Številka 14
URADNI LlSt
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVEN I^L®
u:
Ljubljana, 25. aprila 1969
Cena 1,50 dinarja
Leto XXVI
VSEBINA:
106.	Resolucija o temeljih zakonodajne politike republike.
107.	Zakon o visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru.
108.	Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni
-----
109.	Zakon o pedagoški službi.
110.	Odlok o odplačilu brezobrestnega posojila republiškemu zavodu za zaposlovanje Ljubljana.
111.	Odlok o finančnem programu za financiranje obnovitve stavbe Arhiva Slovenije v Ljubljani.
112.	Odlok o finančnem programu za sofinanciranje druge etape graditve dvojezične osnovne šole v Lendavi.
113.	Odlok o finančnem programu za sofinanciranje adaptacije stavbe italijanske osnovne šole in gimnazije ter dograditve telovadnice za potrebe italijanskih šol v Kopru.
114.	Odlok o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1969.
115.	Odlok o potrditvi zaključnega računa republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1968.
116.	Odlok o potrditvi zaključnega računa dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1968.
117.	Odlok o določitvi števila In Izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Murski Soboti.
PREDPISI OBČINSKIH SKUPŠČIN:
74.	Odlok o proračunu občine Cerknica za leto 1969.
75.	Odlok o čiščenju in pregledovanju kurilnih naprav ter dimnih vodov na območju občine Cerknica.
76.	Odlok o proračunu občine Litija za leto 1969.
77.	Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1968.
78.	Odlok o proračunu občine Vrhnika za leto 1969.
79.	Odlok o odpravi odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah (Vrhnika).
80.	Odločba o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov občine Vrhnika.
10G.
Na podlagi 151. člena udave Socialistične republike Slovenije je Skupščina SR Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji orga-nizacijsko-političnega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
It K SOLUCIJO
o temeljih zakonodajne politike republike I
Na podlagi analiz in ocen zvezne .in republiške zakonodaje, prikazanih v gradivu zakonodajno-pravne komisije z naslovom »Teze za razpravo o zakonodajni politiki republike«, Skupščina SR Slovenije ugotavlja:
1.	V skladu z ustavnimi načeli o položaju in nalogah republike ter o njenih zakonodajnih pristojnostih republika kot državna in samoupravna skupnost s svojimi predpisi in drugimi akti originarno ureja vse družbene odnose, ki so skupnega pomena za politično, gospodarsko in kulturno življenje ter družbeni razvoj v republiki, izvzemši tiste zadeve, ki so po ustavi SFRJ pravica in dolžnost federacije ter zadeve, ki sodijo v samoupravno področje občin ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij.
Po uveljavitvi ustave iz leta 1963 so sledila prizadevanja, da se republiška zakonodaja uskladi z ustavo. Usklajevanje republiške zakonodaje z ustavo je bilo v določenem roku uresničeno, kolikor je to omogočala tedanja stopnja razvoja družbeno-ekonomskih in političnih odnosov ter obseg zvezne zakonodaje. V tistem času pa še niso bili potlani vsi pogoji za to, da bi republiška zakonodaja lahko v celoti uveljavila vse intencije ustave, predvsem v pogledu položaja In vloge delovnih ljudi v delovnih organizacijah in občanov v občinah.
2.	V republiški zakonodaji imamo še ostanke pretiranega normiranja, preseganja zakonodajnih pristojnosti republike na škodo občin in delovnih organizacij, primere urejanja zakonske materije z izvršilnimi predpisi, primere kazuističnega normiranja, pravne praznine in nejasnosti, nestabilno in spreminjajočo se zakonodajo, ki ni odvisna samo od razvoja družbenih
odnosov, neustreznost nekaterih rešitev na pravno urejenili področjih, izostajanje oziroma pozno izdajanje izvršilnih predpisov. Takšna zakonodaja je predstavljala oviro pri razvoju normativne funkcije občine in pri samoupravnem urejanju v delovnih in drugih samoupravnih organizacijah, ker je zoževala okvire njihovih z ustavo določenih pravic in dolžnosti, hkrati pa je tudi negativno vplivala na stabilnost pravnega sistema in pravno varnost občanov ter organizacij. Omenjene pomanjkljivosti v dosedanji repu-biški zakonodaji so v prvi vrsti posledica dejstva, da je zvezna zakonodaja zlasti na področju temeljnih in splošnih zakonov presegala svoje z ustavo določene okvire, pa tudi posledica nekaterih zastarelih koncepcij in odnosov, ki so se izražali v celokupnem pravnem sistemu.
3.	Sedanja stopnja družbenega razvoja, predvsem pa družbena in gospodarska reforma ter zakonodajna politika federacije, ki je nakazana v ustavnih amandmajih in v resoluciji o temeljih zakonodajne politike federacije, pa odstranjujejo ovire in odpirajo možnosti, da se republiška zakonodaja uskladi z ustavnimi načeli.
II
Da bi republiška zakonodaja bolj popolno izrazila intencije ustave, predvsem v pogledu položaja občin ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij, je potrebno v prihodnje usmeriti republiško zakonodajno politiko v uresničevanje naslednjih ciljev:
—	dosledno uresničevanje načela ustavnosti in zakonitosti ter krepitev odgovornosti za njuno varovanje in za dosledno izvajanje ustave in zakonov;
—	nadaljnjo izpopolnitev sistema samoupravljanja na vseh področjh družbenega življenja, predvsem pa v delovnih organizacijah;
—	zagotovitev stabilnosti zakonov in drugih republiških predpisov ter njihove ,medsebojne usklajenosti ;
—	zagotovitev pogojev za uresničenje z ustavo določenih pravic in dolžnosti občin ter delovnih in drugih samoupravnih organizacij;
— zagotovitev pravne varnosti občanov ter njihovih samoupravnih in drugih, na ustavi in zakonih temelječih pravic.
III
Uresničevanje intencij ustave in ciljev zakonodajne politike zavezuje republiške organe, da pri izvrševanju normativne funkcije republike izhajajo iz naslednjih načel:
1.	Splošna načela:
— Zakonodaja naj ureja samo tista vprašanja in tiste odnose, ki so splošnega pomena za republiko.
— Zakonodaja naj spoštuje splošno ustavno načelo svobodne aktivnosti občanov in njihovih organizacij in naj pri njihovem delu in ravnanju postavlja samo tiste omejitve oziroma naj ureja samo tiste odnose, ki jih je v splošnem družbenem interesu potrebno enotno urediti.
— Zakonodaja naj se ne spušča v urejanje družbenih odnosov, ki jih je glede na njihov značaj v našem samoupravnem sistemu mogoče urejati s samoupravnimi akti ali pa usmerjati s političnimi akti in družbenimi, dogovori.
— Zakonodaja naj se izogiba pretiranega normiranja: naj ne ureja vseh podrobnosti pri reševanju medsebojnih družbenih odnosov in naj ne Izhaja iz nezaupanja do občanov in njihovih organizacij.
— Zakonodaja naj bo realna; ureja naj odnose, ki jih je na dani stopnji družbenega razvoja ter glede na konkretne materialne, organizacijske in druge možnosti v republiki mogoče uresničiti.
— Zakonodaja naj ureja predvsem materialnopravna razmerja; v organizacijska in procesualna vprašanja, ki ne prizadevajo enakopravnosti občanov in ki ne vplivajo na uveljavljanje njihovih pravic ali na zakonu temelječih interesov in jih lahko na samoupravni osnovi rešujejo občine in delovne ter druge samoupravne organizacije, naj zakonodaja ne posega.
— Zakoni in drugi predpisi morajo ohraniti značaj splošnega pravnega akta; opustiti je treba sprejemanje kazuističnih predpisov, s katerimi se ne postavljajo splošne norme, temveč se rešujejo konkretne situacije oziroma posamični problemi v praksi.
— Zakonodaja naj realizira ustavno načelo o enakih pravicah in obveznostih občana.
— Izvršilni predpisi z zakonom, ki jih izdajajo upravni organi, se morajo omejiti le na izvršiIno-teh-nična vprašanja in ne smejo urejati materialno-prav-„pih razmerij.
— Odnose in vprašanja, ki naj bi se uredila s predpisom, je treba vsestransko proučiti; priprava predpisov naj bo temeljita.
— Prenehati je treba s prakso prepogostega spreminjanja in dopolnjevanja obstoječih predpisov, zlasti tistih, ki urejajo sistemska vprašanja.
— Učinkovanje zakonskih določb za nazaj naj se uporablja le kot skrajno izjemen ukrep in to le tedaj, kadar to zahteva pomemben splošni družbeni interes, kj mora biti izrečno ugotovljen v skupščinski razpravi.
— Samo iz posebno utemeljenih in posebej obrazloženih razlogov je mogoče določiti, da zakon, drug predpis ali splošni akt začne veljati prej kot osem dni po objavi.
— V zakonih, kj uvajajo nove oziroma spreminjajo obstoječe sistemske rešitve, ali ki spreminjajo pravice občanov ter delovnih in drugih samoupravnih
organizacij ali ki spreminjajo organizacijo in delovanje dejavnosti posebnega družbenega pomena, jo treba predvideti daljši rok do začetka njihove veljavnosti in ustrezen prehodni režim do uveljavitve nove ureditve.
— Sprejemanje zakonov po skrajšanem ali hitrem postopku naj bo omejeno le na resnično nujne in utemeljene primere.
— V končnih določbah zakona oziroma drugega predpisa, s katerim se spreminja obstoječa ureditev, je treba izrečno navesti, kateri dotedanji predpisi oziroma posamezne njihove določbe prenehajo veljati z uveljavitvijo novega predpisa.
2.	V razmerju do občin:
— Republiški predpisi naj pospešujejo nadaljnji razvoj samoupravljanja v občini in krajevnih skupnostih in uresničevanje normativne funkcije občine v okviru njenih ustavno opredeljenih samoupravnih pravic.
— Republika naj ne nalaga občinam izdajanja izvršilnih predpisov o zadevah, ki presegajo neposredni pomen za občino.
— Republiški predpisi naj ne nalagajo občinskim skupščinam operativnih nalog, ki bi jih lahko izvrševali politično-izvršilni in upravni organi občinske skupščine.
— Zadeve, ki so skupnega pomena za občane v občini in se lahko najuspešneje rešujejo v okviru občinske skupnosti, naj se normativno urejajo v občini (na primer: komunalna dejavnost, urejanje ter uporaba zemljišč, stanovanjske zadeve, socialno varstvo in podobno); če je potrebno na takih področjih zagotoviti enotnost v okviru republike, naj se ta doseže prvenstveno s splošnimi političnimi akti.
— Na posameznih področjih, kjer je nujna delitev normativne funkcije med občino in republiko, je potrebno zagotoviti, da občina ne dobiva zgolj formalnih pristojnosti, temveč da enakopravno sodeluje pri urejanju takih vprašanj.
3.	V razmerjih do delovnih organizacij:
— Republiški zakoni morajo v uresničevanju ustavnih načel pospeševati nadaljnji razvoj samoupravljanja in krepitev samoupravnega urejanja v splošnih aktih delovnih organizacij, ob istočasnem zoževanju področja normativne dejavnosti družbenopolitičnih skupnosti v ustavne okvire. Zakon ne sme ovirati delovnih organizacij, da samostojno urejajo vse tiste zadeve, ki po ustavi sodijo v njihovo samoupravno področje. V mejnih primerih je potrebno dajati prednost avtonomnemu urejanju v delovnih organizacijah.
— Kjer ni nujno potrebno, da se zavaruje splošni družbeni interes, zakon ne sme zavezovati delovnih organizacij, da sprejmejo določene splošne akte. Delovne organizacije morajo same v skladu s svojo samoupravno vlogo in lastnim področjem dela oceniti, ali je potrebno, da glede na svoje pogoje in potrebe uredijo določena notranja vprašanja. Na to področje naj republika vpliva le s splošnimi političnimi akti.
— Z zakonom je potrebno določiti pravna sredstva za zagotovitev in varstvo pravic in interesov občanov ter organizacij v primerih, kadar je dano delovni organizaciji javno pooblastilo in pravica, da sama ureja odnose, od katerih je odvisno uresničevanje pravic in obveznosti drugih delovnih organizacij in občanov.
— Pooblastila organom družbeno-poliUčnih skupnosti glede potrditve oziroma soglasja k statutu ali drugim splošnim aktom delovnih organizacij je potrebno omejiti predvsem na organizacije, ki opravljajo dejavnost posebnega družbenega pomena in na tiste določbe, ki zadevajo širše družbene interese.
— Sprostiti je potrebno formalne okvire oziroma oblike pravnega urejanja, v katerih naj si delovne organizacije na temelju družbenega dogovarjanja uredijo svoje samoupravne odnose.
4.	V razmerju do samoupravnih interesnih skupnosti :
— Oblikovanje samoupravnih interesnih skupnosti moVa biti prvenstveno stvar samoupravnega dogovarjanja in sporazumevanja, delovanje le-teh pa trajno medsebojno sodelovanje vseh zainteresiranih. Republika naj pri tem s svojo zakonodajo podpira, kolikor je to potrebno, integracijske procese na posameznih področjih družbenih služb.
— Kadar se samoupravne interesne skupnosti ustanavljajo na podlagi zakona, je potrebno z zakonom določiti tudi njihova razmerja nasproti občin: oziroma republiki in delovnim organizacijam, ki oprav Ijajo to dejavnost ter nasproti občanom.
— Z zakonom, ki predvideva ustanovitev sa.no upravnih interesnih skupnosti je treba zagotoviti tudi vire dohodkov za financiranje njihovih dejavnosti in sicer ustrezno s potrebami občanov in v skladu z njihovo pripravljenostjo, da sami prispevajo za izboljšanje standarda na ustreznem področju.
— Omogočiti je treba avtonomno reguliranje odnosov znotraj samoupravnih skupnosti, predvsem konkretizacijo njenih nalog, organizacije in načina dela.
5.	Da bi se uresničila navedena načela, na katerih naj sloni izvrševanje normativne funkcije republike, naj si skupščina in drugi republiški organi pri svojem aktivnem sodelovanju z zveznimi organi prizadevajo, da bo federacija dosledno uresničevala načela ustave in resolucije o temeljih zakonodajne politike federacije glede zvezne zakonodaje.
IV
1.	Za uresničevanje ciljev in načel, ki so postavljeni v tej resoluciji, je potrebno pri pripravi zakonov in drugih splošnih aktov zagotoviti kar najbolj neposredno in aktivno sodelovanje Skupščine SR Slovenije in drugih republiških organov z občinskimi skupščinami in njihovimi organi kot tudi z družbeno-poli-tičnimi organizacijami ter z zainteresiranimi delovnimi in drugimi samoupravnimi organizacijami. V razmerju med Skupščino SR Slovenije in občinskimi skupščinami bo pomembna oblika tega sodelovanja tudi z ustavnim amandmajem VII uvedeno zasedanje delegatov občin v Skupščini SR Slovenije, ki predstavlja posebno vendar ne edino obliko tega sodelovanja. Poleg tega pa je treba v zakonodajnem procesu zagotoviti zlasti sodelovanje tistih dejavnikov, ki imajo pri uporabi predpisov posebno vlogo, kot so pravosodni in upravni organi. Prav tako je treba vključiti v to sodelovanje znanstvene in strokovne organe ter organizacije.
2.	Sodelovanje republiške skupščine in republiških organov z zvezno skupščino in zveznimi organi je posebno pomembno pri uresničevanju ciljev in načel zakonodajne politike; predvsem pri reviziji in kodifikaciji zvezne zakonodaje, graditvi pravnega si-
stema in sistema republiške zakonodaje. To sodelovanje je potrebno zagotoviti v vseh lazah priprave zveznih zakonov, zlasti temeljnih in splošnih zasonov ter drugih splošnih aktov, pri čemer naj telesa repuu-liške skupščine in republiški oigani pokažejo potreo-no iniciativo.
3.	Ker bo revizija in kodifikacija zvezne zasono-daje vplivala tako na obseg kot tudi na vsebino zakonodaje v republikah, je potrebne organizirati širše medrepubliško sodelovanje republiških skupščin m njihovih teles, republiških izvršnih svetov in republiških upravnih organov.
4.	Nadaljnje vsebinsko usklajevanje zakonov z ustavo ter pravnim sistemom kot tudi izvajanje načel zakonodajne politike republike je treba zagotovili z revizijo sedanje republiške zakonodaje. V procesu revizije naj se hkrati ugotavlja, kako se zakoni izvršujejo in ali so zagotovljeni učinkoviti instrumenti za njihovo izvrševanje.
Za delo, ki ga bo terjala revizija republiške zano-nodaje in sodelovanje pri reviziji zvezne zakonooaje je treba čimprej ustanoviti komisije za revizijo posameznih področij republiške zakonodaje, ki bi pri izpolnjevanju svojih nalog neposredno sodelovale z .ustreznimi komisijami zvezne skupščine.
Te komisije naj razen poslancev sestavljajo tpdi znanstveni in strokovni delavci z ustreznih pravnih področij.
Komisije za revizijo republiške zakonodaje bodo pri svojem delu sodelovale z ustreznimi znanstvenimi in strokovnimi institucijami ler z državnimi in drugimi organi in organizacijami. Delo teh komisij bo usklajevala zakonodajno-pravna komisija Skupščine SR Slovenije v sodelovanju s pravnim svetom pri Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije, sekretariatom izvršnega sveta za zakonodajo in drugimi pravnimi institucijami.
V
Navedena načela zakonodajne politike republike povečujejo vlogo in odgovornost republiškega izvršnega sveta, odborov in komisij republiške skupščine kot tudi republiških upravnih organov na zakonodajnem področju. Zaradi tega je potrebno, da vsi navedeni organi prilagodijo svojo organizacijsko in kadrovsko politiko ciljem, zastavljenim v tej resoluciji in opravijo še druge potrebne ukrepe za dosledno in popolno uresničitev načel o bodoči zakonodajni praksi.
Ker na vseh področjih normativne dejavnosti primanjkuje sposobnih pravniških kadrov, je še posebnega pomena skrb za vzgojo ustreznih kadrov za to delo in za njihovo nadaljnje strokovno izpopolnjevanje.
St. 010-20/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
/
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
107.
Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o	razglasitvi zakona o visoki ekononisko-komercialni šoli v Mariboru
Razglaša se zakon o visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije, na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 10. aprila 1969.
St. 022-190 69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru
1.	člen
Višja ekonomsko-komercialna šola v Mariboru, ki je bila ustanovljena z zakonom o ustanovitvi višje Komercialne šole (Uradni list LRS, št. 22-122 59) in preimenovana z zakonom o višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru (Uradni list LRS, št. 9-52/62), se preosnuje v visoko ekonomsko-komercialno šolo v Mariboru (v nadaljnjem besedilu visoka šol^t).
2.	člen
Visoka šola vzgaja in izobražuje strokovnjake za ekonomskc-komercialna, ekonomsko-finančna in teh-nično-ekonomska področja.
Visoka šola daje višjo in visoko izobrazbo.
3.	člen
Tretji letnik visoke šole začne redno delati v študijskem letu 1969/70.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehata veljati zakon o višji komercialni šoli (Uradni list LRS, št. 22-122/59) in zakon o višji ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru (Uradni list LRS, št. 9-52/62).
5.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
108.
Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o	razglasitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki ga je sprejela Skupščina
Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kulturnega zbora dne 10. aprila 1969.
St. 61-11/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON
o	spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli
1.	člen
Drugi odstavek 5. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 9-5168) se spremeni tako, da se glasi:
»Občani obiskujejo osnovno šolo od 7. do 15. leta starosti, če ni s tem zakonom drugače določeno.«
2.	člen
Na koncu 18. člena se pika nadomesti s podpičjem, nato pa se doda besedilo: »svetuje delovnim in drugim organizacijam ter izobiažctalnim skupnostim in družbeno-politrčnim skupnostim, da štipendirajo po končani osnovni šoli sposobne in marljive učence, ki nimajo sredstev za šmanje.«
3.	člen
Drugi odstavek 21. člena se črta.
Sedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
4.	člen
39 člen se spremen: in dopolni tako, da se glasi:
»Učenci osnovne šole napredujejo v višji razred, če so ocenjeni iz vseh predmetov s pozitivnimi ocenami.
Učenci od drugega do vštetega četrtega razreda napredujejo v višji razred tudi tedaj, če so ocenjeni iz enega predmeta negativno; ne morejo pa napredovati v višji razred, če so v dveh zaporednih razredih iz istega predmetu ocenjeni z negativno oceno.
Učenci od petega do vštetega sedmega razreda, ki so negativno ocenjeni iz enega ali dveh predmetov, opravljajo popravni izpit iz teh predmetov.
Razred ponavljajo: učenci prvega razreda, ki so negativno ocenjeni iz enega ali več predmetov; učenci od drugega do vštetega četrtega razreda, ki so v dveh zaporednih razredih iz istega predmeta ocenjeni z negativno oceno; učenci od drugega do vštetega četrtega razreda, ki so negativno ocenjeni iz dveh ali več predmetov; učenci od petega do vštetega sedmega razreda, kj so negativno ocenjeni iz treh ali več predmetov, ter tisti učenci teh razredov, ki niso opravili popravnega izpita po tretjem odstavku tega člena.«
5.	člen
Za 39. členom se doda nov 39a člen, ki se glasi:
»Osnovna šola je dolžna organizirati dopolnilni pouk: za učence tretjega, četrtega in petega razreda, ki so napredovali z negativnimi ocenami; za učence od petega do vštetega osmega razreda, ki imajo po-
pravne izpite, in sicer najmanj šest delovnih dni in najpozneje deset dni pred rokoirT';a opravljarije po-graviiiH izpitov; med šolskim letom za učence v niž-jm" razredih, 'ki 'ne morejo slediti 'pouku, in v višjih razredih za učence, ki so v posameznih ocenjevalnih obdobjih negativno ocenjeni iz enega alj več predmetov.
Dopolnilni pouk je za učence iz prejšnjega odstavka obvezen.
Dopolnilni pouk se ne organizira za predmete telesne vzgoje, likovni, glasbeni in tehnični pouk ter gospodinjstvo.
Republiški sekretar za prosveto in kulturo predpiše podrobnejše določbe o organizaciji dopolnilnega pouka.«
G. člen
V prvem odstavku 40. člena naj se besede »zaključijo obvezno šolanje« nadomesti z besedami »končajo osnovno šolo-.
Za drugim odstavkom 40. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Učenci osmega razreda uspešno končajo osnovno šolo, tudi če niso opravili popravnega izpita iz tujega jezika.«
7.	člen
Tretji odstavek 41. člena se črta.
8.	člen
Za 41. členom se doda nov 41a člen, ki se glasi: »Republiški sekretar za prosveto in kulturo predpiše podrobnejše določbe o načinu opravljanja izpitov za učence osnovne šole.«
9.	člen
48.	člen sc spremeni tako. da se glasi:
»Učenec izpolni obvežno šolanje, ko je osem let
obiskoval osnovno šolo.
Osnovna šola lahko omogoči izredno marljivemu in sposobnemu učencu, da konča razred tudi prej kot v eriem šolskem letu.
Ce je učenec po prejšnjem odstavku končal osnovno šolo prej kot v osmih letih, se šteje, da je izpolnil osemletno šolsko obveznost.«
10.	člen
49.	člen se spremeni tako, da se glasi:
»Kdor je obiskoval osem let osnovno šolo, pa je ni uspešno končal, jo lahko konča kot reden učenec do sedemnajstega leta starosti. Ce tak učenec moti pouk in redno delo osnovno šole, lahko učiteljski zbor v soglasju s pedagoško službo odloči, da ne sme več obiskovati pouka.«
11.	Člen
59. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Republiški sekretar za prosveto in kulturo izda predpis o načinu izvrševanja pravic in dolžnosti učencev ter o pohvalah, nagradah in drugih vzgojnih ukrepih v osnovnih šolah.«
12.	člen
Tretji odstavek 89. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ravnatelja osnovne šole imenuje in razrešuje ustanovitelj osnovne šole, potem ko dobi mnenje delovne skupnosti šole, pedagoške službe in izobraževalne skupnosti.«
13.	člen
Za 89. členom se doda nov 89 a člen, ki se glasi:
»Ravnatelj kot pedagoški vodja osnovne šole:
—	vodi učiteljski zbor;
—	načrtno hospllira pri pouku, analizira vsebino, oblike in metode dela učiteljev, jim pomaga in svetuje, razvija njihove strokovne in pedagoške sposobnosti ter skrbi za odpravljanje strokovnih in pedagoških pomanjkljivosti;
—	preučuje skupaj s pedagoško službo vsebino in kvaliteto vzgojno-izobraževalne dejavnosti osnovne šole;
—	skrbi za izboljšanje oblik in metod vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev v osnovni šoli in zunaj nje ter za povezavo osnovne šole z okoljem;
—	spremlja in ocenjuje vzgojno-izobraževalno delo
učiteljev; '	c* • ■
—	skrbi za mentorstvo mlajšim učiteljem;
—	skrbi za družbeno, pedagoško, metodično in strokovno izpopolnjevanje učiteljev.«
14.	člen
Za prvim odstavkom 97. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Strokovni učitelji, ki poučujejo predmete telesna vzgoja, glasbeni, likovni in tehnični pouk ter gospodinjstvo, lahko ostanejo na delovnih mestih, če imajo na dan uveljavitve zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 14-108/89) najmanj 10 let učnovzgojno prakse v tej stroki.«
Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
15.	člen
100. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Določbe 83. do 72., 89., 97. in 98. člena tega zakona se primerno uporabljajo tudi za ravnatelje ter vzgojitelje v vzgojnovarstvenih zavodih in v vzgojno-varstvenih oddelkih šol. Obveznost vzgojiteljev v teh zavodih je 30 ur vzgojnega dela na teden, za letne dopuste vzgojiteljev v tistih vzgojnovarstvenih zavodih, ki poslujejo celo leto, pa ne veljajo določbe 72. člena tega zakona.«
16.	člen
V 101. členu se besedilo: »do pričetka šolskega leta 1968/1969« nadomesti z besedilom: »do 20. junija 1969«.
17.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan 'po objavi v »Uradnem listu SRS«.

\
109.
Na podlagi tretjega odstavka 107. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdajam
UKAZ
o razglasitvi zakona o pedagoški službi
Razglaša se zakon o pedagoški službi, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora in na seji prosvetno-kul-turnega zbora dne 10. aprila 1969.
St. 61-17/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Predsednik
Skupščine SR Slovenije:
Sergej Kraigher 1. r.
ZAKON o pedagoški službi
I.	TEMELJNI DOLOČBI
1.	člen
Pedagoška služba je nadzorno svetovalna in strokovno preučevalna služba na področju vzgoje in izobraževanja. Pedagoška služba spremlja in ugotavlja, kako se uresničujejo družbeno vzgojno-izobra-ževalni smotri in naloge ter usmerja in pospešuje vzgojno-izobraževalno dejavnost.
Pedagoška služba je služba splošnega pomena za republiko.
2.	člen
Pedagoška služba opravlja nadzor na vzgojno izobraževalno dejavnostjo vzgojnovarstvenih zavodov, osnovnih in srednjih šol, domov za učence teh šol, zayodov za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter drugih vzgojno-izobraževalnih zavodov razen visokošolskih zavodov (v nadaljnjem besedilu: izobraževalni zavodi); pomaga in svetuje učiteljem in vzgojiteljem izobraževalnih žavodov (v nadaljnjem besedilu: uči-Iji) pri njihovem vzgojno-rzobraževalnem delu in strokovnem izpopolnjevanju: spremlja, proučuje in pospešuje delo izobraževalnih zavodov ter nadzoruje izvajanje predpisov o organizaciji in vsebini dela v izobraževalnih zavodih.
II. NALOGE
3.	člen
i
Pedagoška služba zlasti:
—	ugotavlja in ocenjuje kakovost dela izobraževalnega zavoda kot celote in posameznih vrst izobraževalnih zavodov na območju občine in republike ter o tem obvešča organe izobraževalnega zavoda, izobraževalne skupnosti, pristojne organe družbeno-politič-nih skupnosti in ustanovitelja;
—	nadzoruje izvajanje predpisov o organizaciji in vsebini vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnih zavodih ter s tem v zvezi samostojno ukrepa ali predlaga ustrezne ukrepe v skladu z določbami tega zakona;
—	seznanja ob konkretnih ugotovitvah posamezne učitelje in organe izobraževalnega zavoda z uspehi m pomanjkljivostmi v vzgojno-izobraževalnem delu;
—	seznanja učitelje z ustreznimi oblikami in metodami dela, s strokovno literaturo in z uporabo učnih sredstev;
—	svetuje učiteljem in organom izobraževalnih zavodov pri njihovem delu in pri reševanju problemov, S katerimi se srečujejo v pedagoški praksi;
—	predlaga ukrepe za napredek vzgoje in izobraževanja ter spremlja njihovo uresničevanje;
—	načrtuje in organizira v sodelovanju z ustreznimi visokošolskimi zavodi in drugimi organizacijami strokovno izpopolnjevanje učiteljev, ravnateljev in pedagoških svetovalcev;
—	spodbuja učitelje, da svojo pedagoško prakso poglabljajo s teoretičnimi dognanji in da sodelujejo pri preučevanju vzgojno izobraževalnega dela;
—	spremlja, preučuje in pospešuje vzgojno-iz-obraževalno delo ter positujje splošne ugotovitve raziskovalnim organizacijam, preko strokovnega tiska in drugih javnih informacijskih sredstev pa tudi strokovni in širši javnosti;
—	pripravlja v sodelovanju s pedagoškim inštitutom, ustreznimi zavodi in organizacijami, skupnostmi šol ter strokovnjaki osnutke predmetnikov in učnih načrtov ter drugih vzgojno-izobraževalnih programov ;
—	preučuje ustreznost učbenikov, priročnikov, učil in drugih učnih pripomočkov ter jih predlaga republiškemu sekretarju za prosveto in kulturo v potrditev.
Pedagoška služba mora zagotoviti pedagoški nadzor in svetovanje za vse vrste izobraževalnih zavodov in za vse učne predmete oziroma učna področja v izobraževalnih zavodih.
III.	ORGANIZACIJA PEDAGOŠKE SLUŽBE
4.	člen
Pedagoško službo v SR Sloveniji opravlja zavod za šolstvo SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod za šolstvo).
Zavod za šolstvo je republiški organ po 49. členu zakona o republiški upravi SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 14-149/65).
Sedež zavoda za šolstvo je v Ljubljani
5.	člen
Zavod za šolstvo ima organizacijske enote za posamezna območja, ki jih določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Organizacijske enote so organizirane po načelih, določenimi s pravilnikom zavoda za šolstvo.
Pred odločitvijo po prvem odstavku tega člena mora Izvršni svet Skupščine SR Slovenije dobiti mnenje občinskih skupščin.
6.	člen
Delo zavoda za šolstvo vodi direktor, ki ga imenuje in razrešuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Za direktorja je lahko imenovan, kdor ima visoko izobrazbo, ustrezne izkušnje na področju šolstva in objavljena strokovna dola ter uživa ugled pedagoške javnosti.
7.	člen
Delo organizacijskih enot iz 5. člena tega zakona vodijo predstojniki, ki jih v soglasju s strokovnim svetom imenuje direktor zavoda za šolstvo, potem ko
dobi mnenje občinskih skupščin z območja organizacijskih enot.
Za predstojnika organizacijske enote je lahko imenovan pedagoški svetovalec, ki ima visoko ali izjemoma višjo izobrazbo.
8.	člen
Zavod za šolstvo ima strokovni svet.
Strokovni svet sestavljajo priznani strokovnjaki iz ustreznih znanstveno-raziskovalnih zavodov, iz šolstva in drugih družbenih služb ter iz gospodarstva.
Predsednika in člane strokovnega sveta imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije.
Direktor zavoda za šolstvo in predstojniki organizacijskih enot so člani strokovnega sveta po svojem položaju.
Strokovni svet obravnava letni delovni program zavoda za šolstvo in letno poročilo o delu pedagoške službe ter pomembnejša vprašanja v zvezi s sistemom in vsebino vzgoje in izobraževanja.
9.	člen
Sredstva za delo zavoda za šolstvo se zagotavljajo v proračunu SR Slovenije.
Za izvedbo določenih nalog lahko dobiva zavod za šolstvo sredstva tudi od drugih organizacij.
10.	člen
Zavod za šolstvo pošlje letni delovni program, letno poročilo o svojem delu ter poročila o stanju in o problematiki vzgoje in izobraževanja na območju SR Slovenije Skupščini SR Slovenije, Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije, izobraževalni skupnosti SR Slovenije in republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo.
Zavod za šolstvo je dolžan na lastno pobudo ali na zahtevo organov iz prejšnjega odstavka posredovati podatke in informacije iz svojega delovnega področja.
11.	člen
Organizacijske enote pošiljajo poročila o stanju in problematiki vzgoje in izobraževanja občinskim skupščinam in izobraževalnim skupnostim na svojem območju.
12.	člen
Zavod za šolstvo določi eksperimentalne in hospi-tacijske izobraževalne zavode in oddelke.
Ekperimentalne izobraževalne zavode in oddelke določi zavod za šolstvo, potem ko dobi o tem mnenje pedagoškega inštituta. Eksperimentalne in hospitacij-ske izobraževalne zavode in oddelke določi zavod za šolstvo, potem ko dobi pristanek izobraževalnega zavoda in izobraževalne skupnosti SR Slovenije.
IV.	DELAVCI ZAVODA ZA ŠOLSTVO
13.	člen
Za opravljanje svojih nalog ima zavod za šolstvo strokovne, administrativne in pomožne delavce.
Strokovni delavci zavoda za šolstvo so pedagoški svetovalci in drugi strokovni delavci.
Pedagoški svetovalci opravljajo naloge pedagoške službe, drugi strokovni delavci pa preučevalne in druge strokovne naloge, razen nadzorno svetovalnih nalog.
14.	člen
Na delovno mesto pedagoškega svetovalca je lahko sprejet, kdor ima izobrazbo, določeno s tem zakonom, se odlikuje v vzgojno-izobraževalnem delu, ima druž-beno-moralne lastnosti, potrebne za uspešno opravljanje pedagoške službe, in najmanj 7 let ustrezne prakse v vzgojno-izobraževalnem delu.
Pedagoški svetovalci za posamezne vrste šol morajo imeti naslednjo izobrazbo: pedagoški svetovalci za vzgojno-varstvene zavode, za osnovne šole, za glasbene šole in za domove učencev najmanj višjo izobrazbo, pedagoški svetovalci za srednje šole in za zavode za usposabljanje otrok in mladostnikoi: z motnjami v duševnem in telesnem razvoju pa visoko izobrazbo.
Pedagoški svetovalci za razredni pouk v osnovni šoli morajo imeti najmanj ustrezno višjo izobrazbo.
Pedagoški svetovalci za predmetni pouk v osnovnih in srednjih šolah morajo imeti visoko izobrazbo ustrezne stroke. Izjemoma je lahko na delovno mesto pedagoškega svetovalca za predmetni pouk v osnovnih šolah sprejet, kdor ima višjo izobrazbo ustrezne stroke.
Pedagoški svetovalci za strokovne teoretične učne predmete v srednjih šolah so lahko tudi osebe, ki imajo višjo izobrazbo ustrezne stroke, če si za posamezne učne predmete ali skupine učnih predmetov ni mogoče pridobiti visoke izobrazbe.
Pedagoški svetovalci za praktičen pouk morajo imeti najmanj srednjo šolo ustrezne stroke.
Drugi strokovni delavci morajo imeti praviloma visoko izobrazbo. Podrobnejše določbe o izobrazbi teh delavcev se predpišejo v pravilniku zavoda za šolstvo.
15.	člen
Pri opravljanju pedagoške službe imajo pedagoški svetovalci dolžnost in pravico prisostvovati pouku, izpitom in drugim oblikam vzgojno-izobraževalnega dela ter se drugače seznanjati z vzgojno-izobraževal-nim delom.
Samoupravni in strokovni organi, zlasti ravnatelj izobraževalnega zavoda in učitelji izobraževalnega zavoda morajo pedagoškemu svetovalcu omogočiti opravljanje pedagoške službe ob obisku v izobraževalnem zavodu. Pri tem mu morajo dati pojasnila in podatke o organizaciji in izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela in druge podatke, kj so mu potrebni ter dovoliti vpogled v pedagoško dokumentacijo, ki jo morajo izobraževalni zavodi voditi v skladu s posebnimi predpisi.
Ravnatelj izobraževalnega zavoda mora sodelovati s pedagoško službo pri izvajanju njenih nalog.
16.	člen
Zavod za šolstvo mora poslati pedagoškega svetovalca v izobraževalni zavod, če to zahteva svet ali ravnatelj izobraževalnega zavoda, šolska skupnost učencev, pristojna izobraževalna skupnost, ustanovitelj zavoda ali republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
17.	člen
Pedagoški svetovalec je dolžan po pregledu izobraževalnega zavoda sestaviti zapisnik in s svojimi ugotovitvami seznaniti ravnatelja izobraževalnega zavoda, po potrebi pa tudi druge organe in učitelje tega izobraževalnega zavoda. Ce je pedagoški svetovalec prisostvoval pouku, mora učitelju, ki je poučeval, ana-
lizirati njegovo delo, mu dati nasvete za nadaljnje vzgojno-izobraževalno delo in nalog za odpravo morebitnih pomanjkljivosti in napak.
18.	člen
Ce pedagoški svetovalec ugotovi ob obisku izobraževalnega zavoda nepravilnosti v izvajanju predpisov o organizaciji in vsebini vzgojno-izobraževal-nega dela, sestavi zapisnik, ki mora obsegati ugotovljene nepravilnosti ter nalog in rok za njihovo odpravo.
Ravnatelj izobraževalnega zavoda oziroma prizadeti učitelj lahko v osmih dneh po prejemu zapisnika iz prejšnjega odstavka vloži ugovor zoper ugotovitve, nalog in rok v tem zapisniku. C ugovoru mora odločit; predstojnik organizacijske enote najkasneje v 15 dneh.
Ravnatelj izobraževalnega zavoda je dolžan takoj po preteku v nalogu določenega roka obvestiti organizacijsko enoto zavoda o tem, ali so nepravilnosti, ugotovljene v zapisniku iz prvega odstdvka, odpravljene.
19.	člen
Ce pedagoški svetovalec ugotovi kršitve delovne dolžnosti v zvezi z opravljanjem vzgojno-izobraževal-nega dela, predlaga izobraževalnemu zavodu uvedbo postopka za izrek ukrepa zoper učitelja, ki je kršil delovno dolžnost. Zoper učitelja, ki huje ali sicer večkrat krši delovno dolžnost, zavod za šolstvo predlaga izobraževalnemu zavodu, da takega učitelja izključi iz delovne skupnosti.
Na predlog iz prejšnjega odstavka mora izobraževalni zavod uvesti postopek. Ravnatelj izobraževalnega zavoda mora o rezultatu postopka obvestiti zavod za šolstvo.
20.	člen
Ce zavod za šolstvo ugotovi, da ravnatelj izobraževalnega zavoda krši delovno dolžnost, predlaga izobraževalnemu zavodu uvedbo postopka za izrek disciplinskega ukrepa. Ce ravnatelj izobraževalnega zavoda huje ali sicer večkrat krši delovno dolžnost, zavod za šolstvo predlaga ustanovitelju in izobraževalnemu zavodu, da se ravnatelj izobraževalnega zavoda razreši.
Ustanovitelj je dolžan uvesti postopek na podlagi predloga iz prejšnjega odstavka.
V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Zavod za šolstvo, ustanovljen s tem zakonom, prične z delom 2. septembra 1969.
Do 31. avgusta 1969 mora biti opravljen razpis delovnih mest zavoda za šolstvo, ustanovljenega s tem zakonom, in odločeno o sprejemu na delo vsaj za toliko delavcev, kolikor je nujno potrebno za začetek dela. Ta razpis in izbiro kandidatov opravi na podlagi začasne sistemizacije delovnih mest, ki jo določi sam, in ne glede na določbe 28. in 29. člena ter
prvega odstavka 30. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 20-213/65) direktor zavoda za šolstvo, ustanovljenega s tem zakonom.
22.	člen
Do 31, avgusta 1969 opravljajo prosvetno-peda-goško službo dosedanji zavod za šolstvo SR Slovenije in zavodi za prosvetnc-pcdagoško službo za posamezna območja SR Slovenije in sicer po predpisih, po katerih so jo opravljali do uveljavitve tega zakona.
Dosedanji zavod za šolstvo SR Slovenije (zakon o zavodu za šolstvo SR Slovenije, Uradni list SRS, št. 30-311/65) preneha. Postopek za likvidacijo zavoda se začne 1. septembra 1969. Likvidacijsko komisijo imenuje republiški sekretar za presvete in kulturo.
Akte o prenehanju zavode za prosvelno-pedagc-ško službo, ki so opravljali to službo za posamezna območja SR Slovenije, izdajo skupščine občin, v katerih imajo ti zavodi sedeže. Skupščine teh občin imenujejo tudi likvidacijske komisije.
23.	člen
Pedagoški svetovalci dosedanjih zavodov za pro-svetno-pedagoško službo in zavoda za šolstvo SR Slovenije, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 14. člena tega zakona, so lahko sprejeti in razporejeni na delovna mesta pedagoških svetovalcev po sistematizaciji zavoda za šolstvo največ za tri leta, pedagoški svetovalci za razredni pouk pa največ za štiri leta po uveljavitvi tega zakona.
24.	člen
Zavod za šolstvo prevzame vso dokumentacijo, v soglasju s prizadetimi občinskimi skupščinami pa tudi inventar in prostore, ki so jih upravljali dosedanji zavodi za prosvetno-pedagoško službo.
25.	člen
Sredstva za delo zavoda za šolstvo v letu 1969 zagotovi izobraževalna skupnost SR Slovenije v skladu s 43. členom zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 8-52/69).
26.	člen
S 1. septembrom 1969 prenehajo veljati zakon o prosvetno-pedagoški službi (Uradni list SRS, št. 7-42/ 65), zakon o zavodu za šolstvo SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 30-311/65) in odredba o vrstah in izobrazbi pedagoških svetovalcev v zavodih za prosvetno-pedagoško službo (Uradni list SRS, št. 11-130/65).
27.	člen
Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
110.
Na podlagi ioi. ćlena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o odplačilu brezobrestnega posojila republiškemu zavodu za zaposlovanje Ljubljana
I
S tem odlokom se ureja odplačevanje brezobrestnega posojila v znesku 300.000 dinarjev, ki ga je republiški zavod za zaposlovanje dal v letu 1966 vzgojnemu zavodu Logatec, tedanjemu investitorju, za financiranje adaptacije in dograditve njegovih prostorov.
,	II
Odplačilo posojila prevzame SR Slovenija. Odplačevala ga bo v petih enakih letnih obrokih, pri čemer bo prvi letni obrok zapadel v plačilo 30. junija 1969. Celotno posojilo bo vrnjeno do 30. junija 1973. leta. Sredstva za odplačevanje posojila se zagotovijo v proračunu SR Slovenije.
III
Za izvajanje tega odloka neposredno skrbita republiški sekretariat za finance ter republiški sekretariat za prosveto in kulturo.
IV
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »■Uradnem jistu SRS-«.
St. 402-140/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1.
111.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o finančnem programu za financiranje obnovitve stavbe Arhiva Slovenije v Ljubljani
I
S tem odlokom se ureja financiranje obnovitve stavbe Arhiva Slovenije v Ljubljani, katere investitor je Arhiv Slovenije.
II
Investicija iz prejšnje točke obsega usposobitev stavbe Arhiva Slovenije ter nabavo polic in druge nujne opreme. Skupna vrednost investicije znaša 5,569.280 din ter obsega vrednost gradbenih in obrtniških del, stroške opreme in 10-odstotni garancijski polog. Sredstva v znesku 5.062.932 din so namenjena za financiranje investicijskih del, znesek 506.298 din pa za 10-odstotni garancijski polog. Sredstva garancijskega pologa v višini 10 ",'r- od vrednosti investicijskih del so namenjena za zavarovanje plačila investicijskih stroškov, ki bi presegli stioške po investicijskem programu. Neporabljeni del garancijskega pologa mora investitor vrniti.
III
Zaradi obsežnosti investicije se le-ta razdeli na pet let, ki obsegajo tri zaključene gradbene etape:
I.	etapa:
1969	trakt ob Rožni ulici v celoti in rlabava opreme 1,164.000 dinarjev
II.	etapa:
1970	trakt ob Levstikovem trgu — groba zidarska dela in deloma obrtniške storitve 1,313.960 din
1971	trakt ob Levstikovem trgu — dokončanje del in oprema 1,039.640 din
ITt. etapa:
1972	trakt ob Zvezdarski ulici — gradbena dela in deloma obrtniške storitve, vključno s pročeljem trakta in kotlarno 1,186.526 din
1973	druge obrtniške storitve in oprema 865.160 din Skupaj 5,569.280 din
IV
Sredstva za izvedbo investicije iz I. točke tega odloka v znesku 5,569.280 din zagotovi SR Slovenija iz sredstev proračuna v letih 1969, 1970, 1971, 1972 in 1973.
V
Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter republiški sekretariat za finance.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži po končanih delih Skupščini Socialistične republike Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa.
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-75.69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
112.
Na podlagi 151. členu ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o finančnem programu za sofinanciranje druge etape
graditve dvojezične osnovne šole v Lendavi
I
S tem odlokom se ureja udeležbo SR Slovenije pri financiranju druge etape graditve dvojezične osnovne šole v Lendavi, katere investitor je skupščina občine Lendava.
II
Investicija iz prejšnje točke obsega dograditev učilnic, šolske kuhinje, telovadnice s pripadajočimi prostori in drugih pomožnih prostorov, ureditev okolice ter nabavo opreme. Skupna vrednost investicije znaša 4.12U.000 din ter obsega vrednost pripravljalnih, gradbenih, obrtniških in inštalacijskih del, ureditev okolice, stroške opreme in 10-odstotni garancijski polog.
Sredstva v znesku 3.791.600 din so namenjena za financiranje investicijskih del, znesek 328.400 din pa za plačilo garancijskega pologa. Sredstva garancijskega pologa v višini 10 "/o od vrednosti gradbenih del so namenjena za zavarovanje plačila investicijskih stroškov, ki bi presegali stroške po investicijskem programu.
Investicija se bo pričela v letu 1969 in bo končana v letu 1970.
Vrednost investicije v letu 1969 bo 2,070.000 din, v letu 1970 pa 2,050.000 din.
III
Sredstva za. sofinanciranje graditve objekta iz I. točke tega odloka v višini 30 V# od skupne investicijske vsote, tj. 1,236.000 din, zagotovi v skladu z 19. členom zakona o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republik; Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7-44/65) SR Slovenija iz sredstev proračuna SR Slovenije, sredstva v višini 70 "/o od vrednosti celotne investicije, tj. 2.884.000 din pa skupščina občine Lendava.
SR Slovenija zagotovi:
—	v letu 1969 628.000 din
—	v letu 1970 608.000 din
IV
Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter republiški sekretariat za finance.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži po končanih delih Skupščini Socialistične republike Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa.
V
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v "•Uradnem listu SRS«.
St. 402-75/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
113.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na sej; republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o finančnem programu /a sofinanciranje adaptacije stavbe italijanske osnovne šole in gimnazije ter dograditve telovadnice za potrebe italijanskih šol v Kopru
I
S tem odlokom se ureja udeležbo SR Slovenije pri financiranju adaptacije stavbe italijanske osnovne šole in gimnazije ter pri dograditvi telovadnice za potrebe italijanskih šol v Kopru. Investitor je skupščina občine Koper.
II
Skupna vrednost investicije znaša 4,450.000 din in obsega vrednost gradbenih, obrtniških in instalacijskih del, napeljave centralnega ogrevanja, stroške opreme in zunanje ureditve, stroške investitorja in 10-odstotni garancijski polog.
Sredstva v znesku 4,074.000 din so namenjena za financiranje investicijskih del, znesek 376.000 din pa za plačilo garancijskega pologa. Sredstva garancijskega pologa v višini 10 °/<i od \ i ednosti gradbenih del so namenjena za zavarovanje plačila investicijskih stroškov, ki bi presegali stroške po investicijskem programu.
III
Investicijska dela se razdelijo na dve leti, in sicer:
v letu 1969:
dograditev telovadnice in kotlarne ter priprav-jalna dela za adaptacijo 1,335.000 din v letu 1970:
adaptacija sedanje šolske stavbe, oprema in zunanja ureditev 3,115.000 din.
IV
Sredstva za sofinanciranje investicije iz I. točke tega odloka v višini 3,115.000 din zagotovi v skladu z zakonom o šolah z italijanskim oziroma madžarskim učnim jezikom in o dvojezičnih šolah v Socialistični republiki Sloveniji (Uradni list SRS, št. 7-44/65) SR Slovenija iz sredstev proračuna SR Slovenije, druga sredstva v višini 1,335.000 din in sredstva za morebitne prekoračitve stroškov čez garancijski polog iz II. točke tega odloka pa zagotovi skupščina občine Koper.
SR Slovenija zagotovi:
v letu 1969 1,000.000 din
v letu 1970 2,115.000 din
V
Za izvajanje tega finančnega programa neposredno skrbita republiški sekretariat za prosveto in kulturo ter republiški sekretariat za finance.
Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predloži pc končanih delih Skupščini SR Slovenije poročilo o izvršitvi tega finančnega programa.
VI
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 402-75/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
114.
Na podlagi 151. člena ustave Socialistične republike Slovenije je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji organizacijsko-političnega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o načrtu statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1969
I
Sprejme se načrt statističnih raziskovanj, ki imajo pomen za Socialistično republiko Slovenijo, za leto 1969.
II
Načrt statističnih raziskovanj za leto 1969 je sestavni del tega odloka in je objavljen skupaj z njim.
III
Finančna sredstva za izvajanje tega odloka so zagotovljena v okviru proračunskih sredstev, ki so bila dodeljena zavodu SR Slovenije za statistiko v letu 1969.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 05-4/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
Načrt statističnih raziskovanj v SR Sloveniji za leto 1969
Zap.	Raziskovanje	Vsebina	Kdo mora dati podatke	Obveznost statistične službe	Prvi rezultati obdelave	Stroški dinarjev
- 1 2	3	4	5	6	7
DEMOGRAFSKA STATISTIKA					
1. Registracija prebivalstva, obrazec Reg-P	Število stalnih prebivalcev po spolu, posebej kmečkih prebivalcev, število hiš in gospodinjstev	Vsi matični in prijavni uradi 15/4	Zbiranje, kontrola — izdelava letnega pregleda prebivalstva SR Slovenije	31/5	3.740
2. Služba selitvenega gibanja, obr. Reg-1 f	'j: r, ■■	Podatki o menjavi stalnega bivališča (naselja) po podatkih o rojstvu, poklicu, spolu, družinskem stanu, narodnosti, državljanstvu, zaposlitvi, prejšnjem (bodočem) bivališču, razlogu selitve	Vsi matični in prijavni uradi do 5. v meseci	Zbiranje, kontrola, obdelava, izdelava letnega pregleda	28. v mesecu	64.000
3. Priznanje očetovstva, pozakonitve, posvojitve, obrazec Dem-la	Podatki o otroku, posvojencu, materi, očetu, posvojitelju (rojstni podatki, spol, družinski stan, poklic, bivališče)	Matični uradi mesečno do 3. v mesecu	Zbiranje, kontrola, obdelava	15/4	11.100
INDUSTRIJSKA STATISTIKA					
4. Problematika industrijskega podjetja (IND-1 priloga)	Proizvodnja, oskrba z domačim reprodukcijskim materialom, oskrba z uvoženim repr. mate-	Vsa industrijska podjetja 6. v mesecu	Zbiranje, kontrola — izdelava poročila in pojasnila h ko-	2tf. v mesecu	6.200
rialom, oskrba z elek.	mentarjem
pog. mater., embalažo in prometnimi sredstvi, prodaja, kreditna sredstva; ostalo, kar vpliva na proizvodnjo, gospodarske investicije v izvajanju
Zap.	Raziskovanje st.	Vsebina	Kdo mora dati podatke	Obveznost statistične službe	Prvi rezultati obdelave	Stroški dinarjev
1 2 5. Prognostično poročilo industrijskega podjetja KT-1	3 '‘V*' Pričakovanje obsega industrijske proizvodnje v mesecu in problematika k spremembam v proizvodnji	4 Izbrana industrijska podjetja 20. v mesecu	S Zbiranje, kontrola — izdelava mesečnega indeksa pričakovane proizvodnje	6 25. v mesecu	7 5.000
6. Letno poročilo o uporabi domačih patentov in izboljšav v letu 1968	Število in vrsta domačih patentov in tehničnih izboljšav; izplačane nagrade in odškodnine; prihranki podjetij; struktura predlagateljev po izobrazbi in položaju	Vse proizvodne gospodarske organizacije — marec 1969	Zbiranje, kontrola, obdelava	junij	3.000
STATISTIKA OBRTI					
7. Spremembe v stanju obrtniških organizacij, obrazec Obrt-1	Številčno stanje organizacij in spremembe v polletju za družbeno in zasebno obrt	Občinske skupščine 10/1 in 10/7	Zbiranje, kontrola, obdelava, tabeliranje rezultatov	31/3 in 31/8	
8. Vključevanje vajencev v obrt, obrazec Obrt-2	Začetno in končno stanje števila vajencev s spremembami v polletju po strokah	Občinske skupščine 15/1 in 15/7	Zbiranje, kontrola, obdelava, tabeliranje rezultatov	31/3 in 31/8	
9. Zasebni sektor obrti, obrazec Obrt-3	Število zaposlenih po strokah, po kvalifikaciji (letno)	Občinske skupščine 20/2	Zbiranje, kontrola, obdelava, tabeliranje rezultatov	31/3	
10. Zaposleni v družbeni obrti, obraze Obrt-4	Zaposleni v obrti po strokah, po kvalifikaciji (polletno)	Družbene obrtne organizacije 101 in 10/7	Zbiranje, kontrola, obdelava, tabeliranje rezultatov	31/3 in 31/8	Stroški za vse štiri skupaj so 24.800 din
STATISTIKA GRADBENIŠTVA					
11. Cene za gradbena dela, obrazec ITG	Cene gradbenih del in storitev po vrstah del za tipski zgradbi	Izbrana gradbena in obrtna podjetja 31/3 in 30/9	Zbiranje, kontrola, izračun indeksa gradbenih stroškov	30'4 in 25/11	4.650
KOMUNALNA STATISTIKA					
12. Poročilo o investicijah, izdatkih in tarifah za komunalne storitve, obrazec K-l	Investicije po virih sredstev, namenu porabe in mestih; graditev, obnova in modernizacija novih in obnovljenih naprav; izdatki občine za kolektivne kom. storitve; tarife za nekatere komunalne storitve	Vse občine 20/3	Zbiranje, kontrola, tabeliranje	30. aprila	
13. Poročilo o komunalnih organizacijah in njihovih dejavnostih, K-2	Podatki o dejavnostih, ki jih opravlja komunalna organizacija, organizacijska oblika in poslovanje organizacije	Občine 10/1 in 10/7	Zbiranje, kontrola, izdelave pregleda	20. februar 20. avgust	
14. Poročilo komunalnih organizacij iti stanovanjskih podjetij K-3	Doseženi dohodki in odstopljena sredstva, zaposleni in vajenci, strokovni delavci in vajenci v obrtni dejavnosti	Komunalne organizacije 1/3 in 15/7	Zbiranje, kontrola, tabeliranje	31. marec 31. avgust	K-l, K-2 K-3 skupaj 14.200
STATISTIKA TRGOVINE					
15. Problematika — priloga k mes. por. o dejavnosti trgovine na drobno in debelo.		100 izbranih trgovskih organizacij mesečno	Obdelava		8.470
obrazec TRG-14
Zap.	Raziskovanje	Vsebina	Kdo mora dati podatke	Obveznost statistične službe	Prvi rezultati obdelave	Stroški dinarjev
1 2	3	4	5	6	7
STATISTIKA PROMETA IN ZVEZ					
16. Problematika k mesečnemu poročilu za javni promet, obr. Priloga K SAM 11	Izkoriščanje prevoznih sredstev, vprašanje o njihovi zmogljivosti ob prometnih konicah, problematika investicij, nihanje stroškov in cen, plačevanje računov, druga problematika	Vsa javna prevozniška podjetja in izbrani prevozniški obrati — 8. v mesecu	Zbiranje. kontrola	15. V mesecu	1.840
17. Poročilo	skupnosti ZP o tovornem in potniškem prometu, obr. Prom-Zel-1	Prevoz potnikov in blaga v notranjem in mednarodnem prometu	Združeno železniško transportno podjetje — 15. za predpretekli mesec	Obdelava	20. v mesecu	2.200
18. Poročilo združenih PTT podjetij 3,0C-A	Poštne storitve po vrstah pošiljk, TT storitve, dohodki, zaposleni	Združeno PTT podjetje 20. v mesecu	Obdelava	20. v mesecu	1.540
19. Poročilo o prihodu potnikov z vlaki, letali in ladjami, SŽ-3, SP-3, SV -3 f	Podatki' o prispelih in odpotovalih potnikih v rednem in maloobmejnem prometu	% Carinarnica in rep. sekr. za not. zadeve, 10. v mesecu	Obdelava, tabeliranje	28. v mesecu	1.120
STATISTIKA GOSTINSTVA IN TURIZMA					
20. Poročilo o obisku turističnih zanimivosti, obr. TU-2	Domači in tuji obiskovalci turističnih zanimivosti in iztržek za prodane vstopnice	Izbrani objekti, ki so turistično zanimivi — 5. v mesecu	Zbiranje, kontrola, obdelava podatkov	20. v mesecu	1.220
STATISTIKA Šolstva kulture IN PROSVETE					
21. Šolska prehrana obrazec S-PR	Podatki o številu ' šolskih kuhinj in učencev, ki se hranijo, financiranje prehrane	Osnovne šole in šole II. stopnje 30. 9.	Zbiranje, kontrola, obdelava	30. 10	5.000
22. Kvalifikacija učnega osebja; dopolnilo k obrazcu S-K	Učno osebje po šolski izobrazbi in strokovni usposobljenosti ter predavateljskih nazivih	Vse vrste šol konec šolskega leta	Zbiranje, kontrola, obdelava	sept. 1969	3.000
23. Socio-ekonomska struktura učencev osnovnih in srednjih	Socio-ekonomski izvor	Vse vrste šol učencev in dijakov gle- konec šolskega de na poklic staršev in /‘leta		Zbiranje, kontrola, obdelava	sept. 1969	3.000
šol; dopolnilo k	vzdrževalcev
obrazcu S-K
115.
Na podlagi 148. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 18. člena zakona o gospodarjenju in razpolaganju s skupnimi rezervami gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 4-19/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela \
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1968
Potrdi se zaključni račun republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1968 s temle stanjem na dan 31. decembra 1968:
1.	skupna sredstva	113.817.297,68 din
2.	uporabljena sredstva	95.698.419,60 din
3.	ostanek sredstev	18.118.878,08 din
Ostanek sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij se prenese kot njihov dohodek v leto 1969.
St. 400-21/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
116.
Na podlagi 143. člena ustave Socialistične republike Slovenije in drugega odstavka 11. člena zakona o	gospodarjenju z dopolnilnimi sredstvi skupnih re-
zerv gospodarskih organizacij (Uradni list SRS, št. 4-20/66) je Skupščina Socialistične republike Slovenije na seji republiškega zbora dne 10. aprila 1969 in na seji gospodarskega zbora dne 11. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o potrditvi zaključnega računa dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1968
Potrdi se zaključni račun dopolnilnih sredstev republiških skupnih rezerv gospodarskih organizacij za leto 1968 s temle stanjem na dan 31. decembra 1968:
1.	skupna sredstva	14.608.016,29	din
2.	uporabljena sredstva	14.528.100,29	din
3.	ostanek sredstev	79.916,00	din
Ostanek dopolnilnih sredstev republiških skupnih
rezerv gospodarskih organizacij se prenese kot njihov dohodek v leto 1969.
St. 400-21/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije
Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
117.
Na podlagi 16. alinee 135. člena in 4. alinee 152. člena ustave Socialistične republike Slovenije ter II. amandmaja k ustavi Socialistične republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 16-144/67) in 17. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20-220/65) je republiški zbor Skupščine SR Slovenije na seji dne 10. aprila 1969 sprejel
ODLOK
o določitvi števila in izvolitvi sodnikov porotnikov okrožnega sodišča v Murski Soboti
I
Okrožno sodišče v Murski Soboti ima 124 sodnikov porotnikov.
II
Za sodnike porotnike se izvolijo:
Geza Albert, zasebni kmetovalec, Berkovci 11, p. Prosenjakovci;
Štefan A n t a 1 i č , vodja delovne enote tiskarne, založniško grafično podjetje »Pomurski tisk«, Murska Sobota;
Marica A n t o 1 i n , učiteljica, osnovna šola Velika Polana;
Stefan A n t o 1 i n , ravnatelj, osnovna šola, Bakovci ;
Marija Balog, upokojenka. Murska Sobota, Miklošičeva 7;
Aleksander ing. B e e r, referent za izkoriščanje gozdov, kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat za gozdno in lesno predelavo;
Franc Belak, samostojni obrtnik, Moravci 31, p. Bučkovci;
Cilka B o m b e k, računovodja, trgovsko podjetje »Sloga«, Gornja Radgona;
Andrej C i g ti t, zasebni kmetovalec, Bratonci 31, p. Beltinci;
Franc C a g r a n , sekretar, splošno gradbeno podjetje »Pomurje«, Murska Sobota;
Marija Ceh, gospodinja, Zepovci 16, p. Apače;
Stanko C e r n e 1, zasebni kmetovalec, Slaptinci 18, p. Videm ob Ščavnici;
Avgust C e r n e 1 a , traktorist, kmetijsko-industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat kmetijska zadruga »Agromerkur«, obračunska enota Bogojina;
Karel Černjavič, direktor, gostinsko podjetje hotel »Zvezda«, Murska Sobota;
Dušan D e š k o v i č , referent za upravno pravne zadeve, »Tehnostroj«, Ljutomer;
Jože Erjavec, referent za zemljiški kataster, skupščina občine Murska Sobota;
Franc Fajhtinger, tehnolog, tovarna oblačil in perila »Mura«, Murska Sobota;
Marija Ferjan upokojenka, Murska Sobota, Titova 15;
Geza Fister, obratovodja mlina »Mlinopek«, Murska Sobota;
Franc Fišer, upokojenec, Ljutomer, Cankarjeva 5;
Anton Flegar, ravnatelj, osnovna šola, Kuzma;
Marjan Fras, upravnik poslovne enote za kooperacijo, vinogradniško gospodarstvo, Kapela;
Jožef Gal, vodja delovne enote, gradbeno podjetje »Gradbenik«, Lendava;
Rudolf ing. Gjergj ek, upravnik poslovne enote, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat za kmetijstvo Rakičan, poslovna enota Grad;
Franc Gregor, kmetijski tehnik, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«. Murska Sobota, obrat kmetijska zadruga »Agromerkur«, obračunska enota Beltinci;
Radmila Grozdanič, pravni referent, trgovsko podjetje »Potrošnik«, Murska Sobota;
Darinka G r u t, vršilec dolžnosti tehničnega vodje, industrija oblačil in prešitih odej »Indopol«, Ljutomer;
Ludvik Gumilar, trgovski poslovodja blagovnice, trgovsko podjetje »Potrošnik«, Murska Sobota;
Štefan Hašaj, zasebni kmetovalec, Brezovci 76, p. Puconci;
Avgust H o 1 s e d 1, zasebni kmetovalec, Krama-rovci 8, p. Rogašovci;	,
Janez H o 1 s e d 1, tesar, komunalno podjetje, Murska Sobota;
Marjeta H o j č , tkalka, mariborska tekstilna tovarna, Maribor, obrat Ljutomer;
Anton Horvat, planer-analitik, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat kmetijska zadruga »Agromerkur«;
Jožef Horvat, vodja obračunske enote, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat kmetijska zadruga »Agromerkur«, obračunska enota Ratkovci;
Jože Horvat, trgovski poslovodja, »Dinos«, Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota:
Milan Horvat, učitelj, osnovna šola, Beltinci:
Stefan Hozjan, direktor, industrijsko podjetje »Varstroj«, Lendava:
Alojz H r e 1 j a , poslovodja prodaje nafte, industrija nafte »Nafta«, Lendava;	,
Jože Kamenšek, ravnatelj, osnovna šola, Bodonci ;
Gizela Kasaš, učiteljica, osnovna šola, Lendava;
Anica Kekec, učiteljica, osnovna šola I, Lendava
Ludvik Klančar, upokojenec, Radenci 47/a;
Jožef Klemenčič, avtokaroserist, obrtno podjetje »Agroservis«, Murska Sobota;
Jože K o c o n , sekretar, kmetijska zadruga, Lendava;
Milan Kocuvan, upokojenec, Gornja Radgona, Maistrov trg 2;
Janez Kočar, upokojenec, Tešanovci 8, p. Martjanci;	,
Estera K o j z e k , učiteljica, osnovna šola II, Lendava ;
Jože Kolbl, materialni knjigovodja, Križevske opekarne, Križevci pri Ljutomeru;
Jožef Kol man k o, zasebni kmetovalec, Veče-slavci 37, p. Rogašovci;
Kristina Kološa, medicinska sestra, zdravstveni dom, Murska Sobota;
Matija Koren, tajnik, temeljna izobraževalna skupnost, Lendava;
Anton Korošak, zasebni kmetovalec, Videm ob Ščavnici 2;
Alojz Kos, analitik, splošno gradbeno podjetje »■Pomurje«, Murska Sobota;
Vlado Košuta, veterinar, kmetijski kombinat, Gornja Radgona;
Anton Kralj, šofer, »Avtoremont«, Gornja Radgona, obrat Transport;
Stefan Kuhar, zasebni kmetovalec, Tešanovci 83, p. Martjanci;
Jožef ing. L a i n š č a k , živilski tehnolog, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat tovarne mesnih izdelkov;
Jožica Lang, učiteljica, osnovna šola Rogašev-ci, oddelek Serdica;
Ernest Lanjšček, zasebni kmetovalec, Fokovci 52;
Janez Lazar, gradbeni delovodja, splošno gradbeno podjetje »Pomurje«, Murska Sobota;
Marija Lebar, gospodinja, Murska Sobota. Vrtna 4;
Mirko L e b a r i č , tajnik, občinski sindikalni svet, Ljutomer;
Vera Likar, referent za proračun, skupščina občine Lendava;
Franc M a g a š i, ravnatelj, osnovna šola Bogojina;
Elizabeta Majerič, dežnikarka, industrija dežnikov in pletenin, Lendava;
Drago Mastinšek, elektrotehnik, Elektro Maribor, podjetje za distribucijo električne energije, enota Gornja Radgona;
Viljem M e r i č, obračunavalec prevoznih storitev, komunalno podjetje Murska Sobota;
Branko Mernik, ravnatelj, osnovna šola Čren-šovci;
Božo Mlinarič, trgovski poslovodja, trgovsko podjetje »Vesna«, Ljutomer;
Ivan Nemec, komercialist, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«. Murska Sobota;
Ludvik Nemec, učitelj, osnovna šola, Markovci ;
Štefan Nemec, zasebni kmetovalec, Turnišče 218
Viktor Novosel, vodja enote, obrtno komunalno podjetje, Lendava;
Franc Obal, zavarovalni zastopnik za življenjsko zavarovanje, zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota;
Ivo Orešnik, ravnatelj, osnovna šola III, Murska Sobota;
Jože ing. Osterc, agronom, kmetijska zadruga, Križevci pri Ljutomeru;
Ladislav P a 1 f i, strojni tehnik, industrija nafte »Nafta«, Lendava;
Jolanka Peterka, preddelavka, tovarna oblačil in perila »Mura«, Murska Sobota;
Ferdo Pihlar, šef komunale stanovanjsko komunalno podjetje, Ljutomer;
Štefan Podlesek, zasebni kmetovalec, Predanovci 19, p. Puconci;
Jožef P o š t r a k , vodja tehnične priprave dela, »Elrad«, Gornja Radgona;
Branko P u c o n j a, ravnatelj, osnovna šola Ceza-njevci;
Teodor R a t k a i, zasebni kmetovalec, Andrejci
60, p. Martjanci;
Terezija R a u t e r, socialna delavka, skupščina občine Gornja Radgona — odsek za družbene službe — socialno varstvo;
Ignac Rit lop, vodja obračunske enote, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat kmetijska zadruga »Agromerkur«, obračunska enota Beltinci;
Peter Rižnar, tehnični vodja kooperacije, kmetijski kombinat, Gornja Radgona;
Albert Sever , zavarovalni zastopnik, zavarovalnica »Sava«, Ljubljana, poslovna enota Murska Sobota;
Bela Sever, tajnik. Pomurska turistična zveza, Murska Sobota;
Mirko Skuhala, zasebni kmetovalec, Križevci pri Ljutomeru 15;
Anton Slavič, računovodja, vinogradniški živinorejski kombinat, Ljutomer:
Jože Slavič, zasebni kmetovalec, Stara Nova vas 42, p. Križevci pri Ljutomeru;
Alojz Solar, zasebni kmetovalec. Dolnji Slaveči 63, p. Grad;
Alojz Sukič, delovni inšpektor, skupščina občine Murska Sobota;
Ludvik S v e t e c , zasebni kmetovalec, Zbigovci 35, p. Gornja Radgona;
Janez Š a b j a n , zasebni kmetovalec, Dobrovnik v Prekmurju 265;
Marica Šalamon, zasebna kmetovalka, Rogašovci 82;
Anton Š a n d o r, nekvalificirani delavec, kmetijsko industrijski kombinat »Pomurka«, Murska Sobota, obrat tovarna mesnih izdelkov:
Franc Šauprl, referent za sadjarstvo, vinogradniško živinorejski kombinat Ljutomer;
Rudolf Savel, zasebni kmetovalec, Martjanci 54;
Ivanka Šeruga, upravnica, otroški vrtec, Murska Sobota;
Janez Šinkec, šef krajevnega urada, skupščina občine Murska Sobota, krajevni urad Rogašovci;
Cilka Šoštarič, referent za delovna razmerja, tovarna oblačil in perila »Mura«, Murska Sobota;
Alojz Špindler, komercialist, »Tehnostroj«, Ljutomer;
Vinko T i r š , šef finančnega knjigovodstva, zdravilišče »Radenska slatina«, Radenci;
Ilija Torbica, referent za obrambno vzgojo, skupščina občine Murska Sobota;
Katarina T 6 r 6 k, šivilja, industrija dežnikov in pletenin, Lendava;
Jože Tratnjek, zasebni kmetovalec, Lipovci 117, p. Beltinci;
Slavko Tratnik, šef gradbene enote, »Imgrad« industrija gradbenega materiala in gradbeništva, Ljutomer;
Anton U trosa, upokojenec, Črenšovci 128;
Slavko Vale n č i č , direktor, '♦Mehanika«, Lendava;
Geza Vida, kmetijski tehnik, kmetijsko industrijski kombinat »-Pomurka«, Murska Sobota, obrat kmetijska zadruga -Agromerkur«, obračunska enota Prosenjakovci;
Ivanka Vidic, vodja čistilnice, mariborska tekstilna tovarna, Maribor, obrat Ljutomer;
Marija V i 1 d , socialna delavka, tovarna oblačil in perila »Mura«, Murska Sobota;
Karel Vučko, kolar, komunalno podjetje, Murska Sobota;
Viktor Vukan, opekarniški delovodja, opekar-niško podjetje, Gornja Radgona;
Jolanka Zadravec, zasebna kmetovalka, Selo 64, p. Fokovci;
Emil Z e 1 k o, vršilec dolžnosti direktorja, »Panonija«, industrija kovinske galanterije, Murska Sobota;
Katarina Z e 1 k o, šivilja, industrija dežnikov in pletenin, Lendava;
Darinka Zorec, vodja pravne službe, kreditna banka in hranilnica, Ljubljana, podružnica Murska Sobota;
Renata Zupančič, likvidator osebnih dohodkov, splošna bolnica. Murska Sobota;
Lojze 2 a 1 i g , načelnik oddelka za družbene službe, skupščina občine Lendava;
Cilka Zerdin-Dimec, direktor, posebna šola. Gornja Radgona;
Oto 2 u n e c, predmetni učitelj, osnovna šola »Ivana Cankarja«, Ljutomer;
Anka 2 u n i č , referent za gospodarsko-upravno pravne zadeve, skupščina občine Ljutomer.
St. 111-12/69
Ljubljana, dne 11. aprila 1969.
Skupščina
Socialistične republike Slovenije Predsednik:
Sergej Kraigher 1. r.
Predpisi občinskih skupščin
SKUPŠČINA OBČINE CERKNICA 74.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradnj list SRS, št. 36/64, 43/67 in 4(V68) ter 90. člena statuti občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 11. marca 1969 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Cerknica za leto 1969
1.	člen
Proračun občine Cerknica za leto 1969 obsega:
din
—	dohodke v znesku.................. 4,209.752
—	razporejene dohodke v znesku . . . 4,189.752
—	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v znesku ....	20.000
2.	člen
Rezervnemu skladu pripada 1 “/o od vseh dohodkov proračuna za leto 1969 po odbitku prenesenih dohodkov iz leta 1968.
3.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiranje organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
4.	člen
Sredstva, ki so v posebnem delu proračuna razporejena za redno dejavnost državnega organa, se odvajajo na njegov račun, koristijo pa se po finančnem načrtu upravnega organa.
Sredstva, ki jih državni organ ustvari s svojo dejavnostjo, se stekajo na njegov račun in koristijo, kot je to določeno v prvem odstavku tega člena.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov lahko najame ustrezno višino posojila za potrebe financiranja proračunskih izdatkov.
6.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča svet za družbeni plan in finance proti naknadnemu poročanju skupščini občine Cerknica.
7.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Cerknica je pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada v namene iz 2. točke 96. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64).
8.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1969 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
9.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 400-3/69-1
Cerknica, dne 11. marca 1969.
Predsednik
skupščine občine Cerknica:
Jože Telič 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Cerknica za leto 1969
Vrsta
dohod-	Dohodki
kov
Štev.
Skupaj	glav. Razpored dohodkov	Skupaj
namena
1	Prispevki...................: . .	1,523.852
2	Davki...............................2,121.308
3	Takse................................ 396.082
6	Dohodki organov	in razni
drugi dohodki......................... 28.000
8	Prenesena sredstva................... 140.510
Skupaj .	. .	4,209.752
01	Izobraževanje in vzgoja.............. 50.000
03	Kulturno prosvetna dejavnost . . ,	92.000
04	Socialno skrbstvo................... 616.600
05	Zdravstveno varstvo................. 289.640
06	Komunalna dejavnost................. 434.942
07	Delo državnih -organov............ 1,860.154
08	Narodna obramba...................... 99.690
12	Dejavnost krajevnih skupnosti . .	100.000
13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev....................... 192.200
14	Negospodarske investicije ....	389.240
15	Gospodarske investicije............... 1.600
16	Gospodarski posegi................... 11.238
17	Prorač. obveznosti iz prejšnjih let	10.000
18	Vlaganje v rezervni sklad ....	42.100
19	Nerazporejeni dohodki................ 20.000
Skupaj . . .	4,209.752
'	75.
Na podlagi 20. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65) in 90. člena statuta občine Cerknica je skupščina občine Cerknica na seji obeh zborov dne 8. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o čiščenju in pregledovanju kurilnih naprav ter dimnih vodov na območju občine Cerknira
1.	člen
Kurilne naprave in dimni vodi se morajo čistiti in pregledovati po določilih tega odloka. K čiščenju dimnih naprav in vodov ne spada odstranjevanje pepela iz kurišč, odstranjevanje vodnega kamna pri parnih kotlih, čiščenje plinskih štedilnikov ter peči na gorilni plin.
2.	člen
Plezalni dimniki, kurilne naprave na trda in tekoča goriva in njihovi dimm vodi v zasebnih gostin-stvih se morajo čistiti vsaka dva meseca. Peči za ogrevanje stanovanj se od 1. maja do 1. septembra čistijo samo po potrebi.
Kurilne naprave in dimni vodi v gostinskih obratih, menzah, pekarnah ter drugih podjetjih in zavodih, kjer se kurilne naprave stalno uporabljajo, kakor tudi naprave in dimni vodi centralnih kurjav, se morajo čistiti enkrat mesečno, po potrebi pa vsakih 14 dni. Naprave in dimni vodi centralnih kurjav se od 1. maja do 1. septembra čistijo po potrebi.
Industrijski parni kotli in njihovi dimni vodi ter tovarniški dimniki se čistijo v dogovorjenih rokih. Kurilne naprave in dimni vodi v obratih lesne industrije, se čistijo najmanj vsaka dva meseca.
Na zahtevo stranke mora dimnikar očistiti kurilne naprave in dimne vode tudi v krajših rokih, kot je zgoraj predpisano.
3.	člen
Izžiganje dimnikov se opravlja po potrebi na način, kot ga predpisuje republiški zakon.
4.	člen
Dimnikarska organizacija, oziroma obrtna dimnikarska delavnica (v nadaljnjem besedilu dimnikarska
organizacija) je dolžna pred nastopom zimske dobe pregledati kurilne naprave in dimne vode, če so v uporabnem stanju.
5.	člen
Dimnikarska organizacija je upravičena zaračunati po ceni določeni za čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov, če uporabnik teh naprav ali koristnik zgradbe ne dopusti v določenem roku čiščenja, oziroma kontrolnega pregleda. Za kontrolne preglede je upravičena dimnikarska organizacija zaračunati 50 0/o tarife, določene za čiščenje kurilnih naprav in dimnih vodov.
Za delo, ki ni bilo opravljeno po krivdi dimnikarja, dimnikarska organizacija ni upravičena zaračunati odškodnine.
6.	člen
Nadzor nad opravljanjem dimnikarske službe opravlja organ za požarno varnost pri SOb Cerknica v sodelovanju z občinsko gasilsko zvezo Cerknica. Za kršitve tega odloka se uporabljajo določbe 18. in 19. člena zakona o dimnikarski službi (Uradni list SRS, št. 11/65).
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 22-19/69-1
Cerknica, dne 8. aprila 1969.
Predsednik
skupščine občine Cerknica: Jože, Telič 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE LITIJA 76.
Na podlagi 45., 46. in 47. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64), 47. člena zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64) in 115. člena in 120. ter 138. člena statuta občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 1. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Litija za leto 1969
splošni del
1.	člen
Občinski proračun za leto 1969 obsega:
din
Dohodke v znesku.......................... 4,834.084
ki se zmanjšajo za sredstva prispevka
za uporabo mestnega zemljišča ....	330.000
tako, da ostane za financiranje proračuna 4,504.084
2.	člen
Rezervnemu skladu pripada 1 #/o od vseh dohodkov proračuna za leto 1969, po odbitku preseženih dohodkov iz leta 1968.
3.	člen
Del premije za zavarovanja od požara, ki pripada občini, se prenaša v celoti gasilskemu skladu občine.
4.	člen
Sredstva, ki so v določenih zneskih razporejena za financiranje organov, zavodov in organizacij, se odvajajo na njihove račune skladno s pogodbami, ki jih občina sklene s temi organi, zavodi oziroma organizacijami.
Sredstva, ki jih v prvem odstavku navedeni organi ustvarijo z dodatno dejavnostjo, pripadajo njihovim finančnim načrtom.
5.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija je pooblaščen, da razporeja sredstva tekoče proračunske rezerve na premalo predvidene izdatke po posameznih postavkah proračuna in dovoljuje izplačila za izredne nepredvidene- izdatke iz proračunske rezerve.
O tem je svet dolžan naknadno poročati občinski skupščini.
6.	člen
Svet za družbeni plan in finance skupščine občine Litija je pooblaščen, da odloča o najetju kredita in rezervnega sklada v primeru neenakomernega pritekanja proračunskih dohodkov.
Najeti kredit je treba vrniti v rezervni sklad iz proračunskih dohodkov najkasneje do 30. novembra 1969.
7.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine Litija za leto 1969 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna, ki sta sestavni del tega odloka.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 010-11/63
Litija, dne 1. aprila 1969.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stanc Volk 1. r.
Pregled dohodkov in razpored dohodkov proračuna skupščine občine Litija za leto 1969
Vrsta
dohod-	Dohodki	Skupaj
kov
1	Prispevki........................ 2,154.434
2	Davki............................ 1,737.000
3	Takse.............................. 155.000
6	Dohodki organov
in razni drugi dohodki............. 109.000
7	Dopolnilna sredstva................. 56.000
9	Prenesena sredstva................. 292.650
Skupaj . . .	4,504.084
77.
Na podlagi 64. člena temeljnega zakona o financiranju družbeno-političnih skupnosti (Uradni list SFRJ, št. 31/64 in št. 51/66) in 138. člena statuta skupščine občine Litija je skupščina občine Litija na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. marca 1969 sprejela
ZAKLJUČNI RAČUN proračuna občine Litija za leto 1968
1. člen
Zaključni račun proračuna občine Litija za leto 1968 vsebuje:
Štev.
glav. namem	Razpored dohodkov			Skupaj
03	Kulturno-prosvetna dejavnost			138.500
04	Socialno skrbstvo				756.990
05	Zdravstveno varstvo ....			T05.689
06	Komunalna dejavnost ....			392.596
07	Delo državnih organov . . .			1,922.715
12	Dejavnost krajevnih skupnosti			140.000
13	Dejavnost družbeno-političnih organizacij in društev . . .			227.000
14	Negospodarske investicije . .			602.000
15	Gospodarske investicije . . .			21.000
16	Gospodarski posegi				31.000
17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let				4.000
18	Rezervni sklad				42.500
19	NerazporMenj dohodki . . .			120.094
	Skupaj .	,		4,504.084
din
1.	Skupni znesek dohodkov po bilanci
proračuna................................. 5,101.847,95
2.	Skupni znesek razporeditve dohodkov
po bilanci proračuna...................... 4,809.201,22
3.	Razlika med skupno ustvarjenimi dohodki in skupno razporeditvijo dohod*
kov po bilanci proračuna.................... 292.646,73
4.	Neporabljeni del sredstev za redno dejavnost upravnega organa, katera se po sklepu skupščine prenesejo v proračun
5.	Neporabljeni del sredstev za posebno
namene na posebnem računu organa uprave, katera se po sklepu skupščine prenesejo v proračun.................... —
6.	Skupni presežek dohodkov............... 292.646,73
2. člen
Presežek po zaključnem računu ....	292.646,73
se razporedi za prenos v proračun
za leto 1969 ,........................ 292.646,73
3.	člen
Ta zaključni račun velja od dneva objave v »•Uradnem listu SRS«.
St. 010-16/63
Litija, dne 31. marca 1969.
Predsednik
skupščine občine Litija:
Stane Volk 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov po zaključnem računu proračuna družbcno-politične skupnosti
Litija za leto 1969
Plan po
Vrsta	Dohodki	rebalanci in po poznejših spremembah	Doseženo dejansko
i	Prispevki		. 2,792.700	2,898.042,43
2	Davki		.	1,387.200	1,623.984,56
3	Takse		212.000	173.150,38
6	Dohodki drganov in razni drugi dohodki .	150.000	140.719,49
7	Dopolnilna sredstva	78.000	78.000,00
9	Prenesena sredstva	187.800	187.951,09
Skupaj .	.	. 4,807.700	5,101.847,95
78.
Na podlagi 47. člena zakona o financiranju druž-beno-političnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67 in 40/68) ter 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/67) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 24. februarja 1969 sprejela
ODLOK
o proračunu občine Vrhnika za leto 1969
1.	člen
Proračun občine Vrhnika za leto 1969 obsega:
din
—	dohodke v znesku..................... 6,078.938
ki se zmanjšajo za sredstva sklada za
uporabo mestnega	zemljišča......... 1,094.038
Tako, da ostane za financiranje
proračuna............................ 4,984.900
—	razporejene dohodke v znesku .... 4,736.930
—	nerazporejene dohodke (tekoča proračunska rezerva) v	znesku............... 247.970
2.	člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za skupno financiranje raznih organov in zavodov, se smejo uporabljati le v skladu s pogodbami, ki se sklenejo s temi organi in zavodi.
Štev. glav. namena	Razpored dohodkov	Plan po rebalanci in po poznejših spremembah	Doseženo dejansko
01	Izobraževanje in vzgoja	160.000	160.000,00
03	Kulturno-prosvetna dejavnost		178.700	175.099,20
04	Socialno skrbstvo . . .	722.100	720.315,00
05	Zdravstveno varstvo	112.893	107.249,40
06	Komunalna dejavnost .	474.900	465.452,76
07	Delo državnih organov	1,663.900	1,651.530,59
12	Dejavnost krajevnih skupnosti		110.000	110.000,00
13	Dejavnost družbeno-polit. organ, in društev	208.000	208.000,00
14	Negospodarske investic.	585.000	581.503,26
15	Gospodarske investicije	340.000	337.107,05
16	Gospodarski posegi .	.	47.700	47.711,70
17	Proračunske obveznosti iz prejšnjih let .	. . .	4.100	4.008,16
18	Vlaganje v rezervni sklad		50.000	49.234,40
19	Nerazporejeni dohodki .	150.407	191.989,70
	Skupaj . . .	4,807.700	4,809.201,22
3. člen			
Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka dohodkov lahko najame ustrezno višino posojila za potrebe financiranja proračunskih izdatkov.
4.	člen
O izplačilih iz sredstev proračunske rezerve odloča skupščina občine.
5.	člen
Iz dohodkov proračuna, razen prenešenih sredstev iz leta 1968 in sredstev sklada za uporabo mestnega zemljišča se vlaga v rezervni sklad občine 1 °/o.
6.	člen
Pregled dohodkov proračuna občine za leto 1969 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci proračuna za leto 1969, ki je sestavni del splošnega dela proračuna.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1969.
St. 4/1-010-019/68-69
Vrhnika, dne 24. februarja 1969.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
Pregled dohodkov in razporeda dohodkov proračuna občine Vrhnika za leto 1969
Vrsta
dohod-	Dohodki	Skupaj
kov
1	Prispevki..........................2,911.650
2	Davki...........................   1,537.950
3	Takse..............................  340.000
6	Dphodki organov	in razni drugi
dohodki............................. 70.000
8	Prenesena sredstva.................. 125.300
Skupaj
. 4,984.900
79.
Na podlagi 111. člena statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS, št. 2/1967) je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 19. aprila 1969 sprejela
ODLOK
o odpravi odlokov o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah
1.	člen
Odloki o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah objavljeni v Uradnih listih SRS, št. 8-65/1968 in št. 16-154/1968 se odpravijo.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Uradnem listu SRS«.
St. 4/1-010-022/65-69
Vrhnika, dne 19. aprila 1969.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika:
Franci Širok 1. r.
80.
Na podlagi 2. člena zakona o organih za kaznovanje prekrškov (Uradni list SRS, št. 13/66) in 111. člena statuta občine Vrhnika ter v smislu sklepa seje obeh zborov SO Vrhnika z dne 28. XII. 1968 je skupščina občine Vrhnika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. marca 1969 sprejela
ODLOČBO
o ustanovitvi organa za kaznovanje prekrškov občine Vrhnika
Štev.
glav. Razpored dohodkov	Skupaj
namena
01	Izobraževanje in vzgoja....... 80.000
02	Znanstvena dejavnost.......... 2.000
03	Kulturno-prosvetna dejavnost	.	.	.	347^300
04	Socialno skrbstvo............ 588.850
05	Zdravstveno varstvo.......... 119.200
06	Komunalna dejavnost........... 22.000
07	Delo državnih organov....... 1,750-980
08	Narodna obramba............... 61.000
12	Dejavnost krajevnih skupnosti	.	.	.	106.000
13	Dejavnost družbeno-političnih
organizacij in društev........ 403.400
14	Negospodarske investicije.... 672.020
15	Gospodarske investicije....... 44.380
16	Gospodarski posegi,.......... 469.800
18	Vlaganje v rezervni sklad ....	70.000
19	Nerazporejeni dohodki........ 247.970
Skupaj ... . 4,984.900
1
Ustanovi se organ za kaznovanje prekrškov z delovnim področjem za območje občine Vrhnika.
2
Ime organa je: Občinski sodnik za prekrške na Vrhniki.
Sedež občinskega sodnika za prekrške je na Vrhniki.
3
Občinski sodnik za prekrške izvršuje neposredno zadeve s področja službe za kaznovanje prekrškov.
4
Občinski sodnik na Vrhniki ima sistemizirano eno delovno mesto sodnika za prekrške.
5
Sredstva za delo občinskega sodnika za prekrške so zagotovljena v proračunu občine Vrhnika.
Finančno in materialno poslovanje ter administrativno delo z delovnega področja občinskega sodnika za prekrške opravlja uprava skupščine občine Vrhnika.
6
Občinski sodnik za prekrške začne z delom po tej odločbi 1. aprila 1969.
Z navedenim dnem preneha izvrševati službo za kaznovanje prekrškov na območju občine Vrhnika medobčinski organ za kaznovanje prekrškov, ustanovljen z odločbo št. 1/1-022-04/66 z dne 7. VI. 1966.
Št. 022-04/69
Vrhnika, dne 28. marca 1969.
Predsednik
skupščine občine Vrhnika: Franci Širok 1. r.
Izdaja Časopisni zavod »Uradni list SRS- — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina letno 36 din (3600 starih din) — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Veselova 11, poštni predal 379/VII — Telefon: direktor, uredništvo, uprava in knjigovodstvo: 20 701, prodaja, preklici in naročnine 23 579 — Čekovni račun 501-3-60
URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 13-14
Razglasni del z dne 25. aprila 19ti!>
LETO XXVI
KAZENSKI ZAKONIK S POJASNILI bo zaradi prezaposlenosti avtorjev izšel v jeseni. Vljudno prosimo, da prednaročniki in drugi, ki se zanimajo za to knjigo, vzamejo to na znanje.
Založnik
Register podjetij in obrtov
Spremembe
Okrožna gospodarska sndtSfn razglašajo
Besedilo: »Šipad«, Sarajevo.
Pri prodajalni pohištva, Celje, Mariborska 44 se poslovni predmet prodajalne razširi še na trgovanje z gradbenim materialom, od tega samo: proizvodi iz lesa, gradbeno mizarstvo, pragovi za vrata obodne letve, parket, guma, linolej, polivinil in podoben material za p°cl. Izbriše se Ivan Puncer in vpiše Edvard Masnec, novi poslovodja.
Celje, 31. marca 1969.
Rg IV 96/2	404
Besedilo: Gostinsko podjetje »Planinka«, Ljubno.
Vpiše se nova organizacija združenega dela podjetja: poslovalnica Pri Hočevarju v Lučah, Luče ob Savinji 72, ki ima takle poslovni predmet: točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač, postrežba s toplimi jedili, prodaja tobaka in tobačnih izdelkov. spominčkov, razglednic ter oddaja sob — prenočišč. Poslo-vodkinja je Jožica Nadlučnik. Organizacija združenega dela (poslovalnica) je v sestavu podjetja in nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom seje delovnega kolektiva z dne 29. I. 1969.
Celje, B. aprila 1969.
Rg III 129/13	481
Besedilo: Trgovsko podjetje »Ljudska potrošnja«, Brežice.
Vpiše se nova organizacija združenega dela podjetja: poslovalnica št. 16, Brežice, Ulica prvih borcev 11, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na debela avtomaterial vseh vrst, kmetijske stroje in rezervne dele za kmetijske stroje, kosilnice, traktorje in nadomestne dele. V prodaji na debelo je zajeta tudi konsignacijska prodaja vseh rezervnih delov last podjetja »Agrotehnika« iz Ljubljane. Poslovodja je Ernest Simon. Organizacija združenega dela (poslovalnica) nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 1. IV. 1969.
Rg V 103/29	483
Besedilo: Gradbeno obrtno podjetje »Kongrad«, Slovenske Konjice.
Poslovni predmet odslej: opravljanje vseh gradbenih del — nizke
in visoke gradnje na splošno, gradbena obrtna dela in usluge s področja slikarstva, pleskarstva, kleparstva, vodoinstalaterstva. toplovoda, terazerstva in izdelkov iz umetnega kamna, pečarska in keramičarska dela, izdelovanje in prodaja vseh vrst betonskih cevi, betonskih in armirano betonskih elementov za potrebe gradbeništva, pridobivanje ih prodaja gradbenega materiala, zlasti kamna, gramoza in peska.
Vpiše se Ivan Škorjanc, pooblaščeni podpisnik za podjetje, kj podpisuje poleg direktorja ali računovodje.
Vpiše se predložitev statuta podjetja, ki ga je sprejel delavski svet dne 27. IV. 1967.
Rg VI 74/4	484
Celje, 9. aprila 1969.
Besedilo: Kontekcija »Lisca«, Sevnica.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na prodajo na drobno lastne lahke konfekcije (ženski phsovi, stezniki, nedrčki, kopalne obleke, kravate, šali, modni robci in podobno) in vseh vrst konfekcioniranega pribora za perilo.
Pri podjetju se vpiše nova organizacija združenega dela: prodaja na drobno, Sevnica, Kolodvorska ulica, n. h., kj prodaja na drobno lastno lahko konfekcijo in vse vrste konfekcioniranega pribora za perilo. Poslovodkinja je Jožica Dolar, trgovska pomočnica. Organizacija združenega dela (enota) nima samostojnih pravic in je v sestavu podjetja — obrata Sevnica II. Ustanovitelj organizacije združenega dela podjetja je Konfekcija »Lisca«. Sevnica s sklepom centralnega delavskega sveta z dne 31. VIII. 1968.
Rg V 101/19	48P
Besedilo:	Kmetijski kombinat,
Šentjur pri Celju.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja še za: blagovni promet gradbenega materiala in ostalega reprodukcijskega materiala na debelo v tranzitnem poslovanju.
Rg VIII 47/6	487
Besedilo: Trgovsko in proizvajalno podjetje Kmetijski kombinat, Šentjur pri Celju.
Vpiše se nova organizacija združenega dela podjetja:	Kmetijski
kombinat Šentjur, DE Kooperacija, poslovalnica Loka pri Žusmu, Loka pri Žusmu, ki ima takle poslovni predmet: nabava in trgovanje na drobno z naslednjimi vrstami blaga: živila in gospodinjske potrebščine, tekstilno blago, vse vrste konfekcije, vse vrste galanterijskega blaga, tobak in tobačni izdelki, gradbeni material, železnina, drva in premog, vžigalice, alkoholne in brezalkoholne pijače, petrolej, pohištvo, kolesa, šivalni stroji, čevlji in izdelki iz plastičnih mas. elektro-material in radioaparati. Poslovodja je Hinko Podgoršek. Organizacija združenega dela podjetja (enota) nima samostojnih pravic. Prodaja v imenu in za račun podjetja. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom delavskega sveta podjetja z dne 13. X. 1967.
Rg VIII 47/7	488
Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič.
Pri poslovalnici. Sevnica se izbriše poslovodja Miloš Drnovšek in vpiše novi poslovodja Miloš Drnovšek, ml.
Rg V 18/2	486
Celje, 10. aprila 1969.
Besedilo:	Komunalno podjetje,
Ajdovščina.
Izbriše se poslovodja enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami Vidrih Milan in vpiše Benko Stanko, poslovodja.
Koper, 27. marca 1969.
Rg I a 74/13	465
Besedilo: Obrtno podjetje »Steklo«, Izola.
Vpiše se organizacija združenega dela: obrat Piran, Trg 1. maja št. 2, ki ima takle poslovni predmet: prodaja rezanega ravnega stekla vseh vrst; okvirjanje slik in izdelava ogledal; zasteklitev oken in vrat ter gradbenih objektov; prodaja steklarskega kita, steklarskih žebljičkov in drugih lastnih artiklov. Poslovodja
obrata je Žagar Jože. Obrat je ustanovil zbor delovne skupnosti podjetja s sklepom z dne 6. IV. 1968, potrdilo oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Koper, št. 184 62-67 7-21 z dne 17. III. 1969. Obrat nirna samostojnih pravic.
Rc I b 46/11	470
Besedilo- Turistično in avtobusno podjetje -Kompas-, Ljubljana.
Pri poslovalnici, Postojna je poslovni predmet odslej: organizacija in izvedba izletov, potovanj in prevozov' za domače in tuje goste v tu in inozemstvu z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi; organizacija in izvedba obiska turističnih zanimivosti športnih, kulturnih in gospodarskih prireditev, konferenc itd.; organizacija, izvedba in posredovanja vseh vrst turističnih uslug (prehrana,'prenočišča, prevozi, vodniška služba, spremljava, prevoz prtljage itd.) tako grupam kot individualnim turistom in potnikom in to v tu in inozemstvu; prodaja in rezervacija vseh vrst prevoznih izkazov (železniških, avtobusnih, avionskih. ladijskih, spalnikov ipd.) za tu in inozemstvo; opravljanje menjalne službe, retransferja, depozitov in prodaja tujih plačilnih sredstev; dajanje vseh vrst turističnih informacij: izdajanje in vnovčevanje vaučerjev, ki se nanašajo na katerokoli turistične usluge, oziroma določen denarni znesek v zvezi s turističnimi posli v tu in inozemstvu; organizacija lova — ribolova in drugih športov za domaje in tuje goste:	posredovanje in preskrba
potnih listov in viz ter obmejnih in drugih podobnih dovolilnic za domače in tuje potnike in turiste; zavarovanje motornih vozil; sprejem in odpremljanje potnikov in prtljage na letališčih, kakor tudi preskrba avionov s prehrano in pijačo; prodaja vstopnic za vse vrste prireditev ter za obisk galerij, muzejev ipd.; prodaja poštnih znamk, vrednotic, poštnih filatelističnih znamk, pošt-nic, filatelističnega pribora in literature. sprejemanje vplačil za športno napoved, loto in prodaja srečk, jugoslovanske loterije; posredovanje gostinskih in turističnih uslug potnikom in turistom pri privatnih osebah: nakup in prodaja drobnega blaga za spomin, razglednic, turističnih publikacij (zemljevidov ipd.); prevoz potnikov in turistov z lastnimi in tujimi prevoznimi sredstvi na rednih in občasnih linijah in taksi služba; sposojanje lastnih in tujih prevoznih sredstev domačim in tujim potnikom in turistom; zastopanje domačih in tujih potovalnih agencij, prometnih in gostinskih podjetij: prodaja vseh vrst fotoma-teriala in vseh vrst posnetkov tujim in domačim turistom; prodaja dnevnih in periodičnih publikacij (domačih in tujih) ter vseh vrst tobačnih izdelkov; sprejemanje in odpravljanje potnikov in prtljage na
avtobusnih in železniških postajah; prodaja na drobno blaga v naslednjih trgovskih strokah:	tekstilno,
kratko in pleteno blago ter konfekcija, galanterijsko blago, obutev, izdelki iz gume, kaučuka in plastičnih mas, fotografski in optični aparati, instrumenti in potrebščine, ribiški material in potrebščine, športne potrebščine, parfumerijsko in kozmetično blago, steklo, porcelan in keramika, filatelija in potrebščine, tobačni izdelki, izdelki domače in umetne obrt. drogerijsko blago, prodaja časnikov in periodičnih spisov ter krznarsko blago.
Rg II b 156/3	471
Besedilo: Trgovsko podjetje -••Manufaktura«, Nova Gorica.
Pri poslovalnici št. 6 »Manufaktura«. Šempeter pri Gorici 118 se zaradi preimenovanja ulic vpiše novi sedež: Šempeter pri Gorici, Cesta prekomorskih brigad 32. Izbriše se poslovodkinja Silič Silvana ter vpiše Susič Rudi, poslovodja, ki podpisuje za enoto.
Pri poslovalnici št. 12 »Blagovnica«, Šempeter pri Gorici, Žnidaršičeva 3 se izbriše v. d. poslovodje Javornik Jožica in vpiše Silič Silvana, poslovodkinja, ki podpisuje za enoto.
Rg la 263/13	466
Koper. 31. marca 1969.
Besedilo:	Vrtnarsko podjetje
»Cvetje«. Portorož.
Vpišeta se organizaciji združenega dela:
Cvetličarna »Piran«, Piran, Cankarjevo nabrežje 7, ki ima takle poslovni predmet:	prodaja rezanega
cvetja v naravni in predelani obliki, lončnic, dekorativnih rastlin za notranjo in zunanjo ureditev, nagrobnih svežih in suhih vencev, trakov in umetnega cvetja, semen. Poslovodkinja je Bekavac Marija;
Cvetličarna »Portorož«, Portorož. Obalna cesta, ki ima takle poslovni predmet: prodaja rezanega cvetja v naravni in predelani obliki, lončnic, dekorativnih rastlin za notranjo in zunanjo ureditev, nagrobnih svežih in suhih vencev, trakov in umetnega cvetja, semen. Poslovodkinja je Buršič Ana. Poslovalnici je ustanovil DS podjetja s sklepom z dne 14. XI. 1967, potrdilo oddelka za inšpekcijske službe skupščine občine Koper, št. 53-53/68-7/40 z dne 9. VII. 1968. Cvetličarni nimata samostojnih pravic.
Koper, 4. aprila 1969.
Rg I b 407/2	496
Besedilo: Obrtno podjetje »Steklo«, Izola.
Izbriše se računovodja Tiča Vinko in vpiše Počkaj Ivanka, računovodkinja.
Koper, 8. aprila 1969.
Rg I b 46/12	495
Besedilo:	»Dolenjka«, trgovsko
podjetje na debelo in drobno. Novo mesto.
Pri poslovalnicah: št. 16, Črnomelj, Pod lipo 2, št. 14 »Usnje-tek-stil«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 5, št. 13 »Delikatese-Buffet-Koloniale«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 2, št. 2, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 16, št. 4. Črnomelj, Kolodvorska 49, številka 5, Črnomelj, Kolodvorska 1, številka 6, Črnomelj, Kolodvorska 1. številka 2, Semič, številka 4, Semič 31 se vpišejo spremembe nazivov enot, ki glase odslej: prodajalna »Non-stop«, Črnomelj. Pod lipo 2, prodajalna »Konfekelia«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 5, prodajalna »Bife-delikatesa«. Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 2, prodajalna »Tekstil«, Črnomelj. Ulica Staneta Rozmana 16. prodajalna »Peskrba«, Črnomelj, Kolodvorska 49, prodajalna »Manufaktura«, Črnomelj. Kolodvorska 1, prodajalna »Sadje-Zelenjava«. Črnomelj, Kolodvorska 18. prodajalna »Hrana«. Semič in prodajalna »Potrošnik«, Semič.
Pri prodajalni »Semič«, Semič se vpiše nova poslovodkinja Plut Majda in
pri prodajaln; »Kanižarica«, Kanižarica novi poslovodja Kodna Jože.
Te enote so doslej poslovale v okviru Splošnega trgovskega podjetja »Potrošnik«, Črnomelj, ki se je pripojilo k temu podjetju.
Vpišejo se tele enote pripojenega podjetja s temile podatki: prodajalna »Železnina«. Črnomelj, Kolodvorska 13. Poslovodja je Miil-ler Leopold;
prodajalna »Non—stop«, Črnomelj, Pod lipo 2. Poslovodkinja je Lamut Marija;
prodajalna »Konfekcija«. Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 5. Poslovodja je Kmetič Franc;
prodajalna »Bife — delikatesa«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 2. Poslovodja je Radojčič Niko;
prodajalna »Tekstil«, Črnomelj. Ulica Staneta Rozmana 16. Poslovodja je Žalec Matija;
prodajalna »Drogerija«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 11. Poslovodkinja je Pezdirc Marija;
prodajalna Preskrba«, Črnomelj, Kolodvorska 49. Poslovodkinja je Mtiller Anica;
prodajalna »Manufaktura«, Črnomelj, Kolodvorska 1. Poslovodkinja je Vranešlč Zofka;
prodajalna »Tehnika«, Črnomelj. Ulica Staneta Rozmana 1. Poslovodja je Kobe Danilo;
prodajalna »Sadje-zelenjava«, Črnomelj, Kolodvorska 18. Poslovodkinja je Matko Olga;
prodajalna »Galanterija«, Črnomelj. Kolodvorska 21. Poslovodkinja je Pezdirc Anica;
prodajalna »Steklo«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 14. Poslovodja je Kunič Darko;
prodajalna »Samopostrežba«, Črnomelj, Ulica Staneta Rozmana 13. Poslovodja je Šuster Ivica;
prodajalna »Semič«, Semič. Poslo-vodkinja je Plut Majda;
prodajalna »Hrana«, Semič. Po-slovodkinja je Štukelj Marija;
prodajalna »Potrošnik«, Semič. Poslovodkinja je Plut Antonija; ' prodajalna »Kanižarica«. Kanižarica. Poslovodja je Konda Jože;
prodajalna »Vinica«, Vinica. Poslovodja je Stegne Miha in prodajalna »Crmošnjice«, Crmoš-njice. Poslovodja je Rajher Anton, Poslovodje podpisujejo za enote v mejah njihovih samostojnih pravic. Enote poslujejo po statutu podjetja. Pravice enot so razvidne iz "22. člena statuta podjetja.
Pri prodajalni »Živila«, Mokronog se vpiše prenos sedeža v Mokronog 55;
pri prodajalni »Oblačila«, Mokronog se vpiše sprememba naziva in sedeža enote, ki glasila odslej: »Do-/ lenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto — Prodajalna »Izbira«. Mokronog 5;
pri prodajalni »Izbira«, Mokronog 51 se vpiše sprememba naziva enote, ki se glasi odslej: »Dolenjka«, trgovsko podjetje na debelo in drobno. Novo mesto — Prodajalna »Oblačila«, Mokronog 51;
pri prodajalni »Delikatesa«, Novo mesto. Glavni trg 211 se vpiše razširitev predmeta poslovanja še na: bife storitve: kuhanje kave, čaja, klobas, hrenovk, pečenje svinjskega in telečjega mesa ter perutnine, suhomesnatih izdelkov (šunke, suha rebra, suhomesnati izdelki); točenje piva, žganih pijač vseh vrst in brezalkoholnih pijač na gostinski način;
prj prodajalni »Hrana«, Novo mesto, Partizanska 8 se izbriše poslovodkinja Vidmajer Iva in vpiše Blažič Ivan, poslovodja;
pri prodajalni »Zameško«, Zame-ško se izbriše Bregar Jože in vpiše Blažič Ivan, novi poslovodja, in pri prodajalni »Železnina«, Mokronog se izbriše Žagar Franc in vpiše Bije Rafko, novi poslovodja.
Ljubljana, 25. februarja 1969.
Rg I 115/50	379
Besedilo:	Papir servis »Unija«,
poslovno združenje predelovalcev papirnih odpadkov, Zagreb.
Odkupna postaja v Ljubljani se je izločila iz sestava poslovnega združenja in prešla v sestav: »Unije«, poduzeća za promet sirovinama, Zagreb. Zaradi tega se vpiše pri enoti sprememba naziva, ki glasi odslej: »Unija« — poduzeće za promet sirovinama, Zagreb — »Papir servis«, Ljubljana, skrajšano:	»Uni-
ja«, Zagreb — »Papir servis«, Ljubljana. Vpiše se prenos sedeža enote >z Obrij 11 v Kavčičevo 3 v Ljubljani. Poslovni predmet odslej: odkup vseh vrst krp in papirnih odpadkov. Pri že vpisanem šefu odkupne postaje Kromah Jožetu se
vpiše, da je odslej poslovodja in podpisuje v mejah poslovnega predmeta enote. Vpiše se, da so pravice enote razvidne iz 26. do 29. člena statuta podjetja.
Ljubljana, 6. marca 1969.
Rg X 1193/3	369
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Pri prodajalni, Ljubljana. Alešev-čeva 30 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki glasi ods.ej: Badel Zggreb — Dalmacija vino, Split — prodajalna Ljubljana. Aleševčeva 30.
Rg VIII 1067/2	412
Besedilo’ »Dalmacija vino«, Split.
Pri prodajalni, Polje 13 pri Ljubljani se zaradi pripojitve matičnega podjetja K podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 160L68) vpiše sprememba naziva enote, ki je odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino. Split — prodajalna, Polje 13 pri Ljubljani.
Rg X 1206 2	413
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih prenz-voća, Split.
Pri prodajalni, Ljubljana, Kajuhova 4 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb. Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki glasi odslej: padel Zagreb — Dalmacija vino, Split — prodajalna, Ljubljana, Kajuhova 4.
Rg XI 1266/2	414
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Pri prodajalni, Ljubljana, Rožna dolina. Cesta VII/36 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki je odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino, Split — prodajalna, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta VII/36.
Rg IX 1098/2	415
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Pri skladišču z manipulacijo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana, Dvorakova 12 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki glasi
odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino, Split — skladišče z manipulacijo alkoholnih in brezalkoholnih pijač, Ljubljana, Dvorakova 12.
Rg XIV 1311/2	416
Besedilo- »Dalmacija vino«, Split.
Pri prodajalni, Podpeč 16, p. Preserje se zaradi pripojitve maučnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki glasi odslej: Badel Zagreb
—	Dalmacija vino, Split — prodajalna, Podpeč 16, p. Preserje.
Rg IV 590'2	419
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Pri prodajalni, Predoslje 112, p. Kranj se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki glasi odslej: Badel Zagreb
—	Dalmacija vino, Split — prodajalna, Predoslje 112, p, Kranj.
Rg III 392/2	420
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Pri prodajalni, Kranj, Vodopivča-va 19 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 1601, /68) vpiše sprememba naziva enote, ki se glas; odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino, Split — prodajalna, Kranj, Vodopivčeva 19.
Rg III 351/2	421
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda, Split.
Pri prodajalni, Kranj. Jezerska 2 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb. Fi 1601/ /68) vpiše sprememba naziva enote, k; glasi odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino, Split — prodajalna, Kranj, Jezerska 2.
Rg IV 403/2	422
Besedilo: »Dalmacija vino«, Split.
Pri prodajalni, Cirče, Kranj, Staretova 21 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju »Marijan Badel«, Zagreb (sklep OGS Zagreb, Fi 1601/68) vpiše sprememba naziva enote, ki glasi odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino, Split — prodajalna, Cirče, Kranj, Staretova 21.
Rg IV 404/2	423
Besedilo: »Dalmacija vino«, poduzeće za proizvodnju, preradu, doradu i promet poljoprivrednih proizvoda. Split,
Pri prodajalni. Hrastnik, Grajska pot 6 se zaradi pripojitve matičnega podjetja k podjetju "Marijan Badel-, Zagreb (sklep OGS Zagreb. Fi 1601/ .68) vpiše sprememba naziva enote, ki je odslej: Badel Zagreb — Dalmacija vino. Split — prodajalna, Hrastnik, Grajska pot 6.
Rg V 205/2	428
Ljubljana, 17. marca 1969.
Besedilo: Kmetijsko gozdarsko posestvo, Kočevje.
Vpiše se poslovalnica št. 2 — prodajalna mesa, mesnih izdelkov, mlečnih izdelkov in delikates, Ljubljana, Povšetova 88, ki ima takle poslovni predmet: prodaja na drobno vseh vrst svežega mesa in očiščene divjačine, mesnih izdelkov, delikatesnih izdelkov svežih jajc. vseh vrst sirov in surovega masla, gor-,čice in vloženih povrtnin ter vseh vrst mesnih in ribjih konzerv. Poslovodja je Rodež Stefan. Enota nima samostojnih pravic. Enoto je ustanovil DS 31. VIII. 1968,
Rg I 63/16	427
Besedilo: »Modna oblačila«, Ljubljana, industrija konfekcije oblačil.
Izbriše se delavnica za izdelavo orodja in izdelkov kovinske galanterije, Ljubljana. Stari trg 21.
Rg II 209/74	408
Besedilo: »Jugoplastika«, Split.
Prj prodajalni, Ljubljana, Miklošičeva 13 se izbriše Sešek Eugen in vpiše Alojz Kerin, novi poslovodja.
Rg III 485/5	410
Ljubljana, 24. marca 1969.
Besedilo: Kombinat »Jugoplasti-ka«. Split.
Izbriše se prodajalna »Prevalje« v Prevaljah zaradi ukinitve.
Maribor, 12, marca 1969.
Rg 300/1-4	353
Besedilo: »Košaki«, tovarna mesnih izdelkov, Maribor.
Vpiše se prodajalna št. 27, Maribor, Canžekova 16, kj prodaja na drobno meso. mesne izdelke in zaklano perutnino, delikatesno blago, kot sir, ribje in mesne konzerve ter gorčico. Poslovodja je Ferk Anton. Za prodajalno podpisujejo pooblaščenci za podpisovanje podjetja in pa poslovodja, vendar ta le v mejah poslovanja prodajalne. Enoto je ustanovilo podjetje s sklepom DS z dne 5. VIII. 1968. Enota nima samostojnih pravic, prodaja v imenu in na račun podjetja.
Maribor, 24. marca 1969.
Rg 211/1-189	444
Besedilo: Avtopromet in tuzemska špedicija »Gorjanci«. Novo mesto.
Pri predstavništvu v" Mariboru, Mlinska 4 se izbriše dosedanji šef
predstavništva Keber Teodor in vpiše novi šef predstavništva: Mervič Silvo, ki podpisuje z enakimi pooblastili, kot )ih je imel dosedanji šef predstavništva.
Rg 337/1-10	453
Besedilo: Trgovsko podjetje »Gorice«, Šentilj v Slovenskih goricah.
Pri prodajalni št. 7 »Trate« v Tratah se izbriše Rokavec Tilčka in vpiše Snuderl Terezija, nova poslovod-kinja.
Rg 135/11-94	450
Maribor, 28. marca 1969.
Besedilo:	Industrijski kombinat
»Planika«, Kranj.
Pri prodajalni v Murski Soboti se izbriše dosedanji sedež prodajalne: Murska Sobota. Maršala Tita 21 in vpiše novj.sedež prodajalne: Murska Sobota, Titova 29.
Rg 163/1-11	452
Besedilo: Gostinsko podjetje »Majolika«, Maribor1.
Pri bifeju »Predor« v Mariboru, Šentiljska 110 se izbriše Rus Mara in vpiše Petrič Hedvika, nova poslo-vodkinja.
Rg 250/1—79	451
Maribor, 31. marca 1969.
Besedilo:	Zavarovalnica »Sava«,
Ljubljana.
Pri poslovni enoti. Maribor, Partizanska 3-5/IV se izbrišeta Pučnik Dušan, namestnik direktorja poslovne enote in Praprotnik Alojz, računovodja poslovne enote. Vpišejo se: Amon Mara, računovodkinja poslovne enote, ki skupaj z direktorjem poslovne enote sopodpisuje vse finančne listine. Breče Hilda, ekonomist, ki podpisuje v odsotnosti direktorja poslovne enote z enakimi pooblastili in Švajger Kristina, uslužbenka, ki podpisuje v odsotnosti računovodje poslovne enote z enakimi pooblastili.
Rg 516/1-14	505
Besedilo: Tovarna obutve »Peko«, Tržič.
Pri prodajalni v Slovenj Gradcu, Glavni trg 55 se zbriše dosedanja poslovodkinja Punčuh Pavla in vpiše nova poslovodkinja Rupreht Jožica.
Rg 57/III-7	503
Maribor, 4. aprila 1969.
Besedio: »Seme«, export — import, Beograd.
Pri prodajalni v Mariboru, Partizanska 28 se izbriše Hinko Cvet in vpiše Mauko Viktor, novi poslovodja.
Maribor, 10. aprila 1969.
Rg 437/1-16	502
Zadružni register
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Poljoprivredna zadruga Vivodina — Kamanje.
Izbriše se bife — točilnica, Kranj, Pot na Jošt 13 zaradi ukinitve.
Ljubljana. 24. marca 1969.
Zadr VI 633/2	438
Register zavodov
Vpisi
Okrožna gospodarska sndtSCa razglašajo
Besedilo: Osnovna šola Bučkovei, Bučkovci.
Poslovni predmet: osnovna vzgoja in izobrazba mladine, šolska mlečna kuhinja.
Ravnatelj je Stropnik Karel.
Pooblaščenci za podpisovanje zavoda: Stropnik Karel, ravnatelj, ki za zavod podpisuje samostojno po zakonitih določbah in statutu zavoda ter Potočnik Mirko, učitelj, ki skupaj z ravnateljem sopodpisuje vse finančne listine.
Ustanovitelj: Občinska skupščina Ljutomer z odločbo št. 02-10/63-2 z dne 1. X. 1963.
Maribor, 7. aprila 1969.
Rgz 457/1-3	510
Spremembe
Okrožna gospodarska sodlSCa razglašajo
Besedilo: Kajuhov dijaški dom. Celje.
Izbriše se honorarna računovodkinja Julijana Mravljak in vpiše Anica Maček, računovodkinja, pooblaščena za sopodpisovanje finančne dokumentacije.
Rgz IX 102/2	462
Besedilo: Zavod za komunalno dejavnost, Krško.
Izbriše se direktor zavoda Srečko Letonja.
Rgz IX 7/3	464
Besedilo: Občinska ljudska knjižnica. Slovenske Konjice.
Vpiše se nova poblaščenka za podpisovanje Marija Seručar, članica sveta zavoda.
Priimek pooblaščenke za podpisovanje zavoda Matilde Vidmar se spremeni in je odslej Stergar.
Rgz IX 113/2	463
Celje, 2. aprila 1969.
Besedilo: Muzej revolucije, Celje.
Izbriše se Florijan — Cveto Pelko in vpiše prof. Jože Marolt, novi ravnatelj. ki zavod zastopa in zanj podpisuje v polnem obsegu.
Celje, 8. aprila 1969.
Rgz IX 48/2	482
Besedilo:	Veterinarska postaja,
Sevnica.
Izbriše se računovodja Stane Cam-loh	in	vpiše Danica Pohar,	ekonomski	tehnik	poblaščena za	sopodpi-
sovanje pri zavodu.
Celje, 9. aprila 1969
Rgz X 54/2	485
Besedilo. Osnovna šola, Tolmin.
Vpiše se novi pooblaščenec za podpisovanje Rutar Stanko, računovodja.
Dosedanja računovou.......,3 Rutar
Zofija je odslej administratorka in sopodpisuje vse finančne listine. 2e vpisana pooblaščenka za podpisovanje Rutar Gabrijela podpisuje odslej v odsotnosti ravnatelja.
Koper, 26. marca 1969.
Rgz 113/3	474
Besedilo: Dijaški dom. Koper.
Izbriše se poblaščenec za podpisovanje Mikac Gvido, računovodja ter vpiše Penko Sonja, računovodkinja.
Rgz 108/4	477
Besedilo: Dijaški dom Petra Skalarja, Tolmin.
Besedilo odslej: Dom šolske mladine »Peter Skalar«, Tolmin.
Rgz	77/4	476
Koper, 27. marca 1969.
Besedilo: Osnovna šola, Piran.
Vpiše se ravnatelj Raktelj Franc, .. . kj zavod zastopa in zanj podpisuje po zakonitih določbah.
Dosedanji v. d. ravnatelja Žele Franc je odslej pom. ravnatelja, ki podpisuje v njegovi odsotnosti. .........Koper, 28. marca 1969.
Rgz	215/4	473
Besedilo:	Center za rehabilitacijo
in	varstvo	slepih	Slovenije,	Škofja
Loka.
Vpiše se prenos ustanoviteljskih * 'pravic na Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in sprememba besedila točke a) vpisanega predmeta poslovanja, ki glasj odslej: poklicno usposablja slepe in slabovidne mladostnike ter mladostnike s kombini-ranimi, motnjami, od katerih je os-. n Ovna slepota ali močna slabovidnost.
Ljubljana, 26. februarja 1969. v i .........Rgz I 5/7 in 8	324
Besedilo: Osnovna šola, Lovrenc
na Pohorju.
Vpiše se pripojitev Otroškega vrtca Lovrenc na Pohorju.
Maribor, 19. marca 1969.
Rgz 142/1-7	459
Besedilo: Osnovna šola, Lovrenc na Pohorju.
Pri računovodkinji Ostruh Almirj se izbriše dosedanji priimek: Ostruh in vpiše zaradi možitve novi priimek: Koper.
Maribor, 21. marca 1969.
Rgz 142/1-9	461
Besedilo: Zdravstveni dom. Ptuj.
Izbriše se direktor dr. Stojan Frank in vpiše dr. Emil Blagovič, specialist internist, kot direktor zavoda, ki zanj podpisuje samostojno po zakonitih določbah in statutu zavoda.
Rgz 255/1-12	507
Besedilo: Zavod za zdravstveno varstvo. Ravne na Koroškem.
Izbriše se v. d. direktorja dr. Janez Platzer in vpiše dr. Vlado Wein-gerl. novi v. d. direktorja, ki podpisuje za zavod samostojno po zakonitih določbah in po statutu zavoda,
Rgz 379/1-6	508
Maribor, 3. aprila 1969.
Besedilo: Delavska univerza. Gornja Radgona.
Izbriše se računovodkinja Bastl Pavla in vpiše Borko Darinka, računovodkinja, ki skupaj z direktorjem sopodpisuje vse finančpe listine. Maribor, 9. aprila 1969.
Rgz 134/1-14	499
Izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo
Besedilo: Otroški vrtec, Lovrenc na Pohorju.	^
Zaradi pripojitve k Osnovni šoli, Lovrenc na Pohorju.
Maribor, 19. marca 1969.
Rgz 131a/I-6	456
Razglasi sodišč
Dražbeni oklici
I 132/63-89	2394
Dne 3. VI. 1969 ob 9,30 uri bo v sobi št. 5 tega sodišča javna dražba nepremičnin: celotnega vložka 3 k. o. Žižki, pare, št. 767 njiva 17,93 a, za katero znašata najmanjši sprejemljivi ponudek 3.586 din, varščina pa 538 din in 3/4-ink vložka 6 k. o. Žiški pod B l/b in 2, pare. št. 1292 travnik 7,15 a. pare. št. 1294 travnik 28,14a in pare. št. 1293 njiva 27,74a, za kateri delež znašata najmanjši sprejemljivi ponudek 5.366 din, varščina pa'805 dih.
Vsakdo, ki ima na nepremičnino pravico, zaradi katere bi dražba ne bila dopustna, naj prijavi svojo pravico sodišču najkasneje na dražbe-nem naroku pred začetkom dražbe, ker se ta pravica kasneje ne bo mogla uveljavljati na škodo poštenega kupca.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 10. aprila 1969.
J 1762/68-22	2661
Dne 19. V. 1969 ob 10. uri bo pri tem sodišču v sobi št. 27 prisilna dražba 1/2 vi. št. 40 in 1/2 vi. št. 604, oboje k. o. Pekre. Cenilna vrednost za obe vi. št. je 113.307,59 din; najmanjši ponudek pa 56.654 dinarjev.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski sodišča.
Občinsko sodišče v Mariboru dne 17. aprila 1969.
J 156/68	2593
13
Dne 23. junija 1969 ob 10. uri bo v sobi št. 5 pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin, vpisanih pod vi. št. 516 k. o. Verd. Cenilna vrednost je 2.925 din; najnižji ponudek pa 1950 din.
Pravice, ki ne bi dopuščale dražbe, je treba priglasiti najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnine v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Občinsko sodišče na Vrhniki, dne 15. aprila 1969.
Oklici dedičem
O 299/68-7	2395
JVlatilda Hozjan, roj. Matjašec, Hči Stefana, Voj. 14 III. 1903 v Trnju, poljedelka, drž. SFRJ. nazadnje prebivajoča v Trnju 24 je umrla tam dne 11. XI. 1968, Dedič je med drugimi tudi zapustničin sin Ignac Hozjan, roj. 1934, neznanega bivališča v Avstraliji. Ta in drugi, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine se pozivajo, da se v enem letu od te objave priglasijo sodišču, sicer se bo zapuščinska obravnava opravila po podatkih, s katerimi bo sodišče razpolagalo in po izjavi skrbnika predvidoma Matije Kuzma, poljedelca iz Trnja 22.
Občinsko sodišče v Lendavi, dne 10. aprila 1969.
O 180/67	2487
Furlan Ana, gospodinja iz Vrhnike/Ob potoku 38 je umrla dne 11. I.
1967 brez oporoke. Zakonita dedinja in hčerka pokojnice Furlan Frančiška, ki živi nekje v Avstraliji se po živa, da v roku enega leta od objave tega oklica poda pri tem sodišču svojo dedno izjavo, ker bo sicer sodišče po preteku tega roka zapuščino obravnavalo po podatkih s katerimi bo razpolagalo in pa s skrbnikom.
Občinsko sodišče na Vrhniki, dne 3. aprila 1969.
Amortizacije
vrednotnic, katerih imetniki se pozivajo naj v danem roku priglasijo sodišču svoje pravice, sicer se bodo vrednotnice izrekle za neveljavne
Rnp 72/69-3	2113
Obrtno gradbeno podjetje »Remont* v Celju. Cesta na Ostrožno 8 prosi za amortizacijo čeka za potrošniško posojilo, izdanega od Celjske mestne hranilnice v Celju, št. 4699 z dne 20 XI. 1968 v znesku 5.000 din na ime Janušič Ane iz Celja, Smrekarjeva 4. Priglasitveni rok je 60 dni od te objave.
Občinsko sodišče v Celju, dne 28. marca 1969.
Razne objave
'	Razpisi
St. 1/3-7-1/69	2592
Skupščina občine Ljubljana-Siška na podlagi 43. člena temeljnega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SFRJ, št. 7/65) in 13. člena v zvezi s členom 24/4 in 35 republiškega zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65). v soglasju s skupščino občine Ljubljana-Bežigrad in Ljubljana-Vič Rudnik razpisuje tri prosta sodniška mesta pri občinskem sodišču II v Ljubljani.
Kandidati, ki izpolnjujejo splošne in posebne zakonite pogoje za sodnika, naj se priglasijo v roku 30 dni po objav; tega razpisa pooblaščeni razpisni komisiji pri skupščini občine Ljubljana-Šiška, Trg prekomorskih brigad 1.
Skupščina občine L j ubl j ana-Šiška
2488
Upravni odbor delovne organizacije »Tehnopromet«, Beograd, Bulevar revolucije 28 razpisuje prosto delovno mesto
šefa predstavništva v Ljubljani. Pogoji za delovno mesto so: visoka šolska izobrazba in 7 let prakse v ekonomsko-komercialnih poslih, od tega 4 leta v poslih zunanje trgovine ali na vodilnih mestih v veji industrije za katero je podjetje registrirano; višja šolska izobrazba in 10 let prakse v ekonomsko-komercialnih
poslih, od tega 6 let v poslih zunanje trgovine ali na vodilnih mestih v tisti veji industrije, za katero je podjetje registrirano; srednja šolska izobrazba in 12 let prakse v ekonom-sko-komercialnih poslih, od tega 8 let v poslih zunanje trgovine ali na vodilnih mestih v tisti veji industrije, za katero je podjetje registrirano in položen ali priznan izpit za delo v zunanji trgovini; znanje enega svetovnega jezika.
Nagrajevanje po pravilniku o formiranju in razdelitvi osebnih dohodkov v »Tehnoprometu«. Rok za sprejem prošenj je 15 dni. Prošnje je treba poslati na naslov podjetja »Tehnopromet* — sekretariat.
»Tehnopromet« Beograd
St. 122/2-69	2594
Razpisna komisija inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani razpisuje delovno mesto
direktorja inštituta.
Kandidati za razpisano delovno mesto morajo imeti poleg splošnih pogojev po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih še:	naziv znan-
stvenega sodelavca (da je habilitiran), znanstveni naslov doktorja geografskih znanosti, več let dela na znanstvenem področju geografije in objavljena publicistična in znanstvena dela s področja geografije, organizacijske sposobnosti za organiziranje in vodenje znanstvenoraziskovalnega dela, da ni kaznovan in da ni v kazenskem postopku, da ima najmanj pet let delovnih izkušenj pri znanstveno-raziskovalnem delu in da obvlada najmanj dva sve tovna jezika.
Kandidati naj pošljejo svoje pismene ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev ter biografskimi in bibliografskimi podatki na naslov: Razpisna komisija inštituta za geografijo Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 12. Prijave sprejema komisija 30 dni od dneva objave tega razpisa v časopisu »De-1°'“-	Razpisna komisija
Izgubljene lisline
preklicujejo
Abdič Hašim, Ljubljana, Šmar-tinska 135, zdravstveno izkaz. 2427 Abičič Anka, Škofja Loka, Blaževa 3, zdravstveno izkaznico, številka 187465.	2574
Babič Judita, Ljubljana, Drenikova 32, zdravstveno izkaznico. 2575 Bečirevič Arleta, Ljubljana, Na jami 3, zdravstveno izkaznico. 2474 Bedi Mijo, Sivica 116,’ zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, izdano v Ljubljani.	2447
Beganovič Safet, delavsko naselje, Stanežiče, zdravstveno izkaz. 2475 Bene Anton, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 188229.	2497
Bernik Marjan, Jezero pod Krimom, zdravstveno izkaznico. 2448 Bider Vera, Kokrica 43, Kranj, zdravstveno izkaznico.	2471
Blagojević Dragoljub, Zgornji Kašelj, zdravstveno izkaznico. 2449 Bojuti Ljatif, Ljubljana, Celovška 134, zdravstveno izkaznico na ime Bojuti Camin.	2428
Bolte Joža, Zg. Zadobrova 122, dijaško avista vozovnico, št. 8321 za relacijo Zg. Zadobrova—Aškerčeva, izdano od podjetja »L j ubijana-transport«, Ljubljana. --	2430
Bregar Janez, Spodnji Hotič 6, p. Litija, zaključno spričevalo osemletke v Litiji, izdano leta 1966. 2476 Bregar Janez, Dobruška vas 34, p. Škocjan, zdravstveno izkaznico, številka 219870.	2402
Bregovič Ivan. Piran, Prežihova 7. zdravstveno izkaznico.	2489
Cokan Milan, Velika Pirešica 41, p. Žalec, zdravstveno izkaznico, številka 056689.	2498
Cokan Niko, Velika Pirešica 41. p. Žalec, zdravstveno izkaznico. 2499 Cvetlin Franc, Podgorica 12, zdravstveno izkaznico.	2477
Calosan Zagorka, Celje, Partizanska 41, zdravstveno izkaznico, številka 68696.	-	2500
Cižman Andrej, Tacen 107, zdravstveno izkaznico, št. 38487.	2431
Cujež Jakob, Vinski vrh 12, pošta Slivnica pri Celju, zdravstveno izkaznico. št. 611008.	2361
Dernjač Anton. Olešče 36, pošta Laško, delovno knjižico, številka 3351/804467:	2502
Dezdarovič Husein, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2432
Dolinšek Toni, Ljubljana, Kuzmi-čeva 4, zdravstveno izkaznico, številka 013572.	2478
Drofenik Peter, Mali Tabor, Hum na Sotli, zdravstveno izkaznico, št. 376237.	2503
Đokić Stevo, Ruhotine, zdravstveno izkaznico.	2405
Ferlin Valent, Žovnek, zdravstveno izkaznico.	2504
Flis Milan, Šentjur, zdravstveno izkaznico, št. 421525.	2505
Florjane Vinko, Štore 10, odlikovanje za hrabrost, Varaždin.	2506
Florjančič Marta, Ljubljana, Pod-milščakova 22, spričevalo 2. razreda gimnazije v Novem mestu, letnik 1961/62.	2433
Funtek Anton, Podvolovljek 19, p. Luče ob Savinji, vojaško knjižico.	5922
Furlanič Ada-Ana, Škofije 34, zdravstveno izkaznico, številka 391449.	1938
Furlanič Jordan, Izola, Tartinijeva ulica, delovno knjižico, reg. št. 2568, ser. št. 820506.	2443
Gerbec Kristina, Škofja Loka, Cesta talcev 8, zdravstveno izkaznico.	2576
Geršak Katarina, Založe 6, Polzela, zdravstveno izkaznico, številka 208235.	2507
Glušič Andrej, Ljubljana, Jurčičev trg 8, zdravstveno izkaznico. 2577
Grandovec Marija, Dob 20, p. Dob pri Domžalah, zdravstveno izkaznico, št. 138011.	2450
Gregorač Karolina, Celje, Bezen-škova la, zdravstveno izkaznico, št. 388257.	2508
Gregorič Ciril, Primča vas 21. spričevalo o opravljenem izpitu ra vodjo žerjava.	2479
Gujtman Bernarda, Bratonci 25. p. Beltinci, delovno knjižico, reg. štev. 9897. ser. št. 827370.	2118
Hamulič Fuada. Hambarine 13, pošta Prijedor, zdravstveno izkaznico,	2579
Hasanagič Marjan, Dol pri Borovnici 25, zdravstveno izkaznico, številka 057969. i'	2434
Heine Justina, Globoko, Rim. Toplice. delovno knjižico, številka 15429.	2509
Hirsch Roman. Vrhovci, Cesta KIPO, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2406
Hočevar Jože, Nove Jarše 11, Ljubljana, zdravstveno izkaz. 2580 Hribar Franc, Kamnik, Novi trg 42, diplomo gradbene tehniške šole.	2429
Hribernik Jože. Tepanjski vrh 6, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico. št. 300971.	2509
Husu Natalija, Ljubljana, Na' peči 27, zdravstveno izkaznico. 2581 Ibrič Sečo, samski dom, Luka Koper, p. Koper, zdravstveno izkaznico, št. 23072.	2421
Iljaš Lojze, Kokrica 148. Kranj, zdravstveno izkaznico, številka 502361	1969
Ivanuš Hojka, Ljubljana. Cesta v Mestni log 36, zdravstveno izkaznico, št. 103333.	2480
Jager Franc, Celje, Kajuhova 9. zdravstveno izkaznico, številka 424770.	2511
Jagrič Danijel, Celje, Švabova 2. vojaško knjižico, izdano v Celju.	2512
Jagrinec Ana, Ptuj, Miklošičeva 12, zdravstveno izkaznico, številka 05146.	2490
Jakič Alojz. Ig 17, zdravstveno izkaznico.	2435
Jakič Jelka, Ljubljana, Vodnikovo naselje 51, dijaško avista vozovnico, št 5900 za relacijo Sp. Dravlje— Splošna bolnica, izdano od podjetja -Ljubljana-transport*, Ljubljana.	2481
Jakopec Silvo, Laško 236, zdravstveno izkaznico, št. 310765.	2513
Jamar Janko. Ljubljana, Miklošičeva 4. zdravstveno izkaznico, številka 173476.	2451
Jančič Jerica, Goričica, Šentjur, zdravstveno izkaznico.	2514
Janjič Breda roj. Leskovšek. Vrhnika, diplomo Učiteljišča v Ljubljani, št. 12/66.	2452
Jazbec Ivan, Kozej 20, vojaško knjižico, izdano v Celju.	2515
Jerički Milan, Košnica 29, Početr-tek. zdravstveno izkaznico. 2516 Juhant Ljuba, Ljubljana zdravstveno izkaznico.	2583
Juraj Anica, Celje, Orožnova 2, zdravstveno izkaznico.	2517
Jurman Justi, Ljubljana, Jakšiče-va 6, zdravstveno izkaznico. 2482 Juyan Janez, Srednje Gameljne 15, zdravstveno izkaznico, številka A-018560.	2582
Kadalič Hamid, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2584
Kadič Fikret, Ljubljana, Djakovi-čeva 57, zdravstveno izkaznico. 2407 Kalc Ljubomira, Ljubljana-Pod-gora. blok 7. zaključno spričevalo osemletne šole v Šentvidu nad Ljubljano.	2586
Karo Franc, Mala vas 6, p. Gorišnica, zdravstveno izkaznico, številka 369482.	2422
Kink Marjan. Slatina 11. Šmartno v Rožni dolini, zdravstveno izkaznico, št. 318409.	2518
Kitič Novak, Kremno, zdravstveno izkaznico, št. 23329.	2519
Ključanin Saima, Jesenice, Tomšičeva 111, zdravstveno izkaznico, št. 164953.	2423
Kocjančič Ivan, Novo mesto, Pa-deršičeva 21, zdravstveno izkaznico, št. 459027.	2403
Kolenc Franc, Celje, Nova vas 56. zdravstveno izkaznico, številka 415956	2520
Kos Luci'•> luKovlie 5, Braslovče, spričevalo trg. pomočnice, izdano v Celju leta 1963 od Šole za trg. vajence.	2521
Košenina Rozalija, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta IV/14, zdravstveno izkaznico.	2408
Koštomaj Jernej. Zabukovica 176, Petrovče, zdravstveno izkaznico, št. 173345.	2522
Kotnik Marija, Globoče 10, Vojnik, zdravstveno izkaznico, številka 429320.	2523
Kragolnik Anton, Celje, zdravstveno izkaznico, št. 422951.	2524
Kranjc Jano. Griže 22, zdravstveno izkaznico, št. 262983.	2525
Kraševec Milan. Celje, Cesta na grad, vojaško knjižico, izdano v Celju.	2526
Krempl Vinko, Police 49, Gornja Radgona, delovno knjižico, številka 449924/1887.	2527
Kresnik Viktor. Ritnik 16. Šentjur, zdravstveno izkaznico, številka '288542.	2528
Krhlanko Emica, Celje, Mariborska 159, zdravstveno izkaznico, številka 01201.	2529
Krhlikar Herman. Šentvid pri Stični 29, zdravstveno izkaznico. 2409 Kutnjak Ivan. Mursko Središče, Matija Gubca 81. zdravstveno izkaznico, št. 293521.	2453
Laubič Jože. Lutrije 19, Ponikva, zdravstveno izkaznico, številka 427603.	2530
Lavrih Rudolf, Ljubljana, Vodnikova 46, vojaško knjižico, izdano v Banja Luki.	2454
Lavrinšek Irma, Ljubljana, Šišenska 37, zdravstveno izkaznico, številka A-211001.	2455
Lopan Štefka, Celje, delovno knjižico, št. 8430.	2541
Lozic Hazim, Herle, zdravstveno izkaznico.	2436
Marič Milutin, Ljubečna 36, zdravstveno izkaznico, št. 375007.	2532
Markežič Štefan, Velenje, Koroška 25a, delovno knjižico.	2473
Matijevič Tomo, Ljubljana, Šara-novičeva 14, zdravstveno izkaznico.	2483
Medič Sabit, Ljubljana, Črnuče, zdravstveno izkaznico.	2410
Miđan Redo, Litija, zdravstveno izkaznico, št. A-056397 na ime Miđan Ramiz.	2456
Milojevič Marko, Ljubljana, Poljanska 66, zdravstveno izkaz. 2437 Miših Irena, Bukovžlak 101, zdravstveno izkaznico.	2533
Mlakar Terezija, Bezina 8, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, številka 878717.	2534
Mlinar Stefan, Rog. Slatina, zdravstveno izkaznico, št. 225568.	2535
Mlinarič Milena, Lončarjev dol 15, zdravstveno izkaznico, št. 588670 na ime Erika.	1901
Mojšker Ivana. Ljubljana, Cim-permanova 1, zdravstveno izkaznico, št. 147578.	2585
Mrdjinac Jordan. Ljubljana, Triglavska 13, vojaško knjižico izdano v Zagrebu.	2411
Mujčič Zarif, Ljubljana, Svetosav-ska 26. zdravstveno izkaznico. 2457 /Nag'ič Ana, Celje, Ulica bratov Dobrotinškov, zdravstveno izkaznico, št. 267148.	2536
Nedeljkovič Ivan, Zovnek, zdravstveno izkaznico, št. 039030.	2537
Novak Ivan, Ljubljana, Koželjeva 8, zdravstveno izkaznico, številka 386306	2412
Nučič Antonija. Ljubljana, Ane Ziherle 8, zdravstveno izkaznico, št. 382004.	2470
Obadič Marija, Ljubljana, Jarška, blok 9. zdravstveno izkaznico. 2413 Ojsteršek Marija, Prožinska vas 75, Štore, zdravstveno izkaznico, št. 636452.	2538
Osterman Milan, Ljubljana, Crto-mirova 1 e, zdravstveno izkaznico.	2458
Pečnik Zoran, Franc, Vrbje 69, Žalec, vojaško knjižico, izdano v Mostaru 1963.	2539
Peulič Blagoje, Ljubljana, Celovška 6, zdravstveno izkaznico. 2459 Peterlin Gorazd, Ljubljana, Pržan 34, zdravstveno izkaznico, številka 125486.	2460
Pirkovič Anton, Ratenska vas, Ros. Slatina, zdravstveno izkaznico, št. 632944.	2540
Planinšek Ivanka, Celje, Košnica 21, zdravstveno izkaznico, številka 610129.	2541
Platovšek Ida, Ljubljana, Na jami 7, zdravstveno izkaznico, številka 924194.	2484
Plešnik Cecilija, Pirešica 8. Velenje, zdravstveno izkaznico, številka 224101.	2542
Plešnik Franc. Vine 1, Strmec, zdravstveno izkaznico, številka 162146.	2543
Podgornik Robert, Petrovče 58, zdravstveno izkaznico, številka 037R31	2544
o narodni obrambi
Knjižica vsebuje poročilo predsednika izvršnega sveta Staneta Kavčiča v Skupščini SR Slovenije, sklepe in priporočila o nalogah na področju narodne obrambe, ki so bila sprejeta na zasedanju ter zakon o narodni obrambi z zakonom o vojaški obveznosti. — Cena 7 din.
So.ošni register veljavnih predpisov zveznih m republiških 1945 - 1968
Predpisi so razvrščeni po abecedi glavnih gesel; abecedna razvrstitev gesel in podgesel omogoča hitro najdbo iskanega predpisa. Register, ki ga je sestavil Stanko Mihelčič, ima 442 strani, je nujen priročnik za vsakogar, ki se ukvarja s predpisi. — Cena 55 din.
CZ Uradni list SRS Ljubljana, Veselova 11 p. p. 379 VII
Poles Alberta, Koper, Vegova 29, diplomo učiteljišča v Ljubljani, izdano na ime Ogris Alberta. 2424 Pondelak Anton, Babna gora 17, Slivnica, zdravstveno izkaznico, št. eoe-ž/Sll-lO.	2545
Posilovič Štefan, Nova Dobrova 97, Zreče, delovno knjižico, številka 558606/3871.	2546
; Povalej Gregor, Marko, Celje, Muzejski trg 3: diplomo gradbene stroke, izdano qd GTŠ v Ljubljani, lota 1964.	2547
Povše Karl. Vojnik, zdravstveno izkaznico, št. 288963.	2548
Praprotnik Cene. Radovljica, Ser-cerjeva 1, zdravstveno izkaznico, št. 247576 na ime Praprotnik Vinko.	2308
Praznik Simona, Ljubljana, Stross-maj'erjeva 12, zdravstveno izkaznico.	2438
Pungeršek Marija, Celje, Šlandrov trg 3, zdravstveno izkaznico. 2549 Pušnar Darinko, Kojsko 5 v Brdih, vojaško knjižico.	1814
Radkovica Rajko, Celje, Riharjeva 5 a. zdravstveno izkaznico.	2550
Rakita Grujo, Sežana. Sejmiška pot 8, zdravstveno izkaznico, štev. 19753.	2253
Rebek Sašo, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XVII/6, zdravstveno izkaznico.	2587
Redžič Husein, Ljubljana, Poljanska 66. zdravstveno izkaznico. 2461 Rekič Bajro, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5, zdravstveno izkaznico.	2439
Remic Janez, Kranj, Jezerska 108 b, pomočniško spričevalo mizarske stroke.	2435
Resnik Dušan, Rog. Slatina 213, zdravstveno izkaznico, številka 870676.	2551
Ribičič Jure, Ljubljana, Ane Ziherle 4, dijaško avista vozovnico, št. 776 za relacijo Remiza—splošna bolnica, izdano od podjetja »Ljubljana-transport«, Ljubljana.	2462
Ris Milan, Ljubljana, Celovška 6, zdravstveno izkaznico, številka 33034.	2463
Saje Aleksander, Ljubljana, Gradišče 11, zdravstveno izkaznico. 2440 Selišnik Rajko. Luče 105, diplomo gradbene stroke, izdano od TSŠ v Celju, leta 1964	2552
Simčič Ivan, Koper, Destradijev trg 10, zdravstveno izkaznico, štev. 103638.	2493
Sivka Marija, Senovica, Šmarje pri Jelšah, zdravstveno izkaznico, štev. 872703.	2553
Slakič Danko, Ljubljana, Na jami 3, zdravstveno izkaznico na ime Slakič Danko (sin).	2464
Slavnije Duša, GP »Tehnika--, Ljubljana, zdravstveno izkaznico.	2414
Slepčevič Anđelko, Ljubljana, Celovška' 6, zdravstveno izkaznico, št. E-318306.	2465
Sluga Branka, Ljubljana, Kolarjeva 24, zdravstveno izkaznico, štev. 095525.	2466
Strman Andreja, Sevnica, Cesta na Dobrovo 2, zdravstveno izkaznico, št. 049823.	2554
Strmecki Anton, Celje, Lokrovec 29, zdravstveno izkaznico, številka 281265.	2555
Strnišek Franc, Runeč 56, p. Ivanjkovci, zdravstveno izkaznico. 2401 Strnišnik Polde, Zaplanina 17, Trojane, delovno knjižico, številka 66623.	2556
Šarman Frančiška, Javnek 1, p. Ožbalt, delovno knjižico, št. C-867605/3282.	2000
Ševič Mile, GP »Tehnika«, Ljubljana, zdravstveno izkaznico. 2415 Škerlevaj Andrej, Ljubljana, Grubarjevo nabrežje 20, zdravstveno izkaznico.	2538
Škorc Marja, Celje, Milčinskega 5. zdravstveno izkaznico.	2557
Škvorc Angela, Ljubljana, Sojerjeva 52, zdravstveno izkaznico. 2467 Štapel Štefan, Celje, Plankarjeva 3, zdravstveno izkaznico.	2558
Štefanič Silva, Ljubljana, Drenikova 17, delovno knjižico, izdano od občine Ljubljana-Šiška.	2468
Štefur Slavica, Ljubljana, Huba-dova 10, zdravstveno izkaznico. 2441
Štok Janez, Rumanja vas 25, p. Straža, vojaško knjižico, izdano v Novem mestu.	2404
Taborniška organizacija odred Dolgega poljd Gorski bori, Celje, štampiljko.	2559
Tahirovič Milka, Vrbje 80, Žalec, zdravstveno izkaznico.	2560
Tarlač Miodrag, Brestanica, zdravstveno izkaznico, št. E-329221.	2589
Tomič Zdravko, Jelendol, p, Tržič, zdravstveno izkaznico. številka 520707.	2426
Tomšič Ana, Višnja gora 57, zdravstveno izkaznico.	2416
Tozon Mirjam, Ljubljana, Hubadova 10, zdravstveno izkaznico. 2417 Trunk Marica, Imeno, Podčetrtek, zdravstveno izkaznico, številka 045979.	2561
Valenček Jožica, Celje, Ulica 29. novembra 10, zdravstveno izkaznico, št. 610634.	2562
Velič Abdula, Ljubljana, Litijska cesta bb, zdravstveno izkaznico, št. 13547.	2469
Videnšek Marija, Ljubljana, Šišenska 21, zdravstveno izkaznico, številka 105343.	2486
Vidergar Jože, Vrbje 80, Žalec, zdravstveno izkaznico.	2563
Vidergar Jože, Bukovžlak, Celje, delovno knjižico, št. 721369/579. 2564 Vivod Cecilija, Celje, Kocbekova 5, zdravstveno izkaznico, številka 227291.	2565
Vodišek Jože, Laško 123, zdravstveno izkaznico, št. 884216.	2566
Volf Ana, Tinjan 2, p. Škofije, delovno knjižico.	2494
Vrbac Antonija, Izola, Plenčičeva 5, zdravstveno izkaznico, številka 03330.	2446
Vrenko Neža, Gajska vas 27, zdravstveno izkaznico.	2567
Vrtačnik Silva, Sp. Hraše 29. Šmartno ob Dreti, zdravstveno izkaznico, št. 069772.	2568
Vujič Dragan, Ljubljana, Tomažičeva 98, zdravstveno izkaznico. 2418 Zidar Andrej, Ljubljana, Pri Mostiščarjih 4, zdravstveno izkaznico, št. 237117.	2442
Zlodej Marija, Tepanjski vrh 15, Slov. Konjice, zdravstveno izkaznico, št. 879473.	2570
Zlodej Milan, Skomarje, zdravstveno izkaznico, št. 877762.	2571
ZMS Aktiv Garant, Polzela, hranilno knjižico, št. 5075-9-1300.	2510
Zorko Marko, Celje, Tomšičev trg 3, pomočniško spričevalo strojnega finomehanika, izdano v Celju, leta 1963.	'	2572
Zupanc Franc, Vojnik 185, zdravstveno izkaznico, št. 645654.	2573
Zupančič Danica, Ljubljana, Tržaška 343, zdravstveno izkaznico, št. 300415.	2590
Zupančič Franc, Tovarna kos, Tržič, zdravstveno izkaznico, številka A-243488.	2591
Zivkovič Vera, Koper, Partizanska 16c, zdravstveno izkaznico, številka 01439.	2495
Žnidaršič Živana, Celje, Trubarjeva 44, zdravstveno izkaznico. 2574
izdaja »Uradni Ust SHS« — Direktor In odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska Tiskarna »Toneta Tomšiča* v LouDijam