Štev. 21.
Poštnina platana v gotovini.
V	Ljubljani, v četrtek, dne 22. inaja 1924
Leto III.
Izhaja vsak četrtek popoldne. v slučaju praznika dan poprej. Cena:
*■ mesec.....................Din.	4
** *eht leta......................12
** Pol leta..................... „24
Posamezna štev. stane 1 Din.
,	Uredništvo:
^ubljana, Kopitarjeva ul. 6/111.
Rokopisi se ne vračajo.
^*lr»nkirana pisma se ne sprejemajo.
PRAVIC
GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA
Inseratl, reklamacije In naročnina na upravo .Jugoslovanska tiskarna", Kolportažnl oddelek, vhod s Poljanskega nasipa 2
inseratl se računajo :: po dogovoru. .:
Motto: KrSCansko delavstvo ima dolžnost in nalogo, da ohrani v naši stranki demokratično zavest in demokratično prepričanje.	(Dr.	Krek.)
. V soboto, dne 17. maja 1924 je obiskal glavni tajnik
•	S. Z. France Žužek starosto i/. krščansko-socialnih “Savskih vrst, dolgoletnega strokovnega tajnika in “rednika Mihaela Moškerca. Mož leži že 6 mesecev tež-
0	bolan v bolniški postelji, pa vkljub temu natančno asleduje javno delo. Glavni tajnik JSZ je stavil nanj z zjr°ni na proslavo 30-letnice kršč. delavskega pokreta ekaj važnejših vprašanj, na katera je naš bolni tovariš radevolje odgovoril.
»Kako je, prijatelj, dr. Krek kot mlad kaplan sploh Pr’šel na misel, ustanoviti slovensko katoliško delavsko kitično društvo?«
»On je na to čakal. Meni je dr. Krek rekel: ».Jaz j>fem vedel, da btxlo delavci k meni prišli, ali pa jaz k njm>, zato sem imel pravila za njihove organizacije v klavnem že več let pripravljena.«
. »No, in kako se je nato slov. kat. delavsko politično ru*tvo ustanovilo?«
, »Delavstvo ljubljanske predilnice je prirejalo vsa-,0 leto izlet na Šmarno goro. Prišli so naprosit dr. Kre-.‘jj naj bi jim opravil cerkveno opravilo. Po maši se je elavstvo zbralo pri Žibcrtu pod Šmarno goro. In ker .e dr. Krek videl krog sebe toliko deavcev in delavk, j* vPrašal: »Slišite, ali bi ne bilo v Ljubljani mogoče rianoviti slovenskega katoliškega delavskega politične-a društva, kekrŠnega imajo že v Idriji?« (Ustanovljeno p'a 1893. op. por.) Molk. Prijatelja Jože Gostinčar in rane Ziller. ki sta sedela nekoliko v ozadju, sta se su-a 'P spogledala. Gostinčar se je oglasil in rekel: »Da, jj°spod doktor, to bi bilo zelo mogoče!« Precej so se jUKovorili o podrobnostih pripravljalnega sestanka, ki ® zboroval čez nekaj dni zvečer na dr. Krekovem staranju v šentklavškem župnišču. Dr. Krek je bil nam-v r^daj stolni vikar. Kmalu nato je že zboroval usta--j.vni občni zbor. Društvo je bilo politično in podporno.! vla v cev se je v društvenih prostorih v tistih časih kar v . Vsako nedeljo je bil v društvu shod, velika zboro-i ‘."'ia Pa so zborovala večkrat v raznih lokalih mesta -mbljan
k
do
stvo
ie. S socialnimi demokrati je prišlo mnogokrat velikih sporov, in jim je krščansko socialno delav-
u vy večkrat vzelo predsedstvo. Ostrejši nastopi slov. t, ^ soc. delavstva so bili takrat potrebni, ker je šlo
H,. * da se na zunaj manifestira obstoj slov. kršč. soc.
'avske organizacije.«
» v Kako to, da je dr. Krek takoj po ustanovitvi tega llstva mislil na delavske konsmne?«
:	»Fdini naš gospodarski zavod tedaj je bilo »Vza-
c n°'Podporno društvo«, sedanja »Vzajemna posojilni-j Ustanovil jo je rajni profesor dr. Janežič z name-j p tn> da se priuče varčevanju delavci in mali obrtniki, toluf00 so se duhovi ločili, je obstojala v Ljubljani »Ka-lišl!- druzba«, po Sloveniji pa razna slovenska kato-^. a Politična društva. Najbolj interesantno na njih jej °' da jih je veliko izmed njih imelo slovensko-nemška' ^.av>Ia, kakor da bi na nekdanji deželni vladi sloven-ne bili znali: »Katoliška družba« je skrbela za kul-izri11^ Vzsojo posebno ljubljanskega proletarijata in je’ bi|.a)a'a tudi razne publikacije. Vsako nedeljo zvečer je nJ!. v Prostorih te družbe predavanje, namenjeno pri-temu ljudstvu. Po raznih krajih Slovenije so obsto-
jala katoliška društva rokodelskih pomočnikov, ker je misel te organizacije zanesel med nas njihov ustanovitelj Kolping. Te organizacije so skrbele za svoje člane. Drugod. kakor n. pr. v Švici, pa tudi v Nemčiji so se iz njih razvile krščansko-socialne delavske organizacije. In sicer predvsem v smislu enciklike Leona XIII. katoliška delavska društva, ki so tvorila temelj poznejšim strokovnim organizacijam. Mimogrede bi pripomnil, da se je'v časih, ko je dr. Krek pri nas oral ledino, ustanovilo v Nemčiji, ob Ruhri najmočnejše nemško-krščansko strokovno društvo rudarjev. Leta 1904 je dr. Krek ustanovil v Ljubljani tudi katoliško društvo za delavke, ki je ime-
lo	svoje glasilo. »Slovenka«. Sedaj se imenuje to društvo »Krekova prosveta«. Dr. Krek je organiziral v Ljubljani stalen socialen tečaj z vsakotedenskim predavanjem. Na teh socialnih tečajih je obrazvijal svoje načrte in svoje misli. Sprožil je na njih tudi vprašanje I. delavskega konsumnega društva. Ustanovilo se je in obstoja še danes. Po deželi pa je dr. Krek ustanavljal gospodarske zadruge in rajfajznovke. Sploh, kdor je tedaj opazoval njegovo delo, se mu je zdelo, da ne dela po nobenem načrtu, ampak da dela velikopotezno in da hoče dohiteti katoliške organizacije drugih narodov. Poleg kon-J suma v Ljubljani so se ustanovila delavska konsumnaf društva skorajda po vseh delavskih krajih naše dežele Mogoče je bilo napačno, ker je bil vsak organizem prepuščen sam sebi. vsled česar- je marsikateri delavski konsum propadel. Pozneje pred svojo smrtjo se je dr.| Krek odločil za centralistično ureditev konsumnega za-! družništva, ki' naj bi jo izpeljalo ali I. delavsko kon-f sumno društvo ali pa »Gospodarska zveza«. Po njegovi4 smrti je ta konsumnt testament, če se sme tako reči, prevzelo I. delavsko konsumno društvo.«
»Kedaj je doseglo slov. kršč. soc. delavstvo v letih pred vojno višek svoje organizirane moči?«
»To je težko reči. Delali smo vedno vsi. In sicer pozitivno. Materialistični svet pa tega dela ne vidi in se mn tudi pokoriti ne da.«
»In vendar je imelo delo tedanjih mož izvestne smernice?«
»Da! Dr. Krek je organiziral velik shod slovenskih delovnih stanov. Program je napisan v »Črnih bukvah kmetskega stanu«. Na tem shodu se je določil ta program in temelj za delo slovenskih delovnih stanov, ker dr. Krek ni delal razločka med delavcem, kmetom in obrtnikom. Ta načrt je bil pozneje nekoliko izpreme-njen in izboljšan na II. kat. shodu. Glavna reč, ki jo je opravljalo slovensko kršč. soc. delavstvo, je bila propaganda za splošno in enako volivno pravico, za razširjenje katoliških demokratičnih načel ter za zmago dela nad kapitalom. Govorniki slov. kat. delavskega društva so govorili po vseh krajih Slovenije tako. da je bilo to društvo žarišče našega javnega gibanja. O Gostinčarju se je nekoč izjavil dr. Krek: »Po shodili je hodil, agitiral za splošno in enako volivno pravico ter ustanavljal zadruge.« Malokateri shod je minil, da bi se ne bila ustanovila kaka organizacija. To delo se ni omejevalo samo na delavce, marveč je tudi duhovščina s kmetov zahtevala govornike od našega društva, ki je komaj, komaj moglo ustreči vsem željam.«
»Ali je to društvo opravljalo tudi strokovne posle za delavstvo ali pa ste že spočetka mislili na posebne strokovne organizacije?«
»Tudi na strokovno organizacijo je dr. Krek kmalu mislil. Leta 1897 se je ustanovilo prvo strokovno društvo slovenskih krščanskih železničarjev. Društvo se jc kasneje razšlo, ker so člani pristopili k dunajski kršč. socialni »Prometni zvezi« — »Verkehrsbund«. Kreku so bila vzgled strokovni organizaciji angleška strokovna društva, ki nosijo pečat krajevnih organizacij. Leta 1900 so se vršili prvi sestanski za ustanovitev strokovne organizacije ljubljanskega tobačnega delavstva, ki je bilo dr. Kreku vedno zelo, zelo pri srcu. Dr. Krek mi je pov-daril takrat te-le misli: »Strokovna organizacija n« sme biti poiitična. Obsegati mora celokupno delavstvo enega in istega podjetja ne glede ila politično prepričanje posameznega delavca. Po tem vzorcu smo potem delali dolgo vrsto let. Izkazalo se je pa, da je splošna sila slov. kršč. soc. delavstva v slučajih kakega mezdnega boja v obliki krajevnih organizacij preslaba. Zato se je ustanovila »Jugoslovanska strokovna zveza«.
»Za svoje uspešno delo ste seveda morali imeti močan delavski tisk?«	•
»Prvo kršč. soc. delavsko glasilo je ustanovil dr. Krek v Ljubljani — »Glasnik«. Dokler ni bil izvoljen za državnega poslanca v bivši dunajski parlament, je list sam urejeval. Le kadar je šel na počitnice, je prepustil urejevanje kakemu akademiku, najraje gosp. dr. Dolšaku, ali pa jc naprosil tovariša Ivana Rakovca, da je uredil list. Ker je v poznejši dobi, ko je bival dr. Krek, ki je bil silno vesten poslanec, na Dunaju, bil z delom preobložen, je redakcijo preskrboval tov. Iv. Rakovec. List je 1900 prenehal. Rubriko »Glasnik« je nato prevzel »Slovenski list«, dokler ni prenehal. Dokler se ni ustanovila »Naša moč«, je zastopal delavske pravice »Slovenec«. Vršil je to vestno in odločno. Rajni glavni urednik, dr. Fvgen Lampe je bil sam temeljito socialno' vzgojen in zato je pisal »Slovenec« n. pr. ob času štraj- j ka na Javorniku in na Jesenicah tako ostro delavcem v j korist, kakor more pisati samo list. ki drži brezpogojno j z delavstvom. Tobačno delavstvo, dasi je ostalo pri podpornem društvu, je pristopilo v velikem številu (nad 1000) k avstrijski kršč. soc. tobačni delavski zvezi, ki se je ustanovila na Dunaju, in ta organizacija je izdaja-. la nato mesečnik »Glasnik«.
»Kaj mislite o »Pravici«, sedanjem našem delavskem glasilu ? Ali je dobro urejevana in in nujno potrebna?«
»Gotovo! Želeti bi bilo, da postane obvezno glasilo »Jugoslovanske strokovne zveze« tako, da bi se naročnina pobirala obenem s članarino. Biti bi morala tudi glasilo vsakega člana delavskega konsumnega društva, ako konsum ne bo izdajal lastnega lista. V najkrajšem času pa naj bi »Pravici« sledil delavski politični dnevnik, katerega stotisoči slovenskega delovnega ljudstva nujno potrebujejo«.
»Ali mislite, da bo naša organizacija zmagala?«
»Kako to misliš?«
»No, tako: Če vidite kje jamstva, da bo naša »Jugoslovanska strokovna zveza« v kratkem obsegala pretežno večino slovenskega delavstva?«
»To je od dela odvisno. Kdor bo bolj delal, ta bo zmagal. In pa od božjega blagoslova«.
S tem se je razgovor končal.
\
bostojevskii :
(Dalje.)
Mlada žena.
l^r 'az sem se smejala, toda on mi tega ni rekel en-(lr„-ali dvak rat - ves mesec je živel tu, pustil je vse
I.	—	<	1	H	V	* vo IMVvlVV J	>	VI	tMJ	1-	J —	'	■	'	~
Pozabil je na trgovino, odpustil je ljudi in živel »oč S.eni 0111 rek'a: »Čakaj me. Aljoša, ko se napravi
(li)e lorna sanl- Naposled mi ga je bilo žal in nekega
Prij doli na trgu pri izkrcavališču, dovoli mi, da tedaj
živiem k tehi- Meni ie že cJosti m°iega brezmiselnega
itl Jenja!« Noč je prišla, jaz sem povezala svojo culo
Hijsp i.a dušit je začela hrepeneti in se igrati z mojimi
ipa lrtl>- Toda glej — tedaj pride moj gospodar popolno-
»p .pričakovano, nenadoma. »Pozdravljena!« pravi on.
ni>m t>na V(X*' da»es vihar, čas hiti.« Sla sem za
šla sva do reke, toda do naših je bilo daleč.
s,.,,^»gledava čoln ob bregu in v njem sedi znan ve-
p()1Ti, ak°r da nekoga čaka. »Dober večer, Aljoša, naj ti
sj saga Dog!« reče moj gospodar. »Pa kako da si tu, ali
Dpju Zakasnil, ali pa moraš še k svojim ladjam? Vzemi
ladij Vebok kl)d> tako dober in prepelji naju do naših
Di« ’ T^ega čolna ni tukaj, plavati pa ne znam.« »Vsto-
i^čim A1t°ša> >n vsa duša mi je zadrhtela, ko sem
itin a ,njegov glas. »Sedita, Veter je spremenljiv, v "i čolrm -	•	•	....
^'>Mn	*’’'a ter»na, zvezde so se polirile, veter je
lhjr„ Va'ovi so rastli. Od obale smo bili oddaljeni več
1110-
Pa je tudi za vaju prostora. Ukrcala sva se
neKo
eri(> vrsto. Vsi trije smo molčali.
»Nevihta.« pravi moj gospodar, »topot ne obeta nič dobrega! Take kakor je danes, nisem še nikdar doživel na reki. Mi smo za čoln pretežki, ne more nas nositi po tej nevihti.« — »Da. imaš prav. čoln ne more nositi vseh nas treh. ker je eden od nas preveč«, reče Anton, in glas mu je skrivnostno drhtel. »Pa kaj. Aljoša, ali moreš brez čolna priti odtod do obale? Ali ne bi utonil? Ali bi si v slučaju sile upal priti do brega? »Ne«, reče Aljoša, »to ni mogoče«. »Toda kdo ve. morda bi ti bila sreča inila in bi vseeno prišel?« — »Ne. vihar je na reki in ne upam si,'ker bi gotovo utonil.« - »Slišiš Jeka-terina, moj najlepši biser!« se obrne potem k meni. »spominjam se take noči, toda takrat se valovi niso dvigali, temveč je sijal mesec in so gorele zvezde. Hočem te na to opomniti, ali nisi morda tega pozabila?« »Ne«, rečem jaz. »No, ako tega nisi pozabila, potem se gotovo tudi spominjaš, kako je neki izgubljeni človek učil mlado dekle, da lahko dobi svobodo, če se ji bo kdo drugi zdel bolj vreden njene ljubezni — kaj?« »Niti tega nisem pozabila«, odgovorim bolj mrtva nego živa. »O, torej nisi ničesar pozabila. In zdaj poglej, za čoln nas je troje preveč. Ali ni za nekega prišla ura? Reci, ljubezen moja, reci svojo besedo, golobica!«
»Nisem tedaj rekla »iti besede!« reče Jekaterina bleda. Ni mogla končati pripovedovanja.
»Jekaterina«. se začuje zamolkel glas. Ordinov se strese. Pri vratih je stal Murin. Stal je nepremično, odet j v krznen površnik, bled kakor mrlič in jo gledal s sre-i pim, popolnoma brezumnim pogledom. Jekaterina je pre-
bledela in njene oči so gledale srepo in nepremično kakor da so prikovane nanj.
»Pridi k meni, Jekaterina«, zamrmra bolnik, komaj slično in odide. Joda Jekaterina jc še vedno nepremično gledala proti vratom kakor da on še vedno tam stoji. Toda naglo ji vroča kri udari v lica in ona se počasi dvigne s postelje. Ordinov se spomni prvega srečanja.
»Torej jutri, srce moje!« reče ona in to izzveni kakor lahek posmeh. »Torej, do jutri. Toda ne pozabi, kje sem ostala. »Izberi enega izmed obeh, kateri ti je milejši.« Ne pozabi tega. Potrpi eno noč, mu reče ona, polagajoč mu roke na ramena in gledajoč ga nežno.
»Jekaterina, ne hodi k njemu! On je blazen, ali ne vidiš, zašepeta Ordinov v strahu zanjo.
»Jekaterina,« se začuje1 Murinov glas izza pre-
graje.
»Zakaj ne? Ali misliš, da me bo ubil,« reče Jekaterina smehljaje se. »Lahko noč, moj ljubi, dragi brat, reče ona nežno povesivši glavo in solze so ji začele vreti iz oči. »To so zadnje solze. Prenesi svojo bol. moj mili, ker se boš jutri vzbudil za radost!« In ona ga strastno poljubi.
»Jekaterina, Jekaterina!« jo (je rotil Ordinov in hotel poklekniti pred njo, da jo zadrži. »Jekaterina!«
Ona se še enkrat obrne k njemu, mu pokima z nasmehom in odide iž sobe. Ordinov je slišal, kako je vstopila k Murinu.
(Dalje prihodnjič.)
Politični
Pri nas.
Ljubljana, 21. maja 1924.
Počasi se razvijajoča parlamentarna kriza je bila zadobila v zadnjih dneh hitrejši tempo. Ko je bil Paši-čev eksponent Trifkovič prisiljen, vrniti kralju mandat za sestavo vlade, se je pričakovalo, da bo dobil tako poveritev gospod Ljuba Jovanovič ali kdo drugi iz zmerne struje radikalne stranke. Bodisi pa, da ni prišla v poštev nobena taka osebnost, bodisi, da ni nihče hotel prevzeti mandat brez upa zmage, — mandat za sestavo širše koncentracijske vlade je dobil 16. maja Ljuba Da-vidovič, predstavnik opozicijonalnega bloka. Krona pa je zahtevala od njega jamstva, da bo imel Davidovičev kabinet tako večino, da lahko proti Pašič-Prebičeviču verificira ostalih 50 radičevskih poslanskih mandatov.
Širša koncentracijska vlada bi bila mogoča, ako bi bil zamogel Nastas Petrovič odkrhniti radikalnemu klubu večje število poslancev. Vsaj 20—30. Ker to ni bilo mogoče, je mogel Davidovič računati samo na opo-zicijonalni blok in na glasove ožjih pristašev Nastasa Petroviča, s čimer mu je bila zasigurana večina tako v verifikacijskem odboru kakor tudi v parlamentu.
■ Radičevci vsled nerodne dunajske taktike svojega voditelja, ki je vse sproti uničil, kar je zgradila spretna roka opozicijonalnih voditeljev, sicer ne bi bili vstopili v Davidovičev kabinet, podpirali pa bi ga bili v celoti,
V	nedeljo pa je nenadoma nastopil preobrat. Krona ni pristala na Davidovičev predlog, ker se je razvedelo, da je Pašič pripravil belgrajsko vojaško posadko za državni udar, češ, da Srbi ne bodo nikdar pristali na tak kabinet, v katerem bi bili v manjšini. In tako je dobil mandat za sestavo vlade Nikola Pašič s pogojem, da mora verificirati Radičeve mandate, nakar bi se narodna skupščina odgodila do 20. oktobra, med tem časom pa bi pri nas torej imeli, ako se to res zgodi, diktaturo manjšine, korupcijo in silen teror. Do trenotka, ko to pišemo, Pašič še ni sestavil ministrske liste. Vprašanje je namreč, če bo v parlamentu sploh imel večino. Vendar je verjetno, da svoj načrt izpelje, To bi seveda zna-čilo, da gremo pred Božičem na volitve, ki bodo morda najostrejše, kar jih je bilo do sedaj v naši državi. Opo-zicijonalni blok je strnjen in pripravljen za vse slučaje.
Iz te dolgotrajne krize, ki bi se morala v parlamentarni državi končati v 24 urah z zmago opozicijo-nalnega bloka, spet enkrat lahko razvidimo, da smatrajo Pašič-Pribičevič-Žerjavovi Velesrbje Slovence in Hrvate za podjarmljena naroda in da bodo poizkusili še vsa dovoljena in nedovoljena sredstva, predno bodo da-
li	iz rok tisto preveč komande, ki so si jo s centralizmom proti protestu Slovencev in Hrvatov prisvojili nad nami. Naše krščansko delovno ljudstvo pa bo vztrajalo, ker je vajeno boja, do konca in do zmage! Naj pride karkoli: Slovenci smo! In ker smo, hočemo in moramo
o	svojih stvareh odločati sami!
V	inozemstvu.
Predsednik angleške delavske vlade Mac Donald
je dal svetovni politiki ppolnoma novo smer. Posrečilo se mu je okrepiti elemente, ki želijo sporazumne po-
pregled.
litike Evrope, v vseh državah. Najprej se je posebno pod vplivom Amerike sestavil načrt, koliko naj Nemčija odplačuje vojne odškodnine in kako. Potem se je posrečilo izpodkopati vpliv militarista Poincareja v Franciji in pripomoči tam do zmage prijateljem miru in odkritosrčne sprave. Zdaj je odvisno od Nemčije, ali se na podlagi takozvanega Dawesovega poročila ugodno in gladko reši vprašanje vojne odškodnine, ki Evropi ne da miru od leta 1918 dalje. Upati je, da v Nemčiji zmaga pamet in da se omaje vpliv neinškonacionalnih re-akcionarjev, ki so pri zadnjih volitvah v parlament dobili žalibog preveč glasov.
Tudi Rusijo hoče Mac Donald
pritegniti v krog evropske politike na podlagi sporazumne politike v vseh mednarodnih vprašanjih. Ako se mu to posreči, bo postavil svojim prizadevanjem tako-rekoč krono. Rusija bi od Anglije dobila velike kredite, ki jih rabi za vzpostavitev svojega gospodarstva, bi se po morala obvezati na politične smernice v sporazumu z ostalim svetom. To bo seveda jako težko, ker Rusija, kakor znano, zahteva popolno revizijo povojnih mirov-, nih pogodb, na kar zapadne velesile ne bodo pristale. Seveda Rusija lahko svoje zahteve znatno zniža, vendar pa ostane njen spor z Romunijo, ki je čezdaljebolj opasen.
Kajti Romuni iščejo zdaj zaveznikov,
da bi mogli Besarabijo v slučaju napada od strani Rusije braniti. Pogajajo se tozadevno s Turčijo, Bolgarijo, in Ogrsko. Poljaki pa so se itak že obvezali, da pomagajo Rumuniji, ako jo Rusija napade. Turčija ostane sko-ro gotovo nevtralna, pač pa bi utegnili Bolgarija in Ogrska Romunijo za izvestne koncesije podpirati. Taka reč bi bila nevarna, ker bi se zopet razpihnil plamen na jugovzhodu Evrope in se lahko razširil na druge države. Upati je, da bo Rusija pokazala svojo staro diploma-tično spretnost in da bo Romunijo poprej izolirala di-plomatično, pa tudi njene eventualne zaveznike. Zdi se, da sovjeti tudi tako mislijo in v tem praven delajo.
Svetovni položaj
je kljub temu danes precej jasnejši nego je bil še nedavno. Duh demokracije se zopet dviga in reakcija se maje. Angleška demokracija vlada svetu, v Franciji je ljudstvo strmoglavilo poglavarja svetovne reakcije, Poincareja, v Italiji opozicija proti Mussoliniju ni položila orožja, marveč se krepi, v Nemčiji se vrste demokracije niso dale od reakcionarnega navala omajati. Zmagujoča demokracija pa vendarle pomeni zmagujoči mir. Seveda, dokler demokracijo vodijo buržuazni elementi, bo mir slejkoprej slonel na slabih nogah, vendar pa daje demokracija delavstvu večje jamstvo, da se uveljavi in zmaga. Kar se tiče
srednje Evrope,
je Čehoslovaška sklenila prijateljsko pogodbo z Italijo, mi pa smo jo itak že. Čezdaljebolj se vidi, da bo Italija v Srednji Evropi dobila isti vpliv, kakor ga je svojčas imela Avstrija. Ali bo to dobro, bomo videli. Pri nas se ta vpliv že močno pozna, kajti Mussolini je največja opora Pašičevemu režimu.
dr. Krek. Krščanski rudarji! Naša dolžnost je, da pok^; žemo 1. junija, da je ideja naše organizacije ona, ki vol1 do uresničenja naših nad. Zatorej vsi v Ljubljano, čim najsvečaneje proslavimo naš praznik.
Načelstvo Okrožja JSZ v Celju in načelstvi Okrožne t* Okrajne Delavske zveze v Celju,
naročajo svojim skupinam in krajevnim organizacija* da čimprej sporoče približno število udeležencev pr® slave 30-letnice našega gibanja v Ljubljani, ter da I* te dni vporabijo močni agitaciji med članstvom za udeležbo, ki naj bo iz celjskega okrožja velika kljub žrtva* in težkemu položaju, v katerem se delavstvo danes nahaja. Upamo, da ta poziv zadostuje, ker vemo, da članstvo našega okrožja zaveda važnosti velike udeležbe. Na svidenje 1. junija t. 1. v Ljubljani!
Društvo drž. cestarjev Slovenije
se udeleži v velikem številu 30-letnice kršč. soc. giba* nja na Slovenskem. Okrožnico z navodili izda prihodnje dni tajništvo. Odborniki in zaupniki se snidejo ta dan * važen sestanek, h kateremu so vabljeni vsi člani. Cll ! in kraj se sporoči.	Tajništvo.
Krekova madiua v Celju.
Na zadnjem sestanku se je že priglasilo lepo števil0 članstva za udeležbo v Ljubljano na 30-letnico. Zbrala se je lepa svota za sklad. Tako je prav. Krekovci moraJ0 v prve vrste! Takih fantov in deklet bo vesel narod* prijatelji, s katerimi se še ne poznamo, pa se bomo spoznali in pobratili v Ljubljani letos 1. junija! Na pl*1 četa Krekova!
Celje.
Vsem članom in članicam skupin JSZ v Celju, naroča okrožno tajništvo, da te dni vporabijo za agitacij® med svojimi prijatelji za veliko udeležbo na prosta)'1 30-letnice v Ljubljani tako, da bo udeležba iz Celja * okolice častna. Javljamo že sedaj, da odhajamo Celja*
v	Ljubljano z vlakom ob pol 2. uri zjutraj (t. j. v nedeljo 1. junija. Na kolodvoru se združimo z udeležen* iz Savinjske in Šaleške doline, na vlaku pa z Maribor' čani. — Naslovi naročnikov slavnostne številke »So* Misli« naj z denarjem nemudoma odda v tajništvu svol* naslove. Blagajniki in zaupniki naj ne nehajo zbiral' prispevkov za sklad 30-letnice saj veste, da smo navezani na lastno moč. Okrožnice, katere prejmejo te dn zaupniki glede 30-letnice, oddajajte z rok v roke.
Jesenice.
Odbora SZTD in DZ za Jesenice sta na svoji sel1 sklenila, da se razprede živahna agitacija za udeležb0 30-letnice v Ljubljani in sta zato pritegnila h sodelovanju tudi našo godbo, ki je radevolje sprejela poziv 1 motivacijo, da je tudi ona plod tistega dela, ki so Š* zasnovali naši predniki pred 30. leti, zato si šteje dolžnost, da dostojno praznuje ta praznik.
Pač smo z ogorčenjem čitali, da nam polovičn* vožnja do sedaj ni dovoljena pa upajmo, da bodo nas poslanci storili vse, da se nam to zagotovi, kar bi večjo udeležbo imelo velik pomen iz oddaljenejših krajev kot so Jesenice.
Prijatelje in zaupnike kršč. soc. gibanja pa opozarjamo, da poskrbe, da bo ta dan z veliko udeležbo pokf' zal, da so Jesenice še vedno trdna straža za pravico * da se zavedamo, kaj pomenja 30-letno delo na vseh P°' ljih kulture, posebno pa še za Jesenice. Zato 1. jun* vse k manifestaciji dela, da pokažemo kapitalistični* krvosesom, da do drugačnih razmer mora priti! Za* Jeseničani in okolica: 1. junija vsi v Ljubljano!
Krekova mladina v Ljubljani.
Ob priliki 30-letnice Vam sporočamo sledeče: Vse* članom in članicam podružnic in njih odborom naZ"a_ njamo v naslednjem. Tudi »Krekova mladina« se naj vC. ličastno pokaže ob priliki naše proslave tu v Ljubija"' Na pozdravnem večeru morajo biti zastopani vsaj 0 bori ali zastopniki posameznih podružnic. Dočim se dr gi dan moramo korporativno udeležiti vseh prircdhe'' da s tem pokažemo vzajemnost za skupno delo v " šem gibanju. Tudi na večeru ob priliki slavnostne Pre stave se moramo v celoti udeležiti, kajti ta večer ^ jako pester in zanimiv. Na vseh slavnostnih priredit')1 sodelujejo naši pevci n. pr. podružnica Sneberje-Za0^ brova s papirničarji, kakor tudi godba. Tudi z Jese,'ji smo prejeli obvestilo, da nas posetijo z godbo. Zato V mora biti naša delavska mladina docela vsa zastopa Popoldan se vsi slikamo kot udeleženci ob priliki 30-1 nice tu v Ljubljani.	„
Končno Vam še naznanjamo; kar se tiče sle(^e..^ii lovične vožfije in prehrane, bo vse uredil pripravb3* odbor. Tudi Vam sporočamo, da se pravočasno ia glede vstopnic za slavnostno predstavo za nedeljo čer. Ravnajte se po navodilih in lepakih katere s izdali. Ko vse uredite, nam sporočite kako in kaj- .
Torej na delo in na svidenje tu v Ljubljani ob P liki naše proslave, t. j. dne 31. maja in 1. junija.
Strokovna zveza«
Papirniški delavci.	ls
Pod zaglavjem, Za kemične delavce, čitamo j iz Vevč v komunistični Strokovni borbi s podpiso*1 ^ predsed. J. Žulovca. Kaj pa poroča ta znani ino^:. VnSk3 ku? Pravi, da se je ustanovila v papirnici velika ^ ; zveza kemičnih delavcev, da strašansko in ogromn° ^e. ! rašča, da funkcijonarji tukajšne kršč. soc. zve'ie mičnih (počasi!) papirniških delavcev, kar begajo , ^ j od samega strahu, da imajo cele kile masla na ® fju ta' ga jim hoče ta kemična zveza z Zulovcem na ee
30-letnica.
Vse organizacije prosimo, da agitirajo za čim večjo udeležbo za 1. junij. Vse skupine, ODZ in izobraževalna društva naj skličejo zadnji teden sestanke, obrazlože na njih pomen proslave tridesetletnice in naj vzpodbude ljudi, da se proslave udeleže! Organizirani člani naj se prijavijo in nagovarjajo tudi neorganizirane sorodnike, prijatelje in svoje sosede, da pridejo na praznik delovnega ljudstva, ki mora biti najlepše in največje zborovanje do danes! Hočemo uspehov; te uspehe pa dosežemo le z delom, žrtvami in disciplino.
Stroški ne bodo preveliki. Polovično vožnjo naznanimo v »Slovencu«. Izkaznice za polovično vožnjo pošljemo vsem priglašenim. Nepriglašenim pa opozarjamo, da nam javijo takoj število udeležencev, da jim pošljemo izkaznice za polovično vožnjo. Če kje zmanjka izkaznic, pišite takoj po nje, da jih dopošljemo. Za vsako posamezno izkaznico nam po priloženi položnici pošljite 1 dinar. — Vse tovariše, ki imajo nabiralne pole, prosimo, da nam iste vrnejo najkasneje do 26. maja 1924.
Spored prireditve je sledeči:
Sobota 31. maja: Ob 8. uri zvečer pozdravni večer
na vrtu Rokodelskega doma na čast udeležencem praznika delovnega ljudstva.
Nedelja, 1. junija: Ob pol 8. uri zjutraj položi de-putacija na Krekov grob venec z napisi: Jugoslovanska strokovna zveza, Delavska zveza In Krekova mladina. Ob 8. uri sv. maša v cerkvi sv. Jožefa s kratkim nagovorom. Ob 9. uri slavnostno zborovanje v veliki dvorani Ljudsekga doma; govorita dr. Andrej Gosar in poslanec Franc Kremžar. Popoldne ob 3. uri občni zbor Delavske zveze v Rokodelskem domu. Opozarjamo vse Okrajne Delavske zveze, da pošljejo na občni zbor svoje delegate. Vse druge udeležence pa vabimo, da se občnega zbora Delavske zveze v čim večjem številu udeleže. Zvečer ob 7. uri priredi Krekova mladina slavnostno predstavo »Divji lovec«.
Vse udeležence prosimo, da po prihodu jutranjih vlakov odidejo v cerkev sv. Jožefa, kjer bo skupna sv. maša, nato pa skupen odhod v Ljudski dom.
Skupine se pridno pripravljajo. Jeseniško delavstvo pride v veilkem številu s svojo godbo, da bo slavlje tem veličastnejše. Kdor bi želel, da mu Pripravljalni od-’ bor preskrbi kosilo, naj nam to javi in pošlje za navaden obed 15 Din. za obed s pečenko pa 20 Din.
Slavnostna številka »Pravice« izide v povečani obliki in v pomnoženi nakladi. Prinese tudi sliko našega ustanovitelja dr. Kreka, sliki predsednika Jugoslovanske strokovne zveze poslanca Jože Gostinčarja in prvega strokovnega tajnika Miha Moškerca. Zato naj skupine JSZ, Okrajne Delavske zveze in vse druge organizacije in posamezniki skušajo za slavnostno številko »Pravice« pridobiti čim več naročnikov. Slavnostno številko »Pravice« po pošti dobite v petek ali najkasneje v soboto i pred našim praznikom. Agitirajte za slavnostno številko, ki bo poleg slavnostne številke »Socialne misli« in poleg S osebnih doživetij posameznih udeležencev edini spomin | na praznik delovnega ljudstva!
Strokovne skupine JSZ in vse druge prosimo, da
I	čimprej upravi »Socialne misli« javijo število naročnikov slavnostne številke. Ne pozabite, da je to edina krščansko socialna revija pri nas! Zato agitirajte povsod tudi za njo.
Katoliško delovno ljudstvo !
1. junija je naš dan; praznik dela in spominov na prestano borbo; dan, na katerem si naberemo novih moči, da vztrajamo v borbi za svojo pravično stvar! Zato pohiti ta dan vse delovno ljudstvo v Ljubljano.
Pripravljalni odbor.
Rudarji !
Bliža se dan, ko proslavimo 30-letnico obstoja naše kršč. soc. organizacije. Ustanovitelj te je bil naš pok. dr. Jan. Evg. Krek. Njega zasluga je, da imamo danes organizacijo, ki je kljubovala.vsakemu viharju in kar je najbolj značilno: obdržala je enotnost duha! Takoj v začetku še mi nismo stali v teh vrstah — vsaj ne kompaktno — a tudi danes je nas mnogo sprevidelo, da je naš spas edino le v vrstah kršč. soc. organizacije, to je vrstah rajnega dr. Kreka. Uvideli smo, da rudar ne spada tja, kjer ga izkoriščajo, kjer ga voditelji raznih svobodomiselnih organizacij izrabljajo in izigravajo v lastne interese. Kdo je največji trpin; ali nismo to ravno mi rudarji? Vstopili smo v kršč. organizacijo, ker smo uvideli. da je samo ta skozi 30 let predstraža in prva bojna vrsta v boju za dosego pravičnega družabnega reda. Da smo zavedni kršč. socialci, pokažemo s tem, da se udeležimo v velikem številu te proslave, da dobimo na tem našem prazniku nov pogum in da se med seboj še bolj spoznamo in utrdimo v širjenju naših kršč. soc. idej, katere je vzbudil v vrstah slov. del.- ljudstva pok.
Jati, da je slave kršč. sodalcev in naše zveze že konec, *ato ker so na Zaloški cesti potiskali komunistični gene-[ali nedolžne, zapeljane množice, skriti zadaj, pred bajonete, mesto da bi šli sami prvi naprej. Seveda so bili kršč. socialisti krivi potem. Koliko je resnice na teh čenčah, naj razsodi vsak pameten človek naše tovarne. Pri nas ne rabimo kemičnih zvez, ker imamo dovolj •nočno Zvezo papirniških delavcev. Maslo naj si pa naj-Pffij Jaka staja sam sebi, potem naj gre šele počasi gledat fiaše funkcijonarje in potem naj šele napiše in dokaže, drugače ga imenujemo lažnjivca. Torej Jaka ŽU-*°vc, §lavni kolovodja kemičnih zvez, si hoče za vsako Ceno razbiti glavo. Sicer je trda, ampak enkrat se že razleti. Zugofulirerja bi še rad igral: in župan hoče postati in sedaj čaka samo še revolucije. Gavge ima itak Pripravljene, na indeksu pa vse, ki mu ne gredo na lini. Toliko, da vsaj malo poznamo to ogromno 7-člansko zvezo in njenega t. č. predsednika. Kaj pa naša zveza dela, pa poročilo na drugem mestu.
3avni nameščenci.
Občni zbor Organizacije javnih nameščencev, somišljenikov SLS v Ljubljani, se vrši dne 24. V. 1924 ob Pol 20. uri v kleti konsumnega društva (posebna soba). Kongresni trg 2. 1. Poročilo odbora. 2. Poročilo računskih preglednikov. 3. Določitev članarine. 4. Volitev odbora, dveli revizorjev in razsodišča. 5. Odobrenje in sklepanje o morebitnih predlogih. (Samostojne predloge Korejo člani pismeno javiti odboru vsaj 3 dni pred občnim zborom.) 6. Slučajnosti.
Člani, kateri niso poravnali članarino, nimajo glasovalne pravice.
V slučaju nesklepčnosti, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri je sklepčen ob vsakem številu
Odbor.
Manifestacija papirniškega delavstva na Šmarni sori.
V nedeljo, 17. t. m. je priredila tukajšnja kršč. soc. 2veza papirniških delavcev skupno s skupinama Med-Vode-Goričane izlet na Šmarno goro. 19 velikih voz z Sodbo na čelu in enim vozom narodnih noš se je začelo Pomikati zjutraj ob pol 5. uri izpred Ljudskega doma pri
O.	M. v Polju. Zaspane ljubljančane je že zgodaj zbudilo ropotanje vozov. V Medvodah pred mostom je čakala skupina Medvode. Spontano se je razvil krasen do 1200 'Judi broječ sprevod čez Goričane in Pirniče proti *tnarni gori. Lep spomladanski dan in nenadna manifestacija je tako vplivala na naše vaško ljudstvo, da so jnarsikomu zablestele solze v očeh. Ob zvokih krepkih koračnic godbe kat. izobraževalnega društva D. M. v Polju pod vodstvom kapelnika F. Svetka, se ie ob velikem navdušenju vseh sprevod začel približavati gori. p°hice je pripekalo, ko so se množice delavstva pomika-
Po strminii. Po kratkem okrepčilu, se je delavstvo koralo v kapelici Matere Božje, kjer je daroval sv. maso s cerkvenim nagovorom č. p. Klasinc z Viča. Na dvorišču je po končanem cerkvenem obredu otvoril predsednik zveze tov. Kukavica delavski tabor. Prvi je po-Jpčal starosta kršč. delavskega pokreta nar. poslanec ®®tinčar o delavskem položaju in sedanjem političnem Položaju. Izročil je tudi pozdrave dr. Korošca, ki se s‘ed težke krize izleta ni mogel udeležiti. Dr Gosar Poročal o dolžnosti in ljubezni do dela in končal svoj la°JrŠen govor z aPelom« da je nujna od pomoč delavstva J*na izobrazba, brez katere ni pričakovati boljših ča-j. v; Tajnik SLS Gabrovšek je v navdušenem govoru °zival delavstvo na sikupno delovanje z ostalimi sta-stv' na skupno fronto vsega delavnega slovenskega Ijud-n va. ki ne pozna živio nacionalizma, ampak delo za bav°^ ,T^ narodom- Popoldan se je vršila prosta za-p a pri Koširju v Tacnu. Po poslovilnem govoru tov. 2one,a so vozovi med navdušenimi vzkliki oddrdrali d- et Proti domu. Kršč. soc. delavstvo je pokazalo ta ,j ’ da je močno stanovsko zavedno, pokazalo pa tudi, in v*traja pri skupni borbi celega slovenskega naroda
taii, ° llpa v kot,čno zmago dela nad krivičnim kapi-"zmom.
Bolniški strežniki.
ven„w0ložaj bolniških strežnikov in uslužbencev po slo-T0 iklh javnih bolnicah ni v nobenem slučaju zavidljiv. ®dhnnajbo,je bolniški strežniki sami ter odgovorni kencp ' >>Str°kovne zveze javnih in zasebnih usluž-Cel0 iV!’ v kateri je .to delavstvo organizirano. Skozi °d$ek 1923 1,1 tl!di ,etos je romalo na zdravstveni tožb ■ Ile^r0'* stvarnih prošnja in dobro utemeljenih pri-Cija ,12 vseh b»>nic Slovenije, uspehov pa- je organiza-Pri ,gla d°kaj malo. Izkazalo se je namreč, da riba Cija	smrd’’ zato se je morala strokovna organiza-
ie dan	strežnikov odločiti za posebno taktiko, ki
skt0m®s kdo 1110rde še ne razume, ki pa bo po našem la, ak mnenju v doglednem času nujno dobro uspe-trDesr' funkcijonarji posameznih skupin dovolj po-
ljlVl in previdni.
dajo	bolniški strežniki, tudi starejši, naj se zave-
tfaiišti- <)bst°ji satanski načrt izvestne slovenske cen-
cne's°kolske klike, ki bi rada ob zanjo ugodnem 0s°bje	pod	kap	celokupno	sedanje strežniško
?esta Z\ “|mil^nirni sestrami vred ter vrinila na ta t tega',( vSe<< ženske ter »kvalificirane« možke. Spri-, °liko -J,03 .Je. s st^lišča strokovnega boja, ki je ne-
*	kost«- na .v'd‘ku, nujno potrebno, da ponehajo ma-se uči Sp?ri med Posameznimi člani takoj, zlasti pa, ?ed Dosvo/1, popolno prijateljstvo in tovariško razmerje v.e*ajo Sn e 111,11 ,n redovnim osobjem. Naši nasprotniki KCah med fin°- "a t0’ da izigraj'° naprej’ osobje po bol-r’^el ie t Se• ’ na?° ,pa bočejo uničiti posamezne plati, orej tudi tisti čas, ko mora v organizacijo vsak
strežnik in strežnica. To ni navadna agitacija. Vzemite te besede resno, zelo resno! Organizirajte se vsi!
Spričo vedno grozečih redukcij je nujno potrebno,, da se strežništvo drži, vestno drži vseh predpisov. Zakaj za malenkostne prestopke bodo ljudi odpuščali iz služb.
Sedaj pa je nastopila splošna kriza slovenskih bolnic. ker so uprave odpustile radi pomanjkanja denarnih sredstev veliko število bolnikov. O tej krizi je izčrpno in zaupno poročal na sestanku ljubljanskih bolniških strežnikov preteklega tedna glavni tajnik JSZ France Žužek. Merodajne instance so informirane o zelo važnih vprašanjih. Tajnik sam pa ima dovoljenje, da se v teli kritičnih časih predvsem posveti vprašanju bolniških strežnikov.
Ta kriza mora iti vsem strežnikom resno k srcu. Ali bo dolga ali kratka. Če bo dolga, obstoja nevarnost, da bo mnOgo strežnikov odpuščenih. Če bo kratka, bi pomenilo, da je bila namenoma narejena, da bi imenovana klika ta čas vrgla na cesto staro strežništvo, nato pa nastavila svoje. Organizacija pa je dobro na straži. Za slučaj kratke krize se ne sme nihče reducirati! Za slučaj dolge pa se sinejo osobju dati kvečjemu daljši do-.pusti do konca krize. In potem pride na vrsto famozni dr. Katičičev »Pravilnik«.
Več ne moremo in ne smemo povedati. Samo eno: Organizirajte do zadnjega!
Delavska zveza.
Vsem Okrajnim Delavskin^ zvezam!
Redni občni zbor Delavske zveze bo v nedeljo,
I.	junija 1924 ob 3. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma z običajnim dnevnim redom.
Dr. Andrej Gosar, predsednik.
Za naše izseljence I
Poslanec Gostinčar je prejel od ministra za socialno politiko tole pojasnilo:
Na Vaše vprašanje od 15. decembra 1923 v zade-
vi	izseljeništva v Brazilijo mi je čast odgovoriti sledeče :
Razmere tako gospodarske kot zdravstvene so v Braziliji zelo slabe. Posebno še zato, ker je položaj iz-seljenikov v Braziliji popolnoma podoben suženjstvu, ker se morajo predati naši izseljeniki tamošnjim posestnikom ogromnih zemljišč na milost in nemilost pod zelo slabimi službenimi pogoji. Šele v najnovejšem času so se začele braziljske oblasti nekoliko zanimati zato, da bi se slabe zdravstvene razmere vsaj nekoliko popravile. Zdi se mi, da niti ni potrebno govoriti o veliki prometni in družabni razliki in o razliki med družabnimi razmerami Brazilije pa med onimi najoddaljenejših in nekulturnih evropskih krajev.
Veliki narodi, ki imajo v Braziliji mnogo večje število izseljencev kakor mi (Nemci, Italjani, Japonci) so organizirali kolonizacijo svojih državljanov bodisi po inicijativi državnih oblasti, človečanskih društev, bodisi s privatno podjetnostjo še precej uspešno, vendar ne v toliko, da bi od tega njihova domovina imela kake posebne koristi, ako odštejemo to, da se s tem v njihovi lastni domovini zmanjšuje pregosta naseljenost lastnega prebivalstva. Pa tudi izseljeniki teh velikih narodnosti samo životarijo po Braziliji zato, ker so bili prisiljeni, da so vsled slabih razmer v svojih lastnih domovinah, šli v tujino.
V prošlem desetletju se je naših ljudi zlasti iz Hr-vatske izselilo v Brazilijo vsega skupaj okrog 200 družin, katere žive raztresene po mestih, v katerih so že izgubile svoj narodni značaj. Žive v manjših skupinah po različnih kolonijah, kjer vsem skupaj ne gre ravno najbolje. Mnogokrat se pojavlja želja, naj bi se ti ljudje rešili nazaj v staro domovino, kar pa je sedaj skoro nemogoče, ker se je to ljudstvo na eni strani brazilj-skim razmeram že čisto prilagodilo, na drugi strani pa nima naša država v Braziliji nikakega svojega predstavnika.
H koncu bi pripomnil, da obstoji v ministrstvu za socialno politiko medministerijalni izseljeniški svet (In-terministerjalni iseljenički savetodavni odbor), ki ima nalogo, da vodi v pravcu, ki je za naše državne koristi in za koristi izseljenikov najuspešnejši.
V kolikor obstoji med našim prebivalstvom in kolikor še ni nehala akcija za izseljevanje v Brazilijo, se bo sigurno v najkrajšem času najbrže tudi v teh redkih slučajih popolnoma izgubila, ker se je imenovani svet postavil na stališče, da je treba odbiti vsako prošnjo Jugoslovanskih državljanov za izseljen je v Brazilijo.
Ne moremo zanikati, da se nenarodni elementi poglavitno iz Vojvodine v masah izseljuje v Brazilijo, kar je razumljivo, ker imajo tuje narodnosti v Braziliji napram našim državljanom vendar Ie nekoliko boljše stališče. V ministrstvu za socialno politiko prihaja vob-če zelo malo prošnja za izseljenje v Brazilijo, ker sem dal pristojnim političnim oblastem nalog, da naj že one v prvi inštanci take in podobne prošnje enostavno zavračajo. Ker pa je na drugi strani cela jugoslovanska javnost že obveščena od silno slabih razmerah v Braziliji in ker ljudstvo ve, da se take prošnje enostavno vračajo, se je število za izseljenje v Brazilijo že zelo zmanjšalo. Tisti, ki so na vsak način hoteli iz naše države ven, so se raje obrnili v druge dežele, kjer vladajo boljše razmere. Prejmite, gospod poslanec izraz mojega odličnega spoštovanja!
Minister za socialno politiko: dr. Peleš.
1. junija vsi v Ljubljano!
Dopisi.
Občinske volitve v Trbovljah.
V	sredi obupnega položaja, v katerem živimo delavci v naši občini, se je pokazala na obzorju mala iskra, ki bo dala duška Ubogim trpinom. To so občinske volitve. Čim bolj se bliža dan volitev, tem bolj se strahopetno povprašujejo izdajalki prodanci, kaj bodo volitve prinesle. Silno se boje ljudske sodbe. Tukaj ne bo nič pomagalo nobenemu, ki ima za seboj oblast, tudi sence bajonetov se bodo razpršile. Najbolj v ospredju stoji znani radikal Koren. On pozablja, da je zapisan v črni knjigi žalostne zgodovine težkih rudarskih bojev. Delavci pa se dobro spominjamo, kako vlogo je igral baš v tistem kritičnem času, ko je	šlo delavstvu	za živeti ali za končati.	Za vse to mu	delavstvo	že	naprej
daje zagotovilo, da je ves njegov napor v občini brezpomemben! Ali so kje tako krute razmere, kakor pri nas? Kake razmere so na tukajšnjih šolah ni, da bi govoril. Učitelji so sami UJU-jenci. Ne brigajo se za otroke, da bi jih učili, marveč pridno uganjajo sokolsko-or-junsko politiko. Med poukom izdelujejo veselične lepake in jih s šolarji	razpošiljajo. V	Hrastniku	so	podrli
bivšo deško šolo in	porabiil stavbeni material	za	narod-
ni — pst or-junski dom. Tudi tukaj je treba resnih ljudi, ki bodo napravili red. Gospodje socialisti pa pridno pomagajo ne delavcem, marveč narodnjakom in pravijo, da bodo v občinskem odboru tvorili enoten blok socialistov in kapitalistov. V krajnem šolskem svetu v Hrastniku so ti ptički rudeči in pisani združeni proti nevarnim »klerikalcem« Z glasovi socialistov so oplenili staro šolo, pa socialisti bodo rekli, da je to za dobrobit proletari-jata, če se sezida or-junski dom. Delavci popolnoma hladno in mirno čakamo dneva, ko bomo povedali glasno, da hočemo v naše urade poštene može, ki bodo pravično delali.	Rudar.
Senovo pri Rajhenburgu.
»Orjuna« od 17. maja 1924 nas obrekuje zaradi shoda in obrekuje našega zvestega delavnega poslanca Kremžarja, ker jim je do živega prišel. Zakaj bi ga mi ne poslušali? Fdini je bil ob stavki rudarjev med nami in se boril za vso pošteno delavstvo, kje pa ste vi bili tedaj? Se niste upali umazati rok, kaj ne? Dokažite nam, kaj ste že Vi storili dobrega za naše revno delavstvo! Šikanirati jih pošteno znate. Zakaj pa vas člani zapuščajo in vašo vsiljeno glasilo »Orjuno« nazaj pošiljajo, Vaše znake z nogami teptajo? To samo zato, ker ni Vaš član nobeden iz prepričanja, ampak zaradi par Štefanov luk, luk! Le pijte, mi bomo pa delali!
Dev. Mar. Polje.
Načelstvo zveze pap. del. se tem potom iskreno zahvaljuje vsem in vsakemu posamezniku, da se je Šmar-nogorski izlet tako veličastno izvršil. Pred vsem hvala č. p. Evgen Klasincu, našima voditeljima dr. Gosarju in Gostinčarju, zastop. stranke tajn. Gabrovšku, preds. skupine Preska tov. Peternelu, da je organiziral lep sprejem, posebno vodju sprevoda za lep pozdrav v Medvodah, kakor tov. odbornicam za pripenjanje šopkov. Dalje kapelniku godbe za neumorno sviranje, našim prijateljem intellgentom, ki so se nam pridružili, vsem in vsakemu Bog plačaj.	Predsednik.
Javornik.	~	*	::	j
Starosta kovinarjev z Javornika nam je poslal sledeči dopis ki ga priobčujemo:	V;
Gospod urednik! Namenil sem se, Vas napisati par vrsta z Javornika zato, ker sem organiziran v krščanski delavski organizaciji že od njenega začetka. Pred 20. leti, ko položaj za delovno ljudstvo zdaleka ni bil rožnat, smo bili delavci vse bolj zavedni in edini kot smo danes. Zalibog imamo danes tudi pri nas vse polno strank, med njimi delavskih frakcij, ki se lasajo med seboj, mesto da bi osredotočile svoj boj zoper kapitalizem. Pred 19. leti, to je 28. nov. 1. 1905 smo bili delavci enih misli in smo šli kot en mož demonstrirat iz tvornice za splošno in enako volivno pravico, katero akcijo je bil započel rajni dr. Krek. In to vsi do zadnjega moža. Niti eden ni ostal v tovarni. Danes bi bilo kaj takega izključeno, ker je vse preveč klečeplazcev pred zlatim teletom. Tedanja naša nasprotna stranka se je imenovala narodno napredna ali liberalna. Danes se je ta stranka prekrstila v demokratsko. Pozna se ji, da je zakonska hči narodno napredne, ker je prav tako kapitalistična kot je bila njena rajna mati. Ona organizira »Orjuno«. Kakor je bila bivša narodno napredna stranka huda nasprotnica splošni in enaki volivni pravici, tako je sedanja demokratska •huda nasprotnica vsem interesom delovnega ljudstva. Leta 1904 se je vršila na .Jesenicah velika stavka kovinarjev za zboljšanje plač. I edanja narodna napredna stranka jc bila delavstvo tako zapustila na cedilu, kakor je pustila sedanja demokratska stranka na cedilu rudarje ob priliki velikega štrajka v letu 1923. Slovenski Narod je leta 1904 kovinarske delavce na Jesenicah psoval in pisal, da imajo delavci 10% plače odveč. Leta 1923 pa je »Jutro«, glasilo demokratske stranke pisalo v korist Trboveljski premogokopni družbi. Najžalostnejše pa je, da so tem strankam kakor tudi »Jutru« danes vedno služili kot trabantje slovenski socialni demokratje. Njim je satno do korit ne pa za delavske pravice. »Delavec«, glasilo socialno demokratskih kovinarjev, je priobčil 20. marca članek, v katerem nastopa za to, da naj se kovinarske bratovske skladnice odpravijo, če pa stvari pogledamo do dna, moramo priti do drugih zaključkov. Mi stari delavci potrebujemo starostno zavarovanje. Socialnim demokratom pa je samo na tem, da bi s pomočjo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev sedli na naše premoženje, ki smo ga stari delavci skoz desetletje zbirali po krajcarjih in kronah. Mi imamo delavce, ki delajo že nad 30, 40 in 50 let. Zato smo na obstoju bra-
lovskih skladnic do konca zainteresirani. Dokler se ne izpelje novo” starostno zavarovanje, po katerem bodo pravice starih članov bratovskih skladnic ne le zavarovane, marveč novim časom primerno tudi zboljšane, toliko časa naj socialni demokratje o ukinitvi kovinarskih bratovskih skladnic molče, ker obstoja nevarnost, da bo kapitalistična reakcija zagrabila za roko, ponudeno v imenovani številki »Delavci« ter vse kovinarje, zlasti pa stare člane za starostno zavarovanje ogoljufala. Kajti spričo političnega in socialnega položaja v naši državi je skoraj verjetno, da bo delavstvo lahko še dolgo čakalo na končno ureditev starostnega zavarovanja v zmi-slu najnovejših zahtev delavstva in modernih potreb delovnega ljudstva. Socialni demokrati naj sebe prodado, če hočejo, nas stare delavce pa naj puste v miru!
Star jeseniški kovinar.
Tedenske vesti.
1	ndustrijsko-obrtna razstava v Mariboru.
Iz Maribora nam poročajo: Razstava se dne 10. avgusta otvori in dne 28. avgusta 1924 zaključi. Razstava obsega poleg glavne razstave industrijskih in obrtnih izdelkov še sledeče samostojne oddelke: 1. Razstava vajeniških izdelkov. 2. Umetniška razstava. 3. Gradbena razstava. 4. Vinska razstava. 5. Vrtnarska razstava. 6. Zajčjerejska razstava. 7. Čebelarska razstava. Pri razstavi vajeniških izdelkov morejo le oni vajenci sodelovati, ki se uče kakega obrta pri legalnem obrtniku v naši državi. Razstave se morejo udeležiti vsi obrtniki in industrijci, čijih bivališče leži v naši državi, ter zastopniki inozemskih tvrdk s takimi predmeti, ki se v n;iši državi ne izdelujejo, ali pa s predmeti, ki se sicer v naši državi izdelujejo, niso pa na razstavi zastopani. Prijavnice so se že razposlale in sicer na vsa industrijska in obrtniška podjetja. Izpolnjene prijavnice je poslati na Upravo industrijsko-obrtne razstave v Maribor, Grajski trg št. 1.
*	Prva številka »Razstavnega Vestnika«, ki bo vseboval vse bistvene pogoje in informacije za razstavljal-ce, izide v drugi polovici meseca maja.
Omejitev Izseljevanja v Ameriko
Leta 1922 so 22. maja v Ameriki določili število izseljencev za posamezne države. Jugoslaviji jih je bilo dovoljenih 6400. Sedaj pa prihajajo poročila, da hočejo število omejiti, vsaj za nekatere države. Državni podtajnik opravičuje namero z brezposelnostjo, ki je čimdalje večja ; tako pravi on. Ker pa zvemo, da tudi po novih predlogih ostane skupno število isto, kakor je bilo prej, 350.000, vidimo, da se obračajo predlogi proti gotovim državam, kojih priseljenci v Ameriki niso dobrodošli, da so pa druge države protežirane. Največja klicarja v boju sta delovni minister Davis in poslanec Johnson. Ta dva hočeta izbirati, in pripustiti v prvi vrsti samo germanske doseljence, nikakor pa ne doseljencev iz južne in vzhodne F.vrope, torej Slovanov in Romanov,. Da bodo omejili tudi japonsko doseljevanje, je jasno : kljub temu, da nekateri pravijo, da bi ta omejitev novemu prijateljstvu med Unijo in Japonsko kaj slabo služila.
I' Poslanec Johnson je izdelal načrt, ki imejuje zlasti rusko in italijansko doseljevanje. Italijansko število je znižal od 42.000 na dobrih 10.000. Seveda je vse italijansko časopisje po koncu in je Italija proti omejitvi že protestirala. Časopisje poudarja, da je Italija zibelka vse sedanje kulture in pravi : »O, Kolumb, Italijan si bil, Ameriko si znašel, sedaj pa tvoje rojake ven mečejo.«
Začel se je pa tudi v Ameriki sami odpor proti znižanju doslej veljavnega števila, zlasti v Novem Yorku in na zahodu, kjer je največ tujih izseljencev. Neki republikanski list je pisal dobesedno tole : »Ni pametno,
da tlačimo izseljeniško vprašanje v ospredje ravno letos,. ko je leto volitev. Potrebujemo tudi glasove trstih, ki so postali že ameriški državljani itd.« Morda bodo letos namero zaenkrat še opustili, a prišlo bo do omejitve gotovo.
Število za Jugoslavijo znižuje predlog od 6.-400 na 2100.
Kako strogi so Amerikanci v vprašanju določenega števila, nam pove tale slučaj : Neka angleška ladja je prišla v Novi York par minut pred koncem meseca. Imela je seboj doseljence, določene za' prihodnji mesec. Zaradi par minut je morala nazaj v Evropo.
Pri omejitvi se izgovarjajo Amerikanci z manjšo inteligenco nekaterih plemen. Izpraševali so lani 100.000 belih vojakov. Evropski Germani so se izkazali bolj inteligentni kakor Amerikanci; Turki, Rusi in Grki še manj ; Italijani, Belgijci in Poljaki so bili pa* skoraj vsi pod poprečno ameriško inteligenco, Črnci so v sredi med sedemletnim belim otrokom in belim rekrutom.
Zemljepisni atlas SHS
se dobi za nizko ceno Din. 48,— v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
Atlas obsega sedem zemljevidov in sicer: Jugoslavija (politični pregled). Evropa, kraljevine SHS (fizikalna). Severovzhodni del kraljevine, Slovenija, Seve-rozapadni del kraljevine. Južni del kraljevine SHS.
Vsak zemljevid se dobi tudi posamezno in stane Din. 8. . Naroči se v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.	_
Drobiž.
Kako se ženijo v Afriki.
Fant, ki se hoče oženiti, vzame svečo in stopi v hišo, kjer prebiva dekle, ki mu je všeč. Ko vstopi v hišo s svečo, že zna vsa družina, zakaj je prišel. Nato vstanejo vsi in se postavijo v polkrog. Eant ponudi dekletu svečo. Ako jo dekle odkloni, potem fanta absolutno ne mara. Ako sprejme svečo, pa je ne prižge, je fanta za enkrat odklonila, fant pa jo sme še snubiti. Ako pa svečo prižge, potem je to znak uslišanja.
Duševno in telesno delo.
Slavni berlinski kirurg prof. Bier je računal 55 mark v zlatu za strokovno mnenje v sodnem procesu, pri čemer je moral preštudirati dolge akte, za kar je porabil 4 ure dela. Sodišče mu je priznalo le 29,940.000 papirnatih mark. Profesor je to odklonil, češ da je moral dati pred nekoliko dnevi postreščku 140,000.000 mark, da mu je prinesel kovčeg iz kolodvorske garderobe na voz. Nato se je dr. Bieru 'zvišal honorar na 30,000.000 mark.
Vlak gre čezenj, on pa ostane živ.
V petek je hodil proti deveti uri telegrafski paznik Peter Nardin po železniškem tiru v Prvačini. Vlak je pridirjal in podrl Nardina. Potniki, ki so čakali na postaji, so zavpili od silnega strahu. Vsi so bili prepričani: popolnoma je zmečkan. Ko je odvozil vlak, so bili priča posebnemu prizoru: Nardin je mirno ležal med tračnicami in je nato vstal. Na roki in na kolenih je lahko ranjen.
V	goriški bolnici so usmiljeni bratje dejali, da ozdravi v 20 dneh.
Rudarji zasuti.
V premogovniku pri Benvood (Virginia) se je užgal plin. Eksplozija je zaprla pot iz rudnika okoli 100 delavcem. Rešilni delavski oddelki so se vrstili noč in dan, da bi jim odkopali prost izhod, toda vsi napori so bili zaman in slednjič so jih morali prepustiti žalostnemu koncu.
Inserirajte v „PRftVlCl!“
Za pouk in zabavo.
Denar vesti.
Ko je angleški finančni minister Snovvden predložil parlamentu proračun za gospodarsko leto 1924/25. je povedal tudi dve zanimivi dogodbici, ki sta kaj prijetno prekinili dolgočasno naštevanje številk. V obeh slučajih gre za tako imenovani »denar vesti«; če sem kdaj koga ogoljufal, ali mu kaj vzel, pa se mi zbudi vest, tedaj lahko dotični znesek brez podpisa pošljem dotične-mu, in stvar je urejena.
Neka revna vdova je poslala Snovvdenu pismo, v njem pa 1 šiling in 9 pence I funt 20 šilingov, I šiling 12 pence ter sledeče pojasnila: »Med vojsko je bilo zelo težko dobiti mleko. Iz vojaške gostilne sem ukradla nekoč konservo kondenziranega mleka. Začela me je peči vest, varčevala sem in varčevala in sem prihranila toliko, kolikor mislim, da je bilo mleko vredno.« In Snovvden je pristavil tele lepe besede: »Velik} angleški pesnik pravi, da zaznamuje angel grehe človeštva. Mislim, da bo spustil angel solzo na list, na ka-tereni je zaznamovana pregreha te ženske, in bo izbrisal njen greh za vse večne čase.«
čisto drugače se je pa glasilo pismo moža, ki je Pisal finančnemu ministru tole: »Spoštovani gospod! Nekoč sem Vas ogoljufal za pet funtov. Vest me je začela peči in kes se je zbudil. Pošiljam Vam pet šilingov. Kadar se bo kes spet oglasil in bo napadel mojo vest, se bom potrudil, da Vam bom še kaj poslal«. Lahko si mislimo, da se je vsa zbornica smejala, ko jc poslušala spored tega tenkovestnega poštenjaka. Imel je svojo vest kaj natančno urejeno.
Borza.
Vrednost denarja na zagrebški borzi dne 15. V. 1924-
Za 10.000 ogr. kron Din. 11.50.
„ 1 italj. liro Din. 3.59°"—3.62Bn.
.. 1 funt šterling Din. 353.50—356.50.
„ 1 dolar v čeku Din. 80.80—Sl .80.
,.	I	dolar	v gotovini Din. 79.75—80.75.
„	1	franc,	frank	Din. 4.8470—4.89”.
„	I	češko	krono	Din. 2.38—2.41.
,.	10.000 nem. avstr,	kron 11.37K- 11.57
..	1 švic. frank Din.	14.35—14.45.
Dne 19. V. 1924.
Za 1 bol. gld. Din. 30.35—30.65.
„ 1 italj. liro Din. 3.5800—3.61“°.
., 1 funt šterling Din. 352.30—355.30.
„ 1 dolar v čeku Din. 80.40—81.40.
„ 1 dolar v gotovini Din. 79.50—80.50.
„	1	franc,	frank	Din. 4.5680—4.6180.
„	1	češko	krono	Din. 2.38—2.41.
..	1	češko	krono	Din. 2.38—2.41.
„	1 švic. frank Din.	-14.34—14.44.
,.	10.000 nem. avstr,	kron Din. 11.37	11.47.
Velika zaloga
Poljedelskih strojev
Franc Hitti, Ljubljana, Sv. Martina c. 2
šivalne stroje
vsakovrstne stensk in žepne ure, ter ^ dilke kakor tudi It
lesne plašče zračnice ter vse dele koles kupite najceneje v trgov*11
PLEVEL v Preski pri Medvodah'
Najboljša kolesa,
VSAK CLflN KONZUMfl
dobi najboljšo postrežbo v gostilni svoje zadruge Kongresni trg 2.
Poskusi! Ne bo ti žal!
Kuhinja izborna, — cene nizke. Abonenti dobe znižane cene.
Poskusi! Ne bo ti žal!
n.
I
PODRUŽNICE: Djakovo, Maribor, Sarajevo, : Sombor, Split, Šibenik. :
TELEFON št. 57 in 470.
Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
ZADRUŽNA GOSPODARSKA BANKA *d.
LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 10
(v lastni palači vis-a-vis hotela Union).
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter oskrbuje vse bančne in borzne transakcije
pod najugodnejšimi pogoji.
Kapital in rezerve skupno nad 15,000.000 Din., - vloge nad 100,000.000 Din,
EKSPOZITURA: Bled.
Interesna skupnost: Gospodarska banka d. d. Novisad.
MMMM •••••••• HMNM MMMM •••**••*
Račun poštno-ček. urada: za Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080.
IM NMUH •••••••• •••*****
Pooblaščen prodajalec srečh Državne razredne loterij®*
•ti
Izdaja konzorcij.
Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.
Odgovorni urednik Dr. Andrej 6<>s<ir