Published and dbtributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of tae	JL SL Mwn, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA
VOLUME IV.—LETO IV.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.	»

"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND. OHIO. TOREK (TUESDAY) APRIL 12th '21
Single Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
St. 85 (No.)
Posamezna številka 3c.
ANGLEŠKI PREMI, ŽELEZNIČARJI IN TRANSPORTNI DELAVCI SO SOLIDARNI.
Veselje vlade premogarskih podjetnikov, da je kriza pri kraju, je uničil . manifest delavske trozveze, v katel rem se izjavljajo železničarji in trasportni delavci, da ako vladne ponudbe premogarjem! ne bodo zadovoljive, tedaj bo takoj proglašena generalna stavka.
LONDON, 11. aprila. — Ko so štrajkujoči rudarji ^Prejeli načrt Lloyd George-a za nadaljna pogajanja, se mislilo, da je s tem kriza docela minula. Sedaj pa se J® izkazalo, da je položaj še ravno tak kot je bil pred ne-Kaj dnevi, ko se je govorilo, da je Anglija na pragu velike mdustrijalne revolte, kajti delavska troZveza je da-n®s izdala manifest, v katerem je rečeno, da ako se pre-^ogarjem ne bo stavilo pogojev^ kakršne bi lahko njih °variši v trozvezi priporočali, da jih sprejmejo, tedaj 0 železničarji in transportni ledavci nemudoma pregnali z delom.
S to grozečo izjavo delavske trozveze v ozračju se
danes popoldne ob 4. uri pričela po posredovanju vla-
J Pogajanja med premogarji in premogovnimi podjetniki.
Dopoldne je obema strankama govoril ministrski Predsednik Lloyd George, ,ki je povdarjal teškoče premogovne trgovine v očigled padajočih cen, in pa d'a vla-• va ne bo pod nobeno ceno podala garancije za gotove pla-Ce» ki bi bile višje kot pa jih jamči finančno stanje pre-n°govne industrije.
Konferenca se nadaljuje jutri. Kaj bo prinesla, je osolutno nemogoče trditi. Vse je odvisno od stališča, :i ga zavzame vlada.
> Delavska trozveza pravi v svojem manifestu, ki ga Je izdala danes:
d "Izprtje premogarjev je pravcata kriza v zgodovini ^elavskega gibanja. Prizadeta vprašanja so življenske-Jy Pomena za vse panoge delavstva. Organizirano delav-^Vo je že ponovno povedalo tako vladi kot lastnikom, ja ne bo dovolilo znižanja življenskega standarda de-av,stva, in da se bo borilo do skrajne meje proti vsake-^ u napadu na organizirano delavstvo. Predlogi, kate-e hočejo lastniki s pomočjo vlade in potom izprtja vsi-. l> so največja nevarnost za delavstvo. Dolga leta se* strokovno organizirano delavstvo borilo v prvi vrsti . Uvedbo narodnih mezdnih sporazumov. Premogar-Gln železničarjem in transportnim delavcem se jih je o dolgih bojih posrečilo doseči. Sedaj pa so lastniki ^ogorovov vrgli ta princip strani. Pogoje, katere vST-nes	vsiliti premogarjem, se bo jutri skušalo
Uiti tudi drugim razredom delavcev, ako se jim sedaj 16 Postavi po robu."
Anglija zviša armado.
, London, 11. aprila. — Danes je vojno ministrstvo nih*?1*10' da se bo angina armada zvišala za nadalj-d * 300.000 mož; zračna sila pa 10.000 mož. Tako bo se-40J8gangleška armada štela 641.000 mož, zračne sile pa
*tv ^	vojnega ministrstva so vzbudili pri ljud-
^ek Jak° dosti u^bania' kaj da je pravzaprav za njimi, žai -teri so mnenia, da se je to napravilo v očigled bli-niti°Cega Se maja' ko bo Nemčija morala podati defi-<ja Vria odškodninska zagotovila, z ozirom na dejstvo, st^Ju Ve^'i del obstoječe armade vzpričo premogarske ^tti <*0ma zaposljen. Drugi so zopet mnenja, davse
®rava poslati na Irsko nadaljna ojačenja. ' ^a ^ OZ*rom na Prvo točko se je razširila danes vest, ki ^orda kaj zveze z odredbo vojnega ministrstva. Po-bojevSG namreč, da je med Francozi in Nemci prišlo do je je \ *n da so prizadete tudi angleške čete ob Reni. Ba-biij. i b^° več angleških vojakov ranjenih. Ranjenci so <ion aJe izkrcani v Southamptonu in prepeljani v Lon-Ha e<5 ljudi zatrjuje, da so videli ranjence prihajati
aterloo železniški postaji. Wt^6, vesti spominjajo na vesti o ruskih četah, ki so gih Se . skozi Anglijo začetkom vojne. V uradnih kro-°užU]?e Ve.sti 0 tem docela zanikavalo, in na francoskem vi(jno atu je bilo rečeno, da so bile tozadevne vesti oči-el nemške propagande, da se napravi razdor med
Bivša nemška cesarica je umrla.
Berlin, 1 1. aprila. — Danes je bilo tukaj naznanjeno, da je danes zgodaj zjutraj umrla v Door-nu na Holandskem bivša nemška cesarica Avgusta Viktorija. Kot se poroča, s? bo pogreb bivše cesarice vršil v Potsdamu in sicer v soboto.
Truplo bo dospelo na Wild-park železniško postajo v petek zvečer in bo ostalo v sprejemni sobi do sobote zjutraj. Ob krsti bo stala častna straža,' sestoječa iz častnikov bivše dvorne stra-
že.
Bivši kajzer Viljem bo truplo pokojne cesarice spremljal samo do nemške meje, potem pa se bo moral vrniti nazaj v Doom. Dr. Ernest von Dryander, bivši dvorni duhoven, je sinoči odpotoval v Doom. On bo spremljal krsto bivše cesarice do Potsdama in bo imel tudi nagrobni govor.
Prinji Eiter Friedrich, Oscar in August Wilhelm, stanujejo v Potsdamu, so bili danes še negotovi, da-li odidejo v Doom. Priprave za pogreb so ožji prijatelji napravili že pred šestimi tedni, ker se je vedelo, da bivša cesarica ne more več dolgo živeti. Pogrebne ceremonije bodo čisto priproste, in njeno krsto še bo položilo v Temple grobišče.
Konzervativni in monarhistič-ni listi so danes izšli črno obrobljeni z velikimi napigi: "Naša cesarica je mrtva". Potem se na dolgo in široko razpravlja o tragediji njenega življenja, končanega v"prognanstvu.
'Radikalni listi so vest prinesli' na notranji strani, svareč obenem, da bodo monarhisti morda skušali izrabiti smrt bivše cesarice za politične namene.
•'Vorwaerts" organ nemške socijalno demokratične stranke, pravi, da prizadevanja, da se iz umrle cesarice napravi junakinjo in mučenico, ne morejo uspeti, kajti njeno življenje ne zasluži, da bi se ji posvečalo več pozornosti kot katerikoli drugi nemški materi.
'"Freiheit", organ neodvisne socijalistične stranke prinaša vest o smrti bivše cesarice na drugi
strani v treh vrstah.
. /
Pokojna cesarica je bila rojena 22. oktobra, 1858 v Dolzigu, kot hči nadvojvode Friderika Scheswig-Holsteinskega. Z bivšim kajzerjem se je poročila 27. februarja 1881. Iz zakona se je rodilo šest sinov in ena hči.
Monarliisti se pripravljajo na ce-saričnin pogreb.
Berlin, 1 1. aprila. — Monarhisti mislijo ,izpremeniti pogreb bivše cesarice v najsijajnejšo demonstracijo njemških monarhi-sto^, odkar je revolucija strmoglavila cesarsko vlado.
Zadnjo čast bivši cesarici bodo izkazali feldmaršal Hindenburg, Mackensen in Ludendorff, veliko generalov in velik del starega generalnega armadnega štaba.
Pogreba se bo vdeležilo tudi veliko člano-^ prejšnjih vladarskih družin, katerih je v Nemčiji 22.
Haywood in 79 drugih članov I. W. W. mora v zapor.
Washington, 1 1. aprila. — Najvi3J% sodišče Zedinjenih držav je odklonilo še enkrat sprejeti v fifcmotrivanje slučaj Wil-liama D. Haywooda in 79 drugih članov organizacije I. W. W. (in-dustrijalnih delavcev sveta). Obsojeni so bili od sodnika Landi-sa v Chicagi leta 1918, ker so bili obdolženi, da so nasprotovali vladi v njenem vojnem prizadevanju.
Haywood, ki je bil svoječasno tajnik I. W. ,W. in 14 drugih, je bilo obsojenih v dvajsetletno ječo in na $20.000 do $35.000
globe. Vsi obsojpnci so bili poslani v Leavenworth jetnišnico v Kansasu, toda so bili izpuščeni pod $500.000 varščine za toliko časa, da najvišje sodišče poda svojo odločitev z ozirom na njihove apele za novo obravnavo.
Obsodbe I. W. W. članov so bile posledica obsežne gonje ju-stičnega departmenta, ki je bila vprizorjena leta 1917. Vsega skupaj je bilo prijetih 166 mož, od katerih jih je bilo 97 obsojenih. Nekateri so svoje kazni že doslužili.
V apelu na najvišje sodišče zoper odločitve nižjega sodišča se je navajalo dejstvo, da so bili vsi dokazi proti obtožencem dobljeni na protipostaven način, in da se jih je zaplenilo tekom pogonov brez preiskovalnih ali drugih sodnijskih dovoljenj.
Chicago, 11. aprila. — Otto Christensen, ki je zagovarjal W. Haywooda in njegove tovariše, se je v očigled odločitve najvišjega sodišča izrazil, da se bo Haywooda in druge člane I.W.W.sku šalo rešiti pred zaporom na podlagi trditve, da so politični kaznjenci, in bi bili v slučaju splošne amnestije tudi, oni deležni po-miloščenja.
..........O-:--—
Turki še vedno napadajo.
Pariz, 1 1. aprila. — Poročilo iz Carigrada pravi, da so Turki pri Denzili, 100 milj južno od Afiun-Karihassar pričeli z ofenzive proti Grkom, in da se prizadevajo grško desno krilo docela obkoliti.
Turki so dobili iz Kavkaza 1 0 divizij ojačenj, kar je posledica sporazuma med moskovsko in turško nacionalistično vlado v Angori. Kako velikanske izgube je v zadnjih bojih utrpela grška armada, je razvidno iz tega, da so samo tri divizije izgubile 6,200 v ubitih in ranjenih..
--0——--
UBIT PRI POGREBU.
( \
Medina, O., 11. aprila. — Po-grebnik S. R. Auble, je bil danes na mestu ubit, ko je vlak zadel mrliški voz, katerega je on vozil. Mrtvaški voz je bil docela razbit, istotako tudi krsta, in truplo žene nekega' farmerja, katere pogreb se je vršil, jfe bilo vrženo daleč v stran.
■Francijo in Anglijo. Toda tozadevne vesti so bile vendarle resnične.
Župan iz Corka deportiran?
Washington, 11. aprila. — Delavski tajnik Davis je danes odločil, da irski župan iz Corka, Donald O'Callag-han, ki je prišel v Združene države brez potnega lista, ne more ostati tukaj in da se. mora zopet vrniti na Irsko. Iz Philadelphije, kjer se sedaj nahaja 0'Callaghan, pa se poroča, da se ta pod nobenim pogojem ne mara vrniti v roke angleškim biričem.
Demonstracija za amnestijo bo sijajna.
Washington, D. C. Danes je komitej, ki ima v rokah organiziranje kampanje za amnestijo političnih kaznjencev, izdal v javnost podrobne načrte o demonstraciji, katero se bo vprizo-rilo v sredo in četrtek v Wash-ingtonu. y
Komitej za politično amnestijo sestoja iz delegatov socijalistične stranke, strokovnih unij, f armersko-d el avsk q stranske, zve ze za ameriške civilne svobodšči-ne in raznih drugih naprednih organizacij.
Delegati, ki bodo prišli iz vseh delov Zedinjenih držav, se bodo sestali v Washingtonu v sVedo, 13. aprila, ko bo minulo ravno dve leti, odkar je Debs zaprt. Tega dne se bo predložilo kongresu tudi na milijone podpisov v prilog pomiloščenja Debsa in drugih političnih kaznjencev, katere se je nabiralo med delavstvom Sirom Združenih držav.
Med zastopniki komiteja, ki bodo sprejeti od predsednika Hardinga, bo soc. vodja Morrris Hillquit, Jackson Ralston, odvetnika za ameriško delavsko federacijo in Roger Baldwin, ki bo zastopal zvezo za ameriške civilne svobodščine. V komiteju, ki bo šel k justičnemu tajniku Daug-hertyju pa bo zastopal socialistično stranko znani odvetnik Seyrwour Stedman.
Zvečer se bo vršilo v prostozidarskem templju veliko zborovanje, na katerem bodo govorili senator Joseph I. France, John H. Holmes, James H. Maurer, ki bo zastopal delavsko federacijo iz Pennsylvanije in pa kongres-man Lodon Meyer. V torek bodo manjše delegacije 'obiskale razne kongresmane iz svojih o-krajev.
Ko je senator France sprejel povabilo, da govori na zborovanju za oprostitev političnih kaznjencev, je podal naslednjo izjavo:
"Vsi možje in žene brez ozira na politične vezi imajo skupnih nekaj fundamentalnih principov. Med te se lahko prišteva svobodo govora, prosto izražanje mnenja,'in svobodo zborovanja. Veliko demokratov in republikancev poznam, ki se bodo o teh vprašanjih strinjali z vsemi poštenimi in inteligentnimi ljudmi. To so možje, ki navzlic vsem svojim političnim prepričanjem smatrajo amnestijsko vprašanje velike važnosti, in ki bodo sodelovali z organiziranimi amnestij-skimi silami za oproščenje političnih jetnikov in za upostavo predvojnih pravic z ozirom na svobodo govora in pisave.
James H. Maurer, predsednik pennsylvanske delavske federacije je v svojem sprejemnem pismu izjavil: "Jaz sem prepričan, da bo v večno sramoto naši vladi, da se v Združenih državah dve leti po podpisu premirja dobi še kaj takega kot politični kaznjenci. Pri vladi, ki se boji izraza poštenih ljudskih misli in ki rabi bajonete in ječe, da jih zaustavi, mora biti nekaj korenito napačnega."
Organizirano delavstvo vsepovsod se je odzvalo klicu za poli-tič. amnestijo. Majhne kot velike organizacije so z enako vnemo pokazale svojo vnemo za to pravično stvar. Rudarska podružnica v Terre Haute, kjer je dom Debsa, je na članstvo naložila 50c posebne naklade, da more poslati svojo delegacijo v Washington.
Svoje delegate bo poslala tudi
Zavezniki odgovorili na noto glede Japa.
Washington, 11. aprila. — Tukaj so se razširile govorice, da sta Anglija in Francija že odgovorili na zadnjo noto državnega tajnika Hughesa glede mandata nad pacifičnim otokom Jap; iz poročil državnega departmenta je tudi razvidno, da so prejeti odgovori, toda ne izda se niti najmanj, kakšnega značaja da so. Francija je v neki prejšnji noti izrazila upanje, da se bo spor radi Japa poravnal potom direktnih pogajanj med Japonsko in Združenimi državami. Znano ni, da-li je Francija to svoje nazira-nje v sedanjem odgovoru zopet potrdila, toda najbrže je njen odgovor širšega značaja, kajti Hug-hesova nota se ni tikala samo Japa, temveč vprašanja mandatov sploh.
Kot se poroča, je Velika Britanija prišla na dan s formalnimi predlogi za poravnavo spora glede oljnih vrelcev v Mesopotamiji. Anglija predlaga, da nastavi posebnega komisarja, ki se naj bi pogajal z angleško oljno komisijo. Veruje se, da bi taka direktna pogajanja preje dovedla do sporazuma kot pa pogajanja potom navadnih diplomatskih razgovorov.
-o-
ŽENA IMA PRAVICO DO MOŽEVIH ŽEPOV.
Chicago, 1 l. aprila. —Sodnik Hays je danes odločil, da žena sme obračati žepe svojega moža. 1 o razsodbo je podal v slučaju Mr. in Mrs. Chas. Stearn. Ona j s dejala, da jo je pognal iz hiše v nočni obleki, in da ko je prilezla nazaj v nočni obleki, jo je zopet napodil in zagnal za njo njen kovčekv Ko je sodnik vprašal moža, zakaj je to napravil, je dejal, da jo je našel, ko je brska* la po njegovih žepih. "Ona ima ravno toliko pravice v hiši kot vi," je dejal sodnik in ga obsodil na $50 globe.
velika čikaška delavska federacija, ki šteje nad en milijon in pol članov, in istotako bodo odposlale svoje delegate unije iz Cleve-landa, Milwaukee, Minneapolis, St. Louis, itd.
Kot se poroča, bo peticija, ki bo predložena kongresu, obsegala več imen kot katerakoli peticija, kar jih pomni ameriška zgodovina.
V Washington prihaja vsak dan na atotisoče podpisov-
Med prominentnimi Amerikan-ci, ki »o podpisali peticijo, so Booth Tarkington, Zona 1 Gale, oba znana pisatelja; slavni iznaj-ditelj dr. Charles Steinmetz, profesor Davis Starr Jordan, in nadalje J. L. Magnes, Francis F. Kane, bivši okrajni pravdnik, P. P. Christensen, Helen Keller, Norfhan 'Hapgood, Mrs. Robert La Follette, Basil M. Maley, Robert Croly in R. FV Downing.
Mrs. Harriot Stanton Blatch, ki vodi delovanje amnestijskega komiteja, je na vprašanje, da-li misli, da bo kampanja uspešna, odvrnila.
"Ze je čas, da Amerika sledi vzgledu Evrope._ Najbolj primerno ameriškim tradicijam bi bilo, da bi sprejel splošno amne-stijsko resolucijo za vse one, ki so bili obsojeni na podlagi špijo-nažnega zakona. , Ko je bila civilna vojna končana, je predsednik Lincoln takoj proglasil splošno amnestijo. Mi resno u-pamo, da bo predsednik Harding sledil vzgledu Lincolna."
Ruska trgovska misija je zapustila Italijo.
London, Anglija. — Ruska trgovska misija, ki se je mudila v Italiji, da priredi za upostavitev trgovskih odnošajev med sovjetsko vlado in Italijo, je pretrgala svoja pogajanja z italijansko vlado in se vrnila v Rusijo. Za to je deloma odgovorno dejstvo, ker je italijanska vlada dala preiskati prtljago delegacije, in kot poro-, čajo listi, našla veliko draguljev, ki so preje pripadali carjevi družini.
Poročevalec "Daily Heralda" pravi, da ko je ruska delegacija dospela v Rim, so pravosodne oblasti izdale posebno odredbo za pregled prtljage delegacije. Mr. Vorosky, načelnik sovjetske misije, je zahteval, da se kovčeki ne podredijo preiskavi, ker tako zahteva diplomatska imuniteta.
Italijanski socijalistični poslanec Rondani, ki je bil priča pregledu prtljage, izjavlja, da se ni v kovčekjh našlo nikake zlatnine z izjemo ene biserne ovratnice, ki je bila last gospe Voroski, 24 srebrnih žlic, nekaj t^pet, preprog in pohištva, s čemur se je mislilo opremiti urade, ki se ga je mislilo odpreti v Rimu. Ko je Voroski odhajal iz Rima, je izjavil, * da je italijanska vlada samo gledala pretvezo, pod katero bi lahko misijo spravila iz dežele.
--o-- '
Ema Goldman zani« kuje lažnjiva poročila.
New York, 1 1. aprila. — Stella Kompa, nečakinja znane anar-histinje, Eme Goldman, ki je bila deportirana iz Združenih držav v Rusijo, je dobila od Emi Goldman pismo, v katerem pzna-čuje vse vesti o njenem pritoževanju nad življenjem v Rusiji in o tiraniji sovjetske vlade, o katerih pišejo ameriški listi, niso dru-zega kot prazne izmišljotine.
Poročilo, da je prosila Ameri-kanca W. B. Vanderlipa za časa njegovega prvega potovanja v Rusijo, da ji pomaga vrniti se v Ameriko, označuje Ema Goldman v pismu skrajno smešnim.
"Jaz Vanderlipa celo nikdar videla nis^m, niti si nisem prizadevala videti ga," p>iše Goldman. "Taka misel mi sploh nikdar v glavo ni jSrišla. Kot se mi zdi, misliš, da\ trpim veliko pomanjkanje. To ni tako hudo, in ko bi se šlo samo radi mene, bi sploh ne omenjala. Kako naj se pritožujem jaz, ko hrabro vztraja ruski narod, ki prezeba in strada že tri leta?
"Naša materijalna revščina nikakor ni tako velika; nam se v splošnem godi boljše kot povprečnemu delavcu. Kadar smo v Moskvi ali Petrogradu, živimo v hišah za delegate, in ni nam treba stradati."
-o-
DVA PREMOGARJA UBITA.
Wheeling, W. Va., 1 I. aprila. — Danes sta bili na mestu ubita v rovu Elm Grove Mining Q>. 18-letni B. McGill in 2 5-letni F. E. Nalone. Dva druga premo-garja sta dobila resne poškodbe, toda bosta najbrže okrevala.
ČUDEN SAMOMORILEC.
Steubenville, 9. 11. aprila. — Tu si je danes prerezal žile na rokah 42-letni farmer Emile Ha-gija, nato pa se je še obesil. Pustil je notico v kateri pravi, da z ženo ne more živeti, brez nje pa tudi ne shajati, zato je bolje, da napravi konec.'
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL 12th 1921
44

IZHAJA V8AK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV IS&JSD EVEUY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Busqlnen Place of the Corporation.	_____ .6418 ST. CLAIR AVF.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year 55.50, 6. mo. «3.00, 3 mo.« $2.00
Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... I year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United State* .....................1 year $4.50, 6 mo. $2,75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c__SINGLE COPY 3c
Laatuie in izdaia tea
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino otrlasov nf odeovorno ne uredništvo, ne uoravništvo.
CLEVELAND. OHIO. TOREK (TUESDAY) APRIL 12th '21

stvo samo je v stanju ravnotežja . . . Imamo pozitivno in negativno elektriko .... Nekateri duhovi so večni poročevalci manjšine in Debsov je eden izmed teh. Mi potrebujemo njega in njegove vrste ljudi. Mi potrebujemo zasmehovalce, nasprotnike, proklinjalce in nemirneže.— Pod monarhijami se je one,, ki so nasprotovali, strlo. Sila je bila prvotna pomirovalka . . . Debsa se bi ne bilo smelo nikdar zapreti .... Ni bilo samo nepravilno, da se ga je zaprlo, temveč bilo je celo več: 'bilo je bedasto. Po zakonu je prav, da je v ječi. Toda umetnost vladanja obstoja v tem, da veste kako in kje je treba zamižati. Večina vlad je propadla pri vsiljevanju zakonov."
Tako je pisal dr. Crane o Debsu, ko je bil imenovan predsedniškim kandidatom. Ko pa je organizirano delavstvo od Gompersa pa do najradikalnejših delavskih	........
organizacij pričelo s kampanjo za njegovo pomilostitev, sti na vrsto Radič, potem"kleri-
POLITIČNI jetnik;.
Ravno sedaj je v teku velikanska kampanja, katero vodi vse ameriško, politično iri strokovno organizirano delavstvo, in katere namen je doseči pomiloščenje starega delavskega boritelja, Evgena V. Debsa in pa ostalih sličnih jetnikov, ki so bili obsojeni in poslani v zapor, ker so se drznili misliti in govoriti drugače od večine.
Morda bj kdo mislil, da taka kampanja ni potrebna, češ, saj itak vse izgleda kot da bo Hardingova administracija udejstvila splošno amnestijo. Sicer je res, da nekatera znamenja, posebno t)ebsov obisk v Washing-tonu, dajejo človeku pričakovati • take akcije, toda delavstvo ne sme pozabiti, da se more vedno in povsod zanesti le na svoje lastno prizadevanje, nikdar pa na milost onih, ki so mu nasprotni. Ako bi delavstvo prene: halo s svojo akcijo, tedaj bi najbrže tudi Hardingova administracija pozabila na oprostitev.
Ni dvoma, da bodo mogočni vplivi pritiskali na novega predsednika in mu na vse načine prigovarjali, da naj ne oprosti Debsa in drugih političnih jetnikov. Vsak delavec z odprtimi očmi se zaveda, da je v ravno sedanjem Času v teku silna kampanja proti organiziranemu delavstvu. Delodajalci po vseh mestih si prizadevajo kar se da, da bi uničili unije, in uvedli "odprto delavnico." Delodajalci tudi vedo, da bi oprostitev političnih jetnikov značilo zmago za delavstvo, in ta zmaga bi mu dala tem večjo odporno silo v boju za svoje pravice. Zato pa delavstvo ne sme zaspati.
Kako silno se kapitalisti zavedajo nevarnosti, ki jim preti, ako delavstvo doseže svojo zmago v tekoči kampanji za pomiloščenje, najbolje dokazuje, v kakšnem tonu so začeli pisati zadnje čase o Debsu razni člankarji, ki so v službi veleinteresov.
Eden izmed takih člankarjev je tudi v Združenih državah jako dobro poznani dr. Frank Crane. On napise včasih tudi kaj dobrega, kar pa je seveda na ukaz svojih gospodarjev vedno pripravljen pobiti v kakem poznejšem članku.
Ravno, en, tak slučaj se primeril pri njem z oziram na Evgena V. Debsa. Lani 14. junija je napisal dr. Crane jako interesanten članek o Debsu, ko je bil ta no-miniran predsedniš. kandidatom ameriške socijalistične stranke. Naj navedemo tukaj nekaj izvlečkov iz dotič-nega članka:
"Vsaka poznana sila ima svojo oppzicijo. Vesolj-
skega lista, prihaja v Zagreb z j Pretekli teden sta dva bandi-istirni metodami, s katerimi je ta ustavila rojaka Franka Nov-
delal politiko kot podban. Ali ne bo dosegel istega rezultata ?
On se bo opiral pri zatiranju vseh "prevratnih elementov" v prvi vrsti na znano Draškovič -Vesničevo "Obznano".
Ta "Obznana" je bila naperjena spočetka proti komunistom, danes pa se kaže vedno očitneje,
ljan, ki biva na 1143 N. Broadway, in sicer nekje blizu Ruby ceste, jer sta ga zvezala z vrvmi in mu zagrozila, da ga vržeta v vodo, če ne bo molčal. Oropala ■sta ga ure in $24.00 ter izginila Mimoidoči so Novljana rešili spon. Kmalu je policija iskala zločinca in aretirala Joe G. ker
da je to neka univerzalna žavba,'ga imajo n'a sumu, da je sodelo-lci naj izleci bolne državno telo j,val pri ropu. Izpuščen je bal pod ne le od komunistov, ampak i $2500 poroštvom, sploh od vseh, ki današnji vladi
niso po vojji
Na Hrvaškem pride za komuni
kalci, potem socijaiisti, potem Na rodni glub, potem bogvekdo še
so se veleinteresi zbali, da bo delavstvo doseglo svoj cilj, in naročili so dr. Crane-ju, da napiše nov članek.
In dr. Crane, kot zavest služabnik je dano povelje jV3e; ^adič seveda to dobro ve in zvesto izvršil. Dne 15. marca tekočega leta so razni listi'"" prinelli članek izpod njegovega peresa, ki pobija vse ono kar je napisal o Debsu v svojem prvem članku. Naj navedemo nekaj odstavkov:
Zadnje čase je prišlo v javnost precej neumnosti in
Te dni je nabirala podpise od raznih strank mati Matha Sfca-riihe, ki je že dolgo let v državni kaznild; ona želi, da bi dobil njen sin pomiloščenje.
Frank Besednjak, 102 Davis ave., Rockdale, je moral plačati
"je tudi pripravljen na vse. , ■	.	.
Da bo prvi boj veljal Radičevi' $5'0(?.fobe in .f roske' ker f Pre stranki, sledi iz tega, da so vsi za' Več hl'tro gQjal SV0J samodrc' grebški lis,ti, ki podpirajo današnjo vlado, kot na komando pri-
nesli dolge članke, katerih vsebi-histerije z oziram na slučaj Debsa in njegovega zapora.'na so nova "senzacijonelna od
Zatrjuje se, da je političen kaznjenec, kar pa ni res. Po litičnih kaznjencev v Združenih državah sploh ni. Debs je v ječi ravno zato kot, ostali kaznjenci, ker je kršil zakon. On ni tamkaj radi svojega prepričanja, temveč radi svojih dejanj . . . Vsak človek v Zedinjenih državah more storiti eno izmed sledečih treh reči: 1. Lahko posluša zakon. 2. Lahko gre -v kako drugo deželo, ki mu je ljubša. 3. Ali pa gre lahko v ječo."
Iz zgoraj navedenega je jasno kot beli dan, da Debs in ostali politični kaznjenci ne bodo spuščeni na svobodo, ako delavstvo tega ne bo dovolj energično zahtevalo.
Nova vlada na Hrvaškem.
Po dolgih pogajanjih v Belgradu se je končno le rešilo vprašanje, kdo naj bo novi ban na Hrvatskem : odloČili so demokrati za ar. Tomijenoviča, bivše&a pod-bana.
: Novi ban je znan kot silno e-nergičea mož, ki ,ie brezobziren do skrajnosti. Vlada v Belgradu je očividno smatrala, da je ravno tak mož na Hrvaškem prepo-treben: mož, ki se ne bo plašil v danem :'-lučiju budi nobenega nasilja, ako to zahtevajo tisti gospodje, ki danes v Belgradu odločujejo.
Današnje politično stanje na
kritja" o protidržavni propagan-
Vi'le Rojenice so se zglasile pri družini g. Frank Senica na N. Broadway, in v dar mu pustile krepkega sinčka.
Milwaukee, Wiss. — Poročno
di hrvaških separatistov v Itali- dovoljenje so vzeli: John Skrbish ji, na Ogrskem i t. d. s katero!31 let, 439 in pol Park St., Tere-zopet spravljajo v zvezo Radiča' zija Urbes, 24 let, 439 Park St., po starem receptu. Te stvari se bero dane} že jako dolgočasno, in
Dr. Tomljenovič pa ni mož kom promisov.
To je pokazal in dokazal že kot podfban. On je nastopil proti Ra-diču z vso strogostjo. Radič sam je moral v večmesečno ječo, ker se ni uklonil sili, in njegove pristaše so rinili kot "prevratne elemente" vsi listi. Navajali so tudi številne dokaze o njegovem veleizdajniškem delovanju, toda čudno .ie ostalo koncem koncev le, da ga vkljub vsem "dokazom" niso postavili pred redno sodišče pred mnogo mesecev, tako da se je vera v resničnost' ''dokazov" prav znatno omajala v. vseh glavah, ki še samostojno -mislijo!
Pritisk pa, ki ga je izvajal podban dr. Tomljenovič na Radičev pokret, je rodil silen odpor v ljudstvu. To se je jasno pokazalo pri volitvah, ki so prinesle Radi-
Hrvaškem je silno zaostreno in1 ču okrog 60 mandatov na Hrvaš-
' lcem, kar je bila samo posledica in rezultat dr. Tomljenovičevega podbnovanja.
Sedaj prihaja dr. Tomljenovič iz Belgradu v Zagreb kot vrhovni šef hrvaške uprave. Kakor je razvidno iz. razgovora, ki ga je imel z dopisnikom velikega nem-
razmerje med glavnimi političnimi strankami je skrajno napeto. 'Tak položaj zahteva navadno diplomatsko - spretnega državnika ki zna in razume izglajevati na-■sprotstva s kompromisi, dokler se razburjeni duhovi ne pomirijo.
niso nič druzega kakor prazne trditve brez dokazov, interesan-tne pa so zato, ker se bero kot jasna introdukcija v novi politični kurz na Hrvaškem, ki ga naj in-vgurita. novi ban
Radič bo seveda napovedani boj sprejel. To se vidi iz izjave, ki jo je dal dopisniku ibelgrajske "Pravde": "Imenovanje dr. To-miljetooviča, za hrvaškega/ bana, smatramo za najnesrečnejšo Idejo, ker so demokratie na Hrvaškem v manjšini, toda mi smo — sklenili, da se 'bomo pokorili zakonom in bomo počakali, da pride čas za o d ločevanje s kroglicami."
Talkrat bo Radič dobil še <več mandatov kot danes, če ne bo postali pametnejši ali gospod ban a-*.i pa balgrajska centralna vlada.
----o--
Iz slov. naselbin.
' Anton Žagar, 31 lett, 1179 — 29 St., Terezija Mavrič, 21 let št.
Joliet;, HI. — V staro domovino se j:; te dni podal g. John So-fcotnik, ki je bival v naiši naselbini dolgo vrsto let. Podia! se je na pot proti Zidanem mostu ob Savi na Kranjskem, kjer ga čaka njelgov edini sinček. Ako se mu bo dopadlo v stari doimovini, bo ostal, ako pa ne, se vrne zopet nazaj v Ameriko in pripelje sinka sabo. Soproga mu je pred več leti umrla, zato si morda tudi drugo poišče.
1196 — 30 St.
. .Keewatin, Minn. — Zada,ji teden je umri tukaj samec Frank Fajdiga, star 67 let, doma iz Postojne. V Keewatinu je bival 10 let. Našli sp ga v njegovi hiši na tleh ležečega mrtvega; kri mu je tekla iz ust in nosu. Pogreb se je vršil dne 28. marca, ko je dospel iz Michigana njegov sin.
Vreme imamo zelo čudno. Dane® burja in pada sneg, naslednja dian pa že pride jug, da ga raztopi.
V 'četrtek 31. marca je preminila rojakinja Julija Mihelčič. stara 33 let po kratki bolezni. Živela je na 506 S. Pierce St. Pogreb pokojnice se je vršil v soboto popoldne. Zapušča žalujočega moža in tri nepreskrbljene otro-čice.
ChishoFni, Minn. — Umrl je ro jak Martin Separavič, star 40 let, rodom Dalmatimeo. Tukaj zapušča žalujočo soprogo iin pet nedoraslih otročičev. Pokojnik je bil član dveh podpornih društev in si :er dr. s\\ Jožefa J. S. K. J. in dr. '"Radnik" N. H. Z., kateri društvi ste mu priredij! dostojen pogreb od tukajšnje katoliške cerkve. Ogromna, udeležba na njego vi zadnji poti je bila dlokaz, da. je bil tukaj zelo priljubljen.
• i
Virginija, Minn. — Marko H. Bayuk 'je tožil Matt Kostainšeka
'n Leo Farmsa za odškodnino, iz-virajočo iz kolizije avtomobilov. Sodišče mu je priznalo $148.00.
Biwabik, Minn. — Umrl je tukaj pionir te naselbine! Martin Schwara, star 67 let.
Kinney, Minn. — Požar je uničil diotm Johna Hajdukovicha ter je pozročil $2000 škode. Ker ni bi5o vode pri rokah, ni mogla po-žanna bramba storiti ničesar.
Grand Rapids. Minn. — Na tu-kajamjem sodišču je bil spoznan od porote krivim John Stanovich napada prve vrste. — Nick Vu-merovich, ki je bil obdblžen, da je napadel John Stanovieha, je bil obsojen na $100 kazni' ali 6 mesecev v zapor. Oba obsojenca sta iz Nash'wauk, Minn. Do pretepa je prišlo na novega leta dan Pred 3 leti namreč je bil Staino-vich aretiran, ker je z nožem ob-Mal- Vumerovicha In je dlje časa radi tega presedel v ječi. Na novega leta dan se je hotel Stano-vich s Vumerovichem pobotati, ter mu podati roko v znak sprave, todla Vumerovich ga jie udaril s kolom po glf vi. Uro pozneje se. je Stanovich vrnil s puško v roki ter ustreli na Vumerovklha, katerega pa ni zadel. — Oba sta /tudi bila obdolžena, da se pečnta s kršitvijo suhe postave. Pred nediolgim časom so zvezni uradniki preiskali dom Vumerovicha kjer so izsledili nekoliko munšaj-na, toda ga je žena polila 'po tleh. Ko so si suhi agenti hoteli namočiti robce, da bi dobili dokaz, je žena polila po tleh škaf pomij.
Ringo, Kans. — Za operacijo ;e umrl rojak Frank (Jejlin in si--er je bolehal za rakom na jetrih Srtatr je bil 44 le't. Rodom jia bil iz Postojne na Notranjskettn. Tukaj zapušča žalujočo soprogo, šest nedoraslih otrok in eno sestro, v staram kraju pa enega brata in enio sestro.
Ely, Minn. — Ely Outing Co. družba za pospeševanje izletov ob elyskih jezerih, ima sledeče u-radnike: Geo. L. Brozich, pred-jedimik', A'. Harn in J. E. Wer-tin, podpredsednika, J. B. Smre-kar, tajnik. Frank Veranth, blagajnik. '
ALI VESTE
da dobite sedaj pri meni jako fine in lepe spomladanske suknji' ce, bele obleke za sv. Obhajilo,
6424 St. Clair Ave.
volnene, svilene, in pisane gingham oblake, slamnike, rokavice« nogavice in vso drugo opravo za deklice ,po posebno nizkih cenah.
BENO B. LEUSTIG
ŽRTVA LJUBOSUMNOSTI
NOVELA.
Spisal dr. Stoj an.
čudno je zrla pri teh besedah mati svojega sina. Nikdar ga še ni videla tako .razburjenega. "Zbala se je celo njegovih žalnih očij. Zakaj ona je dobro vedela, da je njen Branko ravno tako nagle in hude jeze., kakor je bii rajnki njegov oče. Bog mu daj lahko! Tudi on se je dal dostikrat razjeziti, a tedaj je razsajal, da ni bilo bivati z njim. In ta nesrečna jeza ga je tudi spravila prehitro v hladni grob. Rajnki Cvetko se je bil enkrat hudo »kregal. Pri&ed&i domu, bila ga je sama ta-gota. Da si pa jelzo uteši, pograbi čašico hladne vode ter ju duškoma izpije. Od tistega časa pa je bolehal Cvetko in nato tudi. kmalu umrl!
Take misli iso rojile materi po glavi, ko jame sin srditih korakov hoditi po sobi gori in cloli.
"Le .nje, le nje, mati, ne morem razumeti. Pred vseimi ljudmi se mu laska in dobrika. Pred celim svetom kaže, da je srečna, ako se le kak lahkoživec" poniža, govoriti z njo, a ve pa dobro, da jo jaz . . ."
"Kaj se Ti je pa agodilo, Branko ?" pretrga mu mati besedo. '"Ne bodi tako silno razburjen, potolaži se!"
Mati je na vse strani prigovarjala sinu, naj se u-miri, a njene besede so ostale brez; vidnega uspeha. Do'go je še Brarfko zmerjal in se togotil nad mladim grajščakom, hodeč po vsobi sem in tja, a stoprav ko mu prinese mati obed, začnp jej pripovedovati, kaj ga je danes tako užalostilo.
"Bodi pameten, Branko," pomirjuje ga mati. "Zakaj bi se zavoljo tega tako jezil?! Najmanj pa smeš njej cpcnaš&ti, 'da -govoH z njo grajščakov Vekoslav.
Ako bi Vida ne bilo pošteno in lepo dekle, še pogledal
i
bi je on ne. Deklici pa tudi dobro dene, ako kdo prav prijaziio- iz njo govori. Saj vem, da se Ti proti njej 'bolj oduren, kakor pa ljubezniv!
Ko smo bili zadnjič na cerkvenem shodu v sosed-nej fari, govoril si Ti le malo z njo. Nekako zamišljeno si hodil zraven nje. Drugi so jej kupovali raznih darov in majhnih Icpotij, a ti sam pa nisi mislil na to, da bi jej bil skazal kako neaolžtio veselje."
"Jaz pač tega ne morem :VIeni ni dano, d?, bi se prilizoval in dobrikoval deklicam, pajmauj pa takemu dekletu, o kterem mislim, da bode enkrat moja žena. Ktei'o dekle hoče priti na naše posestvo, to mora imeti ljuba v do mene v srci ter čutiti čisto, ne-ebično ljubezen do svojega prihodnjega moža. A dobrikal in prilizoval se ne bode Cvetkov Branko noberej. Rajši pa o-staneim sam. Tudi brez žene se more gospodariti. Boljše je, da se sam ubijam s posli in posestvom, nego pa, da bi si še moa-al beliti glavo z nezvesto ženo!"
"Ti si strašen čudak, Branko. Daj si vsaj nekaj dopovedati. Danes si kakor ogenj v strehi. Poslušaj me mirno in preudari, ali imam prav ali ne.
Vida in Ti sta >si žfe dolgo na roko. Vsi vemo, da se rada vidita, in jaiz sem trckio prepričana, da Te dekle v istiny tudi ljubi. 2e kot otroka sta se rada imela, in Vajina otroška ljubezen še tudi v mladeniških letih živi.
Moja in rajnkega Tvojega očeta— Bag mil daj lahko — iskrena želja je bila, da pride Vida k nam za sneho. Bolj&e gospodinje od nje ne mor^š dobiti nikjer na daleč okrog. Bogata res da ni, ali ona je pridna, in to velja dandanes več nego bogastvo. Tudi prebrisane ■glave je, in ona bede a svojim bistrim očesom gospodarstvo izvrstno vodila. Ali tudi dobro srce -ima to dekle, a to je z'a srečen zakon neobhodno potreba. Ce se jej pa kdo včasih prilizuje ter se jej skuša prikupiti, temu pa ni ona kriva. -Saj ne more ona sama nič zato, da je lepa. Krasne deklice so pa vedno mnogim skušnjavam 'podvržene. Desetkrat večja pa je čednost lepe-
ga dekleta, ki se svojim prilizovalcem ustavlja, kakor pa krepost onih deiklic, ki nimajo v svojem življenji nobenih skušnjav pretrpeti!"
"To je vse prav* mati," odvrne Branko, ki se je bil med tem že pomiril. "Ali jaz ne morem trpeti, da govori tolikrat Vida z mladim grajščakom in hodi celo od cerkve saana z njim. Strašna slutnja se me poloti, kedar jo koli vidim z Vekoslavom. Mojega srca se po-lalsti neka, notranja bolest, in to mi greni celo življenje. V teh svojih bolečinah pa se celo bojim, da bi se znal enkrat spozabiti, in reči Vaim moram, mati, da. bi že bil mladiča ugonobil, ko bi vedel, da si moja duša s tem činom ne nakoplje vneibovpijočega greha!"
"Bog Te obvaruj takih mislij, Branko, in sveta mati božja! Kana si zabredel v svojej togoti in jezi! Pomisli, da čuva najvišji sodnik nad nami, Branko. Bog ne zadeni, na kaj takega le misliti!"
"Vi lahko govorite, mati, ker ne poznate mojih bolečin, ker ne veste, koliko in kako trpim. Po cele noči ne morem zatisniti očesa, tako me dostikrat peče in skeli tu v prsih. Vedno paič mislim, da me Vida le navidezno rada ima, a v resnici pa da je udana svojemu mladostnemu 'znancu in prijatelju Vekoslavu. ?.o kot otrok, me je častokrat prezirala in dajala onemu prednost, ne meni: A Bog ne d!aj, da bi mi tudi mojo mladeniško ljube-- zen, mojo pravo moško ljubezen tako povračala. Jaz vem, da je Vida lepa, kakor nobena deklica tu blizu ne, ali ravno njene prevelike krasote se bojim. Dostikrat sem slišal, da je ženska lepota že marsikterega moža v nesrečo spravila, in tako bi lahko i mene in tudi — njo!
Zatorej se pa grajskega mladiča kolikor mogoče izogiifcljem. Ce vidim njo govoriti z njim, izognem se obema, da me ljubomorna strast ne prevzame in si sam nesreče na glavo ne nakopljem. A zdaj imam tega dovolj. Se danes hočem storiti vse mu konec. Proti večeru grem kar k Mohoričeviim in bo dem takoj z njo in njenim očetom govoril odločno besedo!"
"To je edino, kar te reši vse nadloge in vsake ne-
sreče," pritrjuje mu mati. "Tudi jaz bi že. rada imela sneho v hiši. Saj vidiš, da se že s Uram. Moje moči pp-jemljejo od dtne do dne. Dve leti že sama s Teboj gospodarim, a to ni kaj se bodi, biti ob enem gospodar in gospodinja tako velikemu posestvu.
Idi torej takoj drevi k Mohoričevim in dogovori se z njimi. Božič je hitro tukaj, in nato naj bode gostija. Ce vidi dekle, da Te je resna volja, to zimo oženiti se z njo, tedaj pa se bode, verjajni mi Branko, izogibala vsake Tebi neljube tovaršije. Ti si potem prost vseh srčnih bolečin in morečih slutenj, in. Se to zimo se začenja za-me in za-te novo življenje!"
Med. takimi pogovori je popoldan hitro pretekel i» prišel je večer.,Branko še pogleda k, živini, ali je vse v redu; kajti v nedeljo se posli radi zamujajo od domain gospodarju je »e tem bolj treba vestnemu in pazljivemu biti. Nato pa se napoti polagoma s svojim velikim domačim psom proti Mohor ice vim.
Na pragu Mohoričeve hiše pa je ob tem času slonela temna prikazen, zavita v črno "haljo. Bila je Vida-Tesno se je zavijala v svojo ogrinjačo, da se zime ubrani. Tužno je bilo danes deklici pri srci. Celo popoldne j« bi! a nekako zamišljena. Vedno so jej prilizljive b.esectfl Vekoslavove rojile po glavi. Da si pa razvedri temn« čelo in ohladi vročo glavo, gre ko se je storila noč, hišni prag in ondi -premišljuje na samem svojo osodo p o svojem bodočem življenji,
"Kaj naj storim? Ali mu smem verjeti?! . . • ženo me hoče vzeti, — tako mi je danes zagotavljal ako mu darujem svojo ?rce. Vse hoče za me storiti, vs« žrtvovati, celo svojo življenje hoče za-me tvegati, — tako je govoril. In njegove oči se iskrile, kakor ztff^ solnce na modrem nebu; besede so donele ljubo in sladko na uho, kakor žubori odfca v čistem potoku skaklJ3' je navzdol po okrcglem kamenčji črez hrib v plan.
(Dalje prihodnjič)
APRIL 12th 1921
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
P O LOM
Komuna se mu je zdela mašče-\alka pretrpljene sramote, osvo-"odibeljica, .prinašajoča železo in °£enj očiščenja. Vse to mu ni sita lo bogvekalo jasno pred duhom; Uceni človek v njem si je budil sa'm° klasične spomine o svobo-{l'ni!l> zmagovitih mestih in o zavezništvih bogatih dežel, ki so ^iljevale svetu svoje zakone.
slučaj, da bi Pariz zmagal, ga J® videl slavno ustvarjati novo ra'icijo (pravičnosti in svobode ^ tvoriti novo družbo, ko bodo Pometem ostanki stare. Se-veda, v resnici so ga po volitvah imena članov komune nekoliko Presenetila s svojo čudno rneša-111Co zmernih revolucijonarcev
Ženske suknje.
Obleke z žeketom, cele obleke
krila (kiklje) bluze, predpas-
e> vso spodnjo obleko ,in vse
Vtste drugo blago, katero je sa-
najboljše vrste, dobite sedaj
pri meni po posebno znižanih cenah
BENO B. LEUSTIG W24 St. Clair Ave.
^Sj^BjilBBBBBBBBKBBMMIlB
psas
in socijalistov vseh struj, ki jim je bilo zaupano velike delo.
'Poznal je nekaj teh ljudi ter jih cenil za celo srednje glave. Ali ni bilo gotovo, da se najboljši med njimi spotaknejo in izginejo v zmedenosti idej, ki jih zastopalo?
Toda, tisti dan, ko je bila komuna slovesno ustanovljena, na trgu pred Mestno hišo, dočim so grmeli topovi, dočim so v vetru plapolale rdeče zastave, se mu
'zahotelo pozabiti vse, in zopet je bil poln brezmejne, burne Trade. In iluzija se je spet pričela v poostreni krizi bolezni, poslabšane do skrajnosti, sredi laži nekaterih in pretirane vere drugih ljudi.
Ves mesec april se je Maurice streljal po okolici Neuilly-a. Nagla pomlad je odela |pan<ski bezeg s cvetjem, bili so se sredi nežnega zelenja vrtov; in narodne garde so se vračale izvečer s šopki na koncu svojih pušk. Čete, združene v Versailles-u, so bilt zdaj tako številne, da so mogli sestaviti iz njih dvoje armad, armado prve linije pod poveljstvom maršala de Mac-Mahona, in rezervno, ki ji je 'poveljeval general Vinoy. Kar se tiče komune, je imela zase blipo stotasoč mobiliziranih narodnih gard in skoraj enako število nadomestnih.
In bojni načrt Versailteev se je izražal od dne do dne jasneje: po Neuilly-u so zavzeli Beconski grad, nato Asnieres, samo da bi
| Tel. Main 2063	0. S. Cent. 1690
John L. Mihelich SLOVENSKI ODVETNIK
902 Engineers Bldg., vogal St. Clair ulice in Ontario.
PODRUŽNICA: 6127 St. Clair Ave., — Tek O. S. Princeton 355-R.
I
M
i It?
K
P i
ara sj5
ill is g};*
šUS
■Tli ■ ■
=1= B ?
iti

tesneje sklenili obkoljujočo črto; kajti namer j ali so vdreti v mesto skozi Point-du-Jour, kakor bi tro bi mogli pod križnim ognjem Ment-Valerien-a in Issy-sike utrdbe prekoračiti nasip.
Mont-Valerien je bil njihov, in vsi napori so stremili za tem, da se polaste Issy-ske utrdbe, ki so jo naskakovali s pomočjo prejšnjih pruskih zakopov. 2e od srede aprila ni bilo več konca prestrelke in kanonade. V Le-vallois-u in Neuilly-u se je vršil neprestan boj, streljanje s puškami minuto za minuto, noč in dan. Veliki topovi, postavljeni na o-klopnih vagonih, so se vozili po obmestni železnici in streljali preko Levalloisa na Asnieres. Posebno pa je divjala bombardov-ka v Vanves-u in Issy-u; vse šipe pariških oken so se tresle od nje kakor za časa najhujših dni oble-ge, in dne 9. maja, ko je Issy-ska utrdba po prvem nasfkoku padla v roke Versaillske armade, je bil poraz komune neizogiben; in popadla jo je panika ter jo tirala do najhujših ukrepov.
Maurice je odobraval ustanovitev Odseka za Javni Blagor. Cele strani zgodovine so se mu vračale v spomin. Ali ni že udarila ura za krepko ravnanje, če hočejo o-teti domovino? Izmed vseh nasilnosti se mu je samo ob eni skrčilo srce v skrivnem strahu: ko so podrli Vendomski steber; in obtoževal se je tega kakor otroške slabosti, venomer je slišal deda, kako mu je pripovedoval o Marengu, Austerlitzu, Jeni, Eyla-vi, Friedlandu, Wagramu in Moskvi, junaške pripovesti, ki 30 ga navdajale s trepetom, kadar se jih je spominjal. Toda to, da so razrušili hišo morilca Thiersa do tal, obdržali talnike kot nekakšno poroštvo in pretnjo — ali to niso bili pravični ukrepi sile spričo te vedno večje besnosti Varsailles-a ! proti bombardiranemu Parizu, .kjer so granate razdirale strehe in
VPRAŠAJTE VAŠE PRIJATELJE O
DR. RAY SMITH
ZOBOZDRAVNIKU
na 6701 St. Clair Ave.
Uradne ure od 9. dop. do 9. zvečer.
Urad zaprt cel dan ob nedeljah, sredah in postavnih praznikih.
KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA?
Delavcc sc ga poslužuje, da odpomore svojim bolečim mišicam, ki so se mu pre-tcgnile pri težkem dnevnem delu.
Farmer ga uporablja in noče biti brez njega. Pain-Expeller zavzema, častno mesto v vsaki farmarski hiši, kjer se pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki in druge stvari.
fiilwiikliiUliiiBiiii} jubijale neorožene ženske? Mrk-|la strast razruševanja je naraščala j V njegovem srcu, čim se je bližal konec njegovih sanj. Ce že mora biti misel sodnica in maščeval-ka zdrobljena V krvi, pa naj jrazkolje zemlja, izpremenjena v I enem tistih vsemirnih preobratov, iki obnavljajo življenje! Naj se i poruši ves Pariz, naj zgori kakor ogromna grmada na žrtveniku, 'rajši, kakor da bi se iznova vdal svojim pregreham, svoji bedi in svoji zastareli družbi, pokvarjeni z gnusno krivičnostjo! In sanjal je druge velike, temne sanje: orjaško mesto v pepelu, na brego-
m ar,Kirški; delavec uporablja Pain-Expeller, če napadejo njegovo c .	„ . , v .
v ni^L " encrgijo revmatične bolezni, lumbago, nevraleijo in druge neprilikc t vlh beme samo se kadeča Se po
Jl-KOVem težavnem nnlilini	_____-VV	1	.-v
vem težavnem poklicu.
Majnar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu', nevralgiji aH vseh boleznih, katere oslabijo telo in odvzamejo vso energijo.
Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če otrocj padejo ter sc ranijo, zoper pike muh in vbodljaje drugih žuželk 111 kjerkoli jc potreba dobrega linimenta.
Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER.
streliti; električne žice da so napete, ki veženo posamezne mine, med seboj, tako da bo ena sama iskra zapalila vse; in da so nakopičene velike zaloge gorljivih tvarin, vzlasti petroleja, da izpre-mene ceste in trge v ognjene potoke in ognjena morja. Komuna je bila prisegla, da če vdro Ver-sallci v mesto, ne pride živa duša preko barikad, ki so zapirale kri-žemcestja; tlak bil se udri, porušila bi se poslopja, Pariz bi vzpla* menel in pogoltnil ves svoj svet.
Maurice se je vdal tem blaznim sanjam z mrkho nezadovoljnostjo do komune same. Obupa-val nad njenimi ljudmi, čutil je njeno nesposobnost, čutil, da jo vlečejo nasprotne sile na vse strani in da postaja tem brezgla-vejša nevarnost, ki ji preti. Od vseh socialnih preosnov, ki jih je obljubljala, ni mogla izvršiti niti ene, in jasno je bilo že zdaj, da ne bo pustila za seboj nobenega trajnega dela. Njeno najhujše zjb pa je izviralo iz nasprotja in tekmovanja med člani, ki jo je trgalo na kose, iz glodajoče-ga suma, v katerem je živel vsa-kateri izmed njih. Mnogi, zmernejši in boječnejši, se še niso več udeleževali sej; drugi so ravnali pod bičem dogodkov, trepetali pred mogočo diktaturo in bili obenem za njo, da bi otela domovino, v tej uri, ko so se skupi-' ne revolucijonarcev borile \med seboj do uničenja. Za Cluzere-jtom in Dombrovskim, je imel biti osumljen Rossel, Delescluze, imenovan za civilnega delegata v voj nem ministerstvu, ni mogel storiti ničesar, vzlic svojemu velikemu ugledu. In nameravani veliki so-oijalnš napor se je razdrobil in por nesrečil v osamljenosti, ki je postajala čimdalje večja okrog teh vodilnih mož, obsojenih v onemoglost in šiloma pritiranih v o-bup.
V Parizu je naraščala groza. Pariz izprva ^orčen proti Versailles-u, Nže dane? trepečoč od trpljenja oblege, se je zdaj odredba, ki je uvrstila v narodno gardo vse moške pod štiridesetim letom, je razburila miroljub-neže in povzrpčila splošen beg. Prebivalci so odhajali čez Saint-Denis; preoblečeni na vse mogoče načine in opremljeni, s ponarejenimi alzaškimi listinami ter se spuščali ponoči z vrvmi in lestvami v utrdbene jarke. Bogati meščani so bili že dayno odšli. Nobena tovarna, nobena delavnica ni odprla svojih vrat'.. Nič več ni bilo kupčije ni. dela, brezdel-nost je vladala vse naprej ob tesnobnem pričakovanju neizogibne rešitve.
Ljudstvo je živelo še vedr.o s&mo od svoje narodnogardistov-ske plače, od tistih tridesetih sous, zaradi katerih so se mnogi
gorišča, rakova rana izžgana z ognjem, nepopisna, brezprimer-na katastrofa, iz katere se porodi novo ljudstvo. Krožeče vesti so ga navdajale s čimdalje mrzlič-nejšim razburjenjem: celi oddelki mesta da so podrovani, katakom- j borili in ki so bili pravzaprav e-be napolnjene s smodnikom, vsa den glavnih povodov in življen-
Sokolstvo.
Na drugem sestnku telovadnega odseka "Slovenski Sokol" v Clevelandu, ki se je vršil 8. aprila, je bil izvoljen nov stalni odbor, ki sestoja kot sledi: Louis Truger, starosta; Frank Krašavic, podstarosta, Frank Hudovernik, tajnik; Ciril Kun-£'tel, blagajnik; Zvonko Moho-rie, načelnik.. Frank Jakšič, pod-načelnik, Vinko Levstik, Vinko Korče in Joe Zarkovič, nadzor-, nifci; Frank Zavrh, zastavonoša. Za reditelja telovadnega orodja: Vinko Levstek, za literarni odsek br. Louis Truger. Seje odseka se bodo vršile vsaki drugi petek v mesecu v S. N. Domju, soba št. 3. ob 8. :00 zvečer. Me-sečnina 25c. Pristop prost. Sprejemajo se člani od 16. leta naprej. Telovadni odsek šteje sedaj že 38 rednih članov.
Klerikalni shod v Unionu. SI. Narod piše: Klerikalci so v nedeljo ob 10. dopoldhej priredili v veliki unionski dvorani protestni shod v prvi vrsti proti "kancelparagrafu" in proti u-.vedibi sokoiskega vzgojnega sistema v šolah. Ciim je bivši poverjenik prof. Remec oitvoril zborovanje, so se že na galeriji zaeuli medklici, na katere je tudi v dvorani zavladal hrup in trušč. Ko se je hrup nekoliko polegel, so začeli govorniki Smo-dej, dr. Gosar, F. Bore in Dal-rnatiinec Banjic silovito napadati Sokclstvo in njena idejna stremljenja. Pravi vihar ipa je nastal, ko je Smodej vzkliknil: Taka je sokolska vzgoja. — Nastal je zadej v dvorani hrulšč, čuli so 3e ostri in odločni ugovori. Ženske so v,se razkačene in besne vprek upilc: "Ven ž njimi! Doli 1 antikristi!" Zello ojalčena policijska straža je intervenirala in aretirala več oseb. Klerikalci so končno sprejeli resolucijo, v kateri zavračajo napade na versko svobodo cerkve in zahtevajo uvedbo vensko moralnega pou ka v šolah, odklanjajo ipa moralno vzgojo v idejnem smislu -— Posledic in pravega \namena. pa ta "protestni shod" itak ne bo obrodil, ker gre le za zunanji efekt. '
----o--—.
ITALIJANI SO NAPADLI ŽUPNIŠČE..
javna poslopja da se imajo raz-
V NAZNANJE CENJENEMU OBČINSTVU!
6527 St. Clair Ave.
\ CLEVELAND, 0.
Vsem cenjenim odjemalcem prejšnjega Mr. R. Perdanovega zastopni za SINGERJEVE šivaln«? stroje, uljudno naznanjam, da imam to za^ tGPništvo že od 4. aprila naprej.
del
Za nakup novega šivalnega stroja, različna popravila in vse nadomestne e Pri tefn ali onem šivalnem stroju, se oglasite pri irieni. Oziral se bom a to, da boste postrežem po vaši zlhtevi in okusu, r	\
Vsa zunanja naročila,sprejemam na zgorajšni naslov; v Clevelandu in okolici stanujoči pa me obiščite osebno.
Podpirajte slovensko podjetje!
^KRNE CENE! > . .	NA LAHKA ODPLAČILA!
ski vzrok upora. V jasnem soln-cu prekrasnega meseca maja si srečaval na pustih ulicah le se divjo svečanost pogrebov zavez-'nikov, ubitih od neprijatelja, iz-prevodov brez duhovnika, krste pokrite z rdečimi zastavami, za j njimi pa množica, ki je nosila | šopke immortel.	,
I Cerkva so bile zaprte in so se ;izpremenile vsak večer v klubov-; ne dvorane. Izhajali so samo ; revplucijonarni listi, vsi drugi so bili zaplenjeni. To je pomenilo uničenje Pariza, tega velikega in nesrečnega Pariza, ki je proti narodnemu zboru ohranil svojo mržnjo kot republičansko glavno mesto in v katerem je zdaj čimdalje huje naraščal strah pred komuno in nestrpna želja po rešitvi iz njenih nezgod —r spričo strašnih historij, ki so krožile o vsakdanjih aretacijah talniikov in o 'smodnikovih sodih, spravljenih ! v kanale, kjer so baje stražili ' možje z bakljami in samo čakali j znamenja.
1 (Dalje prihodnjič.) i--o-'-
La Hal le. 111., — Poročila s ta Se John Kožar in Miss Jazbec. V kratkem pa.se bosta še Frank J. Jakše in Miss Tončka Kramaršič ki je pred 'kratkim dospela iz stare domovine.
Kenosha, Wis., 1 1. aprila. —-Sinoči se je navalilo na, župnišče Rev. Petra Paradirja, ki je župnik tukajšnje italijanske crekve sv. Rožnega venca več sto prebivalcev tukajšne italijanske naselbine, da demonstrirajo, ker mil-wauški škof Messmer ne mara od-ppklicati njihovega župnika.
Župnik, njegova sestra, in še dve druge ženski, ki sta bivali v župnišču, so zbežali v cerkev. Rešila jih je šele policija, ki jih je odpeljala na dom nekega drugega duhovna. Množica se ni hotela raziti toliko časa, dokler jim ni policija obljubila, da bo priporočala škofu, da odpokliče nezaželjenega župnika.
Našim naročnikom!
Uprava tega lista je predkrat-kim pismenim potom opozorila vse zaostale naše naročnike, da poravnajo svoj dolg, sicer smo jim primorani list ustaviti. Veliko se jih je zavedalo kaj je njih dolžnost, ter nam poslali naročnine?, veliko jih je pa tudi, kateri se niso zmenili za opomin, in želijo, da se jim še nadalje pošilja list zastonj. To se pravi, direktno izkoriščati naše podjetje, katero močno trpi v teh slabih časih, drago mora plačevati papir in vse tiskarske potrebščine, toraj je absolutno nemogoče, popUjati list zastonj.
Tem potom naznanjamo vsem onim, kateri so bili obveščeni za poravnavo naročnine, a niso plačali, da se jim ustavi list, ako np storijo svoje dolžnosti. Izjema bodo le oni, kateri so brez dela in nimajo sredstev za poravnavo, j obvestijo pa naj upravo, da bodo 1 poravnali kasneje.
ČETRTA KONVENCIJA JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIC. ZDRUŽENJA.
Smelo lahko trdimo, da je direktiva za sabotiranje in zavlačevanje naše pošiljatve od' strani carine in vlade, prišla od vzgo-raj. Ne vzroki, ki so v resnici služili interesom jugoslovanskih reakcij onarje v so zakrivili zamudo za mejami Jugoslavija
'Do volitev na noben način ni bilo mogoče dobiti blaga v roke ob volitvah in po volitvah, pa nam je takoj bilo vse na razpolago. Zakaj ... Se vprašamo! Ni li to dovolj jasno, da" je vlada hotela pokazati narodu, da tisti, ki ga hočejo osvoboditi niso sposobni niti izpeljati tako male naloge. Ampak zmotili so se. Mesto tega naj se zgodi ravno nasprotno.
Zamude, ki so bile zakrivljene v domovini, vsled gnile uprave v današnji Jugoslaviji, vsled sabo-tiranja od strani vlade, vsled za-nikerne uprave jugoslovanske ca rine nas pa morajo samo še spodbuditi, da se s polno paro vržemo na započeto delo in delamo še nadalje v začrtani smeri, da priborimo de:lcli, kjer nam je tekla zibel, vlado, ki bo delala samo za interes naroda, ne pa za svoj lasten obstoj in za par ve-rižniških mogotcev. Blaznikova tiskarna — investicija J. R. Z.
Predno preidem na nadaljne točke svojega poročila, hočem poročati o stvari, ki Vas bo gotovo zanimala.
Še pred lansko konvencijo je še stara eksekutiva J. R. Z. na pritisk jasnosti, da se mora pričeti propagando v starem kraju, dovolila v to svrho $10.000.00. S tem nakazilom je nastalo vprašanje za eksekutivo: kako naj se teh deset tisoč dolarjev porabi v to svrho. Izročiti to kaki stranki, ki bi se izjavila za naš program, bi ne bilo priporočljivo, ker bi bil denar le kaplja v morju agitatoričnih potreb in bi n§ imel pernamentne veljave. Ob istem času smo prejeli iz domovine apel od "Soc.ijalne Matice" za pomoč za ustanovitev lastne tiskarne. Dejstva, na katera so organi "Matice", opirali svfij a-pel so bila nepobjtna. Buržoazija ki je v ved nem strahu za svoj ob stanek, vodi grozen boj proti delavskemu. tisku in skuša uničiti, vse, kar bi privedlo delavca do spoznanja. "Socijalna Matica", ki je strogo delavska organizacija za izdajanje delavske literature in časopisje, nima svoje.'lastne tiskarne, torej je izročena na milost in nemilost buržoasij-skim tiskarnam, ki imajo moč, da jo vržejo na plan, kadar le se jim zdi potrebno. Za tiskarniško neodvisnost, je pričela "Spel. Matica" agitirati za ustanovitev lastne tiskarne.
Eksekutiva je vzela apel v pretres ter prišla do sledečega zaključka: Svota $10.000.00 se investira v tiskarniško podjetje v Jugoslaviji, ki bo v rokah stra nke, ki podpj&e naš program. Ce bo to delniško podjetje: naj dobi J. R. Z. toliko jih more kupiti svota, če pa .bo last stranke, pa mora biti tiskarna v vseh ozirih na razpolago, J., R. Z. v toliko kolikor stranki sami. V istem času sta prišla v Ameriko na mednarodno delavska konferenco (zastopnika, ss. Franc Svetek, za delavstvo, in dr. Ljudevit Perič, za vlado Jugoslavije.
Oba sta člana J. S. D. S. Kakor znano jih je eksekutiva J. R. Z. povabila v Chicago ter z njimi prinedila število shodov, na katerih sta poročala o razmerah v domovina. Pred povratkom teh zastopnikov v Evropo, jima je e-ksekutiva J. R. 7 izročila svoto $10.000. da jo poneseta v domovino, tam izročita J. S. D. S.„ ki je v Jugoslaviji edina, ki je pristala na naš program, in ki s tem denarjem prevzame nalogo gla-iSom sklepa J. R. Z. eksekutive. Ko sta omenjeno poslanca dospe-
la v domovino, sta svoto" takoj izročila stranki, ki je dettar naložila na naše ime v banki in sicer so denar promenjali po tedanjem visokem kurzu za »K. 1,566.-£)00. Stranka je šla takoj na delo in iskala primerne tiskarne, da investira denar glasom sklepa J. R. Z. eksekutive. Ponudila se je prilika kupiti Blaznikovo tiskarno, znani največji litografični za vod v Sloveniji, sedaj tudi' v Jugoslaviji. Naši poverjeniki niso hoteli izgubiti te lepe prilike, tem več so šli takoj na delo, stopili v zvezo z Blaznikovimi nasledniki, Poklukarji, s katerimi so prčj privatno podjetaje spremenili v delniško podjetje in kupili nad petdeset procentov delnic tega paidjetja z denarjem J. R. Z. Del. nice še bile izdelane, kakor tudi pravni posli v zveizi s to transakcijo niso bili gotovi, za časa mojega odhoda iz domovine, zato je upravni odbor tiskarne kdal to začasno potrdilo. Jugoslovansko Republikansko' — Združenje, 3639 West 26th Str., Chicago, 111. U. S A.
Cenjeni:
Tem potom potrjujemo prejem SHS K. 1.566 (oziroma $10.-000 — katere smo prejeli od s pooiblastilom izkazanega pooblaščenca1 Jugoslovanskega Republi-čanskegia Združenja g. Etbina Kristani, za 3350 delnic delniške družbe J. Blazndka naisfedniki, ti-skarlne, Titografičnega zavodu, knjigoveznice in založništva, po kurzni vrednosti SHS K. 450. — (beri: štiristopetdeseit SHS K.)
Delnice goraj omenjene delniške družbe do danes še niso doti-skane, zato izdajamo to začasno potrdilo. Kakor hitro pa bodo te delnice dotiskane izstavimo za svoto SHS K. 1566.000 — (beri: en milj on petsto šestinšestdeset SHS ku-om) 3350 (beri: tritisoč-tristopetdeset) delnic na ime J. R. Z. ter vas obvestimo o telm, da nam sporočite, kateremu denarnemu zavodu jim izročimo v hranitev.
Z odi. spoštovanjem: Za nač.: J. Blasnikovi nasi, tiskarna in ka menotiskarna, Ljubljana Breg št 12 — JI. Rožanc, nač. Prepeluh, predsednik.
Pregled denarne transakcije:
1.—3350	delnic po 450 K.......
...... $1507.500—
2.—Ustanovni	stroški po 20 K. na del ............ $67.000,—
3.—Hranilna	vloga pri "Spi. kreditnim društvu" za JRZ št. 837 znaša .............. 6.433.99
Skupaj ...... $1,580.933.99
Realizat 10,000.00 dolarjev je znašal ........ K 1,566.000.00
Obresti od dne premenjave do im-vesitacije .......... 14,933.99
Skupaj ...... $1,580.933.99
Izpisek se potrjuje:
"Nakupovalna zadruga" Dr. Petrich, 1. r.
J. R. Z. ne bi moglo napraviti boljše investacije, ne iz gospodar sitega niti iz političnega stališča, kalkor je bila napravljena z naku flom delnic Blaznikove tiskarne. Enaka tiskarna ne bi bila opre-mjjena v Ameriki niti za 75.000. Poleg t$fa pase je kupilo tudi hišo poleg tiskarne, v katero se namerava povečati tiskarna in ta diela so že v teku. V najkrajšem času, ko dospejo stroji, ka so že naročeni na Nemškem, se prične tiskati list "Naprej" v tej tisk ar r.i in bo stem rešen suženjstva tujih buržoazniih tis&asm. Za časa volilne borbe je tiskarna izdte-lala veliko večino -propagandnih tiskovin, kar je bilo neprecenljive vrednosti za volilne uspehe. K temu se vrnemo še pozneje. (Dalje prih.)
Pohištvo in druga domača oprava, katero ne rabite in vam je v napotjo, je vredna denarja. Mali oglas, za par centov v našem listu vas bo zadovoljil a tem, da boste hitro prodali.
STRAN 4.
"ENAKOPRAVNOST"
APRIL 12toh 1921
Clevelandske novice.
—	Na svatbi Franca in Uršule Zrimšek, ki se je obhajala na 1019 E. 68 St., pri Blažu R., sta nabrala zijivedha rojaka J. Ren-ko in Jak. Tušel za S. N. Dom sveto S10.00. Lepa hvala vsem darovalcem in nabiralcema. Želimo, da se rojaki ob enakih prilikah »pomnijo S. N. Doma.
—	Mrzlo vreme, ki je zadnjo nedeljo kar nenadoma pritegnilo ni naredilo sadnemu drevju in drugemu zelenju toliko škode,' kot se je prvotno mislilo. Najbolj so prizadeti nasadi z breskvami in črešnjami. Hruške, jabolka in razna žita pa so lansko leto huje pozebla kot sedaj; Seveda, ko bi bili držal mraz nekoliko dalj, bi bila škoda velikanska. Vremenski prerok nas zopet tolaži z toplejšimi dnevi.
—- Kitajec umorjen v svoji pralnici. Wong Lee, star 48 tet, je bil najden včeraj zjutraj u-morjen v svoji pralnici ina 7706 Carnegie Ave. Našla ga je perica Mrs. Maude Brown iz 2618 E. 69 <St., ko je prišla ob pol osmih zjutraj na delo. Wong je bil u-streljen štirikrat. Tri krogle so mu prestrelile glavo, ena mu je 'šla slkozi ramo. Policija veruje, da je unor roparskega značaja.. Perica, ki je našla injegovo. truplo, pripoveduje, da ko je prišla v pralne prostore je videla, da so stranska vrata v Wongovo stano vanje odprta in, da; je po sobi vse razmetano. Vstopila je in šla pogledat v sprednjo sobo. Tam pa je našla mrtvega, gospodarja. Lee je stanoval popolnoma sam. Policija je mnenja, da so se morilci vtihotapili v njegovo stanovanje, hoteč najti denar, katerega se je domnevalo, da ima Lee skritega. Eno izmed stranskih oken je bilo razbito. Domneva se tudi, da je Lee tatove zasačil pri iskanju, nakar se je .pričela med •tcjimi borba, ki se je končala z Kitaj če vo smrtjo. Morilci so zapustili stanovanje skozi sprednja vrata. Policija skuša tudi dognati, da-Ti ni morda umor izvršen iz •maščevalnosti od kalke skrivne kitajske družbe. Lee zapušča na Kitajskem udOva z enim otrokom.
—	Naši ženini in neveste! Včeraj sta dobila poročno dovoljenje zopet dva slovenska para: Josef Sedmaik, 24, 702 E. 156. St. in Mici Prdlc, 19, 15612 Holmes ave fn. Josef Rogelj, 25, 6615 Edna ave. in May Jozej'j, 19, 985 Addi son Rd. Novoporečencem želimo mnogo veselj-a in sreče.
—■ Mr. Louis Levstik, poznani clevelandski Slovenec, je prevzel zaisitopništvo Singer šivalnih stro jev, katero je opustil pred časom Mr. R. Per dan. Svojo prodaj al-mco ima na 6527 St. Clair ave. -Rojakom ga priporočamo.
—	Trije mladi fantje so jo u-kradii, in nič več je ne bo nazaj. Tako se je govorno, ko so pretekli petek trije mladeniči zgrabili sedamnajstletno Katarino Lom bardo, ko se je skupno s svojo prijateljico sprehajala po vzhodni 26. cesti blizu doma, in jo odpeljali v avtomobilu. Drugi pa, ki vedo, kako se punce kradejo, eo postrani muzali, rekli pa niso nič. In res, v pondeljek so dobili stariši od nje in njenega odpel-jalca obvestilo iz nekega tukajšnjega bližnjega mesteca, da-sta se poročila im da se nameravata v parih dneh vrniti v Cleveland.
—	Dve sestri sta se leta ltfll skupno poročili dvema bratro-•ma včeraj pa jima je dovolil so-dinik Addams ločitev. Mrs. Jožefa Frankkizwitz je ipirosila za ločitev od Bronisjava. njena sestra "Mihela pa od Ludvika. Obe sta trdili, da ju moža nista podpirala in da sta ravnala z njima zelo surovo. Oba brata sta bila enalka m sta s svojima ženama enako postopala. Sodnik se je i-zrazil, da .»ta morala Ibiti gotovo dvojička. Stistri živita na 1211 E. 79. St., brata pa v East Cambridge, Mass.
—	Včeraj popoldne sta bila po-
vožena od avtomobilov dva dečka, in obema je bila prebita ere-pinja. Eden s'e nahaja v St. Alexis bolnišnici nezavesten, tako, da se še sedaj«ie ve njegovega i-, mena. Star je okrog 14 let. Očividci pripovedujejo, da je dečka podrl "neki avtomobil, ko je deček izstopil iz kare na 78. cesti in Harvard ave. 7. njim sta bila dva druga dečka, ki sta'pa ob ne zgodi letela proč. Nekako ob i-stem času je -bil povožen 9-letni Stanley Zola iz 2244 W. 10. St. cd nekega avtomobila, katerega voznik je prijet radi kršitve avtomobilske postave. Deček je v Grace.bolnišnilci s prebito črepi ■ njo. '
— Družina Klobučar, stanujoča na 2918 Hamilton Ave. išče svojega desetletnega sina Franka že pd nedelje sem in ga še ni našla. Ko je deček odšel od doma je nosil črno suknjo, rujave hlače,
Novi Ranallo.
V kratkem se prično trgovska pogajanja z Italijo. Italijani so končali že vse priprave, zbrali ves materijal, imenovali svoje glavne komisije, v katerih so poleg najboljših strokovnjakov tudi najboljši politiki. Vsa italijanska javnost se živo zanima za ta pogajanja, kar dokazuje, cla je rezultat teh pogajanj vitalnega interesa za italijansko gospodarstvo. ,
'Naši veliki zavezniki so nas izročili v Rapallu na milost in nemilost italijanski pohlepnosti. V Rapallu so vklenili najboljši del našega naroda v verige politične sužnjosti s pogodbo, o kateri ve svet,, da nam je bila usiljena e-nosltavno z ultimatom, dočim Ita lijani s komedijantskim zadovoljstvom trobijo v svet, da je to pogodbo diktiral duh prijatelj-
rumeno ovratnico, ^ zelena kapo^a, duh, kji Še. danes dopušča,
in črne Čevlje na šnire; visok je štiri čevlje, tehta 80 funtov, je temne polti in kostanjevih las. --o-
Harding gre pr^d kongres«
Washington, 1 1. aprila. — Jutri bo predsednik Harding prebral pred 67. zasedanjem kongresa, ki se je zbral danes, svojo prvo poslanico. V kolikor je znano, se bo Harding v prvi vrsti bavil z mirovnimi in preosnov nimi načrti.
To bo £rva republikanska predsedniška poslanica, odkar se je umaknila administracija W. H. Tafta, in bo prečitana pred poslansko i senatno zbornico h kra-tu.
Novi predsednik nikakor ne bo morel reči, da katerega svojih načrtov in predlogov ne pio^vres-ničiti radi opozicije v kongresu, kajti v senatni kot poslanski zbor niči novega kongresa imajo republikanci veliko večino.
Organizacijsko delo poslanske zbornice je trajalo par ur, medtem ko je senat, ki je zboroval na posebnem zasedanju v preteklem mesecu, odgodil sejo že dvajset minut po zbranju.
Predsednik svoje poslanice ne diktira kot delajo to navadno drugi predsedniki, temveč piše jo sam, nato pa odpošilja, da se tiska, kot je delal svoječasno kot uradnik svojega lista "Marion Star". Kot se poroča, bo poslanica dogotovljena šele jutri zjutraj.
-o-
da se zažigajo v Primorju naše hiše,< uničuje naše imetje in mečejo v ječe naši ljudje.
In zopet se vzdiguje italijanska roka, da nas udari kakor da se ne bi bilo zadosti žrtev, ki jih je in jih še bo zakrivila nesrečna rapaliska, pogodba. Z nezaupanjem zremo na priprave z naše strani. Zdi se nam, da s'e bližamo novemu Rapallu, ker ne znamo, ali pa nočemo uporabiti našega orožja, naše gospodarske premoči napram Italiji.
Ne smemo pozabiti, da nam trgovska pogodba z Italijo ne more mnogo koristiti, kajti ono, kar nam more dati Italija, lafyko dobimo boljše in cenejše drugod, dočim Italija neobddbno potrebuje naših produktov. Nasprotno Pa se lahko zgodi, da eventuelno izgubimo vse, ker lahko postanemo 'de facto interesna sfera italijanskega imperij alizma, za kar ns Italijani že sedaj smatrajo.
I
Italijanske zahteve so nam znane v glavnih potezah, vse dru go pa moremo sami uganiti. Političnemu suženjstvu Ihaj bi sledilo še gospodarsko izrabljanje. Italijani nas bodo skušali z lepimi frazami in obljubami pa tudi z grožnjami in eventuelno celo z ultimatom. Tako se bo zgodilo, da bomo zopet popuščali. Sicer pa vsebuje že rapaliska pogodba marsikateri privilegij za italijanska podjetja.	4
Nadaljne obtožbe zvezi s južno peonažo.
i,
MonticSlJo," Ga., 11. aprila.— Tukajšnja okrajna porota je danes naperila hadaljhe obtožbe proti'John S. Williamsu, proti njegovim trem sinovom in pa proti črncu Manningu, ki je na ukaz svojega gospodarja Wil-liamsa umoril več črncev, ki so bili zaposljeni na nasadih. Kot se je sedaj dogntalo, je bilo na Williamsovih nasadih umorjenih vsega skupaj 14 černcev. Proti Williamsu in Manningu so naperjene obtožbe radi uboja osmih. Huland Williams je obtožen uboja enega črnca, njegova dva brata Marvin in Leroy pa tudi.
Porota bo danes nadaljevala s svojim raziskovanjem. Ko se je danes zjutraj porota zbrala, je višji sodnik Parks držal na porotnike nagovor, v katerem je dejal, da afco se fcakonitim potom ne U3tavi teh hladnokrvnih umorpv in grozodejstev, tedaj je trdo prepričan, da bo vmes posegla božja roka. Dejal je tudi, da ako se ne ustavi tega početja, tedaj bo prizadeti okraj posta} sovražen od vse dežele, in nihče ne bo rrlaral investirati kapitala za razvoj tamkajšnjih naravnih zakladov. Kot znano, je bil J. S. Williams že preteklo soboto obsojen v dosmrtno ječo.
Italija hoče doseč^več ciljev. Predvsem mora zagotoviti Trsltu in Reki — tudi Reko moramo smatrati za čisto italijansko domeno,-kar bo,dokazala bodočnost ter krajem, od katerih živita y' Trst in Reka, gospodarski obstanek v mejah italijanske države. To pa ne zaradi tega, ker je tam naš živel j v pretežni večini, ampak zato, ker se ti kraji danes sestavni del italijanske kraljevine, katerih procvit je odvisen od Trsta in Reke ter nasprotno, ita-lijariom pač ni mar za naš živel j, saj bomo imeli vsled dosedanjega italijanskega sistema v našem primorju kmalu samo razvaline nalših hiš, pokopališča naših ljudi in bolnišnice umirajočih Slovanov. Naše ljudi bodo potem nadomestili Sicilijani in Cožoti. Italiji gre samo za Trst, Reko in Zader. Položaj je jasen : k našim vratom, in našim oknom se je postavil tujec, ki hoče pobirati tribut za vse, kar izvažamo. S tem tributom naj bi živela Trst in Reka. Ti kraji so del našega telesa, ki morajo poginiti, kakor roka, odsekana od telesa. Zato mora Italija na kak način vzdržati njihovo gospodarska življenje.
Ih tu naj bi mi pomagali, ker brez na's ni trgovine ne z, nami, ne z Avstrijo, ne z Madžarsko in ne z Češkoslovaško. Kri, potrebna za življenje teh krajev, mora priti i/ našega telesa.
Zato bo Italija' storila vse, da bo šla naša trgovina čez te kraje. Istočasno.pa bo skušala onemogočiti in ovirati raizvoj naše trgovine v 'drugi smeri, zagradbo najih velikih .pristanišč in razvoj
naše trgovske mornarice. Ali ni italijanski uspeh, da se trgovska pogodba z Nemčijo ni pdtrdila, ker je Nemčija resna trgovska tekmovalka? Ce pa to ni uspeh aktivne italijanske politike, ali ni to poltem značilno za'kurz naše trgovske politike?
V glavnem bo šlo za to, da se vzpostavijo dobre zveze s Trstom Reko, in Zadrom in da bomo mi navezani na ta pristanišča. Ta mesta bodo postala parasiti na našem telesu. Z ozirom na Zader moramo že gedaj izjaviti naš desinteresement, ker je predvsem naša dolžnost, da pomagamo svojim lastnim mestom in državljanom v Dalmaciji zv gradbo železnic, cest in pristanišč. Zader pa tudi ne sme posjtati vsled' novih komunikacijskih sredstev baza za italijansko prodiranje na Balkan, kjer so Italijani zadnji med zadnjimi.
Drugi cilj trgovske pogodbe je da se Italija opomore v, svojih starih mejah. Notranje gospodar ske razmere v Italiji so danes tako neurejene in razdrapane, da ni drugega izhoda, kakor izkoriščanje naše države, balkanskega polotoka in držav za našim hrbtom'. Z gospodarsko ekspanzijo pa hoče Italija doseči Itudi tretji cilj, ki je obenem tudi političnega značaja. — odvisnost naše države od italijanske.industrije in italijanskega finančnega trga. Delavstvo v Italiji, je brez dela. To dokazujejo neprestani delavski nemiri v Italiji in ogromna brezposelnost. Vse države so zaprle svoje meje tu jim'delavcem, ker mora vsaka država v prvi vrsti skrbeti za svoje lastne delavce. Italijanski delavci pa že pred vojno niso bili priljubljeni, zlasti delavci iz južne Italije. Navajeni siromaštva in bede ter kljub dvatisočletni kulturi naj-primitivnejšega življenja so bili povsod najcenejši in nevarni kon kurenti za domače delavsltvo, ki je vajeno na boljši "standard of life".- Poleg Itega pa so tudi so-cijalno nevaren element, ker je v njihovih vrstah kriminalnost zelo razvita. Kriminalska statistika, mesta New. York priča dovolj jasno o tem.
Vsled tega je ameriška vlada že pred vojno postavila posebno za južnoitalijanske delavce ovirajoči pogoje za priseljevanje in vodila posebno kontrolo nad italijanskimi delavci.
I Kam naj gredo sedaj ti delavci, ki so pred vojno delali v inozemstvu in pošiljali v Italijo velike svote? Doma si ne morejo zaslužiti kruha. Italija misli na Jugoslavijo z onim duhom prijateljstva, ki veje iž rapallske pogodbe, ter hoče poslalti svoje delavce k nam s podjetji, ki jih na-, merava pri nas ustanoviti. Bodimo prepričani,' da bodo italijanska podjetja v naših krajih zastavila samo Italijane. Kaj bo reklo k temu naše delavstvo, posebno pristaši internacijonalno komunističnih načel.
Take nevarnosti pretijo naši državi in našemu narodnemu gospodarstvu, ako se posreči Italiji, da sklene vsled neorijentirano sti in tradicionalne popustljivosti naših merodajnih faktorjev z nami trgovsko pogodbo, na podlagi katere bi izsesavala iz našega telesa kri in življenje za svoj obstanek. O drtigih nevarnostih in posledicah take pogodbe prihodnjič.
-0-?--
POZIV!
Vsem onim, ki se zanimajo za
Slovenski Narodni Dom.
(Povodom razprav' o zidavi novega Slov. Nar. Doma je bilo mnogokrat slišati govore in izjave naših rojakov, da bodo vzeli in kupili za. večje svote delnic S. Doma, ko hitro se bode pričelo zidati.
Kakor razvidite iz ipriobčenega računa je sedaj posestvo popolnoma plačano in je sedaj prišel čas, ko se hoče pričeti z zidavo. Da je nova stavba potrebna
o tem je pač vsakdo prepričan in bi bilo škoda izgubljati nadaljnih besed o tem, kajti na letni delničarski seji se niso samo zastopniki društev ampak tudi vsi ostali delničarji izjavili da žele, da se prične z stavbo ko hitro mogoče. Pnedno pa se prične z zidanjem je pa potrebno, da se zagotovi pri merno svoto, da se zamore načrt uresničiti in da ne bi bili pri-morani sredi stavbe prenehati.
Z ozirom na to se direktor i j S. N. Doma obrača do vseh za S. N. Dom vnetih rojakov ter jih naju-ljudneje poživlja, da se v mesecu aprilu prijavijo za koliko so pripravljeni kupiti delnice S.N.D. in sicer se naj javijo pri gl. tajniku Ludviku Medvešek v S. N. Do mu ali pa telefonično (Princeton 2993 R.) ali pismeno ob veste, da jih pride na njih dom obiskat v §vrho tozadevnega dogovora.
Na Vas cenjeni rojaki je sedaj ležeče ali se začne zidati novo poslopje ali ne. Ce se bodemo po-voljno odvzali, potem bodemo lahko že v drugi .polovici letošnjega leta (firičeli z stavbo. Na zadnji delničarski seji je bilo sklenjeno, da vsaka oseba lahko kupi za $5000.00 delnic.
Opustimo že vendar enkrat naš medsebojni prepir in zavedajmo se naše Narodne dolžnosti. Zavedajmo se da je treba delati roka v roko in da so naši Slov. delavci odjemalci naših Slov. trgovcev kateri lažje več dajo kot navaden delavec, ali trgovci naj e-nako vpoštevajo delavca kajti če greste na okrog vidite, da je delavec isti ki dela pri vseh veselicah in raznih prireditvah in žrtvuje ne samo svoj čas, ampak poleg tega potroši precej denarja" in je s tem v znatni meri sodeloval za Narodno podjetje in storil svojo narodno dolžnost. • Ce bodete vsi to vpoštevali bodemo v kratkem dosegli to kar že limo, to je naš nov Slovenski Narodni «Dom.
Naj ne bode to klic vpijočega v puščavi.
Zcf direktor i j Slov. N. Doma
Ludvik Medvešek, gl. tajnik. ——-,
GROCERIJA IN MESNICA
Proda se grocerija in mesnica na dobrem prostoru. Cena je zelo nizka ker odhaja lastnik na farme. Več se poizve v uradu t. lista.	(x)
ŽELIM DOBITI STANOVANJE
obstoječe iz 4 sob za tri odrasle osebe. Kdor ima kaj primernega naj naznani pri Geo. Pančur-ju, na 1423 E. 55th. St. zgoraj ali pa OpraVništvu tega lista.
OGENJ.
je nevarna stvar, in komur posrori hiša in vse imetje, je velik siromak. Previdno in pametno narod i jo oni. ki se zavarujejo proti o trnju. Vsi slovenski hišni gospodarji bi morali biti zavarovani proti ognju, ker nihče ne ve, kdaj jra doleti nesreča in je Dostavljen na cesto.
Ceno na privatnih hišah so tako nizke, da navadni delavec lahko zasluži v enem dnevu toliko, da plača za $1000.00 zavarovalnine, in sicer za dobo 3 let. Ako nimate časa po dnevu, pridite zvečer, da se pogovorimo.
JOSEPH ZAJEC.
15605 Waterloo Rd. Telefon v pisarni Wood 228 R. na domu Wood 648K
Spomlad je tukaj
in zaloga z vsakovrstnim spomladanskim blagom je sedaj popolna. Časi niso sedaj ravno najboljši, zatoraj sem se odločil za to leto prodajati vse blago z veliko manjšim dobičkom kakor v dobrih ali normalnih časih. Če mora delavec biti zadovoljen z manj šo plačo, sem tudi jaz zadovoljen delati z manjšim dobičkom. Blago, katerega držim v zalogi je samo prve vrste, moderno, trpežno in cene istemu nižje kakor kje drugje.
Za obilen obisk se vam najto-pleje priporočam, kjer bodem tudi gledal da Vas točno in polteno postrežem.
BENO B. LEUSTIG 6424 St. Clair Ave.
MALI 0
SLOVENSKI FANT
ravno došel iz starega kraja, bi rad dobil službo kot čevljarski pomočnik; popolnoma vešč v tej stroki. Če kdo potrebuje pomočnika naj se javi na 1114 E.
64. St.	(87
DVE POŠTENI DEKLETI
bi radi dobili stanovanje, obstoječe iž 2 ali 3 sob z opravo ali brez, med 45. in 65. cesto. Kdor ima kaj primernega naj sporoči v uradu tega lista.	(87
ODDA SE
opremljena soba za enega ali dva fanta. Zglasiti se je na 1025 E. 71. Str.	(87
»■■■■■■■■jgMEHBnuaaHua
HIŠE NAPRODAJ!
Hiša, kakor nova, 10 sob za dve družini, 2 forneza, 2 kopališča, škri-ljeva streha, perišče v kleti; ob tlakovani cesti. Lot 40x120; cena $8.500.
Hiša, 6 sob vse moderno urejeno, čisto nova, v bližini slovenske livarne (foundry) v Nottinghamu. Gotovine samo $1000.
Hiša 6 sob, v Collinwoodu vse v dobrem stanju, cena samo $3,500 gotovine $1.000.
Naprodaj imamo tudi vsakovrstne farme po različnih cenah in jih tudi zamenjamo za posestvo v mestu.
Za podrobnosti se obrnite na 15813 WATERLOO RD. pri
J. KRALL D. STAKICH
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00 sedaj 85c VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
S805 ST. CLAIR
AVENUE Cleveland, O.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava,- najboljše kvalitete; Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, po vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
Radost in veselje
se naseli po kočah v starem kraju, kadar prejmejo kako sporočilo od domačih iz Amerike. Veselje pa je čim večje kadar prejmejo "denarno pomoč od svojcev v Ameriki. AMERICAN UNION BANKA pošilja denar v domovino najhitreje, najsigurneje in pošteno. Ako želite poslati denar v domovino BRZOJAVNO, m tudi če samo EN DOLAR_ pišite nam takoj za podrobnosti. NALOŽKI vam nosijo po 4% obresti in vaš denar je siguren. Na zahtevo vam takoj izplačamo denar BREZ da bi nas preje obvestili.
Prodajalna šifkart. — Javno notarstvo. — Dobivamo potna dovoljenja.
Za pojasnila pišite na
A MEHI CAN UNION BANK
John Nemeth, predsednik
10 East 22nd St. New York, N. Y.
Jezeiomnogo pomagal nlegovemu svaku in rojaku, pravi Mr. Stipčlč
West Raleigh, W. Va.
"Z ozirom na dejstvo, da je Nuga-Tone pomagal mojemu prijatelju in posluiil blagodejno mojemu svaku Galovicu, sem povedal o njem ' tudi ostalim mojim rujakom in tiso prepričani o_dobrem uspehu.vaSih tablet. Priloženo dobite $5 za 6 nadaljnih steklenic. Ljudje prihajajo k meni za NUGA-TONE kakor čebele po med, ker ima vsak zaupanje vanj. IVAN STIPClČ.
Nuca-Tone poživlja in pojačujc vse življenske sile, čudodelno zdravilo je za slabe, nervozne, hirajoče može in žene. Poživlja jetra in čreva, osvežuje ledice, odvaja strupene zavržke, odpomore plinom in napenjanju, slabemu izdihavanju in odpravlja belino na jeziku. Povzroča nenavaden apetit, dobro prebavo, pomirjuje živce in osvežcvalno spanje.
»Vsaka steklenica Nuga-Tone vsebuje ZA EN MESEC ZDROVLEJENJA. Cena $1.00. Kupite steklenico še danes. Dobite jo pri vsakem dobrem lekarju, jemljite ca 20 dni in če ne boste popolnoma zadovoljni z uspehom, Vam bo lekar drage volje povrnil novce. Ce ga nemorete dobiti pri vašem lekarju, nam pošljite $1.00 in dobite zajamčeno zdravljenje za ves mesec, poštnine prosto. NATIONAL LABORATORY, 537 So. Dearborn St., Chicago, III.
Cenjenim naročnikom in rojakom v EVELETH, MINN.
naznanjamo, da je prevzel zastopstvo za naš list za dotični okraj
g. Otto Majerle
trgovec v Evelethu
katerega upravništvfP tega lista toplo priporoča tamošnjim Slovencem.	*
Želimo, da mu gredo' rojaki na roko in se naročijo ali pa poravnajo zaostalo naročnino za naš list pri njem.
Upravništvo.
O.S. Princ' 245 Bell Randolph 6353-W
JOS. YOVK
1123 ADDISON RD.
Najlepši avtomobil za poroke. Cene nižje kot drugod. Se vam. priporočam-
(Tor. Čet.)
Posestvo naprodaj.
Veliko posestvo z dobroidočo grocerijsko trgovino, gostilne!« polji in gozdovi se proda v Kočevju v sredini premogokopov. Zglasite se ali pišite takoj na 587 The Old Superior Arcade. Lahko tudi telefonirate, Central 541 7"ali Ontario 2775. Vprašajte za Mr-Kresse. To je zelo dober kup zato ne pozabite vprašati za pO' drobnosti.	(85
LIBERTY BONDI IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačam« v gotovini takoj .Simon, zanesljivi prekupčevalec^ soba 216 Lefl noxBldg.,, , drugo nadstropja-Vzemite vzpejačo. Vogal deveta cesta in Eucli dave.. nad SiD ger Sewing Machine Co. Odv*' tu do 6. ure zvečer.	%
V "ENAKOPRAVNOSTI" OGLAŠAJTE
Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je g. Silvester Lavric
kateri je upravičen pobirati z3' ostalo naročnino in dobivati n0' ve naročnike. Rojakom ga t°' plo priporočamo.
Upravništvo.-
■■■■HBBBQBBBIIBIEiBBBnESSaa^
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu
Frank Zakraj^ek
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—' TEL. Ro'sedale: 4983 Avtomobili za krste, poroke f pogrebe in druge prilike.
BBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBBB®*