— v inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Olti 1*25 Poitnžna plašana v gotovini. »Slovenski Narod4 velja: t Ljubljani | po pcitl V Inaitrastvo 12 mesecev .»♦... Din 144 — 1 Din 144 — Din 26*— 72-— . 72-— . 132-— „ 36*— . 36'— 6(5*— 1 ■ , 12- 1 , 12- 9*7-_ ■ - - Pri morebitnem povijanju se ima daljš.i naročnina dop ičatl Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno po nakazale% Na samo pismena naročila bre/ poalatve denarja se ne moremo ozirati. Problem Jugoslavije. Pod tem naslovom je bil priobčen v ugledni angleški reviji »The Near East« z dne 5. julija uvod in komentar uredništva h dr. Ravniharjevemu članku, ki smo ga reproducirali včeraj. Ker je ta komentar, kot sodba objektivnega tujca, za nas vse zelo poučen, ga priobčil jemo v celoti. Zlasti pa smatramo to za potrebno tudi zategadelj, ker so naši listi zbog kratkega in netočnega sporočila beogradskega tiskov, urada mnenje angleške revije napačno objavili in celo tudi potvorilL Članek »Problem Jugoslavije« se glasi: »Na drugi strani priobčujetno pismo odličnega Slovenca, ki ugovarja političnim izvajanjem g. Radića, voditelja Hrvatov, priobčenim v naši številki z dne 31. maja. Ta dva dokumenta zrcalita rivalne miselne smeri, ki prevladajo v današnji Jugoslaviji. Dr. Ravnih ar sicer ni tako skrajen centralist, kakor so večinoma srbski radikali On uvideva, da so modifikacije vidov-danske ustave potrebne; toda v celoti jo smatra za moderno in demokratično, izpolnjujoče bistveno potrebo, da ohrani Jugoslavijo močno na političnem, vojaškem in gospodarskem polju. Njegov zaključek o centralističnem »cre-du« bi najbrže g. Pašlč popolnoma odobraval. »ŽallHog so razmer©, H pa jhri nI kriva naša država, še take, da moramo z orožjem v roki stati na straži v or>-rambo svoje, s tolikimi žrtvami pridobljene svobode in svoje nezavisnosti... Ne pustimo atomizirati svoje jedinstvene države, ker bi bilo s tem konec njeni politični samostojnosti fci gospodarski neodvisnost.« Obdani od fežav vseli vrst" na vseh mejah ni čudno, če so Srbi prepričani o neobhodnosfi, 3a vzdrŽe vojaško moč Jugoslavije v tej smeri, lri jo more vzdržati le ujedinjena' in enotna rdrža-/a in pri tem navajajo zboljšano razmerje do Italije kot dokaz za pravilnost njihovega nazora: Istočasno so centralisti prepričani, da moreta le tesna kooperacija in koordinacija na gospodarskem polju pripraviti pot za materialno obnovo, ki je državi potrebna in preprečiti še težje finančne težave od teh, ki so že bile prestane. Proti tem argumentom more g. Radič navesti le tnalo, razven trditve, da je Hrvatska neomajno odločena ostati »neodvisna« in pa svojih izpadov proti srbskemu militarizmu in nasilju. Dr. Ravnihar kaže s prstom zelo bistroumno na ranljivo mesto v pismu hrvat-| skega voditelja, ko opozarja na to, da je naglašanje o pacifizmu in nevtralnosti namenjeno izključno le za tujo javnost in zato ga dolži, da hoče državi svojo politiko s pomočjo tuje moralič-ne pomoči vsiliti, ker ne najde zanjo v Jugoslaviji podpore. Strogo nepristransko mnenje bo nasprotno videlo v politiki g. Radića več pravega in opravičljivega, kakor pa so to voljni dopustiti njegovi politični nasprotniki. Dejstvo, da obsega Jugoslavija troje posebnih narodnosti, Srbe, Hrvate in Slovence ,ki so Čeprav eno po krvi in jeziku, se razlikujejo v mnogih ozirih in ne namanje v politični tradiciji, to dejstvo je močan argument za federativno državo. Spričo zaostalosti velikega dela jugoslovenskega prebivalstva je čisto naravno, da smatrajo razne skupine lastne krajevne probleme kot splošno važne in vse zadevajoče in da pokazuje jo primeroma le malo zanimanja za zadeve drugih skupin v državi ki obstoji iz več delov. Ni samo reški problem, radi katerega mislijo Hrvati in Slovenci, da ne pazi beogradska vlada na njihove interese tako, kakor pa pri stvareh, ki se direktno tičejo Srbov, kot n. pr. vprašanje cone v solunskem pristanišču. Na drugi strani pa bi morali, če bi hoteli malo pomisliti, kako bi bila neodvisna pacifistična Hrvatska po vsej verjetnosti pri pogajanjih o reš-lcem vprašanju odrezala z Italijo, priznati da jim je »militaristična« Srb:ja vendarle nekaj koristila. Kljub temu ne more biti dvoma, da zahteva sedanje stanje države široko krajevno avtonomijo in decentralizacijo upravnega aparata. Pomanjkanje premišljenega programa v Radićevi izjavi o hrvatskem stališču daje nekaj verjetnosti obtožbi, da mu je bolj osebno častihlepje ko politično prepričanje gonilna sila. On izigrava nezaupanje, ki ga čuti hrvatski kmet do srbske gospodarske konkurence, da bi kako združil vso Hrvatsko okoli svoje zastave; ker pa ne more podpreti svojega separatističnega bojnega klica z nobeno konstruktivno politiko, ki bi vzdržala parlamentarno kritiko, se zadovoljuje z negativnim stali- ščem, pa čeprav b* mogla ta politična zagata biti za Jugoslavijo še tako škodljiva. Tujemu svetu se ne zdi, da bi bile obe idejne smeri v Jugoslaviji ločeni gd zelo globokega prepada. Samo primeroma majhen korak od neke stranke v pravi smeri bi obe smeri združi. Na eni strani je pretirana vojaška nevarnost, ki bi se z lahkoto odstranila s previdno zunanjo politiko; istočasno je raznovrstnost čisto lokalnih interesov očlviden faktor v dejanskem položaju in spričo politične nezrelosti jugoslo-venskega plemena bi se temu s krajevnimi zakonodajnimi zastopi najbolje odpomoglo. Nedavno izvršene splošne volitve so končale skoraj izključno po nacionalističnem principu, čeprav lahko radikali trde, da so prvič našli pristašev tudi izven Srbije; kot centralistom pač niso dale zadoščenja. Poskus zatreti avtonomistična čustva s silo, bi bilo najsigurnejše sredstvo priklicati nesrečo nad Jugoslavijo. Ni nobenih ne-spravljivih nasprotij v krajevnih interesih; lahko se ti interesi popolnoma ali vsaj deloma zadovolje, ne da bi se s tem škodovalo ujedinjeni državi in če bodo nasprotja odstranjena, potem bodo vzroki za enotnost nesporni. Mnenja smo, da razume gospod Pašić ta dejstva in da je pripravljen svojo centralistično politiko nekaj izpre-meniti. — Žalibog pa ne dobi nobene pomoči od gospoda Radića, ki noče izprevideti, da Je bila čisto negativna politika za Hrvatsko umestna morda takrat, ko je bila v krempl]?h dvojne monarhije, da pa je popolnoma napačna sedaj, ko je Hrvatska v stanu, da igra svojo vlogo v vodstvu jugosloven-skih zadev. Vedeti vendar mora, da je krajevna avtonomija mogoča brez fetiša republikanska. Kar on najbrže ne izprevidi je to. da je dosti spornih vprašanj med Hrvatsko in Srbijo, ki se zde danes tako velika, samo posledica povojnih razmer in da bodo odstranjena tem hitrejše, če se jih ne bo drapi-ralo z nežnostjo fundamentalnih nasprotij. Bila bi gotovo nenavadna ironija, Če bi ne bili Jugoslaveni, ki so pokazali v vojni toliko sposobnosti za požrtvovalnost, nesposobni doseči isto višino patriotizma pri urejevanju svojih mirovnih problemov. Vojni minister o načelih novega vojaškega zakona. Narodna skupščina je pričela razpravo o zakonu glede ustrojstva vojske in mornarice. — Zanimive izjave vojnega ministra. — Beograd. 12. julija (Izv.) Včerajšnja seja narodne skupščine, ki s polno paro delale, da spravi pod streho dva najnujnejša zakona do parlamentarnih počitnic, ie bila zelo zanimiva, ker je vojni minister podal načelne izjave o organizaciji jn sposobnosti naše vojske. Predsednik skupščine £. Ljuba Jova-novlc je otvoril sejo ob 9.15 dopo'dne. Po končanih formalnostih je zbornica takoj prešla na dnevni red: 1.) prva točka poročilo o zakonskem predlogu posl. Vo;e Laziča in tovarišev glede zavarovanca proti točf ;n povodnji oziroma o nujni pomoči o§kodovanim. Minister Marko Trlfković kot zastopnik poljedelskega ministra je po govorih posl. Nikole Sretenovića in posl. Joža Go-stinčarja kratko pojasnil zakonski pred-og o pomoči prizadetim po toči in povodni. Minister je predlagal, da se zakonski predlog posl. Laziča paralelno razpravlja z zadevnim zakonskim predlogom vlade in da mora odbor rešiti razpravo tekom 20 dni. Predsednik ie odredil glasovanje o tem predlogu. Za predlog ie glasovalo 117 poslancev proti 38. Za predlog so glasovali poleg radikalov, džemijeta in Nemcev rud* klerikalci (samo posl. Kranjec ne) in spahovc!. Zbornica je po kratkem odmoru nato prešla k drugi točki dnevnega reda: k načelni razpravi o zakonskem predlogu glede ustrojstva vojske in mornarice. Naipre-je so bila prečitana poročila vojaškega odbora. Posl. Maks'mović (rad.) ie preči-tal poročilo odborove veČine, posl. Bcdja-nlč (kler.) odvojeno mišllenje klerikalnega kluba in posl. Voja Laziča zemloradniške-ga kluba. Po teh poročilih se je pričela načelna debata. GOVOR VOJNEGA MINISTRA. Po prečitanih poročilih je dobil besedo minister vojne in mornarice general Pešić. V svojem obširnem in lepo zasnovanem govoru ;e minister po'asnieval naj-preie potrebo novega zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Navajajoč glavne vodilne ideje pri sestavi tega zakona je vojni minister naglasal, da je zakonu posebna svrha organizirati in ustvarit: č*m snosob-neršo vojsko, k! bo vselej, vsak čas in vsak trenutek zanesljiva bran-teljlca domovine in njenih Interesov. Svrha zakona je ustvariti narodno vojsko. Naša vojska se Je vedno odlikovala z osebnimi vrlinami odlične in prave narodne vojske. Lahko svobodno In z vso pravico trdimo, da nikjer ne obstoji tako tesna vez med vojfsko in narodom, kakor je to pri nas. da nikjer ne vlada tolika liuhav in tako zaupane med vojsko in narodom. Minister ie da!>e posebno oajrfašal dc;?tvo, da jmamo za nrše s!avr:o zmage zahvalit] baš izrednim vrlinam naie vojr-ke In velik] ljubav] in zaupan'u, k: s^a vladala med oficiri] in vojnik] rvi en* stranj in med narodom »n vojsko na drug* strnni. Prehajajoč k podrobnostim zakona ie mii.lster izjavil, da ie zakon rezultat podrobnih Studij — strokovnjakov in da sloni na načelih moderne hrambe organizacije. Prednosti novega zakona so v glavnem tele: 1. službena doba v kadru "e skra:<3-na IS mesecev, a za mornarico na 2 leti. Službena doba v kadru je enaka za vs i orožja. Vojaki ra se ne bodo mehan vežbali, marveč tud] vzgojevalj in podu-čevali. Posebni kurzj bodo skrbeli za pismeno in gospodarsko od;.:o\> vojaštva. 2. Skrajša se rok za hranilce roduln iti člane zadrug, katerih rodbine so Izginile v vojni, in sicer na 9 mesecev. 3. Splošna vojaška dolžnost traja do 55. leta starosti 4. Za čas mobilizacije ostane vsaka delavna sila na svojem mestu, delavci ostanejo v tovarnah podjetij, da skupno sodelujejo k zmag] vojske. 5. Vsakemu voiaku se mora dati na leto najmanj 15 dnj dopusta. Vsak vojak ima pravico do brezplačnega prevoza. 6. Glede napredovanja oficirjev zakon določa napredovanje po formacijah vojske in po stvarni potrebi vojske in budgeta. Rok za napredovale je skrajšan. Obrnie-na je posebna pažnja na materijalno stran oficirjev. Rezervni oficirji se pozivajo na štiritedensko letno orožno vajo. Posebna pažnja je tudi posvečena podoficinem dru-zega in tretjega poziva. 7. Prebivalstvu se ne sme jemati živina in vozovi proti priznanici, temveč se mera vse to izplačat] v gotovim takoj. 8. Mobiliziranci se naj preživljajo 10 dni ne na svoj, temveč na državni trošek. Siromašnim rodbinam se priznajo tudi za časa miru. ko so njih hranitelji pozvan: na vajo, podpore in prehrana. Po teh pojasnilih je vojni minister apeliral na narodno skupščino, da sprejme ta zakonski predlog, izavljajoč, da je ta zakon velike važnosti za splošno koristi vojske in naroda, ker bodo s tem postavljeni glavni temelji za pravilni razvoj nafe hrabre vojske In mornarice, s čemur bo zopet zajamčen napredek našega naroda in varnost domovine proii neprijaterskim poskusom, od katerekoli strani naj bi prišli. (Govor vojnega ministra je zbornica sprejela z viharnim odobravanjem.) V Rogaški Slatini. Rogaška Slatina je sicer bila paradiž tudi že pred preobratom, toda nekako razdeljen v kaste in razrede. Preprost domačin je imel le tiho in ponižno hoditi mimo in od daleč občudovati razkošno, pestro go. spodo. Spomladi in jeseni t. J. pred prihodom ln po odhodu pravih gostov so sprejemali resnično bolne srednje in nižje sloje po znižanih cenah, dobili so podstrešne sobice, brezplačno so smeli dihati zdraviliški zrak ter piti kislo vodo, toda vse razkoš-nosti velike sezone so jim bile zaprte. Pa tudi tisti srečni Slovani, ki so prihajali med glavno sezono, so bili, ako so govorili v svojem narečju družabno več ali manj bojkotirani in prezirani. Prvi oddelek nebes je bil odprt »Herrenvolku«, Madžarom in kozmopolitičnim Židom. Med redkimi izvoljenci slovanskega rodu je bil le pok. ve. liki Strossmaver. katerega je smatrala nemška zdraviliška uprava po pravici za glavni privlačni magnet gostov z našega juga, ter ga vsled tega uvrščala med prve nebeščane. Domači dijaki iz tistih dob pa« ne bodo nikoli pozabili na častitljivega, toda elastično pokoncu hodečega starčka, ki nam je sredi tuje gospode glasno odzdrav-ljal z »Hvaljen I2uš i Marija« ter navadno pristavljal: studiosi generosi«. Podzavestno smo že takrat pred 35 leti čutili v njegovih demonstrativnih odzdravih apostola j'icrosTovanskega ujedinjenja. Sedanja zdravi"--ška uprava je počastila spomin velikega Tngoslovana s spominsko ploščo in reliefom na hiši, v kateri je toliko let prebival. Kako vse drugače Je v Rogaški Slatini •*aues, odkar je postala last naše države! Fravi dernokratizem je zavladal v notranji fn zunanji upravi, v obednicah, koncertnih dvoranah, pri javnih In internih, priredit- vah, na Šetališčih Itd. četudi kaže zdravilišče na zunaj in znotraj preobraženo lice Jugoslovanske države, čeravno prevladuje jugoslovanska govorica, vendar se tudi ne-Blovanski gostje lahko počutijo kakor doma, ker vsako preziranje ali zapostavljanje Je izključeno. Ni reklamno pretiran vzklik Zagrebčana, ki je nriSel z n*mi r>rvi? ra Slatino: »Da nima Slovenija drugega kot Bled ln Rogaško Slatino, b! vendar morala biti glavna atrakcija cele države!« Značilna in zgodovinsko pomembna vz. porednost med Bledom in Rog. Slsatino je v kraljevem odlikovanju. Kakor znano je naš kralj Aleksander kot šibek mladenič bival več tednov v Roignški Slatini, takrat 6e sin nesigurnega pretendenta za srbski prestol. Takrat se mu pač še sanjalo ni, da bo nekoč vladal tako obse*ni kraljevini, ki bo obsegala tudi ta divni količek, da ga bo ljudstvo željno pričakovalo kot svojega vladarja. Upamo, da se ta iskrena Želja še letos izpolni. Kakor brezskrbna sanjava mladost je Rogaška Slatina s svojo harmonično uspavaločo okolico, dočim Bled s svojo šumno planinsko romantiko odgovarja moškemu ra-mahu. Rogaška Slatina napravlja na novodo-šleca posebno za-radi tega tako očarujoč in presenetljiv vtisk, ker skromna okolica prav nič ne izdaja tega bisera. Kakor se pravljični Junak prerine skozi grmovje ter hipoma stoji pred razkošnim gradom začarano kraljičine, tako se godi tuVn. ki se pripelje bodisi z vlakom Iz Groberoega ali z vozom iz PoMčan. ozir. Iz hrvatskega Zagorja na Slatino. Med potjo sicer mično valovito gričevi« z vino-rradi. pisanimi zidanicami in belimi cerkvicami, toda hišice so skromne, največ le?<*ne in s slamo krite. Naenkrat pa se usUvl sredi beloblestecifl palač in vil, vmes fo razkošni cvetlični vrtovi, vodometi, najmodernejši parki, než-nobele ceste in steze, pestro valovanje ele. gantnih množio. Da ie očarljiva slika popolna, zadone veličastno akordi zdraviliške jrodbe. odmevi kriloroga odmevajo čez dol in log. V mraku zažari rajska kotlina v elektriki, valovanje množic se nekaj časa še nadaljuje, polagoma pa se prenese v notranje razkošne prostore zdraviliškega doma, restavracij, kavarne, koncertne in plesne dvorane, kir»emat?Errafa itd 11. uri nastoni blagodejna ^!5ina, go?t~*e so potrebni miru in počitka. I>e ob g!".vnih križiščih brli po ***** rrr^tillra, nočni čuvaji stopajo t&esSmsmo k?lror skrbna mati okrog zibelke spečr^ra deteta, s tihim rareovo-rom se menjavajo, toda neprestano imajo rrpeta ušesa in rfi\ na vse strani. Zaradi drmačefra prebivalstva bi sicer take previdnosti ne bHo trelm. ker nikdar se še ni slišalo, da bi bil j?cst od domačina ogrožan na imetju ali žrvfjenju, Za občudovalca narave je nekaj posebnega rani gozdni koncert, ki ga pa gostje npvadno presni jo. še ne obzarjajo predhodniki Bolnca piramidalno stožčaste JDonačke gore. že se začne koncert, diskretno tn obzirno zaradi spečih gostov. Prvi intonira drozg piano, a preide kmalu v crescendo. Zbudil je kukavico, ki pa že ne pozna toliko obzirnosti. Pisani kobilar resolntno povprašuje: »Kje si pa biu.« (Pridružil se Je namreč že davno našim jezikoslovnim en-ketarjem ter se odločil na končnico »u«, dočim se je baje v Prleklji prilagodil domačem« narečju ter izgovarja »bia«, le čistega »1* ne mara ali ne more Izgovarjati) Dolgokljuni nđeb (smrdokavra — domačini mu pravijo lubej) ponavlja melanholično svoj »Inb, lub, lub« (od tod najbrže Ime), 8 starega hrasta gruli golob, iz smreč- ja pa prihaja uspavajoča melodija grlice (domačini trdijo, da je uspavala božje dete.) Omenjeni solisti imajo kmalu kompleten orkester, v katerem ščlnkovci, taščice, senice in drugi drobiž ne pride do prave veljave. Ta ptičji zbor pa se ne sliši morda iz daljave, temveč takorekoč tik pred odprtimi okni, ker naravni gaji ln gozdovi pomešani z umetnimi parki obkroža jejo kopališče od vseh strani. Ko se začne Slatina sploSno buditi ter prihajajo procesije šetalcev k vrelcu po kozarec zdravilne, okrepčujoče kisle vode, se oglasijo akordi umetne zdraviliške godbe, za katero pa se plačuje neznatna taksa, dočim je bil rajii koncert brezplačen. Rogaška Slatina je zdravilišče in kopališče obenem pa zbirališče vseh odličnih slojev od severa in juga. predvsem iz naše Jugoslavije, čmerikavih bolnikov pa tam ni, ker zdravilne kopeli, osvežujoča kisia vođa, rajskomilo podnebje in zabavna družba napravijo iz hipohondra zopet človeka, ki dobi veselje do življenja. Tudi za boleh-ne so šetališča tako vabliiva. da jim ne puste preveč časa preležati in presedeti. Celo v deževnem vremenu je Sivo na šetališčih med tremi vrelci (Stiria-tempel — in donaški vrelec), ker so na vitkih drogih izpeljane strehe. Prvič se imenuje Rogaška Slatina v javnosti 1. 1572, ko je pisal o njeni zdravilni moči učeni zdravnik Thr.raeisser. Leta 1801. je prišla Slatina v last dežele šta. Jerske. Prvo sliko kraja imamo iz leta 1710, toda takrat Je bilo okrog edinega vrelca le par skromnih hišic, vsa ostala dolinica Je obsegala kmečke kulture. Tam. kjer so razprostirajo danes senčni gozdovi s šeta-lišči, SO bili pazniki in vinogradi. Najbolj 56 je zavzel za povzdigo zdravilišča takrat- ni deželni glavar grof Ferdinand Attems, ki ima v znožju grička, ki tudi nosi njegovo ime, okusen bronast kip. Prav je, da se je njegov spomenik, ki so ga v prvih navalih čiščenja odstranili, zopet vrnil na svoje mesto. Zdraviliški dom z ostalimi glavnimi poslopji je bil zgrajen 1. 1840, je pred vojno deloma pogorel, a je danes še lepši, kot je bil poprej. Med novejšimi zgradbami so: »Aleksandrov dom« (prvotno Erzherzog Johann-) z restavracijo in dietiCno kuhinjo (Kranjcem zaupno povem, da ralercnica Slovenka toči tudi pristni dolenjski cviček. Česar pa zdravnikom ni treba nositi na ušesa). Ta razkošna, najmodernejše stavba je na ljubki planoti tik stare hrastovine z odprtim pogledom i1^ zdraviliški dom in na pestro vrvenje pred njim. Nadalje je novo glavno kopališče z elektrarno, Ljiib^janski dom (noprej .Gra. 7erheim«>, veli khotel »Triglav« i depan-đanco nar! aromatičnim smrečjim gajem. Kistova restavracija in kavarna vrh vinskih geric imenovana »Bellevue« itd. Dasi razpolaga sđravilifika uprava z 14 poslopji, v katt::h Je 1600 postelj, ter je v zdravilišču še 22 drugih hotelov, vil penzi-jonov In privatnih hiš za nastanitev gostov, torej skupno za približno 5000 oseb. vendar se Je v posebno ugodnih sezonah hipno pojavilo pomanjkanje stanovanj. Za začetek je letos obisk še dokaj zadovoljiv, vendar se jo bati. da bo obi^k Slatine odvajal Bl»'d in sploh Gorenjskn. Eno pa lahko brez rcklan:e vsakomur ^vetujemo: Po šumnih tednih, ki ste jih preživeli v romantični Gorenjski, ^ridite se pomirit v Rogaško Slatino, ki ima polco privlačnih prednosti, kakor: najinilojšo podnebje, vsakovrstna kopališča, dosti r'nemejše cene, vsestranske udobnosti in naji-czli^ncjSe za-b&vv- A. B. Stran 2. •SLU V Ot S KI NAKUUt dne 13 junija štev. 15/ Po končanem govoru vojnega ministra je podpredsednik narodne skupščine zaključil sejo ter odredil prihodnjo za petek ob S.30 dopoldne, ker je danes v četrtek pravoslavni praznik — Petrov dan. Zbornica bo nadaljevala razpravo o vojaškem zakonu. Uradniški zakon. VPRAŠANJE URADNIŠKIH IN OFICIRSKIH PLAC — Beograd, 12. julija. (Izv.) Ko so bila na predzadnji seji sprejeta sadnja poglavja 8 do 10, po katerih se ugotavljajo določila o penziji in o disciplinarnem postopanju, ie rakonodajni odbor prešel na včerajšnji seji k podrobni razpravi o II. poglavju glede razdelitve uradnikov po kategorijah. Državni uslužbenci se po tem poglavju dele na uradnike, zvaničnike in služitelje. Uradniki se dele no kategorijah in po stroki. Pred prihodom na dnevni red je stavil poslanec dr. Mohnjec (kler.) predlog, da se skliče posebna mešana komisija iz članov zakonodajnega odbora In iz članov vojaškega odbora, da se uredi vprašanje plac urad-sikov in oficirjev. Po vojaškem zakonu je vprašanje plač oficirjev mnogo rešeno kakor pa plače uradnikov. O tem predlogu se je razvila delila živahnejša razprava. Poslanec Josip R e i s a e r (dem.) se Je pridružil gorenjema predlogu ter ga kot najboljši poznavalec razmer utemeljil a stvarnimi argumenti. Oovomik Je proti tavoriza-dj| ene kakor druge vrste izjavljajoč, da sedal prihaja prt nastopu uradnik s apsolvirano visoko šolo v enako plačilno vrsto kakor podporočnik, ki ie izvršil samo vojaško akademija Predlog poslanca dr. M o b o J e e a Je bil odklonjen g 22 glasovi proti 18, na kar se je pričela podrobna debata o drugem poglavju uradniškega zakona. V debato so posegli skoraj vsi člani opozicije. Zelo stvarno Je govoril poslanec R e i s n e p, lri )e glede kategorij zahteval, da se člen 6. tako preuredi, da bo odgovarjal grupaciji oficirjev v smislu vojnega zakona. Zakonodajni odbor je bil tudi opozorjen na okolnost, v kako kategorijo in skupino se Imajo staviti urad* niki z maturo in enim izpitom na visoki Šoli (juristi). Debata o tem poglavju je bila «a-kl J učena in se nadaljuje v petek ob lg. Telefonska In brzojavna poroCfla Odločilni boj za posest Reke. Italijanski načrti za aneksijo Reke. — Vznemirjenost prebivalstva v Primorju. — Posvetovanja v zunanjem ministrstvu. — Beograd, 12. julija. (Izv.) Parlamentarni krogi vsestransko, z vso resnostjo in pazljivostjo premotrivajo potom tiska privatno razširjene vesti o italijanskih aneksijskih načrtih glede Reke. Večina parlamenta absolutno ne dvomi o resnosti teh načrtov in ciljev italijanske Mussolinijeve Vlade, ki hoče na prementen način doseči revizijo rapaliske pogodbe in s tem eo ipso aneksijo Reke v korist Italiji. Zahteva Italije nosijo skoraj provokatoru i značaj, kar pripisujejo dejstvu, da je Italija skušala po svoje izrabiti notranjepolitični položaj v naši kraljevini. Vas dopisnik je tekom včerajšnjega dneva imel priliko v zunanjem ministrstvu govoriti z vodilno osebnostjo, ki je poučena v Vse podrobnosti reškega problema, da dobi nekatera točna pojasnila. Prejel ie dvojno pojasnilo: 1. Vlada sedal še nI v položaju, da bi fcajala kaka pojasnila« ker so stvari se v teku, in tembolj, ker oflclelnl pregovori z Italijansko vlado še ne obstoje. Ti pregovori se imajo vršiti več ali manj o vseh celokupnih vprašanjih, da se tako enkrat doseže izhodišče iz težke in delikatne situacije. 2. Naproša pa se tisk vse nase države, Sla obrani svojo hladnokrvnost, treznost misli, umerjenost. dostojanstvenost ln takt, jSkar je povsem potrebno, ko se razmotrivajo ;iako važna mednarodna vprašanja v zelo težkem momentu. j To le edino, kar Je mogel Vaš dopisnik pobiti na raerodatnem mestu o preokretu v pogajanjih z Italijo. Iz teh izjav je jasno, da ^e lahko sklepati, da so bile našim vodilnim ičrogom zunanje politike stavljene na znanje bove želje od strani Mussolinijeve vlade, ftnda omeniti in naglasiti )e potrebno, da po naša zunanja politika napram Italiji rudi sedaj, kakor vedno, vztrajala na stališču, rda se ne premakne niti za točko od onega, !kar je podpisala v mednarodni pogodbi, »ohranjujoč pri tem vso hladnokrvnost, ^umerjenost in odločnost, kakor to zahteva dani moment situacije. — Beograd, 12. Julija. (Izv.V V zunanjem ministrstvu je bila včeraj daljša konferenca posvetovalne komisije za primorske 'zadeve, kateri so prisostvovali zunanji minister dr. N i n č i č, pooblaščeni minister Ljuba N e š i c, dr. Matko L a g i n J a, admiral Priča in drugi člani. Konferenca je razmotrivala najnovejšo fazo, v katero je prišlo reško vprašanje. — Beograd, 12. julija. (Izv.) V zunanjem ministrstvu je včeraj dopoldne obiskal zunanjega ministra dr. Nlnčlča italijanski poslanik na našem dvoru g. Negrottf. Razgovori so trajali prilično zelo dolgo m so se Ukan delikatnih odnošajev glede Reke. INTERPELACIJE V NARODNI SKUPŠČINI — Beograd. 12. Julija. (Izv.) Radi vznemirjenosti, ki i o povzročajo vesti o aneksi)! ,Reke po Italiji, nameravajo opozicijonalne skupine v narodni skupščini na eni prihodnjih sej staviti na zunanjega ministra več interpelacij, v koliko odgovarjajo te vesti resnici in kako stališče namerava naša vlada zavzeti napral novim zahtevam Italije. Z ozirom na delikatnost vprašanja in ker so stvari še Ie v teku, ie izključeno, da bi mogel minister zunanjih zadev podati izčrpne j še informacije plenumu zbornice in bo najbrže zaupno pojasni] reiko vpraša* nje načelnikom posamnlh parlamentarnih klubov. MUSSOLINI IN BETHMANN HOLLVVEO. — Beograd, L2. Julija. (Izv.) Beogradsko časopisje živahno razpravlja o novih načrtih Italije glede Reke. Zelo oster članek priobčuje danes »Politika« pod naslovom ^Aneksija Reke« ter med drugim veli: »Italijanska vlada želi vzeti Reko. Videti Je, da bi pri sedanjem stanju stvari to lahko storila, kar ima v programu sedanji pred-' sednik italijanske vlade. Vprašamo, ali more kdo to preprečiti? Da! To ie naša drža* va! Članek dalje opozarja Mussolinija na posledice, ki bi jih imela kršhev rapaliske pogodbe. Opozarja ga na vlogo, ki jo je nekdaj igral Bethmann - H o 1! w e g, izjavljajoč, da je mednarodna pogodba »cunja papirja«. Ako bi Mussolini na ta način hotel doseči aneksijo Reke, je verjetno, da ga zadene ista usoda kakor Bethmann - Holl-wega. Naša država je za spoštovanje mednarodnih pogodb. Na rapallski pogodbi stoli naš podpis. Mi bomo branilci te pogodbe In z nami tudi naši prijatelji. — Zagreb, 12. julija. (Izv.) Beogradski dopisnik zagrebških »Novosti« javlja o aneksiji Reke: Naša vlada pripravlja odgovor na ftafi" lanski predlog glede aneksije Reke po Itaftff. Naša vlada ne privoli v to aneksijo, temveč zahteva striktno Izvršitev sklenjenih pogodb. Delta in Baros ne morata več biti predmet pogajanj med Italijo ha Jugoslavijo, kar je naša vlada za luko Baros ie dala Itajijl koncesije. (Zadar.) Reko hoče imeti Italija, da bi mogla tako popolnoma vplivati na trgovski promet v državah Male antante in ga dirigirati preko svojih luk po poljubnosti. — Sušak, 12. julija. (Izv.) Povodom vesti, da je italijanska vlada predložila v Beogradu formalni predlog, da vzame v posest Reko in da naši vladi prizna Delto m Baro-š. ie nastalo med primorskim prebivalstvom veliko ogorčenje preti Italiji. Zelo sumljivo gibanje je opažati tudi na Reki. Predsednik bivše reške vlade Zanella v svojem glasilu »Ditiesa« ugotavlja, da ie med reškim prebivalstvom nastalo veliko nezadovoljstvo in velika nestrpljivost ter ni pričakovati, da bi v slučaja plebiscita 10% prebivalstva glasovale za aneksijo Reke. Zanella dalje izjavlja, da bi takoj priznal aneksijo, če glasuje ca to 10% prebivalstva. — Beograd. 12. j ulj a. (Izv.) Včeraj ob 5. popoldne je bila konferenca v zunanjem ministrstvu, na katero sta bila tudi pozvana zastopnika hrvatskega Primorja dr. Aran-gjelovič in Juraj Kučić. Konferenca Je nadaljevala razpravo o reškem vprašanju. To vprašanje je sedaj doseglo vrhunec NKAKA REKONSTRUKCIJA VLADE. I — Beograd, 12. julija (Izv.) Vprašanje arekonstnikcije vlade, ki se Je od gotove Strani zadnje dneve močno forsiralo ter so ošie že navajala Imena ministrskih kandidatov, je odgođeno radi političnih dogodkov. Ministrski predsednik g. Pašič sma-Kra za umestno, da dopolnitev kabineta Sodgodi na poznejši ugodnejši čas. Depute-:cfji radikalnega parlamenta kluba Je tudi [kratko navedel razloge za to odgoditev. ■Q. Pašič namerava počakati z rekonstrukcijo vlade toliko časa, da se zakon o centralni upravi popolnoma izvede. Na podlagi tega zakona se imajo ukiniti nekatera ministrstva ter njih agende odkazatt v kompetenco drugim ministrskim resorom. Radi tega je po mnenju g. Pašiča umestna odgoditev rekonstrukcije, ker Se m znano točno število, koliko ministrov bo in kako jib bo treba spopolnltl. PASIVNA RESISTENCA V AVSTRIJSKEM TISKARSTVU. — Gradec, 12. Julija (Izv.) V avstrijskem tiskarstvu se Je poiavlla delne pasivna reslstcnca tfskarniškegs osobja. V Gradcu še ni občutiti posledic tega gibanja, po drugih mestih pa Je nastopil zastoj. V Solnogradu Je moral tamoiall dnevnik prenehati. —** Občinske volitve v Srbiji — Beograd. 12. julija (Izv.) V severni in južni Srbili ter črni gori so razpisane občinske volitve za 18. avgusta ti. Tem volitvam pripisujejo važen političen oo-men, ?:cr bodo pokazale, kakšno zaslombo uživajo posamne stranke v občim*. Glavni boj za občinsko upravo se bo vršil med radikali in demokrati. Že sedaj se pojav-HJa živahna agitacija, V parlamentu poslanci forsiralo, da se člmpere'e skleneta zakoni, predloženi narodni skupščini, da se vsaj koncem tega meseca prično parlamentarne počitnice, na kar odidejo poslanoj na agitacijo. REDUKCIJA AVSTRIJSKEGA URAD* NIŠTVA. — Dunaj, 11. milje (Izv.) Rok od 1. Januarja do 30. Junija 191« !. je bij delate za redukcije 27.159 državnik nameUencev. DosedaJ je b!1o edpulSeafli Is državne shižbe v posamnlh ministrstvih skupna 22.966 uradnikov, torej 4199 meni kake* je bilo določeno. To število pa le m popolno, ker manjkajo nekateri podatki o reduciranih nameščencih tekom junija. Največ Je bilo reduciranih v finančnem ministrstvu (6617), dalje v prometni službi (4P85) ln na polti (1942). POTOVANJE DR* BENESA. — Parli, 11. julija (Izv.) Namen potovanja češkoslovaškega gunan?ega ministri je sedaj več ali manj znan. Pri sestanku s Poincarejeas je dr. Benei podrobno očrtal položaj v srednji Evropi In prepričeval francoskega državnika, da je popolno ao-gSas'e ar*d Londonom ln Parizom neobhodno an trati no za anomU uth*. Satrl Mala aittaata je "inliiiitriiT na tam da oa pride ■§* zavezniki do kakega lonftk-ta. Isto namerava storiti dr. Dene* tudi v Londonu, kamor je prispel danes zjutraj. Na kolodvoru so ga sprejeli zastopniki zunanega ministra in češkoslovaški poslanik Maitnjr, Tekom današnjega ali jutrišnjega dne ta sestane g ministrskim predsednikom BaMwincm. Prihodnji teden pa se namerava vrniti v Pariz, kjer se ponovno sestane v Poiecarčjem. GENERAL MIT TEL H A USER POZVAN V PARIZ. — Berilu, 13, julija (IzvJ Wolfov urad poroča Iz Pariza; Predsednik francoske vo'aike misije v Pragf in šef generalnega ltaba češkoslovaške armade general Mit-telhauser je včeraj odpotoval z zrakoplovom v Strassburg, od koder se odpelje z vlakom v Pariz. »Petit Parislen« domneva, da le nenadni odpoklic generala v Pari« v zvezi s pogovorom dr. BeneSa s Pohicarčjem. TRGOVINSKA POGODBA MED FRANCIJO IN ČEŠKOSLOVAŠKO. — Pariz. U. juKia (ČTK) Na podlagi doseženega sporazuma je bila danes do-sedaj v veljavi stoječa trgovinska pogodba, sklenjena med Francko ln Češkoslovaško republike, podaljšana v sedanji obliki de 31. avgusta ti. NAPETOST MED ZAVEZNIKI POJEMA. ^- London. 11. julija (Wolff) Diploma-tieni dopisnik »Dayl Telegraphiac poToča, da bo jutrišnja vladna izjava jasna in miroljubna in ne bo predstavljala preloma. Mogoče je celo, da bo Francija v prihodnjih tednih ali mesecih svoj nepopolni odgovor na angleško spomenico izpopolnila tako, da bo dosežen z Nemčijo splošen sporazum m sicer pod pogojem, da Nemčija preneha s pasivnim odporom, zavezniki pa ji dovolijo industrijsko in administrativno svoboodo v Poruriu, Vladna izjava bo šla seveda tudi za tem, da odstrani gotove sporne točke in bo nagiašala. da bi mednarodna konfernca izvedencev v s vrbo ugotovitve nemške plačilne sposobnosti pomenila kršitev versajske mirovne pogodbe. TRGOVINSKE ZVEZE ITALIJE Z RUSIJO- — Rim, jI. julija (Izv.) Parlamentarni odbor za zunanje zadeve je vzel na znanše poročilo vlade o vzpostavitvi trgovinskih zvez s sovjetsko Rusijo |n sovjetsko Ukrajino. MUSSOLINI PROTI TISKU. — Rim, 11. jnlila (Izv.) Na današnji seji ministrskega sveta je Mussojlni razpravljal o preventivnih odredbah vlade proti tisku, ki je pričel ostro kampanjo proti Mussolinijevi vladi. Musolinl namerava strogo nastopiti proti vsem I!stom, ki žaljivo !n zaničljivo pišejo protf dinastiji, rimskemu papežu in pa njegovi vladi. Ju-stlčnemu ministru je bila končno poverjena naloga, da sestavi do jutrišnje seje kratek zakonski načrt, ki bo vseboval stroge odredbe proti izpadom in nebrzdanostj tiska. (To bi bilo potrehno tudi pri nas.) PO PRETEPU NEMŠKEGA POSLANIKA. ^- Berlin. 11. julija (Izv.) Mučen incident v Bruslju, kjer sta dva belgijska udeleženca svetovne vojne napadla in pretepla nemškega poslanika, ni osral brez (posledic. Odpravnik bruselflccsa nemškega poslaništva dr. Rddiger je prejel včeraj od belgijskega zunanjega ministra noto, v kateri vlada ponovno izraža svo?e obžalovanje glede incidenta in obeta, da bo uvedla prod krivcu kazensko postopanja. Nemški poslanik je bil osebno pri zunanjem ministru Jasparju in je zahteval, naj napadalce kaznuje. Minister ie obljubil, da bo njegovi zahtevi ustregel KAOTOLIŠKI KONGRES NA ANGLEŠKEM. — London, 11. Julija (Reuter) Na prvi seri se le angleški katoliški kongres pečal s proučavanjem temeljnih protislovij med rlmsko-katoliSko ln anglikansko cerkvijo. Kongresa so se udeležili tudi zastopniki ruske jn grško-ortodoksne cerkve. SMRT POLJSKEGA POLITIKA. — Brno, 12. juliia (Izv.) Kakor poročajo »Lidove Novirrv«. je v Poznanju umrl biv$? avstrijski finančni minister in nek-danii gallški namestnik dr. Emil Koriiow-skL VELIKO NEURJE V LONDONU. — London, 11. julija (UR) V torek zvečer je divjala nad Londonom velika nevihta, ki je trajala do 6 zjutraj. Med strašnim grmenjem je bil neprestano dež V tem Času je vihar poškodoval v mestu 3 tisoč telefonskih in mnogo brzojavnih zven. Več h« je močno poškodovanih. Tudi nekolflro požarov je fabruhnnllo tekom noči. VTUKA ŽELEZNIŠKA NESREČA PRI CRNOVICAN. m Craavioe. U. Julija (Izv.) Velika že- ; lejplška kataitrofa pri posta»l VmrllfJanfca JU zahtevala 120 človeških žrtev, nad 2oO I oseb t* t**ko ranjenih. Nekateri kmetje so tnrabiH prmko hI so nesrečne frtve no-polnema jzroaalt. 2ELE2NISKPA NESREČA P»I TRBIŽU. — Trst, 12. Julija (Izv.) Kakor poročajo tz Trbiža je brzovlak Trbii-Vidam Pri Pontebi skočit s tira. Lokomotiva In dva vocova ambulance so zdrknili v jarek, j Cloveskli žrtev al bila I Politične vesti. ss Žolčljlva anlmoznost. Včeraj smo priobčili dr. Ravniharjev članek, obelodanjen v angleški reviji »The Ne-ar Eastc, v katerem odgovarja Stjepanu Radiću na izvajanja, ki jib je le-ta napisal v istem listu. Danes priobčuje-mo komentar, ki ga je uredništvo te revije dodalo Ravniharjevemu članku. Človek bi mislil, da bo list, ki vedno zatrjuje, da je za državno in narodno jedinstvo in da se z vso doslednostjo bori proti separatistom, g zadoščenjem pozdravil vsakogar, ki bi s poštenimi argumenti pobijal v inozemskih listih nazore, katere se je separat stom posrečilo spraviti v razne ugledne inozemske Časopise, ne glede na to, ali je dotični njegov somišljenik ali ne. Tako bi človek sodil. »Jutro« pa je vest, da ie dr. Ravnihar napisa! članek za *Ne-ar East«. zabeležlo s tole žolčljivo notico: »Radikalni Presbiro v Beogradu objavlja po vsej državi, da je odvetnik dr. Vladimir Ravnihar objavil v londonskem listu »Near Eastu« članek, v katerem zagovarja samo radikalno vlado, avtonomiste in federaliste pa označuje kot demagoge. Dr. Ravnihar zagovarja tudi vidovdansko ustavo. — Lepo je od g. Vladimirja, da je postal iz zagrebškega kongresista in revizijonista skesan konvertit. Interesantno bi le bilo vedeti, če je v londonskem listu objav'1 tudi stališče, ki ga je v politiki zastopal lansko leto. Tudi bi bilo prav, če bi vsaj v slovenskih listih pojasnil, zakaj je šel pisat v londonski list. Po našem skromnem mnenju bi si morala vlada za take članke naročiti moža večje doslednosti. Sicer pa dr. Ravniharja v Londonu ne poznajo...« — Ponatisnili smo to notico, da se naša javnost na svoje oči prepriča, da človek napravi lahko še tako dobro in zaslužno delo, da pa ga »Jutroc opljuje in oblati zgolj za to, ker ne spada v njegov ožji krog. — Da tudi »Slovenec« z Ravniharjevim člankom ni zadovoljen, je umljivo. Ta je dodal vesti o dr. Ravniharjevem članku v »Near Eastu« pripombo: »K temu je pripomniti, da je uredništvo »Near Ea-sta* dr. Ravniharja dodalo opombo, d a se z njim ne strinja. Članek ni napravil sploh nobenega vtisa, ker je splošno znano, da je bil dr. Ravniharjev Članek od radikalne vlade naročen.« — Opozarjamo na današnji članek »Problem Jugoslavije«, ki ie dobeseden prevod komentarja, ki ga je »Near East* dedal Ravniharjevemu članku. Iz njega je razvidno, da se je »Slovenec« debelo zlasal. O našem časnikarstvu si lahko naša javnost po teh dveh vzgledih ustvari popolnoma pravilno sodbo. = Vesti o nameravanem atentatu na dr. Korošca o priliki klerikalnega zborovanja v Celju so bile lansirane % gotove strani v beogradske Tste. Vest je v Beogradu Izzvala, razume se, veliko pozornost in beogradski listi so se požurili, da se informirajo o »atentatu* pri ministru notranjih del Vujičiću, ki pa o stvari seveda nI vedel ničesar. Tudi poslanec Sušnik se je izrazil napram sotrudniku beogradskih ^Novosti«, da je vest o nameravanem atentatu povsem točna. Rekel je, da so atentat na Korošca baje nameravali člani »Orjune« in da je mariborska policija dobila pismo, v katerem se jo opozarja, da ho:e »Or-juna« Korošca — ubiti. Prav! Da je to pismo mariborska policiji res dobila, o tem ne bomo d\omili, vprašanje pa je, ako ni dotično pismo izšlo iz krogov, ki imajo interes na tem, da »Orjuni« podtaknejo kakšno novo zlodejstvo. Ako pa na drugi strani uvažujemo, da se je v zadnjem Času v časopisju razvila interesantna debata o vprašanju, ali je načeloma obsojati vsak atentat in da je v to debato ne baš srečno posegel tudi dr. Korošec se ne moremo ubraniti domnevanja, da so izšle vesti o »atentatu« na dr. Korošca iz krogov, ki stoje prav blizu dr. Korošcu samemu. Zdi se nam — morda se motimo — da se je hotelo z lansiranimi vestmi o atentatu spraviti dr. Korošca iz zagate, v katero je zašel s svojo več kakor nerodno in breztakrno izjavo glede poskušenega atentata na ministrskega predsednika Pašiča in izvršenega atentata na Frana Ferdinanda. Prav lahko pa je tudi mogoče, da so provzročitelji govorice o zasnovanem napadu na Korošca hoteli obdati njegovo osebo z nekakim nimbu-sem, z glorio idejnega mučeništva, da bi s tem zopet dvignili njegovo popularnost, ki je jela v zadnjem času nevarno Zinevati. — Parlamentarna večerja na dvoru. Danes zvečer priredi $vqx večerjo, na katero je povabljeno večje Število parlamentarcev. Med drugimi je povabljen rodi noslsnec Jo£a Gostinčar. Kultura. — Poročna o gostovanju g. Bratine in BukSekove žal ne moremo objaviti. O gostovanju smo bi!: obveščeni Šele v pone-derjek opoldne. Ker nismo vedeli, da našega stalnega kritika g. M. Z. ni v Ljubljani, nismo mogli poskrbeti za drugega poročevalca, Vobče bi bilo umestno, da bi se uredništva 0 takšnih gostovanih med gledališkimi počitnicami ebvestua vsaj teden popreje, kar bi bUo vsekakor v interesu gostujočih. — Turneja Đra£na-Buk!ekova Repertoar: četrtek, 12. juliia 1°23 ob S. zvečer »Ono«, petek, 13. Julija ot> 8. zv. »Prava Inbesen« v Kamniku. V sohoto 14. Julija ob 8. sv. »Ono« in v nedeljo 15. Julija ob 8. zv. »Prava ljubezen« na Jesenicah. Q!asbMi vesfntk. — Koncert gosp. Šimenca ▼ RogrSki Slatini. V torek 10. tL je nastopil član ljubljanske opere g. Šimenc v dobro zaseden! veliki dvorani »Zdraviliškega doma« v Rogaški Slatini. Prav tu smo lahko videli, kai pomeni eno leto pri pevcu, k! ima ne S3mo izreden organ, ampafc rudi lekleno VOljO za izpopolnjevanje. G. Šimenc se ie oglasni namreč včasih v t! dvorani že lani pribFžno ob tem časj, toda Te »neof'j'cl-no« fn Se kot skromni Član provincijalnoga *Ied!$ča, kot začetnik tako rekoč, tn oboie ie moralo imeti svoj vpliv \ nanj i na poslušalstvo. Toda zavest, da je danes priznan od velikega odra, ne bi bila ne na zunaj ne na znotraj dovolj za tolik uspeh, kakor ga je dosegel sedaj, da se ni kakor rečeno, tako laajM) pokazalo, kako presenetljivo plodonosno je mladi mo£ porab?! to leto in nam na ta način odprl najsi aj-nejšo perspektivo tudi za bodočnost. Je ie nekaj posebnega in zlasti pri poklicnih pevcih tako redkega, kar v vsi meri opra» vičuje te nađe: g. Šimenc očividno bolj ljubi pianisime nego fortisime in to myi mora takoj prfdobitl poleg nje^oveca ob vsi steumosti tako skromnega nastopa — srca tud| Hstih, k! tim »bravure* nikakor $e n?so glavni Čudeži. Pisec teh vrstic, kt ie že lani naglasa!, da hoče biti v prvi vrsti poročevalec, se noče baviti s posameznostmi, vendar naj Izrazi svoje mne-n;e, da, ie pomenil umetniški višek večera Michelnov prekrasni »Človeka nikar!«, ki nudi poleg sto prilik, da pokale pevec tn tudi njegov »tilu kompanijon« spremljevalec vse svoje tehnične vrline, obenem tudi priložnost, da pride do veljave čustvo, kjer ga Je kaj. In g. Šimenc ie odpel to pretresljivo skladbo s čudovitim Gregorčičevim besedilom, v katerem se za blesti posebno tudi pred tuicem vsa lepota naSega ezika, res pretresljivo lepo. Bol! »Intemacifonalno« publiko pa so sevecla zgrabile Se bolj arfle fz oper (-Aida«, »Pa-gliacci«, »čarostrelec«), kf so tvorile zaključek in vnele tako navdušenje, da se je moral pevec opetovano vrniti na oder. Kar se tiče spremlievanja, nas g. dvorni založnik in čupan Bizjak, kl je Iz pri'az-nostj sodeloval, n( mogel več presenetiti, ker ga že preveč poznamo kot prvovrstnega pianista. Sokotstvo. — Otvoritev Sokolskega doma v So. ravnici. Un» 16. julija t. 1. se vrti slar. nostna otvoritev Sokalakega doma v Bo. rovnici. Člani sokolskih društev, k! se udeležijo slavnostne otvoritve Imajo na progi Ljubljana—Rakek Bo odstotkov popusta proti običajni izkaznici, ki se dobi v pi. sami Jugoslovanskega Sokolskoga Saveza, Udeležene! morajo pustiti tigoeatt iakaz. nieo in celo rožno karto pri blagajni vstop, ne postaje, karta velja tudi za povratek. m »Sokol« v Zagorju vabi vsa bližnja bratska društva, da se v obilnem številu udeleže slavnostnega raavitia naraščajske-ga prapora ki se vrši dne 15. julija 1923 ob 14. Po razvitiu Javna telovadba In ljudska veselica. Izkaznice za polovično vožnjo smo razposlali vsem bratskim društvom ob progi Ljubljana - Celje, odnosno Brežice. — Zdrave! — Odbor. — Legitimacije za pelovično vožnjo na držaTT.ih železnicah in parnlkih za, župni zlet Sokolske župe v Splitu so došle in so debije t pisarni Jugoslov. Sokolekega Kaveza t Ljubljani (Narodni dom) med urad. nlml uremi. Ker ja zaradi Štrajka pomor-Bčakov potniški promet na progi Bakar. Split, oziroma GruŽ ustavljen, vozita tedensko le dva parobroda na tej progi, in si. cer v eetrtHih in nedeljah, odhod iz Bakra ob 18. uri. Za udeleinike iz Slovenije rrido v pofetev torej parobrod v četrtek dfie 19. julija. Vožnja s parobrodom Iz Bakra do Splita velja Din 40(W za L razred, iver imajo »letniki 50% popusta, velja ta cena za tja in naeaj. Ake se med tem časom vzpostavi redni parobrodski promet, ali co nastanejo kake Izpremembe, razglasili Ikx. mo to potom Časopisja. i Razgled po slovanskem svetu. NOGOMETNI SPORT. m Dana'. l|. Julija (Izv.) Na v$eraj|-nH seji prvovrstnih nogometnih Športnih i druitev je priSlo v raspravo tudi vpraSa- i nje profesfjenalizma. V načelu ie je uveđ- I ba prcfesiionallsma spreela «9:4 glaso- ; vom. Končno ie bila določena ga možem- ■ ske igralce* kl nestane jo člani kakega dar i najskega drulrva, karenčna doba 4 mesa* j >a> — Eksproprlaclia v Bolgariji. Nedavno so bolgarski anarhisti poslali nekemu premožnemu meSčanu Plovdiva grozilno pismo, naj prinese na določeno mesto 10 tisoč levov, sicer ga bodo ubili. Mož je od-Sel s pismom na policijo ln se vrnil v spremstvu stražnikov domov. Ko so prišli anarhisti po zahtevano svoto, se ie vnel med njimi m nelict'o pravcati bo}. Dva sta bfla u teta. tretiT pa le pobegnil tn ker so mu bil! stražmkt za petami, se je skril v neko hfSo. Policija Je poklicala na pomoč vojaštvo, ki *e obkolilo del mesta okrog skrlvaliSča, Sele po dolgem bo u se Je posrečilo z bombami prodreti v hiSo |n aretirati težko ranjenega anarhista Kiro Tase-va, ki je kmalu nato umrl. Med policijo fn voJaJtvotn je bilo 5 ranjenih. Tasev ie v zadnjem hipa izvriil samomor. i. c v \t>< z* I \ i siran. 3. Dnevne vesti. V Ljub Lani. dne — Povrarck kraljice Mart]«. Tekom današnjega dneva se iz Romunije povrne Nj. Vel. kraljica Marija, kjer je bivala pri svojih roditeljih nad mesec dni. — Zakaj so zboroval! v Celju? Iz ljubljanskih klerikalnih krogov nam poročajo: Kakor so beogradski dnevniki pravilno poročali, je nameraval dr. Korošec prvotno sklicati zbor zaupnikov S. L. S. v L j u b 1 j a n o. Ker pa so kranjski in zlasti ljubljanski zaupniki zelo nezadovoljni z dosedanjimi uspehi dr. Korošca, se je bilo bati, da b: le-ta doživel v Ljubljani na zaupniškem zborovanju popolen polom. To je pa Korošec zvedel od par svojih zvestih v Ljubljani ter jo Kranjcem lepo prekrižal račun s tem, da je sklical shod v središče svoje domene v Celje. Računal je, da bo tam gotovo manj Kranjcev, ker jim bo predaleč, da pa pridejo lato tem številnejše njegovi zvesti Štajerci. Kakor smo videli, je tudi prišel na svoj račun, ce* prav so tudi že Štajerci pričeli revoltirati proti svojemu vodji Značilno pa je, da se mora vodja stranke skrivati pred »zaupniki« v svojo kulo. Radovedni smo, kako bo prihodnjič v Ljubljani* ker smo prepričani, da bodo Kranjci ga-htevali, da se skliče shod zaupnikov enkrat tudi v Ljubljano. — Umesten apel' Nedeljska »Samouprava« je priobčila članek, ki mu je dala značilen naslov »Resnost sedanjih trenot-kov«. V tem članku izvaja med drugim: »Ako b! se protivnik! unltaristične ureditve naše države na Hrvatskem in v Sloveniji v svojem postopaaju dali voditi samo od strahu, da se ta »istem ne spremeni v samovoljo in absolutizem, bi biti lahko brzo razoroženi in osvobodili bi se od te bojasni ČJm bi nekoliko pozorneje prodrli v njeno bistvo. Toda večino teh ljudi tvorio ljudje, kl mešalo v dosedanjo borbo, ki bi morala biti borba Idej In tekma v rodoljublju, ves žolč svoje mržnje, vso zaslepljenost osebno zainteresiranih stran-karlev, vso neuvidevnost popolnoma ncra* zumnih ljudi. Jato Je rudi dolžnost vseh pametnih rodoljubov, da z žfvo pesedo in s pošteno argumenticitp pobijajo zlobno akcijo takih ljudi«. Olavno glasilo radikalne stranke zaključuje svoj članek z apelom: »Ne smemo varati sami sebe: danal-nfl trenutki so preveč resni, nsodepolno resni. Sovražniki z vseh strani to napeli vse svo'e moči in porabljajo vsa sredstva, dri zmanjšajo pomen orlaške pridobitve našega narodnega ujedinjenja in da čim največ odtrgajo vej od našega narodnega stebla. Kot razboriti ljudje moramo vse to ovaževat! {n storiti vse, da se ne Izpolni ta »bogu dopadljiva« želja naših sovražnikov. Naši hrvatski In slovenski bratje, ki so do včeraj Čutni vso težino taje sovražne roke — ako so nato morda že porabili — nai vprašajo one. k| tudi še danes leče pod tulim larmom. Na] pridejo k pameti, ker to je že skrajni Čas. Sporazum Iskren, bratski sporazum je življenjska potreba vseh nas, toda sporazum se ne da doseči z mržnjo in psovanjem, marveč a ljubeznijo in zaupanjem., .# Tako odgovarja na fnfamne napada na vlado ra na srbski del našega naroda polslužbenl list beogradske vlade, glasilo radikalne stranke. Tu mržnja, zloba fanatizem, zagrizenost, tam ljubav, potrpljenje, umerjenost in resnost Kakšen razloček! rm Oosp. polkovniku Vukasovičii Je zad-nie dva dni nekoliko bolje in se je nadejati, da vendaTle okreva. Njegovi adravniki žele, da ga številni njegovi znanci in prijatelji sedaj ne posečaio, ker zahteva njegovo stanje absoluten mir. — Osebna vest s poŠte, PoStnl kontrolor Alojzij Delkin je premeščen od postne, ga In brzojavnega urada Ljnbljana 1 v Sarajevo. — Književna tombola Jugosloven-ske Matice. Književna tombola je končana. Izdanih je bilo vsega skupaj 312 dobitkov in sicer: 120 amb, 90 tem, 60 kvatern, 35 činkvinov in 7 tombol. Tombole so zadeli: I. tombolo Josiplna Pod pac Ljubljana, Poljanska cesta 54. II. tombola Zinka Pečar, učiteljica, Maribor. HI. Franc R e n d 1 a, dav* čni nadupravitelj. Krško. IV. Egidij R e s m a n, Naklo pri Kranju. V. Milko Gerlanc, učitelj, Petrovce pri Celju. VI. Jakob Bošlč. Ljubljana, Ižanska cesta. VIL Friderik Vigele, knjigovodja, Majšperk. — S književno tombolo je prišlo nad 3300 slovenskih knjg med narod. Kakor kaže tabela o razdelitvi dobitkov, so bili ti zelo enakomerno razdeljeni širom vse Slovenije. Doba književne tombole se Je mnogo skrajšala, kot je bilo prvotno zasnovano. Nadalje so se razdelil posebni dobitki med 210 lolsklh vodstev, ki so se posebno zavzeli za razprodajo tombolsJdh kaHf med in po lofskl mladini. Vsaka Izmed teli šol dobila je 8 de 10 mladinskih knjig, katere Je notem lahko »o svojem preudarku ali irvrstla v šolarsko knjižnico ali Pa jih razdelila mod mladino svojera zavoda. Na ta način se je *dd«!o preko 3f3f1r> knjig; tako da je moralna vrednota te prve. književne tombole ta, da se |e razdelilo med nnSim narodom širom Slovenije n^d 50f>0 prvovrstnih slovenskih knj'g. Hrezdvoma Imela je prva književna trmbola Jugoslovenske Matica velik moralen uspeh tn dobitek. Izkušnje, ka<-tere si je pridobil odbor pri poslovanju Drva književna loterija, boda eototren*. 12. tulita 1923. uporabil pri drugi književni loteriji, ki se vrši ob novem letu 1924. Pa tudi a financijelnim uspehom je zadovoljna Jugosiovenska Matica, saj ji bode iz čistega dobička književne loterije lažje izvrševati svojo kulturno msijo med našimi brati in sestrami tam preko, Id so v prvi vrsti potrebni naše pomoči. Pokrajinski odbor smatra za svojo dolžnost, da se ob zaključku prve književne tombole zahvali celokupn! slovenski javnosti za simpatični sprejem te prireditve, prav posebno zahvalo pa izreka še vsem onim, ki so na katerikoli način pripomogli, da so se tako uspešne raz-prodajale tombolske karte. Prepričani smo, da se bo ta prireditev Jugosloven-ake Matice popolnoma udomačila in priljubila ter da bo z njo mogoče vsako leto razširiti veliko število dobrega in lepega čtiva med nai narod. Ponosni smo pa tudi, da je prvo tako kulturno prireditev izvršila Jugosiovenska Matica. — Tendencijozno poročanje »Hrvate«. Od ravnateljstva državnega idravilisea v Rogaški Slatin! smo prejeli to-le pismo: Z ozirom na VaSo notico, ki »to jo posneli po »Hrvatu«, Vas prosim, da vzamete na znanje, da je »Hrvat* v celem obsegu poročal neresnico. Jas nisem priredi! nikake. ga banketa »? Vidov dan In ni bil k banketu nihče osebno vabljen. Skupen obeđ gostov je bil samo na vsporedu Vidovdan-ske proslave. NI res, da bi bil kdo tam plačal izvestno pristojbino, ampak vsak samo svoj obed. ni res, da bi bil kak gost opozorjen, da se bo vodila evidenca o onih, ki se niso udeležili obeda. Bila Je prosta volja vsagegn in se tudi g. Stojan Protič ni Udeležil obeda ne iz političnih vzrokov, ampak zato, ker ima predpisano dijeto tn ni bil zaradi atentata na ministrskega predsednika Pašiča razpoložen za kako zabavo. Na obedu se ni vodila nikaka politika. Jaz sem v kratkih besedah napil Nj. Veličanstvu kralju in se vsled predhodnega dogovora nihče v svojem govoru ni dotaknil politike in nihče nI spregovoril besede, ki bi mogla Saliti tega ali onega gosta, kateri so nam vel enako mili. Napad v listu »Hrvat« ea je izvrSll zaradi tega. ker je restavrater g. Martlnovič pomotoma malo aastavlco pri sliki kralj s Aleksandra obrnil tako, da J« ia hrvatske zastave napravil državno vsled česar je hrvatska zastava izostala. To se je meni Javile Še le pe obedu, zato eem g. Martinovieu naročil, da mora odstraniti takoj vse zastave. Neprijetno nam je In ne v korist zdravilišču, če se s takimi noticami osumljuje tako odličnega ln starega gosta našega zdravilišča kot je g. Stojan Protič, kakega nepatrijotlčnega postopanja. Blagovolite sprejeti na znanje israze mojega najodličnejSoga spoštovanja dr. Ster. — Direktna telefonska zveza Beograd - Ljubljana. Ministrstvo pošte in brzojava je določi© kredit za inštalacijo nove direktne telefonske proge Beo* grad - Ljubljana. Pripravljalna dela za to prpgo so se že pričela in bodo najbrže končana tekom treh mesecev. Beograd se dalje tudi direktno spoji $ SpH-tem in Cetinjem. — 8mrtna kosa. Pišejo nam: 11. t. m. |e umrl na Hudem prt Stični vpokojen teh. uradnik orientskih železnic v Carigradu g. Franc Suhadolec Bil .le mož kot drugi nobeden. Rodil se >e na Vrhniki L 19«4 kot sin tbogih kmetskih staršev. Šolo ni videl, pač pa so stalo pri njegovi zibelki rojenice ter ga obsipale z darovi modrosti, nkazeljnosti in nedosegljive vstrajnosti za vr.akrino delo in podjetje. Neusmiljene voditeljice človeške usode mu niso pobelile najboljšega vseh darov t. j. potrebnega zdravja in telesne krepkosti. TJbosrf trpin je bil primoran iskati zaslužka na tujem. Dosegel je službo tehničnega uradnika orl-jentalske železnice v Carigradu; v trdem delu al je rajnik pridobil kal smrtno bolezni, ki ga Je položila na smrtno posteljo. i Bil Je vztrajen, radodaren in dobrosrčen mož, ki ni imel sovražnika. Blag mu spomin! — Pogodba med zavarovalnimi družbami In zdravniki se je sklenila na konferenci dne 11. t. m. v LJubljani, zato prekli-cuje Slovensko zdravniško društvo svojo prepoved preiskovanja za zavarovalnico. Glavne točke pogodbe se glase: Honorar za zdravniške preiskave zavarovancev se določi na 120 Din od 15. avgusta t. I. naprej, če potrdi do tedaj Savez osig. dni. Stava v Beogradu to vsoto. Do tega termina pa velja 100 Din. Za prelsknvo na domu za. varovanca se plača 50 odstotkov večj iz* ven zdravniškega bivališča pa se dogovori s zavarovalnico posebna dnevščina. Pogodba velja do konca avgusta 1924. — Vsem zdravnikom in Javnosti priobčujo vest imenom Jugoslovenskega, lekarskega društva odbor Slovenskega zdravniškega društva. — Odmera občinskih pridobnln. V zml-slu tozadevnih pr«dptsov mora vsak davčni zavezanec zarad! odmere občinsk- prfdob-nlne za prlredben«* dobp 1924—1925 vložiti pridobnlnsko izjavo o okolnostih, ki so Odločilna za odmero najkasneje do 31. julija 1983 pri daffin! administraciji v Ljubljani. Ved aa raigiasu na mestni uradni dooki. — Letno fcopallffe ob Ljubljanici počasi napredne, če bo Slo vse po sreči in VOlJl nasip občinskih mož, se bomo tja do BpžfCa že lahko konali. Preje pa menda ne. namreč" v novem kopalUša S» drugje se že par dni vrli veselo leopanie. takn v Jariaft. Tomn cevem in JeŽIcI. Tudi kopaU ne vlakf na Laz« obetajo, ne vozilo pa tudi Se ne. ** Stavki mornarjev na vrhuncu. »— Pomoe Iptemacljonale. Brodolaatnlkl aa definitivno odbili vsake pregovore s save. foaa pomorščakov, izjavljajoč, da se plev«, ba vrti oziroma lahke aadsUuJ« ped start pat fjoajajl a jriboUlkoan aa dva meseca, ako da država subvencijo 100,000.000 K. Razpisani natečaj »Jadranske plovitbe« ni uspeL Amsterdamska internacijonala prometnih delavcev je poslala organizaciji jugosloven. skih mornarjev pvako G- R- S. pozdravni telegram, izjavljajoč svojo solidernoat a gibanjem. Internacijonala obljublja za slučaj potrebe intervencijo in. ako bo potreb, na, se uvede proti brodovom, ki bo od pluli, blokada. — Celjske vesti. Udruženje gledaliških igralcev iz Ljublja-n e, katero je, kakor smo fe javiH, prevzelo umetniško vodstvo celjskega mestnega gledališča, otvori 20. t m. v Celju dramatično šolo, v kateri bodo predavali izven različnih članov udruženja še gg. arh. profesor Rado Kregar in Leo Trauner. Oni, ki bi želeli to šolo obiskovati, se naj prijavijo pri društvenem blagajniku g. Hubertu t trgo, vini Goričar in Leskovšek. Tečaj je brezplačen, vpisnina znaša 10 Din. — Utopljenca so pri kopališču »Piana« potegnili v torek popoldne iz Savine. Mož, ki je že dlje časa ležal v vodi, Je star približno 60 let- Piepeljali so ga v mrtvašnico. Identitete Se niso dotaall. — Za predsednika Šahovskega kluba v Celju je bil na ladujem občnem zboru Izvoljen okr. komisar dr. Leon Brtmčko. — Mariborske vesti. N ova nemška tiskarna. Kakor smo izvedeli, hočejo Nemci imeti svojo tiskarno v Mariboru. V ta namen bi radi premestili rvojo tiskarno iz Celja, proti temu pa se upirajo u ek a ter i celjski Nemci. Z novo tiskarno žele pove. čsti tudi svoje glasilo »Cilller Zeitumg^, seveda v popolnoma radikalno . nemske.na-cijonalnem duhn. Proti temu načrtu pa so zopet stareJSi in zmernejši Nemci, ki že iz pijetete do bivših časov vise na »Marbur-ger Zeitung«. Vsekakor je to gibanje v Mariboru zanimivo in vzbuja radovednost v slovenskih krogih, kaj k temu projektu poreče vlada. — Velika vročina. Po daljšem deževju je od nedelje dalje nastopila velika vročina pii visokem stanju barometra. V opoldanski senci kaže toplor^r 28—32 step. C. — Glavna vlomilska tolpa pod ključem. Po dolgem zasledovanjem se j« varnostnim oblastim posrečilo spraviti na varno vsaj glavne činite^ lje tudi preko naSe đrfave izborno organizirane 15 članov broječe vlomilske ln tatinske tolpe, kateri na čelu je etal zloglasni vlomilec !**ran Sala. Po večmesečni kaznt je zapustil aprila meseca mariborsko kaznilnico. Komaj iz Ječe Je na Pohorju vlomil v Ruško kočo, od koder je nadaljeval svoja delo po mariborski okolici. V Mariboru 60 je sešel z drugim zločincem Karlom Togrinem, s katerim sta s pomočjo neke zloglasne Senske organizirala celo tolpo, ki Je imela svoje mreže razprežene tudi preko meje. Prvo delovanje sta posvetila Dravski dolin!, od tu pa Savinski dolini. Družbi vlomilcev, tatov in skTivačev se je priklopila tudi družba tihotapcev, ki so razpečavall blago preko meje, in sicer naše blago v Avstrijo, a avstrijsko blago k nam. Tako je družba imela svoje taborišče, eno v Mariboru, drugo v Gradcu. V zadnjem Času sta možakarja postala 2e tako predrzna — mariborska policija je namreč namenoma v lokalne liste lansirala vest, da so vsi vlomilce že pod ključem — da sta st priSla čisto nežepirano ogledat tudi Maribor. Toda tu Jih Je zanesla smola, kakor smo le poročali, naravnost v roke pravice. Mariboraka polieiia sicer zatrjuje, da so VFi tički te družbe že r varni kletki. Toda opetovano smo doflveli, zanašajoč se na toka zatrdila, rasečaramje. Zato še nadalje posor pred to bando! — Tatvina Jaje na g 1. kolodvor«. Tvrdka Himmler in Suppnnz je Že dlje časa opažala večje tatvine jajc, ki jih tvrdka razpošilja po železnici. V sredo popodne pa je opazoval nek zaupnik tvrdka calaarnnje JaJs na kolodvoru. Ker se mu je zdelo sumljivo, j« opozoril Železniško policijo, ki j« izsledila prave tatove v r.ala?ralcib Jajc {uslužbencev tvrdke). ZblraH so Jajca v rokave, en sara jih je imel 70. r- Se o nesreči na Dravi. Is Maribora nam poročajo: Pri nas je bilo od nekdaj tako: Najprej treba velike nesreče, potem pa so Iščejo krivci. Sedaj je ugotovljeno, da je pri vseh prevozih preko Drave skrajno slabo preseljeno za osebno varnost. Ljudje vedo sedaj od vsakega proda od Mute navzdol de 3v petra nitje Maiibora, povedati, kol«ko*rat se Je temu in onemu odtrgal brod in kako so sa v t*kih slučajih na brodu se nahajajoči komaj reSUi. Slična nesreča se je pozimi pripetila tudi llmbu-škerau župniku na ppevosu Limbui Tre-sternlca. Toda v čolnu se Je nahajal vsaj drog, s katerim Je v veliki nevarnosti se nahajajoči župnik rešil sebi ip drugim življenje s tem. da Je skušal čoln privesti do plitvine ter se sam spustil v vodo, da je rešil eebe in druge. Kakor pa v tem slučaju (Brezno) sedaj ugotovljeno, ni bilo v čolnu ne droga ne vesel, kakor Je to predpisano. To, knr so je zgodilo v tem slučaju štirim duhovrikom, se lahko r?[odi posebno veeko nedeljo tudi dvuvim mariborskim izletnikom, ki se tudi v noči ln v vese!em razpoloženju, vračajoč ae na kolodvor, prevažajo z enega brega na drugi breg. Zato Je pristojne oblasti dolžnost da takoj pregleda vse prevoze na Dravi po veščakih in dovoljuje koncesije »a brodarjo samo popolnoma zanesljivim osebam. Seveda bi pod osebno odgovornostjo brodarja take popoe-ne prevoSpje ne smele biti dovoljene pod nobenim pobojem. O žalostnem dogodku samem Se te podrobnosti: V ponedeljek po promidji. ki aa je trlUa v nedeljo v Rutah, kjer je župnik Janko Bazni* od &v. Trojica v Halozah rojak od Sf. Krita pri Kostanjevici, govoril nevemasaiku Knpčien, se ye napotil! Župnik Baznfk, pr*tp»c1?ant Jt*»-dolf Ribič, rodom Tr#«*a«. k! h1 trn«! tm nedeljo peti novo nta!U. In fcoeoelevee Jpž> Deržeenlk. *o»e Is fllhnlea na PohnHu. ? Brezno k župniku Miroslavu Vodiču, kateri saj h! to nodoHo prldlgovnl presnfdlan. tu Rlbfčn. DofpevRI v Brezno, so zvedeli, da Je žunnfk male prej odšel prek« Drave proti Viihredn na oHsk ro^bfn* Knc (po domače Hirarhman, brat tukajšulega zobozdravnika dr. Kne*>. fupnlk ▼olein. k« Je bil vabljen na god oran Je Kaeove soproge ni aaaarotnega Hm* H Menim tvoje goste, dajal znamenja, naj pridejo za njim. Res so mu sledili v istem čolnu, ki je njega prepeljal in v katerem po nekaj ur pozneje vsi skupaj ponesrečiU. Vsi štirje so Okrog 23. zapustili cr>- -bno hišo in se napotili preti domu župnika Volčiča. Da se izognejo daljši poti preko mostu, se je župnik Volčič odločil, da pokličejo brodarja Mazaja, ki je res vsta! in se odločil da jih prepelje. Ko so stopili v čoln, je bilo okrog ene ure zjutraj, čoln se je komaj od kraja pomaknil na Dravo, ki Je ravno na tem mestu vsled spodaj nahajajočib ekalovin bolj deroča in za ponočno vožnjo sploh nevarna, pretrgala se je železna vrv, ki je vezala čoln po Škripcu na počezno žico. Na čo'nu ?« nahajajoči so se takoj zavedli nevarno«!: in ae trudil] spraviti čoln proti breju. Z3rez potrebnih priprav je bil ves trud seveda zamen. Zrčeli so vpiti na pomoč, kateri se je odzval ž^7ezniški čuvaj z drosrom. hoteč čoln vloviti in ga potegniti h kraju. Pri tem je dospel do v Dravo se izllvajočega potoka, kat^ieg?. je moral obiti. Med tem pa ui. ie c>!:i odšrl proti mostu in trč!< ob Riznikovo skalnato peč s tako silo, da ^e Je hkrati ves rpzdrobil. V tistem fTWot!ru Je tudi prenehalo zadnje obupno klicanje. Brodar Mazaj se bo moral zagovarjati, kako to, da si Je sam rešil življenje in ali ni ro!=ljl tudi na ?voje Štiri sopotnike. Rešil ^e je bale s tem, da se je oklenil desk. ki so bile rreko dna čolna. Od rasbitega čolna so naš:i do?cdaj same naslani?č. Od žrtev sarr'h Ba ni no, benega sledu in ga najbrž tndf ne bo, ako jih Drava ne izvrže visoko pred Falo. Ta strašna tragfdija naj bi ti!a re?en memen. to tudi naSim izletnikom, ki navadno v ve-sel^ifl razpoloženju ellijo brodarfe k po-nečnim prevr zn'-m. župnik Volčič je bil vrl narodnjak, med vojno zaradi srbofilstva preganjan in zaprt r Gradcu ln zarušča tudi tukaj dva znana narodno zavedna brata, katerimi izrekamo iskreno Fo^alje. — Praga urica ljubezni. Neki posestnik; tz iubj anske ckolice je snočl naletel na »brhko« prt-atePico, s katero se ie hitro sprfaznil. Napravila sta turnejo po raznih gostilnah in nekako pred poln^cio sta sf na ugodnem prostoru odpočila. Ker je b:1 mož utrujen, e sladko zaspal. Ko sa jt zbudil iz sladkega, sna. ic tskaj opazil, da le izginila »brhka« prijateljica in z n:o vred tudi dve dobro rejenj listnici, ki sta vsebovali 94.600 K gotovine. Naznanil je stvar policiji, ki naj izsledi >drago« prijateljico. — Požar na av. Jakobe, trgu. Mestno poklicno gasilstvo priredi skupno a lj\ib_ ljan?kim prostovoljnim gasilnim društvom veliko vajo v nedelo dne 16. julija 1923 ob z. ur! popoldnr eb priliki občnega zbora Jugoalevenske gasilske zveze. Gasilstvo nastopi s vsem orodjem, ki ga ima na razpolago za mesta, ter z vso opremo in pripravo, r^a alarmni strel odšlo bo gasilstvo po sv. Petra cesti čez vToIfovo ulico po Cojsovem grabnu, kjer bo zasedlo postojanke ob cerkvi sv. J-ikoba in ob šoli. Gorelo bo šolsko poslopje ter zvonik in del cerkvene strehe. Nastopi meorna auto-brizgalna, gasilski treriski auto. trenskl voz ln maerirusova raztesslna lestva In rešilni voz. Pri vaji deluje 50 gasilcev in sicer 16 mož poklicne gasilska straže in pa 34 mei prostovoljnega gasilnega društva. Vajo vodi glavno poveljstvo, ki bo obstojalo Iz višjega nadzornika Janeza Kole. š e, ter načelnika prostovoljnega gasilne-ga društva Janka Hojana. Pred vaje sa vrši ob pol %. uri na sv. Jakoba trgu pra. menadnl koncert, po vaji pa Je obhod po mestu do Gosposvetske ceste, kjer se wil veselica prostovoljnega gasilnega društva Ljubljana. Na občni zbor pridejo deleeatje gasilnih društev cele Slovenije. — Vrhniški vlak se bo v nedeljo dne 15. julija t. 1. ustavljal ;b proslavi 251etnice Rožne doline na prelr zu nakai korakov od slavnostnih prostorov. — 2 veliko pisavo za oblast, urade, odvetnike Itd. Ima *Stoewer«, zastopstvo Ljubljana. selenburgo*ra ulica 6.1. — Kino Ideal predvaja od četrtka de do nedelje zelo zanimiv program .človek pred 100 000 leti«. Film dokazuje* razvoj raznih plemen človeštva, pečetek sveta, tisočletno razvij« "^e zemlje v pledovitnost in sedanji stan. Obisk se priporoča osobito inteligentnemu občinstvu, mladini pa je nedostopen. — Kino Tivoli. Danes In dq nedelje sa predvaia zadnji (V.) del avanturističnega filma »Čuda džungle«. — Lya Mara v »Kina MaKes«. Silajna veseloigra »Kri - Kri!« ali »Vojvodlnja Te-rabac«. z Lvo iMaro, priljubljeno filmsko divo v glavni vlogi, se predvaja Qd danes 12. do nedelje 15. julija. Idealno zamišljeni tri* ki. velepotezna 'n razkošna režija, krasne plesne scene! Sodeluje elita nemških filmskih umetnikov. CIou filma pa je Lva Mara, ki vzbuja s svojo originalnostjo salve smeha. Dobra ura zabave od danes dalje le v »Kinu Matica«. — Popravek. V naSo predvčeralšn'o notico »Zahvala« se je vrinila neljuba pomota v imenih. Zahvaluie se rodbina Kru-harjeva asistentki v bolnici dr. Kenkovi, ki j« lajšala njeni hčerki zadne trenotke. Borzna poročila. *m Zagreb, 12. julija, (lav.) Zaključek, rjavi** Gurlu 16.375, 16.425, Pariš 5.55, S.eO, London 429.—, 431.— Berlin 0.0425, 0.0445, Dunaj 0.1325, 0.1335. Praga 2.81, 2.8225, Trst 4.05, 4.08, Newyorfc »3-—. »4--^, Budimpešta 1.05. 1.10. Valute: dolar §1.50. •Ha. lira 4 61 4 M. _ eurlh. 12. Julija. (Tiv.) Danalnia nredborza: Beo*rad (L-^. Berlin 0.0025. Amsterdam Newyork 5.725 Lpndnn 26.22. Paril 34 05. Milan 24 95, Praga 17.20, EvkireSta 290. Varšava 0.0047. Dunaj 0.0081. avstr. fJz. krone 0.00815. Sofija 5.30. — Ctirfh. 11. Julija. (D«r.> Beozrad n 10, Rcrlin 0.00->3 London 26.45. Pariz 34.20 Milan 24.82. Pra-ra 17.35, Newyork B.Tf. — Trst, 11. Julija. Beograd 24 80 Berlin 0.0085. London 107.75. Pariz 23.50, fle*-Tork 23.50. Prala 71 JO. Curih 406V—t Gospodarstvo. — 2 Pozor hmeljar*!. Hmeljarsko društvo prosi svo;e zaupnike, da vse hmel'ar-je resno svarijo pred predprodajo hmelja. V Žatcu C. S. R. pouu'ajo kupci hmeljarjem po 50 C, K t. j. 5S0 J. K za 1 kg hme-Ua — pa zaman. Anton Petrijek, poslovodja. — g živinski tedenski sejem v Zagrebu. Zajpreb, ll. folija, Dar.a.-njl sejem je til zelo b1abo obiskan. Bilo je nekoliko domače živine. Konj nI bilo. Cpdp go zelo malo nazadovale, mod tem ko so ostalo drle. Notirajo: Goveda. Domači voli I. 12.30—13.50. II. 11.50—12.SO. III. 10—11. bo-p-snsfci 8—12 50. krave I. 10—11. II. 9.50—10. III. 9—9.50. te'eta I. 15.50—1 P.50. II. 14.50 15.50, III. 13—14, seno 60—112.50. detelja 75—S5, slama 50—100. drva 375—425 z* voz od 2 mtr. _g Cene mesa v Mariboru. VMed pa- dar'a cen ž;vlni. so se tudi cene pri prodaji mesa na drobno nekoliko zn:žale ln ?r:cr: volovskn meso I. vrste kg On 23.- -21, II. VTSte 21—22. rr.eso rd bikov, kr.r . telic 15-2ri, teleč;e meso I. vrste 25-2» telečje meso U. vrste 23—24, svinjsko sveže meso D"n 40. —g Ž'v-n.'skl se'cm v Mariboru. Zad-nTi živinski se'em dne 10. tm. je vHOvtB pokazal pravilnost n??e prognoze In nasvetov Štajerskim živinorejcem, naj ne pretiravalo cen. Selem je bil izredno dobro ebiskan po Številu živine, toda zelo slabo po Številu merodajnlh kupcev. Ti polagoma toda vidno zapnš^a.'o mariborsk1' sejem, ne «r;mo ker "Mm sosedne države nudi o ceneše in bolsa b'aso, ampak, ker tudi na raznih dnislh sejmih v naši državi na Hrvatskem in Banatu dobavljajo cenejše in boljšo živino. Za to se Je prodala omejila ho!; na domačo vporabo. Tako s^ bili ponudniki "P"?morani reducirati svo:e visoke cene vsled Cesar je bila kupčija tudi tem primerno manj 2iva!;na, kakor *e je pričakovalo. Prignalo se ie 8 bikov, 155 volov, 357 krav in 18 telet, skupaj 533 glav. Cene v Dinarski vel'avi: za kontrolo prejšnje cene v ok1ep-vih: debeli voli k«? žive teže 12.75—13.50 (12.50—15), pol-debeli vol! 12-13 50 (11.75-12.50), plemenski volj 11.25—12 (9.25—11.50), bik! z.* klane 8.75—10.50 (10—H), klavne krave debele 12—13.75 (11.25—12.50), plemenske krave 9.75—11 75 (0.50—11.25). krave za klobasar:e 7.75—9.50 (5?.75—10). molzne krave 9.50—12.50 (10—12.50). breje krave 9.50—12.50 (I0_4fj0). mlada živina 11.75 —13.fi OS-13). teleta 15-15.75 (14.25 16.50). —g Dobava moke. Pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubliani «=e bo vršila dne 4. avgusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 730.000 kg pšenične krušne moke (tipa S0%). Predmetni oslas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Dobava ovsa. Pri intendanturi Dravske diviziske oblasti v Ljubljani se bo vr?ila dne 6. avjrusta ti. ofertalna licitacija glede dobave 780.000 kg ovsa. Predmetni oglas *e v pisarni trgovske in obrtniške zSbornice v Ljubliani Interesentom na vpogled. —g Dobava nreianega sena. V Intendanturi Savake divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 14 julija 19?3 javna lf» eftarlja g*'ede dobave 100.000 kg predanega sena. Predmetni osla* s natančnejšimi ne. datki je v pisarni trgovske in obrtnllk« zbornice v LJubljani Interesentom na vpogled. —s Vzrok nizkih cen poljedelskih pridelkov. Nizke cene poljedelskih pridelkov te'-om teh treh zadnjih let so povzrodilt revno krizo v poljedelstvu Zdmleaih Dr-tav. Kaj je vzrok tem nizkim cenam? Mne>. el po mnenja, da je rniSani Izvoz krtv na tem ln raditega zahtevajo uveljavljenje ta. kih političnih In gospodarskih uredb, ki na! bt po njihovem mnenju povečale Ievob po. ljedelfkih pridelkov. Secretarv of Agrlrul-tore Vva'lace pa pobija to mnenja. On dokazuje, da izroz poljedelskih pridelkov , Tijrf^tikp. in snort. ■f Zinka ZadnUkar. Sporočamo svojemu članstvu in Ijublanskim Športnikom, da je po daPSi bolezni preminula naša dobra člamca gdč. Zinka Zadnjikar. V ljubljanskem športnem gibanju si je, dasi še mlada priborila s svojo vnetostfo in pridnostjo ugledno mesto. Bila le med prvimi, ki je upeljala in in goila hazenski sport ter upeliala sistematičen ženski lahkoatletufni trening. Njena zasluga je današnje visoko stan:e ženskega tehkoiitletičnega sporta v I.mbljani. ki kvalitativno in kvantitativno nfma tekmeca v Jugoslaviji. Odlikovala se je s posebno športno gorečnostjo ter orgn-niratorično sposobnostjo. Bila je leto dn; načelnica in tekmovalka na$e ženske lab-koatletične sekcije ter nam s svojimi zvestimi sočlanfeami priborila v te' panogi prvenstvo Slovenije za 1. 1922. Danes, v četrtek popoldne ob 17. jo spremimo Iz Opekarske ceste k večnemu počitku. Pozivamo članstvo ter prosimo ottale športnike, da se udeleže te radnje poti njihove tovaršice. Spomirrajrno se njenega deleža na razvoju ljubljanskega Jporta in njene blage dulel Odbor S. K. Primorje. Društvene vesti. *■ »Jadranska Straža«. Izredni občni tbar »Jadranske Straže, v Ljubljani ss vrči v petek. 11. L m. ob 20. v restavraciji »Zvezda« • sledečim dnevnim redom: a) poročilo predsedstva, b) aprememba pravil, c) določitev delegatov oziroma sprejemanje prijav sa udeležbo b sjlavnl spunčlnl, ki se bo vrglla meseca avgusta t 1. v Splitu. člani se ponovno opozarjajo, da se ▼ pol, nem Številu udeleže občnega zbora. Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEH Odeovorni urednik: VALENTIN KOPITAJL Stran 4. »SLOVtNSKl NAr?OHc dne ro. runja r^ra. »rev. to~? |P!iIIHIii I kaučuk Boljše in cenejše to kot usnje. u Srata P0HHI. dr. tvornica vlasnic, kljukic, rinčic za čevlje, 99 ■ »ojnais kovinastth gumbov i. t. d. Ljubljana I, poštni predal 126 takoj in v vsaki množini izvršujejo. Zahtevajte vzorce ln cenik. Pri večjih naročilih popust. 6865 Knjigovodja perfekten, samostojen (kristjan), z dolgoletnimi izpričevali prve vrste, zmožen nemščine in srbohrvaščine M Išče za takoj ali najkasneje s 1- 5958 P. J. Klefisch, tvornica salam in izvozna trgovina Jagodina, Srbija. Tvrdka j. Han, lih Mestni trg štev. 20 naznanja, da ostane trgovina radi dopusta osobja ed 15. do 29. Julija zaprta. Ana Suhadolc roj. Pour javlja v svojem ter v imenu svoje hčerke llone za njo nad vse pretresajoča, prebridko vest, da je njen preblagi, predobri, požrtvovalni soprog in oče, gospod Franc Suhadolc tehn. uradnik orijentalna telezniee po dolgotrajni zelo mučni bolezni izdihnil svojo preblago dušo. Pogreb ranjkega se vrzi v petek dne 13. t m. iz hiše žalosti na Hudem pri Stični št. 13 ob 10. zjutraj. Ana Suhadolc, soproga. — Ilona, hčerka. ■— Terezija Lesk o vi c roj. Snhadolc, sestra. Kupujemo bukovo oglje PO DNEVNI CENI. — Na. slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 7186 Proda se vsa oprema za špecerijsko togo vino Ponudbe pod »Špecerijska tr» govina/7168«. na upravo »Slov Naroda«. Pes volčje pasme, izvrsten čuva i. en in pol leta star, NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7169 DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA, samo za boljša dela. SE SPRE J* META. — Janko Dolenc, Uli* ca na Grad 5. 7181 Namizni klavir (Tischklavir), dobro ohranjen, NAPRODAJ. Cena 3000 Din. — Stari trg 22/11. desno. 7170 Bukova drva, žagana in sekana ter OGLJE NAPRODAJ. M. Srebotnjak, Kolodvorska ulica 31. 7187 Orva! PRODA SE CA. 12 VAGO* NOV ŽAGANIH ODPAD* KOV na Rantovi žagi, Bistrica* Podbrezje, Gorenjsko. 7200 Otroški voziček NAPRODAJ. Cena 1200 kron. — Več se poizve: Emonska ce* sta 10 (pritllCje, na koncu hiie). 7173 Kupim malega P0NYJA brezhibnega in dobro tekočega ter OPREMO IN KOLESELJ. — Ponudbe na: Gostilna J. V. Rupar, Ljnbljana, Tržaška ce* sta št. 11. 7199 Mebmvaito sobo proti dobremu plačila IŠČE višji miren uradnik, oženjen, z enim otrokom. — Ponudbe s popisom pod »Miren uradnik 7172« na upravo *9L Nar.*. Prazno sobo Z UPORABO KUHINJE ISCE MIRNA STRANKA BREZ OTROK. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Mirna stranka/7184«. Pianino in kratek klavir priznane tvrdke. s kovina sto sklopno konstrukcijo, SE PO UGODNI CENI PRODA. — Sla ogled od 9. do 12. in 2. do 6. ure. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7176 Proda se AUTO »FORD«, novega tipa, z elek* trično razsvetljavo, pogonom, rezervno pneumatiko in kom* pletnim orodjem. Auto je v dobrem stanju in stane 50.000 dinarjev. — Naslov pove upra« va »Slov. Naroda«. 7177 Jpy VRŠCJE tiskarska dela v vsaki množini m sicer: uradne tiskovine, cc-^/ nike, koverte, račune, hra- nil ne in zadružne knjižice, po-ročna naznanila, vabila, cirkularje, , vstopnice, etikete, mrtvaška nazna- nila, zavitke, časopise in vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno. naročila sprejema tudi »narodna knjigarna«, prešernova ulica Omara za led NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7201 Gostilno na deželi «B v večjem trgu PREVZA* MEM V NAJEM. — Ponudbe pod »St. 7174« na upravo »Slov. Naroda«. Dobra ehranjsn klavir se radi pomanjkanja prostora PO ZMERNI CENI PRODA. — Poizve se: Kočevje, Rožna ulica 253. 7116 Kupim turške srečke do 25 komadov po dnevni kurni vrednosti. — Ponudbe pod »Srečke7l66« na upravo »Slov. Naroda«. Strojnik IŠČE PRIMERNO SLUŽBO: najraje na kaki parni žagi. — Ponudbe pod »Strojnik/6839« na upravo »Slov. Naroda«. Gospodična, vešča knjigovodstva in strojepisja, s prakso, SE SPREJME. — Ponudbe na poštni predal 115, Ljubljana. 7122 LJUBLJANA. KNAFLJEVA ULICA 5 Dr. Dralleja brezova voda Osvežuje živce! ...........--Trn—r-rrr'irmnfflmnrTmriiiiMii mm 'zabranjuje izpadanje las. iafi njih rast. Vas obrani prhljaja in sr ■---i- umihl m.; ":nitBKXi Kupci pozor! PRODAM HIŠO Z LEPIM VRTOM ter prostim stanova* njem za K 360.000.—. — Pod ugodnimi pogoji tudi nekaj ce* ne je. — Polše, Rožna dolina štev. 106. 7091 Stavbna parcela ca. 1200 m2, s starim stavb* nim materijalom na Prulah NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »SI. Nar.«. 7074 Par težkih in par zelo dobrifi za vprego SE PRODA. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 7075 Moderno stanovanje v novi hi« SE ODDA ONE* MU, KI PLACA NAJEMNI* NO ZA DVE LETI NAPREJ. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 7130 Posojilo na prvo mesto IŠČE BREZ* KONKURENČNO POD* JETJE. — Ponudbe pod »Posojilo/60.000« na upravo »Slov. Naroda«. 7081 Spalna oprava s psiho, vse iz trdega lesa, ponolnoma novo, POCENI NAPRODAJ. — Kavarna in restavracija na Strelišču pod Rožnikom ob Večni poti. 7141 Mandolino, prav dobro ohranieno, ZAME NJAM ZA ISTOTAKO DO. BRO KITARO. Mandolina ima škatljo; pripravna za potovanje rodaja ni izključena. — Na* slov pove »Narodna tiskarna« (stavnica). Radi izselitve SE PO ZELO NIZKI CENI PRODA PO* POLNOMA NOVO. šE nerafeKeno oehlštvo IZ SUHEGA HRASTOVEGA LESA. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Nerablje no pohištvo/7183« Dr. DriT ordinira zopet redno od 2 do 3 vsak dan. Beethovnova nI. 15 priti (Nepremožnim brezplačno.) Glavna zaloga sa preprodaja! ISIS, d. d. odjel Juri Absolventinja dvorazredne trgovske šote išče mesta pri kakem trgovskem podjetju. Vešča je slovenske in mške stenografije, strojepis* ia, deloma nemške in hrvatske korespondence ter knjigovod= stva. Službo nastopi lahko ta* koj. — Ponudbe na upravo »S! Nar.« pod Zanesljva moč/7114 Ženitna ponudba. Čeden inteligenten gospod, 27 let star. uradnik itd. z last* no dvonadstropno hišo v več= jem mestu Slovenije, išče zna= nja v svrho takojšnje ženitve z inteligentno gospodično, bla* <*c0a srca in čedne zunanjosti, ki bi posedovala 75.000 do 100 tisoč dinarjev. — Cenjene po* nudbe a sliko pod Resnost/7171 na upravo »Slov. Naroda«. Koncipiieni, kazenski zagovornik. ZETA NA JESEN SPREMENITI SVOJE SLUŽBENO MESTO. — Po* rrudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Na jesen 7155«. Prikrcjev^lec za čevljarsko obrt se išče. Samostojna moč. Naslov pri Aloma Companv, anončna družba. Ljubljana, Kongresni trg 3. 7094 Strojepiska, vešča slovenske in nemške ko* "c-SDondcncc ter nrrp . . , Ljubljani 20.264. . pri Podružnici Ljubljanske kreditne banke v Mariboru , . , £ \ . . . 113S8 IL D7