NtroSnlaa meaečno ^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ ^ ^^^^^^^^^^ ^^MHI^^k. AM>onaa«nllt Me«« 12 Lir, ca inozem- ^^^^^ ^^^^^^ ^^^^ W Tk # ^^^^^^^ 12 Lirei Estero, me- •tvo 30 Ur — ^^^^ v ^Hr l^k ^ MBK a Jgm ^ *20 Lire. Edirione deljska tedaja ce- JfljHV JRMH fS|ER fl^V M ^HeH^ ^^HiBk. B BmHMHfe iBHf domenica, anno 34 loletno 34 Lir. m ^^H^ Hf flH M« ilfij9 » ^H^Jf JffiMgflMBff Lire. Estero 50 Lir«. inozemstvo so Lir ^ ^HH CHF mV JRSV mjBb M MUH K ^BKOg HBV tarna a c Pj LuU&n« Ček. rat Ljubljana fl^P flH 'MB JKE2ST MV^ flW f BttSS Tfmk J* 10.650 per tfll abbo- sa naročnino mHBhHM^ mKUt^ «flHkBBBa9 nameriti: pet In 10.349 ca isaerat«. le tnserzionl. Podrnžnlcai Izhaja vsak dan (jutra) razen ponedeljka lo dneva po prazniku. Filial«! , Novo meato. „ . ... , _ , . .„ lovo meatd, S Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, LJubljana. g Izključna pooblaSčenka za oglaševanje Italijanskega in tujega | Redazione, Ammlnlstrazlonei Kopitarjeva 6, Lubiana. § Concessionarla esclusfva per la pnbblldfS di provenlenza Italiana izvora: Unione Pnbblicitd Italiana S. A., Milana f Telelon 4001—4005. 1 ed estera: Unione Pubblicitš Italiana S. A., Milano. Ljubljanski velesejem slovesno odprt Minister Eksc. Renato Ricci je v imenu Fašistične vlade odprl razstavo Na ljubljanskem velesejmu razstavila 1318 tvrdk iz vseh gospodarskih panog Ljubljana, 4. oktobra. Kljub pozni jeseni je doživela današnji dan Ljubljana lepo sončno vreme, ki je še posebej povzdignilo veliko gospodarsko slovesnost, otvoritev ljubljanskega velesejma. Že dolgo pred 11 so hitele množice po Celovški in Gosposvetski cesti proti velesejmu. ki se je za otvoritev prav posebno pripravil. Že od daleč so pozdravljale trobojnice in lašistične zastave, ki so vihrale na visokih drogovih. Takoj za impozantnim vhodom, okrog katerega se je zbrala velika množica v velikem četverokotu, je bila postavljena častna tribuna za goste. Na srednjem stebru glavnega vhoda je stala mogočna črka M, drugo ozadje pa so tvorile trobojnice, zaključene s simboli fašja. Levo od tribune je bila postavljena godba sardinskih grenadirjev, nato pa je stala častna četa grena-dirjev s polkovno zastavo. Drugi dve stranici je obstopilo številno občinstvo, zlasti mnogi navzoči člani in članice lašističnih organizacij. številni odlični gostje Na pomembno gospodarsko prireditev, ki bo ; f ič predstavila Kraljevini vse gospodarsko udej-f. vovanje Ljubljanske pokrajine, so prihiteli številni zastopniki in predstavniki vseh uradov in ustanov v Ljubljanski pokrajini. V izredno častnem številu so počastili prireditev predstavniki ■Oboroženih Sil. Na čelu številnega častniškega -'bora so bili poveljnik II. Armade, armadni gene/al Eksc. Ambrosio in poveljnik armadnega rbora general Eksc. Robotti. Navzoči so bili dalje ljubljanski knezoškot dr. Gregorij Rožman, ljub-■ nski podžupan dr. Vladimir Ravnihar in rektor erze dr. Milko Kos. Nemčijo je zastopal nem-S!<; generalni konzul dr. Brosch, hrvatsko državo P i konzul dr. Anton Ivanič. V izredno velikem fc 1 lu eo prihiteli tudi zastopniki gospodarskih organizacij iz Ljubljanske pokrajine na čelu s predsednikom Trgovinsko-industrijske zbornice g. k a lom čečem in predsednikom borze dr. Ivanom Slokarjem. Točno ob 11 dopoldne so prispeli pred glavni vhod velesejma minister za korporacije Eksc. Re-mal > Ricci, Visoki komisar Eksc. Grazioli in podpredsednik Zbornice lašijev in korporacij Ezio Marija Gray. Ob vhodu je visoke goste pozdravil predsednik velesejma g. Bonač Fran z ostalimi funkcio-■rji. V spremstvu visokih gostov so bili šef kabineta dr. Bisia, kvestor Messana, tajnik osrednjih t idišč Gatti in drugi. Takoj ob vstopu visokih odličnikov na velesejem je godba zaigrala pozdravno koračnico, Eksc. Ricci pa je takoj obšel postavljeno častno četo in jo pozdravil z rimskim pozdravom. Eksc. Ricci je nato krenil mimo občinstva, ki mu je navdušeno vzklikalo, nazaj proti tribuni. Ko so se zbrali visoki gostje na tribuni, je ravnatelj velesejma dr. Dular izročil gospej soprogi Visokega komisarja prekrasen šopek. Slovesnost se je začela z vzklikom Kralju in Cesarju, Duceju in Eksc. ministru Ricciju. Vsa množica je z navdušenjem in odobravanjem ter z rimskim pozdravom povzela te vzklike. Pred mikrofonom, postavljenim na tribuni, je spregovoril predsednik Ljubljanskega velesejma g. Franjo Bonač, ki je izrekel svoj naslednji pozdrav v italijanščini in slovenščini: Govor predsednika Bonaea Kot predsednik glavnega odbora Ljubljanskega velesejma si štejem v čast prisrčno pozdraviti Eks-celenco ministra Ricci-ja, zastopnika fašistične vla- Sprejem Eksc. Ministra Riccija na glavnem kolodvoru. Eksc. Ricci je z Eksc. Visokim Komisarjem in poveljnikom Armadnega zbora Efcac. generalom Roboftijem obšel častno četo. de in izraziti globoko hvaležnost vsem onim, ki so na kateri koli način pripomogli k uresničenju te velike velesejmske slavnosti. Ta otvoritev, kronanje dela, katerega smo vajeni Ie v popolnoma normalnih prilikah, je res iz-vanredna. Omogočila pa nam jo je zlasti visoka pomoč ter naklonjenost Duceja. Njegova zasluga je, da Ljubljanski velesejem lahko brez presledka in kljub današnjim okoliščinam nadaljuje svojo dvajsetletno delavnost. Blagovolite, Ekscelenca, izraziti Duceju, ki mu dolgujemo gotovo bodočnost, mirno delo in možnost, nadaljevati z našimi tradicijami, našo globoko in odkritosrčno hvaležnost in našo močno voljo sodelovati z vsemi močmi, da se Ljubljanska pokrajina gospodarsko razvija kolikor mogoče v skladu z ostalimi italijanskimi pokrajinami. Blagovolite, Ekscelenca, tudi izraziti našo hvaležnost Duceju, da je poslal ravno Vas — enega izmed svojih najbližjih sodelavcev — kot zastopnika vlade na to slavnost, kateri daje Vaša priču-jočnost še večji sijaj. Najspoštljivejši pozdrav in izraz naše hvaležnosti velja tudi Ekscelenci Eziu Maria Gray, podpredsedniku Fašistične in Korporacijske zbornice, katerega visoka pričujočnost daje tolik podvig Ljubljani in njenemu velesejmu. Pozdravljam tudi ostale oblasti, ki tukaj predstavljajo velike sindikalne in tehnične italijanske ustanove ter izražam globoko hvaležnost močnim industrijskim družbam in voditeljem vseh tvrdk, ki so pripomogle veliki ljubljanski razstavi do še večje važnosti in značilnosti. Štejem si v dolžnost in v posebno veselje mi je izraziti tudi v imenu vseh sodelavcev te razstave, iskreno zahvalo visokemu komisarju Ekscelenci Gra-zioliju, ki je kljub težkemu in obširnemu delu za našo pokrajino posvetil toliko pozornosti temu, da imamo letošnji Ljubljanski velesejem. Ta velesejem, ki šteje čez 1318 razslavljalccv na prostoru 15.000 mJ, kaže popolnoma novo obličje in ima poseben jjomen. Kaže nam v veličastni, čeravno v nej>ojx>lni obliki, kolikšna je gospodarska, industrijska in poljedelska moč fašistične Italije in hoče odkriti gospodarsko prizadevanje nove Ljubljanske j>okrajine. Ta velesejem ima namen, vzpostaviti in olajšati vezi med Ljubljano in drugimi pokrajinami in jim razkriti novo zemljo, pa se nadejamo, da bomo ta cilj dosegli. Vso zahvalo izrekam ljubljanskemu županu, gosjjodu dr. Adlešiču za izkazano pomoč ter globoko razumevanje in prijaznost v vseh ozirih, — enako tudi vsem tistim, ki so pripomogli pri organizaciji te razstave. Ko Vas, Ekscelenca, prosim, da blagovolite otvo. riti 20. Ljubljanski velesejem, dajem izraza naši vdani misli na Veličanstvo Kralja in Cesarja ter Duceja. Živio Kralj! Živio Duce! Množica je z velikim navdušenjem povzela vzklike in nato prisrčno pozdravljala Ek6C. Riccija, ki jc stopil pred mikrofon: Le parole delFEoc, Ricci II Ministro attentamente seguito ha detto che la XX Fiera di Lubiana acqui-sta quest'anno un particolare interesse perche definisce la fusione degli interessi cconomici di Lubiana con gli interessi italiani. Lo sforzo che Lubiana ha com-piuto merita un elogio che va esteso ai rappresentanti, ai collaboratori e alla po- (Nadaijevanje na 2. strani) Attivita intensa dei nostri velivoli nell'Africa settentrionale II Quartiere Generale delle Forze Armate comunica: Nella giornata di ieri la localita di Ca-tanzaro Marina e stata attaccata da velivoli britannici; un certo numero di bombe ha colpito la stazione ferroviaria ed alcune ahitazioni civili. Si lamentano due morti e (lodici leriti tra la popolazione; qualche trat-to di binario e rimasto danneggiato. Alrica settentrionale: Duranto una incursione aerea su Bengasi che ha cau-sato alcuni danni materiali, ma nessuna vit-tima umana, un apparecchio e stato abbattuto dalla difesa CA. Stukas germanici hanno attaccato con successo nella notte sul 2. apprestamcnti di. fensivi di Tobruk, instalazioni portuali a Marsa Matruh, dove sono stati osservati incendi, Nostra artiglioria e stata attiva contro di-fese nemiche della piazza di Tobruk, le cul opero sono state anehe officacemente bombardato da unita della Reggia Aeronautica. Altri nostri aerei hanno centrato con numerose bombe la stazione cd impianti efrroviarii di Marsa Matruh. Africa orientale: Attivitk di nostri elementi avanzati. Eksc. Minister Ricci otvarja letošnji ljubljanski velesejem Vojno poročilo it. 489 Obsežna letalska delavnost v Severni Afriki Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Včeraj so angleška letala napadla kraj Catanzaro Marina. Večje število bomb je zadelo železniško postajo in nekaj zasebnih stanovanj. Dve smrtni žrtvi in dvanajst ranjenih med prebivalstvom. Nekaj delov proge je bilo poškodovanih. Severna Afrika: Med letalskim napadom na Benghazi, ki je povzročil stvarno škodo, toda nobene človeške žrtve, je protiletalsko topništvo sestrelilo eno letalo. Nemški strmoglavci so v noči na 2. oktober uspešno napadli obrambne naprave v Tobruku in pristaniške naprave v Marsa Matruhu, kjer so opazili požare. Naše topništvo je delavno napadlo sovražne obrambne naprave v trdnjavi Tobruk, prav tako pa je Kraljevo letalstvo uspešno bombardiralo iste naprave. Druga naša letala so s številnimi bombami zadela postaje in železniške naprave v Marsa Matruhu. Vzhodna Afrika: Delovanje naših prednjih oddelkov. Eksc. Minister Ricci in Eksc. Visoki Komisar si v spremstvu »slednje*« ««dQhea letalski tor, razstavljen v paviljonu tovarne »Fiat« " ........ (Nadaljevanje s 1. strani) polazione tutta. »Non manchord — ©gli lia proseguito — di rendcrmi interprete dei scntimenti cosi elevati che in questa occasione sono stali manilestati per il Duce.« Infine egli ha augurato il maggiore successo a questa manifestazione che segna 1'inizio di un'era nuova, di un'era che portera a Lubiana benessere commerciale e industriale. Besede Ministra Eksc. Minister Eksc. Ricci in Visoki Komisar si ogledujeta velesejmske paviljone Riccija Med pozornim poslušanjem je Minister Eksc. Ricci rekel, da je 20. velesejem v Ljubljani posebno važen, ker je izobličil in ponazoril spojitev gospodarskih koristi Ljubljane z italijanskimi koristmi. Napor, ki ga je Ljubljana opravila, zasluži pohvalo, ki se razširja tudi na predstavnike, na sotrudnike in na vse prebivalstvo. Nadaljeval je, »da no bo opustil prilike, da ne bi bil tolmač tako visokih čustev, ki so sc ob tej priliki manifestirala za Duceja.« Ob koncu jo zaželel največji uspeh tej manifestaciji, ki pomeni začetek nove dobe, dobe, ki bo Ljubljani prinesla trgovski in industrijski dobrobit. Tople in lepe želje Ekec. ministra Riccija so bile sprejete z navdušenim odobravanjem in ploskanjem. Godba je zaigrala himno, katero so vsi poslušali sloje. Po himni se je vsa množica zedi-nila v klicih vdanosti Kralju Ln Cesarju ter Duceju, posebej pa še minislru Eksc. Ricciju in Oboroženim Silam. Eksc. Ricci je nato z Eksc. Visokim Komisarjem in Eksc. generalom Ambrosijem in Robot-tijem krenil skozi go6t špalir vzklikajoče množice, ki je klicala Duceju, proti prvemu paviljonu. Potem, ko je Minister za Korporacije Ekse. Renato Ricci odprl letošnji ljubljanski velesejem in 60 bile vse otvoritvene slovesnosti končane, se je v spremstvu Eksc. Visokega Komisarja, predsednika velesejma g Bouača in glavnega ravnatelja g. dr. Dularja ter ostalih dostojanstvenikov napotil proti velesejmskini paviljonom Najprej se jo podal v bližnji paviljon »M<, ki so ga zavzela Ministrstvo za Korporacije ter ostala Ministrstva. Vse razstavljene izdelke si jo minister dobro ogledal ter tuintam vprašal tudi za kakšno pojasnilo, ki ga je takoj dobil od navzočega usluž-benstva in zastopnikov posameznih podjetij. Iz paviljona posameznih Ministrstev se je Minister Eksc. Ricci podal v paviljon Goriške pokrajine, zatem pa v paviljone italijanske industrije I tal viscosa, Fiat In Monlecatini Vsi paviljoni so okusno opremljeni In naravnost med »oboj tekmujejo s smotrno razstavljenimi izdelki in proizvodi in so na vso napravili najlepši vtis. Minister za korporacije Eksc. Ricci v paviljonih Ljubljanske pokrajine Posebno pozornost je pa Minister za Korporacije Eksc. Ricci ter vse njegovo odlično spremstvo in visoki funkcionarji korporačijskega ministrstva ter Fašistično Siranke iz Rima pokazalo paviljonom ln velesejmskim oddelkom, v katerih je razstavila svojo blago in izdelke Ljubljanska pokrajina. Povsod »e je Ekscelenca zadržal dalje časa in so zanimal za vse razstavljene predmete. Posebno se je pa Minister Ekse. Ricci zanimal za domačo obrt. Povsod mu je stal ob slrani Eksc. Visoki Komisar in dajal potrebua pojasnila. Najprej so je Minister za Korporacije ustavil v oddelku Kmetijske družbe. Navzoči zastopniki te najstarejše slovenske kmetijske organizacije in ustanove ter zastopniki Visokega Komisariata so Ekscelenci dali kralke podatke o delovanju Kmetijske družbe, nakar si.Je Minister po vrsti ogledoval izdelke vseh podjetnikov in obrtnikov. Tako med drugim keramiko in steklo, razne izdelke obrtnikov Ljubljanske pokrajine, glasbila, proizvode izdelovalnice 6adnih sokov »Vitamine in dr. Ansaldo, Genova Če gledamo zgodovino nekaterih italijanskih veletvrdk, vidimo, da so njih imena ozko zvezana z italijansko gospodarsko zgodovino. Tako je tudi zgodovina tvrdke Ansaldo v malem zgodovina italijanske industrije. Kajti tvrdka je nastala na pobudo velikega italijanskega državnika grofa Cavourja, ki je hotel doti mali piemontski kraljevini večje industrijsko podjetje. Ko je zvedel, da jc slopilo v likvidacijo podjetje S. Tay!or in Prandi, ki je od leta 1843 imelo majhno tvornico za popravila in mehanične konstrukcije v Sampierdorena, je nagovoril senatorja Bombrinija, ki je bil tedaj ravnatelj Banke kraljevine Sardinije, da naj ustanovi večjo industrijsko družbo. V letu 1853. je inž. Giovani Ansaldo s svoje strani na novo ipovečol naprave in dovršil, tako da jih je znatno povzdignil. V prvih letih sedanjega stoletja se je družba spremenila v delniško družbo, ki ima sedaj glavnice 250 milij. lir. S tem se je začel veliki razvoj podjetja, ki je stalno povečevalo svoje naprave in gradilo nove. Veliko je bilo storjenega z ustvanovitvijo velike tvornice za topove in oklepe, kar je bil neobhodno potreben vojni material. V svetovni vojni je podjetje ustanovilo nove naprave in povečalo stare, da zadosti vojnim potrebam. Podjetje si je vzgajalo svoj delavski naraščaj z mojstrskimi šolami. V teku let 1915— 1018 je Ansaldo dobavljal velike količine topov vojski in mornarici, kar dokazuje, da je premagal vse tedanje težave. V letu 1955 je vodstvo podjetja prevzela ipo volji Duceja nova uprava, ki jo je dal Zavod za industrijsko obnovo (1RI), in se je s čvrsto odločnostjo posvetila delu za povečanje in obnovo podjetja, kar je doslej rodilo že lepe uspehe. To delo je v glavnem že dovršeno, tako da je Ansaldo danes med največjimi industrijskimi podjetji na svetu. E>riižba. katero vodi nar. sv. inž. Agostino Rocca in gl. ravnatelj inž. Federico Martinoli, ima v 9 velikih tvornieah okoli 55.000 nameščencev in delavcev. Proizvaja pa izredno važne predmete. Program obsega: ladje za vojno in trgovsko mornarico, vojni material (n. pr. topovi, oklepna vozila in municija), velike naprave za avtarkično industrijo petroleja, dušika, naprave za vrtanje, Dieslovi motorji za avtarkijo mehaničnega ribolova, pomorski motorni aparati, kalorične in električne centrale, električni stroji vseh vrst in velikosti, železniška, tramvajska in filobusna vozila, delovni stroji, precizijski aparati za metalurgične proizvode, za varjenje vseh vrst, za vlečen in pro-filiran baker, za fosforni bron in aluminij do najnovejših avtarkičnih kovin, ki leže v beli delti. Proizvodi Ansalda gredo na domača in tuja tržišča v velikih količinah. Posebno je treba podčrtati delež, ki ga ima pri uresničenju avtarkije, za racionalno organizacijo boja proti zapravljanju, za preprečevanje nesreč in zlasti za pripravo delavstva v vajenskih šolah, ki so vzorne za svojo stroko. Razstava Kmetijske zbornice V sedanjih časih je skrb vsake družine, kako si zagotoviti vsaj najnujnejšo hrano. Vse se ozira na kmeta, ki sam neposredno proizvaja vse najpotrebnejše za prehrano. Kaj naj bi bilo zato primernejše v teh časih, da razstavlja Kmetijska zbornica, ki je zakonita stanovska zastopnica slovenskega kmeta, kot da prikaže na kmetijski razstavi stanje malega kmeta, ki predstavlja v Ljubljanski pokrajini jedro kmetskega stanu in jedro kmetijstva sploh. V Ljubljanski pokrajini je od vseh posestnikov 66,72Sfl takih kmetov, ki imajo svoja posestva izpo Bor sen Zeitung« in »Deutsche Allgemeine Zeitung« zlasti opozarjata na pohvalne besede, ki jih je Hitler izrekel na čast nemškemu vojaku, ki je s svojimi žrtvami rešil Evropo pred boljše-viško kugo. »Lokal Anzelger« piše, da imata Roosevelt in Churchill sedaj priliko o čem razmišljati. Govor ni grešil niti zaradi prevelikega optimizma in tudi ne zaradi prevelike črnoglednosti. Ta govor samo očituje preprosto gotovost v končno zmago. »Die Zeit« piše, da je Hitler prišel izgovorit svoj govor v Berlin naravnost z bojišča in ozračje bol iišča veje iz vsega Hitlerjevega govora. »Berliner Morgonpost« piše, da je Hitlerjev govor dokazal popolno vez med fronlo in domovino in ta enotnost nemškega naroda bo zmagala y vseli bitkal*. Minister za korporacije je obiskal tovarno Saturnus Eksc. Minister Ricci je v soboto popoldne obiskal delavce v tovarni Saturnus ter imel na vse zbrane delavce pomemben govor. Marjan Kocmur, fotografija, Društvena ulica v Mostah Minister za korporacije Eksc. Renato Ricci, ki je prispel v petek popoldne v Ljubljano, je izkoristil popoldne že za to, da se je osebno prepričal o delu in življenju ljubljanskega industrijskega delavstva. Popoldne okrog štirih je obiskal z Eksc. Visokim Komisarjem tovarno Saturnus v Mostah, kjer je zaposlenih okrog 400 delavcev in delavk. Ob vhodu v tovarno sta pričakovala visokega gosta ravnatelj L d s e r in predsednik upravnega odbora Čeč in mu izrekla dobrodošlico. Eksc. Renato Ricci je nato s spremstvom obiskal vse prostore tovarne ter se podrobno zanimal za deio, zlasti pa za zaslužke delavcev in delavk in za njihove družinske razmere. V vseh oddelkih tovarne je zasledoval Eksc. Ricci z velikim zanimanjem izdelovalne postopke in se pohvalno izrazil o ureditvi tovarne ter o spretnosti delavcev in delavk. Po končanem ogledu so se zbrale delavke in delavci na dvorišču in obratni zaupnik delavstva se je Eksc. ministru za korporacije zahvalil za vso skrb, ki jo kaže za življenjske razmere delavstva v Ljubljanski pokrajini. Prisrčno zahvalo je izrekel dalje za to, ker so bile tudi za Ljubljansko pokrajino priznane družinske doklade. V imenu delavstva je obljubil, da bodo vsi zvesto in disciplinirano delali naprej z vso požrtvovalnostjo, v želji, da si pribore lepšo bodočnost. Eksc. Ricci je zadovoljen vzel na znanje izjavo obratnega zaupnika in pohvalil stremljenje delavstva po pridnem delu in discipliniranosti. Disciplina je najvažnejša tako za življenje države, kakor tudi za življenje družine. Fašistična vlada, ki je delavska vlada, bo povsod in vedno skušala podpirati delavstvo in se držala Ducejevih navodil ter skušala 'v vsakem oziru še zboljšati življenjski položaj delavstva. Z vzklikom Duceju, ki ga je vse delavstvo s prisrčnim navdušenjem povzelo, je zaključil Eksc. Ricci svoj nagovor na delavstvo, ki je njegove besede sprejelo z velikim odobravanjem. Po prisrčnem slovesu je Eksc. Ricci zapustil tovarno. Pred vhodom se je medtem zbrala moščanska mladež, okrog 50 otrok. Eksc. Ricci se je z Eksc. Graziolijem ob njih ustavil^ in se z nekaterimi ljubeznivo pogovarjal. Naročil jim je, naj počakajo tam, da se bo vrnil. Po prisrčnih pozdravih mladine se je odpeljal Eksc. Ricci v mesto, kmalu nato pa se je vrnil častnik z velikim zavojem slaščic in jih razdelil kot darilo Eksc. Riccija med vzradoščeno mladino, ki kaj takega še ni doživela Položaj na vzhodu; Izredno važni boji na ruskem bojišču fierlin, 4. trograda oktobra, as. V teku bojev okrog Pe-nemške enote zasedle zgodovinski gradič ruskih carjev, ki so ga imeli navado imenovati vzhodni Versailles. Rusko topništvo, ki je streljalo iz Kronstadta, je poskušalo ovirati nemške operacije, toda ogenj ruskega topništva ni naredil nič drugega, kakor da ie na dolgo in široko opustošil park. Ko so štrli sovražnikov odpor in mu prizadejali pri tem težke izgube, so nemški vojaki zasedli grad, ki je bil dosti poškodovan. Ogenj, ki so ga na begu v gradu zanetili sovjetski vojaki, so Nemci že v kali zadušili. Berlin, 4. oktobra, as. Pri zadnjem bombardiranju Moskve so bile glavni cilj napadov mehanične delavnice, ki se imenujejo po Kirovu. Gre za obsežno industrijsko podjetje, ki izdeluje avtomobilska vozila, traktorje in stroje za ladjedelnice. V teh tovarnah je okrog 40.000 do 50.000 delavcev. Bombni napad je bil zelo uspešen. Ogledniška letala so pozneje videla, da so bili vsi tovarniški objekti zadeti. Berlin, 4. oktobra, as. Dne 2. oktobra je sovjetsko letalstvo poskušalo napasti neko nemško divizijo, ki se bori na južnem delu bojišča. Toda nemška lovska letala so prestregla sovražnika in sa spustila z njim v letalski spopad, pri čemer so zbila 14 sovjetskih letal, sama pa niso imela nobene izgube. Helsinki, 4. oktobra AS. Uradno poročajo, da so bili v četrtek zvečer potopljeni trije moderni sovjetski vlačilci po petsto ton. Potopili so jih finski motorni torpedni čolni, ki so patrolirali blizu pristanišča Suursaari. Sovražnikov poskus, da bi s svojimi torpednimi čolni vdrli v pas ob finskem obrežju se je ponesrečil, pri čemer so finska letala s svojimi bombami zadela en sovjetski bojni čoln. Berlin, 4. oktobra. AS. Predvčerajšnjim se je nadaljevalo bombardiranje industrijskih naprav in glavnih skladišč v Petrogradu. Nemško topništvo je z enakim uspehom bombardiralo tudi pristaniške naprave v Kronstadtu in Oranienbaumu. V polno je bila zadeta tudi neka sovjetska ladja 3000 ton. Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, 4. okt. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču so v teku boji, ki so izredne važnosti. Letalstvo je v Črnem morju potopilo sovražno prevozno ladjo i 20.000 tonami, ki je vozila čete. Letala so prav tako napadla važne naprave v Petrogradu in ▼ Moskvi. V obeh mestih so letalci opazili mnogo velikih požarov. Edinice vojne mornarice so s sodelovanjem finske mornarice nadaljevale izvajanje zapore v Finskem zalivu. Podmornice so potopile štiri velike angleške parnike. Nemška bojna letala so bombardirala pristaniške naprave in trdnjavo Tobruk. Angleški bombniki so bombardirali v noči na 4. oktober v Rotterdamu dve cerkvi in potopili nizozemsko bolniško ladjo ter povzročili žrtve med civilnim prebivalstvom. Sovražnik nj priletel nad nemško ozemlje. Angleško letalstvo j« ▼ fasu od 24. avgusta do 30. septembra izgubilo 476 letal. Od teh so letala sestrelila 418 letal, nemška vojna mornarica pa 58. Med tem časom Smo sami izgubil! skupno 40 letal. Švedski princ slučajno ušel smrti Stockholm, 4. okt. as. švedski princ Gustav Adolf je na čelu švedskega vojaškega zastopstva, ki na finskem bojišču spremlja in opazuje potek bojev. Princ se je te dni komaj rešil smrti, ko je nekaj metrov od njega eksplodirala sovjetska granata. Princ je bil tedaj ravno na bojišču ob reki Svir. 1 Velika petrolejska ladja potopljena New York, 4. okt. as. Ameriški listi pišejo, da je bila v južnem Atlantiku potopljena velika petrolejska ladja J>White«, ki je plula pod panamsko zastavo. Ladja je bila last severnoameriških paroplovnih družb. Avstralska vlada je odstopila Bangkok, 4. okotbra. AS. Iz Camberre se je izvedelo, da je avstralska vlada, ki ji je predsedoval Fadden, odstopila, ker je bilo videti, da bo v parlamentu izglasovana nezaupnica vladi, ki jo je predlagala delavska stranka. Smrt nemškega skladatelja Dunaj, 4. oktobra. AS. V neki tukajšnji kliniki je umrl znani nemški glasbenik Kienzel, ki je bil star 85 let. Med dru(fimi deli je komponiiral tudi znano opero »Evangeljnik.« Zastopstvo hrvatske mladine v Rimu Rim, 4. okt. as. Zastopstvo hrvatske ustaške mladine je danes zjutraj prišlo v Rim. Na kolodvoru ga je sprejel in pozdravil poveljnik italijanske liktorske mladine obenem z drugimi od-ličniki. Smrtne obsodbe komunistov Szegedin, 4. oktobra AS.: Preko sodišče v Szegedinu je obsodilo na smrt voditelja tajne komunistične stranke na bivšem jugoslovanskem ozemlju, ki je pripadlo Madžarski. Obdolžen je bil, da je izvajal sabotažna dejanja, zažigal skladišča in delal propagando med prebivalstvom za sodelovanje s sovjetskimi padalci. Smrtna kazen je bila takoj izvršena. Novi Sad, 4. oktobra. AS. Preko sodišče je včeraj sodilo dvema srbskima dijakinjama, ki sta bili obdolženi, dinamitniH atentatov na trgovine, ki so last Nemcev. Nekaj teh trgovin je bilo razdejanih. Med prebivalstvom je bilo nekaj žrtev. Ena dijakinja je bila obsojena na smrt, druga na prisilno delo. Atentati na sinagoge v Parizu Pariz, 4. oktobra. AS. Ponoči so bili izvedeni razni atentati na sinagoge v Parizu. Poškodovanih je bilo šest židovskih templjev, Škoda na poslopjih je znatna, Roosevelt v Newyorku Washington, 4. okt. as. Po petletni odsotnosti bo danes Roosevelt zopet obiskal svoji hišo v Newyorku. Po smrti svoje matere je Roosevelt sklenil hišo v Newyorku prodati. Iz Newyorka bo odšel v Hyde Park, kjer bo počival dva dni. Visoko odlikovanfe škofa dr. Rozmana, župana dr. Adtešiča in dr. Plesa Ljubljana, 4. oktobra. Nj. Vel. Kralj in cesar je na predlog Duceja motu proprio podelil ljubljanskemu škofu Eksc. msgr. Gregoriju Rožmanu visoki red »komen-datorja Italijanske Krone« S Kraljevim »motu proprio« je bil na predlog Duceja podeljen kril častnega viteza Italijanske Krone ljubljanskemu županu dr. Juru A d I e š i č u, za viteza reda Italijanske Krone pa je bil imenovan dr. Ivan Ples. I/Alto Commissario ha ricevuto il nuovo rettore dell'Unfversita Ieri mattina 1'Alto Commissario ha ricevuto al palazzo di Govemo il nuovo rettore delPUni-versitft, prof. Emilio Kos, che era accompaguato dal Segretario delTUniversitii dott. Sketelj. 11 prof. Kos gli ha poriato il deferente saluto suo degli insegnanti e degli študenti delPAteneo. L'Alto Commissario ha ricambiato rordial-mente il saluto rivoltogli e ha intrattenuto il prof. Kos intorno ai vari problemi deH'Universita di Lubiana. Važna objava Rdečega križa Poizvedovalni odsek Rdečega križa, Miklošičeva cesta 22, objavlja, da zaradi selitve, čiščenja in ureditve novih poslovnih prostorov do srede, 8. t. m. ne sprejema strank. Redno uradovanje se prične zopet v sredo, 8. t. m. ob 9 dopoldne v novih prostorih, Tyrševa cesta 11-1 (bivši Putnik), vhod skozi prodajalno družbe CIT. Q<0A$0>dLa>UtVJ0 Obisk Eksc. Riccija v Trgovinsko-industrijski zbornici Ljubljana, i. okt. Danes dopoldne je v spremstvu svojih sodelavcev obiskal minister za korporacije Eksc. Renato Ricci Trgovinsko-ihdustrijsko zbornico v Ljubljani. V zbornici so ga pričakovali predsednik zbornice Karel čeč, zbornični svetniki iz mesta Ljubljane in vodilni tajniki urada. Predsednik g. Karel čeč je naslovil na ministra Ddravne besede, proseč ga , da naj posveča doslej svojo pozornost gospodarskim problemom Ljubljanske pokrajine. Eksc. Ricci se je predsedniku čeču zahvalil za pozdrave ter si je nato ogledal zbornične prostore in se podrobno zanimal za dosedanje delo zbornice. Gospodarske osnove Ljubljanske pokrajine Vkljub dejstvu, da izkazuje poklicna statistika prebivalstva Ljubljanske pokrajine iz leta 1931 zelo veliko prebivalstva, ki je zaposleno v industriji in obrti ter prometu in trgovini, je vendar pretežno kmetijska pokrajina. Kajti veliki delež industrijskega ter obrtnega delavstva je pripisovati predvsem Ljubljani, ki šteje že skoraj 92.000 prebivalcev in je veliko industrijsko, prometno in kulturno središče pokrajine. Kmetijsko prebivalstvo tvori nad polovico vsega prebivalstva in je kmetijstvo dejanska podlaga vsemu gospodarskemu življenju. Tudi površina zemlje služi v veliki meri kmetijskim svrham, če upoštevamo še gozd, ki tvori okoli 41% vse površine. Od vse površine kulturne zemlje v Ljubljanski pokrajini odpade na gozd 41%, na travnike in pašnike 39%, okoli 18% pa na rodno in orno zemljo, med katero seveda prevladuje kultura žitaric in stročnic ter krompirja. Skupna njivska površina v Ljubljanski pokrajini znaša 85.000 hektarov. Po površini je najvažnejša proizvodna panoga krompir, katerega so lani pridelovali na nad 16.000 hektarjev, sledi pa pšenica z lanskimi okoli 12.000 ha in koruza z okoli 11.000 ha. Poleg tega so znatne površine posejane z ajdo, ovsom in ječmenom. Poleg tega pa še z fižolom in zeljem. Hektarski dooosi kmetijstva Ljubljanske pokrajine so zelo majhni, kar pa je v veliki meri Dopisnik ^Štefanija« poroča iz Berlina: Smo na pragu zime, tiste strašne ruske zime, ki je v ledu zadušila nekoč Napoleonove armade in ki je zadnje upanje sovražnikov Osi, ki mislijo, da more imeti zima enake učinke tudi spričo nemške, italijanske in zavezniške vojske. . Na to daje odgovor članek polkovnika Scherfa, ki so ga objavili vsi nemški listi. Polkovnik je član nemškega generalnega štaba. Scherf je pre-Pry*n,da leta 1812 ni mogoče vzporediti z letom 1941. Napoleon ni bil poražen zaradi požiga Moskve, ne zaradi ruske zime. ampak zato. ker ni mogel držati zveze z zaledjem in to v trenutku, ko je njegov nasprotnik imel še vso svobodo gibanja. Nemški armadi se kaj takega ne more pripetiti. Nemčija je znala zgraditi čudovit sistem cest, zgraditi Siegfriedovo črtd, organizirati vojno industrijo in bo s svojo organizacijo zmogla tudi rusko zimo. Ni dvoma, pravi Scherf, da bo nekega dne ruska zima za nekaj časa prekinila tudi nemške operacije. Toda to ni nič hudega. Tudi v vojnih letih 1914 do 1919 so nemške čete štiri leta vztrajale na ruski fronti, ne da hi čete zato posebno trpele. A sedaj je položaj še mnogo boljši. Predvsem se Nemcem ni treba boriti na dveh bojiščih. Drugič pa je dovoz danes neprimerno bolj spopolnjen kakor pred 20. leti. Nemci se bodo v tej zimi na vzhodnem bojišču dosti boljše počutili kakor pa Rusi. Spomladi pa se bo pokazalo, da prinaša ogromen ruski prostor senčne strani tudi za branilca. Sovražnik ne razpolaga z organizacijo, ki bi tako ozemlje obvladala; sicer bodo pa do zime nemške sile še globoko prodrle na rusko ozemlje. Ako bi hoteli Sovjeti uspeti in preprečiti naše nadaljnje uspehe, bi morali imeti možnost, da čez zimo mobilizirajo nove milijone in jih spomladi vržejo proti nam. Ako se jim to ne posreči, bodo Vojska pozimi v Rusiji Nemci, ki razpolagajo z boljšo organizacijo, do spomladi pripravili večje stvari kakor pa Rusi. Spričo nemške tehnike in nemške organizatorične sposobnosti je ruski prostor in ruska zima izgubila na svojih grozotah. Za to govore dejstva. V vseh dosedanjih pohodih je nemška oskrba poslovala kakor ura; na Poljskem, v Franciji, na Norveškem in na Balkanu. Prav tako je sedaj tudi v Rusiji. Do spomladi pa bodo že brezhibno poslovale tudi potrebne žeteznice. To je velika razlika med letom 1812 in 1941. Napoleon je marširal samo po eni cesti in je imel na obeh krilih sovražnika. Danes pa Nemci in njih zavezniki prodirajo kakor poplava od enega morja do drugega in njih krila so zavarovana. pripisovati kraškemu terenu naše pokrajine. Za kmetijstvo zlasti pa za poljedelstvo pridejo v po-štev predvsem okolica Ljubljane, novomeški okraj, krški okraj in višnjegorski okoliš, dočim so drugi okraji bolj bogati na gozdovih. Vinogradnitvo šteje okoli 6000 ha vinogradov posebno v novomeškem in črnomaljskem okraju. Poleg poljedelstva je zelo razvita v Ljubljan-število prašičev v naši pokrajini nekaj nad 100.000 goveje živine je naštela zadnja statistika Prevoda in sicer je gostota goveje živine največja v ljubljanskem in novomeškem okraju. Nadalje znaša število prašičev v nai pokrajini nekaj nad 100.000 in so za prišičjerejo najvažnejši tudi že našteti okraji. Les je največje bogastvo Ljubljanske pokrajine. Saj znaša gozdna površina okoli 190.000 ha. Na naših gozdovih in njih bogastvu je zgrajena znatna lesna industrija. Na naših žagah je 55 pol-nojarmenikov, ki so producirali okoli 210.000 m* rezanega lesa igličarjev. Storilna zmožnost naših žag za rezani bukovi les znaša 60.000 m" letno. Proizvodnja tramov je znašala 200000 m" letno, pragov pa okoli 400.000 od tega 250.000 bukovih in 150.000 hrastovih. Drv daje Ljubljanska pokrajina letno 400.000 m", od česar pride v poštev za domačo potrošnjo okoli 2000.000 m". Izvoz lesa slejkoprej teži v Italijo. Industrija je najbolj osredotočena v Ljubljani, dve večji središči industrije sta še Kočevje in Novo mesto, dočim so drugi industrijski obrati razdeljeni po drugih krajih. Največja podjetja industrije so v Ljubljanski pokrajini: Tobačna tovarna v Ljubljani, Tvornica papirja Vevče, Saturnus za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani, Štora, tvornica zaves v Ljubljani, Molvoz in platno, Grosuplje, Pivovarna Union v Ljubljani, tri večje tekstilne tvornice, kemična tvornica v Ljubljani in tako dalje . Rud je malo v Ljubljanski pokrajini, dva večja premogovnika sta v Kočevju in v Št. Janžu, manjša v Črnomlju in na Otočcu. Trgovina šteje v Ljubljanski pokrajini okoli 5000 obratov, od tega v Ljubljani 1.400 obratov. Ljubljana pa je tudi važno središče slovenskih bank, saj se nahajajo v Ljubljani tri največje slovenske banke, nadalje 3 delniške banke, poleg tega obstoja še cela vrsta podružnic bank v Ljubljani. Ljubljanska pokrajina ima dve regulativni hranilnici, od katerih je največja Hranilnica Ljubljanske pokrajine. Nadalje dela v Ljubljani tudi večje število zavarovalnic, med njimi dve veliki slovenski zavarovalnici. Zadružništvo šteje v vsej Ljubljanski pokrajini skoraj 400 zadrug, ki so organizirane v dveh zadružnih zvezah v Ljubljani. Nakup surovih kož v Ljubljanski pokrajini Zveza trgovskih' združenj za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani sporoča, da je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na osnovi čl. 1. naredbe št. 102 z dne 11. septembra 19+1 pooblastil za nakup vseh surovih kož v Ljubljanski pokrajini naslednje tvrdke: V. Bitenc, S. Kalin, A. Pollak in J. Preskar, dr. z o. z., vsi v Ljubljani. Te tvrdke imajo izključno pravico nakupa 6tirovih kož neposredno ali posredno preko svojih pooblaščencev. — Zveza opozarja, da se po omenjeni naredbi kaznujejo tako neopravičeni nakupovalci kot prodajalci, ki prodajajo ali nakupujejo neupravičeno surove kože. novice Koledar Nedelja, 5. oktobra: Rožnovenška nedelja; Placid, mučenec. Lunina sprememba: ščip 5. oktobra ob 9.52. llersckel napoveduje spremenljivo vreme. Ponedeljek, f>. oktobra: Bruno, opat in ustanovitelj reda; Mar Frančiška od Jezus. ran. Torek, 7. oktobra: Kraljica rožnega venca; Marko, papež. Osebne novice Učitelji meščanskih šol v Srbiji Z odlokom prosvetnega ministra so bili v Srbiji nastavljeni tile moščanskošolski učitelji: Kovač Mirko, Šabac; Šeliga Irina, Kragujevac; Grčar Emil, čačak; Likar Franjo, Belgrad: Go-rišek Josip. Mladenovac; Karner Edmund, Mlade-novac; Bodicelj Rudolf, Vršac; Gospodarič Jakob, Valjevo; Perko Marija, Valjevo; Janež Lucijan, Gvanice; Zivko Vinko, Soko Banja; Hacelj Dra-gutin, Kragujevac; Hode Viktor, čačak; Lapajne Ivan, Kragujevac; Herbut Josip. Niš; Šegula Josip, Valjevo; Novak Josip, Kraljevo; Leške Jože, Leskovae; Aleksič Terezija, Vlasotinci; Toinažič Josip, Salaš; Horvat Anka, Kladovo; Žerjav Albert, Užička Požega; Rajhman Josip, Niš; Janšo-vec Franc, Kragujevac; Rudež Josip, Kovin; Jenko Alojzij, Leskovae; Šumjak Ivan. Kovin; Klavora Franja, Šabac; Šole Pavla. Užička Požega; Peter-nelj Pavla, Bajina Bašta; Šegula Terezija, Vlasotinci. Polhove kože kupuj« I. ROT, krznarstvo LJUBLJANA, Meslni trg 5 — Ljubljanski bogoslovci pridejo v semenišče v soboto 11. oktobra pred 18. uro. — Opozorilo lovcem! Če hočete zvedeti vso lovske tajnosti, kako pripraviti gonjo na živad. kako lov organizirati, tedaj jc nujno, da kupite knjigo našega znanega pisatelja Janeza .Talena »Trop b r o z r vo n c c v«, ki jc najlepša lovska povest, v kateri so na čudovito lep način opisane vse zanimivosti iz življenja lovcev in živali, pa tudi našega rodu iz planinskih krajev. No kupite pa samo te knjige, ampak sc naročite na vso zbirko »Slovenčeve knjižnico« (t. j. 24 knjig), ker boste v njej našli mnogo knjig, ki Vas bodo vcdrile! Vsaka knjiga stane le 5 lir. Kdor se bo naročil na vso zbirko, bo dobil 25. knjigo zastonj! Preberite današnji oglas! — Najlepšo lovsko povest Janeza Jalenn »Trop brez zvoncev« lahko dobite tudi vezano v platno, tiskano na antičnem papirju. Knjiga stane 20 lir! — »Naša Zvezda«. V ozvezdje listov in brošur je prisijal kongregacijski in splošno dijaški list »Naša Zvezda«. Kdor jo pozna od znotraj in z ljubeznijo in pridom prodira v bogato in sodobno vsebino njenih člankov, ta je. vesel, da kljub hudi denarni stiski in riziku ni zatonila. Čim večja je tema zmote in zablode časa, tem bližja in svetlejša nam mora biti zvezda stalnica, ki naj kaže varen in pravilen izhod vsakomur. Rad jo bo bral dijak, saj mu bo svetovalka in vodnica iz materializma k vzvišenim vzorom in idealom ob najlepšem vzoru prečisti Devici Mariji; bral jo 1k> tudi inleligent in dobil v njej iskren odgovor vedno povprašujočemu duhu. — Vzgojitelji in starši! Če hočete svojim otrokom na pot v šolo in življenje dobrega in zvestega prijatelja, jim naročile »Našo Zvezdo«. Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 — Kolektivna pogodba za brivsko in friizer-sko stroko. Od Pokrajinske delavske zveze smo prejeli: Dne 1. oktobra je stopila v veljavo kolektivna pogodba, ki je bila sklenjena med Združenji delodajalcev v brivsko-frizerski in kozmetični stroki ter pomočniki, ki so bili zastopani po Pokrajinski delavski zvezi ter Sindikatu briv-sko-frizerskih in kozmetičnih poinočnikov(-ic) za Ljubljansko pokrajino. Pogodba ureja celotno delovno in plačilno razmerje v tej stroki. Da se bo posameznim pomočnikom(-icam) mogoče točno seznaniti z vsebino obširne pogodbe, je sindikat, dal natisniti nekaj izvodov te pogodbe. Kdor jo. želi imeti, jo dobi v uradu Pokrajinske delavske zveze (prej Delavske zbornice) proti primerni odškodnini. Pokrajinska delavska zveza opozarja tako delodajalce kakor tudi delojemalce, da pogodbo točno izvajajo, da se izognejo neželenim sporom. — Preberite dve zadnji knjižici: »Dekletu na pot« in »Dvojni sad«. Naročite tudi vi »Knjižice«! — Uprava: Rakovnik. — Zastopstvo Marjettija, Mladinska založba, Ljubljana, Stari trg 30. ima misale, bre-virje in razne bogoslovne knjige. Tu se dobivajo vse »Knjižice« v poljubni množini. — Darovi Rdečemu križu. Namesto venca na grob blagopokojne gospe Mete Krejčijeve darujeta g Fran in Josipina Pretnar Rdečemu križu 150 lir. — Namesto venca n agrob blagopokojne gospe Josipine Čudnove so darovale gdč. Šavnikove Rdečemu križu 50 lir. — Vsem darovalcem najprisrčnejša hvala. ZIMA MEHANIČNA PBBOIINICA Uvoz mirogatov M. JAGER, Sv. Petra cesla 17-Fužine — Darovi Rdečemu križu. V počastitev spomina blagopokojne ge. Gologrančeve, soproge stavbenika, je darovalo Združenje pooblaščenih eraditeljev v Ljubljani Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč L 1.000. V isti namen je daroval Miroslav Zupan, poobl. graditelj v Ljubljani L 200. Iskrena hvala! — Za socialno akcijo Rde-!ega križa so darovali nameščenci I. delavskega Itonzumnega društva L 100. — Iskrena hvala! — Tečaji italijanščine, nemščine in drugih je-likov — dnevni in večerni — prično 6. oktobra. Dddelki: začetni, nadaljevalni, višji nadaljevalni in tonverzacijski tečaji. Zahtevajte prospekt: Trgov-iko ufilišče »Christofov nčni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Fosebnl _ tečaji za strojepisje, itenografijo, knjigovodstvo itd. — Polovico potnih stroškov si prihrani kdor potuje na letošnji velesejem v Ljubljano, ki bo od 4. do 13. oktobra. Na odhodni postaji se kupi cela vozna karta do Ljubljane, in sicer med 1. in 13. oktobrom z veljavo 13 dni Za brezplačen povratek. Vsak obiskovalec dobi na velesejmu brezplačno potrdilo o obisku pri blagajni, ko si nabavi vstopnico, nakar mu je omogočen brezplačen povratek po železnici. Vstopnica za enkraten obisk stane 4 I, legitimacija za 10 obiskov pa 15 L. — Novo pevsko šolo je uvedla letos Slogina glasbena šola za one, ki ne žele ali ne morejo obiskovati običajnega pouka v solopelju. Šola bp obravnavala snov solopevskega pouka na lahko dostopen in poljuden način v malih skupinah. Predmet je prikladen zlasti za člane pevskih zbo- rov, ki se žele temeljiteje izobraziti v petju, pa tudi pevcem začetnikom bo odlično služil. Vpisovanje je vsak dan v Sloginl šolski pisarni, Praža-kova ul. 19. Ukovina je nizka. — Višji trgovski tefaj v Ljubljani,. Naknadno vpisovanje traja še prihodnji teden. Sprejemni pogoji; Dovršeni višji razredi (najmanj pet) srednje oz. strokovne šole ali pa dovršeni redni enoletni trgovski tečaj. Informacije in prospekte daje: Trgovsko ufiliSče »Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15. mm IGN.VOK LJUBLJ AN A,TAVČARJEVA 7 Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru konsmnentov, ni tržni urad najvišje cene za tržno biago' ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII/2 št. 1133,'41-Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino določene najvišje cene veljajo od ponedeljka t), oktobra zjutraj do nedelje 12. oktobra 1941 zvečer. Najvišje cene, ki je dovoljeno po njih prodajati v ceniku navedeno blago v Ljubljani ni ga plačevati, so naslednje: Krompir na drobno 1.20 lir; zeljnate glave na drobno izpod 10 kg 0.70 lir; zeljnate glave na debelo 0.60 lir; kislo zelje 2.30 lir; repa na drobno izpod 10 kg 0.70 lir; repa na debelo 0.50 lir; kisla repa 2 lin; rdeče zelje 0.S0 lir; ohrovt C.S0 Lir; cvetača 3 lire; koleraba 1 liro; rumena koleraba 0.50 lir; rdeča pesa 1.50 lir; rdeči korenček brez zelenja 2 liri; rumeno korenje 0.50 lir; petršilj .2.50 lire; por 3 lire; domača zelena paprika 2.50 lire; zelena 3.50 lire; domača čebula 2 liri; šalota 2 liri; češenj, 25 glavic na kilogram 3 lire; jedilne buče 0.50 lire; kumare 1.20 lire; kumarice za vlaganje, 125 komadov na kilogram S lir; visoki domač?' stročji fižol 2.50 lire; luščeni fižol 3 lire; glavfl&ta solata 2.50 lire; endivija 2 liri; mehka špmača 2.50 lire; trda špinača 1.50 tire; domači paradižniki 1.50 Lire; liter robidnic ali kopin 2 liri; liter svežih bez-govih jagod 1 liro; liter šipka 2 liri; liter drena 1 liro; kilogram suhega lipovega cvelja 15 lir; domača jabolka L, prvovrstna namizna 3 lire; domača jabolka II. vrste, gospodinjska 2 liri; domača jabolka za vkuhavanje, nedozorela, črviva, obtol-čena, nagni ta 1.50 lire; domače breskve 3 Lire; domače češplje 3 lire; domače slive 3 lire; domače hruške od 2 do 4 lire; kutine 3 lire. Gobe: a) rumeni iin rjavi ježek, rumena griva (medvedova tačka ali parkelici), mrtvaška trobenta, rumena trobenta, storovke, zimske kolobarnice (sivke) liter 1 lira; b) lisičke liter 1.50 lire; c) liter 6irovk, ciganov, možka, (jelenovega jezika) 2 liri; d) turki, bezgovi gobafii z mladimi in trdimi klobuki, mladi čebularji, maslenke kilogram 3 lire; e) jurčki 2 zaprtim klobukom 10 lir; jurčki z odprtim klobukom kilogram 6 lir. Kunci žave teže 10 lir. Kjer n,i posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Te cene morajo biti vidno označene pri vseh vrstah fižola, pri čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah sadja in pri vseh vrstah gob. Potrebne številke za označevanje blaga s cenami dobe prodajalci in prodajalke pri tržnih organih brezplačno. Te cene je določil Visoki Komisarja! na predlog mestnega tržnega urada, ki cene predlaga Visokemu Komisariatu po dogovoru s pridelovalci, prodajalci in konsumenti. Za koristi naših gospo- ske zveze, Kola žen zadrugark in drugih ženskih društev. Naša poštena javnost jc bila pa zelo neljubo presenečena ob govoricah, ki so tein skrbnim zastopnicam gospodinj očitale, da so krive povišanju cen. Taki nepremišljeni očitki mso samo neresnični, temveč tudi zlobni ter lahko izvirajo 6amo iz verižniških vrst, ki pri svojih temnih, zločinskih namenih hočejo zvaliti krivdo za draginjo na ramena naših mater in gospodinj. Zato je na zadnji seji uprave mestnega preskr-bovalncga odbora g. podžupan dr. Vladimir Ravnikar v zastopstvu gospoda župana ugotovil, da tako predstavnice našega ženslva in gospodinj, kakor predstavniki naših nabavljalnih zadrug in Pokrajinske delavske zveze pri vseh protidraginj-skili in preskrbovalnili vprašanjih sodelujejo pošteno in vestno ter se z vsemi svojimi silami prizadevajo za koristi prav vseh slojev prebivalstva. Podčrtal je njih prizadevanje za koristi vseh slojev, saj zastopniki in zastopnice konsumentov pri določanju cen uvide vaj o tudi j>otrebe naših zele-njadarjev in vrtnarjev ter naših kmetov, posebno pa tudi stisko našega revnega okoliškega prebivalstva, ki si z nabiranjem jagod in drugih gozdnih sadežev, predvsem pa z nabiranjem gob 6kuša lajšati dandanašnje težke razmere. Pozabil tudi ni zastopnikov naših slovitih zeljarjev, ki 6i resnično prizadevajo ohraniti svoj dober glas ter s zastopnicami in zastopniki sodelujejo v popolnem soglasju. Prav zastopnikom naših zeljarjev moramo biti hvaležni za ojiozorilo na izvoz zeljnatih glav, da je uspelo ustaviti izvoz zeljfl, ki nam je pretil z velikim zvišanjem cene kislemu zelju. Gospod podžupan dr. Vladimir Ravnihar je kot predsednik,seje zastopnicam gospodinj, zastopnikom delavstva, zastopnikom nabavljalnih zadrug in tudi zastopnikom producentov in prodajalcev izrekel v imenu mesta najtoplejšo zahvalo s prošnjo in z željo, naj bi še nadalje tako ve6tno in pošteno varovali koristi vsega prebivalstva. Na željo zastopnic gospodinj in ženskih organizacij je mestni tržni urad uvedel vidno označene cene pri vseli vrstah fižola, pri domači čebuli, pri paradižniku, pri cvetači, pri vseh vrstah 6adja in pri vseh vrstah gob. Vidno označevanje cen 6e je obneslo tudi pri uvoženi zelenjavi in uvoženem sadju ter pri vsem drugem blagu. Zato naj pa gospodinje in kupovalci pazijo na vidno označene cene ter čim najbolj sodelujejo z mestnim tržnim uradom pri prizadevanjih za red, zlasti pa za uve-ljavljenje maksimalnih cen v korist vsega prebivalstva. 1 Sv. ma$e v stolnici. Od danes naprej bo v stolnici vsako nedeljo ena stalna sv. maša ob 7.15, ena stalna sv. maša bo pa ob 12.15 (en četrt na eno). S tem bo ustreženo vsem uradnikom, ki delajo od 8 do 12 v uradih; sv. maše se bodo lahko udeležili ali pred uradnimi urami ali pa takoj po končanem delu. 1 Praznik pri Sv. Mihaelu na Barju. Prvič, odkar imajo v svoji oskrbi lepo cerkvico sve-i tega Mihaela na Bar ju oo. minoriti, bo slovesno praznovanje sv. Mihaela, cerkvenega zaščitnika, v nedeljo 5. oktobra. Sv. maše bodo ob 7, 8 ter slovesna ob 10, katero bo daroval g. stolni kanonik in župnik dr. Tomaž Klinar. Popoldne ob 4 bo obiskal cerkev 6V. Mihaela prevzv. g. knezoškof dr. Gregorij Rožman, ki bo imel cerkveni govor, nakar bo blagoslovil podobo Matere božje brezjanske, ki bo krasila barjansko cerkev, in kamor bomo v bodoče polagali svoje prošnje in želje ne samo Barjani, ampak vsi, ki bodo obiskali ta božji hram. Sledile bodo pete litanije z blagoslovom. K tej lepi slovesnosti so vljudno vabljeni vsi Barjani in tudi Ljubljančani. 1 Slovesni praznik sv. Terezije D. J. v njenem svetišču na Kodeljem. Sv. maše se bodo vrstile od 6 do 11. Ob 8.45 cerkveni govor o sv. Tereziji, ki ga bo imel g. dr. Ciril Potočnik, nato slovesna sv. maša za dobrotnike svetišča. Zbor mladincev bo ob spremljavi orkestra izvajal Ri-hovskega »Missa Loretta«. Popoldanska pobožnost se bo začela ob 14.45 z molitvijo sv. rožnega venca. Ob 15 bo imel govor g. kanonik Vovk, po govoru darovanje za svetišče, pete litanije in blagoslov. Zatem proslava sv. Terezije v gledališki dvorani. Prav gotovo bodo tudi danes Ljubljančani radi pohiteli na Iiodeljevo, da f>očaste priljubljeno svetnico in jo poprosijo vsak za svojo rožo. 1 Križanski moški kongreganistl se udeleže danes zvečer ob šestih rednega mesečnega druž-binega shoda. Pred pričetkob ob tri četrt na šest bomo molili rožni venec. 1 Pobožnosti v šentjakobski cerkvi. Sv. maša v neirielio bo ob 10.50 in ne ob 11, kakor je bilo objavljeno v včerajšnjem »Slovencu«. 1 Kongregacija gospodičen in kongregacija nčiteljic pri sv. Jožefu v Ljubljani. V ponedeljek 6. t. m. je ob ob pol 7 zvečer prvi kongregacijski shod v novem šolskem letu. Vse članice iskreno vabljene^ — Predstojništvo. 1 Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri sv. Jožefu ima v torek 7. t. m. zjutraj ob pol 7 sv. mašo s skupnim sv. obhajilom, popoldne ob 4 odborovo sejo, ob 5 pa prvi sliod v novem kongregacijskem letu. Pridite vsel I Pomenljiva obletnica pri frančiškanih. V frančiškanski cerkvi obhajajo te dni evharlstično tridnevnico za dvanajsto obletnico vsakodnevnega javnega češčenja presvetega Rešnjega Telesa. Pred dvanajstimi leti ravno na praznik sv. Frančiška 4. oktobra se je namreč ta pobožnost pri frančiškanih začela na pobudo tedanjega provinciala že pokojnega p. Regalata in tedanjega župnika p. Gvidona dr. Ranta. Pobožnost se vsak dan vestno opravlja in kdo naj oceni ter opiše blagoslov in bogastvo, ki lije iz te pobožnosti na vso Ljubljano. Sveče so na razpolago na samostanski porti. Naša tridnevnica bo slovesno zaključena danes popoldne ob 4 z zaključnim govorom, petimi litani-jami in papeževim blagoslovom, ki je z njim združen popolni odpustek. Odpustka bodo deležni vsi, ki so se udeleževali pobožnosti evharistične tridnevnice in ki so prejeli sv. zakramente. Vse govore ima p. .Odilo O. F. M. 1 II. vnanja Marijina kongregacija pri uršu-linkah v Ljubljani ima danes ob 14 shod. Pridite vse! Voditelj. 1 Prihodnji koncert našega komornega združenja, ki deluje in nastopa jjod imenom »Ljubljanski kvartet«, bo v petek, 10. oktobra ob pol 20 v filharmonični dvorani. Ljubljanski kvartet, ki ima za seboj že veliko število uspelih koncertnih nastopov, med njimi tudi koncert na festivalu mednarodne moderne glasbe v Firenzi leta 1934, bo letos nastopil v naslednji sestavi: prvo violino igra vseletni primarij Ljubljanskega kvarteta g. Leon Pfeifer; drugo violino Dermelj Albert, absolvent visoke šole prof. Humla na zagrebški akademiji; violo tudi vsa leta šušteršič Vinko in čelo Sedlbauer Cenek, absolvent mojstrske šole praškega konservatorija. Za svoj letošnji prvi nastop v novi sestavi so igrali spored, na katerem bodo izvajali dela skladateljev: L. M. škerjanca, Mali-piera, Vitezslava Novaka in Beethovna. Vstopnice od ponedeljka dalje v knjigarni Glasbene Matice. 1 Ukinjen promet na glavni pošti. Zaradi preureditve prostorov se začasno ukine ves paketni promet na glavni pošti. Zato naj se od 6. oktobra 1941 pa do preklica predajajo paketi in vrednostna pisma na kolodvorski pošti ali pri drugih filialkah. 1 Večerni trgovski tečaj prične v torek 7. oktobra. Poučuje se: Knjigovodstvo, trgovinstvo, korespondenca, računstvo, pisarniška dela. stenografija, strojepisje, italijanščina, nemščina. Šolnina nizka. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Zahtevajte prospekt: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. 1 Igra narave. V našem uredništvu se je zglasila Tilka Rant z Viča, Satnerjeva ulica 9, ter nam prinesla vejico malin. Poleg lepo rdeči! zrelih jagod je bilo na vcjici še vse polno liovih cveto»- 1 Enoletni trgovski tečaj sprejema dijake-kinje, ki so dovršili nižjo srednjo ali meščansko šolo, v posebni oddelek se pa sprejemajo učenci-ke z nižjo pre>dizobrazbo. Naknadni vpis traja še prihodnji teden. — Informacije in prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana. Domobranska 15. Občni zbor »Dobrote«, obsmrtnega podpornega društva poštnih uslužbencev, bo dne 5. oktobra 1941 v Ljubljani v tečajni dvorani poštnega ravnateljstva ob pol 9 dopoldne. — Odbor. 1 Združenje trgovcev obvešča vse učne gospodarje, da prične na trgovski strokovni nadaljevalni šoli redni pouk v ponedeljek, dne 6. t. m., ob 2 popoldne. 1 Prvovrstna namizna jabolka kg 3 lire — F. Kham, Kongresni trg 8. olo cen Visokega ulice 12 v Erjavčevo ulico 12, Vili. oddelek, 1 Odsek za kontrolo cen Visokega komisa- riata se preseli z današnjim dnem iz Gosposke trgovin, odd. Visokega komisaiarata, tel. 46-64. 1 Sv. Petra cesta zaprta. Zaraldi popravljanja tlaka bo Sv. Petra cesta "do Fiignerjeve ulice zaprta za vozni promet od danes do preklica. 1 Seznami davčnih osnov trgovin f deželnimi pridelki in semeni, graverjev in puškarjev, kinematografov, drogerij, trgovin z lesom, trgovin s slaščicami, trgovin s športnimi, tehničnimi in elektrotehničnimi predmeti bodo razgrnjeni do 15. t. m. seznami davničnih osnov trgovin z galanterijo, trgovin z usnjem in čevlji ter raznih industrijskih podjetij so pa prav tako že razgrnjeni ter ostanejo razgrnjeni do 16. oktobra, 2ato pa opozarjamo interesente, naj si te sezname ogledajo do določenih dni pri vratarju v pritličju leve hiše magistrata. 1 V nov? uprizoritvi Shakespearjeve žaloigre »Hamlet« bo podal naslovno vlogo član Drame g. Slavko J a n , ki je 18 let nositelj mladostnih, junaških in ljubimskih vlog. Letošnja predstava »Hamleta« obeta postati nenavadno zanimiva. Zrežiral jo je dr. Kreft, novo scensko glasbo je komponiral operni dirigent D. Žebre, načrte za inscenacijo pa je napravil scenograf inž. F ran z. Premiera »Hamleta« bo v nedeljo 5. t. m. za red Premierski. Gledališče Drama. 5. oktobra, nedelja, »Hamlet«. Premiera. Red premierski. Začetek ob 17.30. — 6. oktobra, ponedeljek, zaprto. (Generalka.) — 7. oktobra, torek, »Dva bregova«. Premiera. Red premierski. Začetek ob 18.15. Opera. 5. oktobra, nedelja, »Faust«. Izven. Začetek ob 17.30. Konec okrog 21. — 6. oktobra, ponedeljek, zaprto. Radio Ljubljana Nedelja, 5. oktobra: 8 Napoved ca«m — Napoved časa v slovenščini. — 815 Radijska poročila — 8.30 Koncert organista Jerneja Fuserja — 11 Peta maša iz Bazilike Marijinega Oznanjenja v Firenze — 12 Branje in razlaga evangelija v italijanščini (Pater E. Zapparterreni) — 12,15 Branje in razlaga evangelija v slovenščini (Pater C. Sekovanič) — 12.30 Radijska poročila v slovenščini — 12.45 Komorna glasba — 14 Radijska poročila — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: Orkestralna glasba — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Kuret Vladimir: Trgatev — Kmetijsko predavanje v slovenščini — 17.35 Koncert violinista Karla Sancina, pri klavirju L. M. Škerjanc — 19.30 Radijska poročila v slo- 'ejiščimi — 19.45 Pisana glasba — 20 Napoved :asa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20,30 Koncert ianista Marjana Lipovška — 20.55 Simfonični :oncert pod vodstvom Alcea Tonija, vmes pogovor v slovenščini — 22.45 Radijska poročila v slovenščini. Ponedeljek, 6. oktobra: 7.30 Radijska poročila v slovenščini — 7.45 Slovenska glasba, vmes napoved časa ob 8 — 8.15 Radijska poročila — 12.30 Radijska poročila v slovenščini — 12.45 Operetna glasba — 13 Napoved ča6a — Radijska poročila — 13.15 Vojno poročijo Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini — 13.17 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija (prvi del). — 14 Radijska poročila — 14.15 Orkestralna glasba pod vodstvom Arlandija drugi del). — 14.45 Radijska poročila v slovenščini — 17.15 Radijska orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: Pisana glasba — 19 »Parliamo 1'italiano« prof. dr. Stanko Leben. — 19.30 Radijska poročila v slovenščini — 19.45 Operetna glasba — 20 Napoved časa — Radijska poročila — 20.20 Komentar k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 Koncert komornega ljubljanskega tria — 21 Vojaška godba Kraljevih Kara-binjerjev pod vodstvom Luigija Gireneija — 21.30 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca s sodelovanjem sopranistke Drage Sok in tenorja Janeza Lipuščka: Operetna glasba _ 22.10 Koncert violinista Enrica Campajola — 22.45 Radijska poročila v slovenščini. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Komotar, Vič, Tržaška c. 48; v ponedeljek: dr. Piccoli, Tyrševa cesta 6; mr. Hočevar, Celovška ccsta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. Poizvedovanja Strežnik umobolnišnfre Pučko je našel v ponedeljek na cesti med Mostami in Studencem papigo. Zgubljena je bila ženska temno modra jopica 1. oktobra popoldne od D. M. v Polja proti Gor. Kašlj u. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v župnišče v D. M. v Pojju. Izgubil se jo v okolici Most in Vodmata tri mesece star pes volčjak, ki sliši na ime »Luks«. Najditelja prosim naj ga vrne proti nagradi v Ciglerjevi ulici 7. V trgovini Marinko, Prisojna ulica 6, je 2. t. m. neka stranka pozabila ročno torbico, ki' jo dobi v trgovini. »Sioventeini knjižnica" bo imela 24 kn|l0 izbrane vsebine Knjige bodo le po 5 L i j Posredovanje služb hišno-gospodinjskim poslom Od Pokrajinske delavske zveze smo prejeli: Glasom naredbe g. Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino je za posredovanje služb hišno gospodinjskih poslov (gospodinjskih pomočnic) merodajen edinole »namestitveni urad« pri Javni borzi dela v Ljubljani, odnosno oddelki tega urada, ki se ustanove v posameznih krajih pokrajine. Namestitveni urad je določil za posamezne vrste poklicev uradne ure. Za ženske hišne posle so določene uradne ure od 11—14 vsak dan. Ob ostalih uradnih urah se hišni posli ne bodo sprejemali 4 m »Od daleč mu bom sledili« jo je potolažil Mišek. »Videti mofam, kam se bo lopov skril!« je rekel, in že ga je zakril oblak sivega prahu, ki je kazal Mišku pot za tolovajem. Zelo se je začudil Mišek, ko je videl, da dirja Netopir v smeri proti posestvu soseda Lisjaka. Še bolj se je čudil, ko ie videl, da se )e tolovaj skril med poslopji in skednji. Ko je Mišek dospel do hiše gospoda Lisjake, je poklical gospodarja. Povedal mu je da je sledil roparju, in da je videl, kako je izginil v njegov senik. »Prehentana reč!« je kričal gospod Lisjak. »Saj je nemogoče, da bi se drznil Netopir priti v mojo hišo, kadar sem jaz doma!« je robantil. Kmalu za Miškom so prispeli stric Jurček, Miška in oropani inženir. Vsak Slovenec, ki le more naj naroči »Slovenčevo knjižnic o«. — To je njegova kulturna in socijalna dolžnost. Knjige lahko plačujete mesečno Na sodniji. Sodnik ženski priči: »Samska ali poročena?« Priča-ženska. zavzdihne. Sodnik: »Zapišite: samska.« Sodnik moški priči: »»Samski ali poročen?« Priča-moški: zavzdihne. Sodnik: Zapišite: poročen.« Kako je mogla mati... V ROŽNOVENSKEM MESECU NAM BODI MATI MARIJA POMOČNICA ZA TE TEŽKE DNI. Pred kratkim je bilo v časopisju objavljeno, da je izginile majhna šolarica. Plačala je z življenjem svoj sprehod. V zadnjih dneh pogrešajo zopet otroke. V zvezi s tem bi staršem, zlasti materam, povedal neki dogodek iz našega mesta. Neka ljubezniva in prijazna teta je pripovedovala nekemu ljubljanskemu fantičku pravljico o »Rdeči kapici«. Fantiček je napeto poslušal. Rdeča kapica je zopet končno bila rešena groznega volčjega žrela — dolg presledek. Fantič zamaknjen gleda ter dolgo premišljuje. »No, povej teta,« naenkrat zakriči, »kako je mati mogla pustiti, da je Rdeča kapica šla v gozd, če je vedela, da so tam volkovi?« Ne vem, kaj je teta fantu odgovorila. Menda je v svoji notranjosti tudi ona mislila: »Kako je mogla mati? —« Če temeljito pretehtamo, bi se danes tako vprašal vsak pameten človek. Materam iz dobe pravljic menda ni kaj takega prišlo na misel. Njim se je naravno zdelo, da so pustile, da se majhni otroci igrajo in da romajo na polja, njive in v gozdove prav tako, kot se mnogim modernim materam večjega mesta popolnoma naravno zdi, da pustijo, da se majhen otrok igra na cesti ali da ga pošlje k trgovcu. Alj pa čez ulico po sol, začimbe ali podobno, ali pa po vino v gostilno. Starši so veseli, do ie otrok že tako velik, da ga že lahko kara pošljejo. Ali naj otroke še zmeraj spremljamo na igrišče? Za to kratkomalo ni časa. »Kako more mati--?« se vprašamo več kakor enkrat, če gledamo in opazujemo, kako ti majhni otroci »marširajoc po ljubljanskih ulicah, gredoč k peku, mesarju, branjevcu ali v trgovino, da bi materi prihranili pota. Dosti hudo je, če jih že moramo same poslati v šolo Toda tu so v družbi sošolci, češ da se večji morda zavzamejo za manjše. O neki drugi punčki tudi ni sledu. Bilo ji je samo deset let. Otroci v večjem mestu so prej godni in seveda bolj pametni kakor drugi. Neki fantek, šolar, ki je zginil ali pa odšel od doma, je štel samo 2—3 šolska leta in voda teče komaj dva metra daleč od hiše. Ali se vendar tudi nam ne vsiljuje vprašanje tistega majhnega fantička: »Pa kako je mogla mati...?«. Ni na mestu, da bi materam, revam že itak zdelanira, delali očitke! Ali morda ne bo njih nesreča dala drugim materam misliti in priložnost za preudarek? Ti dogodki nas silijo, da zmeraj in vedno mislimo na volka, ki okrog hodi v mestu prav tako kot na onega, ki preži v gozdu. »Volk« 6e danes lahko približa v obliki avta, jutri v obliki naše same po sebi nenevarne električne železnice in nam otroke pohodi in uniči. Morda se pa jutri prikaže v človeškem bitju — in potem? Strašna in grozna usoda male deklice nam je še vsem v spominu... »Rdečo kapico« so sicer zopet izrezali in vzeli iz volkovega trebuha. Moderne »Rdeče kapice« pa ne bo zadelo tako srečno naključje. Če pa bi ji tudi rešili življenje, ostane brezpogojno poškodba na duši in na telesu. Imamo vrtce, zavetišča in druge naprave. Matere: Pazite! Če pa same ne morete paziti, potem poskrbite za naprave, ki so tukaj, da bi vam pomagale paziti! Ne smete izgubljati zaupanja do takih naprav. Da bi otroci izginjali, to se ne sme dogajati, in če se to pripeti, potem pa moramo zopet in vnovič vprašati z vprašanjem tistega fantička: »Kako je mogla mati...?« (Dr. Dragaš.) Žrtve materinstva Kadar zmanjkajo vsi dokazi proti številni družini, ti gotovo pomolijo pod nos tudi žalostno dejstvo, da toliko in toliko mater umrje na porodu. Prav in v redu je, da jih slavimo kot junakinje. Da spoštujemo njihov spomin in občudujemo njihovo žrtev. Nikoli ne bo otrok, če ostane, videl svoje matere. Zgodilo se je celo, da je umrla mati z živim detetom pod srcem, a da so dete izrezali in da raste in postaja koristen in zdrav član svojega rodu. To je res tako bridko, da bi moral vsak mož s spoštovanjem in tudi z dejanjem misliti na tako mater in na takega otroka. Strašna nesreča, ki zadene družino, se ne da primerjati z vsako nezgodo. Zmerom mi je rosno oko, ko berem o smrti. Vendar je statistično s to stvarjo takole: Smrtni primeri mladih mater na porodu 60 tako redki, da zaslužijo časnikarske pozornosti. Zaslužijo jo prav zaradi svoje redkosti. Če bi bili bolj pogosti, bi jim posvečali svojo pozornost samo zdravniki. Zato se dnevno mnogo mani zanimamo in zanimajo, če se ponesreči ženska na kolesu ali v avtomobilu. Kvečjemu dobi ona ponesrečenka v avtomobilu več in večje vence. Toda mnogo nesreč je tudi pri . plavanju, da, celo pri branju jagod in malin. | Morda bo kdo osporaval, da pri mladih materah ni tega navadnega vidika in da se za stvar zanimamo iz drugih vzrokov. Prav, tudi to pade človeku v oči. Mlada mati je namreč doživela tragiko, ko bi morala iti v polno življenje. Ponavljam: to je strašna stvar. Nemila nesreča prekriža vse račune. Če ob tej nepopisni tragiki vendar kličem na pomoč statistiko, hočem povedati, da je tak primer zelo redek. Mlade matere morajo na drugih poteh in v drugačnih okoliščinah pustiti več življenj. Imenoval sem pa samo take primere smrti, ki jim vzroke poznamo ali jih lahko imenujemo. Toda koliko več primerov imamo, ko gredo mlade žene v smrt zaradi nedopustnega posega v božje — nekateri bodo rekli: v naravno — snovanje. Ne trdim, da so to zakrivile same, vendar moramo priznati, da so često krive same svoje smrti, često in mislim, da v večji meri so pa njih smrti krivi drugi. In vzrokov teh neimenovanih smrti in smrti samih je več. Samo to sem hotel povedati: teh je mnogo več! N. V. Nekaj domačih nasvetov Če otroka preveč žene na blato in ima hudo drisko, menjaj mlekol — Stare oljnate madeže odpraviš z mešanico iz dveh delov salmijaka in enega dela terpentina. — Da si ribe čim delj ohraniš sveže in užitne, jih koj po nakupu zavij v krpe, ki so z jesihoin premočene. — Potne roke si dobro umiješ brez mila v mlačni vodi. kjer je raztopljenih nekaj zrnc galuna. — Najboljša pijača za zdrave in bolne je citronova voda brez sladkorja. — Majhne preproge izvrstno očistiš, če jih dobro iztepeš in podrgneš z njimi po rosni ali od dežja mokri travi. — Iz pisanega blaga odstraniš madeže potu tako, da ga opereš v jesihovi vodi; iz belega pa, da ga opereš v mešanici iz enakih delov alkohola in salmijaka. Srednješolki t primernih oblekah. Dve Šolski obleku Stari vrvar in njegov denar (Davna finska zgodba.) Ob poti za gozdom, blizu nekega mesta, je stanoval siromašen starček. Po poklicu je bil vrvar in je moral veliko delati, če se je hotel pošteno preživljati. Kadar je šla mestna gospoda na lov, je večkrat počivala v vrvarjevi koči. Trije lovci, ki so hodili zmeraj skupno na lov, so največkrat prihajali k starcu. In čim bolj so ga spoznavali, tem bolj jim je bil všeč in tem bolj se jim je smilil, da mora toliko delati. Dogovorili so se, da mu bodo duli denar, da bi se mogel vsaj malo odpočiti. In ko so nekoč, gredoč z lova, spet prišli k njemu, mu dal vsak od njih po tri zlatnike v dar. »Tako, dragi naš očka,« so dejali, »s tem denarjem se utegneš brez skrbi preživljati nekaj časa. Ne bo se ti več treba ubijati z vrvmi in boš lahko počival.« »Prav lepo zahvaljeni, ljubi moji gospodje,« ie dejal starček. Ko so lovci odšli, je poiskal primeren kraj, kamor bi skril svoj denar. Pogled mu je obstal na starem čebričku, ki je stal v kotu gostega grmičja pri koči. Obroči niso bili več čvrsto pritrjeni in med obroči je bilo dovoli prostora za zlatnike. Tako, zdaj je bil denar dobro spravljen. Spočetka ni na denar niti pomislil, ker je bil prav tedaj prodal mnogo vrvi, pa je utegnil tudi od tega izkupička nekaj časa brez skrbi živeti. Nekega dne je prišel po tisti poti kočijaž. Ustavil se je pred vrvarjevo kočo in je starčka vprašal, ali ima kako vedro ali kaj podobnega, iz česar bi dal konju zobat. Sterček je za hip pomislil in se je ozrl okrog sebe. Saj res! Tam na vogalu je še zmeraj stal stari čebriček. Tega bi lahko dal ko-čijažu! In ne misleč na to, da je bil svojih devet cekinov skril ondi za obroči, je prijazno dejal: »Vzemi take čebriček, draei moj, in ko ti ko konj pozobal oves, ga lahko obdržiš!« In tako ga je voznik dal na svoj voz, ko je konj pozobal oves. »Zares mi bo dobro služil,« je dejal sam pri sebi voznik, »spotoma bom konju itak dal še kaj jesti.« In se je odpeljal dalje. Malo kasneje pa se je vrvar spomnil, da je njegov denar izginil. Nobene prilike si ni mogel domisliti, da bi ga dobi) spet nazaj, saj ni poznal kočijaža, kateremu je bil dal čebriček. Spet je moral na vse pretege delati. Pa je bil vendarle zadovoljen in se ni grizel zaradi izgubljenega denarja niti malo ne. Jeseni 6o ga spet obiskali oni trije lovci in spet so mu dali vsak po tri zlatnike, in starček jim je spet dejal: »Prav lej»o zahvaljeni, dragi gospodje!« Trije lovci pa so si dejali, idoč po gozdu: »Zdaj je pa starčku-spet za nekaj časa po-magano!« Ko so lovci odšli, se je vrvar spet razgledoval, da bi dobil kak varen kotiček za zlatnike, a ko se je zaman oziral po svoji revni koči, je skril denar za trak svojega starega klobuka. »Klobuka brez dvoma ne bom komu dal, ne da bi se pri tem ne spomnil zlatnikov,« si je dejal. Toda, joj, bilo je pa še drugih priložnosti zadosti, da pride ob svoj denar! Vprav takrat, ko je odšel ven na livado, da bi pravkar narejeno vrv dobro nategnil, je nastal tak vihar, da mu ie vrgel klobuk z glave in ga odnesel daleč, daleč, da ga siromak ni mogel nikjer najti, pa čeprav ga je še toliko iskal. In tako je ostal spet brez denarja, vendar zaradi tega ni postal slabe volje. Res je moral težko delati, a to se mu ie zdelo peč tako usojeno in bil je zmeraj zadovoljen in se ni prav nič mučil s skrbmi. Naredil si je toliko vrvarskih izdelkov, da je lahko začel presti ribjo mrežo, saj je tudi te rad izdeloval in zlasti še na večere, ko je sam sedeval ob svojem ognjišču. Čim je bilo mreža izgotovljena, jo je podari! nekemu ribiču, ki mu je dal tudi nekaj vrvi, rekoč: »Tole vrv ti še dodam, a zato mi prinesi tisto ribo, ki jo boš ujel, ko boš prvikrat vrgel tolo mrežo.« Ribič je bil zadovoljen. Ko ie prvikrat vrgel mrežo in jo izvlekel, je bila v njej velikanska riba, katero je koj nesel vrvarju. Starček se je začudil in je bil hkrati vesel ribe, dasi še ni vedel, kakšno veliko srečo mu je riba prinesla. Ko jo je razparal in našel v njej prekrasen kamenček, tudi še ni niti slutil ne, kakšno bogastvo je vreden ta kamenček. Saj je bil to demant, kakršne imajo bogataši v svojih prstanih ali i>a uhanih, Kam je vrvar skril ta kamenček, ni znano, a ker ni poznal njegove vrednosti, ni iskal zanj takega skrivališča kot za zlatnike. Vendar ga je slučajno še imel v koči, ko so prišli oni trije lovci k njemu v vas. Lahko si mislite, kako so se začudili in bili osupli, ko so spoznali, da je to dragocen demant! Ko so se vrnili v mesto, so se oglasili pri nekem zlatarju ki se je koj odpravil k vrvarju, da bi videl ta dragulj. Resnično, bil je pravi, pristni demant in draguljar se je ponudil, da bi ga odkupil. Lovci so vprašali vrvarja, ali soglaša s tem, da bi mu za ta denar kupili novo hišo, ki je bila v bližini na prodaj. Tako so storili in lovci so poskrbeli, da je bila hišica lepo opremljena in priskrbeli so mu tudi služkinjo in še slugo, da bi mogel tako zares brezskrbno preživeti stare dni, ko se je vse življenje toliko pehal in trudil za kruh. Vsega tega sedaj ni mogel izgubili, kot je bil izgubil svoje zlatnikel Lahko si mislimo, kako je bil starček ves blažen ko je prvikrat prišel v svojo hišico in je zagledal na mizi izvrstno kosilo, katero mu je bila skuhala služkinja. In — joj prečudno —, ko je po kosilu odšel na svoj vrtič, je zagledal tisti čebriček, ki ga je bil podaril kočijažu. Kako je prišel semkaj, ni vedel, a njegovi zlatniki so bili še zmeraj med obroči in obodom! To je bilo zares čudno, o čakalo ga je še večje presenečenje. Zakaj, le pomislite, na visokem drevesu pred njegovo novo hišico, je bilo čudno gnezdo. Narejeno je bilo iz starega klobuka. In ko si ga je starček dobro ogledal, je spoznal v njem svoj stari klobuk, ki mu ga je bil svoj čas odnesel vihar. Brž je splezal po klobuk — in zeres — bil je njegov in za trakom še devet njegovih zlatnikov! Trije lovci, ki so bili tisti dan prišli iz mesta obiskat starčka ? novem domu, so videli tudi ta dva čudesa. In veste, kaj so rekli? Rekli 6o vrvarju, da je vse to nagrada za to, ker je bil zmeraj z vsem zadovoljen in se ni nikdar pritoževal in ne godrnjal spričo svoje usoda Kavkaz - meja med Evropo in Azijo Kavk az je prehodno področje med Evropo in Azijo in leči med Črnim in kaspiškim mor- jem. Njegova južna meja pnda skupno z državno proti Iranu in Turčiji. Severna meja pa leži rekah Kuma in Kubanj. Glavni gorski venec Kavkaza, ki ge raz- ob rekah Kuma in Kubanj Glavni gorski venec Ki lega od severozahoda proti jugovzhodu, deli ta del Evrope v severni in južni del. Ta 5000 m visoki gorski masiv s širino 100—160 km presega Alpe za 1000 m. Proti severu pada strmo, proti jugu pa se spušča v več vzporednih gorskih vrstah. Edina prdva zveza med Severnim Kavkazom in Transkavkazijo je georgijska državna cesta, ki so jo zgradili sredi prejšnjega stoletja. Železniška zveza obide gorski masiv na vzhodu in je speljana do Bakuja, od tu dalje pa do glavnega mesta Georgije in starega upravnega središča kevkaškega področja Tiflisa. Zahodna železniška zveza vzdolž Črnega morja na več krajih še ni dograjena. Vzhod vežeta z zahodom dve državni cesti. Poseben pomen imajo rečne in morske poti preko Kaspijskega morja in Volge, ki ie s prekopi zvezana z Vzhodnim morjem, Črnim morjem in Donavo. Od kavkaških rek je sposoben za plovl)o samo Kubanj na progi 120 km. Gospodarski pomen Kavkaza je danes že zelo velik, čeprav je veliko krajev geološko še zelo slabo preiskanih. Znatno bi se lahko dvignilo tudi še poljedelstvo. Razna zlata najdišča še niso izčrpana. Predvsem so znani pe-trolejski vrelci v Bakuju, ki je z dvemi petro- Kavkaz: Gorovje Adgezn od severne strani lejskimi cevmi zvezan s črnomorskim pristaniščem Batumom. Nadalje so še veliki petrolejski vrelci v Groznem in Majkopu. Računajo, da imajo Rusi s 6.5 milijard tonami nafte v svojih rokah 55% celokupne zaloge petroleja na svetu. Po zalogah, ki jih ima Rusija, stoji ua prvem Petrolejske črpalke v mestu Bakuju mestu Baku s 50%, Grozni prirle na tretje mesto po najdišču petroleja v Embri, področju severovzhodno od Kaspijskega morja v Kazakstanu. Od okroglo 25 milijonov ton letne porabe sovjetske proizvodnje petroleja odpade na Baku 77%, na področje Grozni-Majkop pa 12%. V proizvodnji mangana stoji Sovjetska Rusija z 2.5 milijona ton na prvem mestu pred Ameriko, ki pridela letno 988.300 ton. 50% te dragocene rude daje Čiaturi v Georgiji. Razen tega so na Kavkazu tudi rudniki bakra. Prav tnko je na Kavkazu tudi že lepo razvito poljedelstvo. Poleg vina in južnega sadja izvaža Transkavkazija, ki ima v dolinah subtropsko klimo tudi tobak, riž, bombaž (7% celokupnega ruskega pridelka, čaj (20% celokupne ruske proizvodnje). Važna je tudi gojitev sviloprejk. Po planinah je zelo razvita živinoreja in v zvezi s tem tudi mlekarstvo. Glavna panoga kavkaškega kmetijstva je pridelek žita in koruze. Povsod na Kavkazu je razen tega še zelo močno razvito sadjarstvo, vinogradništvo in po-vrtninarstvo. Kavkaz je bogat tudi zaradi svojih gozdov. V tem pogledu sta siromašni samo Armenija in Dagestan, kjer so svoječasno Rusi pri zavojevan.ju pokrajin požgali vse gozdove. Kavkazu primanjkuje razvita industrija za predelavo sirovin. Do sedaj je samo več industrijskih naprav za predelavo življenjskih potrebščin, zntem več tovarn za pripravljanje in strojitev kož. V povojih je pa že tudi tekstilna industrija. vuitiuimt Pred sodiščem. »Že šestič ti sodim zaradi potepuštva in tatvine. Mislim, da mi ne boš več prišej pred oči!« »Kaj? Ali ste prestavljeni?« vine za 36%, so Bolgari prevzeli nase veliko odgovornost. Toda ravno v Makedoniji smo se zopet prepričali in potrdili svoje vtise, da ima bolgarski uradnik talent in sposobnost za organizacijo in ho zaradi tpga kmalu lahko preSel sedanji vmesni režim v mirnodobsko upravo.* Vsakega neka| Ali ža veš, koliko kalorij porabi človek pri posameznem delu? Precej zanimivi so podatki o porabi kalorij pri enournem človeškem delu. Strokovnjaki so izračunali, da porabi: strojepiska 94 kalorij, krojač 114, Čevljar 160, dekla 180, igralec na glasovirju 228, perica 230, igralec ping-ponga 312, plesolec valčka 350. kamenorezec 370, drvar 448, tekalec 550. plesalec polke 599, kolesar 600. plavalec 624, planinec 767. Pisanje na siroju prav tako odkriva značal Učenjaki trde, da tudi pisanje na stroju odkriva človeški značaj. Do te ugotovitve so prišli pri primerjanju jačine udarca na tipke, enakomerni razvrstitvi črk, pri popravljanju in izpuščanju posameznih besed itd. Na podlagi teh opazovanj so postavili za določitev značaja osebe, ki piše na stroj, 13 točk: 1. Pravilne črke. udarjene preko nepravil-nih pomenijo vestnost. 2. Izpuščanje posameznih črk in besedil slab spomin, površnost, hitrost. 3. Če beseda odnosno črka udari na prejšnjo črko: razdražljivost, neuravnovešenost. 4. Slab udarec: otožnost, občutek manjvrednosti in podrejenosti. 5. Močan udarec: odločnost, borbenost. 6. Neenako udarjanje na tipke: nasilnost. 7. Pogoste nepopravljene napake: poškodovana asociacija, nemarnost, slab značaj. 8. Širok rob v začetku: konvencionalnost, domišljavost. 9. Ozek rob: varčnost, skopost. 10. Nemarna interpunkcija: pomanjkanje smisla za dolžnost, prazna glava. 1. Pomanjkanje razdalj med besedami: zmešanost, zaljubljenost 12. Prevelika razdalja^ med besedami: razum, urejenost, hladna kri. 13. Napačen vrstni red črk: nervoza, prehitro mišljenje. Kako je oglušil Beethoven? Znano ie, da je bil veliki glasbeni genij in slavni skladatelj Beethoven proti koncu svojega življenja popolnoma gluh in je kljub temu ustvaril še več znamenitih svojih del. Ob neki riliki je slavni komponist sam pripovedoval, ako je oglušil ter je povedal naslednji dogodek iz svojega življenja: »Neke jeseni sem bil zaposlen s pisanjem svojega novega dela. Bila je opera ,Fidelio\ Kot prvi tenorist bi bil moral v njej nastopiti človek, ki je bil skrajno muhast in sploh zelo neugoden. Na besedilo sem napisal dva različna velika nape7a ter sem mu jih izročil. Zadovoljen ni bil ne z enim ne z drugim. šele tretji napev, ki sem ga napravil, mu je ugajal, ter je odnesel note s seboj. Oddahnil sem se in hvalil Boga. da sem se ga rešil. Kakor hitro je sitni pevec odšel, sem se lotil nadaljevanja dela, pri katerem sem bil zaostal samo zaradi tega pevca in njegovih muh Hotel sem ga tudi čimprej končati. Delal pa nisem niti pol ure. ko začujem zopet trkanje na vratih. Vrata se odpro in v sobo stopi znova nesrečni tenorist. Že na obrazu sem mu čital, da zopet nekaj ni v redu. Zelo sem se razjezil, skočil hitro pokonci, se spotaknil in padel na tla. Ko sem vstal, me je uho silno bolelo, ker sem z glavo udaril ob tla. Od tega dneva sera cul vedno slabše. Od tega Časa se tudi pri mojem sluhu ni prav nič spremenilo. Postal sem popolnoma gluh. Zdravniki trde, da sem si poškodoval slušni živec.« Otroci pripeti na vrvica Navadno je tako, da imamo pripete samo pse in živino. Pse, če je v kakšnem kraju nevarnost za steklino in v časih, ko ima divjačina mladiče, živino pa, da ne dela škode. Obiskovalci nekaterih divje raztrganih norveških ijordov so pa ugotovili, da imajo tam pripete na vrvicah tudi majhne otroke. To je slučaj v Geirangerekem fjordu, najbolj južno ležečem izrastku Storfjorda. To navado je pa rodila sila in potreba. Nekatera kmečka naselja in kmečki domovi stoje.tako visoko v pečinah, da jim pravijo enostavno »orlovska gnezda*. Zato so otroci tega naselja v svoji najnežnejši dobi stalno privezani na vrv, da ne bi popadali v prepade in se pobili. Fjord je namreč izredno 6trm in znan po svojih lepih slapovih. Voda 6e meče na nekaterih krajih do 1500 m globoko. Vrv, na katero 6o pripeti otroci je tako dolga, da se otročji drobiž lahko brezskrbno podi okoli in igra in prihaj skoraj do roba prepada. Večkrat je za lesen drog pripetih kar po pet otrok. Dostikrat pa še več. Njihovi starši lahko medtem brez skrbi opravljajo svoja domača opravila. Anekdota Za Balzaca je znano, da je vse svoje življenje plaval v stalnih dolgovih. Nekega dne je prišel nadenj eden njegovih upnikov ter je od njega odločno zahteval, da mu mora poravnati dolg. Zagrozil mu je z besedami: »Do jutri mi morate plačati dolg. ker moram tudi sam pojutrišnjem poravnati nek svoj dolg.« Na to grožnjo je skočil Balzac in mu odvrnil: »Čudna zahteva. Vi delate dolgove, jaz naj jih pa plačujem.« Svetilnik, ki bo imel svetlobo iz Kolumbove dobe Prihodnje leto bo 12. oktobra minulo 450 let, odkar je Krištof Kolumb odkril Ameriko. Ob proslavi tega važnega dne bodo v Ameriki v San Domingu odkrili velik svetilnik, ki bo svetil dve sto milj daleč. Stolp svetilnika bo stal na velikih poslopjih, ki bodo zgrajena v obliki križa in bo imelo v njih potrebne prostore vseučilišče, ki se bo imenovalo po Kolumbu. V palačah bo tudi muzej, velika knjižnica in zavod za razvoj tropskega poljedelstva. Svetilnik bo svetil s svetlobo, ki jo bodo dovajali z neke zvezde, katero bodo izbrali zvezdoslovcL Svetil bo s svetlobo, ki je prihajala na zemljo fired 450 leti, t. j. v času, ko se je Krištof Ko-umb izkrcal na otoku San Salvadoru v Ameriki. Oče in šolske skrbi. Janezek je prišel eno uro pozneje iz šole kaknr navadno. Doma ga je že pričakoval oče in ga je strogo prijel: »Kod si se pa zopet potepal?« Janezek je plaho priznal: »Eno uro sem bil zaprt.« Oče: »Zaprt? Zakaj? Kaj si pa zopet napravil?« Janezek: »Nisem vedel, kje so Azori.« Oče: »Vidiš, Janezek! Že tisočkrat sem ti govoril, da si vedno zapomni mesto, kamor postaviš svoje stvari.« Obojestranska vljudnost. Dijak, ki mu učenje ni šlo ravno najboljše v glavo, se je na koncu šolskega leta poslavljal od svojega profesorja z besedami: »Gospod profesor, zahvaljujem se vam, gospod profesor, za vse. kar vem.c Profesor se je za priznanje svojega učenca lepo zahvalil in se od njega poslovil z besedami: »Pustite, pustite I Za takšno malenkost se vendar ne izplača še zahvaljevati.* Dobro je odgovoriL Učitelj: »Tonček, katera žival je najbnr]a človeku?« Učenec: »Najbližja žival človeku je — bolha.« Prišla je v deželo jesen in lastavice so odletele na toplejši jug. Skoplje — glavno mesto Makedonije okoli 80.000 članev bolgarske delovne službe, ki vihte krampe in odstranjujejo nepotrebno zemljo, katero potem odvažajo drugi delavci. Drugi zopet s sekirami podirajo drevje in sekajo drmičevje. Zatem popisuje svoje nadaljnje potovanje takole: »Že po nekaj urah potovanja smo dobili vtis, da prihajamo v dobro urejeno pokrajino, v kateri 6amo še nekaj sledov priča, da je bila tu vojna. Nekaj razbitih in deloma že odstranjenih tovornih avtomobilov in tankov v cestnih jarkih, pri Kumanovu ogrodje angleškega letala, zapuščeni samotni grobovi srbskih vojakov in tu in tam grob z nemško vojaško čelado na križu. Ti grobovi so posuti s cvetjem in venci, ki jih hvaležno ljudstvo stalno obnavlja. V vseh pekarnah je bilo zadosti kruha in moke. V gostilnah smo dobili domače pridelke in tudi vse drugo, kar smo želeli, lz Bolgarije so pripeljali tudi ostalo blago. Videli smo ga po izložbenih oknih. Cene so nižje, kakor so pa bile pod prejšnjo srbsko oblastjo. V Makedoniji sedaj uvajajo tudi sistem kart za vse tiste vrste blaga, ki je v sami Bolgariji bilo že prej racionirano. Skozi Kumanovo vodi lepa cesta na Skopljansko polje, prostrano ravan, ki je razgrnjena'pred mestom in ki jo reže Vardar. V Skoplju so Srbi imeli največjo trdnjavo v tamošnji banovinslti upravi in so ga nasproti ostali Makedoniji zelo pospeševali. To ni več staro Skoplje s turškimi deli mesta, čeprav je videti še vedno prerej belih minaretov, fesov in turbanov. Močan dotok srbskega uredništva in oficirjev po zadnji svetovni vojni, je posebno spremenil zahodni del mesta, kjer so zgradili nova moderna stanovanjska poslopja in uradne prostore. V središču pade Človeku takoj v oči velikanski kolodvor, mogočna so bili v teh krajih rojeni in so bili vedno zmerni. Lastnik tovarne za izdelovanje konzerv v Skoplju, Srb, je ostal še nadalje tu in vodi še dalje svoj obrat- Prav tako tudi nekateri trgovci. S trgovin so izginili vsi srbski napisi ter so jih zamenjali z bolgarskimi. Oko takoj lahko spozna, da je bilo treba imena samo na nekaterih mestih preple-skati Večina skopljanskega prebivalstva namreč v zadnjih 20 letih ni dosti spremenila svojega narodnega značaja. Poizkus naseljevanja Srbov v skopi,janski okolici ter okolici Bitolja in Resnika je popolnoma spodletel. Naseljenci se namreč gospodarsko niso mogli obdržati in so se vrnili v staro Srbijo. V prosiranem upravnem poslopju smo od zastopnika okrožnega poveljstva zvedeli, da je tudi letošnja žetev v pokrajini zadovoljiva. Že sedaj pa skrbe, da bodo v jeseni obdelali sleherno ped zemlje in jo zasejali. Ker je zahodno področje z mesti Kičevo, Tetovo in Gostivar priključeno Italiji, se ho moralo skopljansko okrožje samo rediti Glavni makedonski pridelek, zelo aroma-} ni loba1?- .odkupujejo sedaj po višjih cenah kakor poprej in hoČ9.jo s tem popraviti krivice, ki Jih je delala prejšnja monopolski uprava, ki ie tobak iz starih srbskih pokrajin kupovala draž e Pa,v,Mak?.doni> Dejansko smo bili tako tu, r i- .VUd\V bit0|J3kem presenečeni za- radi tehnične zaostalosti poljedelstva, opus oše-nos rodovitnih tal in primitivnosti ter skromnost, življenja lamošnjih kmetov. Okrožni iS n;k v Bltol u, ki ie bil prej posla ,ec ,,Ki vda ela Skopl je v Carigradu. je iz avM da e po 33 letih edinosti otekel deželo t isiem slan ju in z enako nizkim življenjskim standardom kakor je bila leta 1908. S povečanjem svoje douio- Zapiski s potovanja po Pod tem naslovom objavlja pariški nemški dnevnik >Der Neue Tag« na uvodnem mestu vtise s potovanja svojega urednika po Makedoniji. — Urednik uvodoma poudarja, da je padla prejšnja meja med bivšo Jugoslavijo in Bolgarijo in sedaj prejšnje mejnike opazujejo samo še tu in tam radovedne oči. Čas je šel pseko njih in sedaj zravnava v skupni državi obe strani. Potnik je videl povsod veliko obnovitveno delo. Med Gu-ševom in Kumanovim so inženirji merili zemljišče za novo dvotirno železniško progo, ki bo vezala Sofijo a Skopljem. Pri delu je zajjoslenih deželi, kjer raste tobak stavba s stebriščno galerijo nad glavnim porta-lom. Vlaki prihajajo skoraj redno. Pripravljajo ravno spalne vagone z napisom Sofija—Skoplje. Ob zidu je postavljen oder. Delavec ima ravno opravka z odstranjevanjem bivšega jugoslovanskega državnega grba Skoplje je glavno mesto obeh upravnih okrožij, v katera je razdeljena priključena Makedonija. Okrožje šteje 700.000 prebivalcev. Med njimi je samo malenkost Srbov, Turkov, Albancev in ciganov. In je treba samo občudovati potrpežljivost Bolgarov, ki ne nadlegujejo tistih Srbov, ki btov. 234'. >SLOV£NEC«, nedelja, 5. oktobra 1SM1-X1X. oUan V j Prva knjiga ,, Slovenčeve knjižnice| Najlepša slovenska lovsha povest Janez Jalen: Trop brez zvoncev l Cesar nI bilo mogoče doseči v normalnih razmerah, to smo doživeli sedaj: Slovenci smo dobili periodično izhajajočo — poceni knjižnico dobrega, tudi visokovrednega čtiva, nekako po zgledu češke »Lacine knih?vne«, kot jo pred leti začel izdajati Melantrich po 5Kč, ali pa drugih knjig vseh narodov, ki imajo namen popularizirati dobro branje. Dozdaj smo Slovenci sloveli po svoji veliki knjižni produkciji, pa tudi izredno visoko razviti knjižni kulturi, na drugi strani pa tudi po zelo dragi lepi knjigi. Naše knjige so gotovo ene najdražjih na evropskem trgu, čemur pa se ni čuditi, kajti draga knjiga spada med prilastke malega naroda. Tako je konzorcij »Slovenca« 6toril veliko delo, ko je zasnoval sedanjim časom edino primerni način dobavljanja dobrega čtiva med najširšimi vrstami naroda z ustanovitvijo »Slovenčeve knjižnice«, na občinstvu pa je, da te zasnove, ki se ji nudi z začetkom izdanja knjig prve serije ne uste propasti, temveč da jo z naročbo podpro, ajti le zadostno število naročnikov omogoča izdajati slovensko knjigo v taki nizki ceni. Prepričani smo, da bo narod idejo »Slovenčeve knjižnice« razumel in jo podprl, kajti namenjena je njemu v duhovno uteho in razvedrilo. »Slovenčeva knjižnica« se je tako predstavila t prvo knjigo, z izvirno gorenjsko povestjo znanega in priljubljenega pisatelja Janeza Jalena »Trop brez zvoncev«. (Str. 230!) Povest je budila veliko zanimanje že, ko je izhajala dve leti zaporedoma v družinski reviji Mladiki, toda počasno izhajanje v dolgih presledkih oslabi celotni vtis in notranjo moč. Sedaj v predelani knjižni izdaji pa bralca zajame ter ga naravnost tira s svojo bleščečo lepoto ter dobroto do konca. Ja-lenu se je tu posrečila zopet nova planinska idila, v kateri je dosegel prvi uspeh v »Ovčarju Marku« m sedaj v »Tropu brez zvonca«, dočim je »Cvet-kova Cilka« že bolj povest z bolj zapletenimi psihološkimi prijemi. Prav zategadelj pa je tudi slabša od »Ovčarja« in »Tropa«, ki vplivata prav s svojo preprosto zgodbo primikanja in odmikanja se dveh src, zgodbo ki se pretaka kot biser studenček skozi grušč planinskega sveta in življenj av njem. In tega pesnik je Jalen, tako sočen, kakor ga dozdaj še nismo imeli v naši književnosti. V tem je njegova svojska nota v naši moderni literaturi, njegova umetniška individualnost in njegova literarna vrednota, ki bo Jalenu prihranila eno vidnejših mest v naši književni zgodovini. Jalenov Trop brez zvoncev lahko mirno imenujemo najlepšo našo lovsko o v e s t. Že v zbirki novel Previsi je imel Ja-en nekaj lovskih črtic kakor Pogoni ali najlepšo Previsi, toda v tej svoji povesti je lov in poezijo ob njem napravil naravnost za glavno vsebino vse umetnine. Trop brez zvoncev, to je čreda planinskih gamsov, ki se pase v bohinjskem kotu nad Komarčo, Voglom in Sedmerimi jezeri proti Komni, Planini na Kraju in Bogatinu, v tem triglavskem raju, ki seže s svojo zgodbo preko Dednega polja v Voje in Uskovnico ter Bohinjsko Srednjo vas in Bistrico, na ono stran pa od Ko-marče proti Savici in Ukancu do svetega Janeza. V ta biser slovenske zemlje in lovskega raja je postavil Jalen svojega zapriseženegn lovca Petra. Da pa se lažje sprosti v vso poezijo deviške zemlje in nemotenega lova ter idilične davne lepote življenja v teh krajih lovcev — divjih in zapriseženih —, ter planšarskih stanov in kmečkih ljubezni, je dogajanje postavil kakšnih petdeset let nazaj, ko še ni bilo bohinjske železnice. Pokrajina se mu sicer s tem ni spremenila, „$!ovenccvo knjižnico 21 knjig je najlepša in najcenejša zbirka knjig izbrane vsebine. Vsaka kniiga stane le 5 lir. Naročite se na »Slovenčevo knjižnico« takoj. le da je ostala nedotaknjena od mesTnih turistov in meščanskih razvad v planinah; polpreteklo okolje je tako podano predvsem z dvema osebama, ki igrata v zgodbi veliko vlogo: češki nadgozdar Vencelj in nemškutarski orožnik Kran-bergar, ki si z ozirom na usodo lovca Petra razdelita dvojni vlogi: pokrovitelja in tovariša (Ven-celj) ter preganjata (Kranbergar). Sicer pa je zgodba te pevesti skromna in rahlo razgibana: gre samo za ljubezen prej divjega — sedaj zapriseženega lovca Petra do planšarice Jerice, ki je prišla že skoraj čisto do poroke — največ po zaslugi Venceljevi, pa se je vendar ves čas nekaj krhalo kot nesoglasje v dnu duš; ko je prišel vmes še bodoči tast Tkalčev Boštjan kot divji lovec, katerega Peter ovadi, on pa se maščuje s tem, da ga osumi umora svojega prednika ter je zaradi tega Peter nekaj dni zaprt, se seveda zaroka podre, kar pride vsem prav: Peter se nagne k pravi srčni harmoniji, ki jo občuti s Špelco, Jerica pa se skuša umakniti v samostan, pa ne vzdrži ter jo vzame nadgozdar Vencelj, ki je že prei gojil simpatije do nje. Z določitvijo obeh porok na en dan, kot znak pomiritve vseh zamer in zadreg, se konča zgodba ljudi te povesti, ki je lepa in privlačna prav zaradi preprostosti in skromnosti, toda velika po notranji lepoti in življenjski toploti. Sicer je Vencljeva vloga bolj malo utemeljena, kakor je tudi kujanje Jeričino ooi.oVaiu nn uliu», a *e v^nHar le tako razvija skozi štiri leta, da dojema bralca in ga drži ves čas v pričakovanju ter ga tudi zadovolji s svojim optimističnim razpletom in čudovitim zdravjem, kar je povsem v skladu z gorsko idilo, čustveno toplim slavospevom čistosti planinskega življenja v jasnem zraku, ki ni okužen z mestnim dimom in ne drugimi strastmi, kakor — lovsko. In to je sedaj glavni smisel povestil slavo-spev lovu in planinam, vsemu temu podtri-glavskemu raju z njegovo lepoto pokrajine in či-stoto življenja ter bogastvom rož in živali Trop brez zvoncev — to ni čreda ovac. kakor jo poudarja naslovna slika knjige, — temveč čreda divjadi, ki ne nosi zvoncev; čreda gamsov. Lovec ji hvaruje pred zlorabo, jih zasleduje in hrani ter čuva pred vsako iztrebitvijo tako od strani roparskih živali (orli), kakor tudi divjih lovcev. Ko spremljamo življenje lovca Petra, smo priče lovom skozi vse leto v tem gorovju: poleti, pomladi, jeseni, v zimi, Vsak lov ima svoj čar, vse zna Jalen opisati, da čutiš biti lovsko kri v žilah, da vidiš žival kot pred muho na svoji puški, pa da čutiš vonj vseh teh očnic in rož, ki ti dehte na poti. Jalen je pesnik goskih poti, rož in ozračja, pa tudi živali na .zemlji in v zraku. Lahko ei predstavljam, kako bere pravi lovec to povest: roka mu drhti in nosnice se rtiu širijo, tako bo čutil pred seboj gamsa, sledi! lisjaka, smilila se mu bo srna, z očmi bo iskal orla, ki ukrade jagnjeta, in plezal bo v skale za orlovim gnezdom. Ne samo lovec: kdor ima čut za lepoto planin in narave, ne bo odložil prej tega trop« brez zvoncev, do-ker mu Jalen ne zapre zadnje strani in ga povabi na ohcet svojih dveh parov, ki jih je nekako mimogrede pripeljal ob teh lovih in srčnih zapletih v tihoto osebne sreče, i Poudariti hočem: glavna vrednost te lepe knjige je opis planinskih lovov, ljubezen do favne in flore, pestrost barv in čustvenih odnosov do živali, kakor doslej Se nismo brali v nobeni slovenski povesti. Zato jo lahko imenujemo najlepšo našo lovsko povest, obenetn slavospev našemu triglavskemu svetu, kot ga ni še nihče zapel. Ju4 Kozak je v svoji Bohinjski simfoniji zajel vse bo;| človeka v usodni zvezi z demonstvom tega kraja, v Belem macesnu pa planinsko zgodbo, Finžgar i« v Divjem lovcu in Hudourniku podal bolj samo obrise tega okolja, Režek je opisal strast p!er.i-nja itd., Jalen pa je zajel zunanjo barvitost v mirnih, skoraj prilepljenih, ne demonsko bruhajočih stavkih ter dal pravo panoramo vseh vrst planinskih lovov v vseh letnih časih — nekdo je rekel, da j« dal prav učbenik za lovca! — in to tudi v epiki slovenskih običajev na božič, veliko noč, snubljenju in ženitvi. To, kar je on podal v tej povesti, je idilična epika življenja naiih planin, gledana z očmi lovca in optimističnega človeka, ki veruje v življenjsko skladje duš in narave in Boga. Nekaj podobnega je dal Jalen tudi v »Ovčarju Marku«, samo da je tam gledal na tako planinsko idilo s strani planšarstva, pastirja, ter je napisal v njem pesem svojim rodnim planinam pod Stolom. »Trop brez zvoncev«, pesem lovcev v bohinjskih gorah, ne zaostaja dosti ali pa prav nič za »Ovčarjem Markom«, ki ostane ena najlejjiih naših planšarskih povesti: v obeh pa je dal Jalen dozdaj najlepši deli svoiega peresa, ki bosta preživeli marsikakšno modno delo še za dolgo, dolgo let. — Ljubitelji planin in lova so mu gotovo hvaležni za njegove gorske idile, kakor tudi bralci, ki bodo vedno radi segali po teh sončnih zgodbah. Povest je ilustriral E. Sajovic. Z njo je »Slovenčeva knjižnica« lepo začela svoje delo. t. d. Glejte seznam knjig Slovenčeve 1 knjižnice na 12. strani! S (Rajska dolina na {Krasu Župnija Vreme, njene zanimviosti in zgodovina fe Pogled na Vreme. U Ali si lahko predstavljate sredi kamenitega Krasa košček sveta, ki le podoben najbolj zelenemu in rodovitnemu predelu Štajerske? Ali si morete misliti, da bi tu, na kraškem svetu, kjer je največkrat komaj za prst debelo zemlje na kamenju, kjer ure in ure daleč ne naletiš na živo vodo, zagledali naenkrat zeleno dolino s skrbno obdelanimi njivami, po katerih kmet lahko brez skrbi zasaja plug, kakor globoko mu gre, z bujnimi travniki, velikimi sadovnjaki in bistro, šumečo reko? Da, tudi tako čudo obstaja na našem Krasu, pa je razumljivo, da ga Kraševci imenujejo »rajska dolina«. Vidiš jo, če se pelješ z železnico iz Sv. Petra na Krasu proti Divači. Ko zavije vlak ob pobočjih Vrenišice ter drvi skozi Največja njiva v Ljubljanski pokrajini Javna borza dela ima na Fužinah veliko zemljišče, ki je bilo prej last fužinske graščine, pripravljeno za zidanje delavskih hišic. Po socialnih načelih je Javna borza dela to svoje veliko zemljišče spomladi odstopila mestni občini ljubljanski, naj ga obdela s podpiranci Javne borze dela ter pridelek porabi za prehrano delavstva in sploh manj premožnih slojev v javnih kuhinjah mestnih socialnih zavodov. Vsega velikega zemljišča zaradi slabega in kamnitega sveta ni bilo mogoče spremeniti v njivo, pač pa so z mestnimi konji zorali nad 100.000 m2 sveta in to velikansko njivo večji del posadili s krompirjem, nekaj pa tudi s fižolom in koruzo ter posejali s prosom, torej s semenom, ki ga je kupila mestna občina. Pod vodstvom mestnega kmetijskega referenta je mestna občina to polje vse leto obdelovala z nezaposlenimi delavci, ki jih je na ta način podpirala Javna borza dela z delom, prav pridno sc pa krompir okopavali tudi nezaposleni inteligenti, predvsem pa učitelji, ki tih podpira Rdeči križ. Polje je bilo res dobro obdelano in ne površno, saj so sedaj pospravili prav dobro letino. Samo na eni njivi so pridelali 5 vagonov krompirja, na tem zemljišču pa tudi še 500 kg fižola, 70 mernikov prosa za kašo in 2000 kg koruze. Vsi ti pridelki bodo za hrano v javni kuhinji v Delavskem domu in v kuhinji stare cukrarne. Kakor že znano, je mestna občina na drugih krajih mesta razdelila velika svoja zemljišča manj premožnim slojem za obdelovanje. Tako smo na vseh straneh občine dobili polno vrtičev in njivic, ki so jih obdelali zasebniki. Marsikdo se ni pohvalil z letino, toda slabšo letino na teh vrtovih in njivicah moramo pripisati neizkušenosti naših meščanskih kmetovalcev, ki so pač še začetniki ter še premalo poučeni o vrtnarstvu in poljedelstvu. Mnogo večje uspehe pa je imela mestna vrtnarija, ki je spomladi obdelala precej več zemljišč kot prejšnja leta. Samo kuhinji Delavskega doma in javni kuhinji najbednejših v stari cukrarni je mestna vrtnarija dala okrog 25.000 kg najrazno-vrstnejše povrtnine. Ljubljana je torej s prav lepim uspehom povečala pridelovanje vrtnih in poljskih pridelkov ter s tem manj premožnemu prebivalstvu prav znatno olajšala današnje razmere. Glavne uspehe na tem polju je pa mestna občina seveda dosegla z dobavo raznovrstnih živil, predvsem pa prodajo krompirja na mestnih stojnicah. Dokler ni bilo domačega krompirja, je mestni preskrbovalni urad prebivalstvu dobavljal uvoženi krompir, sedaj pa že na štirih stojnicah prodaja samo dolenjski krompir. O tem rožnatem krompirju so se nekatere gospodinje pritožile, da se preveč razkuha. Zato jih pa opozarjamo, da morajo krompir dati v vrelo vodo, pa se ne bo več preveč razkuhal. Tega najvažnejšega ljudskega živila je mestni preskrbovalni urad od konca julija oddal nad 210 tisoč kilogramov po cenah, ki so bile vedno najnižje cene krompirja na našem trgu. Ta krompir je bil zato na trgu tako učinkovit regulator cen, da je že pri njegovem prvem pojavu padla cena krompirja za pol lire. Upoštevajoč letošnji pridelek krompirja je Prehranjevalni urad Visokega Komisariata določil krompirju tudi za revno prebivalstvo znosno najvišjo dopustno ceno. Podčrtati moramo, da je maksimalna cena krompirja na debelo v lirah enaka lanski ceni krompirja v dinarjih. Ker se je pa prebivalstvo pustilo zbegati od verižnikov in njih pomočnikov, je jelo slepo preplačevati krompir ter s tem napravilo samemu sebi večstransko škodo. Posebno pa izletniki na deželi lahkomiselno love živila ter s preziranjem najvišjih dopustnih cen zanje ponujajo tudi dvojno in trojno maksimalno ceno. Tako nam je nediscipliniranost konsumenta podražila krompir in sadje, a tudi mnogo drugega blaga, da se na jesen pojavlja mnogo novih, vedno težje rešljivih pre-skrbovalnih problemov. Vsi bi si morali prizadevati z vsemi svojimi silami za najstrožje zasledovanje preplačevanja nad maksimalnimi cenami, da bo mogoče posledice preplačevanja vsaj nekoliko olajšati. mnoge tunele, se odpre globoko spodaj pod progo prelepa dolina, obdana na obeh 6traneh od pogorja. Po sredini teče železnica, hitra reka, ki prihaja tamkaj izpod Snežnika ter izginja v škocjanskih globinah pod zemljo, da potem pri Devi-nu privre kot Tiniav iz skal ter se po kratkem toku izliva v morje. Skraja je dolina ozka, le za nekaj travnikov in sadovnjakov je poleg struge prostora, potem pa se naenkrat razširi, lepe vasi jo obrobljajo, bogata polja ji polnijo ravan, ob pobočjih pa se vrstijo sami vinogradi. Tam ob skrajnem južnem koncu doline, kjer se odbija Reka od strmin gorskih sten Primorskega hribovja ter zavija v ostrem ovinku spet proti zapadli, se dvigata iz gostega zelenja dva zvonika in rdeča cerkvena streha, pod katero se blesti belo zidovje. To so Vreme, sedež istoimenske župnije, pod katero spadajo vse te vasi, ki jih vidite okrog doline. Gornje in Sf>odnje Vreme, Bri-tof, Famlje, Ležeče, Škofije in Zavrhek. Prebivalci Vremske doline so že v starih časih vedeli ceniti dragocenost, ki jim jo je naklonila narava. Postavili so svoje vasi samo ob robovih, na pustem kraškem svetu; tudi farna cerkev se je morala umakniti z ravnine, da je dovolj prostora za polja. Zgradili pa so jo na najlepšem prostoru vse Vremske doline, na gričku, ki ga kakor kakšen polotok ob treh straneh obkroža Reka, od polja pa ga loči še majhna dolinica, tako da je v resnici čisto na samoti, odrezana od sveta. Poleg cerkve pa stoji župnišče. Hribček je ves obrasel z zelenim gozdom, cerkvi pa delajo senco mogočne, stoletne lipe ler se v vetru šepeta je pogovarjajo z Reko, ki šumi spodaj ob vznožju o daljrijih, davnih časih. Saj so Vreme ena najstarejših slovenskih naselbin na kraškem svetu, pred Slovenci pa so tukaj domo-valj že nešteti rodovi, ki jih jo privabljala tekoča voda in rodovitna zemlja. Na prostoru, kjer sloji danes lepa vremske cerkev, posvečena Materi božji vnebovzeti, je stalo gotovo kakšno pogansko svetišče. Cerkev, ki ga je nasledila, je prastara, iz prvih časov krščanstva v teh krajih. Seveda je bila velikokrat prenovljena in popravljena, da je dobila sedanjo obliko treh ladij. Srednja je menda prvotna cerkev, obe stranski' sta bili prizidani leta 1633. Valvazor piše. da je bila poleg cerkve včasih kapela sv. Mihaela, o kateri pa sedaj ni sledu razen latinskega napisa nn stranskih cerkvenih vratih. Svetišče je bilo včasih močno obzidano ter je bil tu znan tabor za obrambo proti Turkom. Oltarji v cerkvi so vsi iz marmorja. Izredna umetnina je marmorna prižnica. Na praznik Marijinega Vnebovzetja je vsako leto tukaj velik romarski shod. Ljudje pridejo od blizu in' daleč, poleg romarjev številni sejmarji. pa krčmarji z vinom, kruhom in sirom. Cerkev ima mnogo dragocenosti, posebnost je šest masivnih srebrnih svečnikov, darila bivših grašvakov. Vremska dolina je bila v starih časih zaradi svoje rodovitnosti in prijetnega podnebja velika vaba /,h graščake. Ceia vrsta gradov je staia okrog doline, grajska gospoda si je delila ta lepa polja. I Danes ni za njimi drugih 6ledov, kakor nekaj razpadlih razvalin ter grbi, izsekani na kameni-■ tih ploščah, ki pokrivajo v cerkveni ladji grobove, j povrhu jia še Uva lepo izrezljana korna stola, ki 1 ju je dobila cerkev iz kapelice v nekdanji graščini Stranje. Dobro so vidne samo še razvaline gradu Školj, o gradu Tukaliču in o Stranjah pa pričajo danes samo še imena. Kakor drugod po Krasu, ima tudi v Vremah vsaka vas svojo kapelo, prav za prav cerkvico. Večina teh je že precej razpadla. Najlepša je v Britofu, posvečena sv. Lovrencu. Okrog je bil včasih tabor za obrambo proti Turkom ter se prostor še danes naziva Tabor, vidi se tudi oslanek starega obzidja. V cerkvici je čudovita umetnina marmornat oltar. Moral je biti narejen v delavnici velikega umetnika. Prekrasni so vložki iz barvnega kamna v suežnobelein marmorju, prelepi so kipi angelov in svetnikov, posebno lepo pa je izdelan podstavek. Ta oltar se izplača pogledati. V Britofu je tudi opuščen rudokop, v katerem so začeli že leta 1709 kopati premog. Včasih je bilo zaposlenih več sto rudarjev, saj pričajo še danes velike naprave o razsežnosti rudniškega obrata, toda žila se je izčrpala in delo se ne izplača. V upravnem jjoslopju je danes šola. V okolici 6o vrtali zadnja leta na raznih mestih za premogom, vendar niso naleteli nikjer na izdatnejša Težišča. Med svetovno vojno so v Vremah pripravljali drugo obrambno črto za avstrijsko armado in še danes je vse polno v zemljo vkopanih kavern v teh krajih. Vreme so bile najbolj južna fara nekdanje kranjske dežele ter so mejile na tedanjo Primorsko. Mejo je delala Reka. Ko so gradili južno železnico, je stanovalo tu na stotine tujih delavcev. Med njimi je izbruhnila kolera ter jih toliko počiva okrog vremske cerkve, da so zaradi mrličev morali prestaviti pokopališče na drugo niesto. Nad železnico so zgradili velik rezervoar za vodo, ki jo jK>tiskajo iz Reke velike sesalke navzgor več sto metrov visoko, od koder potem napaja vse železniške postaje od Sv. Petra do Nabrcžine. Veliko je pridobila dolina s cesto iz Trsta na Trnovo; v prejšnjih časih je po vsej dolini peljal samo kolovoz. Vremska fara ima znamenito zgodovino. Ustanovljena je bila leta 1395 ter so včasih spadale pod njo tudi sosednje župnije, med njimi Barka, iz katere so morali vaščane s silo goniti v vrem-sko cerkev, tako so se upirali, ker so hoteli imeti svojo župnijo; nazadnje so pa le uspeli. Skoda, da je bila kronika uničena, ko je zgorelo župnišče. V njej bi čitali o nesreči, ki je zadela na lesenem mostu v Škofijah svatovsko družino pred 300 leti. Most se je udri pod svati in mlada nevesta je utonila v Reki. V poročni knjigi je napisano, da se je leta 1793 poročil v vremski cerkvi brat reda sv. Frančiška in profesor kirurgije Josip Mlakar, ki je dobil pismeno dovoljenje od samega papeža Pija VI. V kroniki piše tedanji župnik Rubeša o nevarnosti, ki je pretila Vremski dolini 15. in 16. novembra 1826. Bili so takšni nalivi, da je Reka podrla mline, moslove in žage ter zamašila luknje, skozi katere odteka v škocjanskih jamah. Začela je naraščati in voda se je dvignila že tako visoko, da je tekla okrog žup-nišča. Vse se je balo, da bo zalila vso dolino ter jo lzpremenila v veliko jezero. Nad cerkvijo je stal Deklevov mlin. Mlinar in njegov pomočnik sta se zalekla pred povodnijo na streho mlina, ko pa je voda naraščala, sta se držala samo še za dimnik, ki je molil iz blatnih valov Na ves glas sla kričala na pomoč. Župnik Rubeša je splezal na cerkveni stolp, z znaki je dal obema znamenje, naj se kesata grehov ter jima je podelil iz stolpne line odvezo. Bil je že zadnji čas, ker so mlinarja zapustile moči ter ga je voda odnesla Pomočnika pa sta rešila pogumna fanta Matija Ambroži« in Matija Matjal iz Dol. Vrein ki sta na vežnih vratih priveslala do dimnika ter spravila reveža na varno. Na župnika Rubešo pa je dogodek tako vplival, da je takoj sedel k mizi ter ga zabeležil v knjižici, v katero je vpisoval cerkvene račune. Tudi ljudski običaji in izročila so v Vremah zanimivi. Včasih je nevesta po zaroki z bisago pobirala po bližnjih in daljnjili vaseh »baloc -žito ah novce z besedami: »ženini se, prosim za eno rožico«. O postanku farne cerkve pravijo, da so na mestu, kjer stoji, našli pastirji v gozdu sliko Matere božje. Včasih so bili Vrem/jako vdan vražam ter so verjeli v roprnice. Kadar je padala toča, so zmetali stole iz sobe, in sicer narobe, da hi ep coprnice med noge ujele.'Sedai govore o tem samo še spomini Znamenitost Vrem je 1027 m visoka Vrem-*ira, « katere je najlepši razgled po vsem Primorskem. Domačini ci njenem vrhu kose senožeti in pasejo ovce. »Rajska dolina« bo zaradi svojih naravnih le,>ot. svojega podnebja, tekoče vode, zajadi bhžine Vremšire, zlasti pa zaradi ».lima irsia se veiika tujsko-prometna privlač- S P O R T Praktična nega telesa Šest športnih vaj za vsakogar Kadar se boste zbudili dobre volje, skočite iz postelje, odprite okno in pričnite z jutranjo telovadbo. Samo deset minut boste porabili za vaje, ki jih danes objavljamo. Delajte z vnemo in prepričali so boste, da vam bo dobro storilo. Pošteno se boste pretegnili, mišice boste okrepili, sklepe razgibali, pljuča prezračili, srce poživeli. Samo začeti je treba I 16 X Prva vaja: Postavite se pokonci, vdahnite malo več zraka, da bodo prsa napeta, dvignite glavo in pričnite mahati z rokami v smeri naprej nad glavo. V mislih si poveljujte: leva, desna, lova, desna... Delajte tako kot da ste najbolj navdušen muzikant s činelami. Učinek vaje morate čutiti v ramenih. Ponovite šestnajstkrat. Druga vaja: Dvignite roki visoko nad glavo in jih izprožite. Zatem se globoko priklonite, tako globoko, da se dotaknete z rokami tal. Razume se, da pri tem ne smete upogibati kolen! Hrbtenica bo postala bolj prožna in tudi mišice nog boste pretegnili, če boste ponovili to vajo vsako jutro vsaj osem krat. Ko se pripognete, iz-daJhnite, ko pa se vzravnate, vdahnite. Tretja vaja: Dvigujte kolena! Najprej levo osemkrat, zatem pa še desno. Če hočete izvajati to vajo povsem pravilno, dvigujte koleno naravnost naprej. Samo energično izvajanje, bliskovito hitro dviganje bo imelo pravi učinek. , , Obisk št. 7-8 Te najnovejše številke danes že odlično vpeljanega ter priznanega družinskega mesečnika »Obiske, bodo bralci in naročniki prav gotovo veseli, kajti že samo naslovno stran pokriva tako ljubek motiv, da se doslej pri nas s takim nobena podobna revija ni mogla postaviti. Vesel in prijetno presenečen bo obstal pri njej tudi nedomačin. »Trije rodovi« je pod njo zapisano. Stara mati, mati in otrok v narodnih nošah ter v tehnično in kompozicijsko dovršenem fotografskem posnetku — to je slika prve strani ovitka. Na ovitku dalje najdemo še motive z moderne italijanske mladinske počitniške kolonije, celostransko »Jesen ob Cerkniškem jezeru« in prav tako celostranski motiv s prenovljenega Ljubljanskega gradu. V običajni bakrotiskani prilogi sta dva lepa prizora z ljubljanskega živilskega trga, nato pa sledi kar na treh straneh vrsta prekrasnih slik 9 Škrlatice, »Kako smo nosili križ«. Na dveh straneh so motivi s poti, prizori, ki dovolj zgovorno prikažejo trude in težave pogumnih planincev, ki so nesli križ na Škrlatico, na tretji pa stoji v snegu na temenu Škrlatice mogočni križ pred nebom in pred silhueto očaka Triglava. Med tekstom je nato razporejena še cela vrsta posrečenih in zanimivih fotografskih posnetkov s perečo vsebino (n. pr. Grozote vojne na Vzhodu), ter risb, ki so jih izdelali naši priznani umetniki. Na prvem mestu je v tekstu zanimiva črtica priznanega pisatelja Janeza Jalna. »Odtrgan za-verivnik«. Ilustriral jo je J. Trpin. Sledi »Pogovor s slovenskim slikarjem« (M. Sternen), ki ga je obiskal dr. St. Mikuž. Med besedilom so razporejene tri prav uspele reprodukcije Sternenovih del. Posebnost v tej številki je reportaža v slikah in v kratki besedi »Poezija čipk ... in beneškega stekla«. M. Javornik končuje velezanimivo razpravo o Shakespearovih skrivnostih, tokrat pod naslovom >Tistemu. ki bo razvozlal Shakespearovo skrivnost«. Prevedel je poslednje poglavje iz Bachon-Shakespearejeve avtobiografije. »Iz Milanovega počitniškega dnevnika« je bistro napisana humoreska Zorka Simčiča. >Moda v jeseni«, »Sodobna kuhinja«, »Dobra domača zdravila« in podobne praktične rubrike pa so v »Obisku« že poznani, priljubljeni kotički. Niko Kuret nadaljuje prevod romana »Amaryllis. sladki cvet«. Prav lepo in prisrčno je napisana Krivčeva novelica »Drobna svetinjica«, ki jo je zelo okusno ilustriral M. Sedej. Jože Košorok piše o »Tajnah okrog nas«, sledi stalni »erim«, ki nosi tokrat zaalavje »Zlo rodi zlo", nato Štefan Plut popisuje »Burno zgodovino najzanimivejših naših znamk«. >Ugan-ke« in »Šah« — kakor že navadno — zaključujejo to zanimivo, dvojno (7-8) številko. Ta nadvse lepo in sodobno in zanimivo ure-jevana družinska revija se naroča pri Upravi »Obiska«, Kopitarjeva ulica, trgovina Ničman. — Celoletna naročnina znaša samo 30 lir, polletna 15, posamezna številka pa 5 lir. Kdor jo je že videl, temu je ni treba posebe priporočati, ker bo sam pohitel in priporočal tudi drugim, da se nanjo naroče. Tak »Obisk« je y hiši res vedno dobrodošel! 41* Četrta vaja: Predstavljajte si, da ste na smučeh, da drvite po klancu navzdol. Ne pozabite: stopala vzporedna, nagnite se naprej. Zibajte se v počepu gor in dol in ponovite to šestnajstkrat. Ce pa se pripravljate na smučanje, ponavljajte vajo tako dolgo, da se utrudite. Peta vaja: Ležite na hrbet in položite roki na tla nad glavo. Sledi odlična vaja za trebušne mišice, katero vidite na peti sliki. Počasi dvigujte iztegnjeni nogi in roki v navpičen položaj in jih pravtako počasi spustite zopet na tla. Ponovite osemkrat. Šesta vaja: Razširite nogi in počepnite, roki pa skrčite kot da držite težkoatletsko ročko. Energično se vzravnajte in sunite z rokama prožno navzgor. Zatem zopet upognite kolena in skrčite roki. Ponovite vajo osemkrat. Po telovadbi se umijte z mrzlo vodo fn odrgnite z grobo brisačo. Tako telovadite vsako jutro. Po par mesecih jutranjega treninga se boste prepričali, da ni bilo škoda časa. —a. Nedeljski športni sporetf Stadion: ob 14.30 lahkoatletske tekme, športne igre in telovadni nastopi ženskih oddelkov Dopolavora. Igrišče Ljubljana: ob 14.45 prvenstvena nogometna tekma Grafika : Jadran; ob 16.15 prvenstvena nogometna tekma Ljubljana : Hermes. Novo mesto: na igrišču Elana dvoboj dolenjskih in notranjskih lahkoatletov,-• Mavsar v Florenci. Iz Rima poročajo, da bo v nedeljo 5. t. m. v Florenci posebna tekma v metanju kopja. Poleg italijanskih prvakov se bo udeležil tekmovanja tudi Ljubljančan Mavsar, član SK Planine in slovenski rekorder v tej disciplini lahke atletike. Na težkoatletskem tekmovanju v Tokiu je dosegel Korejčan Kanemura nov svetovni rekord v dviganju uteži. Kanemura, ki spada v srednjo kategorijo, je dvignil obojeročno 122.5 kg. S tem je premagal dosedanji svetovni rekord Egipčana Khadr el Tounyja, ki je dvignil >samo« 122 kg. Zanimivo je, da je novi rekorder Kanemura šele 19 let star. Najboljši skakalci na svetu 60: v višino Mel-loyn VValker, Amerika 2.09 m; v daljino Jesse Ovvens, Amerika 8.13 m; v višino s palico War-merdain, Amerika 4.60 m; v troskoku Tajima, Japonska 16 m. Svetovni rekordi v metih 6e niso v zadnjih letih nič spremenili. Mednarodna lahkoatletska federacija je izdala novo tabelo svetovnih rekordov, s katere je razvidno, da so orjaški metalci že precej na koncu človeških možnosti. Že sedem let ni bilo človeka, ki bi sunil kroglo bolje od Amerikanca J. Torranceja (17.40 m). Rekord v metanju diska je star šest let. Poseduje ga Nemec Schroder (53.10). V metanju kopja in kladiva pa veljata še vedno rekorda iz I. 1938. Prvak kopja je Finec Yrjo (78.70 m), prvak kladiva pa Nemec Er\vin Blask (59 m). Po smrti Dr. Donatha, tajnika mednarodne plavalne federacije, bo vodil sekretarske posle nemški plavalni strokovnjak O. Brewitz. 5.61 m v daljino je skočita danska atletinja Inge Schmidt-Nilsen in postavila znamko, ki je tudi njenim moškim tovarišem trd oreh. V Monakovem bodo v nedeljo medmestne tekme med plavalnimi predstavništvi Dunaja in Monakovega. Ker sta reprezentanci približno enaki po moči ljubljanskim plavalcem, bomo o rezultatih poročali podrobneje, Pet atletov imajo Srbi, ki skačejo v daljino čez 6 metrov. To so: Lazarevič 6.99 m. Živkovič 6.79 m, Jovič 6.39 m, Medakovič 6.32 m in Ške-kič 6.20 m. Teniški dvoboj med italijanskimi in hrvatskimi predstavniki belega športa se je pričel danes v Milanu in bo zaključen v nedeljo. Kaj moram vedeti o nogometu 0 igri, ki je enostavna — zahteva pa veliko znanja ' ! I Ljubljana, 3. oktobra. V nedeljo se bodo začela tekmovanja za slovensko nogometno prvenstvo. V Ljubljani bomo imeli kar dve tekmi, med Ljubljano in Herme-som ter med Grafiko in Jadranom. Marsovci bodo odpotovali v Novo mesto, kjer bodo bili boj za žogo z Elanovci, najboljšim moštvom Dolenjske. Med nami je še vedno veliko takih, ki pravijo, da jih nogomet prav nič ne zanima in priznavajo. da »nimajo pojma« o igri. Le tem so namenjene sledeče vrstice, da bodo imeli kaj več užitka, če se bodo podali na zeleno igrišče. Če povemo, da se igra nogomet z nogami in da služijo roke le za balansiranje pri tekih in brcah, tedaj nam je takoj jasno, da je izraz ^nogomet« netočen. To lepo igro bi morali nazi-vati ižogobrc«... Je pa to izraz, katerega tako priljubljena igra res ne zasluži in bomo ostali pač pri stari udomačeni besedi nogomet, če tudi ni pravilna. Oglejmo si najprej igrišče. Dolgo je okrog 100 metrov, široko pa okrog 70 m. Meje igrišča so vidno označene, na vsaki strani pa stoje 7.80 metrov široka vrata. Za vrati je navadno mreža, ki se »9trese«, kadar pade gol. Nogomet igrata dve moštvi, od katerih ima vsako 11 igralcev. Edini mož, ki sme igrati tudi z rokami, je vratar ali golman. Njegova naloga je, da brani gol, podpirata ga pa dva branilca. Pred obrambo stoje trije krilci, ki držijo zveze med obrambo in napadom. V prvih borbenih linijah ima vsako moštvo svojih pet krepkih napadalcev. Polje je torej taktično zasedeno. Enajst mož se bori za okroglo žog o in jo skuša spraviti skozi vrata nasprotnika. i Iz Srbije Pred rekonstrukcijo srbske vlade. Iz sedanjih srbskih vladnih krogov se čujejo novice, da bo general Nedič v sporazumu z nemškim vojaškim poveljstvom v kratkem preosnoval svojo vlado. Po teh novicah namerava general Nedič poleg ministrskega predsedništva prevzeti še notranje ministrstvo. Sedanji notranji minister Ačimovič bi zopet postal upravnik mesta Belgrada, sedanji upravnik Diagi Jovanovič, ki je istočasno tudi belgrajski župan, bi pa obdržal samo župansko mesto. Iz vlade bi izpadel tudi min. brez portfe-Ija Momčilo Jankovič. Kot njegov naslednik se imenuje general Djokič. Postavitev upravnika za centralo za kemične proizvode. Dosedanji namestnik upravnika centrale za kemične proizvode Mihajlo Stefanovič je postavljen za upravnika tega urada. Istočasno je razrešen vseh funkcij dosedanji upravnik Fran Vindiš, ki ostane še nadalje upravnik centrale za tekstilije. Varčevanje z elektriko. Belgrajska mestna občina je pozvala prebivalstvo, naj do skrajnih mej varčuje z elektriko. Na eni strani se je uporaba električnega toka zelo zvišala, na drugi strani pa ima električna centrala vedno manj premoga za pogon strojev. Srbski predsednik vlade častni predsednik odbora za zimsko pomoč. Predsednik srbske vlade je kot častni predsednik odbora za zimsko pomoč pozval Belgrajčane, da se naj ob tej priliki zopet spompijo vseh pomoči potrebnih in jim priskočijo z izdatno podporo na pomoč. Akcijo za zimsko pomoč vodi sedanji odbor za preskrbo beguncev in za obnovo Smedereva. Prosvetno ministrstvo je zaključilo letno premestitev učiteljstva in novih prošenj za premestitev sploh več ne sprejema. Iz Iga »Slovenčev koledar« lahko naročijo naročniki Slovenca, Slov. doma. Domoljuba in Bogoljuba v trgovini Mirka Merzela na Igu. Igra je enostavna in zanimiva. Poglavje zase pa so nogometna pravila, ki obsegajo sicer le nekaj tipkanih strani, v resnici pa so tako izdelana in dovršena kot malokateri važen zakon. Kaj je v nogometu prepovedano? Kratek odgovor bi bil: vsako igranje z rokami, nevarno igranje in nešportno obnašanje v besedi in dejanju. Razume se, da je tudi sirova igra prepovedana. Z rokami se ne smeš dotakniti žoge, z rokami se ne smeš boriti z nasprotnikom, niti ga ustavljati. Če prekorači žoga igrišče, tedaj je »out«. V tem slučaju mečejo žogo v polje z rokami. Če pa požene igralec žogo čez lastno golovo linijo, tedaj prisodi sodnik kot ali »corner«. Kot se strelja, kakor beseda sama pove, iz kota, omogoča pa često zrele pozicije za gol. Nogomet je navidezno preprosta igra, zahteva pa od igralca neverjetno veliko znanja. Ogromno vaje je treba, da brcneš žogo tja, kamor hočeš, da je moč udarca dinamično preračunana, da je polet žoge odmerjen. Kako težko je teči z žogo, varati nasprotnika, pravilno podajati in točno streljati! In če znaš vse to, če znaš žogo tudi v najhujšem doskoku prijeti (stopati), obvladaš šele svoj instrument, kar pa ni dovolj za igro v orkestru moštva. Ko obvladaš tehniko, se moraš učiti taktike, zlasti pa tovariškega igranja, pri katerem pride do veljave povezanost moštva. Dobri in izkušeni igralci nogometa ne navdušujejo svojih gledalcev le z dovršeno tehniko, požrtvovalno igro in borbenimi naleti, pač pa s hitrimi odločitvami in originalnimi domisleki in rešitvami v vseh zagonetnih situacijah igre. Sreča pri nogometu je okrogla kakor žoga in tudi v tem je posebna draž igre, ki navdušuje milijonske množice nogometnega športa. Iz Hrvatske ?3 letnica društva sv. Hieronima. V torek 30. septembra je praznovalo Društvo sv. Hieronima 73. obletnico svojega obstoja. V tem času je izdalo vseli knjig za hrvatski narod okoli tO milijonov. Te dni je bila dotiskana 633. knjiga, ki jo je izdalo društvo. Do leta 1921 je društvo izdalo 216 knjig, pod uredništvom dr, Andriča pa 417 kn" Šole za ustaške funkcionarje. V Borovu so te dni odprli prvo šolo za ustaške funkcionarje. Poleg Borova bodo takšne šole še odprli v Zagrebu, Sarajevu in Banji Luki. Velika naročila za tvornico vagonov v Bro-dn. Hrvatska častna delovna služba je naročila v tvornici vagonov v Brodu ob Savi 800 barak. Nova trgovska akademija na Hrvatskem. V Makarski so te dni odprli novo trgovsko akademijo. Novi podpredsednik npravnega sodišča v Zagrebu. S poglavnikovo odredbo je imenovan za podpredsednika Upravnega sodišča v Zagrebu sodnik tega sodišča dr. Ante Živkovič. Sedež okrajnega sodišča v Ljubinju so prestavili v Ravno. Privatna ženska realna gimnazija v Travniku. »Narodne Novine« objavljajo zakonsko odredbo, s katero je poglavnik dovolil ustanovitev nove realne ženske gimnazije v Travniku. Novo gimnazijo imajo v oskrbi hrvatske usmiljen ke. Bregana dobila občino. Poglavnik je podpisal zakonsko odredbo o ustanovitvi občine Bregana in spremembi imena upravne občine Povrh v Vanjski Samobor. Odredba o prepovedi prodaje oblek in obutve podaljšana. Ministrstvo za obrt, veleobrt in trgovino je podaljšalo odredbo o prepovedi prodajanja oblek in obutve od 1. do 6. t. m. V Zagrebu je umrl profesor na bogoslovni fakulteti zagrobškosra vseučilišča dr. Anton Sovič. Pokojnega profesorja 60 pokopali v četrtek na Mirogoj"u, Popit Franc — 60 letnik »Ni mogoče!« — bo marsikateri izmed številnih znancev vzkliknil, ko bo videl v »Slovencu« sliko še6t-desetletnika g. Popita. Krepak, vedno delaven in skrben, kakor bi imel le kakih štirideset, opravlja 6Vojo naporno službo pri železnici, poleg katere mu je prva 6krb številna družina. Saj pa tudi ni kar tako vzgojiti dobro in lepo tako vrsto otrok. Enajst jih je bilo, a tri je Bog poklical k 6ebi. Za svojo šestdesetletnico pa g. Popit stopa tudi v zasluženi pokoj. Od srca želimo dobremu krščanskemu očetu in možu, zvestemu naročniku katoliških časopisov ter neutrudnemu delavcu v krščanskih organizacijah, da bi ga njegov življenjski varuh sv. Frančišek Asiški, čigar god je bil včeraj obhajal, še mnogo let varoval v zdravju in moči, v ponos narodu in veselje otrok. Rdeči križ sporoča Na Poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi eesti 22 b. Brenčič dr. Leopold, Macun Josipina, Pristavec Anton, Tavčar Josip, Zupančič Nada. Pošto naj dvignejo: Bafnik Joško. Gl. kol., Banko Mina, Šmartinska c., Cek Darko, Metelkova 5, Cuznar Lojzka. Soteška 6, Egger Josip, Novo semenišče, Golob inž. Franja, Higienski zavod, Jug Nada, Tyrševa 17, Jurca Branka. Volfova 6, Koman Stanko, rev. drž. žel., Kavs Ludvik, Carja Dušana 14, Kos dr. Franc, Etnografski muzej. Križaj Štefka, Mladika. Kump Leopoldina. Zrinjskega 6, Lapuh Branka, Vič 92. Malgaj E., Kocenova 3, Melijo Ivan, Cojzova, Mlakar Lija, Gosposvetska 13, Pavlič Francka, Samova 8, Podgornik Sava, Tyrševa 43, Pavlin inž. R., Ilirska 36, Pinter Marija, Bleivveisova 7, Rape dr. Stane, Medvedova ulica, Rodič Draga, Ježica, Sat (ali Saše), Kolodvorska ulica, Stegenšek inž. Klemen, Oražnov dom, Vidmar Mirko, uč., kavarna Zvezda, Valenčič dr. Vlado, Miklošičeva 10, Verber Malka, Poga-čarjev trg. Gospod Vittorio Vauhnik, car. ravnatelj, Vil-harjeva 41, naj se zglasi v načelstvu Poizvedovalnega oddelka. Kupec Ana pa naj se zglasi v tajništvu. Namesto venca na grob pokojne gospe dr. Krejčijeve je daroval dr. Gvido Čadež Rdečemu križu L 100, Ana Kolterer je darovala L 50. Si-movič Zdravko iz Ljubljane L 50 in g. direktor Bajt Tone iz Ljubljane L 1.000. Plemenitim darovalcem se Rdeči križ iskreno zahvaljuje. Iz Goriške pokrajine Poroka. V farni cerkvi sv. Lucije na Mostu sta se 20. septembra poročila g. A. Skočir z Loga in gdč. Ema Grbec iz Dodreje. Bog daj obilo sreče! »Umrl je naš dolgoletni pismonoša ..,< Iz Kostanjevice na Krasu poročajo: Dne 26. septembra je umrl naš dolgoletni pismonoša Ivan Spaz-zali, po domače Nani. 30 let je služboval kot pismonoša. Pokopali smo ga ob udeležbi cele vasi in mnogih sosedov. Bil je zelo dober in skromen človek. Naš župni upravitelj g. Zaletel se je med pelo sv. mašo lepo poslovil od njega. Podčrtal je zlasti njegovo požrtvovalno delo, ko^nam je 30 let nosil pošto, kar je vršil z ljubeznijo in poklicnim veseljem. Ker ni imel lastne družine, je bil tembolj doma v vsaki hiši, kjer so ga radi in prijazno sprejeli. Predvsem je bil pa doma v cerkvi, kamor je zahajal dan za dnem in črpal moč za vztrajnost v dobrem. Umrl je nagloma. Ker ga ni bilo h korijeri po pošto, smo hiteli na dom in ga našli mrtvega. Bil je pravkar umrl, zaspal kot ptiček v svojem gnezdecu. Njegov obraz je bil miren kakor je bilo mirno vse njegovo zgledno življenje. Dekleta in fantje so vse poskrbeli, da je bil pogreb res veličasten. Na grobu mu je govoril šef komenske glavne pošte, ki je rekel, da ga vidi, kako neutrudno koraka s svojo zvesto palico, ki mu je služila vseh 30 let na njegovi vsakodnevni tridesetkilometerski poti, in neločljivim nahrbtnikom, ki je služil za vse, kar so ljudje Nanetu naročili. Naj bo v časti njegov spomin in v miru njegova blaga duša! Iz Trsta Nov urnik v bankah je stopil v veljavo 1. oktobra. Tržaške banke poslujejo sedaj od 8 do 14, za občinstvo pa so odprte od 8.30 do 12. Nagla smrt. Na Piazza Pontero6so 6e je zgrudil v torek zvečer neznanec ter se zvijal v bolečinah. Prihiteli so reševalci, ki 6o ga naložili na avto ter zapeljali v bolnišnico, vendar je že med vožnjo izdihnil. V bolnišnici so ugotovili, da je to neki Valentin Tortul, ne ve se pa, od kod je in kaj je bil vzrok njegove nenadne smrti. Na Sveto Goro so poromali Tržačani v 6kup-iem romanju v četrtek 2. oktobra. Udeležba romarjev je bila jako številna. Tragična nesreča božjastnega. V tržaško bolnišnico so pripeljali 20-letnega Albina Semca iz Milj, ki se je nevarno opekel na domačem ognjišču. Semec boleha na padavici, ki ga je prijela v kuhinji ter se je zgrudil čez ognjišče, v katerem je gorelo. Nezavest zaradi padavice je bila tako globoka, da se ni prebudil, četudi mu je leva roka ostala v žarečem oglju, v katerem je čisto ogorela. Poleg tega je dobil še druge opekline ter ie njegovo stanje jako resno. Iz Novega mesta Današnji šport. Danes predpoldne ob 10 se na Loki nadaljujejo tekmovanja v lahki atletiki v okvirju lahkoatletskega dvoboja med atleti Dolenjske in Notranjske. Ljubitelji lahke atletike vabljeni! 30.000 kg žive teže. V sredo je v Novem mestu bil tretji sejem za obvezno oddajo živine. Živinorejci iz novomeškega okoliša so na sejni pripeljali 83 glav živine v skupni teži okoli 30.000 kg. Vsa živina je bila od komisije po večini prav dobro ocenjena. Prihodnji sejm bo konec tega meseca. Koncertna produkcija učencev glasbene šole g. Engelberta Sorge v Novem mestu se bo vršila jutri, v ponedeljek, zvečer ob osmih v dvorani tukajšnjega Prosvetnega doma. Na sporedu, čigar dobršni del bodo izpolnili harmonikarji, so slovenske in italijanske narodne ter umetne pesmi. Vstopnina 8. 6, 4 lire, galerija 5 lir. stojišča 2 liri. Maksimalni cenik tudi za šivilje. Okrajno glavarstvo je izdalo tudi maksimalni cenik za šivilje. Po tem ceniku sme šivilja za izdelavo dam-skega plašča računati 35 do 45 lir, za kostum 35 H« 45, obleko 15—20, kozak obleko 20—45, domačo obleko 12—15. Vse šivilje morajo imeti cenik na. .vidnem mestu nabit. V malih oglasih vella pri Ukaolo itožbc naka besed« L 0J0. pri tenitovanlshib oglaslb 1» beseda po L I.— prt »teh ostalib malih oglasili pa |e beseda po l 0.60 Davek «e računa poiebet. — Male oglase le treba plačat) takot ort naročila. B iliižte B Dobe: Kmečko dekle sprejmem takoj za služkinjo na deželo. Starost 17—25 let. Naslov v upr. »Slov.* pod gt. 11679. b Postrežnico snažno ln pošteno, rabim za takoj od 8—10 in od 14—17. Naslov v upravi Slov.« pod št. 11677. b 3_' Rodbina dva moška ln ženska, za samostojno obdelavo posestva v ljubljan. okolici se sprejmeta. — Ponudbe pod- »Kmetija« št. 11654 upr. »Slovenca«. Služkinjo zdravo in močno za vsa hišna dela sprejme Mu-sar Jože, mesar, Sv. Petra .cesta 61, Ljubljana. Izkušen sadjar ■ gozdar Z. daljšo prakso, zmožen samostojnega upravljanja gozdov in sadovnjakov -se sprejme v drž. službo za oskrbnika posestva. Prošnje s spričevali je osebno vložiti v uradnih urah pri upravi umobolnice v Ljubljani, Poljanski, nasip 52. b Nočnega čuvaja zmožnega kavcije, sprejme parna žaga »Zora« v Črnomlju. b Kmečko dekle pridno, zdravo, do 18 let staro, vajeno vseh gospodinjskih del, iščem za takojšni nastop. -— Poznič Pavla. Ljubljana, Dravska 11 — fea Stadionom. Služkinjo pridno, pošteno, najraje začetnico z dežele, sprejme Rovšek, Gradišče 13. Čevljarskega pomočnika sprejmem takoj. Tome Franc, čevljar, Florjanov trg 3, Novo mesto. b : Hlapca sprejmem takoj. - Vodnikova cesta 215. b Natakarico čedne zunanjosti, verzlra-no-v vseh gostilniških poslih — vzamem v trajno zaposlitev. Lojzka Drenik, Novo mesto. čevljarskega pomočnika za mešano delo sprejmem takoj. Erjavec Vinko, Litijska cesta 37 (Stepanja vas), Ljubljana. b Gospodinjsko pomočnico ki zna kuhati, iščeta starejša zakonca, stanujoča sredi mesta, sama. Zgla-sijo se lahko tudi take, ki bi rade menjale mesto. Mesečna plača 135 lir. -Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Samostojnost« št. 1,1737. b Hišnik -ica za zapiranje in odpiranje, dobi mesto. Službo čez dan lahko obdrži. -Zglasltl se je v torek popoldne. Naslov v upravi »Slov.« št. 11740. b | Službe B Jstijc: Brezposelni uradnik vešč računovodstva, slovenske in Italijanske korespondence, išče službo. Ponudbe upravi »Slov.« pod šifro »Perfektno znanje Italijanščine« 11638. a Gospodična vešča blagajniških poslov, z znanjem nemškega jezika in deloma tudi italijanščine, išče mesto bla-gajničarke ali podobno. -Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Točna« št. 11451. Gospodična 22 letna, pisarniška moč, brez lastne krivde bro ohranjen —kupim. Burkeljc A. Zaloška 30. kg živinske pese ln 500 kg korenja, kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pesa« 11684. Suhe jurčke in lisičke kupujem po najvišji dnevni ceni. R. Višnjevec, trgovec, Florijanska ul. 37 Slamo plsir tisoč kilogramov, kupim. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 11721. k Pisalni in računski stroj precizen, najnovejše moderne konstrukcije, takoj prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11489. 1 jKislo zelje in repo dostavlja vsako množino po najnižji ceni Homan, Sv. Petra cesta 81, telefon št 35-39. Nove zapravljivčke In druge vozove, varilni aparat, napajalno parno in vrtno črpalko, kompresor z rezervoarjem -prodam. Terlcp, Šiška -Jernejeva 9. 1 Globok voziček prodam. - Golob, Tugo-merjeva 19. 1 Gepelj Kraški teran vipavsko rebulo, original Verona, Vermuth ln druga specialna vina nudi po brezkonkurenčnih cenah Ernsto Cosovi, Trst. - Zastopstvo: Ljubljana, Prisojna 5, tel. 36-35. 1 Drobilna plošča velikost 57X39X10 cm — tež. 140 kg — se ugodno proda. Jakob Preželj, Novo mesto. 1 močan, dobro ohranjen, hitrost velika, naprodaj. Podboršek Ivan, Šmartno ob Savi 10, pri Ljubljani. Jabolka prodaja Fran Pogačnik, Dunajska cesta 33, telefon 23-24. 1 Otroški voziček globok, pleten, Izvrstno ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 11732. 1 Otroški voziček globok — naprodaj. Po-izve se pri Rogel, Verov- škova ul. 21. Otroške vozičke, dvokolesa, radijske aparate izberete po najnižjih' cenah pri »Tehnik« Josip Banjai, d. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva 20. Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11729. 1 Gramoznico v mestnem okolišu ter več kompleksov, proda ugodno »Globus«, nakup in prodaja nepremičnin. -Ljubljana, Petrarkova 26 (Komenskega), tel. 31-03. Stroj za entlanje vrei, znamke »Giganta«, in pisalni stroj znamke »Ornega« naprodaj. Grebene, Vošnjakova ul. 4. Telefon 34-26. Knjige vseh strok antične vrednosti, po zelo ugodni ceni prodam. Vodje univerzitetnih Institucij in biblloflll vabljeni. Ogled vsak dan od 15 do 18 v Kolodvorski ulici 25. 1 I J i Vse denarne in trgovske posle Izvršim hitro in točno. Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ulica štev. 12. Telefon 38-10. 1 Poizvedbe B za živali kdor ml sporoči, kje je konj, teman pram, star 9 let, visok 160/181 cm, dolga glava, močna griva, na čelu majhna bela zvezdica, zadnja leva noga spodaj bela, na tem ob kroni črne pike. Imel je tudi žig 2655. - Ivane Ivan, Vel. Poljane št. 16, p. Ortnek, Dol. o Vsakovrstno pohištvo izdelujem ter sprejemam tudi v popravilo in pre-politlram na novo. Plačljivo tudi na obroke. Pov-še Avgust, mizar, Rožna dolina, Cesta na Brdo 3. Kličite telefon štev. 29-23. Najboljše šivalne stroje dobite pri znani tvrdkl Ivan Jax ln sin, Tyrše-va cesta 36. Odprodaja zemljišča V Zg. Šiški (med cesto In železnico pri gostilni Kavčič) so odproda zemljišče. Reflektanti naj Javijo do srede 8. oktobra 1941 pismeno, koliko nudijo za kv. motor. - Ro-flektantl, ki si žele ogledati zemljišče na kraju samem, naj se zglase v trgovini Bertok Miran pri remlzi, kjer bodo dobili potrebno informacije in kjer naj puste tudi pismene ponudbe. p Parcela 983 m', s sadnim drevjem, na Viču, zraven Združenih opekarn na Brdu -naprodaj. Polzvo se pri Stare Avgustu, Vič št. 90. Vilo kupim ali zamenjam s krasno parcelo ob bežigrajski gimnaziji. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vila« št. 11697. p Rentabilno hišo 9 komfortnih stanovanj v centru Ljubljane ugodno prodam. Proda se tudi polovica. Upoštevajo se 10 resni reflektanti. Pri-stavec F., realitet. pisarna, Ljubljana, Gosposvet-ska c. 3, tel. 23-81. p Pouk slovenščine, italijanščine, francofčlne, nemščine, angleščine po strokovno usposobljenih močeh. Pojasnila In prijave od 5. do 6. ure pop. pri prof. Sid. Joras, Levstikova ulica 19. Italijanščina in nemščina po solidni metodi. Zve-čor In podnevi. Tudi za začetnike. - Beethovnova ulica 9-1. u Akademik lnštrulra za stanovanje vlšjegimnazljca. Naslov v poslovalnicah »Slov.« pod štev. 11736. u 1 mlaki | Dijaka sprejmem na. zdravo stanovanje in dobro domačo hrano. Mesečno 260 lir. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11717. D Stavbno parcelo 800 m' po 25 lir, prodam. Ponudbe pod »Periferija« 11708 upravi »Slov.« p Novejšo hišo v južnem ali zahodnem delu Ljubljane, kupim. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »100.000« - 11705. p Gozd srednje zaraščen, ca. 10 ha, ugodno naprodaj. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Gozd« št. 11719. p Damska krojačica Gregorčičeva ul. 12-11, izdeluje in predeluje vso garderobo prvovrstno in po zelo zmerni ceni. Več harmonik klavirskih, diatoničnih In kromatlčnih, poceni naprodaj pri »Prometu«, nasproti križanske cerkve. Telefon 43-90. g B Žercitte B Gospodična srednjih let, ki ima pohištvo, Išče moža. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Veren 11715«. ž gj Vajini j Frizersko vajenko sprejmem takoj. - Salon »Merlak«, Sv. Petra c. 76. Vajenca resnega, ki ima veselje do kleparske obrti, takoj sprejme Vostner, Zaloška c. 36 LJubljana - Moste. -notev udpefvT Prva partija " v. Najbrž je to ljubezen. (Tisto prej... tista otročarija, ko je bil risar... prav za prav ni bila ljubezen. Kje neki!) Stanko ogleduje ravno novi žulj, ki se mu je naredil na dlani pri današnjem delu, in se vrača k večnemu vprašanju: kaj bi bilo, če bi bila Marija spodaj sama. Gotovo bi šel za njo — kakšna pretveza bi se že našla, si misli Stanko. In jasno bi ji rekel: Rad bi vedel, kaj vas muči? — Roke bi ti omahnile na kolena. Zakaj bi radi vedeli? — Ker sem tako 6am, Marija. Ce že z vami ne morem in ne smem govoriti, bi rad z vami vsaj čutil. — Spodaj je tako tiho, samo kanarček 6kače in cvrlika nad Marijino glavo, — morda ni Adama doma! — Stanko 6e je pripognil skozi okno. Ne, se zmeraj je na vrtu, čepi in beza s prstom v zemlji okoli nekih 6adik. Niti ne dvigne upadlih oči, tako je zamišljen v svoje delo ali pa v kako predolgo bolest. Zdajci je privzdignil glavo, kakor da prisluškuje. Ne. nič; in Stanko se je že hotel vrniti k svojim dlanem in mislim, kar se je Adatn vzravnal in se napeto zagledal proti cesti. Nič ni tam, 6amo avto zaleglo trobi in drvi proti Kristini. Nenadno se Adam požene in hiti v hišo. In že spet je zunaj, kar spotoma si oblači suknjič in teče, še vrtnih vrat he zaloputne za seboj. Ta-ta, doli po cesti drvi ambulanca in za njo druga. Nekaj je v Stanku vztrepetalo Nekaj se je zgodilo. Tu, tam priteče rudar iz hišice, zateza si jermen v pasu, 6'kaee na kolo in ze drvi dol, najbrž h Kristini. Crtctno je, kadar nastane v ulici tako enosmerno gibanje. Tudi ženske hitijo na prag in vse gledajo tja dol, kjer je med drevjem videti dimnike in rudniški 6tolp jame »Kristine«. Nekaj se je zgodilo, čuti Stanko, strmi in se čudi, kako vsi tako naglo vedo in kako je v trenutku V6e polno te novosti. Sf>odaj je prišla na prag Marija in gleda tudi tja dol, stiska k prsim šivanje in stoji negibno. Stanku je začelo 6rce razbijati, kri se mu vali v glavo, mora se obrniti od okna, da bi mogel dihati. Tako torej. Zdaj je Marija sama doma. Zdaj je sama. In več ne stoji na pragu, najbrže je šla v hišo in spet šiva. Ce bi potrkal — kaj bi ji rekel? Stanku se 6tiskajo ustnice, ne spravi besede iz 6ebe, toda to je vseeno: Marija je sama! Mrzlično si popravlja ovratnik in še enkrat pogleda skozi okno: ali 6e ne vrača Adaln? Ne, marveč po ulici drvijo na kolesih cele trume rudarjev; neka ženska teče in ihti, skoraj tuli. — Stanko se zažene jx> stopnicah, topota kakor konj, ampak zdaj mu je to vseeno. Spodaj na hodniku ga je obšla nenadno neka slabost v kolenih ali kaj. Pa je že zunaj, hvala bogu, že je na ulici in hiti tja dol, kamor se ženejo vsi. Teče z dolgimi skoki, kar 6amo ga nese, še nikoli ni tako lahko tekel. Stanko kar leti in se čuti močnega, lahkega in hitrega, kakor še nikoli. Pred zaprto ograjo »Kristine« je že ljudi kakor čebel pred panjem: rudarji s kolc6i, zijalei, ženske — nekje ob ograji nekdo glasno cvili. Stanko se tlači v ospredje. »Kaj se je zgodilo?« Star rudar ga je mračno pogledal in ni rekel nič. »Nekaj je eksplodiralo,« je dejal drug. — »Pa 60 tam spodaj ljudje?« — »O, ljudje bodo tam, atnpak samo druga partija, ki dela na prekopu. Veliko jih tam ne bo.« Stanko se rine naprej, da bi videl vsaj na dvorišče. Prazno je tam in tiho, samo kupček ljudi čaka pri ambulančnih vozovih. Od rudniškega stol- pa sem peljeta dva stara rudarja nekoga, ki se mu zapletajo noge kakor pijancu in mu glava kinka e, to ie Koimain. »torej manu ni nič hudega.« — Iz pisarne prihaja rudar. — »Zdravo Ferdol Zdravo, Purkit,« kličejo ljudje, »ti si bil tam spodaj?« — »Da.« »Pa kaj se je zgodilo?« — »An, detonacija! Zasulo je tisti novi rov, veš? Pri triinšestdesetici. Franta je tam ostal.« — »Kateri Franta?« — »No Brzobohaty. Videl sem mu samo nogo.« — »In Madr ni tam?« »Madr? Je že zunaj, nc?« — »Ali je tam Kamas?« ječi ženski glas. »ALi ste videli tam Ramasa?« — »Ampak nehajte, g06pa Ramasova,« prigovarjajo ljudje; »saj še nihče nič ne ve!« Zdaj se je na dvorišču malo bolj zgeniJo; nekoga nesejo na nosilnici k ambulaučnemu vozu. Kdo je to? — Bleha, pravijo ljudje. — »Kdo?« sprašujejo tisti zadaj. »Neki Bleha,« odgovarja nekdo, »tega niti ne poznam.* — Stanku tolče srce od razburjenja. Torej takšna je nesreča v jami; človek bi mislil, da se bo iz jaška valil ogenj in dim, zdaj pa nič. Ambulančni voz se pomika k vratom: prostor! prostor. In v to gnečo je zavel duh po karbolu. Stanko skoraj omedleva, rad bi izginil, pa ne more, stoji v prvi vnsti. Neka ženska zraven njega tuli: pustite me tja, pustite me, moža imam tam! — »Ampak nikar ne kričite, gospa Kuldova,« ji prigovarja vratar, »morda še pride.« »Kristina je 6vimjska jama,« razlaga nekdo za Stankom. »Kar jaz vem, ne mine teden, da bi tam ne gorelo.* — Murnau ie še hujša,« se je oglasil nekdo drug, »tam se neprestano delajo plini.« — »Kolit se pojdi z Murnauo,« je nekdo ugovarjal. »Tako ni bilo tam še nikoli, kakor tukaj pred pet- najstimi leti. Prijatelj, »Kristina« je največji vrag, ti bo povedal vsak.« — »Le počakaj,« je godrnjaj mož iz Murnaue. »Murnau ti bo že pokazala, kaj zna!« — In zdajci so 6e raznesle bog ve od kod natančnejše vesti. Torej 60 tam ostali Madr, Ramas in Kulda; baje 60 še živi, toda nihče ne more k njim, hodnik se je zasul. — »In kaj pa Franta Br-zobohaty?« — »Ah, ta. Je že dotrpel. Hoteli so ga izkopati, gledalaje še noga ven.« — »Ampak prenehajte, ljudje! Tamle je njegova žena.« — »No, kaj pa, 6aj ga bo videla, ko ji ga bodo prinesli. Hoteli so ga izkopati, ampak padalo jim je od zgoraj kamenje.« — Torej ga bodo pustili, naj crka, ne? — 60 se začeli razburjati ljudje. Morda je še iskra življenja v njem. — Sakra, naj na6 pustijo tja! Psi peklenski, pustite nas noter! — »Vrnite nam može!« kriči ženski gla6. — To je žena Brzo-bohatega, si pravijo ljudje. Nikar ne pustite, da bi z vami tako delali, ženske! — Stanko je ves razburjen, hotel bi zakričati: Pustite nas tja, vragi! Mi ne bomo tam pustili svojih tovarišev! — »Pu- je nekuo posmenovat za njim. Kil je Badjura. Stanko bi mu nekaj povedal, česar bi si Badjura ne dal za klobuk, toda zdajci je prišlo novo razburjenje. Franto nesejo! Torej so ga reveža vendarle izvlekli!« Dva moža vlečeta sem od rudniškega 6tolpa nekaj na nosilnici, strašno oprezno. Po dvorišču teče jadikujoča ženska, nekdo jo zadržuje. Počasi, prav počasi devljeta tista dva človeka nosilnico v rešilni voz, dvoje rok pomaga ihteči ženi v voz. In druga ambulanca ie zapeljala pred vrata, »Kruci, tega je zdelalo,« jadlkuje'nekdo'na dvorišču in si briše pot, »ampak živ je še.« In bolniški voz se počasi pomika med tiho množico, ki se umika. Dolarske hijene Stric Paddy hoče priti še bliže. Stopi korak naprej in pri tem zadene v stojalo za cvetlice. Seveda mora stojalo takoj izgubiti ravn itežje. S hrnščem zagrmi po tleh, črepinje težkega lonca s cvetlico pa veselo zažvenketajo po tleh. Gizela plane pokonci, Palmer tudi. Že vidita oba strica Paddvja, ki v zadregi nekaj godrnja in jima nato hitro začne pripovedovati, da sta se že preveč časa odtegnila družbi in da jih je prišel iskat. »Že greva, stric Paddv!« kima Gizela in prime Palmerja pod roko. Na uho pa mu zu-šepeta: »Ti. Jonnv. sedajle bo pa očka vsem povedal, kdaj bo najina poroka.« Palmer na vide/ ve« vesel pokims, čeprav mu je prav sedaj postalo pošteno vroče. Za Boga, ka j bo vendar iz tega! Ne ostane mu drugega, kakor da Gizeli čimprej nove resnico. Saj nima nobenega izhoda več. Zakaj ju je moral nrav sedaj zmotiti stric Paddy, ko je pogovor le tako lepo napeljal in ko bi lahko Gizeli vse ririznal. Zamišljen stopa z Gizelo in niti ne sliši, ia j ji stric Paddv pripoveduje. Prestrašen se cdrzne, ko ga stric Paddv krepko sune pod re-(>ra. Začuden zapazi, da jima je Gizela ušla in ia sta ostala s stricem sama. »Kaj pa je. stric?« Mrko glcila stric Paddv Palmerja. »Ti, Jonnv, ali veš, da se mi že kar meša v glavi od Vseli teli nemogočih neumnosti, ki jih zadnje dneve pripoveduješ ljudem?« Jezno prekine Palmerju, ki hoče nekaj povedati. »Počakaj, da izgovorim! Vse kar koli sj kje govoril, vse je bilo narobe... O svoji materi, ki je nisi nikdar poznal, o tvojih brkih, o moji kupčiji z milom...« Vnovič sune stric Paddy Palmerja v rebra. »Ali veš, da si tako trapasto govoril, da sem v resnici prišel na inisel, da nisi Jonny, ampak njegov dvojnik — Palmer!« Palmer ostrmi. Takoj še pripravi in pazi le na to, da ga stric ne bi mogel razkrinkati. Hkrati se čudi suin sebi. Saj je pravkar hotel vse priznati Gizeli. Zakaj ne bi sedaj priznal stricu? Toda beseda mu ne gre z jezika. Nehote mu pa, ko očitajoče odkimava z glavo, uide: »Toda stric, kako moreš vendar...« Že igra Palmer svojo vlogo naprej. »Da, da, kako sem mogel.« rentači stric P«ddy. »Vse to je posledica tvojega trapastega govorjenja ... Toda če mi seda j poveš, zakaj si kvasil vse te neumnosti, potem ti odpustim! Potem me tudi nikdar več ne bodo skrbele te tvoje oslarije!« Nehote se zasmeje Palmer. Pa je stric Pad-dy res tako smešen, kadar je jezen. Prav zato postane Palmer še bolj predrzen, glasno se zasmeje: »Vidiš, stric, zadnjič mi je prišlo tole na misel: kljub zgodbi o dvojniku ni nikomur padlo v glavo, nikomur v vsem Newyorku, tudi policiji ne, da jaz morda nisem Jones Grill. Nihče ni računal s to možnostjo, da sem jaz Grillov dvojnik, ki mu je vendar tako podoben.« »Hm. nekomu pa je prišlo to vendar na misel!« pripomni stric l'addy. »Komu pa?« hitro vpraša Palmer. »Tvojemu Charlevu... Ta je namreč opazil marsikaj, česar si ni znal razlagati.« Cliarleva se je Palmer že spočetka najbolj bal in je prav zato včasih kar sovražil nič krivega in zvestega slugo Palmer je vedel, da se ne more izogniti Charleyu in da ga la zato najlažje razkrinka, ker tudi najbolje pozna pravega Grilla. »Da, da,« pravi zaničevalno, »Charley je star in postaja že nekoliko čudaški... Ker nihče ni prišel na to misel, je mene prav posebno mikalo, da bi preizkušal ljudi in se malo norčeval. Zato som govoril križem vprek vse narobe. Hazumeš?« »Ne, res ne razumem!« godrnja stric Paddy. »To je vendar po(K>Inoma enostavno, stric... Preizkusiti sem hotel, koliko sumljivih okoliščin je sploh treba, da se vzbudi sum Vso zgodbo o dvojniku je vendar dovolj razvleklo časopisje... Ce bi se torej jaz sumljivo ob- se mi, da so bili o pi isto kot meni... Toda zdi vsi slepi.« Stricu Paddyju se zdi vse to početje sicer nesmiselno, prinaša pa mu vendar razumljivo razlago. Sedaj lahko pokoplje strahove, ki si jih je podzavestno bal in ki mu niso dali več miru. Potolažen jo mahne z Jonnyjem v spre-jemnico. Tam ju že nestrpno pričakujejo. V širokem polkrogu stoje gostje. Dv anatakarja ponujata polne kozarce penečega se vina. Ilarley Morton je položil roko na Gizelino ramo. Gizela nekoliko zardi, ko stopi Palmer k nji. »Ljubi moji gostje!« pravi llarlev Morton s posebnim poudarkom. »Sporočiti vam moram, da bomo doživeli v kratkem pomemben družabni dogodek za ves Newyork!« Vsi vedo, kaj hoče Ilarley Morton povedati. Le vljudnost zahteva, da vsi potrpežljivo čakajo s čašami v rokah. »Dve ugledni in pomembni podjetji se bosta v bližnji prihodnosti tesno združili. Združila jih bo zveza, v katero nameravata stopiti Gizela in naš ljubi Jonny Grill. Zato dvignimo čaše in jih izpraznimo na srečo mladega para, ki bo devetnajstega septembra stopil pred oltar!« Vsa družba zaživi. Vse se smeje, veselo žvenkečejo čaše. Vse napija Gizeli in Palmerju. Tudi stari Morton oživi in postane prav vesel. Potem, ko je izpraznil nekaj kozarcev, veselo zabava vse, ki ga poslušajo, s prešernimi zgodbami. Zdi se, da se je ob sreči svoje hčerke pomladil. Tudi stric Paddy drži z njim Oba skupaj hodita med mladimi in se veselita z njimi. Pozno v noč ostane dobro razpoložena družba skupaj in se neprisiljeno zabava. Celo Palinerjo prevzame dobro razpoloženje, skrbi in težave so se za trenutek umaknile v kot. Te kratke ure preživi res kot pravi Grill. Ko v ranem jutru mahata stric Paddy in Palmer proti domu. sta oba malo okajena. Stric Puddy drži svojega nečaka pod roko, Palmer pa se večinoma prešerno smeje. Ko korakata po Peti aveniji, jima piha hladni jutranji zrak v lica. »Ti, Jonny,« se smeje stric Paddy, »ali si srečen?« »In kako srečen!« »No, potem je pa vse dobro.« i S. A. Distilleria C d iojuore Hrega 4\'"."'. aaefciMffi. \ V» '' J jCa f»iu ohlica t nota maua UaUana di litfuoti. haistauiša in MistoviJUiia UcUifaHstca Khcunka Uktifcv. D ITT A ALBERTI — BENEVENTO LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave on 16. in 19. un, ob nedeljah In prainlklh pa ob 10.30, 15., 17. In 19. url Velika dirka Senzacijonalne konjske dirke . . . Zadnja filmska romanca slavnega Adolf Menjona. - Adolf Menjou, Hoger Daniel, Dolores Costelo in dr. K > N O U N ■ O N TEL 22.21 Na trapezih cirkusa m na arenah velikih gledališč in variete.iev se odigrava zanimiva in globoka ljubezenska zgodba Sme| se bajazzo Fosco Giachetti — Lanra Solari g t N U rl « I < A r t U. 22./1 Vesela dogodivščina slavnega tenorista POMLADNA PESEM V glavni vlrgi G. LUGO, znan iz filma,Pesem vetru, Ameriški komik OLIVER 1IAHDT v filmu polnem smeha in veselja ZEjNOBIA Predstave ob 14., 16.30 in 19. nrl KINO KOOELJEVO - TEL. 41-64 Sclroppo Gerolamo Sirup Gerolamo Pagllano Pagllano depurativo del sangue za čiščenje krvi FIRENZE a Lubiana presso v Ljubliani pri d. d. Salus d. d. Salus 1. S. D. A. Impianti Sollevamento Distribuzione Acqua Torino Črpalna postrojenja in vodovodna omrežja vseh obsegov, vse vrste črpalk, bencinski in Diesel-motorji za poljedelstvo, cevovcdi itd. Industria Nazionale Cavi Elettrici Vse vrste električne žice iz aluminija in bakra z izolacijo iz avtarkičnega ma-terijala, kabli, specijaine žice za vse industrije itd. 1 CtHauc | Maslarica iz Škofje Loke je pustila pri neki stranki kovčeg s perilom in pri drugI stranki zavoj z obleko. Prosim, da se dotični stranki javiti na'-'tel. št. 26-95 ali Paplrol, Wol-fova ulica 8, ali tel. 21*96 1. N. C. L T. Torino DALHINE, Dergamo Jeklene cevi vseh dimenzii jeklenke za kisik, vodik, metan itd. specijalni komadi za cevovode. Zastopstvo za Lfublfansko pokrajino Dipl. ing. FEDOR ŠVIGELJ, Ljubljana Verdijeva ul. 2/V. Tel. 38-53 Velesejem- Pav lijon VODNE TURBINE VENECIJANKE, KROŽNE ŽAGE, MLINI. TRANSMISUE, ITD. STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR UUBLJAN A-ŠIŠK A, SV. 3ERNE3 A18. TEL. 45-60 NA VELESEJMU PAVILJON h Dražba hlodov! šumska uprava razlaščenih gozdov v Kočevju št. 189 bo prodala cca. 270 kub. metrov iglaste Hlodovine frc. gozd iz gozdov podpisane uprave na javni dražbi, ki bo dno 7 oktobra t. 1. ob 10. uri pri šumskl upravi razlaščenih gozdov v Kočevju. Vsa pojasnila za to dražbo daje šumska uprava razlašč. gozdov v Kočo^u. Filatelija Pravi filatelisti znamk ne lepijo! Edina ln polno vredna znamka je brez prilepke. Zbirajte v vložnih albumih najboljše kvalitete — Jol —, ki jih dobite v vseh formatih v knjigarni Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva 6. STROJNO PODJETJE Slomškova ulica št. 3, telefon št. 20-55 Beneški jarmeniki, cirkularke, nihalne žage najnovejše konstrukcije, brusilni stroji.— Železni deli kpegonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa z ugodnim grelnim učinkom. — Elektro- tovorna in jamska dvigala, vitli in dvigalne ter transportne naprave. — Projektiranje in oprema žag in mlinov ter drugih indu-striiskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev. — Ponudbe brezplačno, na željo strokovnjaški obisk. »Servis biro« Prevodi, prepisi, razmnoževanja. Razne osebne usluge. Potovanja. Preskrba listin in naslovov. Nasveti in pomoč. Zanesljivo in diskretno. Zahtevajte informacije »Servis biro«, Ljubljana, Sv. Petra c. 29-1!.. tel. 21-09. Ukradena je bila tehtnica »Berkel« 20 kg z računalom od 2.— do 30.—. Kdor izsledi, dobi 300 lir nagrade. Remlc F., Malejeva 9, Kodeljevo. Filatelisti pozor! Najugodnejše kupite tn vnovčlte znamke vseh kontinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan. Ljubljana, Stritarjeva 6. Filatelija Modrijan, Ljubljana, Miklošičeva 34, razstavlja na velesejmu svoje albume in vložne albume »Jol«. Prevzame v komis. prodajo znamke ljubljanskih izdaj, serije raznih držav in kompletne zbirke. r ZAHVALA. Vsem. ki so sočustvovali z nami ob težki izgubi našega nadvse ljubljenega očeta IVANA MIH EVC A kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, se najiskre-nejše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni kotu Oblaku, ki je ob času bolezni z največjo požrtvoval- dr. Sla nostjo in ljubeznijo storil za dragega pokojnika vse, kar je bilo mogoče. Prav tako se zali valju jemo č. g. župniku in g. Jožetu Škvarči za ganljiva govoru pri odprtem grobu. Enako se zahvaljujemo pevcem in godbi za prekrasne žalostinke, kakor tudi vsem ostalim udeležencem, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji poti. — Sv. maša zadušnica bo v ponedeljek, dne 6. oktobra ob pol sedmih v cerkvi sv. Nikolaja. Dol. Logatec, 4. oktobra 1941. Žalujoči. Oblastv. koncesionirana šoferska šola za poklicne šoferje in amaterje I. Gaberšček bivši komisar za šoferske izpite Kolodvorska ulica št. 43 Telefon št. 28-28 Brezplačno na poizkušnjo Vam montiramo naš novi super generator na vse vrste avtomobilov (tudi na DKW), motorna kolesa ln stabilne motorje. -Najboljše reference na razpolago. Generator delavnica, Tyrševa cesta 13 (Figovec, levo dvorišče). Tovorni avto naprodaj zaradi opustitve obrata; na plinski pogon, guma ln voz še v dobrem stanju. - Kovač, Prisojna ulica 5. f Naročajte in širite »Siovenca«i Vse okupacijske znamke dobiš najhitreje v Mladinski založbi, Ljubljana, Stari trg 30. 1 IŽtonlH Konja srednje velikega, kupim. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 11722. 3 o PA H > O ►J so i SLOVENEC • SLOVENEC • SLOVENEC JE NAJVEČJI, NAJBOLJŠI IN NAJBOLJ RAZŠIRJENI SLOVENSKI DNEVNIK ZATO GA NAROČITE IN ŠIRITE I > Psa volžjaka čistokrvnega, krasnega, starega 8 mesecev, dresi-ranega, prodam. Oklškega ulica 14, Kodeljevo. J GASS0GENI a carbone di legno GENERATOR]! na ogljem plin RIGONUBEX brevettato patentirano Za vse potniške in tovorne avtomobile in stabilne motorje NOVOST: GENERATORJI ZA DIESEL-MOTORJE Specijalna tovarniška izdelava NAJNIŽJE CENE Rap. gen. Gen. zast. I. H. KENDA fdler-Service Tel. 45-58 LJUBLJANA — KERSNIKOVA 2 £epe domače jaslice mora imeti o Božiču vsaka naša hiša ZATO NAROČITE TAKOJ »SLOVENČEV KOLEDAR«, S KATERIM JIH BOSTE DOBILI ZASTONJ 1 V koledarju bo tudi lepa tribarvna bakrotiskna reprodukcija Zužemberške Matere Božje, ki bo lahko v najlepši okras vsaki hiši I Naročile koledar takoj! Še ta mesec imate čas! Samo 9 lir in 2 liri za pošiljatvene stroške. Banca cooperativa economica S. A. a Lubiana Zadružna gospodarska banka D. D. v Ljubljani eseguisce tutte le operazioni di banca alle piu tavorevoli condizioni Emissione d'assegni circolari Telefon 2037, 2070 izvršuje vse bančne posle po najugodnejših pogojih Izdaja cirkularne čeke 14 stavbenih parcel po 500 do 700 kvadrat, metrov ob Kamnogo-riiki cesti v Draviiah po ugodni ceni na prodaj. Poizvedbe pri J, Kogovšek, Ljubljana Vil Kamnogoriška 26 ali pa v pisarni dr. Tomšiča, Tavčarjeva 13 'IDEAL NEO-CUSSKO' Radiator!, tadale, accessorl "IDEAL" per impianti di riscaldamento civili e industriali di quals'asi potenza. Materiale "Ideal Neo C,assico" per imp antini autonomi. Radiator]!, peti. prlpadajoil deli .JDEAL- za toplotne napeljave, zasebne in industrijske, kakršnekoli zm H', v;*- ŠK & i ! w Konzul nezavisne države Hrvatske v Ljubljani poziva vse hrvatske državljane, ki stalno bivajo v Ljubljani, da se radi očevidnosti osebno javijo na konzulatu, Prešernova ulica 54/1. od 16. — do 18. ure popoldne v sledečem redu; rs in Z začetno črko priimka A. do vključno E. v torek 7. oktobra,t F — / v sredo 8. oktobra K — M v četrtek 9. oktobra N — S v petek 10. oktobra S — Ž v ponedeljek 13. oktobra Hrvatski državljani ki so stalno nastanjeni v Ljubljanski pokrajini, pa ne moreio osebno priti na konzulat, morajo pismeno najkasneje do 15. t. m. dostaviti sledeče podatke: Priimek in ime. ime očeta ter rodbinsko ime in ime matere, poklic, pristojnost, narodnost in rasno pripadnost, vera, s-kom poročen(a). Tu navesti ime in priimek moža, odnosno ime ln rodbinsko ime žene, njeno narodnost, raso in vero ter dan in kraj rojstva. Nadalje mora izjaviti od kdaj in zakaj stalno biva v Ljub. pokrajini, kdaj je bil zadnjikrat qa Hrvaškem in katere jezike govori. Tem podatkom je treba dodati čisto kratek življenjepis. Konlu, Df lTauM , SE TA MESEC IMATE ČAS! Nov prevod delo Dantejeve »Dofiuisfvene Komedije« Naš znani prevajalec in literarni kritik dr. Tine Debeljak Je nad vse uspelo prevedel tri najlepše speve Dantejeve »Boianstvene komedije« in sicer 32., 33. in 34. spev, ki opisuje kazni v zadnjem krogu pekla. Prevod teh spevov z bogatimi ilustracijami bo izšel v »Slovenčevem koledarju«, ki ga takoj naročite. Prelep prevod najlepšega dela »Božanstvene komedije« in številne Ilustracije že sami zaslužijo, da si zaradi njih naročite naš koledar, ki stane le 9 lir in 2 liri za pošilja-tvene stroške. Vsak, kdor bo naročil »Slovenčev koledar«, bo dobil lepe jaslice, ki so središče naših družin o božiču, zastonjl Jaslice so delo našega znanega akad. kiparja Goršeta. V koledarju bo notranje političen, zunanje političen in gospodarski pregled, številni drugi znanstveni, zlasti pa leposlovni članki ter kakor vedno v koledarju, predvsem koristne gospodarske razprave in nasveti. Poleg vsega bo pa v koledarju še lepa povest. KOLEDAR V VSAKO SLOVENSKO HISO! Te dni hodijo Inkasantje naših listov pobirat naročnino za list; blagovolite Jim poravnati tudi naročnino za koledar, kajti le ta mesec Imate še čas, da si ga naročite HRANILNICA LJUBLJANSKI POKRAJINI SEDEŽ LJUBLJANA TELEF. 35-26, 35-27 EKSPOZITURA KOČEVJE-telef. 1 izvršuje navadna in klirinška nakazila, vnovčuje čeke in nakaznice ter opravlja vse bančne posle M1DSKA KNJIGARNA DRUŽBA Z 0.1.V LJUBLJANI Knjigarnah! oddelek priporoča svojo bogato izbiro slovenskih leposlovnih, jezikovnih, znanstvenih in poljudno znanstvenih knjig, gospodarska, gospodinjska in praktična dela ter mladinsko in nabožno slovstvo. • Opozarjamo posebej na veliko zalogo italijanskega leposlovnega in znanstvenega slovstva in na drugo tujo literaturo vseh znanstvenih panog. • Vsa naročila na domače in tuje časopise in revije izvršimo točno po najugodnejših pogojih. • Cerkvena in posvetna glasba domačih in tujih skladateljev. • Učila in učni pripomočki za katehete in šole. papirnica Cenjene odjemalce vabimo, da si pri nakupu šolskih in pisarniških potrebščin ogledajo naš papirniški oddelek, ki je bogato založen. Na razpolago so tudi vse poslovne knjige najrazličnejših vrst in velikosti. Podružnica Uudshe Knjigarne Llubltana — Kopitarjeva nltca 2 ima v zalogi lepo in bogato izbiro pisarniških in šolskih potrebščin, devocijonalije, podobice, molitve-nike, križe ter nabožne slike in kipe raznih velikosti. • Cenjenim odjemalcem jamčimo za točno in vestno postrežbo. • Cene skrajno nizke 1 J ^PIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIN Naročite Slovenčevo cimpreje 25. knjigo: veliki beli molk (spisal l. Rouquette bomo dali vsem onim ZSStOltj« ki so se naročili na vso zbirko 24 knjig »Slovenčeve knjižnice« in bodo vso zbirko plačali vsaj preden izide 23. knjiga. — Nagradna knjiga »Veliki beli molk« je krasna in znamenita povest z Aljaske, ki opisuje življenje med Eskimi. V knjigi bodo številne slike. Kdor naroči vso zbirko, to je 24 knjig »Slovenčeve knjižnice«, bo dobival knjige dostavljene na dom! Ne odlašajte niti dneva, ampak takoj naročite »Slovenčevo knjižnico« z dopisnico na naslov: »Slovenčeva knjižnica«, Kopitarjeva 6 — Ljubljana, ali po zastopnikih, ki Vas obiskujejo. Ce naročite našo zbirko knjig, boste s tem podprli tudi številne tiskarske delavce, ki bodo ostali pri delu. Tudi zastopniki, ki Vas obiskujejo so večinoma taki, ki so sedaj brez služb in z nabiranjem naročnikov preživljajo sebe in svoje družine. Naročite »Slovenčevo knjižnico« čimprej, ker s tem doprinašate kulturnim in socialnim nalogam našega naroda! Slovenčeva knjižnica. Kopitarjeva ui. 6 - Ljubljana Zbirka prvega letnika ..Slovenleve knjižnice" bo imela predvidoma sledefe knjige: 1. Jalen: Trop brez ZVOIKeV- Krasna lovsko-platiinska povest. Že izšla. 2. Deledda: Marianna Sirca. Sardinska povest slavne pisateljice. Zgodba o ljubezni premožne deklice in razbojnika. 3. Bjdrnson : Deklica S PriSOj. flnže. Dve sončni vaški zgodbi, ki vam bodo pravi užitek za dolge zimske večere. 4. Vieser: PodkrnoSki gotpod. Zgod. povest iz Koroške pred 500 leti. 5. Nemcova: Pravljice. Svetovno znane pravljice za stare in mlade* 6. Elvestad: MOŽ, ki je oropal mesto. Napeta detektivska povest o znanstveniku, ki je postal tat. 7. Claes: Pokojni Župnik Kampens. Veder in zanimiv roman visoke . vrednosti, o zgodah in nezgodah gospoda Kampensa. 8. Bevk : VedOmet. Kmečka povest enega največjih naših pisateljev. 9. Wast: ZlatO velnega juda. Roman o judovstvu, njegovem denarju in skrivnostih. 10. Pellico: Moje ježe. Znamenita dokumentarna knjiga velikega italijanskega pisatelja iz prejšnjega stoletja. 11. Haggard: Družina ledene dobe. Roman znanega Haggarda iz davne preteklosti človeške zgodovine. 12. Lavrenčič: Tonca iz lonca. Mladinska povest s slikami. 13. Jalen: Oviar Marko. Najlepša slovenska pastirska povest. 14. Osendowsky: Ljudje, Živali, bogovi. Senzacionalni opisi pisateljevega potovanja po Mongoliji in skrivnostnem Tibetu. 15. Biggers: Žametne Copate. Napet kriminalen roman, v katerem ima glavno vlogo slavni Charlie Chan. 16. Bonelli: (rili križar. Zgodovinski roman iz časov križarskih vojsk. 17. Malešič: V zelenem polju roža. Zelo lepa domača povest o ua-pehih in nezgodah mlade ljubezni. 18. Bourget: Ljubezen, ki ubija. Pretresljiv roman velikega francoskega pisatelja. 19. Konstantin: Baj GanjO. Najboljši bolgarski humorist nam tu popisuje, kako je Baj Ganja romal po Evropi in kaj je vse doživel. 20. Grossi: Marco ViSCOnti. Velik zgod. roman iz srednjeveške Italije. 21. Čarapa: Koliba onkraj BloSce. Lepa ljudska povest našega mladega in že priznanega pisatelja. 22. Rohmer: Skrivnost dr. FU-ManlUja. Silno napet kriminalen roman o zločinskem Kitajcu Fu-Mančuju, ki ga lovijo detektivi. 23. Knjiga nasvetov, v njej bodo zbrani važni nasveti za gospodinje, gospodar,, poljedelce in sploh za vsakega, zlasti glede zdravja, 24. Pierre Benoit: Veliki jez. Roman iz Irske zgodovine o veliki domovinski ljubezni. Pridržujemo si pravico, da Iz umljlvih razlogov, kakSno knjigo nadomestimo z drugo. NAJMODERNEJE UREJEN GRAFIČNI ZAVOD IKN JlOOTUK Tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, prospekti* katalogi, brošure, ceniki, letaki. Eno- in večbarvni ilustracijski tisk LIT06RAFIJAI Plakati, vrednostni papirji« diplome, katalogi, prospekti, etikete v eno- in večbarvnem tisku. Ka-meno- in offsettisk, fotolitografija KRJfGtfflSK OFSETN1 TISK LITOGRAFIJA KAMENOTISK BAKROTISK KLIŠARNA FOTOGRAFIJA KNJIGOVEZNICA IKU1ARNA Klišeji v vsaki obliki, za reprodukcijo slik, fotografij in drugo, za enobarvni in večbarvni tisk v največji velikosti 70 X 100 cm \B AK ROT I S KI Umetniške ilustracije, prospekti« albumi, koledarji, razglednice, diplome, propagandne tiskovine v eno- in večbarvnem bakrotisku LJUDSKA TISKARNA Telefon foterorban 400i^£005 L lili ESPOSITORI ALLA /# FIERA Dl LUBIANA v;?C ITALIA DELLEZ2E NATDRALI ARTE - LAVORO NARAVNE LEPOTE UMETNOST - DELAVNOST Nei visitare la Fiera di Lubiana recalevi al Padiglione italiano dove troverete un ornpia documentazione fotografica delloperosita creativa del popolo italiano nella cor-□ice di bellezze naturali ed artistiche. Ko boste obiskali ljubljanski velesejem pojdite v italijanski paviljon, kjer boste našli obširne fotografične dokaze stvari-teljske delavnosti italijanskega naroda v v okviru naravnih in umetnostnih krasot. RAZSTAVLJALO NA UUB LJANSKEM VELESEJMU FEDERAZIONE ITALIANA DEI CONSORZI AGRARI ITALIJANSKO ZDRUŽENJE POLJEDELSKIH KONZORCIJEV Tutte le materie e macchine per 1'agricoltura Tutti i prodotti delTagricoltura Vse orodje in stroji za poljedelstvo Vsi proizvodi poljedelstva • "'-.i' 'i ' ROMA • Via XXIV Maggio, 43 ITALVISCOSA MILANO - CORSO VITTORIO EMANUELE N. 37—39 Societi per la vendita esclusiva delle Drulba za izključno prodajo umetnih vi-dbre tessili artificiali viseosa prodotte da: skoznih tekstilnih vlaken, ki jih izdelujejo: SNIA VISCOSA - CISA VISCOSA - CHATILLON 43 stabilimenti « 38.000 operai 43 tovarn — 38.000 delavcev PRODUZIONE raion lucido raion opaeo lavorati di raion liocoo opaco fiocco Incido tilati speci ali IZ D E L K I bleščeči rajon moten rajon rajonski sukanci moten iiocco bleščeči fiocco posebne vrste prediva CONSERVE ALIMENTARI JEDILNE KONZERVE AGENZIA GENERALE PER LUBIANA GENERALNA AGENCIJA ZA LJUBLJANO S. C. I. E. SOCIETA' COMMERCIALE IMPORTAZIONE ESPORTAZIONE MILANO - CORSO DEL L1TT0RI0 N. 9 LUBIANA - T Y R S E V A CESTA 33 CORRISPONDENTE PER LA CROAZIA KORESPONDENT ZA HRVATSKO INDUVOZ d. d. - ZAGABRIA « Trg „N"12 Fiera di Lnbiana — Padiglione ITALVISCOSA — Ljubljanski velesejem ANTONIO OUINTAVALLE S. A. Capitale Sociale L. 1. 00 0. 00 0- — interamente v e r s a t o Agenti di vendita con deposito — Prodajni agentje s zalogo: Eill, Zerboni & Co. — Uiensileria per le industrie meccaniche e navali. - Orodje za mehanične in ladijske industrije. Fllp — Lime di preccisione. raspe e utensileria da falegname. Preci-zijske pile. raSpije in mizarsko orodje. S. A. Mole Norton — Mole e lime abrasive per tutti gli impieghi. -Brusi in strgalne pile za vsakovrstne uporabe. S.l. A.ll. — Acciai da utensili. costruzione ed inossidabili. - Jeklo za orodie. konstrukcije in neijaveče jeklo. S. A. Acdalevfe Bolzano — Fusioni e forgiali greggi e lavorati. -Lito in kovano surovo in obdelano železo. S. A. I. Cusclnetti a atere S. K. F. — Cuscinetti a sfere e rulli per tutte le applicazioni. - Blazinice s krogljicami in valji za vsakovrstno uporabo. Taila autamatlche s tcatto par f llettare TAS - Avtomatične glaven« zaklep za obrobe TAS TRIESTE - Via Cesare Battisti N.4 - Telefono N. 68-38 STAND N" 476/483 p/d« SCANDALLI LA GRAN MARCA ITALIANA VELIKA ITALIJANSKA ZNAMKA CAMERAKO - CAncona) Posteggio Fiera No 296—297 Prostor na velesejmu št. 296—297 FRANCO GXY Pelli per pellicceria e confezioni Kože za krznarstvo in konfekcije INGR03S0 — ESPORTAZIONE j >tand Ha. e 2t8-2ai1 NA DEBELO — IZVAŽANJE Via Montenapoleone 5 - MILANO Telefono N. 75-231 IL IIGtUORE di tutte le stagioni e di tutte le ore LIKER za vse letne čase in ob vsaki uri Za Lludsko tiskarno v Liubljanl: Jože Kramariž Izdajatelj: Inž. Jože Sodia Urednik: Viktor CenlM