ŠTAJERSKI GOSPO Erscheint jeden Samstag -Verlag u.Schriftleltung: Marburg (Drau), Badgasse 6 - Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark, vierteljähr.RM l.*> einschl. 9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 elnachL 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wien Nr.5505« »r 50 - III. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag, 24. fuli 194] Einzelpreis 10 ftpl NczasHSu zloiln Antlo-Amcrlkoiiccv stavljen loCi bomb - Anglosaški nad ranim mestom barbari so oskrunili rimska smisla - Papež Pif XII. protestira - Razdelanle * delavskih predmestjih Pima Ves kulturni svet se je pretekli ponedeljek zdrznil v obnemeli grozi, ki ji je takoj sledil nepopisen stud: anglo-ameriški letalski gangsterji so izvedli zločinsko napoved, da tudi Rim — prestolnica Italije in središče vsega katoliškega sveta — ne bo tvoril izjeme v dolgi verigi bombardiranih mest Italije. In res: okrog enajste ure piedpoldan, ko se je na rimskih ulicah razvijal največji dnevni promet, so prispeli anglo-ameriški bombniki ter metali na večno mesto svoje za-žigalne in razstrelilne bombe. Kakor je razvidno iz poročila, ki ga je objavil list »Giornale d' Ita-lia«, so izvedli Anglo-Amerikanci pravcati velena-pad na središče krščanstva in katolicizma. Bela afriška bombna letala so prihajala v valovih nad Rim. Bombardirala so predvsem stanovanjska predmestja med Porto Magiore in Porto Tiburtino, kjer stanuje v velikih hišah na tisoče rimskega delavstva. Najbolj so razrušili predmestje Tibur-tina. Kakor v Nemčiji, so bile tudi v Rimu izpostavljene cerkve, spomeniki in pokopališča zločinski toči anglo-ameriških bomb. Tako so razrušili letalski banditi starodavno baziliko San Lorenzo, ki jo je zgradil cesar Konstantin v četrtem stoletju. Pod ruševinami te bazilike se nahajajo grobovi mnogih papežev in tudi apostola Pavla. Številne bombe so zadele tudi obsežno pokopališče Campo Verano, na katerem se nahaja cela vrsta cerkva in kapelic. Težko poškodovana je tudi obsežna poliklinika. Kakor smo že omenili, so se gnetli Rimljani tik pred napadom pred trgovinami. Protiletalska ar-tilerija je začela s streljanjem v času, ko se še niso umaknili vsi ljudje s cest v zaklonišče. Par minut pozneje so že padale prve bombe Med napadom so dirjali neštevilni reševalni avtomobili z gasilskim orodjem na prizadeta mesta, kjer je bilo treba gasiti, reševati in izkopavati žrtve. Stavbinski delavci so hiteli s krampi, lopatami in sekirami na razna odrejena mesta, kjer so pomagali tehniškim odredom pri reševanju. Kmalu po napadu, ko so sirene javile konec nevarnosti, je zopet vozila cestna železnica in Rim je pokazal zopet svojo prejšnjo sliko iivopisnega vrvenja. Da so imeli Anglo-Amerikanci spričo napada na večno mesto slabo vest, je pokazala angleška agencija Reuter med samim napadom. V času, ko so padale na Rim zažigalne in eksplozivne bombe, je hitela agencija Reuter zagotavljati po anqleškem radiu, »da so letalske komande izbrale za napad na Rim najspretnejše in najbolje izšolane letalce, ki da so dobili pred napa- kov in svetišč«. Prejeli so baje nalog, »da morajo bombardirati edinole vojaške in industrijske cilje«. Dejstvo pa je, da so metali svoje bombe na cerkve, na veliko pokopališče Campo Verano, na stanovanjska predmestja Tiburtina, San Lorenza in Prenestina. Toda to še ni vse. Bilo je jasno, da je prispela vest o bombardiranju večnega mesta tudi v London in v New York. Da bi se nekako opravičili pred tistim delom svojega prebivalstva, ki Ima o takih napadih drugačno mnenje, so hiteli izjavljati, da je bil Rim »znanstveno bombardiran, in sicer tako, da so cilje najnatančneje določili«. Tudi s to lažjo se niso premaknili daleč. Sledilo je namreč po radiu naštevanje cerkva, kulturnih spomenikov, pokopališč in stanovanjskih predmestij, ki so jih zadele anglo-ameriške bombe. Da bi se oprali pred svojo javnostjo, so vojni zločinci nato zatrjevali, da so bila v romarskih cerkvah več- nega mesta urejena skladišča za granate. Tu se moramo vprašati: Kdo je doslej še shranjeval granate v delavskih stanovanjih? Ali so morda sirotišnice in bolnišnice skladišča za strelivo? Laž v sovražnem taboru je imela kratke noge in tako so danes razkrinkani anglosaški letalci in njihovi poveljniki kot navadni svetovni zločinci. Papež si je ogledal takoj po napadu razrušena in oskrunjena svetišča. Osebno se je Pij XII. prepričal, da so anglosaški barbari le uresničili svojo satansko napoved o bombardiranju Rima S papežem je pretresen ves katoliški, krščanski in civilizirani svet. Dejstvo, da je papež kot rimski škof, stopil pred razvaline bazilike San Lorenzo, smatrajo v vatikanskih krogih kot osebni protest papeža pred vso svetovno javnostjo. Turin-skemu nadškofu Fossatti-ju, ki je bi) v torek sprejet v avdienci, je izjavil Pij XII., »da je bilo bombardiranje Rima najokrutnejši doživljaj v niego- Sestanek fFtiiirer-Duce V razgovorih so bila vojaška vprašanja Fuhreri ev {jlavn! stan, 20. 'tillfa Fuhrer in Duce sta se v ponedeljek, dne 19. juliia, sestaia v nekem mestu v gornji Italiji - Obravnavana so bila vojaška vprašanja PK. Kriegsberichter Maltry (Sch.) Gefangene aus dem Raum Orel. UMer BiM Z6lgt Gefancl«ne diesem Kampfgebiet, die in langen Kolonnen zu den Sammelplätzen marschieren. laščito kulturnih spomeni- vem življenju«. V Rimu opozarjajo na dejstvo, da so bombe anglosaških gangster-jev razrušile tudi nagrobni spomenik staršev papeža Pija XI. Sedanji papež Pij XII. je v znak protesta odpovedal vse sprejeme, ki so bili predvideni v bodočih dnevih. Poročila, ki so prispela v Rim iz vseh delov sveta, nosijo obiležje srda vsega katoličanstva. Tudi tisk tistih dežel, ki se smatrajo še civiliziranim, obsoja napad na večno mesto Norveški list »Aftenposten« pravi, da je ta napad brez smisla in nečloveški. »Fritt Folk« ugotavlja, da so anglo-ameriški banditi opustošili v par minutah kulturne spomenike, ki so jih gradili cela stoletja. »Nationen« piše« »Svet ne bo nikdar pozabil, da so severoameriški bombniki rušili rimske cerkve«. Danski list »Berlingske TV dende« poroča, da so ameriški letalci po izpovedi očetov kapucinov pri baziliki San Lorenzo omenjeno zgodovinsko cerkev večkrat preleteli in jo šele nato ob-sejal' z bombami. Švedski list »Svenska Dagbladet« piše: »2e bombardiranje mest Messina, Palermo in Napulj Sodba civiliziranega sveta Kakor omenjamo že na prvi strani današnje številke, je izsval gangsterski napad Anglo-Ameri-kancev na večno mesto moralno obsodbo vsega civiliziranega sveta. Zlasti severottalijanski tisk podčrtava «tsd, ki ga Je izzval ta napad po vsem svetu. »Corrlere della Sera« pravi, da Je brez vsakega hasks, če iščejo anglo-ameriški agitatorji opravičila za to dejanje. Česar niso zmogle barbarske Invazije prejšnjih stoletij in pa borbe srednjega veka, ao opravile v par minutah bombe, ki so Jih naredili onstran Atlantika. To Je bila res prava »mojstrovina znanstvenega bombardiranja«. Če hočejo ali nočejo: zgodovina bo zabeležila to dejstvo. Na vpraiaaje, zakaj Je sovražnik bombardiral Rim, izjavlja »Popolo d' Italia«, da sovražnik pač ni mogel imeti interesa na dejanju, ki Je moralo Izzvati upravičeno nevoljo vsega sveta. Nasprotno: Anglo-Amerikancl bi bili morali imeti interes, da varujejo večno mesto, ker bi s tem varovali svoj lasten ogled. Ako so pa seda) kljub temu postopali proti svojim lastnim Interesom, se Je to zgodilo zgolj radi tega, ker se Je obrnila »vojna živcev« proti nJim. Barbarsko bombardiranje Rima predstavlja priznanje dveh blaznežev, ki sta še par dni poprej naslovila na italijanski narod »poslanico«, M Je ne bi smela poslati niti kakemu plemenu črncev. Tako se prihaja do zaključka, da so AngVo-Amerik anrl živali brez duše. Madžarski Ust »UJ Magyarsag« piše k barbarskemu napada na Rim sledeče: Svetovna zgodovina bo zabeležila, da Anglo-AmerlkancI, ki so začeli to vojno z najbolj blestečimi gesli, spoštujejo svetost prav tako malo kakor nekdaj barbarske tolpe. Svetovna zgodovina Jim tega ne bo nikdar odpustila, kakor Jim tega ne bo odpustil noben kristjan na svetu. Pariški list »Aujour d' hul« pile: »Samo dežela brez zgodovinske preteklosti, brez umetnosti In kulture lahko tzpljuva toliko sovraštva kakor so storile Zedtnjene države Severne Amerike. Celokupni civilizirani svet Jih- Je anatemtziral. Na ta način se ne dobi nobene zmage, pač pa Izgubljajo svojo čast Z zločinom, storjenim nad Rfmom, so za vse čase omadeževali ameriško zastavo«. »Pettt Parimlen« Je postavil vprašanje, ali Je njujorškl nadSkof podelil letalcem pred napadom na Rim svot blagoslov In nadaljuje: »Vera, s katero se postavljajo šefi demokracije, Je dejansko samo «tnllkovanje pred funtom In pred dolarjem. Kaj marajo finančniki v Londonu tn v Njn-Jorku s svojimi židovskimi priveski, ako se od-iaravato umori nedolžneaa prebivalstva ln se ru- šijo najčastitljevejši spomeniki evropske civilizacije? Bistveno in važno je, da se v vseh državah kontinenta zopet vzpostavi tiranija menjalcev in borznih špekulantov«. »Matio« ugotavlja Rcrosevelt-ovo odgovornost za sedanja vojna barbarstva. Ameriški prezident — tako piše Ust —-, ki pravi v svojih poslanicah, da hoče obvarovati svet »pred močjo hudobnega duha« za časa meščanske vojne v Španiji, ni mignil niti z mezincem in tudi množbiski umor poljskih častnikov v Katynu ga nI niti najmanj spravil lz ravnotežja. _ Ravnatelj lista »Čurentul« ironizira angleško Izjavo, da so se anglo-ameriški letalci pridrževali zemljevidov, na katerih so bili kulturni spomeniki Rima natančno zabeleženi. Če bodo tako nadaljevali z bombardiranjem Rima, bo svet videl razrušene ravno tiste spomenike, ki so bili na teh letalskih kartah označeni. Stalin Je moral biti silno vesel poročila o bombardiranju Rima, ker Ima zanj vrednost nekakega simbola. Ako bi sovjetsko letalstvo bombardiralo Rim, bi bilo to nekaj povsem logičnega. Toda Anglija in Amerika? Morda bo Se zadel eden izmed bombnikov grob velikega angleškega pesnika Keatsa, ki počiva na robu Rima. To bi bila potem res »zgodovinska pomota«. »Unlversul« Izjavlja, da Je vest o bombardiranju Rima pretresla evropskega človeka in skrčila njegovo srce. Rim Je last vsega človečanstva. Kljub ponovnim grožnjam, ki sta Jth izgovorila Eden ln Churchill, ni nikdo hotel verjeti, da bo- do Anglo-Amerikand začeli z rušenjem vseh teh dokazov človeškega genija. Norveški list »Afs.enposten« piše: Zločin aad Rimom bo ostal klasičen primer barbarstva za vse večne čase. Zvezan pa bo z imeni Roosevelt in Churchill. Bombe, ki so padle na Rim, so Izzivanje na naslov celokupne Evrope ln udarec s pestjo v lice evropske kulture. Nesramni zločinci, ki so se obremenili s to sramoto, se bodo nekoč zagovarjali pred sodnim stolom civiliziranega sveta. Bolgarski vladni list »Dnes« piše: »Bombe, ki s« padle na Rim, so nesporni dokaz za anglo-ame-riško barbarstvo. Po boljševiškem zločinu, storjenem v Katynu in v Vinici, so si omadeževali svoje roke boljševiški zavezniki nad Rimom. Rim ni samo last Italije, temveč vsega kulturnega in civiliziranega človečanstva. Anglija in Amerika se borita zahrbtno in barbarsko. Uničujeta tunel-nostne spomenike, ki so last vsega sveta. Italijanski narod pa se bo Se bolj žilavo boril do zadnjega.« Finski list »AJan Suunta« Je Imenoval anglo-ameriški atentat aa Rim »najhujši zločin Židov-siva«. Švedski list »Aitonbladet« ugotavlja, da so bile uničene nenadomestljive umetnostne vrednote. Nubena izmed vojskujočih se strank nima koristi, človečanstvo pa Je imelo neizrekljivo škodo. »Nya Daglight Allehanda« pa ugotavjja, da Je dokazal napad na Rim z vso zgovornostjo, da so Angleži in Amerikanci zavrgli vsak ozir. Flamski Ust »Vooruert« piše: »Bombe obeh ban-ditov, Roosevelt-a in Churchill-a, niso zadele samo italijanskega naroda, temveč nas vse. Te bombe so udarec v obraz evropske tradicije, zna-nosti, umetnosti ln fllozofije, obenem pa nepozabni atentat na vest milijonov vernih duš«. Kljub poslabianju vremena, so divjali pretekli četrtek na vzhodni fronti težki boji. Pri Bjelgo-rodu so nemške čete koncentrično razbile neko sovražno skupino ter odbile več sovjetskih protinapadov ob velikih izgubah za sovražnika. Vzhodno in severno od Orela Je sovražnik tudi 14. t m. nadaljeval svoje napade s podporo tankov ln letalstva. Vsi sovjetski poskusi prodora nemške fronte so se krvavo IzJalovlIL 14. julija so nem- je bilo doslej bridko, ker so uničili nenadomestljive spomenike človeške kulture. Človek pa ne zmore misUti, da bi sedaj tudi večni Rim naj postal žrtev barbarske brutalnosti«. Tudi finski listi se bavijo i uničenjem rimskih cerkvi in stanovanjskih predmestij, objavljajoč slike bazilike San Lorenzo. Bolgarska »Zora« pravi, da je veljal napad na Rim vsemu italijanskemu narodu, katoliškemu svetu in vsemu kulturnemu človeštvu. Italijanski narod se bo sedaj spričo takega barbarstva Se tesneje zgrnil okrog kralja in Mus-solinija Portugalski list »Novidades« pfše: »Žalostno Je, da se brutalnost ne zaustavlja niti pred spomeniki, ki so posvečeni Bogu ali pa so priče tisočletne človeške kulture«. Razumljivo Je, da je sodba italijanskega tiska posebno oetra. Italijanski tisk Je doslej objavil celo - vrsto posameznosti napada, obenem pa Je obračunal temeljito z anglosaškimi zavijanji, ki so mišljena kot nekaka opravičila za napad. Tako pravi agencija Reuter, da Rima niso bombardirali Angleži, temveč Amerikanci. Obenem pa agencija Reuter cinično ugotavlja, da je podal ves napad na Rim »popolen dokaz za znanstveno bombardiranje«. Krvavo se rogajo gangsterji dejstvom, ako govorijo o »preciziji« napada, ki da Je veljal »izključno le vojaškim ciljem«. Ženevski Ust »Courier de Geneve« spominja »voje čitatelje pri presoji gangsterskega napada na Rim na dejstvo da so angleški poslanci zahtevali v Spodnji zbornici od Churchill-ove vlade, da se delo rušenja ne sme zaustaviti pred Rimom. Zunanji minister Eden je pritrdil fnterpe-lantom ter jim je zagotovil, da bo tudi Rim bombardiran. Ako sedaj zatrjujejo Angleži, da niso ¥ M -M na vzhoda uničenih 4821 tankov in 2344 letal NemSke Cele so elele i fesu od 5. do 19. funta 45172 sovjelov - Polen ogromne mmerlSaiiie fetfce na vzhodu ške čete uničile 366 sovjetskih tankov, letalstvo pa je zbilo 70 sovražnih letal. Bitkd se je nadaljevala tudi 15. Julija kljub slabemu vremenu. Pri BJelgorodu so nemške čete pridobile na terenu ter obkolile neko močno sovražno skupino. Obenem so opazile, da so sovjetski napadi popusUIi nekoliko vsied strahovitih izgub v prejšnjih dr.eh. Medtem pa so sovjett nadaljevali med Kurskom ln Suhiničem svoje razbremenUne napade, ki so bUi krvavo odbitL 15. Juiija so izgubili sovjeti v veliki malerijaini bitki 530 tankov. Letalstvo Je omenjenega dne uničilo 49 sovjetskih letal. Po poročilu, ki Je bilo Izdano 17. Julija, Je bojevniško delovanje severno od Bjelgoroda dan poprej nekoliko popnsUlo, zato pa so'se neprestano razvijaU hudi obrambni boji v področju Orela. 16. Jolija Je biio uničenih 251 sovjetskih tankov. Na Kubanskem mostišču tn ob Miusu so se izjalovili StevUni sovjetski napadi ln lokalni sunki. Letalstvo Je zbilo 80 sovražnih letal. Pomembno Je bilo poročUo z dne 18. L m. radi tega. ker Je JavUo, da se je bitka na vzhodni fronU Se bolj stopnjevala ln da se je razširila tudi na Južni odsek. Tako Je sovražnik zaman nadaljeval svoje napade na Kubanskem mostišča zapadno od Krimskaje. Po hudi arUleriJski pripravi so sovjeU na Miusu in ob Donecu pričeli s svojimi napadL Vsi njihovi poskusi prodora nemških postojank ao se zrušiU ob žilavem odporu naših čet Kjer so vdrli sovjeti mimogrede v naše Jarke, so bili zavrnjeni v naglih protisun-kih. Medtem so se nadaljevali težki boji ▼ področju Orela. 17. julija so nemške čete nničile 415 sovjetskih tankov. Letalstvo Je uničilo 127 sovražnih letal. Pa tudi 19. julija so sovjetske divizije zaman butale s svojimi valovi v sredini ln na Jugu- ob nemške postojanke. ImeU so izredno krvave izgube. Sestreljenih Je obležalo 337 sovjetskih tankov. Na Kubanskem mostišču pa Je sovražnik krivi, ker Je napad bil Izvršen s strani Ameri-kancev, njihova krivda s tem nikakor ni zmanjšana Prava povzročitelja tega barbarskega napada na večno mesto sta Roosevelt in Churchill, ki sta na vojni ladji »Potomac« hlinjeno pela pesem »Naprej, krščanski vojakil« ter zagotovila v Atlantski Izjavi tudi svobodo religije. Bombardiranje Rima je najokrutnejši zločin novejše zgodovine. Nemški letalci niso porušili v Franciji niti ene katedrale. Nasprotno: nemški pionirji 3o skrbeli v Rouen-u za to, da tamkajšnje katedrale niso ogrožale sosedne goreče hiše. Anglo-ame-riškim gangsterjem nad Rimom sploh ni bilo za vojaške cilje. Omehčati so hoteli edinole moralo italijanskega naroda. 2e v prvih urah preteklega torka ja romal rimski narod v znak solidarnosti v prizadeto predmestje TiburUna, da bi pomagal težko prizadetemu prebivalstvu ter se na pokopališču poslovil od someščanov, ki so padli pod okrutnimi bombami. Prebivalstvo je bilo pomirjeno, ko Je Izvedelo, da so papež Pij XII., kralj Viktor Emanuel, minister Scorza in rimski guverner obiskali prizadete mestne okraje. Kraljica Helena Je medtem obiskovala ranjence v bolnišnicah ter Jih tolažila. Pri napadu je bfla zadeta trdi neka sirotišnica, v kateri se je nahajalo 500 sirot. Med mrtvimi se nahaja tudi .komandant karabinerjev, general Hazon, ln njegov štabni šef polkovnik Ba-rengo. Med vožnjo v prizadeto predmestje je neka bomba popolnoma razrušila njun avtomobil. Rimsko prebivalstvo Je ozlovoljeno nad letaki, ki so jih metali gangsterji med napadom na mesto. V teh letakih zagotavljajo, da veljajo bombe samo vojaškim ciljem. Učinek Je dokazal samo nasprotno. Ves Rim ln z nJim ves Italijanski narod je napolnjen sovraštva do letalskih banditov. U 1 ■ c k and V • T ' ? f i M&rburger Verlags- ud Druckerei-G*s. a b. H. — V*rlagsla4tung: Egon Baumgartner, Hnjpt-rdmftleltar- Friedrica Gol;*, «ile tr Marburg/Drao. Badgasse t IwZattNs Ann>'q*n «e Preisliste Nr. S rom 10. April 1W3 gttMg. Ausfall der U«l«ms« d«» Blatte« bei höherer Gewalt w Betriebsstörung gibt keinen Anspruch Mf Kfidczahluog 4m Bezugsqeldes vsled svojih težkih izgub ustavil v teku popoldneva svoje napade. Severno od Bjelgoroda so napadali sovjetl v valovih, ki so se razbili že pred glavno bojno črto. V celotnem področju Orela so naše čete odbile menjajoče se napade ob veilkih izgubah za sovražnika. Na vse] ostali fronti so Izvajali sovjetl samo lokalne sunke. Naval sovjetov se Je razbil tudi 19. julija na vsej fronti ob uspešni obrambi nemških čet. Pri tem je nemško letalstvo izredno dobro posegalo v boja na zemlji. Sovjetl so izgubili ponovno 562 tankov. Na Kubanskem mostiščn so se 19. julija izjalovili zapadno od Krimskaje ponovni sovjetski napadi, ki so bili razbiti že v pripravi. Sovražnik Je z novimi rezervami in ojačenjl ponovil svoje poskuse prodora ob Miusn in na srednjem Doncu, vendar so bili tudi ti poskusi v trdih bojih odbiti. V področju okrog Orela so se medr tera nadaljevali težki obrambni boji. Na nekaterih mestih so nemške čete zavrnile sovražnika v silnih protinapadih. Na drugih mestih pa so nemške čete zaustavile v srditih bojih napade močnih sovražnih pehotnih ln tankovskih sil. Dne 21. julija so javili, da je sovražnik dne 20. julija zaman prebijal nemško fronto ob Miusu in ob srednjem Doncu. Pri tem so se menjavali srditi sovražni napadi in nemški protinapadi. Tudi v prostoru okrog Orela, zlasti vzhodno in severno od mesta, se Je nadaljevala težka obrambna bitka. V Južnem delu tega frontnega odseka so nemške čete zavrnile široko zasnovane sovjetske napade ob krvavih izgubah za sovražnika. Pri tem so bili lokalni vdori zamašeni. Dne 20. Julija so uničile nemške čete 133 sovjetskih tankov. V času od 5. do 19. julija so nemške čete ujele na vzhodni fronti 45.172 ujetnikov. Uničenih Je bilo 4827 sovjetskih tankov. Tu ni vštetih več sto tankov, ki jih je uničilo nemško letalstvo. Zaplenjenih ali uničenih pa je bilo mimo tega Se lojno dognanje m Siciliji TeZke tan&o?skc izgube An^s-imhancef - Uspešni napadi letalskih sil osi na sovraZn s ladfe - Cele sil osi na novih poiožaftii V Južni Siciliji so se pretekli četrtek nadaljevali težki boji z nezmanjšano srditostjo. Na več mestih so Nemci in Italijani odbili sovražne tankovske napade. V nižini Katanije so čete sil osi uničile sovražne padalske odrede. V teh bojih so se odlikovali 10. bersaljerski polk, 207. obalna divizija in nemška divizija Hermann GCring. Nemško-italijansko letalstvo je 14. Julija v drznih zaletih potopilo štiri nadaljnje parnike s skupno 27.000» brt. Dve križarki in dve srednje veliki trgovski ladji sta bili poškodovani. Italijansko in nemško letalstvo je obenem uspešno bombardiralo razne sovražne cilje na suhem in na morju. Istega dne Je bilo uničenih sedem sovražnih letal. Sovražni letalski odredi so medtem bombardirali mesta Pa-lcrmo, Messina, NapulJ In okolico. Nastala je znatna škoda na poslopjih. Prebivalstvo Je beležilo izgube. Obramba Je pri tem zbila sedem sovražnih bombnikov. V Sredozemskem morju Je ena izmed italijanskih torpedovk potopila sovražnega rušilca. Močni sovražni letalski odredi so dne 14. julija predpoldan napadli področje mesta Pariz in nekatere druge naselbine v Severozapadnl Franciji. Prebivalstvo je imelo izgube. V potekn težkih letalskih bojev je bilo ob petih lastnih izgubah zbitih 22 sovražnih letal, med njimi 14 težkih ameriških bombnikov. Tudi 15. julija so odbile nemško-italljanske čete 2201 topov ln 1090 metalcev granat V Istem časn je bilo uničenih 2344 sovjetskih letaL — iAnbahnen *yi£Stral)en -¿Mm JS JZ J™ Pomster —p——.»———— —lil Vi -1 -II In ' J-. ' f" 1 1 ^ ^_ 1 —L——m skiJ¡"¡'¿•^^¿fbbmcN, nadiSsttctfräHldiiriOOtar J&W ■ iQ j\£*mn znamenj časa. Njihovi borbi primanjkuje vsak velik cilj, vsaka nravna podlaga in s tem smisel in smoter. Tem dejstvom pa se ne bomo čudili, čim smo spoznali intrigante in zabičevalca ter pogledali v obraz tega ljudskega tabora. Vzorni primer za to je bila s posameznimi izjemami 8. januarja t. 1. na Bachern-u uničena tolpa. Skoda je le, da spodnještajersko prebivalstvo ni videlo vsaj fotografij teh rasno manjvrednih glavi njihov izgled je odgovarjal načinu njihove borbe in njihovih dejanj, odgovarjal je popolnoma metodam katynskih morilcev in navad pri politrukih. Ne moremo si misliti večjega protislovja, kakor predstavo, da se borijo izračunano ti banditi baje za svobodo spodnještajerske mladine, ki smo jo — zajeto v organizaciji Steirischer Hei-matbund — videli korakati smejoč in prepevajoč skozi mesta, trge in vasi naše Spodnje Štajerske. Nič ne napravi j a tako globok vtis kot primera med vojaki in obvezniki delovne služb« iz Spodnje Štajerske na eni in med barabami, ki se imenujejo »bojevniki za svobodo«, na drugi strani. Pri takem opazovanju se razgali pred našimi očmi vsa smešnost hotenja te izgubljene sodrge, čije pot pelje neizogibno v prepad. Prej ali slej jih zadene po vrsti roka državne moči ter jih zdrobi brezobzirno in totalno, ker so se sami postavili izven vsake zakonitosti. Nič ne bi bilo bolj napačnega kakor primerjava teh banditov s kmetskimi uporniki iz časa spodnještajerskih kmetskih pun-tov, kajti ta borba okrog leta 1515. je imela nravstveno vsebino, imela je socialno-političen cilj, porojena pa je bila iz bede, tlake in suženjstva. Četudi smo jasno spoznali, da spodnještajersko prebivalstvo noče imeti nič skupnega z današnjim tolovajstvom, je vendarle tieba spričo poročil o novih umorih za gotove »potnike med dvema svetovoma« svarilno in brezobzirno pokazati, koliko blaznosti, nesramnosti in zločinstva se skriva za tem. Kakšne razumljive vzroke naj bi se torej navedlo za ta dejanja? Cega naj se osvobodi spodnještajersko prebivalstvo? Morda delovnih možnosti, socialnega skrbstva, blagra evropske kulture po šolah, gradnje poštenih cest in komunikacij, državnega skrbstva za noseče žene, invalide, delavce, bolnike itd.? Ali naj bi Spodnja Štajerska zopet postala člen države, ki naj bi jo vodili belgrajski hazarderji, politični šarlatani in strahopetni generali? Na ta vprašanja pač noben pameten človek na Spodnjem Štajerskem ne bo odgovoril z »da«. Kdo pa so nosilci te ban-ditske borbe kdo njihovi poslodajalci in brezvestni dirigentje? Nočemo biti malenkostni in priznati hočemo, da teka z njimi tu in tam kak posameznik, ki ga gonijo neprebavljene politične ideje in pa zagre-njenost nad zlomom njegove države. Boljše bi vsekakor bilo, ako bi iskal krivce v Londonu. Večina pa je neoporečno sestavljena iz političnih bankroterjev, izkoreninjenih proletarcev in klerikalnih zaplotnikov, ki so že davno prelomili s svojim Bogom in s krščanskim pojmovanjem morale tako na zunaj, kakor tudi notranje. Imamo torej opravka s kupom zločinskih pustolovcev, inficjranih deloma z neprevretimi nacionalnimi ambicijami, klerikalno lakomnostjo po oblasti in boljševiškimi idejami. Svetovnonazorno jih ločijo prefpadi, zedinjeni pa so pod zastavo židovskega boljševizma, da bi — zvesti zakonom anarhije — plenili, morili in rušili. Kaj jih briga bol, ki jo povzročajo rodbinam na deželi, kaj jih motijo vdove in sirote, kaj jih brigajo končno baje tako vzvišena načela cerkve, kaj ljubezen do naroda in do rodne zemlie? Na niihovih zastavah je zapisano uničenje. Njihova vera se imenuje Moskva. Njihova vest napram spodnještajerskim ljudem in spodnještajerski zemlji je zastrupljena, boljsevizirana, poživinjena. Njihove misli glede bodočnosti se potapljajo v naropani hrani, zavest njihove odgovornosti napram nravstveni nalogi končuje s sabotažo, požigom in umorom. Oni so tisto, kar odklanja kulturna Evropa od. Norveške in Finske do Španije, Italije in Bolgarije z vso silo tega bloka narodov. Oni so talog razgibanega časa, ki ga bodo evropski narodi uničili z Anglijo vred in njenimi komunističnimi zavezniki. Iztra-bilo se jih bo popolnoma, da bi dobili ljudje tisti mir. po katerem hrepenijo že desetletja. Kdor gre v gozd in se spremeni v zver, kdor to zver hrani in ji daje streho, se izključuje iz evropske skupnosti in zapade uničenju. To naj bodo naše misli, tu bodi naša neupoglii-va volja in naša zaobljuba na grobovih umor-jencev.« „Osvobodilne metode" pluteiiratov in bolfševiLov Pariški tednik »Notre Combat« je objavil posebno izdajo, ki je bila posvečena vprašanju »Kdo je zakrivil letalski teror?« Na podlagi uradnega dokazilnega materijala prihaja omenjeni tednik do zaključka, da je Anglija odgovorna za mnozmsko ubijanje evropskega prebivalstva. Tako je imelo francosko civilno prebivalstvo vsled angleškega terorja leta 1941 nič manj kot 527 smitnih žrtev. Leta 1942 se je število ubitih civilistov v Franciji dvignilo na 2585 in v prvih pet mesecih leta 1943 na 2700 mrtvih. Mesečno povprečno število ubitih civilistov je bilo torej leta 1941 — 44, naslednje leto 215 in 470 letos Omenjene številke pa nikakor ne zadostujejo krvoločnim Anglo-Amerikancem. Tako sta izdavila dva ameriška diplomata o priliki potovanja skozi Lizbono tamkaj zbranim zastopnikom tiska, da bi se dalo v Franciji pobiti še mnogo več civilistov. Zastopniki tiska so se revoltirali proti tako nečloveškemu pojmovanju, nakar sta izjavila Amerikanca, da tudi francoski emigrantje pozdravljajo teroristične napade anglo-ameriškega letalstva. Omenila sta imeni dveh Francozov, ki sta se postavila v Alžirju in v Londonu v službo Angležev ia Amerikancev. Omenjena Francoza še skušata stopnjevati barbarstvo svojih »zaveznikov«. Eden izmed obeh Francozov je neki Monet, ki je član emigrantskega odbora v Alžira. drugi — bivši marksistični poslanec — pa j« André Philippe, ki igra svojo žalostno vlogo v Londonu. Oba izdajalca sestavljata »črne sezname« tistih Francozov, ki bi jih po njihovi za-željeni zmagi Anglo-Amerikancev trebalo odstraniti. Po navedbi ameriških diplomatov je omenjeni semam narasel že na dva milijona Francozov. Kakor je iz tega dejstva razvidno, nI med boljševiki in med plutokrati zapada nikak« razlike. Tudi jezik med zavezniki je enak. Moskva, London in Washington so mnenja, da je smatrati te metode kot »osvoboditev«. mmčm &mmž E Geslo za vse Italijane. V nedeljo zvečer je imel tajnik italijanske fašistične stranke, minister Carlo Scorza, po radiu govor, ki je bil nekak pla-meneč poziv vsem Italijanom, naj stopnjujejo svoj odpor proti anglo-ameriškim invazorjem, V danem trenutku — tako je dejal Scorza — mora sledi!; italijanski protiudarec. VNzaupaniu v pravično stvar, Italiji ni treba apelirati na nasprotni tabor, ka' or je to storil sovražnik Italija, proti kate i je obrnjen naval Anglo-Autarikancev, se brani z vsemi sredstvi. Italija se mora danes braniti in se boriti tako za svoje tradicionalne kot tudi nove ustanove, ki pomenijo setev za bodočnost Italija se bori za podlago svojega življenja proti merkantilizmu Anglo-Amerikancev. Italijanski narod se zaveda, da se bori za del svetovnega bogastva, ki ji gre po pravici Italija se bori za svoj kruh Italijanski narod se zaveda, da je sedanja vojna nekaka vojna kontinentov. Italija ne igra zgolj vloge kakega valobrana. Njen« vloga v vojnem metežo je veliko večja, ker bt bila Evropa brez Italije nekaj nesmiselnega. Scorza je končal svoj govor takole: »Ce hoče italijanski narod zmagati in častno živeti na svobodnih tleh, se mora brez razlike stanu in strankine pripadnosti upreti sovražniku Ako bi zmagali sovražniki, bi Italijo amputirali, državljane pa proglasih sužnjem. Močnejše delavce bi poslali na raboto v tuje, dežele, slabotnejši delavci pa bi smeli izdelovati spominčke za angleške lorde. V pristani-ičih in tovarnah bi delo utihnilo. Vso Italijo bi obremenjevalo prokletstvo smrU. Gr« za rešitev očetnjave, sedaj ali nikolil« □ Palestina naj postane angleški dominijon? Znani voditelj cionistov Haim Weizmann, je imel nedavno v Zedinjenih državah pogajanja glede drzavno-pravnega stališča Palestine po vojni Londonskemu dopisniku švedskega lista »Sven-ska Morgenbladet«, je Weizmann izjavil, da bo predložil angleški vladi, naj proglasi Palestino po vojni dominijonom v okviru Britanskega imperija. Židovska agencija (Jewish Agency) bi se v tem v. L" ln taki obIikl Pnhližala stališču oficielne oblasti. Baje je ameriški zunanji minster Cordel Hull pristal na ta predlog in bodo Zedinjene države podprle načrt prevedbe Palestino v raog britanskega dominijona D Italija je odklonila Roosevelt-ovo ln Chur-chill-ovo »poslanico«. Kakor poročajo iz Rima sta naslovila RooseveK in Churchill na italijanski narod »poslanico«, v kateri zahtevata, naj se italijanski narod dvigne zoper svojo zakonito vlado. Churchill in Roosevelt sta torej poskusila sli-čen manever prevare, kakor ga je izvedel Wilson februarja 1918. ko je predložil nemškemu narodu tistih znanih štirinajst točk. Italijanski narod je »poslanico« ameriškega prezidenta in angleškega premijerja kratkomalo odklonil. Agencija Štefani je pripomnila k tej »poslanici«, da italijanski narod sedaj ne posluša takih poslanic. Italijanski narod vé prav dobro, da hoče sovražnik zasesti italijansko domovino. Globok vtis, ki ga jo napravil sovražni vdor v Siciliji, j« zedinil vs« Italijane v bratski volji, da se bodo uprli invaziji za vsako ceno. Italijanski narod se za- veda, da mu čast in nacionalni ponos odkazujeta samo eno pot: odpor do zadnje kaplje krvi I Na tej poti koncentrira narod častno in strastno svoje sile. Nepotrebno je špekulirati na moralno slabost italijanskega naroda, kajti take slabosti nikjer ni. □ Sinclair Je posvaril angleško javnost Te dni se odigrava v Londonu kongres liberalne stranke Višek kongresa je bil preteklo soboto, ko je spregovoril vodja liberalne stranke, Sir Archibald Sinclair. Govornik se je bavil najprej s splošnim vojnim položajem, nato pa je naslovil na angleško javnost celo vrsto resnih svarilnih misli. Govoril ni samo kot predsednik stranke, temveč tudi kot član vojnega kabineta. Sinclair je dejal med drugim, da prava vojna še ni'pričela. Nemčija je po njegovi sodbi še vedno ogromna vojaška sila. Uspehi, ki jih je Anglija trenutno dosegla v Sredozemskem morju, nikakor ne smejo skaliti jasnega pogleda Anglije. Svoje ugotovitve je končal Sinclair s sledečimi besedami- »Niti za trenutek ne smemo misliti, da je bodoča pot lahka. Ta pot je trda in dolga. Nemčija se bori in se bo še nadalje borila z vso zagrizenostjo. Niti za trenutek torej ne smemo ohrometi v svojih vojnih naporih, nasprotno, boriti se moramo z vso energijo, č« hočemo zavarovati svoje uspehe.« □ Angleži se jezijo, da je Irska nevtralna. Angleški notranji ministeT Morrison se je pritožil glede trdovratne nevtralnosti Irske ter je izjavil, da je naravnost tragično, da stoji Irska v tem dramatičnem in usodnem boju kot nevtralna ne-zainteresirana država ob strani SpoJnješiajerci y iaboiüia za vojaško preJizobazbo Vodja Uskovnega urada pri zveznem vodstvu organizacije Steirischer Heimatbund, Norbert Jeglitsčh, je v Gris-u, v Gau-u Kärnten, obiskal Spodnještajerce, ki se nahajajo tam v takozvanem »Wehrertüchtigungslager-ju«, to je v taborišču sa vojaško predvzgojo mladinskih organizacij Hitler-Jugend ter je popisal svoje vtise kakor navajamo: Pred tedni je vodja mladinske organizacije Deutsche Jugend v organizaciji Steirischer Heimatbund pozval spodnještajerske fante na tritedensko službovanje v Wehrertüchtigungslager Ko so ti pozivi prišli v razne hiše, so bili marsikateri roditelji in tudi fantje v skrbeh. Mnogo jih je ki jim o takih ureditvah še ni bilo nič znano, v'starem delu Reich-a taka taborišča niso nič novega. Saj gre samo za par tedensko predvzgojo za tiste, ki se nahajajo pred vstopom v Reichsarbeitsdienst in vojaško službo. V zadnjem času smo imeli priložnost obiskovati več taborišč raznih odredov. Pri vsakem novem obisku pa vidimo nekaj novega in lepega. Pri tem se vedno spominjamo lastne mladosti, ki nam žal ni nudila tako lepe vzgoje skupnosti in tovarištva. V naši mladosti smo sedeli po tesnih sobah, današnja mladina se pa izživlja na svežem zraku v naravi ter veselo gleda v veliko bodočnost. Taboriščne zastave visijo navadno v najlepših krajih naše prostrane domovine. To velja tudi tukaj. Od mesta Spittal an der Drau vodi cesta v romantično dolino Liesertal. Mimo bistre planinske reke se zvija strma gorska cesta, ki ji pravijo, da je najbolj strma v Evropi, proti Gries-u kjer se nahaja Wehrertüchtigungslager der Hitler-Jugend, obdan od visokih s snegom pokritih gora Kakor lastovičje gnezde visijo kmečke hiše na teh planinah, v prostranih gozdovih pa kraljujejo jeleni, srne in divje koze. To je slika planinskega sveta, kakor jih poznamo u Ganghoferjevih romanov. »W E Lager Gries« stoji na lesenem vhodu. Izdelal ga je neki Tirolec, ki je bil v tem taborišču Ze pri vhodu se nahajajo levo in desno nasadi planinskih cvetk vseh vrst. K počitku vabijo klopi od koder je sijajen izgled v dolino in okoliško gorovje. Zraven si je pa uprava taborišča uredila vrt za zelenjavo, ki omogoča bogato spremembo jedilnih listov. Na dvorišču so fantje ravno nastopili k vajam za streljanje Pod tova-riškim vodstvom predavateljev, ki so sami v vojni uveljavljeni bojevniki se učijo Spodnje-štajerci streljanje teoretično in praktično. Z veliko vnemo stojijo na svojih strelnih mestih ter pokazujejo pridobljeno znanje praktično ter se takoj vidi, da so zelo dovzetni in vneti ucenci. Seveda tudi tu še ne gre na celi črti brez tolmača. Znanje nemščine pa kar vidno napreduje. Strumno stoji rudarski vajenec pred predpostavljenim ter poroča: »Junggenosse Paulitsch meldet sich zum Schießen!« (Mlad tovariš Paulitsch se javlja za streljanje!). Vsi, pa naj si bo vajenec lz Trifaila. kmečki sin iz Bachern-a ali višješolski nčenec iz Marburg-a, so voljni in dobro disciplinirani ter obljubujejo postati dobri in vredni vojaki. Temu se ni čuditi, saj so nosilci uveljavljene vojaške tradicije, ki prehaja od davnih prednikov vse na današnje generacije. Mimo in sigurno stojijo pred streljnimi tarčami in njihovi streli navadno sedijo. Kmalu nato je bil pouk v zaprtem prostoru. Soba je polna, vse tiho in pozorno posluša predavatelja, ki govori o naskočnikih. To je gradivo, ki fante najbolj zanima. Med učenci se je nahajal špedicijski delavec Rudolf Beraus iz Pettau-a, kmetijski delavec Franz Woltschanschek iz Rann-a, dijak višje šole v Marburg-u, Walter Rom, iz Marburg-a ter delavec kamnoloma Jo-hann Flis iz Trifail-a, ki so bili v vrsti ostalih to-tarišev popolnoma zaglobljeni v predavanje. Na vprašanja odgovarjajo sveže in jasno. Tudi če je pri nekaterih nemščina še pomanjkljva, se iz odgovora dobro vidi, da fantje vse dobro razumejo in da imajo za vse dobro voljo. Isto sliko smo opazovali pozneje pri popisovanju puške in predavanju o streljanju. Tudi pri tem se vidijo uspehi ter so inštruktorji lahko zadovoljni. Vpogled v učne zvezke govori o napredovanju v pisanju in risanju. Človek bi lahko rekel, da je skoraj čudež, kaj se v tako kratkem času vse lahko napravi iz Spodnještajercev. Risbe kart s cestami, rekami - in mostovi ter lepa nemška pisava označuje risarske zmožnosti. Mnogo je tega kar se učijo. Znanje o orožju, nega o orožju, presojanje terena, spoznavanje ciljev, nagovarjanje starešin, nauk o streljanju, držanje telesa, prva pomoč, sport, vežbanje za storitveno značko mladinske organizacije Deutsche Jugend, čitanje kart, kompas, poročevanje, risanje skic itd. Popoldan mine hitro. Na znamenje s piščalko hiti vse iz sobe po hrano v jedilnico. Vsak ima svojo posodo pri sebi in že stojijo »službojoči« pri kuhinjskem oknu, da prevzamejo v velikih skledah hrano za svoje tovariše, ki so se medtem zbrali pri velikih mizah. Po miznem izreku jim dobro tekne. Kmalu nato se postavijo pred kuhinjo, ki bi radi še enkrat napolnili sklede. Kuharica se smeji, ker se ji dopade, ako »njenim fantom« tekne Po obedu drvi vse zopet nazaj v svoje sobe, v katerih vlada red, da bi tudi najstrožji »Spiefi« imel svoje veselje. Nato sledi pogovor o tem, kar se je,ta dan že storilo. Nemščine še ne popolno veščim razložijo tolmači vse, kar bi jim morebiti bilo nejasno. Vzorna šola pravega tovarištva. Pred povečerjem vlada na dvorišču in v umivalnici živahnost. Na dvorišču čistijo čevlje, ob petju se začne umivanje. Vsak gleda, da je lep in čist. ker človek ne ve, če ne pride Unter-offizier von Dienst. Človek mu, ne more zaupati. Ob sviranju harmonike odmevajo pesmi v bližajočo noč. Vojaške popevke spodnještajerskih fantov zaključujejo deloven dan. Drugo jutro je komaj zasijalo sonce v taborišče, ko je mladina nastopila z zastavo. Zopet se začne dan z veselim petjem. Šport, telesne vaje, metanje ročnih granat, nauk o kompasu itd. hitro izpolni čas. Vodja taborišča >e fantom razlagal terensko vajo, ki jo bodo imeli ob zaključku ta-borenja v hribih tamkajšnje okolice. Spodnje-štajerci so se že kar naprej veselili, da pridejo na 3020 m visok Katschberg, da tam pokažejo, kaj so se v par tednih naučili. SpieR, ki ga nazivajo tudi mater taborišča, pravi da Spodnieštaierci že sedaj bolje korakajo kakor marsikdo drugi. 0 petju pa sploh ne govori Pri vsem tem se seveda ne pozabi na storitveno značko (Leistungsabzeichen) Deutsche Jugend. Nemško govoreče fante pripravlja vodja taborišča za ta izpit. Imeli smo priložnost prisostvovati taki uri Teme o važnih političnih zadevah, o rasno-političnih ukrepih, o zdravju telesa itd. so na dnevnem redu. Ti predmeti niso za vsakega lahki. Kljub' temu so jih vsi znali. V par stavkih so rešili take naloge. Ce položijo še ostale izkušnje, dobijo značke. Popoldan je bilo predavanje sestre o očuvanju zdravja, preprečevanju nezgod in o prvi pomoči. Sestra jim je pokazala, kako se obveže rano, zlomljeno roko in kar mora že vsak vojak sam znati Fantje so napeto poslušali njena izvajanja in praktična prikazovanja Spodnještajerci jo imajo zelo radi, ker je vedno tam, kjer je potrebna. V bolniški sobi je seveda ni veliko, ker ni bolnikov. Mladina je zdrava, čemur se pri tem reonem in zdravem živlenju ni čuditi Nedelja je za taborišče vedno nekakšna veselica. Na nekem vrhu stoji šola vasi, kjer pri-e-jajo jutranjo proslavo. Udeležijo se je tudi dekleta BDM iz Rennweg-a in dekleta iz Landdienst-lager-a, ki se nahajajo v bližini. Pri tem razobesijo zastavo in vesele pesmi odmevajo preko travnikov in njiv naše lepe domovine. Na popisan način prebijejo spodnještajerski fantje iz vseh krajev tri tedensko tovarištvo v nemški skupnosti in disciplini, da prejmejo svojo predvojaško izobrazbo, ki jim bo, kadar jih ho klicala oborožena sila, začetek olajšala. Z uvidevnostjo, ponosom in veseljem opravljajo ti fantje prve korake v prihodnjo vojaško službo. Spremembe v vodstvu, odredov WelirmannscSiaft v organizacifi Steirischer Heimatbund Vrhovno vodstvo SA-odredov je odredilo odpoklic SA-Oberfuhrer-ja Blasch-a, Fuhrer-ja odredov Wehrmannschait v organizaciji Steirischer Helmatbund ter SA-Oberfahrer-ja Drage r t-a, Fuhrer-ja Wehrmannschaftsbrigade CilU, za nadaljnjo službovanje na področju Reich-a. Oba tovariša sta stekla za Wehrmannschaft velike zasluge. Oberfiihrer Blasch je stal od aprila 1941 na čelu Wehrmannschaft-a v organizaciji Steirischer Heimatbund. Wehrmannschait je v velikem delu njegovo delo. Njegovo Ime bo. ostalo za vedno povezano s političnim dogajanjem Sp nje Štajerske. Z ozirom na celoten političen položaj ter z istim potrebno koncentracijo sil Je prevzel Bundes! rer S t e i n d I z veljavnostjo z dne 15. julija 1 osebno vodstvo odredov Wehrmannschaft ter na ta način združil v svoji roki, posredno in nalogu Gauleiter-ja vso politično moč. Za nj vega Stabslührer-ja Je bil postavljen dosedanji služni vodja Wehrmannschaftschule Rohit Sauerbrunn, SA-Oberführer Maierhöfer. Beim Schießunterricht Aufnahmen: -Weissensteiner Während der Schulung lična nraes¿a za naš IíjsigcEíí nasffsščaa Tudi na Spodnjem Štajerskem ne bo manjkalo kmetijskega naraščaja. Samo t Kreis-ih Marburg-Land se je javilo nad 500 fantov in deklet letnika 1929 za vajence. Sedaj bo pač treba poiskati učna mesta in učne kmetije, ki so v stanu in pripravljene, tej naši kmečki bodočnosti nuditi izobrazbo. Voditelja uradov za kmečko ljudstvo v Kreis-ih Marburg-Stadt in Marburg-Land, Girstmayer ia Nitsche, sta povabila pooblaščence Kreis-ov in področij na sestanek, kjer so razpravljali o kmečkem naraščaju. Navzoči so bili tudi zastopniki Kreisfübrung, Landrat-a, Arbeitsamt-a, mladine, Kreisbeauftragter za osiguranje naraščaja s svojimi pooblaščenci v okrajih. Vsa naša skrb — tako j« uvodoma dejal Nitsche — velja novovrstnema problemu Spodnje Štajerske ter strokovno in svetovnonazorno utrjenemu kmečkemu naraščaju. Na zadevi so enako zainteresirani starši, učitelji, voditelji mladine, učni gospodarji in učne gospodinje ter so že doprinesli svoj delež, da bo naša lepa Spodnja štajerska imela na duši in na telesu zdrav in dobro šolan nemški kmečki naraščaj. Izbira pripravnih učnih mest je začetek praktičnega dela. Landwirtschaftsrat dr. Pastor je popisal vzroke, ki nas silijo k intenzivni kmečki vzgoji. 2e leta smo pripravljeni v boju na življenje in smrt. čuvati in braniti z nemško krvjo pridobljeno svobodo. Zato pa ne zadostuje samo naša trdna volja, temveč potrebujemo hkrati svetovnonazorno visoko izobražen kmečki naraščaj, ki se zaveda svoie ljudske misije. Še nikdar v zgodovini se ni kmetu nudilo tako eksistenčno G0*Pi>IUHSTV» Soia posiaja važna surovina Nekoč so šoto uporabljali samo za kurivo in steljo. Kot stelja je bila bolj male vrednosti. V najnovejšem času je postala ta surovina potom industrijske in kemične predelave dragocenejša ter uporabljiva za koristnejše svrhe. Danes izdelujejo iz šote razna mazivna olja, katran, bencin, fenol, vazenol in smole Iz šote pridobljen koks je uporabljiv tudi za pogon avtomobilov potom generatorjev. Zvišanje potrošnje kuriva je naravno moralo dvigniti pridobivanje šote. Največja nahajališča evropske produkcije šote ležijo v Sovjetiji. Važna so tudi barja na področju bivše Poljske, bivšega Estland-a in Lettland-a, torej v področjih, ki ležijo danes v velikem delu generalnega guver-nementa, v Ostland-u in v Ukrajini pod nemško upravo, ki je pridno na delu, da se te zaklade kar najbolje izkoristi. Bogata nahajališča šote so na Švedskem. Odkar traja vojna, so Švedi svojo produkcijo podvojili ter konzum šote v kurilne svrhe posplošili. Tudi Danska pridno izkorišča svoja barja. Vlada pri tem gospodarstvo pridno'podpira z izdelovanjem strojev, ki olajšujejo in pospešujejo pridobivanje šote Kakor smo v gospodarskem kotičku našega lista že večkrat pisali, je Finska v zadnjem času uredila celo industrijo za požlahtnjevanje šote.in izdelovanje stranskih produktov. Finska ima za izgraditev take industrije najboljšo podlago. Sko^ raj tretjina vse Finske je pokrita z barji, ki še niso raziskana ali izrabljena. Kar se tiče znanstvenega raziskovanja barij in šote ter izuma konstrukcije za izdelovanje naprav in strojev za pridobivanje, požlahtnenje in predelavo šote, je Nemčija seveda na prvem mestu. Vojna je torej rodila potrebo ter dala vzpodbudo, da se je industrija šote v par letih tako silno dvignila. Razvoj bo šel svojo pot. Dežele, ki so nekoč iz svojih barij le težko izvlekle nekaj koristi, bodo odslej pri pravilni izrabi računale tudi s šoto kot aktivnim činiteljem v svojem narodnem gospodarstvu, za kar jamčijo dosedanje storitve na tem področju. 0 !