E3G?3l=l[HlE3[HiE3
Ulja vsi peiek.
□ □
Mištvo in uuravnišlvo: M\\mm ulica Sl. 6.
r=i n-n r-^=l r—i r^JI !=1
GLASILO SLOVENSKEGA
eh; cs3 HocasGnni^a
Mmm znoSo:
celoielna.. K 4‘— ijoiiileina.. „ 2'— čeirlislaa.. „ r-Posamezna Sl. „ o ia
ISE£ISEEIS[HJE~I
Štev. 52.
V Ljubljani, dne 28. novembra 1913.
Leto VIII.
V snegu.
Neki modrijan je dejal nekoč, da je jedro zgodovine človeštva boj za vero in proti veri. Proti veri se bojujejo sovražniki z različnim orožjem. »Vsak po svoje«, je dejal tisti, ki je s svedrom kravo drl. Rimski cesarji so preganjali krščanstvo z mečem, lažiučenjaki z napačno umevano znanostjo in filozofijo, slovenski liberalci pa preganjajo vero s psovkami in lažmi. Svoje čase je nastala med dijaštvom struja, ki se ji je tak boj zdel prenizek, preumazan, premalo kulturen in so govorili, da hočejo zvišati način političnih bojev, da bodo vredni izobraženega naroda. Danes vodijo nekdanji pristaši te tako imenovane radikalne struje boj v »Dnevu« in so dvignili besedni zaklad slovenskega jezika, v kolikor zadeva psovke in umazanosti, na neprimerno višino.
Čudno je urejeno na svetu. Pijanec neče nikoli priznati, da je pijanec, ampak k večjemu umazan stiskač ne mara biti. Lakomni skopuh hoče biti samo varčen, bojazljivec je samo previden, nasprotnik vere se pa poteguje samo zoper zlorabo vere in zahteva, naj bo vera privatna stvar. Tudi naši ljubi socialni demokratje kar ne morejo priznati, da jim je protiversko prepričanje in boj proti veri glavna stvar, jedro programa. Sovraštva do kapitalizma, interese delavstva, vse so pripravljeni zatajiti, če se gre za verski boj. Na Slovenskem je S. L. S. toliko storila za delavstvo, da bi ji delavstvo moralo biti hvaležno, tudi socialno demokratično. Resničnemu dejanskemu demokratizmu S. L. S. se imajo zahvaliti socialni demokratje, da imajo v Idriji župana in v Ljubljani zastopnika v občinskem svetu. Vse, kar se je pri nas doseglo za delavstvo, je delo S. L. S. Če bi bilo socialni demokraciji v prvi vrsti za delavske koristi in versko vprašanje postranska stvar, bi morala biti neprestano v ostrem boju s kapitalistično, protidelavsko, liberalno stranko, dočim bi morala S. L. S. podpirati pri njenem delu za delavski blagor, ker so pa delavske koristi samo privržene, glavna stvar pa boj proti veri, se socialno demokratična stranka vedno najde v bratskem objemu z liberalci in jim pomaga vihteti golido, iz katere vlivajo gnojnico na našo duhovščino in verno ljudstvo, menda z upanjem, da iz tako pognojenega polja vzklije nova kultura.
Nekoč je sedel star pijanec v sneg. Ljudem, ki so ga nagovarjali, naj vstane in gre naprej, da ne bo zmrznil, je odgovarjal: »Ata noče, pa tudi ne more.« V snegu protiverskega boja, ki zamori vsak čut za pravico in resnico in
ves smisel za delo za ljudsko blaginjo, sedi pri nas postarani liberalizem in njegov nabogljeni otrok, slovenska socialna demokracija, in nočeta pa tudi ne moreta naprej, V primerni razdalji, ker pijancu se mora človek tudi s senenim vozom ogniti, gre mimo niih slovensko ljudsitvo v zeleno pomlad boljše bodočnosti in žal mu je za tiste, ki opešajo in sedejo v sneg, ker ve. da bodo zmrznili.
J *
IX.
Današnja številka zaključuje VIII. letnik našega lista. Na Savi smo zborovali pred 8 leti odborniki gorenjskih naših delavskih organizacij, pa smo se posvetovali in razgovarjali in sklepali, kako naj dvignemo in izpopolnimo našo delavsko organizacijo. Kaj se je mešetarilo tam pri vratih male dvorance, v kateri smo zborovali, kjer se je nekaj velmož zbralo okolu našega očeta dr. Kreka, še danes ne vem; prisluškoval nisem, samo dr. Krek je po tej me-šetariji tako‘poredno gledal, da sem takoj slutil, da pride še nekaj novega in korajžnega na dan. Pa se je dvignil tovariš Jeriha iz Vevč in je na dolgo in široko opisoval, kako da je neobhodno potrebno, da dobi kršč. soc. delavstvo svoje lastno glasilo. Vsi so mu razven enega navdušeno prikimavali; eden se je pa z vso silo upiral, češ da je vse lepo, kar se govori, a da ne bo toliko naročnikov, kolikor bi jih lahko bilo.
No, ker smo precej veliko govorili, smo končno sklenili, da naj se o tej stvari sklepa na I. vseslovenskem delavskem shodu pri Dev. Mar. v Polju. Na shodu samem smo pa pri Dev. Mar. v Polju imeli druge skrbi. Ravno tisto leto je namreč predložila vlada predlogo o delavskem starostnem zavarovanju. Pa smo jo prerešetavali in razpravljali pred vsem o pomnožitvi naših strokovnih organizacij. Saj jei znano, da smo takrat ustanavljali strankarsko neodvisna strokovna društva in dosegli na tem polju lepe uspehe. O listu nismo govorili. Pri popoldanski veselici so pa začeli nekateri, Čebulj je bil glavni, hruliti, kaj da je s sestankom o delavskem listu. H Kreku pojdite! So šli nadnj. Tamle so lojternice, delegate skupaj. Pa smo se, ko je svirala godba in ko so se poizkušali razni zbori, razgovarjali o listu. Sklenili smo tako, da mora, če se ne motim, oktobra pričeti izhajati. Pozabilo pa se je izvoliti odbor ali pa določiti' koga, ki naj bi stvar v roko vzel. Če smo se hote ali nehote zmazavali, ne vem, mandata pa res nihče dobil ni. Oktober! Nič ni bilo. Pričela so prihajati pisma, na nekem sho-
du »Slovenskega katoliškega delavskega društva v Ljubljani«, so hrulili takratnega društvenega predsednika, kaj da bo z listom. Nahrulil je nazaj, češ, ali sem jaz prevzel kak mandat. Pisma so v Ljubljano prihajala. Eno kopico sem jih jaz dobil, koliko jih je dr. Krek dobil, ne vem, slutim, da jih je bilo precej. Še enkrat smo morali zbrati delegate v Ljubljano in hitro vse potrebno pripraviti. Skratka: »Naša Moč« je nato decembra izšla. Vrejevati jo je pa moral tisti, ki ji je najbolj nasprotoval, če je bilo to prav, ne vem.
Ako kdo misli, da bom zdaj o listu, kako je napredoval, kako nazadoval, kako je nekdo robantil, kadar je moral zadnje ure plavati, ko je gospod meter zahteval rokopis, pa ga ni bilo, pisal, se moti. Hvala Bogu, list je vsaj toliko napredoval, da se plačuje stari dolg, ki ga je napravil prva leta. Dvakrat smo ga tudi povečali. Pridobili smo mu lep krog dopisnikov. V VIII. letniku pridno sodeljujejo v njem starešine katoliško-narodnega dijaštva.
Prihodnja številka bo prva številka IX. letnika »Naše Moči«. Fantje in dekleta, možje in žene, ki ste člani častitljive rodbine žuljave delavske dlani in vsi delavski prijatelji in prijateljice, ki ste bili dozdaj listu zvesti, ostanite mu zvesti tudi dozdaj. Skromen je bil začetek »Naše Moči«, VIII. letnik je pa list tako napredoval v vsakem oziru, da marsikatera številka nič ni zaostajala za sličnimi listi mogočnih drugorodnih delavskih organizacij.
Ponižna prošnja pa končno generalnim štabom naših delavskih organizacij. Vi dobro znate, s kakšno vztrajnostjo in s kakšnim navdušenjem rdeč-karji in rdečkarice širijo svoje po cerkveni oblasti prepovedane časnikarske, protiverske cunje. Tudi Vi storite vse, da se »Naša Moč« v naših delavskih organizacijah tako razširi, da ne bo organiziranega slov. krščanskosocialnega delavca in ne organizirane krščanskosocialne delavke, ki bi ne bila na »Našo Moč« naročena.
Kar je še dni v novembru in decembru pa vsako priliko porabite, da pridobite »Naši Moči« novih naročnikov, no-vili naročnic.	'
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
ORGANIZACIJAM J. S. Z.
S 1. decembrom 1913 prične »Naša Moč« 9. letnik. Ob tej priliki Vas naprošamo, da razvijete za list tako med člani J. S. Z. kakor tudi med drugim
delavstvom naj obširnejšo agitacijo, da se list razširi. Osobito člane J. S. Z. opozorite, da dobe list jako poceni. Neobhodno je potrebno, da je na naš list naročen vsak član J. S. Z., ker drugače niti ne more biti o svoji organizaciji poučen. Kako delajo socialni demokratje da svoje liste razširijo! Slovenska krščansko socialna delavska organizacija pa razpolago le z »Našo Močjo«, ki se je sicer precej med delavstvom razširila, a le ne še tako, kakor bi list moral biti razširjen. Vsaka organizacija J. S. Z. naj priredi že ta mesec (november) shod ali sestanek, na katerem naj se kratko člani in članice nagovore, da naj se na »Našo Moč« naroče, in naj se nato takoj tudi tisti vpišejo in centrali naznanijo, ki se na list naroče. Načelstvo bo sodilo agitacijsko silo posameznih njenih organizacij po tem, koliko novih naročnikov da Žvezine organizacije »Naši Moči« pridobe. Edino pravilno bi pač bilo, da naj bi bili prav vsi člani na »Našo Moč« naročeni. Nadalje naj pa tudi v J. S. Z. organizirano de-lastvo z vso silo dela na to, da se gostilničarji in kavarnarji na »Našo Moč« naroče.
O uspehu naročenih sestankov in shodov naj se centrali poroča do 8. decembra 1913.
November pa tudi december bodita posvečena agitaciji za »Našo Moč«!
Načelstvo J. S. Z.
14. novembra 1913.
Načelnik: Dr. Ivan Zajc.
Zapisnikar: Fran Krhne.
XXX
NAŠE ORGANIZACIJE.
Organizacije rastejo. Naša »Jugoslovanska Strokovna Zveza« dobiva vedno več vpliva med ljudstvom. Skupine se množijo teden za tednom. Delavstvo želi biti organizirano. Delavstvo hoče izobrazbe. Da pa bodo te armade vedno večje, delajmo vzajemno, delavstvo in inteligenca. Proč tista neljuba sebičnost, ki še širi semtertja po naših strokovnih in izobraževalnih organizacijah. Bodimo pravi katoliški demokrati!
Zato svarim naše delavstvo kakor tudi inteligenco, spori in sebičnost naj preneha v naši organizaciji. (Pustimo to sebičnost socialnim demokratom.) Dostikrat delavnejši člani mislijo, da mora cela organizacija delati po vzorcu, ki si ga napravijo sebičneži, ne da bi vprašali manj izkušenega in izobraženega delavca ali delavko, in tako delali vzajemno.
Zgodba z Montagujevimi demanti.
Angleški Rih. Marš; slovenski dr. J. K. (Konec.)
»Sedaj? kaj naj storimo?« vpraša Elis. Tisti kos papirja, ki ga ima, je zavoj z diamanti. Kot je rekel vaš prijatelj, utegnejo biti vredni 15 tisoč funtov (300.000 K). Denarja v platneni moš-njici, ki ga je vzela v levo roko, je tudi, kakor se vidi, lepa vsota. Papirji, ki 3ih nese, utegnejo biti dragocene vrednosti. Ali ne bi zdaj naredili najboljše, da to spravimo v varnost?«
»Če mislite, odvrnem, naj bi jih vzeli s seboj, sem rekla jaz, naj vas spomnim, da kar potrebujemo storiti, je to, da spravimo na varno lopova, ki je vse to naredil. Edina pot do tega je ujeti ga, ko bodo te ukradene vrednote
v	njegovi posesti. Mi moramo izkazati njeno nedolžnost, pojasniti, da je žrtva zločinske nakane in, kar ni najmanjše, da jo odstranimo iz njegovega vpliva.
»Kar jaz potrebujem, je, da so vrednote na varnem,« pravi nadzornik. Jaz to presrbim, odvrnem. Obljuhim vam, da nič kar je vzela iz M/ontagujega stanovanja, ne pride iz mojega brez vaše vednosti. Če hočete, lahko pustite ka-
kega moža tukaj, da pazi; mislim, da to ne bo slabo. Toda vi ste videli samo prvo dejanje drame. Bodite tukaj jutri zjutraj in mislim, da boste videli drugo in konec. Drugega posla ne boste imeli nego aretirati profesorja Argusa in njegovega zaveznika, ki se mu pravi Turner.«
Drugi dan je bila nedelja. Maggia Harris je vstala ob navadni uri; videlo se je, da je zmučena in potita, kot bi ji bil konec noči slabo storil. Ob pol 11. uri je šla ven v cerkev; po najinem dogovoru je bila nedelja njena. Ko se je napravila, sem odprla vrata njene spalnice, da jo nekaj vprašam. Ko to storim, me osupne, kako čudno se je obnašala. Dvakrat jo nagovorim, ne da bi se zmenila, kaj ji pravim.
Nataknem si klobuk in rokovice, sporočim po telefonu in počakajn nanjo, da gre ven. Ko začujem, da se od-pro vrat njene spalnice, grem ven na hodnik. Pokonci je šla mimo mene, ne da bi bila opazila, da sem tam. Imela je molitveno knjižico v eni roki in zeleno usnjato torbico v drugi. Takoj sem vedela, pri čem je.
»Montagujeva last je v ti roki. Zdaj gre, da se sestane s tistim — nestvorom.«
Grem zanjo doli po stopnicah. Dr. Riderman in Wheeler sta bila v veži,
poslednji v civilni obleki. Oba sta snela klobuke v pozdrav, ko je prišla, česar pa ni opazila.
Vsi trije smo šli zanjo na ulico. Nadzornik Elis v uradni obleki, je bil na drugi strani ceste. Ne da bi se nam pridružil, jo je krenil v tisti smeri, v kateri je šla ona.
»Videli boste, da pojde na ogel Pim-lico ulice, pravi Wheeler meni. Mislim, da gre vedno tja; tam se on sestane ž njo. Če bi ga mogel prilično zasačiti...«
Prenehal je za en čas. Bil je zelo razburjen. Dr. Riderman ga je posvaril.
»Pazite nase, moj dragi in pustite ta opravek drugim.«
Bili smo blizu konca Lower Sloan ulice, ko nam namigne nadzornik Elis z druge strani ceste. Takoj se ustavimo, pustivši dekle iti naprej. Nadzornik je na svoji strani ceste brezbrižno stopal semintja. Zavivši po cesti, je izginilo dekle krog vogla. Tudi nadzornik je izginil. Ko nas je pozval, smo stopili naprej. Avtomobil nas je čakal pripravljen. Nadzornik je pravil:
»V onemle avtomobilu je ona s profesorjem; kakor vidite, sam vozi.« Mogli smo videti zaprt avtomobil, ki se je naglo pomikal. Vstopite; ta avtomobil je moj. Nekaj mojih mož spremlja našega prijatelja za petami. Ne mislim ga prijeti sam.«
Avtomobil je drdral po Eburg mostu v Warwick ulico obrnivši se v drugo, ki sem jo kasneje spoznala, da je Aldarney ulica; potem je naenkrat obstal. Mi smo bili v trenotju na tlaku.
»Tamle je drugi avtomobil, ki je šel pred nami, pravi voznik. Par je izstopil. Dekle se je obrnila v Sussex ulico. Vidi se ji, da ji je slabo. Mož je šel v hišo štiri vrata odtod; sodim, da so morala biti vrata zanj odprta, tako hitro se je zmuznil.«
Štirje moški so prišli proti nam doli po ulici.
»To so moji fantje, pravi Elis. Do-seči moramo, da pridemo prej v to hišo, preden gre profesor iz nje, morda skozi druga vrata. Za zdaj pustimo dekle samo sebi.«
To ni bilo nikakor všeč Wheelerju, ker je nagloma krenil proti ulici, ki je vanjo dekle zavila. Približali smo se hiši, o kateri je govoril voznik.
Nadzornik Elis je imel v svoji roki ključ, ki ga je vtaknil v ključavnico, in ki je vrata tako brž odprl, kakor da bi bil zanje narejen. Starejša ženska je bila v veži.
»Kdo ste? vpraša. Kaj hočete? Kaj mislite, da pridete v mojo hišo, ne da bi potrkali.«
Tu se začuje glas od nekod zgoraj, kakor bi padel težak kos pohištva.
To je huda pregreha zoper delavsko organizacijo. Organizacija (naša) ima tudi ta namen, da se delavsko ljudstvo nauči preko osebnih sporov nasprotstev in sovraštva, složno delati za skupno stvar, za skupni organizacijski napredek. Seveda se ne sme misliti, da bi morala vladati v društvih taka edinost, da bi vsako stvar kar eden odločil in drugi prikimali. Zato je dal Bog vsakemu glavo in možgane, da sam misli. Pregovor pravi, kolikor glav toliko misli.
Član ali članica društva, ki se morda bolj briga za društvo kot drugi in tudi morda bolj razume na organizacijo, kakor drugi člani, ne sme biti razžaljen, če niso takoj pri vsaki stvari vsi njegovega mnenja, pa naj se mu zdi njegova misel še tako dobra in pametna
Skuša naj člane prepričati, da ima on prav. Vsaka osebna mržnja naj odpade in dotični član ali članica naj se tolaži, da mu bo prihodnjost dala prav in. da bodo tudi tovariši in tovarišice sčasoma spoznali pametno misel in se je poprijeli.
Nikdar se pa ne sme radi tega popustiti dela v društvu ali celo groziti z izstopom.
In ta sebičnost! Tudi ta se dobi dostikrat ravno pri nainridnejših članin in članicah. Ako kak mani izobrazeni član ali članica ne izpolnjuje svojih dolžnosti, zahteva sebičnež, da se takoj strogo nastopa proti njemu, če pa sam ne izvrši vsega, kar bi moral, in kar z obema rokama sprejme, kolikor m kar občni zbor zaupa za delati, potem se mu mora pa seveda gledati skozi prste in odpustiti, ako je storjeno ali ne, Dru-eače je seveda zamera.
Niti ne zaveda se ne, da zahteva na ta način dvojne mere v društvu. Pri drugih se mora izvršiti vse po pravuin, sam zase želi. da se ga hvali menda 7ato ker je sebičnež in ker ie v nadi, koliko zaslug ima za organizacijo
To ni društveno, to je sebičnost, sebičnost dela prepir v društvu. Napovejmo ji boj najpoprej vsak pri sebi. če hočemo biti res pravi društveniki. Ne samo delavstvo, tudi inteligenca, ki dela med delavstvom boj sebičnosti.
Sebičnež je škodljivec organizaciji.
V. Zabukovec.
PREDILNICA V LITIJI.
Malo se bere o naši tovarni po svetu in po časopisju. Zakaj ne? Zato ker vsako še tako koristno delavsko gibanje zatirajo naši valpeti mojstri, ki kakor mora ležijo na modernih delavskih sužnjih in kakor vampirji sesajo ubogo delavsko kri. Gorje revici-delav-ki če je v Strokovni Zvezi! Mojster-valpet preži na njo, kakor tiger in išče, kako bi ji kruh odjedel. Dolži jih, da dopisujejo v »Našo Moč«, da ovajajo tovarno v društvu in šikaniranje je neznosno. Znani so nam slučaji, da se je delavki pretilo z odpustom, ker je imela v tovarni — vabilo na igro S. K.
I.	Dr. v Šmartnem!! A da damo resnici čast, moramo konštatirati. da ravnateljstvo samo ni tako nestrpno, ampak njegovi valpeti-mojstri. Če pa imajo ti ljudje vedno pripravljen bič za krščansko delavstvo, so slepi in gluhi za vse, kar počno »Danovci«-de1avci. Tukaj ži-
vi	neko iz Ljubljane pritepeno bitje, pristna ljubljanska srajca, ki sliši na ime Butara. In res pristna, neznosna butara je za tovarno. To človeče zaznamovano od samega Boga, je tako drzno, da očitno po tovarni kolportira znani učitelj, odpadek »Vodiško Johan-
Nadornik sune žensko na stran in jo udere po stopnicah, mi pa za petami. V prvem nadstropju so bila dvojna vrata, ki jih je hitro odprl, potem se obrnil, skočil po treh stopnicah, ki so bile na levo in ob njih vrata. Pritisne kljuko, pa zakliče:
»Vrata so zaprta. Tukaj je. Pank-hurst odpri jih.«
Velik, močan mož, eden izmed štirih, ki so se nam zunaj pridružili, se zaleti vanje in samo s svojo silo odmakne duri kakor kako žveplenko. Drugo trenotje srno bili že vsi na kupu v sobi. Potem zaslišim glas:
»Glej! Skozi okno hoče ubežati.« Ravno ko vstopim, je mož, ki sem ga čula imenovati profesor Argus, yhe-šal, preden ga je mogel kdo zadržati. Tam je bilo starinsko francosko okno, ki je vodilo na majhen balkon: odprto je bilo ko sem prišla v sobo. Videla sem visoko postavo iti skozi, potem je izginila. Eden izmed nadzornikovih mož je planil na balkon in pogledal čez nizko ograjo.
»Moral se je zaplesti v omrežje in napačno pasti na tla na dvorišče. Leži kar ves na kupu.«
Nadzornika Elisa glas. ko je odgovoril temu poročilu, je bil hladen in uraden.
co«. Prodaja jo po tovarni po 20, 30 vin. in kakor jo more. In mojstri to vidijo in molče. Kje ima dovoljenje za kolpor-tažo? Kje je državno pravdništvo? Kje j,e ravnatelj, da bi to kužno seme zapodil nazaj v Ljubljano? In poleg tega ,se to človeče še baha, kako bo dal »na-inalane« šmartinske duhovnike v svojo cunjo »Dan« imenovano. Če bi »Dan« resnično fotografijo tega kolporterja Johance prinesel, bi »Danove« dame omediele. Kako je to mogoče, da trpi ravnateljstvo, da to pritepeno človeče sme jemati brez kazni ugled vzorni šmartinski duhovščini? Če ne bo precej miru v tovarni in če ne ponehaj hujskanje proti duhovnikom in našemu delavstvu, bomo še drugače govorili.
VODSTVO S. L. S. NA GORIŠKEM
je imelo svojo sejo v ponedeljek, dne 24. t. m. Za načelnika je bil soglasno na predlog dr. Breclja izvoljen g. drž. poslanec Josip F on. Njegova namestnika sta g. dež. posl. Rojec in dr. Brecelj; blagajnik g. Jernej Kopač in tajnik g. Er. Kremžar. — Vodstvo je storilo mnogo važnih sklepov. Seje bodo sedaj izpočetka zelo pogoste, ker dela je ogromno. Zaupnike na deželi pa prosimo, naj gredo vodstvu na roko z nasveti, točnimi poročili in marljivem delovanjem. Navdušenje, ki so je stotine zaupnikov pokazale dne 20. t. m. na zborovanju v Gorici, naj ne jenja, ampak naj rodi lep sad v podvojenem delu za S. L. S.!
XXX
Skupina J. S. Z. v Gradcu. Naša skupina priredi v nedeljo, dne 23. novembra. ob 3. uri popoldne svoi mesečni sestanek, kateri se vrši v prostorih Slov. katol. akad. društva »Zarja«, Pro-kopigasse 12. Ob ti priložnosti vabimo zavedno slovensko delavstva in prijatelje delavstva, da se sestanka gotovo udeleže ter slišijo in se prepričajo, kolike važnosti da je J. S. Z. za nas graške delavce in delavke. Jugoslovanska Strokovna Zveza je najboljša in najmočnejša (slovenska) delavska organizacija. Delavci in delavke, organizirajmo se v nji.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
VOLITVE V OBRTNO SODIŠČE.
Ob volitvah v obrtno sodišče v Ljubljani v nedeljo, dne 23. novembra 1913 so zmagali v veliki obrati krščan-sko-socialni delavski kandidati, ki so dobili okroglo 1510 glasov. Vseh glasov je bilo oddanih 2364; torej je delavstvo, ki dela po tvornicah, vrglo socialiste in liberalce, z veliko večino. V drugih skupinah na naši strani nismo niti na zmago mislili. Rokodelski pomočniki so v Ljubljani po pretežni večini socialni demokratje, zato naši v tej skupini ne grejo s tistim ognjem v boj, ki bi bil potreben, dasi bi se dalo tudi med rokodelskimi pomočniki dobiti večje število glasov. Kar tiče volitve same, moramo opozarjati, da je bilo in agitiralo pred volišči vse, kar rdeče misli. Mi volišč nismo zastražili in smo na naše delavstvo ponosni, ker je tako častno v veliki skupini, ki pride tu v poštev, tako vrglo rdeče na tla. Niti 1000 glasov niso v ljubljanskih in v oko-ličanskih tvornicah spravili rdečkarji in liberalci skupaj. Kar tiče pritožb, se tobačno delavstvo pritožuje, ker so se izbrali tako neprimerni volilni lokali.
»Dva vaših mož pojdita doli in poglejta za njim.« Obrnil se je še k nekemu. ki je bil v sobi. »Vi ste moj jetnik; če hočete biti pametni, ne boste delali sitnosti.«
Mož, katerega je tako nagovoril, se ni zdel, da bi hotel delati to, kar je nadzornik imenoval sitnosti; bil je Turner, pred katerim je Maggie Harris bežala v bančnem vrtu, in ki sem ga videla, ko se je kuhal podli načrt v restavraciji. Njegov pajdaš je bil mrtev, glavni krivec. Ali se je nameraval umoriti, ali je samo divje poizkusil ubežati policiji, ni bilo jasno. V njegovih žepih je bil belorjavi papirnati zavoj, ki smo ga videli, kako ga je Maggie Harris vzela iz Montagujeve shrambe, in ki je obsegal večje število nebruše-nih diamantov; platnena mošnja, ki je bilo v nji nekako sto funtov v zlatu poleg papirnatega denarja; in zveženj papirjev. Oba ključa — mojstrski ključ, ki je ž njim odprla dekle zunanja vrata in umetno orodje, ki je ž njim otvorila ključavnico pri shrambi — so pa našli v Turnerjevih rokah.
Ko sem se obrnila domov, sem našla Maggie Harris v svojem salonu; pfakala je, kot bi ji hotelo počiti srce; ob njeni strani se je trudil na vso moč vratar, da bi jo potolažil.
Na redutu in na Grabnu je bila gnječa velikanska, vhod pa en sam. Prihodnjič se mora poskrbeti, da se določijo primerni veliki volilni lokali, ki jih v Ljubljani ne manjka, da ne bo vladala v volilnih lokalih naravnost življenju nevarna gnječa. Policija, ki tako skrbi, da niso gledališke in druge naše prireditve predobro obiskane, naj skrbi za to, da se bo tudi ob volitvah gledalo na to, da se ne voli v smrtni nevarnosti. Proti gospodu komisarju, ki je vodil volitve na Grabnu, so došle hud\e pritožbe. Ljudi vse polno v lokalu, gospod je pa hodil gori in doli, šlatal je peč, če je topla, prižigal cigaro in ko so pričeli ljudje godrnjati, je rekel, saj je vseeno, če volite ali ne. Gospod je bil menda nervozen, ker je videl pred seboj, tako lepo število zavednih krščanskih socialnih delavk iz tobačne tvornice. na katere se po svoji stari navadi tudi »Narod« gifta. V velikem obratu so bili izvoljeni sledeči naši somišljeniki: Alojzij Čatar, Tomaž Novak, Josip Sagmei-ster in Martin Križaj za prisednike; za namestnika Pavel Povše in Franc No-vinc; prisednik vzklicnega sodišča je tov. Josip Karu.
XXX
Razlika med kandidatom ljubljanskega magistrata Josipom Turkom in ljudskim kandidatom Ivanom Kregarjem v splošni skupini v Ljubljani.
Da so naši liberalci silno pravicoljubni, je stara, znana resnica. Kar velja za liberalca, seveda ne velja za političnega nasprotnika. G. Turk je stal svoj čas pred sodiščem in je bil oproščen; g. Kregar je stal pred sodiščem in je bil istotako oproščen. In glejte, kako so čudna pota liberalne pravičnosti. G. Turk je popolnoma opran in poveličan, g. Kregar pa je po »Narodovem« mnenju navzlic oproščenju — ostal goljuf. Ob tej logiki se pride do jako čudnih zaključkov. Kregar je dobil popolno zadoščenje za lažnjive napade liberalnega časopisja, mož, poštenjak celo svoje življenje ni nikogar otškodovatl, Jožef Turk je s svojo nesposobnostjo v odboru »Glavne« znatno zakrivil žalostni položaj »Glavne«. Turk je po-osobljena podoba liberalne stranke: široka usta, pa nič pozitivnega dela za volilce. Naš kandidat Ivan Kregar pa se je v vseh odborih pokazal kot inteligentnega, delavnega, sposobnega, resnega moža. Kdor hoče kaj dela in uspehov za Ljubljano, bo v splošni skupini volil Ivan Kregarja!
NečuVeno lopovstvo ljubljanskih svobodomislecev. Doslej še neznani zlikovci so v noči od sobote na nedeljo nekje odtrgali brivski znak ter ga obesili nad Kristusovo glavo pri glavnih vratih stolne cerkve, kjer je visel še toliko časa zjutraj, da je nekdo nanj opozoril Cerkvenika da ga je odstranil. — Vsak pošten človek se je nad tem bogoskrunskim dejanjem zgražal. Res lepi so sadovi svobodomiselstva. In taki ljudje hočejo dobiti besedo v pošteni naši deželi.
Ljubljanski Nemci so imeli v petek v kazini shod svojih volilcev, na katerem so se posvetovali o svojem stališču pri prihodnjih deželnozborskih volitvah v Ljubljani. Sklenili so v splošni skupini kandidirati nemškega občinskega svetnika, faktorja pri Bambergu Brandta, v cenzus kuriji pa v vsakem okraju samo enega števnega kandidata, in sicer ravnatelja Pammer-j a in obč. svetnika Staudacherja.
+ K napadom na deželno bolnišnico. — Kranjska dežela najceneje oskrbuje bolnike. Na razne napade, ki so se zadnji čas širili po socialnodemo-kraškem časopisju, samo kratek odgovor: Preskrba bolnikov v deželni bolnišnici je stala leta 1912 okroglo 492 000 K, oskrbnih dni je bilo 170.181. Vsak bolnik je torej povzročil deželi 2 K 88 h povprečnih stroškov. Oskrbnina pa znaša na dan 2 K 40 h, torej je dežela doplačala iz lastnega za vsakega bolnika ne 'glede na to, ali so oskrbni stroški iztirljivi ali ne, 48 h. Vplačanih oskrbnih stroškov je bilo leta 1912 okroglo 164 000 K. Dežela je torej leta 1912 doplačala 328 000 kron. Kar se tiče zvišanja dnevne oskrbnine od 1 K 90 h na 2 K 40 h. je pa omeniti, da je bilo to povišanje z ozirom na splošno draginjo živil neobhodno potrebno, dalje pa tudi neizogibno, ker so sosedne kronovine že nekaj let poprej zvišale oskrbnino za lastne zavode. Da se socialni demokratje pritožujejo radi večjih izdatkov za bolnike, je kaj značilno. Da je naša dežela, oziroma njeni zastop pojmoval socialno važnost deželne bolnišnice, je v primerju z drugimi kronovinami zvišal oskrbnino le za toliko, da zjednači precejšnjo razliko oskrbnine, ker se oskrbuje v tukajšnji bolnišnici skoraj 25 odstotkov oskrbovancev iz tujih kronovin. Evo dokaz, kako so zvišale druge kronovine oskrbnino: Koroška: Celovec in
Beljak od 1 K 80 h na 2 K 50 h, Štajerska od 1 K 90 h na 2 K 50 h, Nižje-avstrijska od 2 K 20 h na 3 K 20 h, Trst od 2 K 50 h na 3 K 20 h, Pulj od 1 K 60 h na 2 K 45 h, Zagreb od 1 K 50 h na 2 K 30. Iz tega se razvidi, da je naša dežela kar se tiče oskrbovanja bolnikov v javnih zavodih, najcenejša. Hrana kakor tudi strežba je dobra, dobi se pa seveda povsod nezadovoljneže, katerim pa sploh človek ne more zadovoljiti.
Liberalci pospeševatelji izseljevanja. Liberalno časopisje je o izseljevanju mnogo vpilo. Sedaj se pa odkriva, da so pravi pospeševatelji izseljevanja liberalni agentje, ki proti plačilu 40 K, 50 K, 60 K in še več spravljajo mladeniče, ki še niso odslužili vojaščine, preko meje. Kaj bo s temi mladeniči v tujini, se ne brigajo, glavno jim je, da dobe od njih masten zaslužek. — Po Kranjskem je po teh agentih razvita pravcata propaganda za izseljevanije. Zadnji čas so se oblasti nekoliko bolj pričele brigati za delo teh agentov, opazujejo pa na njihovo delo vsi za to poklicani faktorji ter naj nam posamezne slučaje takega oderuškega postopanja agentov javijo. Sedaj je v preiskavi radi takega »poslovanja« že cela vrsta ljudi. Iz Bele Krajine smo dobili poročilo, da sta v ponedeljek odpeljala dva orožnika v črnomaljski zapor JožefaBalkovcain Prelo-k e , ker je odpravljal vojaščini podvržene fante v Ameriko. Odpravljal je fante do Novega mesta, tam jih je pa sprejemal drug agent, ki je tudi že zaprt. Balkovec je dobil za vsakega fanta po 40 K in tudi več Balkovec je kot vsi taki agentje, strasten liberalec in je bil pri vsakih volitvah največji agitator za liberalce. Liberalci na ceii črti pospešujejo izseljevanje za svoj osebni do-i biček.
Znižanje cen mesa. V Gradcu znižajo mesarji ceno mesa s 1. decembrom za 8 do 16 vin. pri kg. V Ljubljani so pa liberalni zastopniki uradništva v občin Fkern svetu glasovali proti odločnim korakom za znižanje cene mesu v Ljubljani.
Nove plače vojakom in podčastnikom se s 1. januarjem 1914 tako določijo, da bodo imeli naredniki dnevno 70, četovodje 45, desetniki 30, poddesetniki 20 in vojaki 10 vin. Četovod-jem, desetnikom in poddesetnikom, ki so dobivali dozdaj, 48, 36 in 24 vinarjev, se določi tudi sedaj nova plača, a razloček jim še naprej ostane kot osebna doklada, dokler jih ne bodo povišali. Izplačevale se bodo te plače 1. in
11.	vsakega meseca za deset dni. 21. vsakega meseca pa še za ostale dni.
Pol milijona vojakov. Avstrija, Ogrska in Bosna imajo tudi v mirnem času ogromno vojsko. Avstro - Ogrska bo kmalu imela pol milijona vojakov pod orožjem. Leta 1914. bo znašalo mirovno stanje armade, mornarice1, obeh domobranstev in bosenske vojne moči 492 000 mož. Prezenčno stanje c. in kr. vojske šteje 24.978 častnikov in 1703 aspirante ter 344 044 mož, skupaj 366.725 (več 27.572 kot leta 1913.) Novo mirovno stanje vojne mornarice šteje 2338 časntikov in 17.200 mož, skupaj, 19.538 mož (več 1717). Pri avstrijskem domobranstvu šteje novo mirovno stanje 5230 častnikov, 307 aspirantov in 49 654 mož. Skupaj 55.191 (več 1747). Ogrsko domobranstvo šteje 42.800 mož in bosenske čete 80 000 mož. Letos je znašalo mirovno stanje 462 000 tako da se je z letom 1914 povišalo prezenčno stanje skupno za okroglo 30.000 mož.
Črno obnebje.
Črn, zelo črn je položaj naše monarhije. Bolj črn, kakor je, niti biti ne more. V zadnjih petih letih smo prišli glede na izvoz našega blaga že pod psa. Še pred petimi leti smo izvažali samo za 143 milijonov kron blaga manj, kolikor smo ga uvažali, zdaj smo pa že po rakovi poti napredovali na 823 milijonov kron. Prizadeti sta tako industrija kakor tudi poljedelstvo. Izvoz živine je padel v teh petih letih od 63 na 25 izvoz žita od 54 na 46 milijonov kron, pred petimi leti je znašal uvoz žita le 18, sedaj pa že znaša 121 milijonov kron. Čevljev smo izvažali v Nemčijo 1. 1908 za 5 milijonov kron. danes je ta naš izvoz padel pod dva milijona kron Nemčija pa uvaža v našo državo čevljev v vrednosti 14 milijonov! Inozemstvo že danes nadvlada naš trg; avstrijska industrija je izločena iz svetovne konjunkture; blaga ni mogoče kam izvažati, v držalvi se več rabi, kolikor se more plačati. Posledica je, da se delajo dolgovi. Avstrijski državni dolg je znašal lani že 12 tisoč milijonov kron, ogrsiki pa šest tisoč milijonov Letos so šli avstrijski ministri po posojilo v Ameriko in v Nemčijo; tudi Ogri so v inozemstvu iskali na posodo. Naš prestolonaslednik je obiskal An-
gleško predvsem za to, da ogladi pot za najetje kakega posojila. V inozemstvu se branijo naši monarhiji denar posojati. Bogati Francozi, ki radi posojajo denar Rusiji, Turčiji in malim balkanskim državam, zadrgavajo mošnjičke našim ministrom, češ, v trozvezi ste, podpirate našo in pravzaprav tudi svojo smrtno sovražnico Prusijo-Nemčijo. Nismo tako neumni, da bi vam danes posojali ko predobro znamo, da ga za to rabite, da bi v slučaju kake vojske nastopili proti tistim državam, s katerimi smo zvezani in tudi proti nam, če bi Prusija hotela planiti na nas. Tega jim zameriti ne moremo, dasi nam gospodarsko trozveza škoduje ker nam zapira bogati francoski denarni trg, škoduje nam, ker hodimo mi za pruske Hobenzollernce po kostanj v žerjavico, Hohenzollernci pa na vso moč delajo proti naši trgovini prav povsod. Denarno stojimo slabo. Naši državni papirji, ki so bili še 1. 1909 vredni 94'95 kron, so danes vredni le še 81-5 kron. Varčevalci, ki so imeli svoje groše v državnih papirjih naložene, so milijone in milijone izgubili!
Država pa potrebuje denar. Ob krizi na Balkanu smo v službi poniževalca Avstrije pruskega kralja, ki si ie nadal nemško krono, ki so jo skozi stoletja naši vladarji nosili, smo izdali za voj-skino pripravljenost 350 milijonov K. Vojne ladje velikanke, ki jih bomo morali bodoča leta graditi, nas bodo veljale okroglo 300 milijonov kron, nova brambna predloga nas bo stala
184.300.000 kron, vsako leto bomo pa morali izdati za povečano armado
69.590.000 kron več kakor dozdaj. Za nove železnice v Bosni, ki bi se bile lahko že zgradile v prejšnjih boljših časih cenenega denarja, se bodo zdaj morale v dragih časih sedem suhih krav iz »vojaških« razlogov graditi tako, da bomo mi največ stroškov za nje imeli, največji dobiček bodo pa Ogri uživali, bodo stale 270 milijonov kron. Lokalne železnice, ki so tudi potrebne, bodo stale 300 do 350 milijonov kron. Lahko bi se bile gradile, ko smo na svetovnem trgu še kaj veljali in ko smo poceni dobili na posodo denar. Zdaj bodo preklicano drage. Napovedujejo se nam tudi novi davki, ki so, pa naj rdečkarija kriči, kolikor hoče, potrebni, bodo vsako leto skupno za 30 milijonov višji, dasi sedanji slabi časi niso taki, da ravno zdaj o njih sklepajo. Morali bi se že pred leti skleniti. Država bi ne bila prišla v tako zadrego, kakor zdaj.
Rekel bo kdo, kako, ker je divjala toliko časa v državnem zboru obstrukcija. Zakaj pa je divjala? Zato, ker hočejo Nemci imeti vse zase, Slovanom pa ničesar ne dovolijo. Zdaj so slabi, črni časi. Ne zida se ne. Železna industrija je padla. Predilnice so število delavstva za 45% znižale, a kljub temu še vsega izdelanega blaga ne morejo prodati.
Na Balkanu, v Srbiji bivajo že agentje vseh evropskih držav, našim agentom iz lahko umljivih razlogov zapirajo trgovci vrata. V Bulgariji, Ru-muniji in v Grški tudi za nas ne marajo.
Naš proračun je narasel od 1. 1868 od 650 na 3050 milijonov, leta 1912, ljudsko premoženje se ceni pri nas na
136.600,000.000 kron, gotovo lepe številke, a kaj te lepe, ogromne številke pomagajo. ko pa politika vodilnih naših državnih politikov ni pasje fige vredna.. V Franciji se zviša vsako leto narodno premoženje za dva tisoč milijonov frankov v Nemčiji pa že pred 10. leti za 2.500,000.000 mark, dasi so v Nemčiji tudi delavci za slučaj starosti primerno visoko zavarovani. Pri nas zdaj z vsemi silami izpolnjujejo vojno mornarico, in hočejo čez noč nadomestiti, kar so v nezapopadljivi kratkovidnosti skozi desetletja zamudili. Na delavsko starostno zavarovanje pravijo, da v teh razmerah niti misliti ni; pa se kdo še čujdi, zakaj da se toliko ljudi izseljdje. seveda čudi se le tisti, ki v politiki vidi iz Ljubljane do Kurje vasi ali pa še tako daleč ne.
V	celi Evropi in morebiti na celem svetu ni izven Turčije in Perzije, države, ki bi viseli nad njo tako črni oblaki, kakor vise nad našo domovino.
Jalovost rdečkarije.
Tisti, ki je že čital knjigo, ko jo je spisal soc. demokraški vodja Avgust Bebel »Die Frau und der Socialismus« (Zena in socializem), ve, kako s pestrimi barvami opisuje blaženo državo socialistov, ko bodo zlomljena pota kapitalizma in ko se bodo uresničili ideali socialistov. Ta knjiga je imela svoj čas velik vpliv v širokih slojih delavstva. Iz te knjige so črpali agitatorji svoje obljube ter opisovali v rožnatih barvah bodoči raj ljudstva. Rekli so: ko hii pridemo enkrat do moči, potem po-
kažemo svetu, kako se ima vladati. Sedanje krivice se bodo odpravile, vzdignili bodemo prapor svobode in v njeni senci bode vsak srečen kdor bode delal za naša načela. Zatorej vztrajno v boj. in ni že več daleč tisti čas, kar se še danes zdi marsikomu zgolj le sanje. In tisoče zapeljanih je verjelo tem, mamljivim obljubam. Opustili so raje sveta načela, katera so bila stoletja zaščit ljudstva in dali so se vpreči v čoln z rdečo zastavo, meneč, da enkrat pri-plove v pristan: raj bodočnosti. Socialisti so želi od teh naukov masten dobiček. Iz početka se je to dobro obneslo, da so ponekod ljudje verjeli in čakali. Toda leta gredo, umaknil se ie stari Bebel in na njegovo mesto so prišli agitatorji, ki z vso močjo napenjajo svoja pljuča in zgovorna usta, da bi zapeljane ovčke obdržali v svojem hlevu. Pa namesto, da bi se imel približevati tisti obljubljeni raj, pa nam raste draginja, vojaščine je vedno več. Socialno zavarovanje je pokopano, kajti njih voditelji imajo masten kruh, lepe palače, oni so se dobro zavarovali, zato je že rešeno socialno zavarovanje. Danes je demokraška stranka prišla na vrhunec svojega razvoja in upada. Število organiziranih pada, pada pa tudi moralno, posebno odkar se družijo z meščanskimi strankami, to je z liberalci. To pomeni grob socialistične stranke. Kajti stranka le do takrat stoji močna, dokler se ne pregreši proti svo-jejmu programu. Socialistična stranka se sama sebe ubiva s tem.ko pokaže svojo zmožnost tam, kjer ima ona moč v rokah. Imamo že več zgledov iz svobodne Amerike, kjer so volitve v obče najbolj demokratične. Tam voli vsak, kdor je pristojen v zvezno državo, izvzeti so analfabeti. In zgodilo se je, da so bili za poskušnjo voljeni v občine zastopniki iz soc. demokraške stranke. Pa nikdar niso vladali dalj časa kot samo eno periodo. Ko so prišle nove volitve ni bil nobeden demokrat več izvoljen. V dejanju se je pokazala vedno le jalovost socialne demokratične stranke. Pri nas se tudi delavcu ta rdečkarija že dolgo ponuja, posebno pa je nadležna ob volitvah, takrat se ti ponuja kakor uš kožuhu. Kako znajo gospodariti, je vsakemu znano, povsod koder so gospodarili, so jo že zafurali, zato pa v zabavljanju niso zadnji. S. L. S. pa gre preko teh ljudi naprej, ne meneč se za njih zabavljanje, naj si le sami ustvarijo bodoči raj, saj ga jim privoščimo. Vsak zaveden in razumen delavec bo raje volil kandidata S. L.
S.,	kakor pa ušivo socialno demokracijo in liberalizem.
Kako gospodari draginja.
Ne more se dvomiti, da v zadnjih desetletjih strašna draginja naš rod najbolj slabi in da je zelo nevarna.
Življenjske potrebščine so se, kakor piše Report in Rentsand Prices, 1. 1912.
takole podražile;	
Kanada za . .	. 151
Avstrija za . .	. 35
Belgija za . .	. 32
Nemčija za . .	. 30
Italija za . .	. 20
Avstralija za .	. 16
Francija za . .	. 15
Anglija za . .	. 15
V Kanadi so se, kakor razvidimo, življenjske potrebščine najbolj podražile. Uradne štatistike Zedinjenih držav in Japonske za 1. 1912. še niso izšle; a najbrže se je življenje v teh dveh državah še bolj kot v Kanadi podražilo.
Najmanj se je življenje na Angleškem in v Franciji podražilo. V Angliji se je primerno najmanj življenje podražilo, ker nimajo na živila carine. Ampak popolnoma to le ni resnično, ker se je tudi v Franciji življenje samo za 15 odstotkov podražilo, a v Franciji imajo tudi na živila carino.
Francija je izredno rodovitna dežela. Tudi ni zelo obljudena. Kar Francozi pridelajo, tudi večinoma sami porabijo.
V Angliji so se razna živila od leta 1905. do leta 1912. takole podražila:
Koštrunovo meso za	6 odstotkov
Goveje meso za . .	9	»
Kruh in moka za .	15	»
Slanina za ....	32	»
Krompir za ...	46	»
Socialno "stanje angleškega kmečkega stanu.
Na Angleškem, Irskem in na Škotskem je danes najbolj pereče vprašanje kmečko) vprašanje. Na Angleškem tri milijone oralov zemlje ni obedelane, to grudo že od leta 1873 ni oral pljug. Ne smemo se zato čisto nič čuditi, da angleški odgovorni politiki napenjajo vse sile da bi kmetijstvo zopet dvignili in poživili. Škode so imeli zato do 40
tisioč milijonov mark! Statistika ceni zdaj vse angleško narodno življenje na 240 tisoč milijonov mark; torej je odtegnjena cela šestina narodnega premoženja angleškemu narodnemu gospodarstvu.
Kako redko je naseljena Anglija, si predstavljamo lahko, ker je kmečkega prebivalstva v Nemčiji na kvadratno miljo povprečno štirikrat toliko, kakor v Angliji, dasi je tudi v Nemčiji zadnja leta sem veliko ljudi s kmetov v mesta pobegnilo. Na Angleškem kmečkega prebivalstva ne zvabijo v svoje žrelo samo velika mesta, marveč angleški zemlji srkajo mozek in kri tudi v velin kanski meri obsežne angleške prek-morske naselbine. Vsako leto se iz Angleškega izseli v Kanado, Avstralijo, Novo Zelandijo, Indijo in kakor se že vse angleške naselbine nazivajo, od
200.000 do 300.000 ljudi. Največ se pa izselijo zdravi, vztrajni, močni kmečki prebivalci; delavstvo ostane večinoma doma.
Zameriti angleškemu kmetu nihče ne more, ker tako zelo domačo grudo zapušča in si išče boljšo bodočnost preko morja.
Na Angleškem so cehili leta 1907 do 1,000.000 oseb, ki so se s kmetijstvom pečali. Med njimi jih je bilo do
800.000 poljedelskih delavcev; ostali so pa bili manjši samostojni kmetje, posestniki in veleposestniki.
Kmečke posle so plačevali povprečno na Angleškem tedensko od 9-68 do 22 mark. Najbolje so jih plačali v grofiji Durhan, kjer so zaslužili 22, najslabše v grofiji Roscjommon, kjer so zaslužili tedensko po 9'68 mark. V 38 grofijah so znašale plače 16 34 do 22; v 32 grofijah pa 9-68 do 14 mark.
Povprečni tedenski zaslužek kmečkega posla je znašal
na Angleškem	.	.	18'34	mark
na Škotskem	.	.	19-00	»
v Walesu ....	18-00	»
na Irskem .	.	.	1130	»
Te številke kažejo, kako slabo da so bili kmečki posli plačani in kako slabo da so se morali zato preživljati.
Vpoštevati se namreč mora, da šte>-je rodbina kmečkega delavca povprečno pet oseb. Pride torej na posameznika v Angliji 53, v Irski pa 32 vinarjev!
Posledica je, da so stanovanja pasje slaba, da stradajo odraščeni in otroci in da so nezadostno in slabo oblečeni.
V	vasi Corsley, grofija Wiltshire, je štela rodbina nekega kmečkega posla sedem oseb: oče, mati in pet otrok. Stanovali so v mali hišici z vrtičkom. Najstarejši deček je že delal in zaslužil tedensko 3 60 mark. Daril si je rodbina prislužila 60 miark; torej povprečno vsak teden 1T0 mark.
Tedenski proračun rodbine je znašal:
Očetova plača . . 13'— mark Fantova »	. •	360	»
Darila . . •	110	”
Vsota . . 17 70 mark Kako so mogli reveži izhajati? Vprašanje, kako naj bi se usoda kmečkega prebivalstva izboljšala, sedaj zelo beli glave angleških odgovornih državnikov. Znajo, da tako naprej ne gre. Če hočejo Angleži svoj rod ohraniti, morajo to vprašanje rešiti. To vsi priznavajo. Priznavajo to tako konservativci kaktor liberalci. Unionisti zastopajo načelo: Everyman his own la-nalora! »Vsak mož bodi gospodar na lsatnem zemljišču«. Delajo na to, da se ustanovi kolikor mogoče manjših kmetij, da obdrže tudi kmečkega delavcat na domači grudi in mu preskrbe človeku dostojen obstanek.
Liberalci pa zahtevajo, da naj se plače zvišajo in da naj se najemnikom najemnine znižajo.
Katera struja da bo v Angliji zmagala, se ne ve. Ampak to pa stoji, da bodo Angleži morali to vprašanje rešiti, ker če je ne rešijo, se lahko skoraj po prstih izračuna, kdaj da bodo rekli; Angleškega naroda ni več!
0 alkoholizma in pavperizma.
Pismo izpod krampa in lopate (št. 1).
V	Komendi pri Kamniku je ubožnica Petra Pavla Glavarja, katera preskrbuje reveže z živežem in stanovanjem, dravnikom in zdravili, z obleko in perilom, z brezplačnim pokopom itd. in je ustanovljena za komendsko, tunji-ško in zapoško župnijo. V spomin njene 1601etnice (1752—1912) naj bode pisano to pismo. V svoji mladosti sem večkrat hodil kot deček in mladenič po tistih prostorih in mi je ta plemenita ustanova v neizbrisnem spominu. Val življenja me je zanesel med svet. In ko sem včasih hodil po mestih in videl ob gotovih dnevih (navadno o petkih ali sobotah) hoditi reveže od hiše do hiše, ki so prosili miloščine (vsak dan jim menda niti dovoljeno ni bilo), sem se često spomnil one Glavarjeve ubožnice v svoji
rojstni župniji in mislil: Pri nas pa ni tako. Nikdar nisem videl domačega človeka, da bi moral hoditi po hišah, da bi prosil miloščine, kajti Glavarjeva ustanova daje vsakemu potrebnemu rada podpore, ako ni prostora v ubožnici. V mestih, o katerih sem imel mnenje, da so to središče kulture, civilizacije in človekoljubja, pa tega milosrčja ali vsaj takih ustanov (tako popolnih) nisem poznal. In zdelo se mi je, kakor da je tudi srce mest trdo kot kamen in mrzlo.
— V moji domovini pa ni tako.
Kadar pa mislim na reveže, se spo-i mnim na one, ki so nezmerni v pijači, in ko mislim na alkoholike, se spomnim na reveže, vse lačne in bedne. In tako mi pridejo na misel besede sv. Pavla: »In tako se nekateri opijajo, drugi so pa lačni.« (I. Kor.) Bogatin, vedno se gosteč in ubogi Lazar pped njegovimi vrati sta neločljiva. In zato jih tudi jaz ne bodem ločil v tem pismu, ampak pisal z ozirom na oba. —
Često se govori in piše, da na Slovenskem popijemo na leto okroglo
100,000.000 K. Oglejmo si nekoliko to številko, da spoznamo, koliko lačnih bi se dalo nasititi s to vsoto!
Če bi hoteli našteti to vrsto in če bi šteli počasi (po sekundah), tedaj bi rabili 100,000.000 sekund ali 1,666.666 minut ali 27.777 ur ali 1154 dni in 11 ur ali 164 tednov ali okrog 38 mesecev ali 3 leta in 59 dni.
Kaj dobimo, če pretvorimo 100 milijonov v poljske pridelke in drugo? — (Tržne cene sem vzel iz »Domoljuba«, kakor so bile v Ljubljani dne 17. septembra 1912.)
Za 100,000.000 K dobimo:
Pšenice (100 kg a 23 K) — 4,347.826 q = 434.782-6 t = 43.478 žel. vozov (10 ton na 1 železniški voz računjeno) = 1087 vlakov (40 vozov & 10 ton netto + 7 ton tara — 17 ton brutto teže na en železn. voz računjeno. Mislim tovorni vlak, katerega vleče lokomotiva največje vrste, kolikor meni znano. (Vleči more 700 ton ter ima brez tenderja (za vodo in premog) 5 osi ali 10 koles, s tenderjem* pa 8 osi ali 16 koles.)
Rži (100 kg h 19 K 80 v.) — 5 050.505 q == 505.050 ton = 50.505 železniških voz = 1262 vlakov (takih kakor zgoraj).
Koliko kruha bi se dalo speči iz moke tega žita? Koliko revežev bi se nasitilo samo z drobtinicami tega kruha? Koliko jerbasov bi ostalo?
Ječmenea (100 kg a 18 K 60 v.) dobimo za 100,000.000 K — 5,376.344 q = 537.643 ton — 53.763 voz = 1344 vlakov.
Ovsa (100 kg k 20 K 30 v.) — 4 926.108 q = 492.610 ton = 49 261 voz = 1231 vlakov.
Krompirja (100 kg & 4 K 40 v.) — 22,727.729 q = 2 272.727 ton = 227.272 voz = 5681 vlakov.
Ajde (100 kg & 22 K 10 v.) — 4,524.886 q = 452.488 ton = 45.248 voz = 1131 vlakov.
Sena (100 kg k 4 K) — 25,000.000 q = 2 500.000 ton = 250.000 voz = 6250 vlakov.
Otave (100 kg a 6 K) — 16,666.666 q = 1,666.666 ton = 166.666 voz = 4166 vlakov.
Sidrne (100 kg & 3 K) — 33,333.333 q'
— 3 333.333 ton = 333.333 voz = 8333 vlakov itd.
Računsko poročilo za IIL četrtletje 1913. .
Dohodki:
73.708 tedenskih prispevkov & 30 h	K 22.112-40	
7.347 zvezinih prispevkov „ 2 „		146-94
78 vpisnin „ 40 „		31-20
3 vknjižnine „ 20 „		-•60
Obresti			455-03
Koledar			2H4-85
Brošure			107-14
Strokovna glasila			34-25
Strokovna komisija			250-60
Povrneni agitačni stroški			20-—
Dobro skupin			505-27
Povračilo skupin			4-83
Razno 		11	35-58
Vsota . .	K 23.968-69	
Saldo 30. junija 1913 . .	11	41.797-71
	K 65.766-40	
Izdatki:		
Bolniške podpore		K 11.464-16	
Porodnicam			1.730- -
Mrtvaščine			210-—
Podpore ob orožnih vajah			90-20
Pravno varstvo			600-—
Procenti skupinam			2.208-49
Agitacija			117-91
Plače in nagrade			1.264-—
Strokovni listi			1.629-38
Pisarniški izdatki			300-53
Knjige in časopisi			120-80
Bolniška podpora in zavarovanje .		153-69
Delegacije itd			252-—
Koledar			11563
Strokovna komisija			627-55
Rezervnemu zakladu			115-63
Povračila skupinam			332-55
Zaostanki skupin			3 1 —
Razno 		11	2710
Vsota . .	K 21.670-89	
Saldo 30. septembra 1913 . .	n	44.095 51
	K 65.766-40	
Izkaz o premoženju.		
Stanje blagajne		K 44.095-51	
Vrednostni papirji			2.466-—
Deleži		11	5.100-—
	K 5l.6«l-51	
Smrtna kosa.
Rovigno. Eufemia Buratto. Antonia Devescovr R. I. P.
Velika nesreča pri Berolinu. Nek
poizkusni vlak je zavozil v gručo delavcev. Šest delavcev je ubitih, dva sta težko ranjena.
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar, drž. poslanec. — Tisk Katoliške tiskarne.
Le tedai
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Naibolje storite,
če uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolji, „pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
JBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprinl ljubljhhh
1 . I11C1 JU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika lzber vezenin, čipk, rokavlo, nogavio, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drug'h risb.
Grifar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo naj večjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode* dečke in otroke.
Novosti v konfekciji za dame.
Sladni čaj-zajtrk!
Ifril 50 % prihranka In okusen zajtrk, južina! dose-imll 1 žejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo •ladnl ča|. Ako se ga uporablja pri doienčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši Dr. pl. Trnkčczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MnX| je vedno bolj priljubljen. Povsod >/4kg zavoj 60 vin. Ulili«! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 6 zavojev lekarnar Trnk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7liraiiiol karne Trnk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, (.UM V JI!! Josefstadterstrasse štev. Z6, Radetzkyplatz štev. 4 V Oradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči K tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
f&kitniAci •> itfbmršAo JNrtri telijo 4ivbrv. po cmi in -■»magiituppotovtttt nty'ov obme/m
fSvnonJFdVrneteten
irtblodvorsk* ulic*2(f. Mrfni jdw^wwiZa
PD D TflIPf Ljubliana
TKt ti LHJLli Stari trg št.9.  Izprašani optik.---------------------
Zalagatelj c. In kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev Itd.
Na] večji optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene strogo I n atan-čno po naročilu I inzdravnl-| ških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno Izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst, kakor Zeiss, Busch, Ooerz itd. V.a popravila izvršujem v noji lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejen! delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Rigati zaloga najboljših ur, zlatnino In srebrnina. Zahtevajta cenik.
4S®
IS. N IT
1
Tovarne za astesiJMj „2EHir
družba z om. zav. Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materija!
Zastopnik: ZAJEC & HORN, Ljubljana, Dunajska cesta 73
0
f
ni
$
tis
I.
) Prešernova ulica
priporoča svojo
ir
Hi
□i
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSsalkuf LJUBLJHItH
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
—z/—s\-n
k
priporočeno iFittoreče vina.flaje nrnč in zUravje.
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-50.
Edina zaloga
silnimi  ..........................................................    umi
br. Novakovič ,Našo Moc‘.
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
imiiiiimiiimiiiitiiiiiiiiiiimiiimmimmiimmiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiii
Solidno izdelane
dežnike m selnčnike
priporoča $
po najnižjih cenah
L Mikusch Liub!Jana»
II. UllAUJlU, Mestni trg St. 15.
Lekarna „Prl kroni" Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jed' pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodču.' krč, steklenica 50 v.
Poslpalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Blbje olje, stealenlca l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodlj, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za oiroke, škatla 00 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni 00 v in 4 krone 80 v.
m mxi»sih asa
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
I*a .v . •. K.ftf:
= Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: I
| BIOGLOBIN |
= Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. 5
| Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. 1 =j V steklenicah po K 3'50 in K 2'— v vsaki f = lekarni. — Glavna zaloga za Kranjsko:	|
| M= R. Sušnik f
| lekarna „Pri zlatem jelenu41 | |	Ljubljana,	Marijin trg.
-	•	S
rillllglllllllllllllllllEIIIIIIIIIIIIKIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilliiiiiiR
F
Edina ln najkrajša linija n Hmeriho!
Samo 5 dni!
iz Hawre v
New-York
francoska prek-
morska družba.
Veljavne vozne liste (Slfkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta it. 18
v hiši .Kmetske posojilnice*.
ED. ŠMARDA
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
HaibolSša, naisigurneiša pril-ka za štedeniel
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela Jnion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 O
H
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.