r*itni'i» plačana r gototini. STPV 97« V LJUBLJANI. petek. 9. decembru 1037. Posamezna številka Din 1*-LBTO TV. i Izhaja vsak dan opoldne, irvremši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 30"—< Neodvissn političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UvRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifa. Pismenim vprašanjem naj se priloži mamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 1S.C33, Še veljaven dokument. Dne 19. februarja 1923 je bil sklenjen med Jug. demokratsko stranko in Narod-no-napredno stranko dogovor za skupščinske volitve. Tretji odstavek tega dogovora se je glasil: G. prof. Reisner se za slučaj izvolitve obvezuje s svojo bese- Vn S&rancijo načelstva JDS, da bo na zahtevo načelstva NNS odložil svoj man- at, čim bo uzakonjena uradniška pragmatika, do 1. januarja 1924. pa tudi ne glede na to, je-li bo do ta čas sprejeta službena pragmatika ali ne.« Za JDS so to pogodbo podpisali: dr. Žerjav, dr. Din-ko Puc, prof. Reisner in Josip Turk, za NNS pa dr. Triller, dr. K. Vodušek in dr. Ravnihar. — Kljub svoji dani besedi, kljub garanciji načelstva stranke, kljub temu, da so bili izpolnjeni vsi pogoji dogovora in kljub štirih podpisov svojih govora in svojih štirih podpisov vodilnih članov stranke, pa ni prof. Reisner odložil mandata in ni izpolnila JDS svoje obveze Zato je dobila tedaj slovenska JDS ime besedolomne stranke in to ime ji je ostalo do današnjega dne. Ni pa prevzela s pogodbo jasne obveze samo JDS, tmveč tudi vsi štirje gospodje, ki so dogovor v njenem imenu podpisali. Brez vsega je bilo jasno, in je še danes, da je bila za vse štiri gospode samo ena alternativa: ali dosežejo, da stranka dogovor izpolne in dokaže, da njena beseda drži ali pa morajo sami položiti vsa svoja mesta pri stranki, ki ne spoštuje njihovih podpisov. Kajti v nasprotnem slučaju m°ra pasti na vse štiri gospode sum, da odobravajo besedolomstvo svoje stranke in da niti sami ne priznavajo svojim podpisom vrednosti. Kakor je vse to jasno, tako je tudi jasno, da gospodje, ki niti sami ne znajo in nočejo braniti veljavnosti svojih podpisov, ne spadajo na javna in odgovorna mesta. Ce se sprijaznijo pristaši kake stranke iz slepega strankarskega fanatizma z dejstvom, da je njih stranka zagrešila besedolomstvo, potem je pač to 8traakarska zadeva, pa čeprav je no, ri6!11 fokaz njih neverjetne nravstve-dekadence. v javnosti pa argument strankarskega fanatizma ne velja, v jav-noeti velja le argu^g^ vedno veljavne morale, ali pa mora propasti ves narod. Ta morala pa pravi, da v javnosti ne more biti več mesta za nikogar, ki je v zvezi e kakršnimkoli besedolomstvom, ker besedolomstvo pomeni konec vsega. Zato je čisto irelevantno, če so mogli postati gospodje, katerih podpisi so se izkazali kot brezvredni, kandidatje kake stranke ali ne, ker pač strankarske simpatije niso nobene javne zadeve. Tem bolj pa je jasno, da taki gospodje ne Korejo postati nosilci javne oblasti, ker ne morejo dati za dobro upravljanje potrjenega jim mesta nobene garancije, k° pa ne drže niti njih podpisi. In to stvar treba pribiti danes, ko gre *ato ali naj postane g. dr. Puc ljubljanski župan, g. Josip Turk pa njegov namestnik. Oba gospoda sta podpisala dogovor, ki ga njujina stranka ni izpolnila, a sta vseeno ostala funkcionarja stranke, ki se je ob tej priliki izkazala kot besedolom-na stranka. Če se je to zgodilo leta 1923 ali pa pred enim mesecem, je čisto vseeno, ker dejanje prelomljene besede je ostalo še danes nepopravljeno. Zato pa je jasno, da slovenska presto-lica ne more imeti za župana in podžupana mož, katerih podpis se je izkazal ?-a brezvreden. Tu ni mogoč prav noben kompromis, tu ni mogoče zatisniti nobe-110 oko, ker gre za ugled slovenske pre-stolice in s tem slovenskega naroda. Zato g. dr. Dinko Puc ne more biti potrjen za ljubljanskega župana. Prazne nade opozicije v koncentracijsko vlado. Beograd, 9. decembra. V političnem življenju je bilo včeraj največ govora o izjavi Stjepana Radiča. Največjo pozornost je vzbudil oni odstavek v Radičevem govoru, v katerem govori Radič o bližnji koncentraciji strank in izpre-membi vlade v tem pravcu, kakor tudi to, da se mora izprememba izvršiti v katoliškem božičnem času. Glede na to je izjavil včeraj neki član vlade to-le: Smatram, da se za sedaj ne more pričakovati nikako politično iznenadenje. Situacija je normalna in stalna, to pa zato, ker je 1.) neobhodno potrebno, da se sprejme proračun in 2., ker je absolutno potrebno zaradi našega ugleda zunaj, da se vlada ne menja vsak mesec. Naša zunanja situacija zahteva nadaljevanje politike, ki jo je začel izvajati dr. Marinkovič. Ta zimanja politika pa se da najstalneje in najsigurnejše izvajati z današnjo kombinacijo. Danes ni mogoče najti v narodni skupščini boljše solucije. Oni faktorji, ki imajo današnjo situacijo v rokah, se ne bodo, kakor je nedolgo tega rekel dr. Spaho, ki je brez dvoma ugleden in vpliven član v današnji situaciji, več povrnili k poskusom s Stjepanom Radičem iz leta 1924. Vobče smatramo, da bi pomenilo Radičevo sodelovanje prej propast kakor pa okrepitev položaja današnje vlade. HSS si lahko s svoje strani prizadeva, da se nam približa in mi čutimo danes, da moralno obstoja nedostatek v današnji vladi zato, ker niso v ,nji zastopani Hrvati. Za to pa ne zadene krivda nikogar od nas, temveč Hrvate, v prvi vrsti pa Stjepana Radiča. Kar se tiče opozicije, se ta ne strinja s temi trditvami vladne večine in daje s svoje strani izjave, v katerih zagotavlja, da bo prišlo v najkrajšem času do velikih političnih izprememb. Opozicija opozarja na zadnje avdience na dvoru in zlasti poudarja avdienco Davi-doviča. Opozicionalni krogi smatrajo, da je situacija današnje vlade težka in da se ne bo mogla obdržati. Atentat na bivSega predsednika albanskeTvIade. PARIZ, 9. decembra. V Parizu in Londonu so se razširile vesti iz Tirane, da je bil poskusen atentat na bivšega albanskega ministrskega predsednika senatorja Verlacija. Neznani ljudje so streljali na voz, v katerem se je vozil. Venlaci je ostal nepoškodovan. Ubit je bil sluga, ki je bil v njegovem spremstvu, a dve osebi sta težko ranjeni. Za- nimivo je, da je Ahmed beg Zogu zaročen z Verlaccijevo hčerko. Rim, 9. decembra. Vesti o atentatu na bivšega predsednika albanske vlade Variacija se potrjujejo »Giornale d’ Ita-lia« prinaša o tem iz Barija poročilo, v katerem si tendencijozno prizadeva naslikati ta atentat kot delo Jugoslovanov. SODNIKI SE NE SMEJO UDELEŽEVATI STRANKARSKE AGITACIJE. Beograd, 9. decembra. Vlada je sklenila, da ostane v načrtu zakona o sodnikih odredba, da sodniki nimajo pravice udeleževati se strankarskih agitacij, sklicevati in imeti zborovanja. Sodniki imajo samo pravico kandidirati izven ozemlja svojega sodnega delovanja. Sodniki smejo agitirati samo, ako kandidirajo in to samo v onem okrožju, kjer kandidirajo. VELIKOPOTEZNO DELO ZA NAPREDEK JUŽNE SRBIJE. Beograd, 9 .decembra. V vladnih krogih se posebno pretresa vprašanje o reorganizaciji uprave v Južni Srbiji. Med drugim se pripravlja predlog, da se sklene posojilo 500 milijonov dinarjev, ki naj bi se uporabilo za zidanje osnovnih šol v Južni Srbiji. S tem bi se omogočilo občinam, da v teku gotovega števila let zgrade te šole in vrnejo denar v letnih amortizacijskih obrokih. Razen tega je predvideno tudi zidanje strokovnih šol v Srbiji. rri skupščini. Po vladnem načrtu bo samo 12 ministrstev. ZASTOPNIKA NOVINARJEV V AVDIENCI. Beograd, 9. decembra. Včeraj dopoldne ob 11. je kralj sprejel v avdienco Franca Smodeja in Milorada Ivaniča, blagajnika centralne uprave jugoslovanskega novinarskega udruženja, ki sta kralju izročila izvod »Monografij kraljevine SHS«. Kralj je izrazil nad tem svoje zadovoljstvo in obljubil svojo pomoč, da pride ta edicija do vseh onih, ki jim je namenjena. Ob tej priliki se je kralj zelo interesiral za stanje in delo novinarskega udruženja in izjavil svoje zadovoljstvo, da je udruženje ohranilo edinstvo in svojo celoto. TRGOVSKO POGODBO Z JUGOSLAVIJO NEMCI ODOBRILI. Berlin, 9. decembra. Odbor za trgovinsko politiko v državnem zboru je odobril jugoslovansko-nemško trgovinsko pogodbo in odredil, da veljajo povišane carinske postavke za koruzo, ki se uvaža v industrijske svrhe, šele od 1. marca. VPRAŠANJE DELOVNEGA ČASA V TRGOVINAH. Beograd, 9. decembra. Minister socialne politike dela na tem, da se uredi vprašanje delovnega časa v trgovinah, zlasti v Beogradu. Da bi se to vprašanje rešilo za celo državo in izdelala uredba, je sklenil minister socialne politike sklicati konferenco vseh zainteresiranih gospodarskih organizacij. ZAKON O CENTRALNI UPRAVI GOTOV. Beograd, 9. decembra. Vlada je definitivno dokončala zakon o centralni upravi in ga bo takoj predložila narod- To je odločilen argument in ta drži in tega ni mogoče prezreti, ali pa bo besedolomstvo sankcionirano kot dopustno sredstvo politične borbe. NEZAUPNICA BOALDWINU ODKLONJENA. London, 9. decembra. Na predsinočnji j seji dolnje zbornice je imel ob priliki predloga o nezaupnica vladi, ki ga je predložila delavska stranka Lloyd George velik govor proti vladi in naglašal, da je pripravljen prevzeti odgovornost za vodstvo državnih poslov. Značilno je, da so Lloydu George-u poleg liberalcev aplavdirali tudi nekateri člani konservativne stranke. Predlog o nezaupnici je bil odklonjen s 347 proti 142 glasom. AVTONOMISTIČNI POSLANCI NA GRŠKEM IZROČENI SODIŠČU. Atene, 9. decembra. Pravni odbor zbornice je sklenil, da se izroče sodišču nekateri narodni poslanci, ki so obtoženi, da so delovali za avtonomijo grške Makedonije in Trakije. Političen položaj neizpre-menien. Beograd, 9. decembra. Včeraj popoldne je bil na dvoru od 4. in pol do 5, minister agrarne reforme Vlado Andric, ot) 5. minister zunanjih poslov dr. Marinkovič, ki je ostal do 6. in pol v skupni avdienci z Veljo Vukičevičem in nato odšel v predsedništvo vlade. Vukičevič se je zadržal pri kralju do 8., potem pa odšel v predsedništvo vlade, kjer so ga čakali ministri od 6., da bi imeli sejo. Po Vukičevičevem prihodu se je takoj začela seja ministrskega sveta, ki je trajala do 9. in pol zvečer. Ministri so izjavili po seji, da se je razpravljalo samo o zakonu o centralni upravi. Govorilo se je tudi o manjših resornih stvareh, med drugim tudi o sodJ nikih. Kaj natančnejšega o razpravah na seji ministri niso hoteli povedati. Beograd, 9. decembrač Ko se je zvedelo o avdiencah, so nastali v političnih krogih razni komentarji. Opozicija je tolmačila te avdience kot direktno posledico Davidovičeve akcije. V vladnih krogih pa pravijo, da je vse to v zvezi s tekočimi posli, o čemur ministri obvešte-jo kralja in da nimajo te avdience nobenega političnega značaja. Predsednik vlade Vukičevič je po avdienci izjavil, da ni nič novega. , NEMŠKA »NEVARNOST« NAJ ZBLIŽA ITALIJO IN FRANCIJO. Rim, 9. decembra. »Tribuna« opozarja v uvodnem članku na možnost ureditve odnošajev med Italijo in Francijo, ki bi morali postati prisrčni. Po mnenju »Tribune« sporazum ni izključen, samo je treba govoriti odkrilo, da bi se vsi konflikti predhodno odstranili. Tako Francija kakor Italija morata imeti pred očmi dejstvo, da gre njuna razdvojenost na korist neke tretje države in ta država-je Nemčija. BRIAND SE NI SESTAL Z MUSSOM NIJEM. Ženeva, 9. decembra. Včeraj je francoska delegacija objavila obvestilo, v katerem se demantirajo vesti »Chicago Tribune« o sestanku med Briandom in Mussolinijem. Značilno je, da se v tem francoskem obvestilu predvideva možnost sestanka teh dveh politikov, a za sedaj se ne da določiti dan tega sestanka. PO KRVAVIH DOGODKIH V VEL. VARADINU. Budempešta, 9. decembra. Sem je prispelo veliko število beguncev, ki so pribežali iz Velikega Varadina. Med njimi so tudi ranjenci. Veliki Varadin, 9. decembra. Tu je proglašeno poostreno obsedno stanje. Več dijakov je aretiranih in se vodi proti njim preiskava. Rumunska vlada je prepovedala listom pisati o neredih v Velikem Varadinu. POLJSKI PRIMAS POSTANE KARDINAL. Varšava, 9. decembra. Poljski primas nadškof Hlond odpotuje danes v Rim, kjer mu bo papež izročil kardinalski klobuk. PILSUDSKI DOSPEL V ŽENEVO. Ženeva, 9. decembra. Pilsut— je vže-raj ob 12. in pol prispel v Ženevo. OFICIELNA PROGLASITEV ALJEHINA ZA SVETOVNEGA MOJSTRA. Buenos Aires, 9. decembra. Aljehin je bil včeraj popoldne sprejet v svečano poslovilno avdienco pri predsedniku Al-veari. Popoldne je bil v šahovskem klubu slavnosten razstanek in je bil ob tej priliki Aljehin službeno proglašen' za svetovnega šahovskega prvaka. Trboveljska družba in rudarji p* tsv V sporih * državo zaradi cene premega za državne železnice pusti Trboveljska dru-ba plačevati račune navadno svojim delavcem. Ta praksa se je že tako udomačila pri nas, da se moramo čuditi, da do danes Se nikomur*t ni prišlo na misel, da bi napravil temeljit konec tako grdemu izsiljevanju. Samo s to besedo Be da namreč označiti postopanje bogate družbe, ki hoče s tem, da dolo ustavija, enostavno pritiskati na državno upravo s tem, da se jo postavlja pred alternativo: Ali plačajte nam, kolikor hočemo, ali pa indirektno naščujemo rudarje na vas — z lakoto. V Beogradu pa imamo ministrstvo za gozde in rudnike. To ministrstvo je vrhovna oblast nad vsemi rudniki v državi, 'tudi nad trboveljskimi. To ministrstvo ima zakonito moč in celo dolžnost, da točno pregleduje ne samo rudniške naprave po svojih organih — in pri takih pregledih se da tako sitnariti, da tudi najbolj zakrknjeni generalni in drugi ravnatelji postanejo mehki kot vosek! — ampak lahko pogleda nekoliko tudi v knjige, česar se rudniška gospoda Se bolj boji. Vprašanje pa je, ali se ministrstvo te svoje pravice tudi poslužuje? Kakor vse kaže, se je ne poslužuje, sicer ne bi bilo treba ministru za promet tako »gli-hati< za ceno premoga, ampak hi jo lahko, enostavno dekretiral! Na vprašanje, zakaj da se ministrstvo za rudnike ne poslužuje svojih pravic in svoje moči, pa ni treba odgovarjati nam, ker so na to vprašanje že dovolj jasno odgovorili člani anketnega odbora v zadevi Rade Pašiča Iz raznih časopisnih vesti vidimo, da se cena premoga drži v največji tajnosti. Ta ' -*TS tajnost pa je nepotrebna. Če stane tona navadnega rjavega premoga v Avstriji okoli 35 šilingov (280 dinarjev),, kjer so delavske plače dosti bobše kakor pri nas, je prav verjetno, da tudi pri nas ne velja produkcija ene tone premoga več kot v Avstriji, ampak precej manj, ker so mezde pri nas znatno nižje. In če pri nas la’ ko Trboveljska družba izplača na 200 milijonov dinarjev glavnice (ki ipa do tako visokega zneska ni narastla z vplačevanjem gotovine, ampak z valorizacijo, ki se je izvršila na papirju), še vedno 30 milijonov obresti (na eno delnico po 200 Din 30 Din, torej 15%), potem je to dokaz, da mora biti pri nas prodajna cena premoga res pretirano visoka in prav zadnji čas bi že bil, da se ministrstvo za rudnike enkrat spamne na svojo dolžnost, ali pa da se začne čim prej s sistematičnim delom za eleketrifikacijo dežele. Vodnih sil je dovolj na razpolago. Mi vemo dobro, da kapital mora nositi svoje obresti, dokler živimo v kapitalistični dobi, toda dohodki TPD niso več obresti, ampak so že nekaj drugega. Ni pa to edino sredstvo, da se take stvari ne bi več ponavljale, temveč je še cela vrsta drugih. Tako bi bila zelo zanimiva zgodovina § 82 v prejšnjem finančnem zakonu in tudi kak jugoslovanski Breitner bi našel sigurna sredstva. Ali najvažnejše in najpopolnejše sredstvo bi bilo podržavljenje vseh rudnikov, pri čemur pa bi bilo vsako boljševistično preziranje pravic dosedanjih lastnikov izključeno. Je pa T. P. D. zadeva vsega naroda in zato mora biti čim preje pravinlo rešena. Ivan Podlesnik: H. S. S. in S. L. S. ■Bilo je tako okrog 1. 19C0 neke sobote popoldne, ko nas je pokojni Ivan Štefe iskal po pisarnah, kjer smo bili uslužbeni ter nas vabil, da naj pridemo tisti večer v tedanji »Katoliški dom« na Turjaškem trgu v Ljubljani. Pripovedoval nam je, da pride iz Zagreba St. Radič z nekaterimi svojimi pristaši v Ljubljano, in da se zato spo-dohi, da ga pridemo pozdravit. Ne mnogo, ampak vendar nekaj nas je prišlo tisti večer v »Katoliški dom«, kjer smo sprejeli Radiča in njegove pristaše. Kaj se je na tem sestanku govorilo, 'tega se ne spominjam več. Vem pa*, da je govoril največ Radič. Na hravtskem političnem obzorju je začela tedaj vstajati nova zvezda. Med političnimi pristaši tedanje slovenske katoliške stranke (predhodnice sedanje SLS) se je pripovedovalo, da bo St. Radič na Hrvatskem čisto po slovenskem vzorcu organiziral hrvatsko ljudstvo politično in gospodarsko. St. Radič je ostal par dni v Ljubljani, kjer -je konferiral z voditelji katoliškega pokreta med Slovenci. »Ljudska posojilnica«, katere ustanovitelj in tedanji piredsednik je bil dr. Ivan Šušteršič, mu je (likvidirala posojilo v znesku 20.000 kron za ustanovitev, oziroma pakup tiskarn. Potem so spomini na Radiča v Ljubljani padali bolj in bolj v pozabljenje. Le .pri »Ljudski posojilnici« so se ga Se večkrat sppmjnjali. St. Radič je med tem časom delal in na- 1 predeval. L. 19>10 je prvič v hrvatskem saboru razkladal program svoje seljačke stranke. Takrat se.my,je,,sabor smejal. Radič je na ta smeh odgovoril, da je treba uvaževati, da je bilo za razširjenje krščanske prosvete naj prvo tudi damo dvanajst apostolov na razpolago. Krog- Radiča pa jih tedaj ni bilo samo dvanajst, temveč imel jih je že veliko več. Razmere med hrvatskimi kmeti so bile žalostne, bolj žalostne, kot kdaj med slovenskimi. V časih Khuena je narod ne samo politično, temveč tudi gospodarsko strašno propadal in s v trumah izseljeval v Ameriko. Cerkvena in prosvetna gospoda je bila gospodar veleposestnikov, od koder je narod do kosti izrabljala. Nikogar ni bi- lo, ki bi ta narod držal, vzbujal in mu pomagal na pravo pot. Radič je šel med narod in ga začel politično organizirati. Začel mu je pripovedovati o »seljačkem pravu«. Ako primerjamo ta Radičev poret od po-četka s pokretom voditeljev naše katoliške organizacije, najdemo veliko razliko. Prvič v tem, da je bil Radič sam, osamljen. Njemu ob strani niso stali niti posvetni, niti cerkveni inteligenti, kot je bik) to pri nas, kjer je ob strani Šušteršiča in Kreka stal Škot in ž njimi povečini vsa duhovščina. Drugič tli Radič začel seljaka najprvo gospodarsko dvigati in podpirati ter ga uvajati v posvetna druStvA, temveč sačel ga )e najprvo politic-no buditi. Tretjič — in to ije bila Radičeva napaka — ni njegov klic objemal seljaka do raztrgane bajte, temveč on je šel ‘in njega so se oklenili najprvo boljši, bogatejši seljaki. Radičevo »seljačko pravo« je bila mamljiva fraza brez socialne in ekonomske podlage; on je dvignil narodni pokret na ideološki in stvarni podlagi buržuazije in fevdalcev. Prav tako je zaipočel pri nas Šušteršič, dokler ni Krek posegel globlje. Šušteršičev klic po .politični strnitvi slovenskih katolikov je segal od meščana do boljšega posestnika, Krek pa je bil, ki je šel preko kmeta posestnika do bajtarja in preko obrtnika in trgovca do delavca. Lampe je bil, ko je ob strani Kreka zaklical, da more iti prosvetno delo tako daleč, da bo vsak pastir v gorski vasi črtal slovensko literaturo. Krek pa je zasanjal, da lahko slovenski kaplan po maši prodajo platno v konzu-mu, ali pa predelava v mlekarni mleko v sir in maslo. Res je, da je bilo Kreku lažje pri delu za razširjenje njegovih prosvetnih in gospodarskih idej, ker je našel v vsaki fari po enega ali dva somišljenika in sodelavca-župni-ka in kaplana. Res pa je tudi, da Radič celega pokreta ni tako široko in globoko razumel. Če bi ga pa bil, bi ga pa ne mogel tako na široko začeti, ker mu je primanjkovalo sodelavcev iz vrst inteligence. Hr-vatska posvetna in cerkvena inteligenca se je tedaj Radiču posmehovala. Hrvatski svečenik je stal med narodom, nad narodom, ■kjer se ntu je dobro godilo. Ta svečenik je bil sicer poln narodne zavesti, manjkalo mu je pa socialne, ker ni imel nobenega Kreka, ki bi mu bil v tem oziru njegov rešitelj. Radič je imel pred očmi samo politiko, ekonomska in socijalna vprašanja mu niso prizadevala brige, zato vidimo še dandanes, da se med vsem njegovim seljaštvom ni moglo globoko usidrati niti zadružno, niti prosvetno delo. Ako primerjamo ti dve panogi narodnega dela s slovenskim, vidimo, da je bilo pri nas v tem oziru skoraj bolje pred tridesetimi leti, ko se je začela ta ledina orati, kot je dandanes na Hrvatskem. Ne sme se reči, da se ni Radič na teh poljih poskušal, toda njegov plug ni oral ne globoko in ne daleč. Ako pogledamo samo prosvetno delo, ne najdemo razven seljačkih pevskih društev, združenih v pevsko zvezo »Matija Gubec«, skoraj nič. V zadnjih letih so dobili njegovi seljaki poleg političnega »Doma« tudi zabavno podučni tednik »Seljačka prosveta«. Izrečno prosvetnih društev nimajo, pač pa se meša v njih društvih s političnim delom kos prosvetnega. Zadružno delo, kolikor ga je, pa ne sega od zagrebške centrale daleč na deželo. Poglejmo si, kako je Radičeva ladja plavala po političnih vodah. Pri nas je splošen vstis ta, da je ta ladja krmarila brez gotovega cilja in iskala ugodnih vetrov, brez ozira na to, ali vodijo pota za temi vetrovi do gotovih ciljev, ali ne. Glavno je to, da je bila ta ladja vedno bolj natrpano polna in da ni zedela nikdar ob pečine. Ko govorimo o ladji, si moramo najprvo ogledali kapetana, ki je poklican, da krmari to ladjo seljačkega pokreta že desetletja po hrvatskih ‘političnih vodah. Mnogo urbenesne hvale, pa tudi mnogo kamenja je bilo že nametanega na tega kapetana. Bili so časi, ko se Radič, kakor pred desetletji, ni hodil več k nam učit, temveč je kazalo, da se bomo mi Slovenci naslonili nanj. Kmalu pa se je pokazalo, da politično vetrnjaštvo sicer morda trenotno omamlja,‘da pa za Slovence, od Kreka, Šušteršiča in Lampeta navajene na solidno in resno politično delo, ta veter tudi v časih neznosne vročine pod beogradskim pritiskom, ni zapeljiv. (Konec prihodnjič.) V deželi komitov. G Georgea Blondel, profesor za narodno gospodarstvo na pariški univerzi, ki je prepotoval vso Jugoslavijo od grške meje do Starenije in Je Imel pred mesecem dni v Ljubljani predavanje, opisuje v »Journal des DčbaU« svoje utise iz Makedonije. Med dru toteda! da je bolgarske komite podžigal najprej patriotizem. Bolgari eo bili namreč mnenja, da so bili po evertovni vojni preh -do kaznovani. Trdili »o, da ®o jtm ugrabili ■dežele, ki eo. bolj bolgarske kot srbske. De-jaH »o, da simpatizirajo s Bolgari oni, ka ne vedo točno, kaj eo pravzaprav • plemenske- ga stališča, .in se enostavno imenujejo »Makedonci«. Gotovo je, da velik del Seljakov v južnem delu Jugoslavije vetraja pri tem, da se imenujejo Makedonci. Njih jezik, ki izhaja iz stare srbščine, je bližje srbskemu kot bolgarskemu. V dobi, ko se Beograd ni dosti zanje brigal, so jih privabili Bolgari in versko vpraašnje je tu igralo veliko vlogo. Sprejeli so podložno st bolgarskega eksarha-ta in inteligenca je hodila v bolgarske Sole. Dolgo zatiranje s strani Turkov, pod katerim je živela večina balkanskih narodov, je napravilo te narode, ki ao gotovo inteli gentni a na nizki stopnji, zelo sprejemljive za propagando. Danes se dajo lahko terorizirati. Makedonci, ki so videli mnogo vojn in mnogo krutosti, so še pred kratkim mislili — in nekateri so še danes tega mnenja — da bo morda v kratkem izbruhnila nova vojna. To je glavni vzro-k, da se bojijo podajati točnih izjav. Potrjujem pa, da nad vse želijo samo eno, živeti v miru, obdelovati polje in nikdar več plačevati posestniku - muslimanu težki davek v naravi. Čut, ki ga mi imenujemo patriotizem, pri teh ljudeh komaj obstoja. Bolgarski komiti so orožje v rokah centralnega komiteta, ki ima podružnice v gotovih krajih. Ti izrabljajo spomine na pro-šlost ali pa aspiracijo onih, kateri pravijo, da nočejo biti niti Srbi, niti Bolgari, temveč da so Makedonci. Komite iščejo zaslombe med onimi, ki se smatrajo bolj za Bolgare kot za Srbe. Člani centralnega komiteta in njih glavni sotrudniki imajo pri svoji po-litiki zahrbtne namene. Ne smemo pozabiti, da je po končani vojni 300.000 Makedoncev bolgarofilov šlo preko meje. Sam predsednik sofijske vlade je Makedonec in mnogo Makedoncev mu stoji ob strani. Kako ne oi imeli simpatij do teh beguncev, s katerimi so se že večkrat bavili v Ženevi. Podprli so jih že s precejšnjimi vsotami denarja. Toda Jugoslavija se je že zelo pritoževala, na kak način je bil ta denar vpo-rabljen. Bolgarski komite v porabljajo danes proti Srbom enake metode, kot so se jih nekdaj posluževali proti Turkom. Imel sem priliko, dolgo se razgovarjati s tretjim morilcem generala Kovačeviča. Zvedel sem od njega zelo zanimive stvari. Reči smemo, da imajo vsi komite že od poprej nekaj na vesti in da to izrablja revolucionarni komitet, kojega središče je Sofija. Ti nesrečneži morajo ubogati na povelja, ki jih moremo mi komaj razumeti. Reče se jim: »Moraš ubiti tega, ki smo ga ti določili, če ne te mi ubijemo!« Zadeve jim sploh ne razložijo. Ubogati morajo brez ugovora. Morilec, ki sem ga imel priliko izpraševati, se imenuje Blagoe Kraler; je Macedonec, doma blizu Kumanovega. Bil je več let v osnovni šoli. Njegovi starši stanujejo v Sofiji, Aldomirovska ulica 59 in prodajajo mleko in mlečne izdelke ter niso nikakor revni. Mladič ima že zločin na svoji vesti, ubil je mladega Zida. Vsemogočni komitet mu je dejal: »Da uideš kazni, ki te čaka, moraš iti v Jugoslavijo in ubiti enega izmed onih, ki smo ti ga določili.« Iz vsega tega je razvidno, da se nahaja v Evropi dežela, ki kljub veliki vojaški in orožniški posadki živi v velikem nemiru. To je nevarnost za evropski mir in bolgarska vlada mora najti pot, da uniči Centralni komitet, čegar ob9toja ni mogoče odobravati iz prav nikakega stališča. Politične vesti. — O koncentracijski vladi, ki bo sestavljena že prihodnji teden, govori v zadnjem času zopet mnogo opozicija. In da bi bila vest bolj verjetna, se navajajo že imena novih ministrov. Ministrski predsednik bo ali Ljuba Davidovič ali Voja Marinkovič. Dr. Spaho postane finančni mnister in seveda dobe svoje ministre tudi radičevci in samostojni demokrati. Koncentracijska^ vlada pa bo nastala vsled tega, ker Angleži baje ne dajo denarja, če niso v vladi tudi Hrvatu (Sam Bog ve, zakaj potem niso dali Angleži posojila tedaj, ko je bil sam Stipica Radič minister. Op. ured.). — Menda ni treba se posebej poudarjati, da so vse te vesti o koncentracijski vladi prazpa izmišljotina. Ce sta tudi St. Radič in Pribičevič v vladi, zaradi tega ne bo naš kredit v tujini niti za krajcar boljši, pač pa bo močno narastel, kadar bo tujina videla, da se naša uprava zboljšuje, da se vedno manj krade in da je partizanstvo vedno manj uplivno. Radič in Pribičevič pa se čisto gotovo še nikdar nista proslavila kot nasprotnika partizanstva in enako ni bila naša uprava tedaj, ko sta bila oba nova voditelja seljačke demokracije v vladi, prav nič boljša, temveč znatno sla-bejša ko pa danes. Prav nikjer ni nobenega amstva, da bi koncentracijska vlada prinesla kaj pozitivnega, nasprotno pa je gotovo, da hi bilo vse delo tako komplicirano, da bi vse delo sploh obstalo. Sicer ni bolj revnega izpričevala za opozicijo, kakor da mora vedno ponavljati že stokrat ovržene kombinacije in da obstoji ves njen program in vse njeno delo samo v neslanih tolažilih za obupuioče pristaše. = Pred rešitvijo poljsko-litovskcga spora. Poroča se, da bo spor v kratkem rešen. Nemčija, Italija in Japonska so se sporazumele na sledečo formulo: Poljska in Litva proglasita, da je vojno stanje med obema državama končano. Imenovana bo posebna mednarodna mejna komisija, ki bo obstojala iz francoskih in agleških vojaških atešejev v Varšavi in Kovnu ter nemškega civilnega zastopnika. Poleg tega se mora Litva obvezati, da zopet vzpostavi brzojavno in telefonsko zvezo s Poljsko ter omogoči prosto plovbo po Klajipedi. Nato bodo obnovljeni diplomatski in konzularni ©dnošaji med Poljsko in Litvo. = Poljsko-litovski spor pred Svetom Zveze narodov. V sredo je razpravljal Svet Zveze narodov o poljsko-litovskem sporu. Najprej je govoril litovski diktator Voldemara«. Pritoževal se je, da ruje Poljska proti neodvisnosti Litve in da hoče vreči njegovo vlado. V podkrepitev svojih trditev je pre-čital Voldemaras nekatera tajna poljska poročila. Odločno je zanikal Voldemarae, da hi Litva mobilizirala, nasprotno pa je res, da organizira Poljska razne tolpe, s katerimi hoče vreči sedanjo litovsko vlado. Svetu predlaga troje: Zveza narodov naj posije posebno preiskovalno komisijo, ki haj preišče položaj na poljsko-litovski meji. 2. bvet Zveze narodov naj prepove tolp na poljskem ozemlju. 8. Svet naj ustavi preganjanje litovskega življa na poljskem ozemlju. — Voldemarasu je nato odgovoru 'J r, Briand. poljski zunanji minister Zaleski. Poročila Voldemarasa izvirajo od raznih ogleduhov in so brez vsake vrednosti. Poljska ne namerava prav nobenega napada na Litvo- K je Poljska 1. 1920. odbila boljševiški je tudi rešila neodvisnost Litve. Pod-j®^ 4 ‘V. zarja Svet Zveze narodov na neval®®st’ grozi od politike litovske vlade SP CSI^ion miru. Poljska vlada misli, da je mednar položaj ogrožen, dokler vztraja litovska. ■' da na stališču, da se nahaja Litva v voj stanju s Poljsko. Zlasti pa je opozarjal šaleški, da more iz fiktivnega vojnega stan,] vsak hip nastati dejanski. Svoj govor je končal Zaleski z besedami: Mi nudimo Latvi roko, na vas je, gospodje, ce bo ta roka zo-pet zavrnjena. — Voldemaras je na Z a le siki-jev govor na kratko repliciral in povdaril, da si Litva ne misli z oboroženo silo osvojiti zopet Vilno. Ko je nato še enkrat govoril Minister Zaleski, je bila seja odgodena. o11 predlog predsednika Sveta je bil nato izvoljen za poročevalca Holandec van Blockland. = Stalin o zunanjepolitičnem položaju. V svojem sedemurnem govoru o političnem -položaju sovjetske unije je govoril Stalin tudi o zunanji politiki. Dejal je, da preživlja svetovni kapitalizem krizo, vsled česar obstoja nevarnost novih vojn. Razvoj kapitalizma je neenakomeren. Gospodarski centrom prehaja iz Evrope v Ameriko. Stremljenje za novo razdelitvijo trgov in izvorov suro vin se zlasti kaže v problemu Pacifika, ki povzroča antagonizem med Anglijo, Ameriko in Japonsko. Iz tega antagonizma pa Je nastala kolizija interesov Francije, Anglije in Italije v Sredozemskem morju. Vsi poizkusi preprečiti vojno nevarnost z raznimi »miroljubnimi« dogovori so samo slab poizkus, da prikrijejo priprave velesil za novo vojno. Stalin je zato prepričan, da bo III. internacionala pridobila na moči in da se bo revolucionarno gibanje na Kitajskem obnovilo. Stalin je prepričan, da bo revolucionarno gibanje oživelo v kolonijah, a tudi v Evropi. Politika izoliranja sovjetske unije je politika priprave vojne proti sovjetom. Čeprav se je zaenkrat ponesrečil poizkus Anglije, da iustvari enotno protisovjetsko fronto, potem iz tega ne sledi, da bo Angli-ja tudi opustila svoje poizkuse za ustvarite* te fronte. Vojna nevarnost obstoji še nadalje in dolžnost sovjetov je, to vojno zavleč' in se s tributom na kapitaliste od nje iz-kuipiti. Naloge sovjetske zunanje politike je formuliral Stalin tako-le: boj proti pripravam za novo imperialistično vojno in intervencijskim tendencam Anglije. Okrepitev obrambne sile sovjetske unije. Strogo izvajanje politike miru in miroljubnih odnošajev do kapitalističnih držav. Izpopolnitev zunanje trgovine na temeliu’ utrditve monopola in zbližanje z državami, ki ne veljajo kot čisto enakovredne. Kratke vesti. Predsednik Coolidge je ponovno izjavil, da na noben način ne sprejme zopetne kandidature za predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike in da si mora zato republikanska stranka že sedaj izbrati novega kandidata. . Nezaupnico dr. Marxu je nemšlu parlament odklonil, toda le z 82 glasovi večine. Rumunski parlament je z veliko večino glasov izrekel vladi Vintile Bratiana zaupnico. ... . Prof. Jorga je poslal kraljici Manji pismo, v katerem jo zaklinja, da se ne vmešuje v romunske notranje zadeve. Macdonald je bil zopet soglasno izvoljen za predsednika angleške delavsko stranke. Komunističen kongres je soglasno in ne da bi se kdo vzdržal glasovanja odobril politiko osrednjega odbora. Stalinova zmaga je torej popolna. Pariški »Journal« je obiavil predsmrtno -pismo kralja Ferdinanda, ki v pismu apelira na rodoljubje Bratiana, da postane Kari kralj Rumunije, ker je bil sklep o odsto-pitvi Karla napačen in mora biti Rum unij' le v nesrečo. * Poravnajte naročnino! ? cer.«.V« TUOKOBMI Dnevne vesti. — OdlikoTani orožniki. Veliki župan mariborske oblasti je podelil častne nagrade onim orožnikom, ki so se v izvrševanju ri-barsko-policijske službe s posebno vneano in uspehom izkazali. Prvo nagrado od 1000 dknarjev prejme Ivan Lužar, orožniški kaplar v Ljubnem, okraj Gornjigrad. Dve drugi nagradi po 500 Din pa dobita Ivan Kocutar, narednik pri Sv. Petru pri Mariboru in kaplar Gvidom Zorenč v Slovenski Bistrici. Nagrade se bodo izplačale pred božičnimi prazniki. ■— Podaljšanje učiteljskih študij. V prosvetnem ministrstvu izdeluje že dalje časa Posebna komisija nov zakonski načrt o uči-“*j'iščih. Načrt bo v kratkem izgotovljen. K°t novost je omeniti, da se dela od raznih strani nato, da bi se učiteljske študije podaljšale. Tako se je vršilo pred par dnevi v tej zadevi posvetovanje, pri katerem so se izrekli za podaljšanje učiteljskih študij med drugim tudi zastopniki UJU in zastopniki višjih pedagogičnih šol. Povdarjalo se J«, da je vsekako prezgodaj, če vstopi uči-av18. leti v javno življenje. Prokmgira- 11 J® učiteljskih študij se bo tem lažje ia-rv lker- abs°lvifa učiteljišča dandanes to-‘ kandidatov, da jih prosvetno ministr- 1®* težavo namesti. sluSK Tn* strokovni izpit za učiteljske stratvo na °*lrtn'h šolah. Trgovinsko mini-Je Pravilnik o polaganju državnega za učiteljsko službo na obrtnih ? strokovno obrtnih, občnih nilo r,T;!n ob*W> trgovinskih šolah dopol-sedai- c?mf *zPremeni'lo. Clen 1. se glasi Ih-tk^ rflkovna sposobnost za učiteljsko nih „k?\moš'kih obrtnih, strokovno obrt-. občnih obrtnih in obrtno-trgovskih šo-ad ®e dokaže z državnim izpitom pred iz-praševalnimi komisijami, ki se ustanovijo v Beogradu, Ljubljani, Sarajevu, Somboru in Magrebu. Člen 1. pravilnika o državnem stroikovnem izpitu za učiteljsko službo na ženskih obrtnih šolah se glasi zdaj: Strokovna sposobnost za učiteljsko službo na zenskih obrtnih šolah se dokaže z državnim izpitom pred izpraševalnimi komisijami, ki se ustanavljajo v Beogradu, Sarajevu, Splitu in Zagrebu. — Muslimanski kongres y Sarajevu. Prihodnje leto meseca februarja se vrši v Sarajevu velik muslimanski kongres, ki bo razpravljal o verskih in prosvetnih vprašanjih muslimanov, o analfabetizmu, o ženskem vprašanju, kakor tudi o raznih vakuf-skih vprašanjih; o slednjih v ta namen, da =*e doseže rentabilnost velikih vekufskih posestev, ki reprezeatirajo v Bosni vrednost Pol milijarde dinarjev. Kongresa se udeleže delegati muslimanskih organizacij yi vse države. — »Uradni list< št. 121 z dne 6. t. m. objavlja nared bo o registriranju in ozname-novanju motornih vozil v prometu, odloe-. . Podeljevanju obrtne pravice in uredbo, er<) 86 r°k za vlaganje pro- za valorizacijo. .. 7~ Spor med zagrebškimi novinarji in poltjo. Kot poročajo, je začela zagrebška policija v zadnjem času odklanjati novinarjem informacije o dogodkih, ki zanimajo tudi Širšo javnost. Zato so imeli lastniki listom in novinarji te dni sejo, na kateri so sklenili, da policijo zaenkrat ignorirajo, da pa bodo podvzeli na merodajnem mestu primerne (korake, da pouče poilicijo o evroD-skih običajih. — Promet na deželni cesti Kamnik—Črna proti Gorn j e mu g r a d u je zopet za silo odprt. Majstrov večer. Za družabni večer, ki ?? Prirode Majstrovi zapriseženci v soboto i. m. na verandi hotela »Unionc v spo-n^i»aJe-to 1917’ na svojega prijatelja ge-So8lavi,Krria^-nie,g0V° ^isego za >^‘ je aanimante T^lebel*nUv. vlada vedn0,ve^ hote ,lskreno vabimo vse one, ki so TOtolh tS!2 krajinc. Kot poročajo iz Rima, namerava organizirati general Nobile spomladi leta novo znanstveno ekspedicijo v arktične Pokrajine. Zrakoplov, ki se zgradi v ta na-®an, bo konstruiran v glavnem po vzorcu ;>fH>rge< z gotovimi modifikacijami, ki so »e j^kaaale pri zadnji ekspediciji kot potrebne. je prepričan, da se nahajajo na ne-ti^^kanem, 3,500.000 km* obsegajočem ank-•onem ozemlju, sigurno otoki, ki jih name-snanstveoo raziskati. Ekspedicij« odpo-meseca aprila 1» Rima preko Fried- richshafena — Leningrada in — Vatsoe-a (na Norveškem) na Spitzberge. Od tam namerava podvzeli General Nobile v času od aprila do oktobra v arktične pokrajine tri znansiivena potovanja. PersonaJ ekspedicije bo italijanski, raz ven dveh Norvežanov, ki jih 'hoče vzeti Nobile seboj, da se tako zahvali norveškemu narodu za uslužnost, izkazano mu ob priliki prve ekspedicije, do-: čim Amundsena noče vzeti seboj, ker ga je j svoječasno hudo razžalil. | — Stolica za žurnalistiko v Pragi. Iz.Pra- ! ge poročajo: Prosvetni minister Hodža je ; izjavil v proračunskem odboru med drugim: S pričetkom prihodnjega šolskega leta se ustanovi visoka šola za politične vede s sto-lioo za žunalistiko. Med političnimi vedami bo zavzemala odlično mesto sociologija. Predavali bono na novi fakulteti predvsem visokošolski profesorji, vendar pa tudi drugi strokovnjaki, zlasti aktivni parlamentarci in diplomati, novinarji in drugi (tudi inozemski). Predavanja se bodo vršila v češkem, slovaškem, pa tudi v nemškem in drugih jezikih. — Leningrad najbolj »mokro« mesto na svetu. Kot poročajo sovjetski listi, je zavzel konsum alkohola v Rusiji take dimenzije, da je označil eden od voditeljev na plenarnem zborovanju komunistične stranke v Moskvi alkoholizem v Moskvi kot težko socialno nevarnost. Konsum alkohola je tekom zadnjih let v Rusiji silno narasel. Leta 1924 so popili v sovjetski Rusiji 800.000 sodov »vodke« in piva, leta 192o 4,000.000, letos, do konca oktobra pa že 32,000.000 Delavec v Moskvi porabi danes 5% svojih mesečnih dohodkov za alkoholne pijače. V Leningradu je hilo radi pijanosti aretiranih i«'0 konca meseca oktobra nič manj kot 21.000 oseb proti 2000 leta 1923. število smrtnih slučajev vsled preobilega zavživa-nja alkohola je naraslo v Leningradu v zadnjem ča6u na šestkrat toliko kot je znašalo pred leti. , ~ X» kriminalne statistike Zedinjenih urzav. Po pravkar izdani uradni statistiki je sedelo koncem lanskega leta v ječah Zedinjenih držav 18.788 oseb napram 8927 leta 1918. število arestantov se je torej v državah tekom zadnjih 8 let za 110% zvišalo, dočim se je prebivalstvo te-™ c3?tega časa pomnožilo samo za 20%. Nad 2000 oseb je sedelo koncem leta 1926 radi prestopkov zoper prohibicijski zakon. Naravnost porazna je statistika o umorih. Leta 1900 je bilo 481 slučajev, 1. 1917 že 2061, 1. 1923 2435, 1. 1926 pa 3218. Glede umorov prednjači mesto Chicago. — Pol milijona dinarjev je zadel pri zadnjem žrebanju srečk državne razredne loterije^ neki krojač na Bledu. Kupil je polovico srečke 2515 in sicer pri »Zadružni gospodarski banki« v Ljubljani. — Bestijalni orožniki. Iz Novega Sada poročajo: Žandarji v Petrovem Selu ao aretirali te dni 23-letnega Josipa Eraid&a, ki je bil osumljen tatvine. Pridržali so ga štiri dni v zaporu. Ko so ga končno izpustili, so I ga morali, ker je tožil, da ima po vsem telesu neznosne bolečine, prepeljati z vozom domov. Takoj^po svojem povratku je prosil Ernios svojo ženo, da naj pošlje po okrajner ga sodnika Milana Kulanoviča. Okrajni i sodnik se je prošnji odzval. Fant mu je po-: vt^dal, da so ga privezali orožniki na stol in strašno mučili. Dva dni nato je Ernios umrl. Pri obdukciji se je izkazalo, da je govoril resnioo.. Imel je po vsem telesu huhe poškodbe, špecijelno je imel vsJed žandar-skih brc težke poškodbe na drobu. Na podlagi teh dejstev so bili orožniki narednik Jovan Modurič in dva podrejena mu orožnika aretirani in izročeni sodišču. — Hrabra šena. V Pašinem Brodu pri Beogradu se je odigrala te dni drama, pri kateri je igrala odlično vlogo ženska. V eni od vil stanuje bančni uradnik Todorovič. Medtem, ko je pripravljala njegova soproga večerjo, so udrli v stanovanje trije maskirani roparji, ki so zahtevali, da naj jim izroči gospa Todorovič vso gotovino, ki se nahaja v stanovanju. Pogumna gospa se je branila, zato so ji roparji zagrozili, da jo bodo ubili. Dva od njih sta jo zgrabila, tretji pa jo je udaril s puškinim kopitom 1» gilavi, da se je za hip onesvestila. Ko se je zavedla, je jela klicati na pomoč. To je roparje tako razkačilo, da ji je nastavil eden od njih na prsi puško ter jo hotel ustreliti. Gospa se je iz rok lopovov izvila in posrečilo se ji je, da je odstranila cev od sebe, nakar j"e zletel strel v zrak. Nato je pomeril eclon od roparjev nanjo z revolverjem. Gospa lodorovič je pograbila stol in ga vrgla roparju v gilavo. Lopov se je zgrudil in tudi njegov strel je šel v zrak. Medtem je kli-cala gospa ves Čas na pomoč in prihitelo je nekoliko sosedov, tako da so morali roparji pobegniti praznih rok. Pol ure nato je prišel domov soprog gospe Todorovič, ki je polja! svojo hrabro soprogo k zdravniku. Imela je namreč več poškodb — najtežjo na glavi. Beograjska policija išče roparje doslej zaman. — Stroga obsodba lastnika bara r Beogradu. Lasnik beograjskega Ritz-bara Julij Lang se je zagovarjal le dni pred sodiščem radi treh poneverb. Dečko je bil obtožen, da je izvabil eni osebi 900, drugi pa 11.000 dinarjev kavcije pod obljubo, da jim prepusti garderobo, ne da bi jima bil prepustil garderobo, niti jima vrnil kavcijo. Razven' tega je osleparil neko tretjo osebo za večji znesek pod pretvezo, da ji prepusti mesto blagajnika. Za te svoje grehe je odnesel Ling dve leti zapora. Stroga obsodba je vzbudila v krogih beograjskih bonvivanov voliko senzacijo. — Zavraten umor. Seljak Janko Jakiič iz Goljaka-Biaeka na Hrvatekem je bil na »žegnanju« v Ivancu. Ko so se krSčanskl ljudje namolili, so se napili, nakar so se prav nekrščansko stepli. Med drugimi je bdi tepen tudi Jakšič. Največ batin je dobil od seljaka Ivana Pintariča. Zato si ga je dobro zapomnil. Te dni je prišel Pintarič v Goljak. Ko je opravil svoj posel, se je podal v vaško gostilno. V gostilni je sedel slučajno tudi Jakšič. Jakšič je Pintariča povabil k svoji mizi ter ga pošteno napojil, nakar ga je spremil na cesto. Med prijaznim pogovorom je potegnil Jakšič nenadoma nož ter ga zasadil Pintariču v ledja. Pintarič je obležal na mestu mrlev. Orožniki so morilca že drugi dan izsledili ter aretirali. — Karambolaža brzovlaka Berlin—Miir.-chen z avtomobilom. V bližini postaje Mul-denstein na progi Berlin—Munchen je prišlo te dni do karambolaže med brzovlakom in avtomobilom, ki je vozil bencin. Bencin je s silno detonacijo ekspodiral ter se užgal Šoferja sta zgorela, dva železničarja sta bila težko, dva pa lahko poškodovana. — Poizkus množestvenega samomora. V stanovanju lSletnega šoferja Maksa Menzla v Berlinu so našli te dni pet oseb, in sicer šcnferja samega, dva njegova prijatelja v starosti 25 let in njihovi dve prijateljici, stari po 18 let nezavestne, zastrupljene s svetilnim plinom. Vseh pet samomorilnih kandidatov so rešili. Množestveni samomorilni poizkus je aranžiral, kot se domneva, Menzel, ki je bil že dalje Časa brez posla. Ob odsotnosti svojih starišev .je povabil Menzel v svoje stanovanje dva svoja prijatelja, ki sta bila prav tako kot on že dalje časa brez dela in zaslužka in njuni dve prijateljici. Ko so se pošteno napili, so sklenili, da izvrše skupen samomor. V smrt jih je gnalo dejstvo, da niso mogli najti dela, ena od deklic pa je hotela umreti, ker je imela •> enim od delav-oev razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Ko je bila soba že polna plina, tako, da so po- | stali pozorni že sosedje, je zmanjkalo enemu 1 od kandidatov samomora poguma. Zbral je zadnje moči, se splazil k vratom ter priklical pomoč. — Vlom v blagajno krematorija. Te dni je bil izvršen v blagajno enega od dunajskih prematorijev vlom. Svedrovci so odnesli 1019 šilingov (okoli 8152 Din). — Nesrečni medeni tedni sestre Viljema II. Iz Bonna poročajo: Ko sta se vračala te dni princezinja Viktorija Schauroburg-Lippe in njen mož Aleksander Zubkov z motocikljem iz neke pivnice, sta se prevrnila in precej težko poškodovala. Prepeljali so ju v bolnico. Njiju stanje je precej nevarno. — Ljudska samopomoč za vse stanove preskrbi in zaaigura otrokom in odraslem po 1, 2, 4, 10 do 16 tisoč dinarjev denarne podpore. Pristopite 1 Za stare od 50 do 80 let je čas samo do dne Sl. decembra 1927. Z dopisnioo javiti naslov na »Ljudska samopomoč v Ljubljani, Rožnik 29, ali Maribor, Aleksandrova cesta 45/11. — Božične razglednice družbe sv. Cirila in Metoda so izšle. Prosimo, da se vsi narodnjaki poslužijo za božična in novoletna voščila teh razglednic. Cena 'komad 1 Din. Naročajo se pri C. M. družbi, Ljubljana, Narodni dom. —• »Mladina.« T« dni izide S. Številka s-Mladinec, mesečnika za sodobna slovenska kulturna vprašanja. Vsebina 2. številke je naslednja. Izjava. L. Mrzel: Nova Rusija’.1 M. Klopčič: Preko vsega jetniška rešetka. Košak Slovenska univerza — pravica’ slovenskega naroda. Fr. Onič: Nekaj misli o ruski socialni revoluciji. Aleksander Blok: Odlomek iz >Dvanajstorice<. A. Gspan: Velika noč. L. Ud&: Kaj je narod in ali smo Slovenci narod ali ne?. T. Sajovic: Deček s ceste. L. Ude: Duhovna revolucija slovenskega osnovno-šolskega učiteljstva. Franc Kozar: Fabriškim kaminom. B. Kreft: Ruski Teater. Zapiski: Francosko jugosloven-ski prijateljski pakt (Košak). Še nekaj besed o jugoslovensko - franooski pogodbi (Ud£). »Komunisti« (Al. Gspan). Ženska »emanoopacija« na univerzi (M. M.). Revijo se naroča v Ljubljani na Miklošičevi cesti štev. 4. Ljubljana. 1— Škandalozno blato na ljubljanskih ulicah. Vsled že več dni trajajočega slabega vremena in malomarnosti v poštev prihajajočih faktorjev so nekatere ljubljanske ulice tao blatne, da je naravnost šandail. Ne samo, da je na voznih cestah ponekodi toliko blata, da te oškrope drveči avtomobili do vratu, tudi trotoarji in prehodi se ne čistijo dovolj. Merodajni činitelji naj poskrbe, da se nedo-statek odpravi še predno zapade sneg, sicer bo še slabše. Kaj nam pomagajo lepo tlakovane ceste, če se ne čistijo? 1— Razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu v Tivolskem parku v Ljubljani, bo od 11. decembra naprej najprivlačnejša točka Ljubljančanov. Prijavilo se je že tako lepo število naših umetnikov s svojimi deli, da bo to ena najpestrejših razstav umetnin, kar smo jih doslej imeli. Namen razstave je, nU^' ?¥ins‘vu priliko, da nakupi po najugodnejših cenah slovenske umetnine za božična in novoletna darila. Tu boste gotovo našli primerno darilo, ki bo Vam v čast, ob-darovancu v veselje. Pri tem boste pa še imeli zavest, da ste podprli našo slovensko umetnost. 1— Lovčeva beseda. Zelo važna panoga našega narodnega gospodarstva je pridobivanje in prodaja kožuhovine. Kožuhovina iz naših pokrajin slovi že iz davnih časov daleč po svetu. Zato prihajajo ponjo k nam tuji kupci, ki jo kupujejo in odnašajo na svetovne trge. Ti ljudje skušajo seveda, da dobe blago kar najbolj po ceni v svoje roke, največ s pomočjo raznih svojih prekup-cev, ki skupljajo blago od vasi do va6i. Tako so šle vsako leto, če vzamemo skupnost, v izgubo velikanske svote na škodo našega narodnega premoženja. Da se to prepreči, je že nekaj let sem prevzela organizirano prodajo tega blaga uprava Ljubijansskega velesejma v zvezi z našo Lovsko zadrugo. Kot so pokazali dosedanji kožni sejmi v Ljubljani, z lepim uspehom za naše lovce. Tudi v novem letu bo januarja tak .sejem. Ao hočemo sebi dobro, potem moramo, vsi lovci prodajati svoje kože samo polom te organizacije. Bodimo solžni in zavedni ter se ne dajmo premotiti ljudem, ki uporabljajo vsa sredstva, da Vas zavedejo in Vani za slepe cene .odvzemo dragoceno blago. Zbirajte in hranite kože, da jim čimveč prinesete ali pošljete na naš skupni sejem, ki se bo vršil dne 23. januarja 1928 v prostorih Velesejma v Ljubljani. Obrnile se po navodila na ta naslov, ki Vam bo radevolje postregel. 1— Čajanka slušateljev ljubljanske univerze — v sobo,to, dne 10. XII. ob 20. uri v Kazini. — Ples z balončki, kepanje, baletne skupine, klavirske in vijolinske točke priznanih mojstrov! — Ker se posebnih vabil ne bo razpošiljalo, vabimo vse one, ki so dobili svoječasna vabila za plesne vaje. 1— Angleško sukno za moške obleke in za sukne dobite najceneje in najlinejše kvalitete pri FRANC PAVLIN, Gradišče št. 8. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. Ker se mora preložiti predavanje g. Skale za en teden, bo predaval v petek 9. decemhra ob 8. uri g. prof. Jeraj iz Maribora o zelo aktualni temi »Delovna šola in državljanska vzgoja«. Vzgojitelji pridite polnoštevilno! — Lincenrovanje žrebcev v mariborski oblasti. Veliki župan mariborske oblasti razglaša: Lastniki žrebcev, ki nameravajo v prihodnji' plemenilni dobi spuščati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil, morajo priglasiti te žrebce najpozneje do 31. decembra 1927 pri onem srezkem poglavarstvu (mestnem magistratu) v čigar okolišu se nahajajo. Pri priglasitvi, ki se vrši pismeno ali ustmeno, se mora obenem naznanili: 1. Ime, priimek in bivališče lastnika; 2. pasma in rod, starost in barva, kakor tudi kraj, v katerem stoji žrebec. Opozarjamo, da se za žrebce toplokrvnih pasem pod štirimi leti in za mrzlokrvne žrebce pod tremi leti splošno ne daje dopustilo za spuščanje. 9vo-ječasno bom razglasil kje in kedaj bo pregledovala komisija priglašene žrebce in dajala dopustila (licenco). Celje. e— Proračun mestne občine celjske za leto 1928 je med uradnimi urami v knjigovodskem uradu vsakemu meščanu na vpogled. c— Celjski trotoar je v pretežni večini pod vsako kritiko, tako da pasanti raje po sredini hodijo nego ob straneh. Večina hiš ima trotoar krit z velikimi ploščami v čijih izdolbinah so ob vsakem dežju luže, poleg tega pa še hišni posestniki ne čistijo redno trotroarjev. c— Celjska mestna knjižnica je izposodila v mesecu novembru 1314 knjig. Pristopilo je 48 novih članov. c— Preteklo soboto se je vršil v rdeči sobi Narodnega doma občni zbor Dijaške 'kuhinje v Celju. Društvo že deluje 42 let in šteje 16 pokroviteljev in 149 članov. Dijaška kuhinja nudi vsaki dan 80 dijakom obed, tako da se je tekam leta razdelilo 14.600 porcij. Prejemkov je imela Dijaška kuhinja 38.500 Din, izdatkov 41.007 Din, primanjkljaj se je kril iz prihrankov prejšnjih let. Izvoljen je bil ponovno stari odbor: predsednik prof. J. Kožuh, tajnik prof. Mastnak in blagajnik prof. Mravljak. c— Na sestanku delničarjev Obrtne banke SHS v Celju je bil izvoljen cenzurni odbor, ki bo dajal Obrtni banki informacije o prosilcih za kredite. Oni obrtniki, ki želijo dobiti kredite pri Obrtni banki, naj se zglasijo pri tajništvu »Slovenskega obrtnega društva« v Celju, ki bo vršilo tudi tajniške funkcije cenzurnega odbora. Dopis. Račje. Potujoč dne 1. decembra skozi vas Račje ab železniški postaji Račje-Fram sem videl raz 'poslopja, v katerem se izdeluje špirit, viseti staro, popolnoma obledelo aa-stavo-trobojnico; škandal je, da razobesi bogata tovarna tako staro cunjo in tako naravnost zasmehuje naš največji narodni prašnik ujedinjenja. Ali res nima tovarna toliko sredstev, da bi ne žalila s tako staro cunjo narodnega čuta vaščanov in dala nabaviti novo trobojnico. Upam, da se razumemo. — Popotrtik. > Šifon srajca 60—, 54— 3©-— Balist kombine 200’—, 160*—, 112*— Spalne srajce 180—,160’— Modrčni jopiči, nogavice, rokavice ročne torbi« e. Radi velikanskega prometa po celi jugoslaviji cene niije kakor drugje Veletrgovin a H. Stermeckt — Celje* Nai denar naiema trgovcu 1 VOJNI OŠKODOVANCI ZA SVOJE PRAVICE. Na poziv »Odbora vojnih oškodovancev (prečanov) v Mariboru se je vršil v nedeljo, dne 4, t. m. sestanek vojnih oškodovancev v Narodnem domu v Mariboru. Ob precejšnji udeležbi vojnih oškodovancev je pozdravil predsednik g. Fran Novah s primernim nagovorom navzoče in poročal o težnjah za dosego pravic, ki jih imajo vojni oškodovanci. V svojem poročilu je omenil, da se žal cd naših prečanskih poslancev do danes še nobeden ni z uspehom zavzel za te trpine, ki so med vojno in po vojni prišli ob vse svoje imetje. Nadalje je povdaril, da leži krivda tudi v vodnem menjavanju vlad, ki vsled tolikokratnih menjav ne pridejo do tega, da bi ustvarilo nov zakon za vojno odškodnino ali pa vsaj obstoječi zakon, ki velja samo za Srbijo in Črno-goro, razširil na celo državo. Tudi je g. predsednik navedel, da je odbor vsakokrat ko so prišli ministri in diru-gi poslanci v Maribor, zaprosil iste po depu-taeiji za pomoč. Obljubila se je pomoč, a žal, ostalo je do danes le pri obljubah. Z ozirom na to nam ne preostaja nič drugega kakor zopet apelirati na vlado in poslance ter jih opozoriti na krivico, ki se godi že deseto leto po ujedinjenju lastnim državljanom. Na to je podal tajnik odbora g. Oroslav Rakuša poročilo, koliko vlog in spomenic se je že izdelalo ter v poslalo raznim merodajnim činiteljem in Kr. vladi; na te vloge iz-vzemši častno izjemo gospoda ministrskega predsednika Velja Vukičevida ni prišel niti en odgovor. Končno je bila sprejeta sledeča »Spomenica«: Kraljeva vlada blagovoli odrediti: a) da se nemudoma zbero vse prijave oškodovancev (prečanov), katere ležijo zbrane v dobi od leta 1919 do 1922 pri ministrstvu za socijalno politiko in pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani; b) da se vse zbrane prijave izročijo »Komisiji za ratnu otštetu«, da jih pregleda, ugotovi njih upravičenost in določi vsoto o odškodnini ter da se k tej komisiji pokliče tudi eden tukajšnji odbornik kot ekspert; c) da se pri ministrstvu pravde izdela zakonski načrt, bodisi za uvedbo novega zakona o vojni odškodnini, ali pa za razširjenje sedaj samo za Srbijo in Črno goro veljavnega zakona na celo državo; ' d) da se zakonski načrt čimpreje preda »Zakonodajnemu odboru« in »Narodni skupščini« v presojo in uzakonitev. Pončno prosi podpisani odbor na zahtevo vojnih oškodovancev, da se mu sporoči ukrep, ki ga cenjeni naslov na podlagi te spomenice stori, da zamore obvestiti o istem vse sotrpine v pomirjenje. »Spomenica« se vpošlje Kraljevi vladi oz. Kir. ministrskemu predsedniku, vsem ministrom, predsednik Narodne skupščine, načelnikom poslanskih klubov ter velikim županom in predsednikom oblastnih skupščin v Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Osijeku, Vukovaru, Novem Sadu, Splitu, Dubrovniku, Tuzli, Sarajevu, Mostaru, Travniku, Banjaluki in Bihaču. VELIK ZBOR ZDRUŽENJA SLOVENSKIH TABORNIKOV. Včeraj dopoldne se je vršil v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani III. letni veliki zbor Združenja slovenskih tabornikov. Poročilo vrhovnega vodstva je pokazalo razveseljivo napredovanje organizacije, kai zlasti izpričuje dobro napelo letošnje poletno taberenje. Na velike finančne težave je zadelo vodstvo pri tretji številki svojega glasila »Ogenj« ki je ne more izdati, čeprav je gradivo že pripravljeno. Združenje deluje v tesni zvezi z vsemi sorodnimi društvi in organizacijami. Zbor je pozdravil osebno zastopnik Drž. ligi jenskega zavoda v Ljubljani dr. Miss, zastopnik Saveza trezne mladine in društva Treznosti Cerkvenik in v imenu Svete vojske Lindič. Sledila so poročila osrednjega tajnika, posameznih rodov, vrhovnega načelnika itd., nakar se je vršila volitev nove društvene uprave. Sprejet je bil predlog, da naj se bodoče letno taborenje vrši v Logarjevi dolini, s pristankom, da naj se v slučaju, če bi se is-kazala omenjena dolina kot neprimerna za taborenje, izbere drugo mesto. Sledilo je še nekaj internih predlogov, nakar so izvedli člani mariborske župe prisrčen gozdovniški nastop, ki je vsestransko prav lepo uspel. Vmes so prepevali taborniki svoje gozdovniške pesmi. Prosveta. »MADAME BUTTERFLY« NA MARIBORSKEM ODRU. Pod taktirko našega opernega ravnatelja g. Mitroviča smo slišali v torek znano Pucci- nijevo opero »Madame Butterfly«. Osnutek za dekoracije je izvršil ljubljanski gledališki slikar g. Skružny, zrežiral je pa opero g. Bratuž in priznati moramo, da zaslužijo vsi trije popolno priznanje. Ta večer je bil res lep in je mariborska opera nanj lahko ponosna. Nekateri prizori so segali daleč nad splošno pvovprečnost, za kar ima največ zaslug ga. Burjeva, ki je bila pevsko in igralsko odlična Butterfly. Posebno dobra je bila v sceni s Suzuki v drugem dejanju in v pretresljivi tragiki tretjega dejanja. Suzuki gdč. Subejeve je bila izvrstna Japonka po postavi, šminki in igri. Položila je v to vlogo toliko občutja, kakor v nobeno drugo doslej. Poleg nje je bil najboljši or i jen talec g. Bratuž, ki je odigrali vlogo Kitajca Gora Nikoda nad vse originalno, tako, da spada ta vloga med njegove najboljše igralske nastope, če ni sploii najboljši.. G. Neralič, konzul Skarpless, je združil s svojim odličnim glasom tudi globoko čuvstvo, g. Burja je bil pa izboren Pinkerton. Poleg glavnih solistov so se potrudili tudi ostali in tudi zbor je ustrezali, oporekati bi mogli samo svetlim lasuljam, ki so jih imele nekatere zboristke, kar je celotni sliki naše »oderske Japonske« mnogo škodovalo. Solisti in dirigent so bili deležni hvaležnega priznanja s strani publike, ki je skoro napolnila gledališče. Ob tej priliki se mi zdi potrebno opozoriti na zanimiv 15-letni jubilej že pozabljene zgodbe s takrat nameravano tržaško slovensko uprizoritvijo te opere. L. 1913 bi morala biti v tržaškem slovenskem gledališču premijera »Madame Butterfly«, toda tržaški Italijani in italijanaši so dosegli, da je založništvo kot lastnik dela prepovedalo slovensko podajanje na tržaških tleh. Ta nečuven italijanski korak je takrat razburil tudi Hrvate in Srbe, ne samo Slovence. Zagrebško gledališče je v protest proti tej italijanski prepovedi slovenskega »Metuljčka« v Trstu črtalo s svojega sezonskega repertoarja vsa italijanska dela, demonstracije so se pa radi tega vršile tudi v ljubljanskem in celo v beograjskem gledališču. Takrat je tržaški humoristični list »Pika« prinesel karikaturo tedanjega ravnatelja Dragutinoviča, Puccinija in »Metuljčka« s sledečimi vrzi: Metuljček, Dragutiinovič in Puccini so »in flagranti«, vendar so edini, da >Butterfly< bi se slovenska pela, da v Trstu ni komore Izraela. Z opero »Madame Butterfly« je torej združen kos zgodovine naših bojev na Primorskem in prvih početkov resnične jugoslovanske solidarnosti, zato zasluži ta jubilej, da M ja Erenburg: 99 Ljubezen Jeanne-e Ney. (Iz ruščine prevedel d. L.) Sledila je povest v Sašenjki. Jutrišnji govor gospoda Gourmot-a je postajal s vsako minuto bolj pisan in živahen. To so bili pa šele cvetovi, jagode so ga še čakale. Ko je Aglaja prvič omenila hudobno prešestnioo, je gospod Gourmot že napeva! arijo iz »Ri-goleletta«. Aglaja je bila pravi angel, ki mu je priskočil na pomoč. Res, da ni bila s svojo zunanjostjo preveč podobna angelu, pa saj je gospod Gourmot ne bo poljubljal. Ko je slišal celo povest, je vprašal: — Ali veste, kdo je ona? — Ne. Mislila sem, da je Judinja, pa mi je teta pisala, da je Francozinja. Gospod Gourmot je slišal dovolj. Kljub gnusu, je stisnil koščeno roko Aglaje in ji obljubil: — Zanesite se, da bom napravil vse, kar bo mogoče. Tedaj se je pa spomnil: — Samo še eno vprašanje. Zakaj vaš mož k dejanju pripleta politiko. To mu lahko samo škoduje. Ali je bil res kdaj komunist? Aglaja je vedela: Pariz ni Moskva. Tukaj je red. Tukaj komunistom režejo glave. In rešujoč Andreja, je rekla: — Nikdar! On je bil vedno tih in miren. To .je gotovo ona .primešala. Gospod Gourmot je spremil Aglajo do vrat. Bil je zadovoljen. Dobil je vse, kar je želel. Dobil je gomoljike in jutri bo občinstvu postregel z izvrstno pašteto z gomoljikami . . . 39. Maj je povsod krasen. Maj je čudovit tudi v nenaševskem gozdu. Temnopolta južnjakimja, ki se je rodila daleč odtod v Loirette-u, kjer je mnogo glici-nij in trte, pa ni tega čutila. Šla je iz hiše. Kljub pozni uri je bilo še svetlo. Pod smrekami je bila razstlana rjavica mrtvih igel. Zraven malega zeljnika so se v oblačku krožile mušice, ki so bile podobne majavemu, prosojnemu zagrinjalu. Dišalo je po vlagi in preperelem mahu. To je hilo vse. Uboga priroda! Strašna dežela! Res, nekaj ponižujočega je v takem podnebju, v dolgi kruti zimi, ko se ljudje skrivajo v svojih > brlogih in ne smejo niti dihati, ko se zrak v hipu spreminja v paro, ko se trepalnice obrobljajo z ivjem in se na nos obešajo le- dene svečice. Skoraj ves dan se kadijo svetitjike. Sneg ogrinja koče do streh. Ljudje hodijo počasi in s težavo in kar niso več podobni ljudem, marveč nekakim pošastim, ki se pokrivajo s kapucami, oblačijo v ov-čevtno in obuvajo v okorne Škornje iz klobučevine. Potem se pa za dva ali tri mesece pokaže solnce in se začne vesti ko kakšen objesten rokovnjač v pivnici, kakor da bi hotelo vrniti, kar je v teh krajih zamudilo, in pripeka skoraj vseh štiriindvajset ur dneva. Neprestano žge vročina, gorijo gozdovi In zaprno brenčijo komarji. Temu pijanskemu .razsipanju toplote pa spet sledi maček in mraz spet zabije nizke hišice ko krste s kladivom. Velika, ogromna, pa strašna zemlja! To ni Loirette, tukaj ne cvetijo rože. Tukaj ni mladega vina, niit Overnja-kov in ne bahavih Gajkoncev. Tukaj se ljudje potijo od preobilnega čaja in si drug drugemu razbijajo nosove, kadar se nasr-kajo žganja. Do Pariza je daleč, strašno daleč. Na vsak način je pa maj tudi tukaj lep, vsaj v knjigah se tako piše. Jeanne pa vsega tega ni čutila. Jeanne je v nenaševskem gozdu živela slabo. Neichenson se ni nikdar motil in se zato tudi zdaj ni zmotil, ko je dal zaupno se ga spomnimo o priliki letošnje mariborske premijere. R. R REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Petek, 9. dec.: zaprto. Sobota, 10. dec.: »Boljši gospod«. Premijera. — Premierski abonma. Nedelja, 11. dec. ob 15. uri: »Snegulčiea«. Mladinska predstava. — Izven, ob 20. uri: »Hamlet«. Ljudska predstava pri zniž. cenah. —■ Izven. Opera. Začetek ob pol 20. uri. Petek, 9. dec.: zaprto. Sobota, 10. dec.: »Trubadur«. — Red B. _ Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani opozarja abonente reda A, da se vrši predstava »Dva bregova« za njihov abonma v ponedeljek, dne 12. t. m. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V MARIF0RU. Petek, 9 decembra: zaprto. Sobota, 10. decembra ob 20. uri: »Madame Butterfly«, ab. C. I*šia je 5. številka »Gledališkega lista« Narodnega gledališča v Ljubljani, ki ga ureja g. Oton Župančič, številka ima sledečo vsebino: Ciril Debevec: Tip iz občinstva; ravnatelj Polič piše o Konjevičevi operi »Mi-kiževi ženitbi; profesor Šest pa prinaša nekatere podrobnosti iz Hansencleverjeve komedije »Boljši gospod«, .koje premijera bo v nedeljo 11. t. m. v ljubljanski drami. Iz istega peresa je tudi članek »Shakespeare in muzika«. Debevec nadaljuje naš predvojni dramski repertoar in sicer je prišel-v tej številki do sezone 1905/6. Številko zaklj*?' čuje razni gledališki drobiž, katerega Pn' speva Fr. L. Abonenti dobe številko na d odprodaja pa se pri biljeterjih in nekaterih trafikah po 4 Din. »ČAS.« Vsebina novemberskega zvezka v Clevelandu izhajajoče slovenske revije »čas« Jf sledeča: 0 kovanem denarju. Meglic«: Kerže. Življenje v vročem pasu. Glasba meditaredni jezik. Posebnosti nbvejo M. Johnson. O naši domovini: Frank ' Vsega se bojimo. Kadar glava bo . po dinjski del. Urejuje Mrs. K. Cenjenim naroč nikom. naročilo Kobatinskemu. Pretkani Poljak j« poznal svoje delo. Ko je Jeanne prišla k njemu, ga je začudeno vprašala: — Kje je šola? Kje so otroci? Kabotinski je s svojimi ateničnimi očmi obdezel Jeamre-o od vrha do tal, pricvjrknil z ustnicami, požvižgal in odgovoril: — Otročičkov ni tukaj nobenih. Če se pa omožite, jih boste pa prav lahko dobili. Čemu vam pa naj bodo otroci, saj ste še sama otrok. Če pa se že na vsak način želite prijeti kakega dela, ga bomo našli za vas v pisarni. Začeli so se mučni tedni. Služba je bila le namišljena. Jeanne je listala po nekih papirjih, ki jih Kabotinski sploh ni prebiral, ampak metal v peč. Ljudi ni -bilo, razven gluhega čuvaja Anisima in Kabotinskega, ki je bil vsak dan bolj vsiljiv. Jeanne je začutila, da se v njenem življenju ni ni« spremenilo, razven zvona glasov: Rajmond Ney je govoril z basom, Kabotinski z di-skantom, oba sta pa imela iste besede m pri obeh se je belina oči na enak način skalila in pokrila z motno, zamolklosinjo, pohotno smetano. (Dalje prih.) (RriMko ponrtdRlikl In Spndlcilikl burna« »GROM« LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 41 IMW fcfMjmtUMi »OROM«. s TtMea 2454. Potfr«!nlc8t Maribor, Josonlco, Rakek. v I« •troko MMNkkb po— MlMtroJo 9ai Galanterija Trikotita n dam« in gospoda. — Volna X« pleteni« t vsak fcorrah. — Velik* tsblr* nogavic, kravat ▼ rasnih — Kompletna potrobiti n« u krojače, šivilje hi tevjjuj*. Rane toaletne in koemotfčno potrebščine pri Josip Petelinc-U Uubllana Sv. Patra nasip T ob vodi. - H D VINOCET tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa. Zahtevajte ponudbo. t—j Telefon Ste«. 2388. TeltniCno in ItigiJeniSno naimoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna t Ljubljana, Dunajska cesta St. la, n. nadstr. *B!-NWBi ii mmm *»«!■«■■■■■■■■■■*, TISKARNA „MERKUF“ C R 'GORČIC EVA ULICA ŠTEV 23 »KLEFON ŠTEV. 2552 TELEFON ŠTEV. 2552 Se priporoča za »mkursko »troko spsd»io * c f HALI OGLASI. Za vsako besedo so plato 50 par. Za debelo tiska.« pa Din 1.—. Koks - čebin Woliova l/II. - Telef. 2ttW »Germisan« najboljše sredstvo aa lu-ženje semen 18% ra*' stopine zadostuje za **■ varovanje proti sneti '® bilnib bolezni. D-. A.-Jenčič, Maribor, Kopitar i«va nlica 6. Išče se stanovanje, obstoječe iz kuhinje ter dveh sob v eentrumu mesta. Plača so dobro. Ponudbe na upravo lista pod »Stanovanj**. Oglašujte t Narodnem Dnevnika. Izdajatelj: Aleksander Žoleiaiktr. — Urejaj«: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren:, Andrej S*ver. Vsi v Ljubljani.