Knjievna poroila.
239
ine in notranjine te zanimive gotike dvoladijske stavbe ponazorujejo tevilne ilustracije. Iz nae domae umetnosti je posebno omeniti prinico, ki jo krasi e-stero Mencingerjevih oljnatih slik, izdelanih nenavadno skrbno in z mojstrsko lahkoto. Stenske freske, ki se oklepajo italijanske renesanse, je dovril Ljubljanan Elias Wolff 1. 1592. V dodatku so objavljene tri latinske listine. Veje zgodovinske vanosti je tretja, ker nam pripoveduje, da je bila cerkev 9. septembra 1492 iznova posveena, da se imenuje cerkev sv. Radegunde, da pa je bila prej posveena sv. Primou in Felicijanu, ker so se ondi pred turkim vpadom hranile svetinje teh dveh svetnikov, in da so cerkev v prejnjih asih obiskovale velike trume vernikov". Ravnateljstvo Idrijskega rudnika nadaljuje z objavo gradiva o tretji okupaciji Idrije po Francozih 1. 1809. (str. 2939). Ivan aelj je na novo nabral par doneskov k zgodovini zvonarjev in zvonov po Kranjskem (8084). Prof. Kaj. Stra-netzky je opozoril na nekaj jam in poiralnikov okrog irov, ki pa e akajo natannejega preiskovalca. Med prirodopisnimi sestavki je v prvi vrsti omeniti dr. J. Ponebka .nadaljevanje monografije o naih ujedah (3960). Tokrat je opisal malo uharico, movirno uharico in deloma e velikega skovika. Bogata navedba literature bo dobrodoel kaipot celo strokovnjaku, kaj ele nestrokovnjaku. Opisi posameznih vrst so zdaj kraji, ivahneji; dobre slike poveujejo njih mikavnost. - Enako nadaljuje prof. Alf. Paul in v lanski Carnioli zaeto razpravo Uber einige fiir Krain neue oder seltene Pflanzen und die Formationen ihrer Stand-orte" (6172). Albin Seli kar je na kratko opisal modropikastega slepia, ki je ugotovljen tudi za Kranjsko po edinem eksetnplaru, ki je bil ujet v juni deelah nae monarhije. Knjievna poroila o slovenskih in nemkih publikacijah ki spadajo po svoji vsebini v okvir Carniole, so prispevali dr. J. Debevec, dr. J. Gruden, ravn. dr. Mantuani, J. Vesenjak in Ferd. Seidl. Obiajni Drutveni vestnik" zakljuuje obseni zvezek. J. -r.
Lovri Boo, Sveto proljee. Izdanje Drutva hrvatskih knjievnikov", knj. 36. V Zagrebu, 1915. 8. 110 str. Bro. 2 K.
Lovrieva Sveta pomlad" spada med najmonejo liriko, kar smo je dobili zadnja leta. To ni cvetka, ki z drobnimi koreninicami rahlo lepi v zemlji, temve stoji trdno v iroko obdelanih tleh ideje in volje in mono poganja v nae ozraje. V prozi pisani uvod nam tolmai naslov knjige.
Nekega poldne je nenadno zavladal silen in topel veter. V svojem besu in neobuzdanosti je poruil vse, kar je bilo slabo, zlomil vse, kar je bilo trhlo. Narasle so vode; a ko se je polegla voda, so povsod ozeleneli lati, oivljali grobove, kitili krove. Nad kulo, napol razrueno, je plapolala razprana zastava ... Tako je to sveto proletje". In ora zapara zemljo in poseje mono seme, ki naj nahrani vse pleme, in kova kuje jatagane, noe in sablje in topuzine za junake, in potniku e oi niso zatajile svetlobe solnca in svobode vetra. Goslar si izdela iz javora gosli in iz grive si splete strune. Ta' goslar posveuje svoje pesmi vsemu temu, kar eli rasti in se izraziti v borbi, kar ie oienja v spopadih; silno in lepo mu je, kar je ustvarjeno za ljubav, ustvarjeno za borbo. Mrzka mu je slabost, ker je vajen, da na njegov mig trepetajo deca in fantje. uje veter, kako se pritouje nad mojo ter jo proklinja, da mu ni dala druga v borbo, da bi poizkusil svojo mo ter je obsojen se biti sam s seboj. Po silnem sinjem morju plovejo njegovi ljudje v modro venost, da bi osvajali in da bi zopet oivela pria o junaku, ki je blodil deset let po neverni gladini, dokler ni osivel ugledal zopet svojega doma. Proklinja prodane ene in kupljene misli", pa eno nerodico, suho kakor mo modrijan, ki
240
Knjievna poroila
svoje modrosti ne pretvarja v ine, a proslavlja majko, ki hrani s svojim mlekom nebrojna pokoljenja ... Na stari kuli bedi mati vseh junakov"; okoli zidov se plazi v burji Senca, a njen Joko nese zlato kriarsko zastavo; deva nosi ivo vodo po bojiu ... V litijah (grkih procesijah) gredo vrste svetih in im teje je vpitje in im veja je borba, tem skladneji in isteji so glasovi pobonih; a najveji med njimi mesto propovedi dvigne k zvezdam krvavo loveko srce, ki ga je strela prebila sedemkrat, ki pa ni prestalo biti. Mati vseh alostnih dri v roki griljaj belega kruha in poln kelih vina, kri in telo svojega Sina, oblast in mo vstajenja ..." In pesnik vidi iz temnice rob neba.
Ta pesnik je Boo Lovri. Krna skala dalmatinske obale in gladina morja sta kumovali njegovi mladosti. Na vseuiliu je bil v Zagrebu, a potem je s Kosorom krenil v svet. Ustalil se je v Pragi, kjer sedaj ivi e ve let. V nakladi Splitske omladine" je izdal prvo svojo knjigo: Hrizanteme" (1902/3). Eno zbirko pesmi in eno dramo Prije noi" je izdal pri Matici Srpski" v Novem Sadu, dramo Dugovi" pri Matici Srpski" v Dubrovniku. Knjigo Eisays" in roman iz dalmatinskega ivljenja Crni brod" (ali Braa Kuzmani") je izdalo Delo". Lovri je sotrudnik Savremenika", Knjievnega glasnika" in dr.
Ivan Vezenj.
Humoristina knjinica. Izhaja v Zagrebu. Pred seboj imam 73. in 74. zvezek te zbirke: A. P. ehov, Izbrane humoreske. Zdi se mi as, da opozorim nae obinstvo na to knjinico, ne samo zato, ker je prinesla prijatelju humorja" e toliko izvrstnega blaga: poleg hrvaskosrbskih humoristov, med njimi posebno Bronislava Nuia, tudi ehova, Gogolja, Mark Twaina, Maupassanta, Daudeta in dr., nego ker se mi zdi, da je humor najbolji posredovalec za medsebojno zblievanje"; tako se res igraje" naui jezika. Razen posebnih ljubiteljev" slovenskega jezika se Hrvatje slovenine niso in ne bodo uili; mi pa se hrvaine bomo, e nismo prehudi lokalni patrioti in e umevamo dejanske razmere. S tega stalia so prevodi iz hrvaine v slovenino nesmiselni, ne pa narobe; v kolikor je namre nam na tem, da nas spoznajo tuji narodi. Humoristina knjinica" stane letno (za 24 zvezkov) 6. K. udno, da se e ni nala slovenska glava, ki bi se lotila takega brezdvomno dobikonosnega podjetja. /. Pk.
Urednitvo je prejelo sledee knjievne novosti:
Milan Reetar, Elementar-Grammatik der kroatischen (serbischen) Sprache. Zagreb 1916. Mirko Breyer's Buchhandlung. 8. XI + 208 str. Vez. 4 K 80 v.
Dr. Anton Breznik, Slovenska slovnica za srednje ole. Celovec 1916. Tiskala in zaloila tiskarna Drube sv. Mohorja. V. 8. 276 str. Vez. 3 K 60 v.
Pavel Novak, Nemina brez uitelja. .II. del. Slovensko-nemki razgovori v vsakdanjem ivljenju. V Ljubljani, 1916. Zaloila Katolika bukvama. M. 8. VIII + 99 str. Bro. 1 K 20 v.
Slovenske vojake narodne pesmi za moki zbor priredil Fran Marolt, uitelj. V Ljubljani 1915. Izdal in zaloil prireditelj. M 4. VI -f 71 str. Cena kart. odtisu 1 K 50 v, v platno vez. 1 K 80 v.
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si