PROBAN KA
POSLOVNA ENOTA KRANJ Koroška 1, tel. 04/280 16 00
GBD
Gorenjska borzno posredniška družba d.d.
Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev
koruška 33, 4000 Kranj tel.: 04I2H0 10 40, 2X0 10 17, 2H0 10 30 faks: 04 I 2X0 10 12 www.gbd.si, infoCp gbdjti
ZEISS
KAKOVOST   ZA   VAŠE OČI Corl Ztiss d.o.o., 8etMvrto 27, 2000 Maribor
v v
POTROŠNIŠKI KREDITI
Gorenjska y Banka
Banka J posluhom
Nižje obrestih' mere
©DIMIM^IMGLAS"
Kranj, torek, 7. maja 2002
Leto LV - ISSN 0352 - 6666 - št. 35 - CENA 150 SIT (13 HRK)
Foto: Gorazd Kavčič
Včeraj začetek mature
Kranj - Z esejem iz materinščine seje včeraj začela letošnja matura. To je prvo dejanje maratonskega dogajanja, ki se intenzivneje nadaljuje junija, ko bodo maturantje slovenskih gimnazij, splošnih in strokovnih, opravljali še preostale izpite. Maturo opravlja vsako leto blizu deset tisoč maturantov, delajo pa izpite iz treh obveznih in dveh izbirnih predmetov. Obvezni so materinščina, matematika in prvi tuji jezik, izbirnih pa je cela paleta. Od rezultatov mature in učnega uspeha zadnjih dveh let šole je odvisno, na katere fakultete ali druge visoke šole se bodo lahko letos uvrstili dijaki zadnjih letnikov. Ob maturi pa junija poteka tudi poklicna matura na ostalih srednjih šolah. Tudi letos bo na Gorenjskem na ta ali oni način zaključilo šolanje okoli tisoč petsto dijakov. D.Z.
Večji kulturni dom v Mošnjah
Prepoznavnost
Rado Urevc, direktor kampa Šobec, je pred dnevi pripovedoval o svoji izkušnji s prepoznavnostjo Slovenije v tujini. Dogajalo seje na turističnem sejmu na Nizozemskem. "Zapletam se v pogovore, ko končno najdem nekoga, ki mi s ponosom pove, da je bil lani v naši državi. Kje pa? V vašem glavnem mestu - Bratislavi. Gospod, mi vendar predstavljamo Slovenijo, ki leži na pol poti med Dunajem in Benetka mi... Nahajamo se na severnem delu eks Jugoslavije. Sedaj je že bolj jasno. Pa kmalu pride naslednji in vpraša: Kako je sedaj s transsibir-sko železnico. Ali še vozi?" Človek bi se smejal, če zadeva v resnici ne bi bila žalostna. Da dobrih deset let po osamosvojitvi Slovenije celo številni Evropejci še vedno ne vedo, kje je Slovenija! Komu pripisati "krivdo"? Nezainteresiranosti naših skorajšnjih evropskih "bratov" v Evropski uniji, njihovi zaverovanosti vase ali zgolj njihovemu pomanjkanju geografskega znanja? Verjetno. A del krivde leži tudi v nas samih oziroma pri tistih, ki oblikujejo podobo in ugled Slovenije v svetu. Je politika s svojo dostikrat servilno držo res dober promotor Slovenije? Zagotovo so ogromno za promocijo naredili naši športniki, glasbeniki... Premalo pa se včasih zavedamo, kako veliko vlogo ima pri promociji Slovenije lahko turizem in zadovoljni gostje, ki lahko razširijo dober glas o Sloveniji. Podatki kažejo, da se kar tretjina tujcev za obisk naše države odloča na osnovi priporočila prijateljev, ki so pri nas že bili. Zato je še kako pomemben naš odnos do čisto vsakega tujega turista, ki ga uspemo privabiti ali ki se morda slučajno, na poti preko Slovenije, /a kakšen dan ustavi pri nas. In ker h gostoljubnosti Slovenije morda največ prispevamo domačini, pred začetkom poletne turistične sezone morda ne bo odveč razmislek o nas samih. Ko bo naslednjič pred nami prav počasi, občudujoč okolieo, peljal italijanski turist. Ali ko bo nemški gost zbegano iskal kakšno znamenitost. Bomo nestrpno trobili? Jezno gestikulirali? Dobrodošli...       Urša Peternel
Podvig rokometašic Jelovice
Mošnje - Ob prazniku Krajevne skupnosti Mošnje so minulo soboto slovesno odprli prizidek h kulturnemu domu. Zgradili so ga ob pomoči občine, ki je za gradnjo namenila 18 milijonov tolarjev proračunskega denarja. Kol je
ki so ga zgradili leta 1951 in teda v njem tudi uprizorili prvo slovensko igro Naša kri, nanovo zaživel. Že doslej je deloval kot večnamenska dvorana, saj v njem potekajo razne prireditve, proslave, predstave kulturnega društva (lani
Škof ja Loka - Dvorana Poden v Škof j i Loki je bila minuli konec tedna prizorišče finalnega turnirja Pokala Slovenije za rokometašice. Pravi podvig so z. visoko zmago nad ekipo Olimpije in uvrstitvijo v veliki finale pripravile domače rokometašice Jelovice, ki so se že prejšnji teden izkazale s končnim tretjim mestom v državnem prvenstvu. Škofjeloške rokometašice so v nedeljski tekmi morale priznati premoč izkušenejše ekipe Krim Ete Neutro Robertsa, ki je ob lovoriki državnih prvakinj osvojila tudi nov naslov pokalnih zmagovalk, kljub temu pa so navdušile številne ljubitelje rokometa. Ti bodo na svoj račun prišli spet ta konec tedna, ko bo v dvorani Poden .še finale Pokala Slovenije za moške. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
S tekme med domačo Jelovico in Krimom Eto Neutro Roberts, ki so jo dobile Ljubljančanke z 40:23. Drugo mesto v pokalu in tretje v državnem prvenstvu je velik uspeh škofjeloškega rokometa.
Slovenski hokejisti uspeli, kranjski nogometaši ne
povedal predsednik Krajevne skupnosti Mošnje Janko Lavrič, so v prizidku uredili pomožne prostore za gostinski lokal (sanitarije, garderobe in priročno kuhinjo), v osrednjem delu so garderobe in tuši za športno dvorano, v mansardi pa bodo prostore imel? društva, od športnega, kulturne ga, Rdečega križa skupnosti. S tem bo
so v ta namen tudi postavili nov oder),.v dvorani trenirajo športniki, uporabljajo pa jo tudi učenci osnovne šole kot telovadnico.
Prizidek je slovesno odprl župan Janko S. Stušek, v kulturnem programu pa so nastopili otroški pevski /bor mošenjske osnovne šole ter mladi plesalci z Brezij.
U.P., foto: Tina Doki
Kranj - Minuli konec tedna so na svoj račun prišli ljubitelji hokeja, ki so na Švedskem ali pred domačimi televizijskimi ekrani spremljali tekme naše reprezentance na elitnem svetovnem prvenstvu. Naši hokejisti so v boju za obstanek v najmočnejši skupini svetovnega hokeja najprej premagali reprezentanco Japonske, nato pa še Poljake in Italijane in se na koncu zasluženo veselili obstanka med elito in novega svetovnega prvenstva, ki bo naslednjo pomlad na Finskem.
Žal pa se zmage in obstanka v družbi najboljših slovenskih ekip ta konec tedna niso mogli veseliti nogometaši Živil Triglava. V soboto so na domačem stadionu v Kranju gostili ekipo Mure in doživeli nov poraz 0 : 3. S porazom
so se poslovili tudi od igranja v najmočnejši slovenski nogometni ligi. Prav tako je izpadla ekipa Domžal, kar pomeni, da Gorenjci v novi sezoni v elitni nogometni druščini ne bomo imeli svojih predstavnikov. V.S.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE.
=eco oil=
04 53177 00
V) s
Oš
9770352666018
Naenkrat le trije rejenci
Predlog novega zakona o rejniški dejavnosti želi zagotoviti največ koristi otroku, ki je v reji, in mu dati prvo družinsko izkušnjo.
Ljubljana - Vlada je predlagala državnemu /boru sprejem zakona o izvajanju rejniške dejavnosti.
Zakon je med zakoni, ki urejujejo socialno in še zlasti družinsko področje, zelo pomemben. Kadar se ugotovi, da starši iz različnih razlogov ne znajo, ne zmorejo ali nočejo ustrezno poskrbeti za otroke, mora država preko svojih institucij ukrepati.
Najprej je potrebno pomagati družini, da bi bila sama sposobna ustrezno skrbeti za svoje otroke. Kadar kljub pomoči tega ni sposobna, pa je potrebno zaščititi otroke. Pri tem gre lahko za obliko nadomeščanja ene družinske naloge, več nalog ali za prevzem vseh nalog družini pri skrbi za otroka, bodisi za krajši ali daljši čas. Ena od možnosti je tudi namestitev otroka v rejniško družino. Zanjo se je možno odločiti v primeru, da starši krajši ali daljši čas ne opravljajo ustrezno svojih dolžnosti do otrok. Od rejništva mora imeti največ koristi otrok, ki mora v rejniški družini dobiti tudi prvo družinsko izkušnjo. Čeprav za otroka rejniška družina ni "biološka" družina, je pomembna za razvoj, izkušnje in življenje otroka.
Rejništvo se omenja v Sloveniji prvič že leta 1906, začetki organi-
9. /w\o - dan etpore
ziranega rejništva pa segajo v leto 1926, ko je Zavod za zdravstveno zaščito mater in otrok organiziral pripravil za take otroke prvo kolonijo. Leta 1955 je bilo rejništvo potrjeno kot prednostna oblika družbenega varstva otrok. Po podatkih Ministrstva za delo, druži-
Rod is k i in trziski šolarji v Mauthausnu
Kranj - Učenci iz. osnovne šole Bistrica v Tržiču in Rodica pri Domžalah so sodelovali v kulturnem programu na spominski svečanosti, kije bila v nedeljo, 5. maja, v nekdanjem koncentracijskem taborišču Mauthausen v Avstrgi ob obletnici osvoboditve taborišča leta 1945. Taborišče je delovalo med letoma 1938 in 1945 inje imelo še 49 podružnic. Ena od njih je bila tudi na Ljubelju. Republika Avstrija je razglasila taborišče za muzej. V nedeljo je bila najprej slovesnost pri slovenskem spomeniku, ki je kopija ljubeljskega spomenika in so ga postavili leta 1995, nato pa še osrednja mednarodna svečanost. Spominsko srečanje v čast trpečim in umrlim ter v spomin osvoboditvi leta 1945 je bilo v nedeljo tudi v nekdanjem uničevalnem taborišču Dachau na Bavarskem. J.K.
Slabo pripravljeni zakoni
Ljubljana - Delo parlamenta je slabo organizirano, vlada pa mu predlaga v sprejem slabo pripravljene in v koaliciji neusklajene zakone, so v analizi dela državnega zbora ugotovili v poslanski skupini Nove Slovenije. Pri sprejemanju zakonov, še posebno tistih, ki so del uskladitvene zakonodaje z Evropsko unijo, so precejšnji zaostanki, razen tega je ustavno sodišče pri več zakonih ugotovilo neskladnost z ustavo. Nova Slovenija opozarja na izjavo ministra za evropske zadeve dr. Janeza Potočnika, ki je povedal, da je sprejete šele 63 odstotkov evropske zakonodaje, 40 odstotkov pa jo je treba še sprejeti, kar je precej neodgovorno. Poslanci Nove Slovenije so pripravljeni na intenzivnejše delo državnega zbora in na večje število zasedanj, vendar sta pogoj boljše pripravljeni predlogi zakonov in boljša organizacija dela v državnem zboru. J.K.
KUPON ZA MALI OGLAS DO 10 BESED - BREZPLAČNO -
Kupon s tekočo številko meseca velja samo za tekoči mesec!
Mali glas, oddan po telefonu ali brez kupona, zaračunavamo po ceniku,
s popustim za naročnike (20 %).
VELJAVNI KUPONI imajo na hrbtni strani odtisnjen naslov naročnika.
KUPON ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS JE OBJAVLJEN VSAK PRVI TOREK V MESECU!
Po telefonu 04/201 42 47 sprejemamo male oglase neprekinjeno 24 ur dnevno, v malooglasnem oddelku na Zoisovi 1 smo Vam na razpolago od ponedeljka do petka med 7. in 15. uro, ob sredah do 17. ure.
KUPON NE VELJA ZA PRAVNE OSEBE (d.o.o.
s.p.)
Pošljite na: GORENJSKI GLAS, 4001 KRANJ, p.p. 124
Ime in priimek, naslov:
Naročam objavo malega oglasa v naslednjem besedilu:
Kupon ni veljaven za objavo pod šifro oz. za naslov v oglasnem oddelku.
no in socialne zadeve je bilo v zadnjih mesecih v Sloveniji v rej-
ništvu od 1300 do 1340 otrok pri okrog 500 družinah. 109 rejnic
ima položaj poklicne rejnice. Število otrok v rejništvu je večje od števila otrok v zavodih za usposabljanje in vzgojnih zavodih, kar dodatno potrjuje pomen rejništva.
V predlogu zakona so ohranjene že delujoče posebne komisije in podkomisije za področje rejništva. Rejnik bo moral imeti (ob polnoletnosti) stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in primerno izobrazbo, v posameznih primerih, če bo tako ugotovil Center za socialno delo, pa bodo rejniki lahko tudi sorodniki (stara mama in oče, stric, teta, brat in sestra). Dovoljenja za opravljanje rejniške dejavnosti bo izdajalo pristojno ministrstvo, za kandidate za rejnike pa bo organizirano usposabljanje. Rejniška dejavnost bo lahko tudi po predlogu novega zakona poklicna, vendar ob pogojih, da rejnik drugje ni v delovnem razmerju, da nima drugega glavnega poklica. V predlogu novega zakona je zapisano, da bo smel imeti rejnik istočasno največ tri rejence. Izjema naj bi bila le namestitev bratov ali sester, če bi bilo to v
otrokovo posebno korist. Če imajo rejenci posebne potrebe, bo normativ treh otrok izjemoma lahko znižan. Predlog zakona zapoveduje stike med rejencem in njegovimi starši, razen, če je pristojni organ stike prepovedal. Obvezno bo sodelovanje s Centri za socialno delo.
Rejnik in Center za socialno delo bosta za vsakega rejenca sklenila rejniško pogodbo. Po njej bo rejnik upravičen do mesečne rejnine, ki obsega mesečno oskrbnino in nagrado. Poklicnim rejnikom bo država plačala prispevke za socialno varnost. V predlogu zakona je predvidena višina materialnih stroškov za rejenca 44.853 tolarjev, če pa rejniku ne bo treba kriti stroškov za obleko in obutev, pa se stroški znižajo za četrtino. Predvidena nagrada za rejnika je 22.000 tolarjev, ki se lahko v primeru težjih pogojev oskrbe zviša za največ 50 odstotkov. Če pa je rejnik rejenčev sorodnik, ni upravičen do nagrade.
Jože Košnjek
Svetniška klofuta poslancem
Državni svet je v petek zavrnil zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ga je konec aprila sprejel državni zbor.
Poslanci bodo morali o zakonu ponovno odločati.
Ljubljana - Šolski in policijski sindikat sta bila pobudnika za sprejem odložilnega veta na zakon o sistemu plač v javnem sektorju na petkovi seji državnega sveta. Zakon je pred prazniki sprejel državni zbor. Poslanci bodo morali o zakonu ponovno glasovati, za sprejem pa ne bo zadostna navadna, ampak absolutna večina, to je 46 glasov za. V prvem glasovanju jih je bilo za zakon 39 poslancev, po prvih ocenah pa vladajoči koaliciji ne bo problem zagotoviti 46 glasov, čeprav so v politiki mogoča presenečenja. V ponoven sprejem zakona je prepričan tudi minister za notranje zadeve dr. Rado Bohinc, ki je trdil, da je zakon večinoma usklajen, da temelji na partnerskem sodelovanju in da uvaja
Žrtve na protest pred vlado
Kranj - Združenje žrtev okupatorjev 1941 - 1945 s sedežem v Kranju, ki že od svoje ustanovitve naprej vztraja, da mora predvsem Nemčija plačati odškodnino slovenskim žrtvam vojne, bo zaradi nezadovoljstva z ravnanjem slovenskih oblasti organiziralo protest pred vlado. Ta bo v sredo, 8. maja, ob 11. uri v Ljubljani, pred sedežem vlade na Gregorčičevi 20. Na hod so vabljeni vsi, ki so upravičeni do nemške odškodnine za trpljenje. Več nas bo, glasnejši bomo, pravi Tone Kristan, predsednik Združenja. J.K.
pregleden sistem, ki bo pravičnejši za plačna razmerja med primerljivimi poklici.
Na seji državnega sveta v petek sta odložilni veto predlagali komisiji za politični sistem, ki jo
smelo biti. Vlada javnosti nikoli ni predstavila natančnih izračunov. Z novim zakonom bodo delodajalci po občinah izgubili pravico odločati o razvrščanju zaposlenih v plačne razrede, žrtve no-
pak bo zakon najverjetneje ponovno sprejel. Ker bi v tem primeru začel veljati kasneje, se bo odprlo vprašanje uskladitve plač v vzgoji in izobraževanju, čemur se je hotela vlada s sprejetjem zako-
Poslanci državnega zbora bodo morali ponovno odločati o zakonu o sistemu plač v javnem sektorju.
vodi Branko Grims iz Kranja,
in komisija za družbene dejavnosti, prav tako pa tudi svetnik Dušan Rebolj. Branko Grims je v obrazložitvi predloga za odložilni veto dejal, da je sprejemanje tega zakona v državnem zboru primer, kakšno socialno partnerstvo ne bi
Poslanec Vizjak v Kranju
Kranj - Mestni odbor Socialdemokratske stranke Kranj vabi na okroglo mizo o problematiki spreminjanja pokojninske in delovno pravne zakonodaje ter drugih aktualnih dogajanjih v parlamentu. Okrogla miza bo v četrtek, 9. maja, ob 19.30 v mali dvorani Hotela Creina v Kranju, gost pa bo poslanec mag. Andrej Vizjak. Pogovor bo vodil Branko Grims, predsednik Mestnega odbora stranke in državni svetnik. J.K.
Spomeniki in otroci
Tržič - Zadnji spopad med tržiškim županom Ruparjem in vodstvom tržiških vrtcev razgalja vso mizerijo tržiške občine: na eni strani razmetavanj davkoplačevalskega denarja za županove spomenike, na drugi strani potrebe tržiških otrok po varstvu, vzgoji in izobraževanju, kar seveda stane. Prav v tem pa je srž: ker denarja za vse ni dovolj, naj se varčuje pri otrocih. Očitno kažejo vrtci županu Ruparju ogledalo revščine, saj le nekaj staršev zmore plačevati polno ceno. Na izredno visok delež otrok, ki jim občina doplačuje vzgojno varstvene programe, je opozorila tudi občinska uprava v proračunskem gradivu. Ni problem v plačah zaposlenih v vrtcu, kar natolcuje župan Rupar (ki si je v državnem zboru ganljivo povečal župansko plačo), temveč v splošni revščini v Tržiču, ko starši ne zaslužijo niti toliko, da bi zagotovili svojim otrokom starosti primerne vzgojno izobraževalne programe, so zapisali v izjavi občinskega odbora LDS Tržič.
vega zakona so razen občin tudi novinarji Radiotelevizije Slovenije, ki so uvrščeni med javne uslužbence, kar je nesprejemljivo. V razpravi so vladi očitali nepreglednost novega zakona in cilj zamrzniti plače v javnem sektorju do leta 2004, ko naj bi novi zakon začel veljati.
Po seji državnega sveta so bili predlagatelji odložilnega veta zadovoljni, vendar so bili prepričanima državni zbor o njihovih argumentih ne bo razpravljal, am-
na pred prvim majem izogniti. Tudi v primeru ponovnega sprejetja zakona se zgodba o plačah v javnem sektorju ne bo končala. Pričakovati je stavke, proteste in pogajanja, v katerih pa bo vlada z. nekaterimi sindikati težko našla skupni jezik. Marsikoga v javnem sektorju nič ne zanima, da ni mogoče deliti več kot država ima, za vladajočo koalicijo in njeno vlado pa je ureditev plač v javnem sektorju ena od prednostnih nalog.
Jože Košnjek
Pojasnilo Gibanja za svobodo
Ljubljana - Gibanje za svobodo, ki je organiziralo na koncu proslave v počastitev Dneva upora v Cankarjevem domu v Ljubljani protest zoper vključevanje Slovenije v Nato, je posredovalo javno pismo borkam in borcem, udeležencem narodnoosvobodilnega boja. Protest je bil naperjen izključno proti zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, ki je bil slavnostni govornik. Njegov govor je bil neokusno vsiljevanje nelegitimnega političnega projekta političnih elit in je praznik upora spremenil v farso. Militaristična zveza, ki jo vodijo ZDA, nima nobene zveze z uporom, je zapisalo Gibanje za svobodo. Pogum tistih, ki so se med vojno uprli okupatorju, je eden od temeljev upora zoper Nato. J.K.
Bajuk na Krekovem večeru
Železniki - Občinski odbor Nove Slovenije Železniki nadaljuje s Krekovimi večeri. Tokrat so povabili na pogovor predsednika in poslanca Nove Slovenije dr. Andreja Bajuka. Pogovor na temo Za Selško dolino bo v sredo, 8. maja, ob 19. uri v dvorani Krekovega doma v Selcih. J.K.
Torek, 7. maja 2002
AKTUALNO / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 3. STRAN
Na Gorenjskem povečujejo odstrel jelenjadi
Desetletni lovsko gojitveni načrt za Gorenjsko lovsko gojitveno območje predvideva predvsem povečanje odstrela jelenjadi, delno tudi gamsov in muflonov, ter zmanjšanje odstrela ogroženih vrst divjadi, med katere sodi tudi poljski zajec. V zadnjih petih letih so letni odstrel jelenjadi povečali s 301 na 539.
Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je ob koncu februarja izdal odločbo o sprejetju lovsko gojitvenega načrta za Gorenjsko lovsko gojitveno območje za obdobje od 2001 do 2010, kar je za to območje prvi tovrstni dolgoročni načrt za upravljanje z divjadjo in njenim naravnim okoljem.
Miran Hafner
Načrt, ki so ga v sodelovanju z lovskimi organizacijami izdelali v kranjski in blejski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, med drugim določa glavne usmeritve za ohranitev divjadi, zlasti še ogroženih vrst, ter za zagotovitev naravnega ravnotežja med divjadjo in okoljem. Kot je povedal Miran Hafner, ki v kranjski območni enoti vodi odsek za gozdne živali in lovstvo, naj bi v lovsko gojitvenem območju pri večini vrst divjadi ohranili sedanjo številčnost, pri nekaterih pa naj bi jo zmanjšali ali poskušali celo povečati.
Najbolj naj bi zmanjšali število jelenjadi, pri kateri tako v kara-
Gorenjsko lovsko gojitveno območje obsega 187.194 hektarjev površine oz. lovišče 28 lovskih družin in kamniškega Kozoroga. Zajema vso Gorenjsko, razen gorenjskega dela lovišča Triglavskega narodnega parka, in sega vse do Logarske doline.
vanškem kot v jeloviškem delu ugotavljajo neusklajenost z naravnimi prehranskimi možnostmi, deloma pa tudi število gamsov in muflonov. Število nekaterih najbolj ogroženih divjadi, kot sta predvsem poljski zajec in poljska jerebica, bodo poskušali povečati, kar naj bi dosegli z omejevanjem odstrela in z ohranitvijo ali izboljševanjem njihovega življenjskega okolja.
Pri divjem prašiču presegli načrt
Medtem ko je minister že izdal odločbo o sprejetju desetletnega načrta, v kranjskem in blejskem zavodu za gozdove še čakajo na podobno odločbo za letni lovsko gojitveni načrt, ki že pomeni uresničevanje desetletnega načrta. Pri srnjadi predlagajo letos odstrel 3.500 živali oz. enako kot lani, ko so lovske organizacije načrt odstrela izpolnile 96-odstotno. (V odstrel so pri vseh vrstah divjadi zajete tudi izgube v prometu, zaradi bolezni, napada zveri ali iz drugih razlogov.) Odstrel jelenjadi so v zadnjih petih letih povečali skoraj za štiri petine, s 301 leta
1997 na 539 v lanskem letu, še posebej izrazito pa v jeloviškem delu, kjer so v tem obdobju od-
V letošnji lovsko gojitveni načrt Gorenjskega lovsko gojitvenega območja je prvič vključen tudi gozd s posebnim namenom v protokolarnem objektu Brdo, kjer predvidevajo odstrel 20 jelenjadi, 140 damjakov in nekaj nadpovprečne srnjadi.
strel podvojili. In kakšen je predlog za letos? Ker so že lani v primerjavi z. letom prej načrt odstrela povečali za 40 odstotkov, lovci pa so načrt tudi skoraj v celoti izpolnili, je letošnji predlog približno enak lanskemu. V zavodu predlagajo odstrel 570 jelenjadi, od tega v karavanškem delu 380, kar je enako kot lani, in v jeloviškem 190 oz. dvajset več kot lani.
Pri divjem prašiču so lani načrtovali odstrel 140 živali, lovci so načrt celo presegli in jih uplenili 152, od tega večino v Karavankah. Ker je "trop" prašičev dokaj stabilen, zadnjih pet let pa se celo rahlo povečuje, so letošnji načrt povečali na 170, od tega naj bi jih 110 odstrelili v karavanških loviščih. Odstrel povečujejo tudi pri gamsih. Medtem ko so lani načrtovali odstrel 720 živali in jih dejansko odstrelili 682, naj bi jih po letošnjem načrtu 765. V zavodu za gozdove so predlagali povečanje predvsem zato, da bi preprečili pojav tradicionalnih gamsjih bolezni (garij) in ker je Številčnost gamsov, še zlasti v jeloviškem
delu, zelo stanovitna. Kar zadeva muflona in damjaka, v zavodu še naprej zagovarjajo usmeritev, po kateri ima avtohtona divjad (srnjad, jelenjad) prednost pred neavtohtono. Za muflona je načrt odstrela na lanski ravni (225 živali), za damjaka pa velja, da lovci lahko odstrelijo vse v prosti naravi opažene živali.
Poljski zajec je v nižinah zaščiten
V Gorenjskem lovsko gojitvenem območju povečujejo tudi odstrel lisic. V zadnjih petih letih so načrtovani odstrel povečali s 623 na 1.150 živali, lani, ko so načrt izpolnili 94-odstotno, je pod streli iz lovske puške, v prometnih "nesrečah" ali i/, drugih razlogov
obležalo 1.085 živali. Število 1 1SIC naglo narašča, na kar je verjetno vplivala tudi uvedba pcroralnega cepljenja proti steklini. Precej lisic povozijo avtomobili, velik delež odstreljenih bolnih (garjavih) živali pa kaže na to, da stalež uravnavajo tudi bolezni. Letos naj bi odstrelili 1.200 lisic, pri tem pa je dopustno 20-odstotno odstopanje navzgor ali navzdol.
Poljski zajec sodi med ogroženo divjad. V zavodu za gozdove so lani načrtovali zmanjšanje "tropa" za 140 živali, v lovskih organizacijah so načrt izpolnili 99-odstotno, pri tem pa so več kot dve petini predstavljale izgube, še zlasti povozi. Načrtovalci so za letos predlagali enak odstrel kot lani, to je 140 zajcev, vendar je svet območne enote zavoda za gozdove predlog znižal na 120 živali, pri tem pa razliko predstavlja manjši odstrel v loviščih, ki mejijo na nižinski del. Na nižinskem območju, vse do nadmorske višine petsto metrov, je tudi letos odstrel zajcev prepovedan. In kaj načrt predvideva za ostale vrste divjadi? Odstrel jazbeca in kune belice naj bi bil letos nekoliko večji kot lani, odstrel kune zlatice pa enak. Načrt dovoljuje tudi odstrel štirih (ostarelih) alpskih kozorogov v lovišču Kozorog in trinajstih alpskih svizcev. Kar zadeva fazana, jih bo letos možno upleniti 350, a le pod pogojem, če jih bodo lovske organizacije v lovišče vložile 700. Odstrel medveda, risa in krokarja bo možen le
Ali so dolge vrste? "Ooooo.„ - groza!"
Na gorenjskih upravnih enotah so bile v delovnih dneh minulih prvomajskih praznikov tako dolge vrste, da so se čakajoči in zaposleni držali za glavo. 5. avgusta poteče veljavnost starih potnih listov, zato so ljudje pohiteli. A nič drugače ne bo v naslednjih mesecih, kajti stare potne liste
in stare osebne izkaznice ima še več kot polovica slovenskih državljanov.
na podlagi odločbe ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ponekod je divjadi še preveč
Ko sta kranjska in blejska območna enota zavoda za gozdove predlagani lovsko gojitveni načrt predstavili lovskim organizacijam, kmetom in drugim uporabnikom prostora, je bilo slišati različne pripombe in predloge. Nekateri ocenjujejo, da so škode po divjadi večje, kot so jih izplačale lovske organizacije, saj kmetje škod vedno ne prijavljajo, ker je postopek uveljavljanja odškodnine zelo zahteven. V nekaterih delih območja je divjadi, še zlasti jelenjadi in divjih prašičev, preveč. Na Jelovici se obseg škod kljub povečevanju odstrela jelenjadi ne zmanjšuje, odstrel košut in mladičev pa bi bilo treba povečati tudi v Karavankah, so med drugim opozorili udeleženci javne predstavitve. .
Lovske organizacije so lani izplačale nekaj manj kot 2,5 milijona tolarjev odškodnine, od tega 1,4 milijona tolarjev za škodo po divjem prašiču, 750 tisoč tolarjev za škodo po srnjadi in 300 tisoč tolarjev za škodo, ki jo je povzročila jelenjad. V zavodu za gozdove so ugotavljali tudi škodo, ki so jo povzročile zavarovane vrste divjadi in pri katerih je zavezanec za plačilo odškodnine ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Medved je lani po dveh le tih odmora spet delal Škodo, skupno jo je povzročil za 2,45 milijona tolarjev, od tega za dva milijona v Logarski dolini in za 450 tisoč tolarjev na območju Jelovice. Ris je na območju Kokre in Jelovice povzročil na domačih živalih za 345 tisoč tolarjev škode, krokar pa na jagnjetih za 26 tisoč tolarjev.
Cveto Zaplotnik
Kranj - Če bi gledali na te dolge in utrujajoče vrste pred državnimi organi z očmi Evropejca, ki v svoji državi dobi potno listino tako, da pride k okencu, jo naroči ter nemudoma odide ali pa jo sploh zamenja le po elektronski pošti, bi pomislili, da gre v Sloveniji morda za kakšno epidemijo -tako preživete in elektronski dobi neprimerne so te dolge vrste čakajočih. Naša država, ki se kiti z e - upravo in e - državo je pri tej zamenjavi padla na vsej črti.
V avanturo zamenjave kakšnih milijon in 400 tisoč potnih listin v letu dni - od L marca lani - se je spustila popolnoma nepripravljena. Sama namreč še vedno goji postopke iz časov Marije Terezije: knjige gor, knjige dol. Računalniki, ki jih ima državna uprava, so stari in potrebujejo najprej dve uri, da se ogrejejo, nato pa na eno dopoldne še trikrat mrknejo; ogromno je še ročnega dela, kartončkov, podpisovanja, vlečenja knjig iz omar, preverjanja, plačevanja pri železni blagajni...
Saj nismo na gasilski veselici!
Računalniki, kolikor niso "mrtvi", delujejo le zato, da se vanje vpiše ime in priimek. Zato, ker ni ustreznih računalniških povezav z evidencami, je vse v kartonskih škatlah in po abecedi. Sortirati je treba dospelo pošto, na drugem šalterju pa po prastarem uradniškem postopku sprejemati vloge, ki se tudi morajo preverjati v knjigah, ki jih vlačiš iz omar.
Najbolj hecna pri vsem tem je blagajna, vsaj na nekaterih upravnih enotah. Ministrstvo, ki si je izmislilo ta boom od zamenjave potnih listin in osebnih izkaznic, je pozabilo, da smo kljub vsemu v Sloveniji korak pred Albanijo in že imamo tudi post - terminale. Se pravi, da bi lahko plačevali s karticami in nam na upravnih enotah ne bi bilo treba plačevati taks in prispevkov tako kot na kakšnih gasilski veselici srečk za srečelov: da seže roka v železno blagajno in ven izbrska drobižek, ki ga vrača stranki. In - tudi bla-
gajno je treba voditi, da je ja ročnega dela še več.
Uboge uslužbenke! Že tako ali tako jih je premalo in so jih okrepili z javnimi deli, zraven pa je povsod neizmerna prostorska stiska. Bo že treba, če se bomo držali starih časov, upravne enote seliti v kakšne velike dvorane, da bodo ob državni okorelosti in okostenelosti vsaj ljudje lažje zadihali, ko bodo vse dopoldneve in popoldneve čakali na milost uradniškega sprejema.
Česa država ne pove?
Država seveda ob teh vrstah, ki tako ilustrativno razkrinkajo njeno nesposobnost, modro molči. Že nekaj mesecev periodično "plasira" v javnost strah vzbujajoče podatke, kako da se hitro približuje strašni 5. avgust, ko državljani nikamor več ne boste mogli, če ne boste imeli novih potnih listin! Seje paniko, kajti zraven ne pove, da se v vse države, na katere mejimo in še dlje - celo v Švico - pripeljemo le z. osebno izkaznico. Izbrani proizvajalci potnih listin se pač bojijo, da dela v zadnjih mesecih ne bodo zmogli, če ne bodo ljudje disciplinirano in po vrsti kot so hiše v Trsti vse leto stali pred okenci. In dela res ne zmorejo, kajti zdaj je na potni list - razen za nujne primere - treba čakati od treh tednov do dveh mesecev.
In - le kdo pa v tej državi lahko zagotovi, da bodo sedanji potni listi veljali tudi tedaj, ko bomo vstopili v Evropsko unijo? Nihče. Potni listi so tudi dragi in predragi, če bo njihova veljavnost tako kratka: štiričlanska družina mora
za osebne in potne liste zdaj odšteti okoli 38 tisoč tolarjev.
V Kranju prišlo 700 ljudi dnevno
Dan po praznikih smo poklicali nekatere upravne enote, načelnike in jih vprašali, koliko ljudi imajo pred vrati? "Oooooo - groza!" je bil pogost in resnicoljuben odgovor tistih, ki so bili v službi.
Na Jesenicah pravijo, da je zamenjanih okoli 20 do 30 odstotkov potnih listin, v Škof ji Loki so dejali, da gre hitro in da se več kot pol ure ne čaka, v Tržiču je "bila kar velika gneča", na dan pa pride okoli 150 ljudi, ob sredah sto več; v Kranju nam je načelnik upravne enote postregel z zelo natančnimi podatki: lani so izdali 4.572 potnih listov, letos aprila pa dobili 6.762 vlog, marca 3.511 vlog, februarja 3.555 vlog, januarja 1.799 vlog, tako, da je bilo do konca aprila izdanih 20.199 potnih listov in 41.452 osebnih izkaznic. Po popisu prebivalstva je v Kranju 76.340 prebivalcev. 1. aprila so po podatkih ministrstva imeli še 29.082 ljudi, ki nimajo nobenega novega osebnega dokumenta. Obremenitev je popolna, na hodniku ljudje čakajo dve uri, minuli ponedeljek in torek jih je prišlo okoli 1.500!"
In kaj pravijo čakajoči na kranjski upravni enoti, ki so bili vsi do kraja razočarani nad državo in njenimi predpotop-nimi postopki za pridobitev dokumenta?
Branka Bečan iz Kranja: "Prišla sem ob 8. uri in zdaj še vedno
čakam, ko je ura deset. Mislim, da ni dobro organizirano in da bi morali poskrbeti, da bi šlo malo hitreje..."
Stoj na Mlade-novska iz okolice Kranja: "Kaj hočeš! Delo je delo. Saj nimam i A^^l  kaj reči: Čakam in čakam... Ze I pred časom sem vložila prošnjo za potni list, vendar je bila vloga zavrnjena, ker nisem imela ustrezne slike. Zdaj sem ponovno prišla, z drugo sliko in upam, da bo ustrezala..."
Mladen Milo-
sav^jevič iz Kranja: "Vsi tukaj mislimo enako: predolgo se čaka v tem hodniku. Sam čakam že eno uro in ne vem, koliko časa
bom še. Najbrž bi se dalo poskrbeti, da bi se hitreje vložila vloga za potni list..."
Viktor Strlič iz
Kranja: "Čakam, da oddam vlogo za potni list. Prepričan sem, da so v Ljubljani državne službe ustvarile veliko, preda bo, če ne boste zamenjali potnih listin. Saj povsod po Evropi lahko potuješ z osebno, nikjer več ni nobene meje. To je voda na mlin izdelovalcem listin. Sprašujem se tudi, kaj bo s temi našimi potnimi listi čez dve leti, ko bomo v Evropski uniji?" Darinka Sedcj - Foto: Tina Doki
Odgovorna urednica
Marija Volčjak
Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Helena Jelovčan, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Sto-jan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič lektoriranje
Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktor: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsakdan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure. Naročnine, trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe - občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 80 evrov: Oglasne storitve, po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (13 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Florijanova maša uvod v praznovanje
Moste pri Komendi - V občini Komenda so se že začele prireditve ob letošnjem občinskem prazniku. Osrednja svečanost bo 15. maja, ko se bodo že tretjič zapored v samostojni občini spomnili sklepa, ki ga je 1997. leta na takratni 13. seji sprejel svet krajevne skupnosti Komenda, da se na območju treh krajevnih skupnosti v takratni občini Kamnik ustanovi samostojna občina Komenda. Praznovanje so 2. maja začeli planinci in ga naslednji dan nadaljevali šahisti. V soboto je Lovska družina Komenda pripravila meddružinsko tekmovanje v streljanju glinastih golobov in v tarčo srnjaka, v nedeljo pa je bila v Mostah Florjanova maša. A. Ž.
Obsežnejša stanovanjska gradnja na Mlaki, v Britofu, Bitnjah in pod Pševom
Kranj se bo širil na obrobjih
Medtem ko sta bili javni obravnavi o osnutku odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana mestne občine že na Kokrici in sinoči v Bitnjah, bosta v sredo v Kranju in naslednji torek v Britofu.
Kranj - Osnutek odloka je mestni svet sprejel 10. aprila in med drugim naložil občinski upravi, naj organizira javne razprave v vseh krajevnih skupnostih, kjer so predvideni novi kompleksnejši posegi v prostor. Medtem ko je osnutek z grafičnimi prilogami razgrnjen v avli občinske hiše in v vseh 25 krajevnih skupnostih, pa so javne obravnave racionalizirane na štiri kraje. Po zaključku bodo v občinski upravi pripravili stališča do vseh pripomb in predlogov, do katerih se bo opredelil mestni svet, nakar se bodo do gradiva opredelila še pristojna vladna ministrstva. Dokončen predlog odloka naj bi mestni svet predvidoma sprejel še pred koncem tega leta.
Prostorsko je območje mestne občine Kranj v bodočem dolgoročnem in družbenem planu razdeljeno na pet sklopov urejanja, in sicer na mesto Kranj kot središče regionalnega značaja, naselje Golnik kot središče lokalnega pomena, na Dobrave, ki sse razteza-
jo na severnem delu občine, na Sorsko polje, ki zaokrožuje južni del občine ter na Škofjeloško hribovje, ki se razteza na zahodnem delu. Za območje mesta Kranja s primestnimi naselji ter za naselje Golnik sta izdelani urbanistični zasnovi, ki podrobneje določata
usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, namensko rabo prostora ter razvoj infrastrukturnega omrežja.
Urbanistična zasnova mesta Kranja vključuje skoraj 70 hektarjev površin za proizvodne dejavnosti ter dobrin 81 hektarjev za kombinirane proizvodno-obrtne in trgovske dejavnosti. Centralne dejavnosti so umeščene v dva močnejša centra, in sicer na območje Majdičevega otoka in območje Primskovega ter Planine.
Stanovanjska gradnja se bo v naslednjih letih odvijala predvsem na obrobju, obsežnejša je načrtovana na Mlaki, v Britofu, v Bitnjah in pod Pševom, medtem ko bo blokovna zaokrožila Planino. Posebne pozornosti bo deležna
tudi oživitev središča mesta z racionalnejšo izrabo stavbnih zemljišč in prenovo mestnega jedra.
Cestni sistem mesta oziroma posamezni obroči okrog njega bodo dopolnjeni z gradnjo severne obvoznice od regionalke na Prim-skovem do Struževega z. viaduktom prek Kokre, vzhodne vpadnice z mostom čez Kokro in parkirno hišo na prostoru Stare Save ter povezavo do Koroške ceste, ter zahodne obvoznice prek Struževega in Save s predorom pod Šmarjctno goro do regionalke v Zgornjih Bitnjah. Zaradi novih pozidav sta pomembni še cestni povezavi od Tenetiš skozi Mlako ter od Žabnice in Šutne po zahodnem robu Bitenj do Stražišča.
Helena Jelovčan
Florjanov sejem v Trzinu
Gasilsko in Turistično društvo Trzin sta minuli konec tedna pripravila že tretjič zapored Florjanov
sejem z različnimi prireditvami.
Trzin - Florjanov sejem in Florjanova nedelja sta dolgoletni tradicionalni prireditvi. Posebno slednja, Florjanova- nedelja z mašo za gasilce, je bila pred drugo svetovno vojno v Trzinu velik praznik, saj je sv. Florijan zavetnik trzinske iare.
Gasilci iz različnih krajev so prihajali v Trzin in se potem po končani maši zbrali na dvorišču gostilne pri Narobetu. Takšna slavja in srečanja gasilcev so se nadaljevala tudi prva leta po vojni, potem pa jim oblast ni bila več naklonjena in so praznovanja Florjanove nedelje opustili. Ponovno so jih oživili pred enajstimi leti in postala so priljubljena srečanja številnih gasilcev. Zadnja leta je obisk nekaj manjši, ker tovrstna slavja organizirajo tudi po drugih bližnjih in daljnih krajih.
V Trzinu pa so Florjanovo praznovanje letos že tretjič zapored še posebej obogatili. Pod pokrovi-
teljstvom občine je v soboto župan Anton Peršak v nastajajočem središču med stanovanjskimi bloki, Ljubljansko cesto in Gasilskim domom odprl sejem z različnimi prireditvami in več kot tridesetimi stojnicami. Pripravili so ga Turi-
stično društvo in Gasilsko društvo Trzin. Domačim podjetnikom so se pridružili razstavljavci iz različnih krajev Slovenije, v programu pa so sodelovali v nedeljo tudi gostje iz Sv. Jurija ob Ščavnici in godbeniki iz Mengša.
Delavski dom propada
Delavski dom na Jesenicah je spomeniško zaščiten, zato ga ne smejo kar tako podreti in na njegovem mestu zgraditi drugo poslopje. Dom ščitita dva občinska odloka, stavba pa nezadržno propada.
Jesenice - Delavski dom na Jesenicah so pred desetletjem in več spomeniško zavarovali, kajti Jeseničanom jc veliko pomenil: tu so se že pred drugo svetovno vojno zbirali napredni jeseniški delavski
z deskami. Zavod za varstvo kulturne dediščine Kranj mora upoštevati njegovo varstvo in spomeniško zaščito, zato med drugim želi, da se spomeniško ohrani vsaj del stavbe - morda sprednja fasada.
obupnih delovnih pogojih. Vendar do resnih dogovorov še ni prišlo.
Najbrž tudi zato ne, ker se pravzaprav še ne ve, kako bo tedaj, ko bo Slovenija vstopila v Evropsko unijo in bodo policijo doletele kar hude kadrovske spremembe, saj se bodo z mejnih policijskih postaj kadri morali seliti na južno mejo in po drugih policijskih postajah. Vsekakor pa drži, da bo v tem predelu nastalo novo upravno središče Jesenic, saj se v staro upravno stavbo jeseniške železarne namerava preseliti občinska uprava, v upokojenski dom pa se predvidoma poleti seli Center za socialno delo Jesenice.
Darinka Sedej
Očistili potok Zgoša
Letošnje Florjanovo praznovanje v soboto z začetkom sejma, v nedeljo pa s Florjanovim srečanjem gasilcev in prireditvami na sejemskem prostoru pa je bilo hkrati tudi uvod v prireditve ob občinskem prazniku, ki ga v občini praznujejo sredi maja.
Andrej Žalar
EKO šola se predstavlja
Kranj - Osnovna šola Stražišče je edina eko šola v Kranju in okolici. V tem šolskem letu so učenci že opravili vrsto nalog; ozelenili so učilnice, zbirali papir in zanj izbrali najbolj izvirne koše, se naučili pravilnega zlaganja embalaže za tekoča živila, urejali eko kotiček v Šolskem časopisu Zgaga, pri likovnem in tehničnem pouku uporabili naravne in odpadne materiale ipd. 13. aprila so imeli eko dan. Tedaj so popisali divja odlagališča v svojem okolišu, pobirali odpadke, predstavili otroške ljudske igre, ustvarjali v prvi likovni koloniji in postavili znak eko šole pred vhodom.
Jutri, v sredo, ob 12. uri vabijo v avlo mestne občine Kranj. Odprli bodo razstavo svojih izdelkov in raziskovalnih nalog, ki so nastale v okviru mednarodnega projekta eko šola kot način življenja. Hkrati kranjski župan Mohor Bogataj vabi v sejno dvorano tudi na okroglo mizo z naslovom Sava - voda vir življenja. Voda je namreč najboljši pokazatelj (ne)zdravega okolja. H. J.
Denar za zamenjavo oken
Jesenice - Jeseniška občina že tretje leto finančno pomaga vsem tistim, ki se odločajo za obnovo fasad in zamenjavo oken. Nudi tudi subvencionirano obrestno mero ob najetju posojila. Radi bi, da bi bilo interesentov več, zato bodo izboljšali pogoje.
Jesenice - Jeseniška občina iz občinskega proračuna že tri leta podeljuje nepovratna sredstva za energetsko sanacijo objektov in subvencionira obrestno mero za te namene. Letos občinski proračun namenja prosilcem 9 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev in milijon za subvencioniranje obrestne mere. Pripravljajo pa se, da bi nekoliko izboljšali pogoje in namenili več sredstev.
Oddelek za okolje in prostor je letos glede na lanske izkušnje nekoliko spremenil pravilnik, saj so se v minulem letu postavljala predvsem vprašanja glede postavitve fasadnih odrov, na novo pa so določili tudi posege in višine sredstev, ki jih vlagatelj dobi, če adaptira v lastni režiji.
Oddelek za okolje in prostor je k sodelovanju na področju kreditiranja energetske sanacije objektov pozval pet bank in najugodnejša ponudnica je bila Gorenjska banka, d.d., Kranj, poslovna enota Jesenice, ki je bila tudi izbrana.
Za nepovratna občinska sredstva bodo z ustrezno dokumentacijo lahko zaprosili tisti, ki toplotno izolirajo podstrešja, strehe, fasade, ki menjajo okna, ki prehajajo na daljinsko ogrevanje ali toplotno izolirajo strop nad kletjo. Prosilci morajo biti lastniki ali solast-
niki objektov, najemniki, upravljavci ali ožji družinski člani lastnikov ali najemnikov.
In koliko bodo za posameznega prosilca znašala nepovratna sredstva? Za toplotno izolacijo podstrešij največ 40 tisoč tolarjev do površine 150 kvadratnih metrov in največ 180 tisoč tolarjev za večje površine, v primeru lastne izvedbe pa -20 odstotkov stroškov za nakup toplotno izolacijskega materiala. Za fasado 300 tolarjev za kvadratni meter, v primeru lastne izvedbe 20 odstotkov stro-
škov za nakup toplotno izolacijskega materiala. Za zamenjavo oken 2 tisoč tolarjev za kvadratni meter oken oziroma največ do višine 15 tisoč tolarjev za stanovanje. Če se bodo lastniki ali najemniki priključili na vročevodno ali plinovodno omrežje, bodo lahko dobili 30 tisoč tolarjev nepovratnih sredstev za priključek.
Za subvencioniranje obrestne mere za energetsko sanacijo občina za dolgoročna posojila namenja 45 milijonov tolarjev kreditov, od tega 10 milijonov za pravne osebe in 34 milijonov za posameznike. Odplačila doba je štiri leta, obrestna mera je fiksna T plus 4,29 odstotka letno.
Darinka Sedej
Delavski dom na Jesenicah nezadržno propada, razbita so okna, vhodi zabiti z deskami...
revolucionarji, zato so želeli, da ta del jeseniške zgodovine ne izgine kar tako. Na sprednji fasadi je tudi spomeniška plošča.
Vendar pa stavba velikega delavskega doma, v kateri je okoli 3 tisoč kvadratnih metrov površine, nezadržno propada: fasada je v obupnem stanju, tudi notranjost, v katero ni mogoče vstopiti, saj so z namenom, da se ne bi v njem zbirali narkomani, zabili vsa vrata
Lastništvo delavskega doma pripada nekdanji jeseniški železarni in njeni pravni nasledniki vsekakor želijo dom prodati. Interesenti za nakup so tudi bližnji sosedje.
Bili so že številni razgovori in dogovori, tudi z Ministrstvom za notranje zadeve, saj so predvideli, na bi se na to lokacijo preselila Policijska postaja Jesenice, ki med vsemi gorenjskimi policijskimi postajami dela v najslabših.
Radovljica - Prejšnjo soboto so člani Gorenjskega ekološkega združenja in Društva za varstvo okolja Radovljica v organizaciji Slovenskega ekološkega gibanja opravili čistilno akcijo potoka Zgoša na gozdni učni poti med Radovljico in Podvinom. Potok je sestavni del gozdne učne poti in zaščiten kot kulturna dediščina. Kot je povedal glavni tajnik Gorenjskega ekološkega združenja Vojko Bernard, so iz struge in nabrežin potoka pobrali plastiko, stare sode, steklenice, akumulatorje in avtomobilske gume. Ker je bilo kosovnih odpadkov preveč, bodo akcijo ponovili v soboto, 11. maja. Akcijo je finančno podprla Sava Tires, v njenem sklopu pa bodo potekale še naslednje očiščevalne akcije: prihodnjo soboto v sodelovanju z. Občino Radovljica in Občino Bled čiščenje reke Save, 18. maja, v občini Šenčur čistilna akcija divjih odlagališč na obrobju kraja, 25. maja v Žirovnici, 1. junija pa v okolici komunalne deponije Tenetiše. V vseh čistilnih akcijah bo poudarek na zbiranju odpadnih avtomobilskih delov in gum.     U. P.
Brezplačne meritve za zdravje
Kranj - Območno združenje Rdečega križa Kranj bo Teden Rdečega križa začelo in končalo z brezplačnim merjenjem krvnega tlaka, sladkorja in holesterola. Vabimo vas, da se 8. in 15. maja 2002 od 8.00 do 9.30 oglasite v predavalnici OZ RK Kranj, Bleiweisova 16 in si preverite krvni tlak, sladkor in holesterol. Biti morate tešči.
Priznanja za praznik
Trzin - V občini Trzin, kjer so se pred tremi leti odločili, da bo občinski praznik 15. maja v spomin na razkritje, da se Trzin prvič pisno omenja v listini nemškega viteškega reda že pred 729 leti, so se prireditve že tako rekoč začele s Florijanovim sejmom in različnimi prireditvami minuli konec tedna. Ob številnih drugih prireditvah, ki se bodo še zvrstile, pa bodo na osrednji sredi maja podelili tudi letošnja občinska priznanja. Zlato plaketo bo prejela Jožefa Kurent, dve bronasti plaketi bosta dobila Brane Pirnat in Franci Mušič, bronaste plakete občine Trzin pa Vika Kreča, Smajlo Fetah in Andrej Zupane. Podelili bodo tudi denarne nagrade občine Trzin in sicer Mladinskemu odseku PD Onger Trzin, Juretu Lajovicu in Boštjanu Žnidaršiču. A. Ž.
Vabilo staršem in zakoncem
Kranj - Dekanijski odbor za zakon in družino vabi zakonce in starše na predavanje dr. Jožeta Ramovša z naslovom MEDGE-NERACIJSKI ODNOSI V DRUŽINI, ki bo v petek, 10. 5. 2002, ob 20. uri, v dvorani kranjskega župnišča na Tavčarjevi 43.
www.ribeinvode.corn DJOJtsIni tisK
Media Art . .
www.gorenjskaonline.com r\i      i ■ _
Studio
Internet
Bogat založniški mesec Cankarjeve založbe
Leposlovje še na knjižni polici
Ljubiteljem dobre knjige je Cankarjeva založba v zadnjem mesecu in pol v branje ponudila sveženj izvirnega domačega leposlovja, tako poezije kot proze, ter nekaj temeljnih oziroma aktualnih prevodov tuje literature zadnjih dvajsetih let. Z mislimi na nedavni 7. dan (teden) knjige, vsekakor spodbudno za bralce in pohvalno za založnika.
Ob tako bogati beri leposlovnih del, tri zbirke poezij, dva romana domačih avtorjev, dva esejistična potopisa, šest knjig prevodne literature, ki so letošnjo pomlad izšla pri Cankarjevi založbi, ne gre razmišljati veselih obrazih urednikov, hkrati pa gre pritrditi enemu izmed njih Andreju Blatniku, ki je dejal: "Se vedno smo založba, ki izdaja knjige."
Naj začnem s svežnjem knjig, ki so bile predstavljene pred kratkim. Pesnik Uroš Zupan, ki po letih počasi vstopa v srednjo generacijo, je zagotovo prvo ime mlade slovenske poezije zadnjih let, leta 2000 je med drugim prejel Jenkovo nagrado. Z najnovejšo zbirko Nafta v svojem pesniškem ustvarjanju napoveduje preobrat, saj se od "metafizičnega" v poeziji obrača k vsakdanjostim našega življenja. Značilni Zupanov verz je tudi tokrat lahko dolgi prosti verz ali zgolj nekajvrstični-ca. Tkanja je naslov četrte pesniške zbirke gledališkega teoretika in pesnika Blaža Lukana. Avtor ostaja zvest značilnim pesniškim temam, erotiki, samoti, človekovem bivanju..., njegov verz pa je pogosto dolg, teče od roba do roba in se kot nekakšno tkanje razpotegne v široko ravnino. Tretjo pesniško zbirko Absolutizem samoveličanja je podpisal Ivan Črnič, pesnik, kabalist, glasbenik, šahist...
Kot je povedal, je ta njegova zbirka (osma po vrsti), zagotovo
najbolj konkreten približek k njegovemu lastnemu pesniškemu izrazu doslej. Kot je dejal urednik Zdravko Duša, gre za poezijo, ki ne bo "nikoli pridna".
Precej pohvalnih uredniških besed je bilo slišati ob novem romanu vsestranskega slovenskega pisca in gledališkega ustvarjalca Vinka Moderndorferja, ki sicer nosi nič kaj ambiciozen naslov Predmestje. Roman naj bi se začel tam, kjer se konča Jančarjeva zgodba Prikazen iz Rovenske. Gre za zgodbo o odnosu družbe (v nekem predmestju) do tujcev. Pisateljeva pozornost tokrat ni usmerjena k žrtvam, ampak k druščini bivših degradiranih uniformiran-cev in zgodbam iz ozadja življenj, kijih glavni junaki živijo. Roman skozi  premišljeno zastavljeno kompozicijo pokaže, kako hitro lahko nezadovoljni postanejo tudi nevarni. Svari nas, da lahko takrat, ko nekdo hoče obvladati družbo in svet, lahko stvari hitro uidejo iz rok. Hm, zadeva vredna psihološke poglobitve, hkrati pa zgodbo odlikuje močan dramski naboj izpod Moderndorferjevc tipkovnice.
Prevajalka Darinka Soban se je v času svojega bivanja na Švedskem dodobra spoznala z delom pisatelja Torgnya Lindgrena. Lepa Merab je naslov romana, ki govori o Samejcih, od Švedov zatrti manjšini, ki jo imajo le-ti za Laponce. Skozi osem zgodb se odpirajo stari miti, bralec lahko
začuti bližino starodavnih bogov, ki jih je že zdavnaj preglasil trušč civilizacije. Za povsem konkreten izbor sodobne ruske literature, gre za pomembnejše avtorje na tamkajšnji sceni zadnjih dvajsetih let, je poskrbel prevajalec Borut Kraševec. Pod naslovom Pogovor gluhonemih se skriva 14 kratkih zgodb slovenskim bralcem bolj ali manj znanih avtorjev, od Jerofeje-va in Jarkeviča, do Pelevina in So-
kolova... Delu je dodana izčrpna študija o sodobni ruski kratki prozi in zapisi o posameznih avtorjih.
Na drugi strani zemeljske oble v ZDA je eden velikih zvezdnikov nedvomno dramatik, scenarist, predvsem pa "stand - up" komik Eric Bogosian.
Priredbe njegovih tekstov sta na oder pri nas že dvakrat postavila Matjaž Javšnik in Valter Dragan. Bogosianova satira v knjigi Tako
Vogel nikove slike na Smarjetni gori
Risal in pisal je zgodbe za otroke, risanke, risal s svinčnikom, kiparil, oblikoval, se poizkusil v slikarstvu, freskah...
»marjetna gora nad Kranjem - se poizkusil v oljnem, akrilnem,
v veliki restavraciji Hotela Belle- dekorativnem slikarstvu in celo v
vue razstavlja Jože Vogelnik iz freskah na prenosnih materialih.
Begunj, ljubitelj slikarstva, ki je Tokrat razstavlja nekaj dekorativ-
samostojno raziskoval različne nih olj z motivi rož, realističnih ti-
sukarske stile. Risal in pisal je hožitij, poslikane skrilovce in ve-
zgodbe za otroke, risanke, risal s liko risb. Te mu predstavljajo
svinčnikom, kiparil, oblikoval in "stebre preteklosti". Obdelane so
FS Karavanke v Turčiji
Sredi aprila je FS Karavanke uspešno gostovala na mednarodnem festivalu v mestu Tars v Turčiji, kjer so se tržiški plesalci in plesalke predstavili med skupinami iz Makedonije, Jugoslavije, Bolgarije in Cipra.
Gostovanja v Turčiji se je udeležilo 27 članov starejše mladinske skupine, ki so jo programsko in organizacijsko vodili Metka in Bojan Knifie ter Jasna Zupan. Člani Folklorne skupine Karavanke so gostovanje ocenili za zelo uspešno, saj so bili organizatorji in obiskovalci navdušeni nad njihovim programom, v katerem poustvarjajo predvsem elemente kulturne dediščine Tržiča in širše Gorenjske, hkrati pa so se mladi folkloristi domov vrnili polni lepih vtisov in razburljivih doživetij. V Turčiji so nanizali tri nastope, dvakrat so nastopili še v
s svinčnikom, vendar ne gre za čisto grafiko v tehničnem smislu.
Predstavljeni sakralni motivi slovenske kulturne dediščine, med katerimi so na primer sv. Jošt nad Kranjem, sv. Marjeta na Smarjetni, grad Kamen pri Begunjah, Škofjeloški grad, Cerkev v Crn-grobu in ostali kažejo na izredno kvalitetno risbo, ki s svojevrstnim senčenjem in natančnimi izrisi linij kaže na poglobljen študij. V njih se čuti ljubezen do slovenske kulturne dediščine. Dr. Anton Trstenjak je nekoč uvrstil Vogel-nikovo slikarstvo k izvirni ljudski umetnosti. Janez Klančar, direktor Hotela Bellevue, je ob razstavi še dodal, da načrtujejo poleti Marjetine dneve, ko bodo pripravili tudi slikarsko kolonijo. Razstava bo na ogled do 3. junija.
Katja Dolenc
je bito v Ameriki ima velik uspeh med mladimi bralci, saj je smešna, zajedljiva in bogata v besednih igrah ter neposredna v kopiranju življenjskih situacij. Druga knjiga v zbirki Najst je delo domače avtorice Marjane Moškrič. Ledene magnolije je naslov romana o najstnici, ki je žrtev spolne zlorabe svojega očima. Ena posledic tega je tudi dekletova nezmožnost zaljubiti se v vrstnika. Avtorica nas skozi zgodbo spretno pripelje do končne dekletove odločitve, da premaga strah in ukrepa.
Knjiga iz zbirke S poti z naslovom Zlati ptič na kobrini glavi je delo slovenskega avtorja Pavla Raka, ki sicer objavlja tudi v srbščini. V omenjeni knjigi je zbral potopise v katerih na svojstven način opisuje svoje izkušnje z Grčijo, Indijo, Carigradom in drugimi deželami in kraji. Njegova pesniška moč jezika krajem, ki jih tako ali drugače poznamo daje nove dimenzije. Druga novost je
kratek izbor iz potopisnih spisov sodobnega klasika Nikosa Ka-zantzakisa, znanega po romanu Grk Zorba. V delu Čar grške pokrajine v Odisejevski maniri, kot ob vrnitvi po dolgem potovanju, opisuje svojo Grčijo, tujo a vendar znano, prijazno in samosvojo.
Že pred časom so v zbirki Moderni klasiki, ki uspešno nadaljuje "staro" zbirko XX stoletje izšli trije prevodi. Za roman Živalsko srce je pisateljica Herta Miiller pred štirimi leti dobila prestižno mednarodno nagrado IMPAC. Zgodba knjige se tako kot večina njene proze nanaša na lastno manjšinsko izkušnjo v realsocia-lizmu, preden se je preselila v Nemčijo, je bila pripadnica^ nemške manjšine v Romuniji. Življenje pod pritiskom, kot študentko jo zatira Chauseskujev režim, s čimer se ponavljajo stiske, ki jih je junakinja romana doživljala v mladosti na deželi, kjer je vaška skupnost zaradi drugačnosti ni zmogla upoštevati. Roman Okrasni toni je delo irskega avtorja Bernarda Mac Lavertya, v katerem opisuje zgodbo severnoirske skladateljice, ki se spopada s prevladujočim moškim svetom v klasični glasbi, hkrati pa trpi za poporodno depresijo. Že sam naslov romana govori o nasprotjih med videzom in bistvom, med obliko in vsebino. Tretja knjiga je prevod romana Globoke reke, perujskega pisatelja Joseja Marie Argueda-sa. Gre za roman, katerega močan poudarek je na pogledu na kulturo indijancev. Avtorje namreč kot beli otrok odraščal med indijanci, ki so bili vedno v sporu z. uradno politiko glede jezika in kulture. Jezik, ki ga Arguedas uporablja v romanu, je jezik andskih indijancev, knjiga pa se odlikuje tudi po prefinjenih opisih narave, pojmov, zvokov, čustev... gre za nam neznane dimenzije. Avtor drugo ob drugo postavlja izvorno tradicijo indijancev in voljo kolonizatorjev.
Igor Kavčič
Nagrada ZDUS Geymayer - Oblakovi
Ljubljana - V soboto je bila po predstavi A. P. Čehova Tri sestre v Slovenskem mladinskem gledališču podelitev letošnje nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Priznanje za najvišje igralske dosežke v letu 2001 je prejela Maruša Geymayer Oblak, prislužila pa si jo je z vlogo Natalije Ivanovne v Treh sestrah in z vlogo Wendy v predstavi Peter Pan ali deček, ki ni hotel odrasti. Kot so zapisali v obrazložitvi, nagrajenko druži močna dramska prezenca, filigransko natančna izdelanost, vsestransko obvladovanje igralskega instrumentarija in pretanjen občutek za njegovo najbolj učinkovito izrabo. I.K.
Risanje akta po živem modelu
Kranj
vjuz.1 vcuj. v lurćiji so nanizali tri nastope, dvakrat so nastopni se v    Kranj - V organizaciji JSKD OI paradi, občinstvo pa je bilo najbolj navdušeno nad pestrostjo različnih  Kranj bo v okviru likovnih dejav-elementov, ki tvorijo odrske postavitve, nad raznolikostjo njihovih kos-  nostj v maju in juniju v Kranju tumov in odlično interpretacijo. Kljub temu, da jih gledalci niso razumeli, so vedeli, kaj jim naši folkloristi želijo sporočiti. Svoje vtise so člani skupine v nadaljevanju zbirali v stikih z drugimi skupinami, v utripu mesta Tars, na izletu, kot so povedali pa se za vso podporo ob njihovem gostovanju zahvaljujejo staršem, Občini Tržič, JSKD in vsem, ki so jim kakorkoli finančno in materialno pomagali.
potekalo risanje akta po živem modelu.
Srečanja, na katera ste vabljeni vsi ljubitelji risanja, slikarji, arhitekti.... bodo potekala vsak torek in četrtek, med 21. majem in 30. junijem, od 18. do 21. ure, v zgornjih prostorih gostilne Stari Mayer v Kranju. Na skupno 12 srečanjih bodo udeleženci praktično spoznali osnove, različne načine in pristope pri risanju golega človeškega telesa po živem modelu. Poleg strokovnih korektur pri delu bodo udeleženci deležni tudi znanj iz plastične (slikarske) anatomije in umetnostno zgodovinske razlage tovrstne motivike v preteklih obdobjih. Risanje bo vodil akademski slikar-specialist Cveto Zlate. Ker bo število udeležencev omejeno na 25, se je na tečaj (šolnina za program znaša 22.000 tolarjev) potrebno prijaviti do 15. maja, na JSKD OI Kranj, Sejmišče 4 s pripisom "Akt Kranj 2002". I.K.
Mladi glasbeniki uspešni v Genovi
Na mednarodnem tekmovanju "Jupiter", ki je čez prvomajske praznike potekalo v Arenzanu pri Genovi so
mladi glasbeniki, učenci klavirja, kitare in flavte iz Glasbene šole Kranj prejeli tri prve in eno drugo nagrado.
Tekmovanja Jupiter v Arenzanu pri Genovi se mladi glasbeniki, učenci Glasbene šole Kranj v zadnjem času udeležujejo že četrtič. Medtem ko so decembra lani v Italiji nastopali trobilci, so se tokrat predstavili učenci klavirja, kitare in flavte. "Glasbenike, ki so nastopili v Italij, smo izbrali na podlagi njihovih uspehov na dosedanjih državnih tekmovanjih," je povedal ravnatelj glasbene šole Peter Škrjanec, ki se zadnje leto v Italiji pojavlja tudi v vlogi enega od predsednikov strokovne žirije. Med nastopajočimi, največ je glasbenikov iz Italije, prihajajo pa tudi iz Slovenije, v višjih kategorijah pa še iz Švice, Koreje in Japonske se je s prvo nagrado v B kategoriji izkazal klavirski duo
Katarina in Kristina Bogataj z
mentorico Leo Jugovic. Odlična sta bila kitarska dua mentorice Nataše Bogataj, saj sta oba v svojih kategorijah dosegla prvi nagradi. V B kategoriji sta nastopila Anže Božič in Simon Krajnčan, v C kategoriji pa sta za odličen nastop, s tako rekoč akademskim programom, poleg prve tudi posebno denarno nagrado prejela Elvi Rvvankuba in Barbara Koder. Med flavtistkami se je pod mentorstvom M. Bertok Duh izkazala Irena Gogala. V Glasbeni šoli Kranj bodo uspešno šolsko leto pedvidoma zaključili konec maja z dvema koncertoma, v tem času pa bodo objavili tudi razpis za vpis novih učencev v prihodnjem šolskem letu. I.K.
Svetniki in godovi
Pankracij, Servacij in Bonifacij
Danes, 7. maja, je na koledarjih napisanih več svetnic in svetnikov: Boris Bolgarski, knez in menih, ki ga imajo Bolgari za narodnega svetnika, saj je vpeljal slovansko literaturo, Gizela Madžarska, kraljica in opatinja, Janez iz Beverlyja, ki je bil škof v Angliji, in Domnij (Dujam) iz Salone, hrvaški svetnik in prvi solinski škof, ki ga je dal ubiti Dioklecijan. Dujam je zavetnik Splita. Za Gizelo Madžarsko je treba povedati, daje bila hči bavarskega vojvode Henrika II. in da so jo zelo mlado poročili s kraljem Štefanom I. Madžarskim. Gizela je veliko prispevala k pokristjanjevanju Madžarske. Po Štefanovi smrti sojo trpinčili in celo zaprli. Kralj Henrik III. jo je rešil in odpeljal v benediktinski samostan pri mestu Pasau. Pred smrtjo je bila opatinja.
Jutri, 8. maja, godujejo med drugim Klara Fey, ki se je rodila v Nemčiji in umrla na Nizozemskem in je ustanovila red "sestre ubogega Jezuščka", ki je skrbel za revne otroke, Ulrika Nisch iz Hegneja in Viktor Milanski. Ulrika se je kot mlado dekle pridružila usmiljenim sestram v
Hegnu ob Bodenskem jezeru. Težko delo in napori so jo izčrpali. Umrla je leta 1913, stara 31. Za blaženo je bila razglašena L novembra leta 1987. Viktor iz Milana ali Viktor Milanski pa je bil mučenec. Bil je vojak milanske pretorije, zaradi temne polti so mu tovariši pravili Črni. Morda je bil doma iz severne Afrike. Ker se kot vojak ni odrekel krščanski veri, so ga obglavili. Jutri imajo god Viktorji, Vikoti, Vikci in podobni.
Jutri, 9. maja, koje praznik Gospodovega vnebohoda, goduje Pahomij, opat. Rodil se je v poganski družini v Egiptu, vendar je postal kristjan. Ko je bil zaprt, so mu kristjani v ječo prinašali hrano. Ker ni bil sposoben za vojaka, je šel kot menih v puščavo, kjer je kmalu nastala meniška skupnost. Bil je puščavnik ali eremit in takšen je tudi umrl. Četrtkov godov-nik je tudi Beatus, ki naj bi bil prvi oznanjevalec krščanske vere v Švici. Živel je v neki votlini ob Thunerskem jezeru, ki jo še danes obiskujejo verniki. Ustanovili so tudi njegovo bratovščino.
V petek, 10. maja, je praznik Antonina Firenškega, škofa. Bil
Praznik na Srednji Dobravi
Srednja Dobrava - Krajani KS Sr. Dobrava (vasi Srednja, Spodnja in Zgornja Dobrava, Lipica in Mišače) so se po nedeljski maši udeležili otvoritve in blagoslova zaključnih del tlakovanja na tamkajšnjem pokopališču pri cerkvi sv. Križevega pota. Za prijetno glasbeno vzdušje je poskrbela mlada citrarka Jerneja Trlikar, nekaj besed o delu je povedal predsednik KS Srednja Dobrava Franci Pogačar, opravljeno delo je blagoslovil župnik Martin Hočevar, trak pa je prerezal najstarejši krajan Rudi Šolar. Cerkveni zbor je zapel še nekaj pesmi. Celotna investicija tlakovanja je stala nekaj
čez 3 milijone tolarjev, od tega so večino prispevali krajani sami, delo pa je opravil obrtnik Pretnar. Skupaj je položil okrog 400 kvadratnih metrov tlakovcev in 250 metrov robnikov ter več kot 150 kubičnih metrov jalovine. Sicer se lahko v tej KS pohvalijo za vrsto uspešno realiziranih projektov od urejanja lokalnih cest, kanalizacije in vodovoda, do obnove cerkve in pokopališča. Ob koncu lepega nedeljskega dopoldneva je potrebno omeniti, daje po končani otvoritvi tlakovanja sledil krst kar sedmih novih krajanov.
J. Pipan
je talent za učenje, še posebej za pravo, zato je odšel k dominikancem, ker je ta red slovel po učenosti in duhovni zbranosti. Na papeževo zahtevo je postal škof in je bil med najbolj delavnimi škofi tedanje Italije. V petek goduje tudi Janez Avilski iz Španije, apostol Andaluzije in goreč pridigar. Ignacij Lojolski ga je hotel sprejeti med jezuite, vendar so ga zavrnili, verjetno zaradi judovskega porekla. Njegov oče je bil namreč Jud. Bil je odličen pisatelj, njegov jezik pa je bil ljudski in razumljiv.
V soboto, 11. maja, godujejo Mamert, škof, Fabij, mučenec, Gangolf, plemič in mučenec ter Ignacij >z Laconija.
Ledeni svetniki
V nedeljo, 12. maja, goduje Leopold Mandič, redovnik, ki se je rodil v Hercegnovem v Črni Gori. Umrl je, star 76 let, leta 1942 v Padovi v Italiji. V nedeljo bo go-doval Pankracij, prvi od treh ledenih svetnikov. Je zavetnik zoper glavobolu in krčem ter proti krivi prisegi. Pankracija naj bi po smrti staršev vzgajal stric Dionizij, s katerim sta odšla v Rim. Star je bil 14 let in je pomagal kristja-
nom, zaradi česar ga je dal Dioklecijan zapreti, nato pa ubiti. Pankracija upodabljajo kot mladega fanta, v civilnem oblačilu ali viteški noši.
V ponedeljek, 13. maja, goduje drugi ledeni svetnik Servacg, ki je bil škof v Belgiji. Prosijo ga za pomoč proti pozebi. Doma naj bi bil v Armeniji, umrl pa naj bi po eni verziji v Maastruchtu na Nizozemskem, po drugi pa naj bi bil mučenec. V torek, 14. maja, torej danes teden, pa bo tretji "ledeni svetnik" Bonifacij iz Tarza, mučenec. O njem krožijo različne legende. Z Rimljanko Aglajo naj bi živel precej razuzdano življenje in se je vdajal pijači, čeprav je bil dobrega srca. Aglaja se je prva zavedela položaja in zaživela drugačno življenje, Bonifacija pa je poslala na Vzhod zbirati ostanke (relikvije) mučencev. S spremstvom je odšel v Tarz, glavno mesto rimske pokrajine Cilicije, kjer se je rodil sv. Pavel. Uprl se je mučenju kristjanov, zato mu je namestnik Simplicij namenil smrt v vrelem olju. Ker je ostal nepoškodovan, so ga obglavili. Spremljevalci so Aglaji vrnili truplo, ki ga je pokopala ob Latinski cesti (Via Latina) v Rimu.
Jože Košnjek
Pol stoletja Družine
Ljubljana - Družina, slovenski katoliški tednik, praznuje 50-let-nico izhajanja. 7. maja leta 1952 je takratni apostolski administrator za Goriško dr. Mihael Toroš dobil dovoljenje za izdajanje verskega lista. Prvi urednik je bil duhovnik dr. Jože Premrov, ki je dal novemu časniku ime Družina. V pol stoletja je postala Družina največja katoliška založba v Sloveniji, saj izdaja razen časnika še deset revij in knjižno bero, ki obsega letno povprečno okrog 70 naslovov. Družina, katere direktor je dr. Janez Gril, ki se ga mnogi še spominjajo kot kaplana
v Kranju, ima še svojo romarsko in turistično agencijo Trud, galerijo na Krekovem trgu v Ljubljani in Tiskovni urad.
Slovesna akademija ob 50-obletnici Družine bo jutri, 8. maja, ob 19. uri v veliki dvorani Narodne galerije v Ljubljani. Slavnostni govornik bo akademik in pisatelj dr. Alojz Rebula, ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode pa bo Družini podelil najvišje cerkveno odličje. V počastitev jubileja Družine pa bo v soboto, 25. maja, organizirano množično romanje na Sveto goro.
J.K.
Zbor društva Hospic
Jesenice - Konec februarja je bil na Jesenicah ustanovljen območni odbor Slovenskega društva Hospic za Zgornjo Gorenjsko. Slovensko društvo Hospic, ki je bilo ustanovljeno na pobudo dr. Metke Klevišar, njegova naloga pa je pomoč umirajočim in njihovim svojcem. Delo članov društva je prostovoljno, med njimi pa so ljudje vseh poklicev, tudi zdravniki. Ustanovitev odbora za Zgornjo Gorenjsko bodo slovesno proslavili v četrtek, 9. maja, ob 19. uri s svečanostjo v veliki dvorani Doma upokojencev dr. Franceta Berglja na Jesenicah. Kot sporoča predsednica območnega odbora Štefka Ferbežar se bo slovesnosti udeležila tudi dr. Metka Klevišar, v kulturnem programu pa bodo sodelovali vokalna skupina Milko Škoberne in solistki Melita Jelen in Helena Vidmar ob spremljavi citer. J.K.
Robert Lavtar, gnostik,.šaman, vodja Bele gnostične cerkve, voditelj številnih duhovnih tehnik in še kaj...
Gnostik je svoboden in da svobodo drugemu
Robert Lavtar se že več let ukvarja s praktično duhovnostjo. V svojem Centru alternative Altorion uči spritualne tehnologije Nove dobe, vodi šolo sodobnega šamanstva, tam ima sedež Bele gnostične cerkve, Društvo za globalizacijo humanizma in Svobodno stranko Slovenije. V svojem jedru je gnostik.
Robert Lavtar ima za seboj pestro življenjsko pot. Po poklicu je policist, delal je v specialnih enotah, kot telesni stražar, varnostnik in oskrbnik računalniške mreže, ko se je ustanavljala slovenska misija za Evropsko Unijo in Nato v Bruslju. A življenjska pot ga je po hudi nesreči leta 1993, ko mu je življenje viselo na nitki, pripeljalo do prvih duhovnih vprašanj. Občutek, da je v življenju še nekaj več, kot vidimo, gaje pripeljal na duhovno pot, ki jo danes rad deli z drugimi. Začelje raziskovati življenje in duhovni svet. Kasete, meditacije, vizualizacije so prinesle prve spremembe. V roke je dobil tudi knjigo Živorada Mi-hajloviča Slavinskega Simboli hermetizma, ki je nanj napravila velik vpliv in začrtala nadaljnjo duhovno pot, prav tako Ekskali-bur - alkimija zavesti istega avtorja. Metode je praktično preizkusil in doživel intenzivne spremembe v zavesti v zelo kratkem času. V namen duhovne rasti in čiščenja ustaljenih mentalnih vzorcev je popolnoma spremenil življenjski stil in zamenjal poklic. Spoznal je, da jc sprememba v življenju možna. "Ko to spoznaš, je potem vse možno," meni o tem danes. "Vse ostalo se odpre. Samo slediš svojemu impulzu in vidiš, kam te pripelje. Postaneš gospodar svojega življenja. Delaš tisto, kar ti hočeš. Nihče nima več vpliva na tebe in ti nimaš vpliva več na druge." Spoznal je tudi ostale metode Slavinskega, ki se imenujejo aspektika, kreaton in eno najpomembnejših tehnik, ki se tiče duhovnosti pri religiji, intenziv gnoze, intenziv osebnostne izkušnje, ki pelje do razsvetljenja.
Gnoza je povezana s starokr-ščanskimi mistiki in vsemi religijami v njihovi osnovi do najstarej-
še sumerske, stare več kot deset tisoč let, ki se je ohranila v najstarejši afriški šamanski religiji Ifa. Pred dobrim mesecem se je vrnil iz Brazilije, Sao Paula, kjer je prejel iniciacijo od šamana Babalavva Fabunmija iz Nigerije, ki je nasledil čisto izročilo deset tisoč let stare tradicije znanja in tehnike za duhovno rast. Gre za isto gnostič-no izročilo kakor pri gnostikih v Evropi. "Ko poslušaš njih, je v osnovi delovanje popolnoma isto. Gnoza ima eno samo svojstvo - da temelji na direktni izkušnji. Ni nobenih ustanov, organizacij ali sistematiziranja. Vse bazira na neposredni izkušnji. Religija sama, oziroma religijska izkušnja, se šteje kot nekaj najbolj intimnega, kar je absolutno neprenosljivega. Nekaj, kar imaš lahko samo ti in kar je nemogoče prenašati preko besede in knjig." Vse metode, katere Robert vadi. dosegajo to Čisto spoznanje in izkušnjo. Nobena ne govori kaj delati in kako, ampak samo olajšajo pot do notranjosti in odgovorov v sebi. Gnostik je svoboden in da svobodo drugemu. Živi svoje življenje in tako vpliva na druge. Vsak živi v svojem svetu in živi svojo Resnico. V ta namen je bila ustanovljena tudi Bela gnostična cerkev. Tudi doživetje Boga je najbolj osebna izkušnja, kar more biti in danes obstaja tudi vrsta metod, ki ljudem to omogočajo. Robert danes meni, da med Bogom in človekom ne bi smelo biti posrednikov in da vsi, ki to so, človeku onemogočajo osebnostno izkušnjo Boga in povezanost z njim. Zaradi tega po njegovem izvira tudi vrsta napak in zablod človeštva, ki se danes bolj ali manj trudi vzpostaviti ponovno ravnovesje v svoji notranjosti in v svetu.
Katja Dolenc
PREJELI SMO
Porušena hiša
Pred dnevi je bila porušena stara hiša v Zabrekvi 6, Pogačniko-vih. Moj brat Janez je pred leti izročil sinu Janezu posestvo, ki ga je podedoval po naši mami Brigi-ti Pogačnik, rojeni Veber v tej hiši, zdaj porušeni. V jeseni jc njihov brat obljubil sestrama in bratu, da hiša ostane, ker jim veliko pomeni kot rojstna hiša. Dal je obljubo, na katero smo se vsi zanesli, bližnji in daljni sorodniki. Kar na tiho so se sosedje zmenili, prišli skupaj in porušili. To je do konca nesramno, to se ne dela. Posebej bi človek ne pričakoval ob tako krščanskem obnašanju vseh vaščanov.
Hiša je bila še v dosti dobrem stanju podobna Prešernovi v Vrbi. Brez vsakega popravila bi v njej lahko živelo 10 ali še več ljudi. Kje je tu zrno krščanske ljubezni.
Ta hiša je bila zgodovinska že prej. Saj so se tu naselili južni Tirnici, kot v Sorici in Dajnah. Ko so bili pridni in pošteni, so se razširili po vsej dolini, kar pričajo imena: Veber, Šmid, Gartner, Hafner, Frelich in še več.
V drugič je zgodovinskega pomena postala po osvoboditvi. V tej hiši je dobilo zavetje nešteto lačnih in premraženih partizanov. Te malokateri dan je minil, da ni nihče potrkal na vrata in prosil pomoči.
Pogosto so prihajale brigade, ki so napolnile hišo in hlev, iz hleva so potegnili govedo, ga pobili in skuhali v kotlu, da so se okrepčali, da so čez nekaj dni nadaljevali svojo pot čez hribe in doline. Zato je bil hlev skoraj prazen, ko je nastopila zaželena svoboda.
S spoštovanjem
Alojzija Ribisel
Kako ta družba vzgaja našo mladino
Na vrhu blejskega klanca pri LIP-u je preko ceste nameščen transparent, ki vabi mladež na prireditev z naslovom SEX, DROGE IN ROKENROL, v angleškem jeziku, kot se za današnji čas spodobi. Ko sva z Ženo zagledala ta napis, sva se zgrozila. Kaj ta družba hoče, je prvo, kar se vprašaš? Ali hočemo pošteno, delavno in ustvarjalno mladino, vzgojeno
v ljubezni in spoštovanju do drugih, ali hočemo še več drog, še več kriminala, še več osebnih in družinskih tragedij, kakor da tu na Bledu, na vsej Gorenjski in v Sloveniji tega nimamo že dovolj. Ostro protestirava proti takim prireditvam, proti takšnemu oglaševanju in vabljenju, kajti takšne prireditve nujno povzročijo še več zla, še več zapeljanih mladih življenj.
Kdo dovoljuje takšne prireditve, takšno oglaševanje na javnih mestih, se lahko vpraša vsakdo, ki se trudi vsak dan odvrniti svoje otroke od tega najhujšega zla današnjega časa. Kaj počne župan, kaj občinska uprava, ki smo jih izvolili zato, da bodo skrbeli za dobro nas občanov? Kaj počne šola, ki bi morala tudi vzgajati, pa tega očitno ne zna ? Kaj počne policija, ki bi morala preganjati tovrstni kriminal, pa se ji dilerji sprehajajo celo pred vrati raznih gorenjskih šol? Ali ni dovolj že 15000 odvisnikov v Sloveniji, ali ni že dovolj 18 mladih življenj, ki jih letno terjajo droge.
Storite kaj vi, ki ste zato poklicani, da se takšne prireditve preprečijo. Sedaj mladina vsaj tu na Bledu dejansko nima ničesar ra-
zen številnih barčkov, kjer se pretaka alkohol in ponuja droga. V njih se zlasti ob petkih, sobotah in nedeljah pa tudi med tednom zadržuje pozno v noč mladina najbolj občutljive starosti. Ponudite tem mladim zdravo veselo zabavo, brez alkohola, brez drog in seksa. Tako smo se zabavali v starih dobrih časih pred štiridesetimi, petdesetimi leti. A takrat nam še ni vladal vsemogočni liberalizem.
Silva in Jožef Arh, Jermanka 6, Zasip
Predlog sindikatom negospodarstva
Glede na zahteve sindikatov po večjih in večjih plačah, ki jih naslavljajo na vlado, bi sindikate spomnil, da vlada denarja ne dela, ampak ga "delajo " v gospodarstvu. Zato vam predlagam, da organizirate stavke na tovarniških dvoriščih, kjer še kaj ustvarjajo. Tovarne, kot so tekstilne, obutvene, gradbene in druge, imajo zelo primerna dvorišča, kjer so primerna mesta za zborovanje in stavke zdravnikov, učiteljev, sodnikov in drugih. Naj kar na licu mesta zahtevajo večje plače od
delavk in delavcev, ki ne vedo, kako bi zapravili svoje obilne plače. V kolikor bi se delavci upirali, pa naj sprožijo postopek za zaplembo premoženja. Naj učitelji postanejo lastniki strojev v Planiki, ki jim bodo potem prinesli dodatek k plači, zdravniki bodo lastniki Alpine itd.
Ludvik Lazar, Žiri
Spoštovani!
Prebrala sem knjigo "Vrh v Dražgošah " in je v njej toliko netočnosti, da takim piscem, kot je Ivan Jan, ne verjamem nič več.
Bila sem takrat stara 10 let in se še dobro spomnim, kako je bilo takrat v Rovtu. Pri Debeljaku niso imeli takrat nobenega sina, ki bi bil star 12 let.
Partizanski kuhar je ležal mrtev pri "Matevžetu" čez prag, ker je prezgodaj pogledal ven, ker je mislil, da je že konec boja in ga je še eden ustrelil. Jaz sem morala iti čez njega, ker sem morala nesti neko pošto k tisti hiši.
Vsi moški so takrat delali eno pot v Ravneh. Meni so partizani naročili, naj jim grem povedat, da naj vse puste in gredo k njim, da
bodo Nemce nagnali nazaj, če bodo še prišli. Potem so pa partizani takoj ušli naprej čez hribe, ne da bi koga branili.
Ranjene Nemce so obvezala dekleta iz Rovt in dva ranjenca so peljali v dolino s konjem k zdravniku. Peljal jih je "Groselnov" in pred župniščem pri Sv. Lenartu ustavil, da jima je župnik Švelc dal sv. odvezo. Takrat se je tudi pokazal, ker je bil prej skrit, da ga niso selili.
En Nemec je ušel in se je pri nas, ki smo bili nekoliko nižje, zaletel v vrata, pa smo imeli zaklenjena, nato je skakal po snegu naprej v dolino. Pri nas je izgubil kapo in čelado.
Župnik Švelc ni zbral samo moških v cerkvi, temveč vse vaščane pri "Gdelu " in nam dal sv. odvezo. Tudi ni bil noben navdušenec partizanov. Takrat, ko so pri Sv. Lenartu zaminirali cerkev, žup-nišče in mežnarijo, jim je povedal par gorkih, da so imeli še zaprtega U dni v Farjem potoku.
To sem napisala zato, ker se tudi Ivan Jan obreguje v vsako besedo, ki jo je kak zgodovinar napisal zdaj in prej.
Ivanka Demšar, Studeno 28, Železniki
Torek, 7. maja 2002
DRUŠTVA, PODLISTEK / stojan.saje@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 7. STRAN
Zloščeni starodobniki v občinski stavbi Urejene planinske poti
Kranj - Člani pred kratkim ustanovljenega Moto Kluba starodob-nikov Kranj so tik pred prvomajskimi prazniki v avli stavbe Mestne občine Kranj pripravili zanimivo razstavo starih, vendar obnovljenih motociklov in avtomobilov.
Klub, ki je bil februarja ustanovljen na pobudo ljubiteljev in lastnikov stare dvo- in štirikolesne pločevine, šteje 17 članov, ki imajo v lasti več dobro ohranjenih in restavriranih starodobnikov. Klub ima svoje prostore v Tehnični bazi AMZS Kranj in namerava v prihodnje aktivno sodelovati pri organizaciji tekmovanj za starodob-
na vozila, pripravljati razstave in druge prireditve ter na ta način širiti tehnično kulturo.
Na razstavi, ki je bila prvi tovrstni podvig članov kluba, so zbrali kar 27 motociklov, med njimi večino znamke puch in BMW, ki so bili pred in po drugi svetovni vojni pri nas najbolj razširjeni. Najstarejši je bil puch 350, po-
DRUŽINSKI NASVETI
Mali kuharski mojster (3)
Damjana Šmid
Večji kot je otrok, večji kuharski mojster postaja in vedno več zadolžitev in dejavnosti mu lahko prepustimo. Idealen čas za pripravo raznih jedi je ob vikendih in dnevih, ko smo prosti in imamo več časa. Mogoče bi bili v družini otroci zadolženi za pripravo nedeljskih zajtrkov in bi se tudi starši pustili malo razvajati? Najbrž se vsi radi spominjamo raznovrstnih zajtrkov s potovanj ali počitnic, ko je zajtrk kar trajal in trajal... Otroke naučimo izdelave nekaj osnovnih namazov in z malo spretnosti jih bodo znali kmalu pripraviti sami. Namazi s skuto niso, samo zdravi, ampak so tudi dobrega okusa in zakaj si jih ne bi pripravljali vedno sveže, z zelišči z domačega vrta? Če smo ljubitelji toplih jedi, pa nam bodo otroci z veseljem pripravili opečene kruhke na sto in en način. Opekači so v tem primeru bolj varni kot pečice, pa tudi bolj praktični. Sicer pa je z zajtrki tako kot z vsemi ostalimi lepimi navadami - zgledi vlečejo in vsaka navada potrebuje nekaj vztrajnosti, da se nas oprime kot železna srajca. Zato se splača tudi pri zajtrku med tednom potruditi vsaj s toplim čajem, jogurtom ali jabolkom. Ni hujšega kot prava kava na prazen želodec. Seveda pa je vsak sam svojega zdravja kovač. Otroci bodo vsekakor rajši sedeli za mizo v družbi kot pa sami. Jajca spadajo med živila, kijih lahko uporabimo na veliko različnih načinov in najbrž so prva samostojna jed marsikaterega otroka. Poučimo jih med hranljivimi vrednostmi različno pripravljenih jajc in jih z omejitvijo njihovega števila na teden privajajmo na zdravo prehrano. Veselje bomo naredili otrokom tudi, če bomo skupaj delali rezance. Priprava testa in sam postopek sta pravzaprav čisto enostavna, le napravo za rezance moramo imeti. Za otroke je to nekaj podobnega kot modeliranje z glino, zato jim pustimo dovolj časa, da naredijo dovolj rezancev. Konec koncev jih lahko zavijemo v lepo škatlo in podarimo za nedeljska kosila babici in dedku. Posebno poglavje ali kar priročnik o ljubiteljih palačink bi lahko pisala dolgo časa, saj sem tudi sama ena izmed njih. Napisala pa bi samo nekaj idej, ki jih lahko uporabimo, kadar imamo opravka s palačinkami. Prva je "pala-činkina" zabava, ki jo naredimo ob katerikoli priložnosti in vsebuje zabaven program s pečenjem in mazanjem palačink, tekmovanje za naj-okusnejšo palačinko, za najbolj zdravo ali najbolje okrašeno palačinko, za največjo... Potem je priprava različnih namazov za palačinke in dodatkov v palačinkah (rozine, narezana jabolka ipd); večina otrok slastno oblizuje lešnikovo kremo, ki jo pripravijo sami. S tem navajamo otroke tudi na različne okuse. In na koncu seveda ne sme manjkati palačinka presenečenja... s posebnim sporočilom, ki ga zapičimo v zobotrebec... naj vam bo lep tale dan...
zornost pa je pritegoval tudi BMW R20 iz leta 1937, katerega prvi lastnik je bil arhitekt Jože Plečnik.
Tudi med avtomobili, ki so bili številčno sicer zastopani precej bolj skromno kot motocikli, je bilo kar nekaj zanimivosti, naj-
starejši pa je audi vvander iz daljnega leta 1938. Razstavo si je že prvi dan ogledalo lepo število ljubiteljev starih vozil, kar je za klub dobra vzpodbuda za nadaljnje delo.
Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič
Skrb za okolje in divjad
Jezersko - Lovska družina Jezersko z nekaj nad devetdeset člani je lani dobro skrbela za okolje in divjad in kot je na občnem zboru poudaril starešina Franc Ekar, lovsko pravično uresničila gospodarski načrt. Skrb za varstvo narave je bila glavna naloga, saj so člani sodelovali pri čiščenju, pospravljanju in vzdrževanju stez in naprav. Starešina Ekar pa je še posebej opozoril, da se bosta morala stroka in znanost države opredeliti do ponovno umetno naseljene zveri. Lovci se namreč sprašujejo, ali naj gojijo in ohranjajo srnjad in gamsa, ali ščitijo risa, ki se je pojavil v revirju. Doktrina, da je res naravni selektor, da se prehranjuje le z obolelim, slabo razvitim živalstvom, zagotovo ne drži. Vprašanje pa je tudi, kako jc z zimskim krmljenjem. Nove raziskave se namreč vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih oblik krmljenja, še bolj pa od tako imenovanih zimskih obor. Tudi lovska zakonodaja je pri nas še vedno nedorečena in se razhaja z mednarodno.
Lani so v Lovski družini Jezersko še posebej skrbeli za čiščenje in odstranjevanje zaraščenih površin. Z novimi člani so pomladili
povprečno starost, ugotovili pa so tudi, da gradnja lovskega doma poteka po programu. Strinjali so se tudi, da bo ime kraja, kjer je novi lovski dom, Pod Turni. Na občnem zboru je starešina izročil sliko Jelena 90-letnemu članu Jožetu Roglju Resmanu, ustanovnemu in častnemu članu LD Jezersko.
Rudi Karničar pa je lovski družini podaril kip sv. Huberta, zaščitnika lovcev, za nov lovski dom. Andrej Zalar
Markacijska komisija pri Planinski zvezi Slovenije bo ostala samostojna. Še naprej jo bo vodil Tone Tomše iz Radovljice.
Ljubljana - V drugi polovici aprila se je sestalo v Ljubljani 71 markacistov iz 46 planinskih društev na letošnjem zboru, kjer so obravnavali 15 točk. Po poročilu načelnika komisije in finančnem poročilu so udeleženci razpravljali o raznih problemih, s katerimi se srečujejo pri vzdrževanju in urejanju planinskih poti. Skrbijo za 1442 poti, ki skupaj merijo kar 7000 kilometrov, obenem pa tudi za primerno označenost vrhov. Pri tem so jim v pomoč predvsem letalska enota Slovenske vojske in večje delovne organizacije, za kar so vsem izrekli zahvalo. Seznanili so se tudi z letošnjo akcijo "Markirajmo Slovenijo", ki jo ob podpori domžalske tovarne Helios in OK Slovenije organizira PZS.
Ugotovili so, da končujejo prvi del posodobitve katastra planinskih poti. Prizadevali si bodo za čim prejšnji sprejem zakona o planinskih poteh, ki bo zagotovil zaščito markacije in smerne table za označevanje. Njihova želja je, da bi planinske poti pridobile status športno-turističnih infrastruktur-
Tone Tomše, načelnik markacijske komisije PZS
nih objektov. V bodoče bodo s komisijo za varstvo gorske narave pri PZS namenili več skrbi ohranjanju okolja na poteh in ob njih. Kot so sklenili, bodo odslej pokrivale 12 meddruštve-nih odborov PD območne markacijske skupine. Njihova komisija bo še naprej delovala samostojno, vodil pa jo.bo Tone Tomše iz PD Radovljica.
Na zboru so med drugim potrdili predloge za spremembo Slovenske planinske poti. Vanjo so ponovno uvrstili Frischaufov dom na Okrešlju, Kranjsko kočo na Ledinah in Koroško Rinko. Namesto koče na Pesku so kot obvezno točko na Pohorju uvrstili kočo na Klopnem vrhu, Mrzla gora pa bo zaradi zahtevnosti le točka razširjene SPP. Predstavili so tudi traso Via Alpina, ki bo zaradi povezave 8 alpskih dežel izjemnega pomena tudi za Slovenijo. S. S.
Gozdovi so polni odpadkov
Kovor - Člani lovske družine Dobrča so aprila organizirali tri čistilne akcije v svojih revirjih. Prva skupina se je lotila pobiranja odpadkov od Kovorja proti Zvir-čam in Brdu. Ob cesti proti tržiški
deponiji komunalnih odpadkov so našli največ vsega, kar ne sodi v gozd. Kot ugotavljajo lovci, mnogo ljudi raje odvrže odpadke kar ob poti, da bi se izognili plačilu za odlaganje na deponiji. Zato ni
Pohod na Blegoš     Festival gorniškega filma
Gorenja vas - Planinsko društvo Gorenja vas organizira v sodelovanju s PD Škofja Loka 26. spominski in rekreativni pohod na Blegoš (1563 m). Pohod bo v nedeljo, 12. maja 2002, udeleženci pa se bodo na pot podali iz naselij Javorje, Hotavlje, Zali log, Cerkno in Hotavlje. Vpisno mesto bo pri koči pod Blegošem, kjer bo ob 11. uri svečanost s kulturnim programom. Za zabavo bo skrbel ansambel Zimzelen. Šolska mladina bo imela pohod že v soboto, 11. maja.
S.S.
Bled - Od 10. do 12. maja letos bo na Bledu potekal 1. Mednarodni festival gorniškega filma "Bled 2002". Vse dni bodo filme uveljavljenih domačih in tujih avtorjev začeli predvajati ob 15. uri. Publiki bodo predstavili plezalske in alpinistične dosežke iz raznih delov sveta, polarne odprave, živalstvo in rastlinstvo ter druge zanimivosti iz gora. Posebej zanimiva bo retrospektiva slovenskega gorniškega filma od začetkov do leta 1979. Filmsko dogajanje bodo popestrila predavanja uglednih gostov. Prvi dan bo ob 17. uri predaval Andrej Štremfelj iz. Kranja, ki praznuje 30-lctnico aktivnega ukvarjanja z alpinizmom. Drugi dan se bo ob isti uri predstavila najboljša športna plezalka v Evropi, Catherine Destivelle iz Francije, tretji dan pa bo imel predavanje ob 18. uri legendarni ameriški himalajec Doug Scott. Ob festivalu bodo tudi razstave fotografij Jake Čopa, Urbana Goloba in Staneta Klemenca iz Slovenije in zbirke Whyte Museum iz Kanade ter likovnih del Danila Cedilnika. Na prireditvi bodo izbrali tudi najboljše gorniške fotografije iz tematike akcija in panorama. S. S.
čudno, da so tam napolnili velik zabojnik z vrečkami smeti, avtomobilskimi deli in drugimi odvrženimi predmeti. Nič bolje ni bilo ob cesti od Podbrezij proti Kovor-ju, kjer so lovci in gasilci iz Podbrezij naložili več traktorskih prikolic odpadkov. Lovci iz revirja Ljubno so očistili okolico ceste od Podbrezij . do predora Ljubno. Predsednik Borut Sajovic poudarja, da bo treba tako početje preprečiti z. vzgojo prebivalcev in zvišanjem kazni za kršilce, saj lovci ne morejo sproti očistiti vseh črnih odlagališč. Na sliki: lovci ob' zbranih odpadkih v okolici Kovorja.
Stojan Saje, foto: arhiv LD Dobrča
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih
Aleš Ušeničnik,
sloveči profesor modroslovja
Profesor Anton Strle, kije napisal kapitalni članek ob stoletnici Ušeničnikovega rojstva, je imel srečo, da je tudi sam še poslušal njegova predavanja iz filozofije, "Ko je bila I. 1919 ustanovljena v Ljubljani slovenska univerza, je bogoslovna visoka šola postala fakulteta in A. Ušeničnik je na njej postal redni profesor filozofije, ki jo je predaval tja do svoje upokojitve L 1938. Poslušal sem njegova predavanja tisti zadnji dve leti, preden je bil kot 70-letnik upokojen. Predaval je celotno filozofsko snov, le etiko je predaval moralist, zgodovino filozofije pa profesor cerkvene zgodovine. Ušeničnik je bil videti tedaj še ves svež pri razmišljanju in v podajanju kakor kak virtuoz za orglami: Najprej rahel prelu-
dij, nato se misel povzpne, se spusti v globine in začne organsko rasti pred nami, vedno svetlejša in jasnejša, kar zgrabil bi jo - a misel ni misel, marveč stvarnost sama: v njene globine smo se zazrli tako močno, da se je ta ali oni slušatelj ob koncu ure skoraj težko spet znašel sredi vsakdanjega okolja, ki ga je obdajalo, in sije nehote tudi sam postavil vprašanje, ki smo ga od Ušeničnika ponovno slišali: 'Ali sem - ali nisem?' Tudi v podajanju je Ušeničnik imel darove, kakršni so dani le zelo redkim."
Ušeničnikovo filozofsko umeva-nje in podajanje ni bilo pusto in stvarno. Strle zapiše, da je bilo v njem "ob vsaki priliki čutiti velik kos umetnika: tudi najbolj abstraktni snovi, tudi domnevno mrtvim miselnim 'skeletom' je znal vdihniti duha in življenje. Njegova duša je bito res 'ritmičnega rodu', kakor je I. 1917 zapisal O. Zupančič... Kar nekako na praktičen način nam je napravil razumljivo, zakaj so sholastiki lepoti rekli 'splendor veri' ali 'splendor ordinis', pri
čemer je šlo za oboje: za 'verum' (= resnično) in 'splendor' (= sijaj), poleg tega pa vedno za 'ordo' (= red, harmonija)". Zahteval pa je doslednost v filozofskem načinu izražanja. "Gostobesednega in ovinkarskega govorjenja ali zanesenjaškega govorjenja v slogu esejev pa Ušeničnik ni maral, vsaj pri izpitih ne: medtem ko je sicer pri izpitih večinoma docela molče poslušal, je pa ob takih prilikah imel navado nervozno poseči vmes z vzklikom: 'Gospod, kaj pa vendar govorite!' ... A ker je bil tako dobrega srca, je bilo le redko treba kandidatu ponavljati". Tudi v svojem filozofskem pisanju ni pretežak. "Pisal sem kar moči preprosto in umljivo. Spoštovanje nemški znanosti, a ne zaradi nje temnega umničenja in nje umetni-čenja z izrazi! Če naj filozofija služi resnici, govori tako, da jo bodo vsaj njeni učenci umeli!"
Ušeničnikovi temeljni disciplini sta bili teologija in filozofija. Ko je bilo treba opredeliti razmerje
Najprej rahel preludij, nato se misel povzpne... (Ušeničnikov način podajanja filozofije)
obeh, se je - kot duhovnik pač - postavil za prvo, z modroslovne na bogoslovno stran.
"Intelektualizem iz dobe prosvetnjaštva je hotel vse doumeti, vse z umom izmeriti. Česar ni mogel izmeriti, to je zanikal. Zanj ni bilo resničnih skrivnosti. Vse tajne, je menil, se morajo končno razrešiti v umske spoznave. Tako je hotel racionalizem božjo neskončnost ujeti v kalupe končnega človeškega uma, neizčrpne globine božjega bitja izčrpati z de-tečjim prgiščem stvari. Vatikanski cerkveni zbor je slovesno zavrgel to zmoto. Nad kraljestvom človeškega uma se prostiru misterij, ki ga naravne sile človeškega uma ne morejo doseči, nikakor obseči. V to kraljestvo nas vodi na zemlji le vera. Ze zaradi tega samo umevanje, sama filozofija v religioznih stvareh ne zadostuje. Religija ni samo spoznanje. Kakorkoli naj opredelimo religijo, vedno je več kakor stvar samega razuma. Religije ni brez hotenja in čustvovanja, brez volje in srca. Religija izvira iz globin človeškega bitja, a človek ni samo um, človek s samim umom brez srca je krnjavo, brezčutno, prav 'brezsrčno' bitje. Religija moli, religija se daruje, religija ljubi, človek brez srca ni zmožen ne molitve in daritve, ne ljubezni. Zato človek, ki je zgolj inte-lektualist, ni in ne more biti religiozen človek. Dejansko pa niti človek z umom in srcem ne more biti resnično religiozen, če ne deluje v njem še neka božja tajinstvena sila, milost..."
Gospodarski kriminal, ki ga nihče noče videti
Prevarani družbeniki na cesti
Delavci nekdanje Iskre Elektromehanike, zaposleni v INTECU MKD so najemali posojila, da so rešili podjetje, po štirih letih pa so jih na hitro vrgli na cesto. Ali ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je vodstvu poslalo 2000 mark na zaposlenega delavca - skupaj za 157 zaposlenih - meče davkoplačevski denar skozi okno? Pred vrati lagune in megani, družbeniki pa celo brez odpravnin?
Kranj - Delavci nekdanje Iskri-ne Elektromehanike, zadnjih deset let delavci INTEC-a MKD, so že tretji teden na zavodu za zaposlovanje, doma pa imajo sklepe in zaključene delavske knjižice, saj so v podjetju postali trajni presežek. Skozi njihovo pripoved, tako značilno tudi za številna druga podjetja, ki so jih zasebniki prignali v stečaj ali v prisilno poravnavo, vidimo značilno slovensko tranzicijsko zgodbo, ki je omajala vsako delavsko zaupanje v karkoli - še najbolj pa v pravno državo, za katero se ta država razglaša. Brez vseh pravic so bili tako rekoč vrženi na cesto, nikjer, razen V kranjskih sindikatih, ni bilo nobene podpore. A podpore niti ne bi bilo treba, če bi pravna država delovala tako kot mora.
"INTEC MKD," pravijo, "je utonil in drugi teden aprila je bila pogrebščina 50 v hipu brezposelnih delavcev. To je za nas najbolj podla direktorska zgodba zadnjih let, zgodba vnebovpijočih krivic in gospodarskega kriminala. Nihče se ne zgane, nikomur ni mar. Opozarjamo, da smo vsi skupaj sklenili, da v tej državi in pod takim državnim vodstvom, ki mu niso mar navadne lopovščine peščice, ki pometajo z. delavci, ne bomo šli nikoli več na volitve. Koga pa naj volimo, če nas opeharjene mečejo na cesto? Ne bomo volili več ne županov in ne poslancev, ne predsednika in ne premiera. Dovolj nam je!"
Vsi družbeniki podjetja
Zgodbo, ki je zelo poučna in ki bi jo kdaj lahko prebrali tudi vsi posredno vpleteni - vedno navdihujoči ministri in vlada, če jim ne bi pri tem padla krona z glave -nam pripoveduje nekdanji Iskraš, delavec A.K., ki je skupaj s sodelavci že tretjič na zavodu za zaposlovanje. Tokrat dokončno.
"Zadnjih deset let smo vsi, ki smo bili zaposleni v podjetjih INTEC MKD, Saxa in Noric Tec preživeli marsikaj: stečaje, prisilne poravnave, bili smo dvakrat na zavodu za zaposlovanje. Nekako je vedno šlo, tudi pred petimi leti, ko je bil stečaj in ko so nam vodilni rekli, da naj pomagamo in do-kapitaliziramo podjetje. In doka-pitalizirali smo ga! Nikoli nismo v kuverti prejeli več kot kakšnih 70 do 75 tisoč tolarjev - tedaj, ko smo bili na čakanju, smo prejemali 70 odstotkov osebnega dohodka, povečanega za delovno dobo, a še od tega nam je direktor po svoje odbijal zneske - zato smo najemali posojila za dokapitaliza-cijo. V sanacijo podjetja smo vlagali od 200 do 700 tisoč tolarjev, samo, da bi šlo. Lastninski delež delavcev je znašal več kot 50 odstotkov, nemalo denarja pa je prispevalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, saj je za 157 zaposlenih vložilo po 2 tisoč nemških mark na zaposlenega
in še druge stimulacije oziroma prispevke.
Ne bom kaj posebej poudarjal, da z direktorjem naš sindikat ni uspel skleniti nove podjetniške pogodbe, kajti obnašal in ravnal se je kot nekdo, ki ima v lasti in posesti vse in ki lahko dela, kar hoče. Pred nami je bil zelo optimistično razpoložen in razlagal, kako da bomo v prihodnje presegli plan in kako bomo uspešni. Samo sejanje megle.
85 odstotkov zaposlenih na zavod
Daje nekaj narobe, smo zaslutili po zaključnem računu leta 2000, ko se je pojavila izguba. Sindikat je terjal pojasnila, direktor pa je navajal različne vzroke kot upadanje računalniških komponent za IBM računalnike, recesijo in tako dalje. Še lani februarja je predstavil poslovni načrt in dejal, da se bo obseg proizvodnje povečal za 15 odstotkov. Nič od tega ni bilo res, kar smo na svoji koži občutili lani avgusta, ko nam je izplačal le polovico regresa in dejal, da ima podjetje likvidnostne težave.
Septembra smo izvedeli, da se zaradi izpada prihodkov predlaga prisilna poravnava in da se bo odpustilo 60 odstotkov zaposlenih. Sindikat je začel biti plat zvona in zagrozil, da bo zahteval, da se ugotovi posebna odgovornost vodstva in obenem tudi spoznal, daje ob takšnem odpuščanju čislo vseeno, če gre podjetje v stečaj.
Naslednje poglavje te žalostne zgodbe je bilo, da sploh ne gre za 60 odstotkov odpuščenih delavcev, ampak za 85 odstotkov in bi tako v podjetju ostalo le pet zaposlenih. To pa v nobenem primeru ni več reorganizacija, ampak načrtovan stečaj.
Kršitev zakona
Delavci smo poiskali pomoč pri kranjskih sindikatih, ki so nam vedno stali ob strani. Skupaj smo ugotovili, da je kranjski zavod za zaposlovanje kršil člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki pravi, da se mora prenehanje delovnih razmerij večjega števila zaposlenih v podjetju razporediti na obdobje treh do šestih mesecev. Kranjska enota Zavoda za zaposlovanje pa je že decembra dala soglasje, da lahko vsem delavcem naenkrat in takoj preneha delovno razmerje, čeprav gre za prenehanje delovnih razmerij 85 odstotkov vseh zaposlenih.
Sindikati so med drugim tudi zahtevali stečaj ter od zavoda ponovno zahtevali, da se prenehanje delovnih razmerij zaposlenih razporedi na obdobje treh do šestih mesecev, kakor zahteva zakon. Ne nazadnje je vse skupaj čudno in malo razumljivo tudi zato, ker vemo, da je zavod pred leti v
INTEC MKD na Laborah je mimogrede odpisal in napravil križ čez 85 odstotkov družbenikov.
sanacijo podjetja vlagal večja finančna sredstva.
Skopa odpravnina
Delavcem, ki smo bili tako zelo prevarani - vlagali smo v podjetje, nato pa likvidnostne težave, odpust, ki je tako množično na hitro celo nezakonit - so zadali še končni udarec. Zdaj nam ponujajo odpravnino samo za zadnjih šest let in ne za toliko let, kot smo jih preživeli v podjetju. A še ta odprav-
nina bo ob prisilni poravnavi izplačana največ v višini 20 odstotkov od zakonsko izračunane. Čeprav se je INTEC MKD ob prevzemu delavcev zavezal, da bo delovno dobo kot podlago za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja prevzetih delavcev upošteval, kot da niso spremenili zaposlitve. Pri določanju odpravnine bi se morala upoštevati skupna delovna doba, pridobljena z delom v raznih Iskrinih podjetjih. Delam sedemindvajset let, v istih prosto-
rih, v isti proizvodnji, le na vratih so se v zadnjih desetih letih menjala imena podjetij. Dvakrat sem bil na zavodu, delavci smo "poku-rili" sedem do osem mesecev zavodskih sredstev, nihče od nas nima manj kot dvajset let delovne dobe, zdaj nam ponuja direktor celo samo dve odpravnini. Na hitro so nam vročili delavske knjižice in sklepe, knjižico, ki je v vseh 27 letih sploh nisem nikamor nosil - vedno je bila tam, v istih prostorih in v istem predalu, le ži-
gosali sojo! Vsi smo se zadolžili, jemali posojila, postali družbeniki, da je podjetje obstalo, nato se nam je pa očitalo, da smo si le tako lahko kupili še štiri leta obstoja in delovne dobe!
Gospodarski kriminal
Ne vem več, kaj se dogaja v tej državi. Če to ni gospodarski kriminal, potem ni nič gospodarski kriminal. Pred vrati so vsa ta leta stali dragi avtomobili, lagune in megani. Kam je šel denar? Kam je šel denar od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve -mar ga razmetava vsenaokoli brez nadzora, da se kupujejo dragi avtomobili, ali kaj? Ali te države res ne zanima, kam meče davkoplačevalki denar? Kdo smo? Kaj smo? Kakšna kategorija delavcev smo? Ali smo drugorazredni državljani? Nas ni treba, saj na take krivice, ki jih doživljamo, država niti s prstom ne migne? Ta država, ki se kar naprej in naprej kiti, kako je pravna - zraven pa jo na plečih delavcev izigra vsak, ki se mu le zahoče. Res. Nihče od nas, ki so nas tako naplahtali, ki so nas spravili v hude eksistenčne stiske in na rob preživetja, ne zaupa nikomur več. Nihče, ki bi lahko privzdignil glas, ne sliši delavstva, ki ga novopečeni managerji brezpravno mečejo na cesto. Le čemu bi pa potem mi volili lokalne in državne predstavnike, če nam danes nihče ne prisluhne in nam pomaga," zaključuje Kranjčan A. K. Darinka Sedej, foto: Gorazd Kavčič
Kolesarji, ogroženi v prometu
Kolesarski boj za življenjski prostor
Kranj - Projekt državnih kolesarskih stez do leta 2020 predvideva, da se bo tega leta tudi Slovenija priključila drugim evropskim državam, saj naj bi kolesarske steze vodile skozi vse evropske države.
Do leta 2020 je še dolga doba in do tedaj ima tudi Slovenija čas, da se bolj zavzeto loti načrtovanja in izgradnje kolesarskih stez. Zdaj jih seveda gradi - vendar po polževo in le z izredno kratkimi odseki, ki kolesarjem pomenijo manj kot nič. Kajti normalna kolesarska steza naj bi bila v enem kosu dolga vsaj dva kilometra.
Pri nas še nismo "vzeli" sodobne evropske strategije mestnega prometa in prometa med kraji, da ne govorimo o prometni varnosti. Če bi šli veliko bolj na kolo - v Kopenhagnu poteka 40 odstotkov mestnih voženj na kolesu - bi bilo veliko manj nesreč. Slovenija letno izgublja nekaj sto življenj, ima na tisoče poškodovanih in zaradi prometnih nesreč je vsaj za 65 milijard tolarjev škode. Emisije top-logrednih plinov zaradi prometa naraščajo, Evropska unija in njena politika pa narekuje drastično zmanjšanje škodljivih emisij zaradi gostega prometa.
Še dolgo se pač ne bomo mogli primerjati z Nizozemci, kjer kolesari 30 odstotkov prebivalstva, z Danci, kjer 75 odstotkov cest
Sodni zaostanki
Ljubljana - Iz analize, ki sta jo pripravila Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče Slovenije o sodnih zaostankih na sodiščih izhaja, da je ob koncu leta 2000 na naših sodiščih več kot 176 tisoč zadev, kar je izredno veliko, saj je bilo zaostankov pred desetimi leti le 87 tisoč.
Najbolj kritično obdobje v sodstvu je bilo od leta 1994 do 1997, ko so se zadeve na sodiščih začele kopičiti, storilnosti sodnikov pa ni nihče preverjal. Kljub temu da so sodniki lani obravnavali več zadev, kot so jih prejeli, je še vedno ostalo nerešenih več kot 162 tisoč pomembnejših zadev.
Vzroki za tako število zaostankov so različni. Pomembnejši pa so, daje osamosvojitev Slovenije prinesla vrsto spremembo in novosti na številnih področjih: ekonomske politične in družbene spremembe, kar je zahtevalo od sodišč večjo strokovnost; ob
sodni reformi so po mnenju tistih, ki so pripravili analizo, neustrezno razporejali sodnike na okrožna in okrajna sodišča.
Tedaj, ko so se začele reforme, je bilo ustanovljeno premalo okrajnih sodišč in premalo sodišč prve stopnje. Sodnikov je bilo premalo - starejši so odšli, mladi, ki so prihajali, pa niso še imeli dovolj strokovnih izkušenj. Sodniki so odhajali iz sodišč v zasebno prakso in tako je bilo pred šestimi leti njihovo število na prvi stopnji manjše kot nekaj let po v()jni za osamosvojitev.
Sele leta 1996 so uvedli norme, ki določajo minimalni obseg sodnikovega dela in hkrati ocenjujejo njegovo delo. Ministrstvo za pravosodje in Vrhovno sodišče sta tudi analizirala, katera sodišča v Sloveniji imajo najmanj zaostankov in so najboljša in katera najbolj zaostajajo. D.S.
spremljajo kolesarske steze ali z Nemci, kjer se je popularnost kolesarjenja v zadnjih dvajsetih letih povečala kar za polovico. A kljub vsemu iz leta v leto pri nas srečujemo vedno več kolesarjev, ki ne kolesarijo le rekreativno,ampak se tudi po opravkih vozijo s kolesi. Niče več niso čudaki, ampak vsaj mlajšim generacijam postajajo lep zgled.
Največji problem Slovenije je v tem, ker nima spodobnih kolesarskih stez. Tako so kolesarji na cestah, kjer velja pravilo močnejšega, se pravi, voznika avtomobila, ogrožena skupina. Vozijo ob robu ceste in so vsak trenutek lahko tarča podivjanega in na kolesarje jeznega voznika. Kot da bi šlo za življenje in smrt, tako branijo avtomobilisti svojo cesto in če kolesar zavzame delček parkirnega prostora, vozniki to vzamejo kot da bi šlo malodane za napad na njihove človekove pravice.
Vsi udeleženci v prometu - tudi in predvsem kolesarji - so v Sloveniji ogroženi tudi zato, ker ima Slovenija po nekaterih podatkih okoli 600 neurejenih križišč cest in železnic, kjer ni mogoče na preprost način zmanjšati nevarnosti. Podatek, kije skrb vzbujajoč!
V Bistrico in pod gorami
Kaj nam je povedal mlad Gorenjec, ki veliko kolesari po gorenjskih cestah in se v teh lepih spomladanskih dneh pridružuje številnim kolesarjem, ki jih že srečujemo na cestah. "Gorenjska ima tako kot Slovenija absolutno premalo kolesarskih stez! Res je, da je Nizozemcem silno lahko poleg ceste za avtomobilski promet zgraditi še kolesarsko stezo, saj je ravnina in se vse gradi po poljih, vendar bi v Sloveniji kljub pomanjkanju prostora morale država in lokalne oblasti napraviti veliko več tako v propagandnem smislu kot tudi v izgradnji kolesarskih
stez. Če se pelješ iz Kranja proti Ratečam, je v Naklem za kolesarja zanimiva makadamska pot, kajti le tako se lahko izogneš voznikom, ki tu vozijo zelo hitro in "na knap" prehitevajo. Lahko se pelješ mimo vojašnice do Kokri-ce, nato skozi Naklo in proti Pod-brezjam, tretja možnost pa je Duplje oziroma skozi Strahinj, kjer je najlepše. Iz Kranja je za kolesarja slikovita pot proti Golniku, v Bistrico in pod gorami v Begunje - pot, kije dovolj slikovita, za kolesarja zahtevna in ne toliko nevarna, saj je razmeroma manj prometa kot drugje.
Za kolesarje je Jelenov klanec v Kranju zoprn - ozek je in vozniki hitro vozijo. Enako Gaštejski kla-
Od Kranja proti Škof j i Loki se je najbolje spet izogniti prometni glavni cesti in peljati skozi Stra-žišče, Bitnje, v Zabnico. Na glavno cesto in pri Sv. Duhu na desno in čez. Gorajte v Škofi o Loko. Zelo dinamična kolesarska pot je tudi čez Crngrob - seveda po glavni cesti prideš najhitreje, a si stalno izpostavljen."
Huda kri na kolesarski stezi
Pravo kolesarsko stezo je država na Gorenjskem zgradila po nekdanji železniški progi od Gozd Martuljka do Rateč. Kolesarska steza je zelo slikovita, lepa in vsi jo hvalijo, če ne bi... Če ne bi po njej vozili še drugi, traktoristi in
nec iz Labor, kjer te mimogrede tako na tesno prehitijo, da se kar zdrzneš. Prav nič ni prijetno tudi čez delavski most v Kranju - ko voziš, se nenadoma pojavi stopnica: avtomobilisti, ki tu zavijajo desno, te prehitijo, tisti, ki zavijejo na levo, pa spregledajo. Povsod pa velja pravilo močnejšega: avto-mobilista. Steza mimo avtobusne postaje v Kranju je izumrla, ker je vsa zaparkirana.
Saj si oblasti prizadevajo, da na nekaterih krajih zgradijo delček kolesarske steze, a to je občutno premalo. Prekmalu jo je konec in take izgradnje so zgolj za pokuši-no, kako bi izgledalo, ko bi, če bi...
kočijaži, rolerji in se po njej sprehajali pešci. Tako je na tej stezi prišlo že do nesreč, zato jo morajo vso opremiti z ustrezno signalizacijo. Vsak si na njej išče svoj življenjski prostor. Zaradi glavne ceste, ki v Martuljku vodi skozi vas, kmetje zaradi lastne varnosti in varnosti drugih morajo uporabljati tudi del kolesarske steze. Grdi pogledi in mahanje z rokami so neizbežni - kolesarji žugajo, češ, to je naša cesta, domačini se branijo, to je naš prostor. Huda kri na kolesarski stezi, ki je ne more umiriti nobena signalizacija.
Darinka Sedej, foto: Tina Doki
Storilnostna krivulja sodišč se je obrnila navzgor šele pred tremi leti
Slovenija po številu sodnikov med vodilnimi v Evropi
Kljub temu pa je učinkovitost naših sodišč še vedno dokaj šibka. Slaba polovica pomembnejših zadev, ki jih sodniki prejmejo v delo, ni rešena v pričakovanem času, med nerešenimi zadevami pa je delež zaostankov skoraj 57-odstoten. Nad zaostanke predvsem z razbremenitvijo in prerazporejanjem sodnikov.
Kranj - Sojenje v razumnem roku je ustavna pravica, ki je predvsem zaradi velikih sodnih zaostankov še vedno marsikomu kršena. Učinkovitost sodnega varstva je pomembna sestavina tudi /a oceno pripravljenosti Slovence za priključitev Evropski uniji. Zato je državni zbor konec maja lani ob sprejemu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o sodniški službi predlagal vladi in Vrhovnemu sodišču ustanovitev skupne strokovne skupine, ki bi preučila in pripravila analizo vzrokov za nastanek sodnih zaostankov ter na tej podlagi konkretne predloge za odpravo oziroma zmanjšanje zaostankov.
Skupina, oblikovana iz predstavnikov pravosodnega ministrstva ter Vrhovnega sodišča RS, je na podlagi statističnih podatkov ugotovila, da se je število nerešenih sodnih zadev v minulem desetletju povečalo od 199.893 v letu 1990 na 533.225 v letu 2000. Najpomembnejši razlog za nastanek tako velikih zaostankov je zmanjšana storilnost sodišč, ki se je vrnila na raven števila rešenih zadev v letu 1990 ter obrnila v pozitivno smer šele devet let kasneje. Realno zmanjšanje sodnih zaostankov skupina pričakuje za pomembnejše zadeve šele čez pet let, za vse druge pa še kasneje.
Po podatkih sodnega sveta so nekatera sodišča v celotnem desetletnem analiziranem obdobju po "sodniških normativih" vseskozi najboljša, druga pa trajno slabša. Če primerjamo samo podatke za leto 2000, znaša doseganje normativa pri najboljšem okrožnem sodišču v Murski Soboti dobrih
180 odstotkov, pri najslabšem v Novi Gorici pa 121. Po povprečnem rangu uspešnosti za obdobje od 1997 do 2000 je vrstni red storilnosti okrožnih sodišč naslednji: Murska Sobota, Maribor, Krško, Ptuj, Slovenj Gradec, Novo mesto, Celje, Nova Gorica, Ljubljana, Koper in Kranj. Podobno velja za okrajna sodišča, kjer je leta 2000 šest sodišč, med njimi tudi kamniško, pričakovano storilnost doseglo več kot 200-odstotno. "Najslabša" v vsem desetletju so okrajna sodišča Nova Gorica, Ptuj in Ljubljana.
Sodni svet ocenjuje, da na tako velike razlike med sodišči vplivajo nekateri objektivni razlogi, kot trajno premajhna zasedba sodniških mest, velike odsotnosti, nadpovprečen pripad zadev ali nadpovprečne obremenitve, med subjektivnimi razlogi pa navaja boljšo ali slabšo organizacijo dela, večjo ali manjšo učinkovitost ter delovni vložek sodnikov.
Več sodnikov reši manj zadev
V Sloveniji sedanje večje število sodnikov in strokovnih sodelavcev rešuje v povprečju manjše število zadev kot leta 1990. Ugotovitev, da je pri nas povprečno število sodnikov glede na število prebivalcev med najvišjimi v Evropi in da v evropskih državah precej nalog, ki jih pri nas opravljajo sodniki ter strokovni sodelavci, zaupajo posebej usposobljenim sodnim uslužbencem, nakazuje nekatere rešitve; da je treba na normativni in organizacijski ravni
omogočiti razbremenitev sodnikov z uvedbo pomožnih sodnih poklicev ter s tem povečati učinkovitost dela sodišč in da bo ob zmanjševanju zaostankov in s prerazporejanjem zaposlenih dolgoročno mogoče postopno zmanjševati število sodnikov na evropsko primerljivo raven.
Skoraj 57-odstoten delež zaostankov
Za nadaljnje usmeritve so po mnenju strokovne skupine najbolj pomembna gibanja v zadnjem analiziranem letu, to je v letu 2001. Nadaljuje se trend zmanjšanja sodnih zaostankov, in sicer za vsa sodišča skupaj od 533.171 v letu 2000 na 532.937 konec leta 2001, za pomembnejše zadeve, ki jih obravnavajo sodniki, pa od 176.222 na 162.099.
Delež sodnih zaostankov po sodnem redu samo za pomembnejše zadeve pri vseh sodiščih znaša dobrih 40 odstotkov, kar pomeni, da še vedno slaba polovica zadev, kijih sodniki prejmejo v delu, ni rešena v "razumnem" času. V skupnem številu vseh nerešenih zadev pa je delež, zaostankov skoraj 57-odstoten. Pomembno pa je, da sodišča trenutno obvladujejo tekoči pripad zadev. To pomeni, da bi že lahko zagotavljala sodno varstvo v razumnem
času, če ne bi bila obremenjena z zaostanki iz preteklih let.
V zamudi zlasti sodišča na prvi stopnji
Števi lo novih zadev se v zadnjih dveh letih v povprečju praktično ni spremenilo, razen število pomembnejših zadev, ki jih je bilo leta   2000   116.417,   lani pa 121.344. Pri teh je pričakovani čas reševanja (izračunan iz števila nerešenih in nerešenih zadev) za vsa sodišča skupaj dvanajst mesecev. Ker sodišča dejansko delajo le deset mesecev, naj bi se pričakovani čas reševanja skrajšal za dva meseca. Krajši od dvanajstih mesecev je čas reševanja na višjih sodiščih, daljši pa na delovnih in socialnih sodiščih prve stopnje (skoraj petnajst mesecev), na okrožnih sodiščih (12,6 meseca) in okrajnih sodiščih (14,5). Najslabše so razmere na nepravdnem področju,
kjer so relativni zaostanki povprečno 24,5-mesečni, pri posameznih sodiščih pa celo tri ali petletni.
Strokovna skupina, ki sta jo vodila minister za pravosodje Ivan Bizjak in predsednik Vrhovnega sodišča RS Mitja Deisinger, je razen obširne razlage razlogov za sodne zaostanke seveda pripravila tudi predloge ukrepov za njihovo odpravo in preprečevanje. Ta je povezana z novimi spremembami zakonodaje, kot Zakona o sodniški službi in Zakona o kazenskem postopku, boljšo opremljenostjo in organizacijo dela sodišč, uvajanjem novih poklicev (sodniški pomočnik), ki bodo razbremenili sodnike in strokovne sodelavce enostavnejših strokovnih opravil, prerazporeditvijo  sodnikov in sodnih spisov z bolj na manj obremenjena sodišča ipd.
Helena Jelovčan
Motorka odbila traktor
69-letna voznica traktorja je imela v petkovem srečanju z vlakom neverjetno srečo
KRIMINAL
Godešič - V petek, 3. maja, ob 10.45 se je na prehodu ceste prek železnice pri Godešiču, zavarovanem le s prometnimi znaki, zgodila prometna nezgoda, ki bi lahko imela tragične posledice. 69-
Ko je bila že skoraj na varnem, je motorka s peskalnikom zadela doma narejen traktorski delovni priključek.
Po trčenju je traktor odbilo dobrih enajst metrov prek nasipa.
Avtomobilski tatovi pred Casinojem
Kranjska Gora - V soboto zvečer je izpred Casinoja v Kranjski Gori neznanec odpeljal parkiran osebni avto mercedes benz 200-D kovinsko zelene barve, z avstrijsko tablico VL-195-A1. Avto je vreden okrog dva milijona tolarjev. V isti noči je z igralniškega parkirišča izginil tudi osebni avto audi A-3 temno modre barve, avstrijske registracije VI-97-EX, vreden približno štiri milijone tolarjev.
Brezje - Iz odprte garaže ene od stanovanjskih hiš na Brezjah pa je nekdo med L in 4. majem ukradel Tomosov moped APN-6, rdeče barve, vreden okrog 50.000 tolarjev.
Ljubitelj starin
Zapuže - Nekdo, ki ima očitno rad stare predmete, bodisi kot zbiratelj ali preprodajalec, je s sobote na nedeljo vlomil v zapuščeno hišo v Zapužah pri Begunjah. Ukradel je dva šivalna stroja, stara več kot sto let, in sicer znamk škoda in singer, ter leseni podstavek mlina za mletje koruze. Lastnika je oškodoval za okrog 200.000 tolarjev.
S steklom po vratu
Kranj - V četrtek, 2. maja, popoldne sta se pred trgovino 24 ur sprla S. K. in S. B. Med prepirom in prerivanjem je Š. B. prijel nasprotnika za srajco in mu jo strgal. S. K. je to tako razjezilo, da je s tal pobral kos stekla razbite steklenice ter z njim Š. B. porezal po levi strani vratu.
Porezanemu so rano najprej oskrbeli v bližnjem zdravstvenem domu, nato pa še na urgenci v Klinični center. K sreči ni bila huda, tako da so ga poslali domov. S. K. bo ovaden kaznivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu in prepiru.
Med prazniki v računalniško trgovino
Kranj - Med prvomajskimi prazniki je neznanec vlomil v trgovino podjetja J&B Computers commerce na Slovenskem trgu. Ukradel je osebni računalnik apo-lon penti 1,1 z opremo, prenosni računalnik notex 3300 z opremo, osem mobi kartic in še nekaj druge računalniške opreme. Podjetje je oškodoval za okroglih 700 tisočakov.
V lokale po denar, cigarete, pijačo
Kranj - Konec minulega tedna so imeli policisti največ opraviti z vlomi. V soboto zvečer je neznanec vlomil v eno od kranjskih vi-deotek in ukradel dobrih osem tisočakov denarja. Večjo škodo je preprečil alarm, ki se jc vklopil in vlomilca pregnal. V noči na nedeljo je neznani vlomilec iz gostinskega lokala v Kranju odnesel denarnico z dnevnim izkupičkom, iz drugega lokala je izginilo za 360.000 tolarjev cigaret, pijač in konzerv, iz diskontne trgovine v okolici Kranja pa za okrog pol milijona tolarjev cigaret, alkoholnih pijač in drugih drobnih izdelkov. H. J.
Delo lahko tudi škoduje
V zadnjih dneh so se med delom ranili trije ljudje; dva
padla z gradbenih odrov, tretjega zagrabil stroj.
Kranj - Kakor je delo koristna stvar, je v nekaterih primerih lahko tudi nevarno. Policisti so v petek, 3. maja, popoldne ugotavljali vzroke delovne nezgode na gradbišču pri hotelu Kokra na Brdu. Delavci so tega dne delali fasado. 34-letni Z. Z. iz Ljubljane je delal na montažnem odru v drugem nadstropju. Zaradi nepazljivosti je padel približno tri metre globoko in se lažje ranil. Reševalci so ga odpeljali na urgenco v Klinični center, od koder pa so ga po zdravniški oskrbi poslali domov.
V soboto, navsezgodaj zjutraj, pa so policisti iz kranjskega zdravstvenega doma zvedeli za hudo delovno nezgodo v tovarni Sava. Komisija urada kriminalistične policije, ki je opravila ogled, je ugotovila, da se je nekaj po polnoči pokvaril stroj, na katerem sta delala dva delavca. O okvari je bil obveščen tudi 38-letni delavec, doma iz Lesc, ki je stroj prišel popravit. Pred popravilom naj bi ne upošteval vseh predpisanih varnostnih ukrepov. Stroja namreč ni izključil iz električnega omrežja. Med popravilom se je stroj zagnal in Leščana zgrabil za levo nogo.
Med delom seje v soboto zjutraj ranil tudi 54-letnik iz okolice Brnika, ki se je polotil barvanja zunanjega lesenega opaža na svoji hiši. Naredil je manjši leseni delovni oder, na katerem je stal in barval. Ko je stopil na rob odra, se je deska zlomila. Padel je štiri metre globoko na peščena tla in obležal. Reševalci so ga po prvi zdravniški oskrbi prepeljali v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. H. J.
letna M. K. je s traktorjem peljala po lokalni cesti od Godešiča proti Sorskemu polju.
Pred železniškimi tiri ni počakala, čeprav seje približeval vlak za vzdrževanje proge z enim vagonom. Strojevodja motorke je kakšnih 500 metrov pred prehodom začel piskati in s tem opozarjal na prihajajoči vlak, vendar je traktoristka zapeljala prek proge.
Obstal je na kolesih. Voznica M. K. je bila lažje ranjena, devetletnemu otroku, ki je sedel na notranjem sedežu blatnika, pa ni bilo nič.   H. J., foto: Tina Doki
Gorenjke In Gorenjci Poslušamo
>n^feđO®    041 944 944
Kranj - Radovuica - Jesenice
Internet: www.radiotop.net
Prejeli smo
Z vedro med drevesa
Konec "torbičarskih" podvigov
Kranj - Policisti so prejšnji teden prijeli 34-lctnega S. K., ki ga sumijo, daje zagrešil več drznih tatvin. Gre za t.i. torbičarja, ki je deset dni s kolesom po Kranju ustrahoval ženske.
Tako naj bi S. K. 21. aprila dopoldne v ulici Rudija Papeža 78-letni Kranjčanki izpulil torbico z osebnimi dokumenti in 7000 tolarji. Istega dne je s kolesom pripeljal za 80-letno peško v Begunjski ulici. Iz roke ji je iztrgal torbico z dokumenti, denarnico s 17.000 tolarji in mobilnim telefonom eriesson.
"Torbičar" se je na podvig ponovno podal 26. aprila, ko je 40-lctni ženski ukradel torbico z. dokumenti, denarnico s 5000 tolarji in telefonom. Na enak načinje pozno zvečer 17-lctno Kranjčanko prikrajšal za približno 25 tisočakov.
28. aprila dopoldne naj bi S. K. s kolesom pripeljal za žensko, ki je šla peš po Glavnem trgu v mestu. Nasilno ji je iztrgal torbico, vredno okrog deset tisočakov. Dan kasneje je svoje kriminalno kolesarjenje sklenil v Šorlijevi ulici. V bližini osnovne šole Simona Jenka je peški zmaknil torbico ter jo oškodoval za kakšnih 30 tisočakov.
V torek, 30. aprila, ste pod tem naslovom objavili sliko razbite vedre. V komentarju k sliki ste pravilno ugotovili: "K sreči vozniku in sopotnikom ni bilo nič, avto pa potrebuje dobrega mojstra. "
Kljub izredni sreči je prav, da pojasnim, zakaj se je v petek, 26. aprila, vectra pravzaprav zagozdila med drevesi na regionalni cesti Kranj - Škofja Loka v Bitnjah. Zanimivo je tudi, kakšen zapisnik o nesreči je pripravila policija.
Voznik vectre je vozil pravilno po svoji desni strani proti Škofji Lx>ki. Nenadoma je vzvratno zapeljal pred njega kombi. Da bi preprečil čelno trčenje v vzvratno vozeči kombi, je voznik vectre zavozil na desno peščeno bankino in zletel prek ceste z desne na levo stran ter naprej po travniku med drevesa.
Povzročitelj nesreče ima na odbijaču samo prasko. Za to se lahko zahvali vozniku vectre, kije s prisebnim manevrom preprečil tragedijo večjih razsežnosti. Po oceni pooblaščenega servisa je neposredna škoda na vectri za 350.000 tolarjev večja od njene tržne vrednosti. Torej popolna totalka. Vseh drugih odvečnih sitnosti, ki jih ima oškodovanec, ne bi
omenjal, saj so dobro poznane. Na namig prič nesreče in policijskega postopka ob nesreči sem skušal po telefonu izvedeti, kakšna je vsebina zapisnika. Kot kaže, to ni mogoče. V petek, 3. maja, sem se osebno oglasil na kranjski policijski postaji. Dežurni policist mi je povedal, "da je povzročitelj nesreče s kombijem polkrožno obračal in s tem zadel vec-tro... Policisti so na kraju nesreče presodili, da je to manjši prekršek in zadevo zaključili. "
Po moji presoji pa je vzvratna vožnja s prostornega dvorišča na regionalno cesto in popolna zapora ceste pravilno vozečemu vozniku vectre izsiljevanji' prednosti in ogrožanje življenja drugim udeležencem v cestnem prometu.
Zato sem 4. maja naslovil na vodstvo kranjske policije pismo, da mi povedo, kaj ni prav v moji presoji glede teže nesreče v Bitnjah, kije dodobra pretresla mojega 19-letnega sina in vso družino. Ustrezno pojasnilo mi bo odgnalo misel, da je poročilo (zapisnik) napisan po meri povzročitelja.
Stanislav Berce, Podlubnik
Minulo soboto in nedeljo so rokometašice odigrale finale Pokala Slovenije
Največji pokal Krimovkam, najglasnejši aplavz Jelovici
Po naslovu državnih prvakinj so rokometašice Krim Ete Neutro Robertsa osvojile še naslov pokalnih zmagovalk, ekipa Jelovice pa je tretjemu mestu v
državnem prvenstvu dodala še drugo mesto v pokalnem tekmovanju.
Škofja Loka - Škofjeloško rokometno društvo je minulo soboto in nedeljo v dvorani Poden pripravilo finale letošnjega Pokala Slovenije za rokometašice. Na sklepnem tekmovanju sta se v soboto najprej pomerili ekipi Krim Ete Neutro Robertsa in M Degro Malizie Piran, pričakovano pa so bile boljše državne prvakinje, ki so podprvakinje ugnale kar s 34:21 (18:8). V drugi sobotni tekmi, ko so navijači dodobra napol-
nili dvorano na Podnu, so se domače rokometašice Jelovice pomerile z ekipo Olimpije in zasluženo zmagale kar s 36:23 (16:14).
Tako sta si nastop v nedeljskem velikem finalu za naslov pokalnih zmagovalk prislužili ekipi Krim Hte Neutro Robertsa in Jelovice, za tretje mesto pa sta igrali ekipi M Degra Malizie iz Pirana in Olimpija. Pirančanke so najprej z 31: 29 (15:16) premagale ekipo Olimpije, bolj neenakopraven boj
pa jc bil v tekmi za naslov letošnjih pokalnih zmagovalk, saj mlade domače rokometašice Jelovice niso mogle slediti hitremu tempu izkušenejše evropske ekipe Krim Ete Neutro Robertsa. Na koncu so Ljubljančanke slavile s 23:40 (i 1:20).
"Treba je vedeti, daje naša ekipa v povprečju stara osemnajst let in da je bilo kaj več od njih težko pričakovati. Borila so se po svojih močeh, včeraj premagala Olimpi-
Mlada ekipa Jelovice se v tekmi za naslov pokalnih prvakinj ni mogla enakopravno kosati z ekipo državnih prvakinj Krim Ete Neutro Roberts.
jo, danes pa seveda na uspeh proti prvakinjam ni bilo moč računati. Dekleta so si finala zelo želela. Drugo mesto v pokalu kot tretje mesto v državnem prvenstvu pa sta za nas velik uspeh. Tako smo s sezono več kot zadovoljne," je ob koncu tekmovanja v Skofji Loki povedala trenerka Jelovice Milja Tomšič.
Potem ko so v nedeljo zvečer vse ekipe prejele zaslužene pokale, so razglasili tudi najboljše posameznice turnirja. Za najboljšo igralko so izbrali Olgo Čečkovo (Krim Eta Neutro Roberts), za najboljšo vratarko Darjo Rajšič (Jelovica), najboljša strelka turnirja je bila Spela Cerar (Jelovica), najmlajša igralka Branka Zec (Olimpija) in najbolj perspektivna mlada igralka Anja Fic (Jelovica). Pokal za fair play je prejela ekipa M Degra Malizie Piran.
"Vesela sem uspeha naše ekipe, posebno proti Olimpiji smo igrale kot najbolje znamo. Proti ekipi Krim Ete Neutro Robertsa smo morda igrale s preveč spoštovanja, saj vemo, da so pač boljše. Zase lahko rečem, da sem branila po svojih močeh, Upam, da bomo tako jaz kot dekleta vsako leto boljša, zase pa lahko rečem, da bom vztrajala, saj imam ta šport pač rada," je povedala najboljša vratarka turnirja domačinka Darja Rajšič.
Sicer pa je bilo f'ma16"P6k'a1a Slovenije za ženske le začetek bogatega rokometnega začetka meseca maja v Skofji Loki. Že ta konec tedna bo namreč v dvorani na Podnu finale Pokala Slovenije za
Darja Rajšič, najboljša vratarka finalnega turnirja.
moške. V soboto se bosta najprej ob 17.15 uri pomerili ekipi Mobitela Prul 67 in Preventa, ob 19.30 uri pa še Termo in Pivovarna Laško. V nedeljo bo ob 15. uri tekma
ROKOMET
/ tretje mesto, ob 17.15 uri pa še finalna tekma za naslov pokalne-•ga zmagovalca. "Naša moška ekipa je v letošnjem državnem prvenstvu sicer dosegla nekaj slabšo uvrstitev, kot smo pričakovali, vendar pa smo z izkupičkom točk lahko zadovoljni. Tudi uvrstitev v finale Pokala Slovenije je lep uspeh. Seveda smo veseli tudi napredka ženske ekipe, obe pa sta prisiljeni delati v precej slabih pogojih in z. minimalnimi finančnimi sredstvi. Nekaj več pomaga glavni sponzor Termo, Jelovica prispeva le simbolično. Upam, da se bo v prihodnje kaj spremenilo, sicer pa so to dosežki, ki jih gre v obeh ekipah res občudovati," je povedal direktor Rokometnega društva Škofja Loka Jože Galof in ob končanem ženskem turnirju v dvorano Poden ob koncu sezone povabil tudi na moški turnir Pokala Slovenije.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
Mobitel Prule 67 prvaki
Kranj - Minuli konec tedna so rokometaši v l.A SRL odigrali zadnji krog. Ekipa škofjeloškega Terma je gostovala pri Sevnici in zmagala z 21:22 (7:12). Ločani so tako na koncu prvenstva s 23 točkami osvojili sedmo mesto. Naslov državnih prvakov je osvojila ekipa Mo-' hitet a Prul 67, ki jcfV zadnjem kohi 25:18 (13:11) premagala Trimo Trebnje.
Prav tako so s prvenstvom končali LB ligaši. Ekipa CHIO Besnicc jc gostoval pri Mokrec KIG-u in zmagala s 34:37. Tako so "krompirčki" na koncu osvojili 8 mesto. V l.B ženski ligi jc ekipa Planine Kranj premagala Branik s 27:17. M.D.
Jadrnica Ošpica zmagala v Rovinju
Begunje - Jadralci Navtičnega kluba Norik iz Begunj so se pred dnevi vrnili z nadvse uspešne jadralske regate Rovinj-Pesaro-Rov-inj. V skupini desetmetrskih jadrnic so z jadrnico Ošpica osvojili prvo mesto. Kot je povedal predsednik kluba Ivo Zupan, gre za nov odličen uspeh gorenjskih jadralcev v hudi konkurenci hrvaš-
KOLESARSTVO
kih, italijanskih in slovenskih jadrnic.
V gorenjski jadralski ekipi je bilo sedem članov posadke pod vodstvom Vlada Žiška: Boštjan Peternel, Marko Bezlaj, Aleš Sm-rekar, Sebastjan Slivnik, Iztok Gole in Grega Šteblaj. V prvi etapi od Rovinja do Pesara, dolgi 76 milj, je večina jadrnic imela kar
Danes se začenja dirka Po Sloveniji
Kranj - Z današnjo 190 kilometrov dolgo etapo med Čatežem in Beltinci se začenja 9. kolesarska dirka Po Sloveniji. Kolesarji bodo v sedmih etapah skupaj prevozili 1019 kilometrov.
Jutri bo na sporedu 2. etapa od Radencev do Ptuja, sledila pa bo še vožnja na kronometer na Ptuju. V četrtek bo karavana kolesarjev prevozila 161 kilometrov dolgo pot od Slovenske Bistrice prek Črnivca do Ljubljane, v petek pa 175 kilometrov dolgo traso med Ivančno Gorico, Predmejo in Ajdovščino. Odločilna etapa bo zagotovo sobotna 6. etapa, ko se bodo kolesarji iz Nove gorice vzpeli na Vršič in 182-kilo-metrsko etapo sklenili na cilju v Kranju, kjer jih bomo pričakali okoli 16. ure. Zadnja etapa bo Ribnica - Novo mesto, kjer bo tudi cilj in proglasitev najboljših na slovenskem "touru".
Na dirki bo nastopilo dvajset ekip, med njimi tudi vse slovenske. Za ekipo kranjske Save bodo nastopali: Matej Stare. Hrvoje Miholjevič, Martin Čotar, Marko Žepič, Domen Blažek in Uroš Šilar. V.S.
BALINANJE
Za uvod poraz prvakov
Kranj - Konec tedna so balinarji v slovenskih ligah odigrali 1. krog. Ekipa Lokateksa Trate je v super ligi gostovala pri Mlinar Padni in izgubila s 13:11. Novinci v super ligi, ekipa Centra Pekarne Vrhnika je gostila Skalo Casino K Bar in zmagala s 15:9. Prav tako je na gostovanju pri Jadran Herpeljah Kozini zmagala ekipa Huj z. rezultatom 11:13. Ekipa Jesenic, ki je gostoval pri Slogi je izgubila z 19:5.
V 1. ligi je ekipa Bistrice 7:17 premagala Luko.
V 2. ligi - vzhod je ekipa Tržiča z 10:14 izgubila z Radovljico Alpe-tour, ekipa Planine je z 11:13 izgubila s Primskovim, Partizan Mengeš je bil s 15:9 boljši od ekipe Rogaška Crvstal, Duplica in Zarja pa sta se razšla z 11:13. V.S.
www.gorenjskaonline.com
precej težav zaradi brezvetrja, Ošpica je denimo kar deset ur skorajda na mestu čakala na močnejši veter. V Pesaro so Gorenjci pripluli po 22 urah in kot prvi v svoji skupini. Druga etapa iz Pesara do Rovinja pa je bila za gorenjske jadralce še uspešnejša, saj so po odličnem startu in ob močnem južnem vetru do Rovinja pripluli v samo desetih urah in s tem vnovič osvojili prvo mesto v svoji skupinL Kot je povedal kapitan Vlado Žiško, je k uspehu veliko pripomoglo novo jadro genaker, pohvalil pa je tudi prizadevanja celotne posadke. Nasploh so slovenske jadrnice na regati osvojile sama najvišja mesta, v absolutni razvrstitvi 89 jadrnic je tako zmagala slovenska jadrnica Pozejdon. Kot je povedal predsednik Navtičnega kluba Norik Ivo Zupan, se bodo gorenjski jadralci - v klubu je okrog petdeset članov - letos udeležili še sedmih regat, med drugim Istrske, Lošinjske in Pulj-ske regate in seveda Barcolanc.
U. P.
Naši hokejisti ostajajo v svetovni eliti
Z zmagami nad Japonsko, Poljsko in Italijo je slovenska hokejska reprezentanca v tolažilni skupini osvojila prvo mesto in bo prihodnje leto znova nastopila med najboljšimi šestnajstimi hokejskimi moštvi sveta.
Kranj - Minula nedelja, 5. maja, je bila za slovenski hokej še ena od pomembnih prelomnic. Potem ko se je našim reprezen-tantom lani aprila v Ljubljani / zmago v skupini B uspelo uvrstiti v elitno skupino svetovnega hokeja, med šestnajst najboljših reprezentanc na svetu, je malokdo pričakoval, da bodo slovenski hokejisti v tej eliti tudi ostali.
Slabo je sicer kazalo po nesrečnem porazu z ekipo Avstrije v prvem delu tekmovanja, zato pa so se naši fantje izkazali v vseh treh tekmah skupine, ki seje borila za obstanek. Tako so že v prvem
Svojevrsten dosežek je na svetovnem prvenstvu uspel 20-letnemu jeseniškemu hokejistu Marcelu Rodmanu iz Rodin, ki je prav na vsaki od šestih tekem dosegel gol, poleg tega pa na tekmi z Italijo še podajo.
krogu minuli četrtek s 4:3 (3:0, 1:3, 0:0) premagali ekipo Japonske, bili v izredno razburljivi tekmi v petek s 4:2 (0:0, 1:0, 3:2) boljši od ekipe Poljske in v nedeljo v odločilni tekmi še s 4:0 (2:0, 2:0, 0:0) od reprezentance Italije. Na lestvice skupine za obstanek so tako s šestimi točkami osvojili prvo mesto pred reprezentancami Poljske (4 točke) in Italije (2 toč-
ki) ter Japonske, ki pa je brez točk vseeno ostala v elitni skupini, saj naj bi na svetovnih prvenstvih vselej nastopala vsaj ena azijska ekipa. Naša reprezentanca je na svetovnem prvenstvu nastopila v postavi: vratarji Gaber Glavič, Robert Kristan in Stan Reddick, branilci Andrej Brodnik, Igor Beribak, Bojan Zaje, Robert Ciglenečki, Valerij Šah-raj, Borut Vukčevič, Miha Rebolj in Elvis Bešlagič ter napadalci Dejan Kontrec, Edo Ter-glav, Luka Žagar, Marcel Rod-man, Jaka Avgustinčič, Tomaž
SMUČANJE _
Vnuk, Mitja Šivic, Nik Zupančič, Gregor Kranjc, Ivo Jan, Gregor Polončič, Peter Rožič, Tomaž Razingar in Toni Tišlar.
Seveda svetovno prvenstvo na Švedskem še ni končano, saj bodo od danes naprej tam potekali četrtfinalni boji, nato pa pol finala in finale.
V četrtfinale so se uvrstile ekipe Češke, Kanade, ZDA in Nemčije ter Finska, Švedska in Slovaška, včerajšnji tekmi pa sta odločili še o osmem udeležencu četrtfinala, ki naj bi bila Rusija ali Ukrajina.
Vilma Stanovnik
Tekmovanje za Koflerjev memorial
Mojstrana - Člani postaje GRS Mojstrana so v nedeljo, 5. maja, pod severno triglavsko steno v Vratih organizirali 30. Koflerjev memorial. S tem smučarskim tekmovanjem vsako leto počastijo spomin na odličnega alpinista in gorskega reševalca Zvoneta Koflerja, ki je leta 1971 umrl v prometni nesreči ob povratku z uspešne alpinistične odparve v Hindukušu.
Posebnost tega tekmovanja je, da zmaga ekipa, ki se najbolj približa povprečnemu času vseh nastopajočih ekip. Med 37 ekipami gorskih reševalcev iz Slovenije in Avstrije je bila tokrat to domača ekipa GRS Mojstrana 2 v postavi: Izidor Kofler, Grega Kofler in Mina Kotnik. Druga je bila GRS Mojstrana 1 v postavi: Miha Pintar, Grega Berce in Rajko Lotrič. Tretje mesto je dosegla mednarodna kombinirana ekipa, v kateri je bil tudi Samo Cuznar, GRS Rateče.
Druge Gorenjske ekipe so se uvrstile: 5. je bila GRS Radovljica 1, 6. GRS Kranj 2, 8. GRS Kranjska Gora 3 in 10. GRS Bohinj 2.
Ob 30. Koflerjevem memorialu so podelili tudi več priznanj organizacijam in posameznikom za dolgoletno sodelovanje pri izvedbi tekmovanja. J.R.
ŠPORT/ vilma.stanovnik@g-glas.si
GORENJSKI GLAS * 11. STRAN
Nogometaši Maribora Pivovarne Laško so državni prvaki
Kranjčani so izpadli
iz prve lige
Ekipa živila Trig«av je v zadnjem krogu v soboto doma izgubila z Muro 3 : 0, tako da^m^ S6Z°ni brez nogometnega prvoligaša - Kranjčani napovedujejo s pomlajen.m moštvom vrn.tev v prvo l.go.
Al PSKO SMUČANJE
Kranj - Pred sobotno, lahko tudi odločilno tekmo za obstanek v prvi ligi Živil Triglava v Kranju z Muro je bilo precej govoric o možnosti mešetarjenja s točkami, ki bi odločalo o izpadu ali obstanku tako Živil Triglava kot Ko-rotana iz Prevalj. Živila Triglav je po mnenju nekaterih presenetljivo zmagal na gostovanjih v Velenju in v Domžalah, Korotan pa naj bi "čudežno" dobil tekmo z Muro. Mura iz Murske Sobote je v soboto tudi pod vplivom možnosti podaritve točk domačinom prišla na tekmo v Kranj, vendar je na z igro in gladko zmago 3 : 0 to špekulacijo zavrnila. Igrala je bolje, pametneje in učinkoviteje od Kranjčanov, ki so tokrat poslali v konico napada kar tri napadalce, ki so bili neučinkoviti, obramba pa je reagirala prepočasi in dajala napadalcem Mure dovolj možnosti za neovirane strele.
Začetek tekme je bil "kranjski" z lepo priložnostjo Suvada Gra-busa, ki jo je zapravil. Mura, ki je prepuščala igro na sredini domačim, je postajala nevarnejša in v 19. minuti je domači vratar Damjan Vidmar rešil zanesljivo gol po strelu Vogrinčiča. Tudi drugi polčas so začeli domači napadalno, vendar neučinkovito. Posebej lepo priložnost je zapravil Dejan Robnik, za Muro pa bi lahko zabil gol Vladimir Kožulj. Potop kranjske ladje se je začel v 75. minuti, ko so gostje streljali kot, odbito žogo pa je neovirano, z močnim strelom z okrog 14 metrov poslal v Vidmarjev gol Go-ran Reljič. Isti igralec je potem zabil še dva gola, v 81. in 83. minuti. Kranjčani so poskušali zabiti vsaj častni gol. Z aplavzom za borbenost so sklonjenih glav zapustili igrišče. Takrat so že vedeli, da jim tudi zmaga ne bi prepre-
čila obstanka v ligi, saj je Korotan z 1 : 0 doma premagal Ero iz Šmartnega in tako ostal prvoligaš. Med tekmo jim je bilo (zaradi spodbude) rečeno, da je na Prevaljah izid neodločen.
Okrog 800 gledalcev je spremljalo že tretje slovo gorenjskega moštva iz prve nogometne lige. Najprej je izpadlo Naklo, nato pa dvakrat Triglav. Na tribunah so bile kritike na račun igralcev redke. Več jih je bilo na račun vodstva kluba, ki je v eni sezoni zamenjalo štiri trenerje in izbralo tuje okrepitve, ki niso dale pričakovanih učinkov, marsikateri domači igralec pa je zaradi njih sedel na rezervni klopi.
Trener Marko Trebeč je po tekmi povedal: "Današnja tekma se je končala v nasprotju z našimi željami. Delno nam je v uteho dejstvo, da nam tudi zmaga ne bi pomagala. Vendar smo se želeli z zmago posloviti od občinstva, čemur je bila podrejena tudi naša igra. Pri neodločenem izidu v začetku drugega polčasa smo imeli priložnosti za gol, ki jih nismo izkoristili, in nato iz prekinitve prejeli prvi gol. Zaradi njega smo morali začeti igrati še bolj napadalno in se odpreti, zaradi česar smo prejeli še dva gola. Moštvo je igralo danes pod pritiskom. Na silo smo želeli zmagati. Igralci so želeli zmagati, vendar nam ni uspelo. Izpad iz lige doživljam zelo težko. Leta in leta vzgajamo mlade nogometaše, gradimo moštvo, utrjujemo temelje, vendar nam streha znova in znova pušča. Prepričan sem, da bo tudi na teh temeljih enkrat zrasla trdna streha. Moj cilj je vrniti se močnejši, začeti graditi na dolgi rok z domačimi igralci, okrepitve pa morajo res biti boljše od domačih igralcev. Dejstva so taka, da letoš-
nje okrepitve niso bile prave. Zavedati se moramo tudi, da smo naše mlade igralce pokazali trgu in trg bo pokazal, ali ostajajo v Kranju ali odhajajo."
Boris Sirk, direktor kluba pa dodaja: "Res je, da smo imeli določene probleme, vendar z njimi ne moremo opravičevati izpada. Če bo kdo naredil analizo, bo
mica in Iztoka Krašovca umaknil. Sedaj pa odhajam, ker klub ne more več plačevati mojega dela. Poiskal bom drugo službo, vendar nikdar več v kranjskem športu. Štiri leta sem bil v Triglavu: eno leto kot igralec, eno leto kot pomočnik trenerja in dve leti kot direktor. To so bila leta agonije, borbe iz meseca v mesec, ko nam
ugotovil, da smo kot novinci naredili marsikatero napako in to nas je pripeljalo v položaj, v kakršnem smo. Nismo ga pričakovali, saj smo bili optimisti, da bomo ostali v ligi. Osebno sem odgovoren za rezultat in od tega ne bežim. To bom lahko vedno zagovarjal. Za naprej je treba najprej ohladiti glave in pogledati realno, kako kaže za naprej. Igralci si bodo skušali najti primerne klube. Če v Kranju ne moremo zagotoviti poklicnega moštva, potem je najbolje, da tekmujemo z amaterskim moštvom v drugi ligi. Sam se zanesljivo poslavljam od te funkcije. Oditi sem hotel že na koncu jesenskega dela, napisal sem odstopno izjavo, vendar sem jo po prepričevanju Branka Re-
je večina obračala hrbet in smo ostali le igralci in vodstvo kluba s predstavnikom pokrovitelja Brankom Remicem. Odhajam razočaran zaradi nogometa in športa v Kranju nasploh. Vsi pravijo, da Triglav kot prvoligaš ne bi smel imeti težav, po drugi strani pa mislijo, da lahko s 700.000 markami vzdržujemo klub z 250 do 300 igralci in z vsemi selekcijami, vključno s članskim moštvom. Preživeli smo davčno inšpekcijo. Plačali smo vse obveznosti in klub je sedaj čist, vendar nam je zmanjkalo denarja za zadnji mesec in je problem, kako ravnati z igralci."
Jože Košnjek, slika: Gorazd Kavčič
Uspešna sezona tržiških smučarjev
Tržič - Smučarski klub Tržič se je v zadnji sezoni predvsem po zaslugi mlajših tekmovalcev uvrstil med pet najboljših slovenskih alpskih smučarskih klubov. Na državnih prvenstvih so osvojili kar 11 kolajn.
Tržiško alpsko smučanje zadnje sezone spet dobiva ugled in postaja najkvalitetnejši šport v tržiški občini z največ državnimi prvaki. Vodenje celotnega Smučarskega kluba je prevzel Bojan Križaj, predsednik alpske sekcije pa je Tone Ribnikar in oba ključna moža v tržiškem smučanju izredno dobro sodelujeta. Imajo varna prevozna sredstva in uspešno strokovno vodstvo, ki skrbi za 45 smučark in smučarjev, med katerimi jih je 8 mladincev in članov, 10 starejših in mlajših dečkov in deklic in 12 cicibank in cicibanov, 15 pa jih nabira izkušnje v alpski šoli. Klub deluje uspešno tudi po zaslugi sponzorjev, zlasti Živil, Mobitela in Avto Triglava. Poklicna trenerja Roman Rozman, ki skrbi za mladince in člane, in Jani Hladnik, katerega skrb je vadba dečkov in deklic, pravita, da je število tekmovalk in tekmovalcev optimalno glede možnosti prevozov in omogočanja treningov, čeprav mladim navdušencem za smučanje na zapirajo vrat in so dobrodošli v klubu. Za cicibane, ki že tekmujejo, skrbi Anže Rener, ki na telefonski številki 041/364 - 495 sprejema prijave za smučarsko šolo za začetnike (cena je 5000 tolarjev), alpsko šolo pa vodita Andreja Ribnikar in Andrej Kogoj.
S problemi pri delovanju smučišča na Zelenici je klub ostal brez matičnega smučišča. "Baza" za delo z mlajšimi in začetniki je postal Bodental na koroški strani Ljubelja, najpogostejše vadbišče pa je In-nerkrems v Avstriji, kjer se Tržičani počutijo kot doma in jim gredo upravljavci smučišča zelo na roko, saj jim ni problem pognati žičnice samo za trening ali tekme Tržičanov. V Innerkremsu, kjer so Tržičani organizirali tudi tri državne tekme v superveleslalomu, redno trenira slovita hrvaška smučarska družina Kostelič.
Tržiški alpski smučarji so bili po točkovanju uspešnosti v vseh kategorijah v pretekli sezoni četrti v državi, za Branikom, Bledom in Olimpijo. Na državnih prvenstvih so osvojili 11 kolajn, med njimi 4 zlate. Seznam uspehov tržiških smučarjev, ki so se že začeli pripravljati na novo sezono, je dolg. Andrej Jerman (rojen leta 1978) je bil udeleženec olimpijskih iger v Salt Lake Cityju in je bil v superveleslalomu 21., v smuku pa 28. Na tekmah svetovnega pokala je bil v kombinaciji Kitzbuehela in Wengena 4. in 8., v superveleslalomu pa je zmagal tudi na članskem državnem prvenstvu. Po dvakrat je bil prvi, drugi in tretji na tekmah FIS. Matija Grašič (letnik 1984) je državni prvak med starejšimi mladinci v superveleslalomu in tretji v veleslalomu. Bil je med udeleženci mladinskega svetovnega prvenstva, kjer je v slalomu odstopil, na FIS tekmah pa je bil že med najboljšimi v slalomu na Soriški planini in na Rogli. Janez Jazbec (letnik 1984) je bil med starejšimi mladinci 2. na državnem prvenstvu v superveleslalomu in udeleženec svetovnega mladinskega prvenstva, kjer sta njegovi disciplini (VSL, SG) odpadli. Na FIS tekmah je bil 5., 7. in 8.. Rok Perko (letnik 1985) je bil skupni zmagovalec mladinskega pokala za mlajše mladince, državni prvak v svoji kategoriji v slalomu in superveleslalomu, drugi v veleslalomu, zmagovalec na prvenstvu srednjih šol in najboljši mlajši mladinec na mladinskem svetovnem prvenstvu, uspešno pa je že tekmoval na nekaterih FIS tekmah. Andrej Križaj (letnik 1986) je bil med mlajšimi mladinci drugi na državnem prvenstvu v SG in drugi pa prvenstvu srednjih šol v veleslalomu. Tekmoval je že na FIS tekmah. Gašper Markič (letnik 1986) je dobil mladinski pokal v svoji kategoriji. Čeprav je prvo leto med mladinci, je bil 5. na državnem prvenstvu mlajših mladincev v superveleslalomu. Smučarski talenti s prvimi uspehi so tudi v mlajših kategorijah. Anže Mravlja je med starejšimi dečki kandidat za nastop na olimpijskih igrah mladih in je državni prvak v slalomu in tretji v veleslalomu. Dvakrat je zmagal na državni tekmi. Katja Jazbec je bila med najboljšimi na državnem prvenstvu (tretja v VSL) in štirikrat druga na državnih tekmovanjih. Razen Anžeta in Katje so bili v svojih kategorijah uspešni Žiga Zupan, Jaka Sušnik, Katja in Urša Ovsenek ter Mateja Šmejic ter še nekoliko mlajši Žan Ribnikar, Jan Lavtar in Iris Pavlin. Zelo perspektivni so tudi cicibanke in cicibani letnik 1992, 1993 in 1994. V klubu vztrajajo, da morajo biti tekmovalci tudi dobri učenci. Sodelovanje s šolami je dobro. Jože Košnjek
Tudi letos Roces turneja
Tekmovanje rekreativcev in družin v rolanju se bo to nedeljo začelo v Kranju, se nadaljevalo 8. junija na Bledu in končalo 15. junija v BTC Citvju v Ljubljani
VATERPOLO
SMUČARSKI SKOKI
Naklo - Rolanje je za marsikoga postalo način življenja, prav tako pa so se mnogi ljubitelji rolanja v zadnjih letih navadili, da se na tekmah Roces turneje pomerijo kako hitri in spretni so. Res, da nekateri tekmujejo zgolj iz zabave in užitka, drugim pa tekme pomenijo dokazovanje in morda kasneje Usmeritev v tekmovalni šport hitrostnega rolanja.
V ASA Naklo so poskrbeli, da bodo tekmovalci in družine (v nekaterih rolajo babice in vnučki) tudi letos prišli na svoj račun. Tako bo prva športno - družabno prireditev Roces turneje to nedeljo, 12. maja, potekala pa bo v okviru tedna rnladih v Kranju in -tudi po tradiciji - v sodelovanju z radiom Kranj. Nosila bo ime 9. prvenstvo Radia Kranj na roler-jih, tekmovalci pa se bodo pomerili v petih kategorijah: otroci, mladina, člani in članice, starejši člani in članice ter družine (naj-
manj en starš in en otrok). Za vse kategorije je obvezna uporaba čelade, organizatorji pa priporočajo tudi ostalo zaščitno opremo: ščitnike za zapestje, kolena in komolca. Tekmovanje se bo na Glavnem trgu v Kranju začelo ob 16. uri.
Prav tako tradicionalna prireditev v okviru Roces turneje je tekmovanje Bled na rolerjih. Mnogim je prevoziti progo okoli blejskega jezera pravi izziv, drugim zgolj tekma s časom. Vsi izkušeni in malo manj izkušeni se boste na pot okoli Blejskega jezera lahko podali v soboto, 8. junija, seveda pa tudi vnaprejšnji treningi na tej zanimivi šestkilometrski progi niso prepovedani.
Za zaključek letošnje Roces turneje pri ASA Naklo pripravljajo še tekmo v BTC Citvju v Ljubljani, kjer se bodo ljubitelji rolanja zbrali v soboto, 15. junija. Po ulicah malega mesta velikih nakupov bodo oddrveli ob 18. uri.
Za vsa tekmovanja že zbirajo prijave v trgovini ASA v Naklem vsak dan med 9. in 20. uro, ob sobotah pa med 9. in 13. uro. Seveda se bo moč za tekmovanja prijavljati na dan tekme med 12. in 15. uro na štartnem mestu, prijav -nina pa je za otroke 300 tolarjev, člane in starejše 600 tolarjev, za družine pa 1000 tolarjev. Dodatne informacije dobite tudi po telefonu 27 70 800 ali v trgovini ASA v Naklem. Vilma Stanovnik
Mladinski naslov Olimpiji
Maribor, 5. maja - V mariborskem Pristanu se je končalo letošnje državno prvenstvo v vaterpolu za mladince do 19 let. Prvenstvo je postreglo z izvrstnimi predstavami na ravni prvoligaških in odprtim bojem za naslov do zadnjega kroga.
Naslova so se na koncu veselili vaterpolisti Olimpije, kranjski Triglav Živila pa je osvojil tretje mesto.
Končni vrstni red: 1. Olimpija 7 točk, 2. Branik Maribor 5, 3. Triglav Živila 4, 4. Koper 4, 5. Kokra 0. J.M.
NAMIZNI TENIS
Zmaga za Ločane
Škofja Loka - Minuli konec tedna so namiznotenisači NTK Škofja Loka odigrali prvo tekmo kvalifikacij za vstop v l.SNTL. Ekipo Skotij so premagali 3:6. Za NTK Škofja Loka so igrali Klemen Jazbič Grega Hari in Grega Simonič. Povratna tekma bo jutri, 8. maja, ob 17. uri v Skofji Loki. J.R.
KARATE
Kranjčani uspešni v Žalcu
Frenkov in Božičev memorial
Celje - Člani športnega društva Gaberje iz Celja so pripravili že 39. spominski namiznoteniški turnir, posvečen svojim nekdanjim igralcem Francu Rebeušku - Frenku in bratoma Božič. Tekmovanje, ki je eno od najprijetnejših srečanj starejših namiznotemških rekreativcev,
-----JWW11 uojjcam v £.aiwu je sicer boij narnenjeno igralcem domačega okoliša, kljub temu pa se
Kranj - Žalec je bil prejšnjo soboto prizorišče državnega prvenstva tam tradicionalno pojavljajo tudi Gorenjci. Med člani (50»do 60 let) je za člane in članice v karateju. Med 168 nastopajočimi iz 17 klubov že drugič zmagal Jože Pogačar (Kranj), ki je bil v finalu bolp Od svo-Slovenije so bili prisotni tudi karateisti iz Karate kluba Kranj. Iz Žalca jega letošnjega največjega tekmeca Dragana Stankoviča IU.J, MMevz so se vrnili z šestimi medaljami med katerimi je najzlahtnejšo osvojil Trček (Kranj) je bil v dvoboju za tretje mesto le za las slabši oa Jožeta Andrej Fojkar pri članih do 80 kg v disciplini borbe. Ostale medalje Vodlana (Trbovlje). V kategoriji 60 do 70 let so prva tri mesta osvojiti pa so osvojili: Sabina Jurič 2. mesto v katah, Bojana Dujovič 3. Jože Hafner (Lj.), Petek (Celje) in Franc Bartol Trbovlje). V memon-mesto v borbah pri članicah do 60 kg, Matej Bajželi 2. mesto v bor- alni skupini (nad 70 let) je zmagal Miro Mikeln (Brestanica), i.aao bah do 80 kg in Andrej Fojkar še 3. mesto v borbah absolutno. V Petrovič (Kranj) je bil drugi, Vili Fašmon (Maribor) pa tretji. Goren-katah pa je KK Kranj osvojil skupno 3. mesto. J.M. jke letos med ženskami niso imele zastopnice. A.P.
Zdaj zbirajo denar še za plastiko in keramiko
Kranj - Gradnja največje plastične skakalnice v Sloveniji pod Šmarjetno goro v Kranju poteka v skladu z načrti in bo predvidoma do konca junija 2002 pripravljena za treninge in tekmovanja na snegu. Za gradnjo "snežne " skakalnice ima gradbeni odbor SK Triglav zagotovljena sredstva.
Velika želja skakalcev in ljubiteljev smučarskih skokov je, da bi doskočišče skakalnice že letos preplastili in namestili keramično nalet-no smučino. Za realizacijo tega dela pa bi bilo nujno zbrati vsej 45 milijonov tolarjev. Doslej sta prispevala že dobro tretjino ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Fundacija za financiranje športnih organizacij Slovenije. Smučarski klub Triglav Kranj kot izvajalec investicije pa je tudi začel z raznimi akcijami pridobivanja manjkajočih sredstev. Zelo uspela glasbeno-športna prireditev v športni dvorani na Planini sredi aprila je navrgla nekaj novih sredstev. Zelo dobro pa poteka tudi akcija "Prodaja plastike in keramike". Vsakdo, ki vplača vsaj 30.000,00 tolarjev za kvadratni meter plastike na doskočišču oziroma 20.000,00 tolarjev za tekoči meter keramične naletne smučine, postane "delničar" največje plastične smučarske skakalnice v Sloveniji. Vsi, ki bodo prispevali sredstva za skakalnico, bodo vpisani ob izgradnji na vidnem mestu skakalnega objekta. Doslej so postali "delničarji" naslednja podjetja in organizacije: Mercator Gorenjska, d.d., Škofja Loke (1,000.000,00 SIT), Študentska organizacija fakultete za organizacijske vede Kranj (250.000,00 SIT), Ribnikar Avtoservis, s.p., Kranj (200.000,00 SIT), Roblek Franc, s.p., Bašelj (150.000,00 SIT), Kaštrun Primož, s.p., Srednja vas (100.000,00 SIT), Vigred, d.o.o., Milje (100.000,00 SIT), J.J.G., d.o.o., Dvorje (100.000,00 SIT), Marcos, d.o.o., Zg. Bitnje (30.000,00 SIT), AT-Primožič, d.o.o., Kranj (60.000,00 SIT), Mizarstvo Jezeršek, s.p., Zg. Bitnje (30.000,00 SIT) Zimzelen Adergas (30.000,00 SIT) ter posamezniki:
Jože Javornik, Kranj (150.000,00 SIT), Uroš Podlipnik, Zg. Bitnje (60.000,00 SIT), Alojz Gorjanc, Kranj (50.000,00 SIT), Helena Jelovčan, Kranj (50.000,00 SIT), Borut Meh, Velenje (50.000,00 SIT), Ljubo Jasnič, Ljubljana (50.000,00 SIT), Angela Jerala, Kranj (30.000,00 SIT), Franc Maček, Adergas (30.000,00 SIT), Lidija Gašperlin, Kranj (30.000,00 SIT).
Vabijo še nove donatorje, da bi čimprej zbrali potrebna sredstva. Svoje prispevke lahko nakažete na TR kluba št.: 03138-1000739672 s pripisom namensko za skakalnico. Sredstva pa zbirajo tudi v prostorih SK Triglav Kranj v Smučarskem skakalnem centru na Gorenji Savi (Gorenjesavska c), kjer jih lahko vplačate vsak torek od 18.00 do 21.00 ure.
Nizozemci so premagali vodo
Kraljevina Nizozemska, ki je dvakrat večja od Slovenije, zaradi goste naseljenosti zlasti v osrednjem delu pa ima 16 milijonov prebivalcev, je razvojno ena najuspešnejših
evropskih držav. Po državi kroži rek: Bog je ustvaril svet, Nizozemci pa Nizozemsko!
Kaj lahko bi se zgodilo, da bi bila Nizozemska z obalo ob Severnem morju veliko manjša, kot je danes. Visoki valovi Severnega morja so odnašali ravninske dele njene obale, zmanjševali življenjski prostor od Frizije na severu, domovine znamenite krave frizij-kc, in provinc Južna Holandija in Zeeland na jugu, iz notranjosti pa so se v širokih rokavih valile proti morju rečne vode Rena, Amstela, Ija in drugih rek, ki so poplavljale in naplavljale ogromne količine blata. Nižinsko pokrajino, ki le v provinci Limburg, ki je kot žep potisnjena med Nemčijo in Belgijo in katere glavno mesto je znameniti Maastricht ob reki Maas, doseže okrog 300 metrov nadmorske višine, je voda obsodila na izginotje.
Nizozemske cokle
Nizozemci, ki jih je v drugi polovici 16. stoletja v prvo državno tvorbo s sedežem v Utrechtu povezal danes izredno čaščeni Vili-jem Oranski ali Oranževski in so ga nasprotniki nizozemske samostojnosti ubili v Delftu, so se hoteli rešiti nevarnosti vode. Že ribiči so začeli ograjevati posamezne dele poplavljene zemlje z nasipi, ki so jih potem s pomočjo črpalk, ki so jih gnali mlini na veter, izsuševali. Meter za metrom, leto za letom. Ker je narasla reka Amstel ogrožala tedanje ribiško naselje, so zgradili nasip, "dam" po nizozemsko, in veliko varnejša ribiška naselbina je postajalo mesto Amsterdam. Enaka zgodba se je ponovila na reki Rotte. Nastal je Rotterdam. Na Nizozemskem je danes tudi veliko krajevnih imen, ki se končujejo z "dajk". Beseda dajk pomeni jez, tudi nasip. Nizozemska jc postajala primer uspešnega boja človeka z vodo in pridobivanja novih rodovitnih površin. Samo v 19. in 20. stoletju so ukradli morju in poplavam, ki so jih povzročale reke, 165.000 hektarov zemlje. "Polderji", kot imenujejo vodi ukradene in izsušene dele ter izredno rodovitne dele
zemlje, predstavljajo tretjino površine države, ki meri 41.473 kvadratnih kilometrov. Še enkrat več kot Slovenija.
Tretjino površine Nizozemske varujejo jezovi. Izsušeni polderji so najmanj za dva metra nižji od morske gladine. Povsod so urejeni najsodobnejši sistemi črpanja vode v višje ležeče zbirne kanale, v katerih odteka voda proti morju in so s sistemom zapornic primerni za plovbo. Vedno manj črpalk za črpanje vode poganjajo mlini na veter. Nekateri so še uporabni, večina pa jih je kot simbol Nizozemske in spomin na čas, ko so ljudje premagovali vodo. Če so vremenske razmere normalne, deluje sistem z najmanjšo močjo. V primeru visoke plime in hudega valovanja morja ter dolgotrajnega deževja, ki dvigne nivo podtalnice v polderjih, pa mora delovati sistem na vso moč. Le leta 1953 na jugu države, kjer je pritisk rečne in morske vode najhujši, sistem ni zdržal. V udaru voda je eden od jezov popustil in utonilo je nad 10.000 ljudi. Nizozemci se spoštljivo spominjajo te nesreče, z veliko gneva, ki ga gojijo tudi mlajše generacije, pa leta 1945, ko so Nemci ob umiku skušali porušiti enega od nasipov in poplaviti dele države. Na to nečastno dejanje opominja spomenik.
Mlin na veter, simbol Nizozemske.
VVaddensko morje, so zajezili s 40 kilometrov dolgim nasipom. Ker sc vanj izlivajo nekateri rokavi Rena, še posebej pa reka Ij, se je morje spremenilo v sladko vodno Ijselsko morje oziroma jezero, ki je največja nizozemska zaloga pitne vode. Morska obala se je skrajšala za 320 kilometrov. Sploh so številna nizozemska mesta s plovnimi kanali. Kanali za
Na sirovem trgu v Alkmaaru.
Morje je postalo jezero
Kot zadnje je bilo izsušeno območje Flevolanda. Uresničevanje projektov za nove polderje je vlada ustavila. Ocenila je, daje zemlje za kmetijstvo in druge namene dovolj. Bitka z vodo je dobljena. V okviru projekta polderjev so bili zgrajeni nekateri ogromni nasipi in kanali. Amsterdam, ki je pomembno pristanišče kljub temu, da ne leži ob obali, so s Severnim morjem povezali z 28 kilometrov dolgim plovnim kanalom Nordzee. Končali so ga leta 1878. Nekdanje Zuidersko jezero, ki je bilo v celino podaljšano
Zapor v Scheveningenu, v katerem je zaprt Slobodan Milošević
življenje in promet niso nobena ovira. Po nasipih so speljane atraktivne ceste, avtoceste in železnice pa so speljane pod kanali. S prostorom je treba ravnati varčno in zato poteka avtocesta tudi v predoru pod pristajalno stezo amsterdamskega letališča Schiphal. Tako kot je Nizozemska na splošno zelo urejena država so urejene in moderne tudi ceste in železnice. Nekateri pravijo, daje že meji na pretiravanje, Slovenci pa bi bila lahko ta urejenost za zgled. Križišča, tudi manj pomembnih in prometnih cest, so urejena najmanj s krožnim prometom, večinoma pa s semaforji, on cestah pa so steze za kolesarje in pešce. Slovencu, ki je doma vajen velikih in razkošno grajenih družinskih stanovanjskih hiš, pa posebej padejo v oči nizozemska bivališča. Večinoma so lesena, lepo urejena, živo pobarvana in okrašena z zelenjem in rožami, racionalna in velika ravno toliko, kolikor prostora potrebuje družina za bivanje. Nobenega betona, nobenega kamenja, nobenih kamnitih, železnih in drugačnih ograj, kvečjemu iz žive meje. Brez kupov peska, drva in druge navlake na dvoriščih. Kamen in pesek sta na Nizozemskem dragocenost. Za varovanje nasipov uvažajo kamenje iz Nemčije in Velike Britanije.
Tudi kmetije, postavljene sredi polj na polderjih, so urejene. Na sredini je ponavadi družinska hiša stožčaste oblike, okoli pa večinoma montažni gospodarski objekti ter rastlinjaki. Pravijo, da je gosposko biti kmet na Nizozemskem!
Dežela sira, cokel in tulipanov
Upokojenci iz občine Naklo, ki jim vzorno urejeno društveno delo zavidajo v številnih drugih društvih, so že nekaj let pravi vandrovci. Srečo imajo, da je njihov prijatelj eden prvih zasebnih avtobusnih prevoznikov Brane Zadnikar, rojen v Preddvoru, kjer je njegov brat Miran župan, ki zna izvrstno organizirati izlete. Tako je Brane upokojence že peljal na rajžo po Češki in Madžarski. Predlanskim je bil z avtobusom kar dvakrat na Elbi, lani pa trikrat v Španiji. Letos bo izletnike na Nizozemsko peljal trikrat. Bil sem v drugi skupini odlično organiziranega petdnevnega potovanja, ki je odšla na pot 18. aprila in je imela odličnega vodiča Branka Dvorščaka iz Postojne. Branko je odličen poznavalec Nizozemske, saj je tam živel in se šolal. Na daljšem vandranju popotnikom prvi dan ni treba skrbeti za hrano. Zanjo poskrbijo Brane in vodstvo Društva upokojencev. Ob avtobusu je vsakič hitro pripravljena pogrnjena miza.
Nizozemska je dežela sirov. Svetovno znana sira gauda in eda-mec sta se "rodila" na Nizozemskem v krajih Gouda in Edam. Prava sirarska prestolnica pa je čudovito srednjeveško mesto Alk-maar v provinci Severna Holandija. Na velikem trgu pri mestni hiši se vsako dopoldne tre ljudi na prikazu starodavnega trgovanja s sirom. Enkraten je pogled na trg, prekrit s stotinami zlatorumenih hlebov sira, ki tehtajo najmanj 25 kilogramov. Nizozemske sire se splača pokusiti. Prav tako kot druge njihove kulinarične posebnosti: surove in v kisu preparirane ribe haringe, ki jih postrežejo s čebulo, jegulje, palačinke in seveda njihov priljubljeni krompir.
Druga nizozemska značilnost so cokle. V vsaki večji trgovini ali
prodajalni spominkov vam ponujajo velike in male, pobarvane ali v naravni barvi lesa, moderne ali manj moderne. Veliko je nakita, oblikovanega v obliki cokel. Marsikje imajo postavljene velike, tudi meter dolge cokle, v katerih se turisti slikajo. Slikajo pa vas tudi sami, če seveda želite in plačate.
Nizozemske tulipane, hijacinte in druge rože pa je treba videti. Pa ne le zaradi lepote teh rož, ampak zaradi površin, na katerih jih vzgajajo, in zaradi urejenosti in opremljenosti teh polj. Na površinah, velikih kot Sorsko polje ali polje med Kranjem in Polico pri Naklem, je roža ob roži različnih barv. Zgodovina pravi, da so tulipane prinesli na Nizozemsko iz Azije. Nizozemci so se strokovno lotili vzgoje in selekcije in tako poznajo danes okrog 6000 vrst tulipanov. Nizozemska je bogata in znana tudi zaradi tulipanov in drugih vrst cvetja. Ob trgovini, bančništvu, prometu, zlasti ladijskem, kmetijstvu in živinoreji slu-
leta 1260. Delft je s prekopom povezan z Rotterdamom, ki je največje svetovno pristanišče. Pristaniška obala je dolga 35 kilometrov, na njej pa je urejenih 40 pomolov. Iz Rotterdama ni daleč do naslednjega znamenitega in najbolj zelenega nizozemskega mesta Den Haaga, kjer so bile številne svetovne konference in kjer ima kraljica Beatriks svoj delovni kabinet. V Haagu ima sedež mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Obtožene, med njimi najbolj slavnega bivšega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševi-ća, ima pri roki, saj je predmestje Den Haaga znamenito letovišče ob Severnem morju Schevenin-gen s svojim zaporom, v katerem je Milošević zaprt. Sicer pa je Scheveningen biser nizozemskega obmorskega turizma s 5 kilometrov dolgo peščeno plažo in dragimi hoteli. V tem kraju vsako leto noro praznujejo Novo leto. Več tisoč praznovalcev se zjutraj zapodi proti morju, ki ima 6 ali 7
Nizozemski dekleti v narodnih nošah.
žijo s prodajo svežega cvetja, ki dnevno potuje z. letali v razne konce sveta, donosen posel pa je trgovanje s čebulicami. Uradno jih letno vzgojijo okrog 2 milijardi, od katerih jih 60 odstotkov izvozijo v Ameriko, druge pa prodajo doma, v Evropi in drugih delih sveta. Čebulice predelujejo tudi v umetno gnojilo. Kakšni mojstri vrtnarstva so Nizozemci, pokaže obisk njihovega najbolj znanega cvetličnega parka Keu-kenhofa. Nasadi tulipanov z okrog 7 milijoni čebulic so urejeni na 32 hektarih. Razen nasadov na prostem je s cvetjem in zelenjem napolnjenih še šest paviljonov. Po urejenih stezah se bodo do 20. maja valile procesije obiskovalcev. V parku jc nameščenih blizu 300 klopi za oddih. Urejenost parka je vrhunska in v restavracijah je treba stopiti v vrsto, da najdeš prostor. V parku in sosednjih krajih potekajo redno parade cvetja, ki so za turiste in domačine znova in znova atrakcija. Vstopnica za cvetlični park stane 11 evrov ali 2400 tolarjev!
Na obali Severnega morja
Izletniki smo v izredno natrpanem vsakodnevnem programu od jutra do večera obiskali mesto Delft z znamenito Delftse Pauw keramiko, ki se prvič omenja že
stopinj. Večino mrzla voda ob prvem dotiku spravi k pameti, le nekaj sto pa jih zaplava.
Polder je način življenja
"Nizozemska je uspešna in urejena država, ker jc za način življenja vzela sodelovanje in vztrajnost, ki sta bila nujna pri boju z vodo in nastajanju polderjev. Socialno je uravnovešena in dovolj bogata, da lahko napreduje in tekmuje z najuspešnejšimi državami
Izletniki iz Nakla z vodičem Brankom Dvorščakom.
V cvetličnem gaju Keukenhof
sveta. Je pa tudi zelo liberalna, saj je prva priznala pravico do evta-nazije in izbrala do drog svobodnejši pristop. Naselitev je gosta. Povprečno živi na kvadratnem kilometru okrog 400 ljudi, na območju Randstadta, ki se razteza v Severni in Južni Holandiji in obsega mesta Amsterdam, Rotterdam, Haarlem, Den Haag in Utrecht, pa živi 9 milijonov ljudi ali več kot 1000 na kvadratni kilometer. Pritisk na prostor je strašen in zato znajo Nizozemci razumno ravnati z njim. Za zemljo in prostor pod soncem so se morali trdo boriti," je dejal Branko Dvorščak na koncu 3400 kilometrov dolgega potovanja. Prijetno je bilo.
Jože Košnjek
Na brezplačni telefonski številki 080 22 66
• lahko hitro in enostavno naročite Petrolovo ekstra lahko kurilno olje,
• dobite vse informacije o utekočinjenem naftnem plinu,
• in naročite še Magna kartico, s katero boste tudi ob nakupu kurilnega olja prihranili. Pokličite katerikoli dan v tednu, operaterji že čakajo na vaš klic! .
www.petrol.si PETROL
Torek, 7. maja 2002
GOSPODARSTVO^tefai]^
GORENJSKI GLAS » 13. STRAN
Za razvoj se kaže opreti na znanje
Lani sprejeto Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije uresničujemo le delno. Čeprav dosegamo višjo stopnjo
rasti kot EU, po konkurenčnosti zaostajamo.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Dolar na robu prepada
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Ljubljana - V prvem poročilu o razvoju, ki so ga predstavili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, ugotavljajo, da še ne dosegamo ciljev, ki smo si jih zadali z lani sprejeto Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije. Naš razvoj še premalo sloni na prenosu znanj in, razvoju tehnologije, reforme so prepočasne, kar vse slabša konkurenčnost Slovenije na tujih trgih, povečujejo se razlike v regionalnem razvoju in slabša se odnos do okotfa.
Poleg tako imenovanega pomladanskega poročila o tekočih gospodarskih gibanjih, ki ga na Uradu za makroekonomske analize in razvoj pripravljajo dvakrat letno -o najpomembnejših ugotovitvah 'n popravkih ocen gospodarske rasti in inflacije za letos smo poročali v petek - so na tem uradu predstavili tudi prvo Poročilo o razvoju, s katerim ugotavljajo uresničevanje z lani sprejele Strategije gospodarskega razvoja Slovenije. Namen poročila, ki uporablja v analizi večino kazalnikov iz skupino laki) imenovanih strukturnih indikatorjev Evropske unije (EU), jc preverjati naš razvoj po merilih EU, tudi zato, da bomo na bodoče ocene EU pripravljeni. Cilji Strategije gospodarskega razvoja Slovenije so po besedah direktorja urada dr. Janeza Šuš-teršiča trajnosten in uravnotežen razvoj, blaginja ob primernem od-
nosu do okolja, kar vse je mogoče doseči le z na znanju temelječi družbi in ob učinkoviti državi.
Žal teh ciljev po uravnoteženem gospodarskem,   socialnem in okoljskem razvoju ne dosegamo, saj seje vrednost indeksa uravnoteženega razvoja, ki je izračunan na podlagi 150 razvojnih kazalcev, v obdobju 1990 do 1998 poslabšal. Do leta 1995, ko seje zaključilo obdobje najizrazitejše transformacije družbe, je prišlo do poslabšanja na socialnem področju, po tem letu pa se položaj izboljšuje, saj je uspelo Sloveniji ohraniti sistem socialne varnosti, ki prehiteva najmanj razvite članice EU. Podobno velja tudi za kupno moč prebivalstva. Vse bolj pa ceno razvoja plačuje okolje, ki ni več izrazita razvojna prednost Slovenije. Skrb vzbujajo podatki 0 povečevanju regionalnih razlik, saj je ustvarjeni bruto družbeni
proizvod na prebivalca v osrednji Sloveniji kar za 34 odstotkov presegal slovensko povprečje, medtem ko je v pomurski regiji, kjer je najnižji, zaostal /a 23 odstotkov. Razlika med najbolj in najmanj razvito regijo se je tako v treh letih med 1996 in 1999 povečala iz 70 na 74 odstotkov, podravska regija, ki ima najvišjo brezposelnost pri nas, pa za več kol polovico presega povprečje brezposelnosti v državi.
Sicer pa v poročilu ugotavljajo, da se v Sloveniji zaključuje obdobje institucionalnih reform in sprejetih jc bila večina predpisov, ki jih narekuje EU. Pri gospodarskem razvoju dosegamo višjo stopnjo rasti kot EU, makroekonomska politika pa deluje stabilizacijsko. Razlogi za počasnejše prestrukturiranje gospodarstva so še vedno v neugodni lastninski strukturi, saj je v več kot polovici gospodarstva še vedno odločujoče (preko Slovenske odškodninske družbe. Kapitalske družbe in pooblaščenih investicijskih družb) prisotna država. Ta pa se zaradi drugačnih interesov ni poka/ala za pravega gospodarja. Zaskrbljujoče je povečevanje obsega javno-
linančnih izdatkov, saj seje delež v BDP po letu 1996 povečal za 2,6 odstotne točke. V desetletnem obdobju 1991 - 2001 se v strukturi gospodarstva izrazito povečuje delež storitev, zmanjšuje pa delež delovno intenzivnih dejavnosti.
Kljub opaznemu povečevanju deleža dejavnosti, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost na /aposle-nega. pa dala konkurenčnost zaostaja za vsemi članicami EU in celo nekaterimi kandidatkami. Čeprav se povečuje delež sred stev. ki je namenjen za raziskovalne dejavnosti, /aostajamo pri prenosu in uporabi /nanja. Še premalo se zavedamo, da je učinkovita le na izobraževanju in znanosti temelječa družba, družba, ki bo temeljila na kakovosti človeških virov, tehnološkem razvoju in la/ voju informacijske družbe. K nacionalni učinkovitosti lahko s pospešenimi reformami precej prispeva tudi država, potrebne so reforme trga dela, finančnih trgov, infrastrukture in javnega sektorja. Potrebna je makroekonomska stabilnost, trdna industrijska politika, povečati se mora učinkovitost državne administracije.
Štefan Žargi
Drugačne ocene tudi iz Bruslja
Ameriški dolar je na deviznih trgih začel pešati Kljub zaenkrat h
skromnemu padi u. je U ta prišel hitro in v času presenetljivo dobrih novic o gospodarski rasti v ZDA. Moč dolarja je že lep čas načenjala živce ekonomistom in investitorjem in se ni omajala niti oh poku ameriškega borznega mehurčka niti ob recesiji in celo ob II. septembru ne. /daj se trgovci : devicami sprašujejo, ali zadnja dolarjeva slabost naposled le pomeni prvi znak padcu, ki so \e §a vsi že dolgo bali.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletji/ so Američani trošili, kolikor so hoteli in celo več, kot so zaslužili. Cene delnic so se dvigovale, tujci pa so investirali v ameriška podjetja in tako vzdrževali kupno moč dolarja doma in v tujini, /oda ko so Američani tako na veliko trošili, so napihovali tudi primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance, kar preprosto pomeni, da so uvažali več kol izvažali. Sediinji ameriški primanjkljaj je ocenjen na dobre štiri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP). Za primerjavo povejmo, da ima evro območje pre sežek v višini 0.3 odstotka BDP. Primanjkljaj na tekočem računu lahko financiramo samo s pritoki tujega kapitahi ali s prodajo premože nja tujcem ali izposojo denarja od tujcev. V ameriškem primeru so tujci še v bližnji preteklosti veselo investirali v ameriško premoženje in vrednostne papirje. Včasih valutnih kri: po svetu <a:ijska. mehi ška....) se je tujim investitorjem zdelo ameriško premoženje nekakšen "varen pristan" za njihova sredstva, privlačili pa so jih tudi visoka produktivnost, rast cen delnic in moč dolarja. Tuje investicije so torej vzdrževale in krepile dolar.
Mednarodni denarni sklad svari, da je ameriški primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance lahko vzrok velikih težav in opozarja, da predstavlja njegova velikost eno najtesnejših tveganj za svetovno gospodarstvo, (e se namreč reke in potoki tujega ktipitala v ZDA začnejo sušiti, se ho moral primanjkljaj skrčiti, to pa je mogoče ; upadom ameriškega domačega povpraševanja, s padcem vrednosti dolar ja ali pa z obojim. Šibkost dolarja v prejšnjem tednu gre pripisati veči noma zaskrbljenosti investitorjev in ne kakšnim drugim dejavnikom. Skrb povzroča tudi dvom večine ekonomistov v nadaljevanje slabih šest odstotkov visoke rasti ameriškega BDP i: prvega četrtletja letos njega leta. Pomenljivo je tudi dejstvo, da se navdušenja nad tako impresivno rastjo niso nalezla ameriška podjeta. saj se slabe novice od tam kar vrstijo. To se odraža tudi na borzi, saj je. dobrim novicam o gospodarski rasti navkljub, borzni indeks f)o\v Jones pretekli teden pa del za 3 odstotke, bolj tehnološko obarvam Nasdaa pa za 7 odstotkov.
Proti dolarju pa stojijo tudi zgodovinski dokazi, ki pravijo, da se na koncu primanjkljaji na tekočem računu vedno sesedejo vase. Študija ameriške centralne banke je pokazala, da primanljkljaji ponavadi obrnejo svojo smer, ko presežejo 5 odstotkov BDP. To pa spremlja pa dec nominalnega deviznega tečaja v povprečju za 40 odstotkov ter strmo znižanje gospodarske rasti. Ameriški primanljkljaj naj bi ne varno mejo dosegel konec letošnjega leta, do konca prihodnjega pa
Podobno kot domači makroekonomisti, tudi v Evropski komisiji popravljajo razvojne ocene Slovenije. ,ulj hl s, ,,,,,,,,;«,, šesnm odstotkom.
Američani pa se naprej veliko trosijo ..
Ljubljana - Praktično hkrati s popravki ocen letošnjih gibanj, ki jih je pripravil Urad za makroekonomske analize in razvoj, je tudi Evropska komisija v Bruslju popravila ocene gospodarskih gibanj v naši državi.
Tudi Evropska komisija je pred dobrim tednom popravila svoje jesenske ocene, v katerih je za Slovenijo ocenjevala, da bo v lanskem letu dosegla 3.7-odstotno rast. V komisiji ocenjujejo, da bo ta rast znašala 3,3 odstotka, letos
3,1 odstotka, medtem ko naj bi v prihodnjem letu ta znašala zopet na 4 odstotke. Slovenija se je tako znašla med kandidatkami v sredini, saj je poprečna rast srednje in vzhodno evropskih držav ocenjena na 2.9 odstotka, pri čemer Polj-
ski napovedujejo najnižjo rast, baltskim državam pa najvišjo. Precej nižjo rast pa naj bi dosegala sedanje članice EU, saj naj bi ta znašala le 1,5 odstotka, kar je še manj od 1,7 odstotka doseženih \ letu 2001. Obratno od zniževanja napovedi gospodarskih rasti pa se ocene inflacije popravljajo navzgor. Od prvotnih optimističnih 1,7 odstotka, je ta ocena sedaj povečana na 2,2 odstotka in šele pri-
Polemike o inflaciji
Rekordno visoka aprilska rast cen je sprožila polemiko med ministrico za gospodarstvo in guvernerjem Banke Slovenije.
hodnje leto naj bi se spustila pod dva odstotka. Tudi pri zaposlovanju se ocene poslabšujejo, saj naj bi bilo letos, /aradi upadanja gospodarske rasti ustvarjenih manj BOVih delovnih mest. Bre/posel nost naj bi tako narasla na 8,5 odstotka. To jc kar občutno več od 6,3 odstotka, kolikor naj bi znaša la nezaposlenost po računih Mednarodne organizacije za delo letos v Sloveniji. Ključni problem Slovenije je po ocenah iz Bruslja visoka inflacija, ki naj bi se iz lanskih 8,4 odstotka letos zmanjšala na 7,5 odstotka, za prihodnje leto pa napovedujejo 6,7 odstotka.
Š.Ž.
AKA-PCB bo dobila priznanje
Ljubljana - Iz Gospodarske /bornice Slovenije so nas obvestili, da bodo v četrtek, 9. maja, v podjetju M1P v Novi Gorici podelili letošnja priznanja za urejeno delovno okolje. Podelitev priznanj bo že osmo leto zapored V ok\iru projekta Gospodarske /bornice Slovenije Urejeno delovno okolje in vseslovenskega projekta Moja dežela lepa in gostoljubna, ki ga koordinira Turistična zve/a Slovenije. Ob tej priložnosti bodo pripravili tudi krajši posvet o okolju kot obvezi in priložnosti za slovensko gospodarstvo s posebnim poudarkom na čistih tehnologijah, odpadni embalaži in novih okoljskih dejavnostih.
Podjetja, ki vzorno skrbijo /a urejenost, so po velikosti razdelili \ d\c skupini: velika podjetja, kjer je /asedel I. mesto MI, d.d.. Nova Gorica, in mala podjetja, kjer je najboljše AKA-PCB, d.o.o., iz Lesc. Poleg najboljših v vsaki skupini, bodo podelili še 11 pohval in AKA-PCB jc med skupno dvaindvajsetimi povabljenimi podjetji edino z. Gorenjskega. Š. Z.
Ljubljana - Pred enim tednom objavljen podatek »
sti cen v mesecu aprilu je očitno presenetil tud.
sicer ne bi v javnosti nastopali z različnim, razvlagam, ni g
mikami. Različne razlage teh neugodnih g.banj samo potrjujejo
trditve iz gospodarstva, da politike države niso uskiajtnt.
Kako prav je imel podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar - Milic, ko je v oddaji TV Slovenija Odmevi razložil, da je nepričakovano visoka inflacija tudi odraz neusklajenih politik države, se je jasno pokazalo že nekaj minut kasneje, ko je v isti oddaji nastopila ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin, še bolj pa naslednji dan z nastopom guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija. Ministrica je namreč ocenila, da so vzroki za 1,4-odstotni skok cen na drobno povzročile predvsem visoke cena naftnih derivatov, predvsem pa ne-
ustrezne monetarne politike, ki jo vodi Banka Slovenije. Po njenem mnenju je velika rast cen posledica nesprejemljivo velikega povečanja denarne mase, ki je bilo načrtovano med 12 in 18 odstotki, dejansko pa se je masa povečala za 30 odstotkov. Zanikala je tudi, da bi na rast cen odločilno vplivala rast cen. ki jih nadzoruje država (konkretno ministrstvo, ki ga vodi), saj so lani te cene k inflaciji prispevale le petino. Brez ustrezne monetarne politike, ki kontrolira tudi ravnotežje med ponudbo in povpraševanju po denarju, si uravnavanja rasti cen, po
RASTI CEN NA DROBNO
35 30 25 20 15 10 5 0
IW    1994    1995    I99(i    1997    1998    1999   2000   2001 1-2
2002
Podatki. Gospodarska gibanja EIPF
njenem mnenju ni mogoče predstavljati. Drugače meni guverner: za visoko inflacijo v Sloveniji so krivi povečanje DDV, trošarin, izredno povečanje cen komunalnih, telekomunikacijskih  in drugih (monopolnih) storitev, višje cene naftnih derivatov in celo posledica UVOZa drage /elenjave (/aradi hude zime) iz Italije. Za denarno maso trdi, da se je v delu, ki vpliva na inflacijo, povečala le za 18 odstotkov, kar je primerljivo z državami OECD (ki imajo le tretjino slovenske inflacije), res pa je tudi, daje na večjo denarno maso vplival prehod večine evropskih valut na evro, kar je povzročilo tudi pri nas večjo menjavo. Povečana masa pa ni v obtoku in guverner Gaspari je prepričan, da ravnotežje ponudbe in povpraševanja po denarju ni porušeno.
Aprilska inflacija v višini 1.4 odstotka je, kot smo že poročali, dvignila inflacijo na letni ravni na 8,4 odstotka, kar je znatno več, kot lanska 7-odstotna inflacija. Kot je povedala ministrica dr. Pet-rinova, so že pripravili načrt za uravnavanje nadzorovanih cen letos in v prihodnjem letu, ki čaka na obravnavo na strateškem svetu vlade. Vlada ga je prvikrat obravnavala Že sredi marca in ministri so zahtevali dopolnitve. Odlašanje vsekakor ne bo prispevalo k umiritvi in nedavno popravljenemu cilju o 6,9-odslotni inflaciji.
Š. Ž.
r1
Kolikšne bodo dividende
Nekateri predlogi za višino dividend in za nagrade upravi in nadzornemu svetu so že znani.
IZ TEČAJNICE LJUBLJANSKE BORZE
Enotni tečaj delnic v tolarjih na dan 30. april, v oklepaju je primerjava z lanskim 4. septembrom:
Borzna kotacija - redno delnice:
Kranj - Delničarji bodo maja in tudi v naslednjih mesecih na skupščinah družb odločali o uporabi bilančnega dobička, hkrati pa tudi o tem, koliko ga bodo namenili za izplačilo dividend delničarjem ter za nagrade upravi in nadzornemu svetu.
V novomeški Krki predlagajo, da bi letošnja dividenda znašala 950 tolarjev (bruto) na delnico ali dobro tretjino več kot lani. Nad^ zorni svet Petrola bo predlog dividende za odločanje na skupščini oblikoval ta teden, na nedavnem sestanku največjih delničarjev, uprave in članov nadzornega sveta pa so predlagali 600 tolarjev dividende (bruto) na delnico, kar bi bilo 100 tolarjev več kot lani. V koprskem Istrabenzu, kjer naj bi od 4,2 milijarde tolarjev bilančnega dobička namenili za dividende nekaj več kot 673 milijonov tolarjev, predlagajo 130 tolarjev (bruto) dividende ter 40 milijonov tolarjev nagrade upravi in 19 milijonov tolarjev nadzornemu svetu. V družbi Droga Portorož, kjer so lani ustvarili več kot 1,4 milijarde tolarjev čistega dobička, celotni bilančni dobiček pa znaša 5,2 milijarde tolarjev,
naj bi za izplačilo delničarjem namenili 496 milijonov tolarjev oz. 1.755 tolarjev dividende (bruto) na delnico, za nagrade upravi in nadzornemu svetu pa nekaj več kot 14 milijonov tolarjev. V kranjski družbi Iskraemeco predlagajo 920 tolarjev dividende (bruto) na delnico, v Savi pa 530 tolarjev ter nekaj več kot 33 milijonov tolarjev nagrade (bruto) članom nadzornega sveta. V ljubljanskem Autocommercu, kjer je generalni direktor mag. Herman Rigelnik, naj bi na skupščini delničarjev 30. maja od 3,3 milijarde tolarjev bilančnega dobička razdelili med delničarje 250 milijonov tolarjev ter med člane uprave in nadzornega sveta 15 milijonov tolarjev, ves preostali dobiček pa namenili za rezerve in za uporabo v naslednjih poslovnih letih. Dividenda naj bi znašala 96 tolarjev (bruto) na delnico in naj bi jo za-
V Triglavu predlagajo različno dividendo
Kranj - Zavarovalnica Triglav je na zadnji lanski dan imela nekaj več kot pet milijard tolarjev bilančnega dobička, od tega je bilo skoraj 3,9 milijarde tolarjev prenesenega čistega dobička iz prejšnjih let ter nekaj manj kot 1,7 milijarde tolarjev čistega dobička lanskega poslovnega leta, zmanjšanega za oblikovane rezerve v znesku 538 milijonov tolarjev.
Delničarji zavarovalnice bodo na skupščini, ki bo 29. maja v Ljubljani, sklepali o uporabi bilančnega dobička. Če bodo soglašali s predlogom uprave in nadzornega sveta, bodo dobrih 554 milijonov tolarjev dobička namenili za dividende delniškega in nenominiranega (družbenega) kapitala ter 120 milijonov tolarjev (bruto) za izplačilo nagrad štirinajstim članom nadzornega sveta, sedmim članom uprave in dvanajstim direktorjem območnih enot, o vsem preostalem dobičku pa naj bi odločili v naslednjih letih. Za
delnice, ki so bili vpisane v sodni register pred dokapitalizacijo zavarovalnice, to je pred lanskim 12. novembrom, naj bi delničarji prejeli 75.000 tolarjev dividende (bruto) na delnico, za delnice, ki so bile izdane po vpisu povečanja osnovnega kapitala, pa 25.000 tolarjev dividende. Delničarji bodo dividende delniškega kapitala prejeli v 30 dneh po odločitvi na skupščini oz. ob izpolnitvi kapitalske ustreznosti. Bilančnega dobička, ki pripada nenominirane-mu (družbenemu) kapitalu, pa ne bodo izplačali. C.Z.
čeli izplačevati 9. septembra. Če bodo delničarji Cinkarne Celje na skupščini 30. maja soglašali s predlogom uprave in nadzornega sveta, jim bo družba izplačala 500 tolarjev (bruto) dividende na delnico, člani uprave in nadzornega sveta pa naj bi si razdelili dobrih 13 milijonov tolarjev. Delničarji Kolinske Ljubljana bodo na skupščini 31. maja sklepali o predlogu, da bi od 4,5 milijarde tolarjev bilančnega dobička za izplačilo dividend namenili 349 milijonov tolarjev oz. 110 tolarjev (bruto) na delnico, za nagrade
članom uprave 46 milijonov in članom nadzornega sveta dobrih 12 milijonov tolarjev. V Merca-torju, kjer je predsednik uprave Zoran Jankovič, predsednik nadzornega sveta pa Janez Bohorič, naj bi od 6,6 milijarde tolarjev bilančnega dobička med delničarje razdelili nekaj manj kot 1,3 milijarde tolarjev. Članom nadzornega sveta naj bi v breme poslovnih stroškov izplačali skoraj 32 milijonov tolarjev nagrade (bruto). Bruto dividenda na navadno delnico naj bi znašala 400 tolarjev.
Cveto Zaplotnik
Kamniški Kam-bus z dobičkom
Kamnik - Delničarji družbe Kam-bus iz Kamnika se bodo 28. maja sestali na skupščini, na kateri bodo odločali tudi o uporabi bilančnega dobička in o spremembi statuta družbe. Bilančni dobiček znaša 225,7 milijona tolarjev, od tega je 116,3 milijona tolarjev dobička iz lanskega poslovnega leta, razliko pa predstavlja preneseni dobiček iz let 1998, 1999 in 2000. Uprava in nadzorni svet predlagata delničarjem, da bi za dividende namenili 11,7 milijona tolarjev oz. polovico nerazporejenega dobička iz 1998. leta. Polovico preosta-
lega bilančnega dobička bi uporabili za rezerve, druga polovica pa naj bi ostala nerazporejena. Če bodo na skupščini podprli tak predlog, bodo delničarji prejeli 79 tolarjev dividende (bruto) na delnico, izplačali pa naj bi jo do konca letošnjega oktobra. Nadzorni svet naj bi štel tri člane, dva naj bi zastopala delničarje, eden pa v družbi zaposlene delavce. Prva dva naj bi na predlog nadzornega sveta izvolila skupščina, tretjega pa v skladu z zakonom o sodelovanju delavcev pri upravljanju svet delavcev. C.Z.
Perutnina Ptuj želi pripojiti Jato
Kranj - Perutnina Ptuj želi pripojiti dve kmetijski oz. živilski podjetji - Kmetijski kombinat Ptuj, v katerem je 17-odstotna lastnica delnic, in Jato iz Ljubljane, v kateri je njen delež že več kot 24-odstoten. Medtem ko pripojitev kombinata ni sporna, je urad za varstvo konkurence že začel postopek, v katerem bo ugotavljal, ali je koncentracija Perutnine Ptuj in Jate v skladu s pravili konkurence. Urad seje za uvedbo presoje morebitnih negativnih vplivov na konkurenco odločil zaradi visokega tržnega deleža, ki bi ga združeni podjetji dosegli pri prodaji puranjega mesa in še nekaterih drugih izdelkov. Urad bo načrtovano koncentracijo presojal na trgih piščančjega in puranjega mesa, mesnih izdelkov (klobas), gotovih jedi iz. perutninskega mesa (koketi), krmil, en dan starih piščancev in valilnih jajc. Perutnina Ptuj naj bi pogodbo o pripojitvi predvidoma sklenila do konca letošnjega junija, pripojitev pa bo izvedla z zamenjavo delnic. C.Z.
Stol Ambienti in Zmajčkov butik v prisilni poravnavi
Kamnik - Okrožno sodišče v Ljubljani je ob koncu marca začelo postopek prisilne poravnave za družbo Stol Ambienti iz Kamnika. Za upraviteljico prisilne poravnave je imenovalo Melito Butaro iz Ljubljane, v upniški odbor pa upnike Stol Kamnik, Acer-M iz Logatca, Zavarovalnico Triglav oz. njeno poslovno enoto Domžale - Kamnik, družbo Ocean iz Kamnika in Janeza Slugo kot predstavnika delavcev. Isto sodišče je 12. aprila začelo postopek prisilne poravnave tudi za delniško družbo Zmajčkov butik, proizvodnja peciva in slaščic, Ljubljana. Za upraviteljico prisilne poravnave je določilo odvetnico Marto Kalpič Zalar iz Ljubljane, v upniški odbor pa upnike Poslovni sistem Merca-tor, Žito, Ljubljanske mlekarne, Mercator Optimo, inženiring in Gregorja Mikliča kot predstavnika delavcev. C.Z.
Slovenska marketinška konferenca
Kranj - Ob koncu maja bo v Portorožu sedma slovenska marketinška konferenca. Programski svet je že oblikoval program, ta bo tudi letos, kot zagotavljajo prireditelji, zanimiv in aktualen. Na konferenci bodo razpravljali o tržnih raziskavah, uvajanju in upravljanju blagovnih znamk, novih prijemih v prodaji, marketingu in internetu... Predstavili bodo raziskovalni projekt o življenjskih stilih v medijski družbi in podelili tudi nagrado marketinški up 2002 za najboljšo diplomsko oz. magistrsko delo. C.Z.
Terme Čatež bodo prevzele Marino Portorož
Kranj - Terme Čatež so že lastnice 159.000 navadnih imenskih delnic Marine Portorož, v petek pa so objavile ponudbo še za nakup preostalih 154.932 delnic. Ponudba bo veljala od 6. maja do 3. junija, v tem času pa bo veljala prevzemna cena 13.000 tolarjev za delnico. Ker so Terme že lastnice več kot polovičnega deleža Marine, v ponudbi ne navajajo deleža, ki bi bil pogoj za uspešnost ponudbe. Od prevzema bodo odstopile le, če bi urad za varstvo konkurence izdal odločbo o neskladnosti koncentracije s pravili konkurence. Za Terme Čatež bo delnice odkupovala borzno posredniška hiša Medvešek Pušnik iz Ljubljane. C.Z.
Aerodrom Ljubljana	3.899	(3.322)	Droga Portorož	60.283	(39.000)
Emona Obala Koper	2.345	(1.929)	Gorenje Velenje	3.147	(2.131)
Istrabenz Koper	6.251	(4.246)	Kolinska	4.179	(2.915)
Intereuropa	4.790	(3.351)	BTC	16.500	(16.520)
Krka Novo mesto	37.314	(28.022)	Lek A	60.109	(46.052)
Mlinotest	1.654	(1.551)	Mercator, redne	20.125	(16.003)
Merkur Kranj	20.500	(13.489)	Kompas MTS	1.580	(1.271)
Petrol	30.500	(22.406)	Pivovarna Laško	6.124	(4.889)
Pivovarna Union	75.000	(52.049)	Sava	24.941	(17.248)
Živila Kranj	16.717	(10.000)	Žito	25.079	(15.958)
Prosti trg - redne delnice:					
Alpdom	1.503	(1.450)	Alpetour pot. agenc.	2.010	(1.100)
Color Medvode	2.160	(1.650)	Creina Kranj	3.501	(3.252)
GG Bled	1.802	(866)	Egoles Škofja Loka	1.110	(770)
Gorenjski tisk Kranj	2.600	(2.060)	Helios Domžale	60.232	(39.581)
Integral Jesenice	1.200	(607)	Kompas hoteli Kr. Gora	8.487	(5.000)
LIP Bled	940	(684)	Oljarica Kranj	9.900	(8.700)
Niko Železniki	23.000	(22.800)	PJC Krvavec - im.	2.500	(4.874)
Svilanit Kamnik	1.408	(850)	Tosama Domžale	12.963	(6.000)
Adriatic solastnik kirurškega sanatorija
Kranj - Zavarovalna družba Adriatic, po zbranih premijah in tržnem deležu četrta največja zavarovalnica v državi, je lani zbrala za 22 milijard tolarjev premij, kar je dobro petino več kot leto prej, zavarovancem je izplačala za 13,5 milijarde tolarjev škod in poslovno leto sklenila z 88 milijonov tolarjev izgube. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal predsednik uprave Dušan Novak, je bila izguba predvsem posledica višjih kapitalskih zahtev in novih pravil o rezervacijah. Letošnji rezultati že obetajo boljše poslovanje. V prvih treh mesecih so zbrali za 5,9 milijarde tolarjev premij, kar je 22 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju, in izplačali za 3,8 mili-
jarde tolarjev škod, pri tem pa je pomembno, da obseg zbranih premij narašča hitreje kot izplačila škod.
Letošnje poslovanje sta zaznamovala še dva dogodka. Adriatic je sklenil sodelovanje z Avto moto zvezo Slovenije, ki zavarovancem prinaša nekatere ugodnosti pri koriščenju storitev AMZS. Aprila je od Imosa kupil skoraj 32-odstotni delež Kirurškega sanatorija Rožna dolina, s tem pa je naredil prvi korak k oblikovanju lastne mreže izvajalcev zdravstvenih storitev. Zavarovalnica Slovenica, ki je večinska lastnica Adriatica, je že pred časom napovedala, da bo verjetno še letos prodala delež v tej zavarovalni družbi. C.Z.
Trboveljska cementarna v avstrijski lasti
Kranj - Družba Lafarge Perl-mooser gradbeni materiali, ki je v popolni lasti avstrijske družbe Lafarge Perlmooser AG, je v času javne ponudbe za nakup večinskega deleža Cementarne Trbovlje povečala lastninski delež od 22,9 na 61,5 odstotka. Delnice v vrednosti 18 milijonov evrov je odkupila od glavnega delničarja, družbe Intercement, ter od ostalih manjših delničarjev. Urad za varstvo konkurence in agencija za trg vrednostnih papirjev sta ji za prevzem že izdali pozitivno odločbo. Trboveljska cementarna bo s tem postala del mednarodne skupine Lafarge, vodilne svetovne proizvajalke gradbenih materialov. Lafarge Perlmooser in Cementarna Trbovlje sta že doslej
poslovno sodelovala, saj sta v skupno naložbo, to je v izgradnjo mlina za premog, vložila pet milijonov evrov, še približno enak znesek pa bodo namenili za avtomatizacijo cementarne. Izgradnja mlina bo prispevala k večji prilagodljivosti pri uporabi goriv in omogočila tudi uporabo alternativnih virov, kot so rabljene gume in plastika, vlaganja v avtomatizacijo pa naj bi izboljšala tudi varnost zaposlenih. V avstrijski družbi pričakujejo, da bodo na povpraševanje po cementu ugodno vplivali izgradnja trojanskega predora in avtoceste do Kopra, izgradnja elektrarn na Savi ter čistilnih naprav in kanalizacijskih sistemov.
C.Z.
Prenovljena podružnica NLB
Kranj - V podružnici Nove Ljubljanske banke na Koroški cesti v Kranju so prenovili prostore. V prvem nadstropju stavbe*so 22. aprila odprli novo poslovalnico za podjetja in samostojne podjetnike, v kateri jim ponujajo celovit bančni servis, vključno svetovanje pri opravljanju plačilnega prometa doma in v tujini. Kot navajajo, se je s poslovanjem v prenovljenih prostorih skrajšala čakalna doba, predstavniki podjetij in podjetniki pa lahko opravljajo storitve diskretno in s pomočjo strokovno usposobljenih bančnikov. Nova poslovalnica za pravne osebe je odprta od ponedeljka do petka, vsak dan od 8. do 15. ure.
C.Z.
Pregled borznega dogajanja
ATUCVffCV
Betu/
Kranj    9B.3 MH*
Glasbene želje: 04 231 80 00 SMS box: 031 383 383 Marketing: 041 713 072
Radio BeM d.0.0.. Smarletna 6.4000 Kienj
V preteklem tednu se je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev trgovalo le v ponedeljek in torek, ko je bilo tudi moč čutiti precej počitniško vzdušje, saj je bilo ustvarjenega le malo prometa, kljub temu pa so tečaji večine delnic porasli. Največ se je še vedno trgovalo z delnicami farmacevtskih družb, katerih enotni tečaji se že nekaj časa vztrajno višajo, še vedno pa ostajajo hit trgovanja in višanja vrednosti delnice pooblaščenih investicijskih družb. Dokončno so se razblinila ugibanja o prihodnosti rokov za preoblikovanje pokojninskih bonov v police dodatnega pokojninskega zavarovanja in preoblikovanja pooblaščenih investicijskih družb. Vlada je namreč sprejela sklep o podaljšanju roka za preoblikovanje prvih do konca decembra 2002, pri drugih pa do konca leta 2003.
Večino so presenetili podatki o letošnji inflaciji, ki je precej višja od načrtovane in je v mesecu aprilu znašala 1,4 odstotka. Ob tolikšnem povišanju na mesečnih ravnem je težko verjeti, da bi letna stopnja inflacije ne presegla napovedane letne ravni. Med vzroki za inflacijo se na vidnem mestu pojavlja izrazita rast cen komunalnih storitev, kijih oblikujejo lokalne skupnosti. Na povišanje inflacije sta vplivala še uvedba višjih davčnih stopenj pri davku na dodano vrednost v začetku tega leta ter rast cen naftnih derivatov. Visoka inflacija je zelo neprijetna tudi zaradi bližnjega uvajanja nominalnih obrestnih mer za posojila in vloge za dobe, krajše od enega leta. Banke bodo imele toliko težje delo, ko bodo
poskusile predvideti inflacijo v prihodnjem obdobju.
Po napovedih evropske komisije bo gospodarska rast letos v Sloveniji 3,1 -odstotna, kar je za 0,1 odstotne točke manjša kot lani. Med deseterico kandidatk, ki so najbližje vstopu v Evropsko unijo, so napovedi nižje samo še za Poljsko, kjer bo rast samo 1,4-odstotna. Gospodarska rast v Sloveniji naj bi okrevala šele prihodnje leto, ko bo znašala okrogle štiri odstotke.
Za zdaj se je končala tudi zgodba o uvrstitvi delnic Telekoma Slovenije na borzo, ki jo je želela izpeljati uprava, največji lastnik - država - pa je proti temu odločno nasprotovala, ker želi prihod na borzo izpeljati istočasno s privatizacijo za katero pa meni, da trenutno ni pravi čas zaradi nizkih cen delnic telekomunikacijskih podjetij. V minulem tednu je nadzorni svet Telekoma izoblikoval dokončno stališče, da se do odločitve o konceptu privatizacije Telekoma zamrzne postopek uvrstitve njegovih delnic na organiziran trg Ljubljanske borze. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Telekom, brez Siola in Mobitela, posloval bolje kot lani, saj je zabeležil 20,45 milijarde tolarjev prihodkov, kar je za 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Dobiček v tem obdobju je znašal 2,6 milijarde tolarjev, kar je za 44 odstotkov več kot leto poprej.
Nina Pulko
Ilirika borzno posredniška hiša, d.d.
Nina.pulko @ ilirika.si
Torek, 7. maja 2002
•••••••
PODJETNIŠTVO IN OBRT / renata.skrjanc@g-glas.si
GORENJSKI GLAS »15. STRAN
Obrtniki za dolgoročne kredite
Konec minulega meseca je potekel rok za oddajo vlog za dolgoročne in kratkoročne kredite za obrtnike. Lani so stotim prosilcem razdelili 280 milijonov tolarjev.
Radovljica - Območna obrtna zbornica Radovljica (OOZ) je skupaj z Gorenjsko banko in občino letos že četrtič razpisala kratkoročne in dolgoročne kredite s subvencionirano obrestno mero za obrtnike radovljiške, blejske in bohinjske občine. Lani je kredite dobilo 100 prosilcev, skupaj so prejeli 280 milijonov tolarjev. Radovljiški in blejski obrtniki so vloge lahko oddali do 3U. aprna, rok za bohinjske obrtnike poteče danes.
Obrtniki se raje odločajo za dolgoročne kredite z odplačilno dobo 5 let, banka pa spodbuja kratkoročne, ki jih morajo odplačati v enem letu. "Vsak prosilec mora imeti program, je pa vsako leto več prosilcev od razpisanih kreditov. V Radovljici in na Bledu je prosilcev vedno dovolj, zanimivo pa je, da v bohinjski občini denar ponavadi ostane, saj obrtniki zelo redko najemajo kredite in kot kaže, bo tudi letos več denarja od prosilcev," je dejal Marko Štend-ler, predsednik skupščine in član upravnega odbora radovljiške OOZ, ki je konec minulega meseca imela redno letno skupščino. Delegati so sprejeli zaključni račun za leto 2001 in sklep o razpustitvi organov, ki jim je potekel
mandat. Konec maja bodo volili 31 delegatov skupščine, ki naj bi zastopali 15 različnih dejavnosti in vse tri občine, ki jih združuje radovljiška OOZ. Franc Ažman, predsednik OOZ Radovljica, je predstavil poročilo o delu
skupščine v minulem letu in o dejavnostih ter opravljenem delu omenjene zbornice.
Lanski stroški iz naslova obresti so bili precej višji od minulih let, odhodkov je bilo 39 milijonov tolarjev, povečanje pa je posledica
Delegati skupščine OOZ Radovljica na aprilski skupščini.
Odpiralni čas po meri potrošnikov
Ljubljana - Nakupovalne navade Slovencev so se zadnja leta zelo spremenile. Čedalje več ljudi nakupuje tudi ob nedeljah, velika nakupovalna središča pa so se kupcem prilagodila tako z raznoliko ponudbo in parkirišči, kot tudi z odpiralnim časom. Sindikati opozarjajo na nujnost spremembe odpiralnega časa, še zlasti ob nedeljah in praznikih, delodajalci pa sedanji odpiralni čas utemeljujejo z željo, da bi čim bolj ustregli potrošnikom.
Za odpiralni čas po meri potrošnikov se zavzemajo tudi nevladne potrošniške organizacije in Urad RS za varstvo potrošnikov, ki menijo, da je odpiralni čas trgovin odvisen od ponudbe trgovcev in povpraševanja potrošnikov. Država naj bi po njihovem mnenju posegla v to razmerje le pri zagotavljanju spoštovanja pozitivne zakonodaje, spremenjen življenjski stil potrošnikov in drugačne potrošniške nava-
de pa so tudi v Sloveniji prinesle potrebo po prilagoditvi odpiralnega časa. "Tudi predlog sprememb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini je sledil ekonomskim zakonitostim in pričakovanjem potrošnikov, ki predstavljajo največji motor ekonomskega razvoja. Ce potrošniki zahtevajo dereguliran in maksimalno liberaliziran obratovalni čas trgovin, potem jim trgovina, kot izrazito tržno naravnana dejavnost mora slediti," menijo predstavniki Urada RS za varstvo potrošnikov in nevladne potrošniške organizacije.
Obratovalni čas prodajaln naj bi glede na potrebe potrošnikov, število zaposlenih ter obveznosti določene z delovno pravno zakonodajo in zakonodajo s področja varstva pred hrupom samostojno določil trgovec, ki bi moral pri dolžini odpiralnega časa upoštevati število ur zaposlenih in dolžino njihovega delovnega časa. Potrošniške organizacije so za od-
pravo vseh nepravilnosti pri plačilu za opravljeno delo, za kar se zavzemajo tudi sindikati. Spremembe Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini določajo, da sme prodajalna obratovati ponoči, ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih le v primeru, ko trgovec zaradi tega zaposli dodatne delavce in delavci ne delajo dlje od polnega delovnega časa. Predstavniki potrošnikov menijo, da bi moralo biti več možnosti dodatnega zaposlovanja za nedoločen čas, pogodbenega zaposlovanja in zaposlovanja študentk in študentov. "Ne želimo se nekritično postaviti na stran ponudnikov, torej trgovine - z njo imajo potrošniki pogosto velike težave, ki jih rešujemo tako na Uradu RS za varstvo potrošnikov, kot tudi v vseh nevladnih potrošniških organizacijah - želimo pa potrošnikom zagotoviti optimalno ponudbo, tako glede izbire blaga, kot tudi časa, ko lahko kupujejo." R. Š.
UBLJANA - STANEŽIČE
NUDIMO:
• ugodno kreditiranje • različne kvadrature
• možnost izbire materialov • prilagodljivo dinamiko plačil
INVESTITOR: AB INVEST d.o.o. tel. 01/434 76 43
selitve OOZ Radovljica v nove prostore. Gradnja nove stavbe z. opremo je stala 183 milijonov tolarjev. "Približno polovico stroškov novogradnje smo poravnali s krediti, do leta 2007 bomo morali odplačati 60 milijonov tolarjev. Lani smo našim članom razdelili tudi 290 tisoč tolarjev enkratnih denarnih pomoči, načrte in plane letošnjih investicij pa bo določila nova skupščina," je pojasnila Mojca Legat Rotar, sekretarka Območne obrtne zbornice Radovljica. Tudi letos bo OOZ poskrbela za tradicionalni obrtniški pohod na Triglav, ki se ga udeležujejo obrtniki iz vse Slovenije, za teden obrti, precej denarja bodo po besedah Stendlerja namenili tudi izobraževanju svojih članov. Gostinci bodo lahko obiskovali začetni in nadaljevalni tečaj italijanskega jezika, vsem članom pa zbor-
nica nudi tudi brezplačna davčna svetovanja.
Radovljiška obrtna zbornica ima 1020 članov, med dejavnostmi prevladujejo kovinarji in avtopre-vozniki, dobro zastopane pa so lesna, gostinska in elektro dejavnost. Dobra dva desetletja zbornica sodeluje s stanovskimi kolegi iz Umaga, skoraj leto dni pa z obrtno zbornico dubrovniško-neretvanske občine. "Naša skupščina bo čez štirinajst dni dobila novo članstvo, kadrovskih sprememb pa bi bila potrebna tudi Obrtna zbornica Slovenije. Pogajalci naše krovne organizacije so v pogajanjih z državo preveč popustljivi, naj omenim le obdavčitev d.o.o. -jev in s.p.-jev, in kar se dogovorijo, bi morali dosledno spoštovati," je še dodal Štcndler.
Renata Škrjanc, foto: Franci Novak
Parkirišča le na papirju
Škofja Loka - Sekcija avtoprevoznikov, ki deluje v škofjeloški Območni obrtni zbornici, je lani največ pozornosti namenila določilom Zakona o prevozih v cestnem prometu. Prevozniki so menili, da težave s parkirišči lahko rešujejo le v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi.
Jernej Prevc, direktor škofjeloške občinske uprave, je predstavil prostorski plan za potrebe malega gospodarstva, ki je bil deležen kritike prevoznikov, saj so menili, da so zemljišča le na papirju, kajti lastniki zemljišč jih v glavnem ne nameravajo prodati. Prevc je predlagal, naj zbornica določi projektanta, ki bo poskrbel za odkup zemljišč in ureditev vsaj enega parkirišča. Člani sekcije so predlagali, da bi ureditev parkirišča financirala občina, prevozniki pa bi bili le soinvestitorji oziroma najemniki. Sekcija je na svojih sestankih obravnavala novosti zakonodaje, predvsem Zakona o varstvu in zdravju pri delu, člani pa ugotavljajo, da so bili sestanki sekcije kljub aktualni problematiki slabo obiskani, zato si bodo letos prizadevali k aktivnemu sodelovanju v sekciji privabili čimveč članov, kijih bodo še naprej seznanjali z novostmi zakonodaje, spodbujali k sodelovanju pri oblikovanju, spremembah in dopolnitvah zakonskih predpisov, pripravili bodo dopolnilna izobraževanja za člane sekcije in njihove zaposlene. R. Š.
lercator
Mercator Gorenjska, trgovsko podjetje, d.d. Kidričeva 54, 4220 Škofja Loka
PRIDRUŽITE SE NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU TRGOVCU!
Na območju Kranja in Medvod vabimo k sodelovanju na delovnem mestu PRODAJALEC. Če imate trgovsko izobrazbo, nekaj delovnih izkušenj v trgovini in predvsem veselje do dela v živilski trgovini, Vas vabimo, da nam pošljete svoje vloge.
Za Hipermarket Mercator centra Kranj vabimo k sodelovanju ŠTUDENTE za delo na blagajni.
Zaželena sta dokončana srednja trgovska šola in veselje do dela na blagajni.
Če smatrate, da ustrezate navedenim pogojem, se nam pridružite. Vaše vloge pričakujemo na gornji naslov do torka, 14. 5. 2002.
Celovita ponudba gradbenega materiala
I LES in LESNI IZDELKI
Sekundarna strešna kritina. OU POINT, Tyvek VCL
Širina 1,5 m.
CEMENT in APNO
Notranja zidna barva. JUB
Jupol, vsebina 15 L
IZOLACIJA
OPEKA in STREŠNA KRITINA
Tegola CANADESE, Standard
Temno rjave barve.
Termoizolacljska fasadna obloga, TIM. Derni Plus
Debelina 8 cm,
i rVUUjrr   Zidarski cement SALONIT, Maltit
■ 7.     V vreči, 40 kg.
Lepilo za ploščice, CINKARNA
Nivedur £ •
Lepilo za gradbeništvo, KEMA
Vsebina 25 kg
m
sit/m' jTermoizolacijska fasadna obloga. TIM, Deml Plus
Debelina 5 cm.
Hitra dostava na dom
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Strokovno svetovanje    •     V 19 centrih po Sloveniji     •     Možnost plačila na 6 obrokov
Ponudba velja od 30. 4. do 1. 6. oz. do odprodaje zalog.
Gensko spremenjeni organizmi
Slovenija za zdaj še nima zakona, ki bi urejal ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi, vendar tako ne bo dolgo, saj je v parlamentarnem postopku že zakon, ki bo med
drugim določil, pod kakšnimi pogoji bo takšne izdelke možno dati na trg.
Kranj - Gensko spremenjeni organizem je organizem (z izjemo človeka) ali mikroorganizem, katerega genski material je spremenjen z drugačnimi postopki, kot potekajo v naravnih razmerah.
Znanost in tehnika napredujeta, a hkrati prinašata pred človeštvo nove izzive. TaTcšen izziv je tudi genska tehnologija oz. gensko in-ženirstvo, to je skupek znanstve-
nologija si na ta način prizadeva pridobiti gensko spremenjene mikroorganizme, ki bi bili sposobni sestaviti oz. izdelati velike količine beljakovin, uporabnih kot zdra-
no tehničnih postopkov, pri katerih gene poljubnega izvora prenesejo, pomnožijo, obdržijo, s tem pa omogočijo sestavljanje novih kombinacij genov, ki jih v naravi ni. Sodobna farmacevtska bioteh-
vila. Na enak način ravnata tudi sodobna kemijska in prehranska industrija, saj želita pridobiti številne snovi (encime, barvila, arome, vitamine itd.), ki bi bile dostopnejše, cenejše in varnejše za
Odškodnine v veterinarstvu
Kranj - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnik o odškodninah na področju veterinarstva.
Pravilnik določa kužne bolezni ter zoonoze, pri katerih rejci za usmrčene ali zaklane živali ter za poškodovane, pokvarjene ali uničene predmete in surovine lahko uveljavljajo odškodnino; predpisuje pa tudi pogoje za cenilce ter dokumentacijo in postopek za izplačilo odškodnine. Rejci lahko uveljavljajo odškodnino za kužne bolezni z liste A ter za kužne bolezni in zoonoze, ki jih določa pravilnik. Med te sodijo Aujesz-kyeva bolezen, BSE (za živali v tveganju), bruceloza, huda gniloba Čebelje zalege, levkoza, pras-kavec, tuberkuloza in listerioza. Škodo lahko oceni le sodni cenilec ali uradna oseba z. visoko strokovno ali univerzitetno izobrazbo kmetijske ali živinorejske smeri,
ki ima tudi pet let delovnih izkušenj. Kandidati za cenilce morajo vlogo poslati na območni urad veterinarske uprave, direktor urada pa izmed njih izbere cenilce. Usmrtitev ali zakol obolele živali ali živali, za katero se sumi, da je obolela za kužno boleznijo, ter uničenje predmetov in surovin v okuženem objektu odredi uradni veterinar, še pred tem pa je živali ter predmete in surovine treba oceniti. Postopek za izplačilo odškodnine se začne na zahtevo imetnika živali. Zahtevek mora vložiti na območni urad republiške veterinarske uprave, k vlogi pa je treba priložiti tudi cenitveno poročilo o tržni vrednosti živali, predmetov oz. surovin. O zahtevku odloča inšpektor. C.Z.
Dividenda delničarjem Kota?
Ljubljana - Delničarji družbe Koto bodo na skupščini 28. maja med drugim sklepali o uporabi bilančnega dobička ter o zmanjšanju osnovnega kapitala družbe. Bilančni dobiček je na zadnji lanski dan znašal nekaj manj kot 3,4 milijarde tolarjev, uprava in nadzorni svet pa predlagata, da bi od 155,7 milijona tolarjev nerazporejenega dobička poslovnega leta 1998 namenili 101,6 milijona tolarjev za izplačilo dividend, del dobička pa za nagrade direktorju in pomočnikom direktorja. Če bodo delničarji podprli tak predlog, bo dividenda znašala 127 tolarjev (bruto) na delnico, izplačali pa naj bi jo najkasneje do 30. julija letos. Da bi višino osnovnega kapitala prilagodili obsegu poslovanja, naj bi z umikom 79.747 že pridobljenih lastnih delnic družbe v breme lanskega dobička zmanjšali osnovni kapital s 797,5 na 717,7 milijona tolarjev. C.Z.
Svet VRTCA ŠKOFJA LOKA Podlubnikld, 4220 ŠKOFJA LOKA
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo izpolnjevati splošne in posebne pogoje, določene v
- 53. in 145. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 12/96, 23/96 in 22/00) ter v
- 43. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, št. 64/01).
Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje vrtca.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Začetek mandata je 1. 10. 2002.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom, pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Vrtec Škofja Loka, Podlubnik 1 d, 4220 Škofja Loka, s pripisom "Prijava na razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo pisno obvestilo o izbiri prejeli v zakonitem roku.
uporabo. V kmetijstvu poskušajo pridobiti gensko izboljšane organizme, ki bi bili odpornejši proti "stresom" iz okolja in primernejši za prehrano. Na področju varstva okolja bi z gensko spremenjenimi mikroorganizmi lahko uspešnejše odstranjevali onesnažujoče snovi oz. preprečevali njihov vnos in razširjanje.
Transgene rastline že v komercialni pridelavi
Uporaba genske tehnologije bo v prihodnje zelo vplivala tudi na kmetijstvo. Po letu 1983, ko je uspela prva genska transformacija pri rastlinah (v tobak so vnesli bakterijski gen za odpornost na antibiotik), je v svetu veliko tovrstnih prizadevanj za izboljšanje rastlin za prehrano in industrijskih rastlin. Z vnosom ustreznih genov je možno izboljšati lastnosti, ki so pomembne za pridelovanje (odpornost na bolezni in škodljivce), za skladiščenje (daljša obstojnost, počasnejše zorenje), za potrošnika (izboljšanje hranilne vrednosti in arome) ter za pridobivanje zdravilnih snovi in industrijskih olj. Že do sredine devetdesetih let je bilo v svetu 3.647 registriranih poljskih poskusov s transgenimi rastlinami, v poskuse je bilo vključenih najmanj 56 različnih kulturnih rastlin, največ pa jih je bilo v industrijsko razvitih drža-
vah - v ZDA, Kanadi in v zahodni Evropi. Najpogosteje so preizkušali koruzo, oljno ogrščico, krompir, paradižnik, bombaž, tobak, melone oz. buče, največkrat pa so ugotavljali odpornost na herbicide, insekte, viruse, glivične bolezni in na različne lastnosti, ki so pomembne za kakovost. Transgene rastline so danes že tudi v komercialni pridelavi. Kitajci so kot prvi 1990. leta začeli s pridelovanjem transgenega tobaka, odpornega na viruse, ki ga danes pridelujejo že na več kot milijon hektarjih površine. Leta 1996 je bilo v ZDA v tržni pridelavi že šest različnih transgenih hibridov koruze, pet sort paradižnika, štiri sorte bombaža, dve sorti krompirja, oljna ogrščica, soja, buča in papaja, v Kanadi pet različnih oljnih ogrščic, dve koruzi in krompir, na Kitajskem transgeni tobak in paradižnik, v Argentini trans-gena soja, v Evropski uniji tobak, v Mehiki paradižnik in v Avstraliji dva nageljna. V Sloveniji poljskih poskusov še ni bilo, prav tako še nimamo komercialne pridelave, imamo pa že skupine raziskovalcev, ki se ukvarjajo z gensko tehnologijo pri rastlinah.
Z geni do večjih živali
Sodobna biotehnologija lahko ustvarja tudi transgene živali - na primer govedo, ki mu vnesemo
človeški gen za beljakovino, uporabno kot zdravilo, ki jo nato enostavno in v velikih količinah pridobivamo skupaj s popolnim govejim mlekom. Z vnosom določenih genov je možno izboljšati rast živali in kakovost njenega mesa. V medicini si veliko obetajo od presajanja organov, ki bi jih v neomejenih količinah lahko pridobivali iz domačih živali; z vnosom človeških genov pa bi jih toliko spremenili, da jih človeško telo ne bi zavračalo. Prvi transgeni sesalci so bile miške, ki so jim v začetku osemdesetih let "vgradili" gen za človeški rastni hormon. Z biotehnološkim postopkom so nastale miške velikanke, ki so v telesni teži več kot dvakratno presegle svoje vrstnice. Potem so tako posegli še v genom prašičev, goveda, ovc in perutnine, vendar učinek še zdaleč ni bil tako velik kot pri miškah.
Dovoljenje le za neškodljive posege
Slovenija za zdaj še nima zakona, ki bi urejal ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), vendar tako ne bo več dolgo, saj je zakon, ki so ga pripravili na ministrstvu za okolje in prostor, že v parlamentarni obravnavi. Državni zbor je zakon v prvi obravnavi že sprejel, vlada pa je predlog za drugo obravnavo določila na eni od marčnih sej. Predlagani zakon
ureja ravnanje z gensko spremenjenimi organizmi in določa ukrepe za preprečevanje in zmanjšanje možnih škodljivih vplivov na okolje in zdravje ljudi, ki bi jih lahko povzročilo delo z GSO v zaprtem sistemu (laboratoriju, proizvodnem oddelku), namerno sproščanje GSO v okolje ali dajanje GSO in izdelkov na trg. Zakon temelji na načelu, da je vse to dovoljeno le, če ni možno pričakovati neposrednih ali posrednih, takojšnjih, poznejših ali dolgoročno škodljivih vplivov na okolje in na zdravje ljudi. Za to bo treba pridobiti dovoljenje, o katerem bo na podlagi prijave odločalo ministrstvo za okolje samo ali v soglasju z ministrstvoma za zdravje ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prebrano, pri tem pa bosta ministrstvom pomagala še dva znanstvena odbora (za zaprte sisteme in za sproščanje GSO). Pred odločitvijo o dovoljenju bo o prijavi, oceni tveganja in o strokovnem mnenju odborov lahko dala svoje mnenje in pripombe tudi javnost. Na trg bo možno dati le izdelke, ki bodo na embalaži ali deklaraciji vsebovali besedilo: "Ta izdelek vsebuje gensko spremenjeni organizem." Zakon bo predpisal tudi izvozno uvozni režim, register gensko spremenjenih organizmov, nadzor in kazni ter predpise, ki jih bodo po sprejetju zakona še morali sprejeti vlada in ministri.
Cveto Zaplotnik
Red pri gozdnem semenarstvu
Novi zakon o gozdnem reprodukcijskem materialu bo pridelovanje in trženje z gozdnimi semeni in sadikami uskladil
s pravnim redom Evropske unije.
Kranj - Slovenija se je v pogajalskih izhodiščih za vstop v Evropsko unijo zavezala, da bo do konca letošnjega leta uskladila z evropskim pravnim redom tudi zakonodajo o pridelovanju in trženju gozdnega reprodukcijskega materiala. Ker je bruseljska administracija že za letošnjo jesen napovedala preverjanje usklajenosti zakonodaje, je vlada predlagala državnemu zboru, da sprejme zakon po hitrem postopku.
Slovenija se po gozdnatosti uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, za Finsko in Švedsko, vendar pa pri nas obnova gozdov za razliko od večine držav, članic Evropske unije, poteka po naravni poti in le na približno sedmih odstotkih površine s saditvijo sadik ali s setvijo. V slovenskih gozdovih letno posadijo le od 1,5 do dva milijona sadik, za domače potrebe pa naberejo od štiri do pet ton semena na leto. Veliko pomembnejši je gozdni reprodukcijski material za slovenske uvoznike in izvoznike. Po podatkih Evropske komisije Slovenija izvozi v države, članice Evropske unije, 69 ton gozdnega semena na leto v vrednosti 43 tisoč evrov, iz teh držav pa uvaža predvsem sadike gozdnega drevja za okrasitev.
Pridelovanje in trženje gozdnega reprodukcijskega materiala urejata republiški zakon o semenu in sadikah iz 1973. in 1986. leta ter jugoslovanski zakon o potrjevanju novih sort, dovolitvi introdukcije tujih sort in o varstvu sort
Tržnica kmetijskih pridelkov
Žiri - Razvojna agencija Sora in Društvo za razvoj podeželja Resje bosta v soboto pripravila pred zadružnim domom v Žireh tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Tržnica bo odprta od 8. do 12. ure. Kmetije iz škofjeloške regije bodo ponudile izdelke blagovnih znamk Dedek Jaka in Babica Jerca - kruh iz krušne peči, potice, piškote, izdelke iz mleka in sadja, alkoholne pijače, izdelke domače obrti in še kaj. C.Z.
kmetijskih in gozdnih rastlin, gojenje gozdov, vključno z obnovo, pa zakon o gozdovih in še nekateri drugi predpisi. Zakoni so v nekaterih delih nedorečeni, s pravnim redom Evropske unije pa so neusklajeni predvsem glede prostega trgovanja s semenom in sadikami, odgovornosti za ustreznost pridelanih sadik in semena s predpisanimi zahtevami, trženja, ki ni možno brez uradne odobritve, drevesnih vrst, za katere veljajo predpisi, strokovnega in inšpekcijskega nadzora, kategorij reprodukcijskega materiala, ki niso mednarodno primerljive, ter kriterijev in postopkov za odobritev gozdnih semenskih objektov. Ne-
usklajenost z evropsko zakonodajo in spremembe v gozdarstvu so narekovale pripravo novega zakona. Ker ima gozdno semenarstvo in drevesničarstvo premalo stičnih točk s kmetijskim, so se na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odločili, da to dejavnost uredijo s samostojnim zakonom. Predlog zakona, ki ga je vlada sprejela v začetku aprila, je že v parlamentarnem postopku.
Nadzor nad dobavitelji
Kot so zapisali predlagatelji zakona, je red pri gozdnem semenarstvu in drevesničarstvu potreben tudi zato, ker nepravilnosti vplivajo na rast in stabilnost gozdov ter na samo gozdno rastišče, pri tem pa napak ni možno odpravljati sproti, ampak so vidne šele po nekaj desetletjih. Predlagani zakon naj bi celovito uredil pridelovanje in trženje gozdnega reprodukcijskega materiala, ka-
mor spadajo seme, deli rastlin in sadike tistih drevesnih vrst, ki jih v gozdarstvu uporabljajo pri obnovi gozdov, pogozdovanju ter snovanju in vzdrževanju plantaž gozdnega drevja ter trajnih zaščitnih ali protierozijskih pasov. Zakon naj bi zagotovil uporabo kakovostnih in rastišču prilagojenih sadik in semena pri obnovi gozdov, upošteval drevesne vrste, ki so pomembne za gozdarstvo, vzpostavil register gozdnih semenskih objektov in omogočil prodajo semena in sadik slovenskih izdelovalcev na trgu Evropske unije pod enakimi pogoji, kot veljajo za članice EU. Poleg tega naj bi zagotovil pridelovanje in trženje semena in sadik v eni od štirih mednarodno primerljivih kategorij ter nadzor nad dobavitelji, lastnikom gozdov pa omogočil, da sami pridelujejo in tržijo gozdno seme ter tako pridobijo dodaten prihodek iz svojega gozda.
Cveto Zaplotnik
Označevanje psov z mikročipi
Kranj - Odredba o izvajanju preventivnih cepljenj in diagnostičnih ter drugih preiskav živali v letu 2002 je med drugim določala, da bodo vse pse, rojene po letošnjem 1. januarju, označili z mikročipom najkasneje ob cepljenju proti steklini. Minister ža kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But pa je ob koncu aprila izdal novo odredbo, ki določa, da bo z mikročipom treba označiti pse, ki bodo prvič registrirani po letošnjem 1. oktobru. Tudi če bo pes po tem datumu izgubil značko, jo bo možno nadomestiti le z mikročipom.
V Sloveniji bodo letos uvedli nov, računalniški centralni register psov, v katerega bodo vpisali vse registrirane pse. Dostop do registra bodo imele vse veterinarske organizacije, ki cepijo pse proti steklini, ter vsa registrirana zavetišča za živali. Z uvedbo re-
gistra in označevanja psov z mikročipi bo možno zelo hitro poiskati lastnika izgubljenega psa. Republiška veterinarska uprava bo za označevanje psov v letošnjem in prihodnjem letu
nabavila petdeset tisoč mikro-čipov ter še trideset čitalcev mikročipov. Na čipu bo 15-mest-na koda, ki bo vsebovala tudi številko živali. Mikročip bo psu lahko vstavil le veterinar. C.Z.
TURIZEM/uj^peter^^
GORENJSKlGLASj^JZJ]^
V kampu Šobec že prvi gostje
V novih sanitarijah tudi talno ogrevanje
Novo sezono so v kampu šobeo pričakali s povsem prenovljenimi sanitarijami, v katerih so uredili tudi poseben del za invalide. PrecIdnitf so tako že dobili klio dveh nemških
zakoncev ki sta kot pogoj, da bosta vse poletje preživela na Šobcu, postav.la prav san.tar.je za .nval.de.
Šobec - V kampu Šobec so med prvomajskimi prazniki odprli M^^^^M^MBI^B_______f__^ frjjfel ff-^l ' J '':jL. - jffŽJ  galovov, v načrtu je fudi gradnj
povsem prenovljene najstarejše sanitarije, ki so bile nazadnje ob- tFlm*m  „™p restavracije. To pa je tu novljene pred 25 leti. Kot je povedal direktor podjetja Šobec Rado Urevc, je bila naložba vredna 21 milijonov tolarjev, dela pa so končali v dveh mesecih. Sicer pa se je letošnja sezona na Šobcu že začela, med nrazniki so v kampu letovali že prvi gc"*1
končali v dveh mesecih. Sicer pa seje "^!3^S$32 začela, med prazniki so v kampu letovali ze »^&SS prehodni, medtem ko večji naval pričakujejo v ^gffA Obeti za poletje so dobri, za cilj so si postavili za 10' ^™ ™£ obisk, kar glede na sedanje povpraševanje in rezervacue ne problem, pravi Rado Urevc.
n • -m
1 * v ,
_r
v
Nekateri stalni gostje Šobca (imenujejo jih pavšalisti) že vsa leta kampirajo na istem prostoru, tako kot zakonca Colja iz Ljubljane, katerih prikolica že 28 let stoji na ovinku nad Savo. "To je najlepši prostor na Šobcu!" je prepričana gospa Rezka, ki najbolj uživa v miru in naravi. "Cel dan lahko sedim, pod smreko in s kakšno knjigo v roki." Odkar sta
upokojena, sta z možem na Šobcu celo sezono, od začetka maja pa
do konca septembra.
Prav prenova sanitarij (gre za objekt desno od recepcije nad reko Savo) je bila letošnja največja naložba na Šobcu. V celoti so prenovili vodovodne, kanalizacijske in elektro napeljave ter uredili dogrevanje, kajti te sanitarije so odprte od konca I ■ aprila do konca ' septembra, torej ves čas, kar traja sezona v kampu. V kabinah za tuširanje je tako celo talno ogrc
Vil ■__MP HHlBM-M^^^^^^^^^^^^^^^TT" kampjrali med prvomajskimi je zlasti zato, ker je vse zelo naravno
radi še ene, čaka nas gradnja bun-galovov, v načrtu je tudi gradnja nove restavracije. To pa je tudi vse, bolj se ne bomo širili," pravi Rado Urevc. Pogoj za vsakršno nadaljno širitev, tudi gradnjo restavracije, pa je ureditev kanalizacije, na Šobcu vidijo najboljšo rešitev v priključitvi na zbirni vod iz Lesc, ki bo speljan do osrednje čistilne naprave v Radovljici. Turistično društvo Lesce kot lastnik kampa bi sofinanciralo gradnjo kraka, je še povedal Urevc.
Spet pet zvezdic?
Pri Šobcu pa si želijo tudi novosti pri kategorizaciji kampov. Po sedanji kategorizaciji je najvišje možno število zvezdic tri (pred tem pet), vendar pa se številni gostje čudijo, zakaj Šobec nima pet zvezdic. Rado Urevc pravi, da so spremembe kategorizacije že v pripravi, tako da bi najvišjo kakovost, s katero se pri Sobcu lahko pohvalijo že vrsto let, dokazovalo spet pet in ne le tri zvezdice.
Urša Peternel
V kampu Šobec letos načrtujejo za deset odstotkov
večji obisk: 62.700 nočitev in 18.200 gostov.
Rado Urevc
vanje, na vseh pipah v umivalnicah je topla voda. Uredili so posebno sobo s previjalno mizo za dojenčke (zaradi lanske kritike nizozemskih gostov z. majhnimi otroki v pogovoru za naš časopis), gostom je odslej na voljo že četrti pralni stroj na žetone, medtem ko jim za tuširanje ne bo več treba kupovati žetonov. V ponos kampu pa so predvsem sanitarije za invalide, ki so jih uredili v sklopu objekta. Kot je povedal Rado Urevc, so pred dnevi tako že dobili klic zakonskega para iz. Nemčije, ki je kot pogoj, da bo vse poletje preživel na Šobcu, postavil prav sanitarije na invalide - mož jc namreč na invalidskem vozičku. Ob sanitarijah so uredili tudi nova dvodelna korita z odcejalniki za pomivanje posode, že lani pa so uredili oskrbovalno postajo za avto-dome in počitniške prikolice. Pred letošnjo sezono so postavili tudi nove smerokaze v kampu, decembra lani je izšel nov katalog,
ki goste vabi s sloganom Camp-ing Šobec - Vaš prostor v naravi, obnovili so spletne strani (kar petina gostov si počitniški cilj izbere prek interneta, pravi Urevc), zasadili pa so tudi 70 novih borovcev, ki označujejo parcele v kampu. Dalj časa pa se vleče pridobivanje potrebnih soglasij in dovoljenj za gradnjo novih bungalovov, tako da bodo letos kljub drugačnim napovedim gostje morali bivati še v starih, sicer prijetnih, a dotrajanih hišicah. Po Urcvčevih besedah naj bi z gradnjo desetih novih bungalovov vendarle začeli jeseni.
"šnia naiveoia pridobitev so v katerih so uredili dogrevame, v ponos Sobcu pa ,e tuo p za invalide.
Ograjeno kopališče
Težave pa imajo tudi z izpolnjevanjem zahtev novega zakona o varstvu pred utopitvami, po katerem bi moralo poleti ob bajerju dežurati kar šest reševalcev iz vode na šestih opazovalnih stolpih. Glede na velikost bajerja in dosedanje izkušnje povsem zadoščata en reševalec in en opazovalec, ki sta delala že lani. Vendar pa zakon zahteva drugače, zato jim na Šobcu ni preostalo drugega, kot da letos namestijo plavajočo ograjo. Tako bo uradno urejeno kopališče omejeno zgolj na področju ob otroškem bazen-čku in toboganu, medtem ko se bodo drugod kopalci kopali na lastno odgovornost. Ob tem pa je zanimivo, pravi Urevc, da so letos spet pridobili Modro zastavo, kar dokazuje, da izpolnjujejo vse evropske standarde glede kakovosti naravnega kopališča. A slovenske zahteve so pač nad evropskimi...
Kaj pa bodoči načrti? "Uredili smo ene sanitarije, v prihodnje bi
zelo prijetni, vendar dotrajani.___
Modra zastava Šobcu in Grajskemu kopališču
Kranj - Mednarodna žirija za Modre zastave je pred dnevi podelila ekološki znak Modra zastava petim slovenskim naravnim kopališčem in trem marinam. Modra zastava bo tako tudi letos za-plapolala v kampu Šobec, prvič pa tudi v Grajskem kopališču na Bledu. Modro zastavo naj bi izobesili po 5. juniju.
To ekološko priznanje so letos prejeli še centralna plaža v Portorožu, kopališče Zdravilišča Krka v Strunjanu in kopališče Simonov zaliv v Izoli. Modro zastavo pa bodo izobesili tudi v Marini Portorož, Marini Izola in Marini Koper. Sicer pa je mednarodna žirija letos podelila ta mednarodni ekološki znak 2088 naravnim kopališčem ter 729 marinam po vsem svetu. V program, ki poteka od leta 1987, se vsako leto vključujejo nove države, med drugim tudi Južnoafriška republika in Karibi. Slovenija se je vanj vključila pred osmimi leti, odtlej pa so naravna kopališča prejela že 19 Modrih zastav, marine pa 14. Glede na kratko morsko obalo in majhnost naše dežele je to vsekakor nadpovprečno veliko v primerjavi z. drugimi državami, je sporočil nacionalni koordinator zastave za Slovenijo Boris Šušmak. U. P.
s_r_r«-WSSStSSK
Turistični atlas Slovenije
MAJ-
k^prema-sIlomdutovlje
Kranj - Pri Založbi Mladinska knjiga je izše tfg^&S^ Turistični atlas, ki je namenjen vsem, k ^^Z^m in potujejo po Sloveniji, torej voznikom, »"^^^Se, drugim. Nastal je v sodelovanju z Geodetskim zavodom prinaša pa 138 strani zemljevidov, 35 mestnih načrtov in številne podatke ter zanimivosti.
V uvodu atlasa je predstavitveno besedilo Mikavna Slovenija s fotografijami in številnimi zanimivimi podatki, denimo o dvajsetih najvišjih vrhovih, najdaljših rekah, največjih jezerih, naravnih parkih in izbranih kulturnih spomenikih. Sledi kratka kronološka zgodovina Slovencev in Slovenije, podatki o prometu, letališčih, taksi prevozih, možnostih nastanitve, naravnih zdraviliščih, muzejih, marinah. Zelo zanimiv je del'S kolesom po Sloveniji, ki opisuje slovenske kolesarske poti, atlas prinaša tudi seznam turistič-
*UWI_
nih jam, smučarskih središč, športnih letališč, možnosti za lov, ribolov, jahanje, rafting, golf... Sledi 138 strani zemljevidov in 35 mestnih načrtov v merilu 1:100 000, kar pomeni, da centimeter na zemljevidu ustreza kilometru v naravi. Kot so povedali v Založbi Mladinska knjiga, je Slovenija prvič predstavljena v takšnem zelo preglednem merilu. Na zemljevidih so označeni turistično zanimivi objekti, vse poti, dostopne z motornimi vozili, pa tudi planinske in pohodne poti. Atlas odlikuje tudi priročen format, saj ga je
Mehke linije, odličen spanec prostorne omare
i
Hrt-
mogoče dati v torbo, nahrbtnik ali na polico v avtu. u. r'
Brezplačna dostava v Sloveniji
Delavnik od 8.00-16.00 sobota, nedelja od^O^I^OO
KRAŠKO 9MM #f
muni smrnci
PS
3336
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00	
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 13.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.	
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. tel: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87	Trst 14.5.; Madžarske toplice od 16.5. do 19.5., od 20.6. do 26.6., in od 27.6. do 7.7. 2002; Lenti 18.5.; Medžugorje - romanje od 10.5 do 12.5. 2002, Gardaland 1.6.
METEOR, d.o.o. Stara c. 1, Cerklje	Lenti 11.5 Tel.: 252-62-10, 041/660-658
AVTOBUSNI PREVOZI DRINOVEC PAVEL, s.p.	Trst 16.5. 2002 Tel.: 533-10-50, 041/74-41-60
f      AVTO ŠOLAL	-              NOVO!        NOVO! NOVO! Kategorija: C in E (tovorno vozilo s prikolico) na sodobnem tovornem
■milimi     A, B, C, E, H	vozilu mercedes 814. Informacije: 04/20-21-222 Kranj, Kidričeva c. 6 in 041/ 541 501. KONKURENČNE CENE IN MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA
4A
Prešernovo gledališče b Kranj
C. Serreau: ZOKI ZAJC
sobota, 11. maj ob 20. uri. ABONMA SOBOTA 1, IZVEN in KONTO Glavni trg 6, Kranj, tel.: 04/202 26 81
DRAMA
Slovensko narodno gledališče LJ.
O.J.Traven: EKSHIBICIONIST. Abonma DIJAŠKI  5, VEČERNI in IZVEN (KONTO), danes v petek, 7. maja, od 19.30 do 22.30 ure S. Kane; PSIHOZA 4.48 PREMIERA, IZVEN (KONTO), petek, 10. maja, ob 20.00. uri
GLASOV KAŽIPOT
Teden Vede
Kranj - Zveza za transcendentalno meditacijo Slovenije pripravlja v času od 6. do 13. maja v sklopu Tedna Vede predavanja za praktično doseganje idealnih vrednot življenja v sklopu z Naravnim zakonom. Predavanja bodo govorila 0 : 7. maja transcendentalni meditaciji, 9. maja arhitekturi, ki se prilagaja vzorcem delovanja narave italijanskega gosta g. Castana, 10. maja idealnem izobraževanju, 11. maja TM-sidhi programu s predstavitvijo jogijskega kletenja in 13. maja naravni medicini Mahariši Ajur-Vedi avstrijskega gosta g. Krennerja. Predavanja bodo potekala v Modri dvorani gradu Khisl-stein, vsakič ob 19. uri.
Kronski večer v Skofji Loki
Škofja Loka - Danes, v torek, 7. maja, ob 19. uri bo v gostišču Krona na Mestnem trgu Kronski večer. Tema tokratnega Kronskega večera bo Loško gospodarstvo.
Ogled turističnih filmov
Kranj - V Društvu upokojencev Kranj bodo v sredo, 15. in 22. maja, obakrat ob 18. uri v prostorih društva na Tomšičevi 4, predstavili na videu turistične filme, ki jih je posnel dr. Zdravko Kaltnekar na svojih potovanjih po Skandinaviji, Irski in križarjenja po Sredozemlju.
Majski semenj
Kranj - V soboto, 11. maja, bo na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure, potekal Majski semenj. Na voljo bo mnogo izdelkov domače in umetne obrti ter pridelkov podeželja.
Delavnice na Glavnem trgu
Kranj - Mladi člani Rdečega križa Kranj vabijo otroke, da se jim v sredo, 15. maja, med 12. in 16. uro pridružijo na predstavitvenih delavnicah na Glavnem trgu v Kranju.
Univerza za III. življenjsko obdobje
Kranj - OZ RK Kranj vas danes, v torek, 7. maja, ob 17. uri vabi na predstavitev Univerze za III. življenjsko obdobje, ki bo v avli Mestne občine Kranj, Slovenski trg 1. Študijske skupine se vam bodo predstavile tudi z diasi, slikovnim materialom in ostalimi izdelki.
Ure pravljic
Jesenice - Občinska knjižnica Jesenice vsa vabi 9. maja ob 17. uri na uro pravljic. Igralne urice pa bodo v sredo in četrtek od 15. do 16.45 ure in v petek od 14. do 16. ure.
12. maja, na družinski pohod, in sicer na Finfranje ob Krivi jelki pri Dupljah. Zbirno mesto bo ob 13.30 uri na parkirišču pred trgovino Storžič. Pot je dolga približno 15 km. V primeru slabega vremena boste z avtomobili odšli do Du-pelj in od tam naprej peš.
V Lenti
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje vabi člane na nakupovalni izlet v Lenti na Madžarskem, ki bo v četrtek, 30. maja, z odhodom ob 1.30 uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražiš-ča do Svetega Duha. Prijave z vplačili sprejemajo vsi poverjeniki društva do zasedbe avtobusa.
Na Plitvice
Žabnica - Bitnje - DU Žabnica -Bitnje vabi svoje člane na zares lep izlet na Plitvice, ki bo v torek, 11. junija, z odhodom ob 6. uri iz vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Svetega Duha. Prijave z vplačilom zbirajo vsi poverjeniki društva.
Na Kopo
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 11. maja, na planinski izlet na Kopo, nad Be-lopeškimi jezeri v Italiji. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za približno 6 ur. Prijavite se lahko v sredo in četrtek od 18. do 19.30 ure ali po tel.: 531-55-44.
Pokljuka in okolica
Kranj - Planinska sekcija pri Društvu upokojencev Kranj organizira in vodi lep in zanimiv planinski izlet v četrtek, 16. maja, na planino Stara Pokljuka - skozi Pokljuško luknjo in galerijo - sotesko Zatrnik ter naprej na Osojnico nad Ble-
dom. Zbirno mesto bo ob 7. uri pred Globusom. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Turistični izlet v Prekmurje
Kranj - DU Kranj vabi na zanimivo turistično potovanje do Murske Sobote in ob meji naprej do Hodoša. Izlet bo v torek, 21. maja, z odhodom avtobusa ob 6. uri izpred Globusa. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni.
Potepanje v Izolo in okolico
Kranj - Gorenjsko društvo za srce vabi člane in privržence na izlet in potepanje v Izolo in okolico, ki bo 18. maja. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Zadružnega doma na Primskovem, nato izpred hotela Creina in Labor. Za informacije in prijave pokličite do 13. maja v Gostišče Arvaj, tel.: 28-00-100; Mesarijo Arvaj, tel.: 28-02-100 ali družino Rebernik, tel.: 25-11-012.
Pohod na Krim
Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na planinski pohod na Krim, ki bo v soboto, 11. maja. Odhod avtobusa bo ob 7. uri (ustavljal bo na vseh postajah od Brega do Rodin). Zmerne hoje bo 5 ur, potrebna je planinska oprema, priporočajo pa palice. Prijavite se do četrtka, 9. maja, po tel.: 031/322-249, po 16. uri.
Na Trstelj
Kranj - DU Kranj - pohodniška sekcija organizira pohod na Trstelj, ki bo v četrtek, 9. maja, z odhodom posebnega avtobusa ob 6. uri izpred hotela Creina. Oprema naj bo lahka pohodna in vremenu primerna. Prijavite se v pisarni društva.
Na Cipernik
Kranj - PD Kranj vabi na izlet na Cipernik, ki bo 25. maja. Odhod
posebnega avtobusa bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za 6 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850.
Na Notranjsko
Kranj - PD Kranj vabi v soboto, 11. maja, na zanimiv izlet na Notranjsko. Prvi cilj bo Slivnica, drugi pa spoznavanje Cerkniškega jezera. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina, lahke hoje bo 4 do 5 ur. Prijave sprejemajo v pisarni društva PD Kranj, Koroška 27, tel.: 23-67-850.
Izlet na Slavnik in v Strunjan
Kranj - Društvo za osteoporozo Kranj vabi 16. maja na izlet na Slavnik in kopanje v Zdravilišču Strunjan. Prijave sprejemajo v pisarni društva, ob ponedeljkih od 8. do 10. ure, tel.: 201-11-50. Nekaj prostih mest pa je še za zdravljenje v Dolenjskih toplicah.
46. pohod okoli Ljubljane
Kranj - Pohodna sekcija pri DU Kranj vabi ljubitelje daljših sprehodov na 46. pohod okoli Ljubljane. Pohod bo v soboto, 11. maja. Zbrali se boste ob 7. uri na avtobusni postaji v Kranju.
Pohod na Blegoš
Jesenice - PD Jesenice vabi v nedeljo, 12. maja, na tradicionalni pohod na Blegoš. Odhod avtobusa bo ob 7. uri s srednje AP na Hrušici. Pohod bo v vsakem vremenu, odpadel pa bo v primeru premajhnega števila prijav. Prijave z vplačili sprejemamo na upravi društva do petka, 10. maja, do 12. ure.
Na turistični izlet z DU Kranj
Kranj - DU Kranj vas vabi na izlet preko Karavank v osrčje Kamniško - Savinjskih Alp in v Zgornjo Savinjsko dolino nekoliko drugače, in sicer v torek, 14. maja. Odhod avtobusa bo ob 7.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije in prijave zbirajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4.
Kopalni izlet
v Dolenjske toplice
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj organizira enodnevni kopalni izlet v Dolenjske toplice, ki bo v petek, 17. maja. Vplačila sprejemajo v pisarni društva v Kranju, Begunjska 10, vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Obvestila
Tečaj tenisa
Kranj - Teniška sekcija pri DU Kranj vabi, da se udeležite začetnega - uvajalnega tečaja tenisa. Tečaj organizirajo na igriščih te-
Družinski pohod
Kokrica - Turistično društvo Kok-rica vabi vse pohodnike v nedeljo,
OSMRTNICA
V 87. letu nas je zapustil naš dragi mož in ata
MILAN SAGADIN, i
tkalski mojster v pokoju
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 8. maja 2002, ob 11. uri na kranjskem pokopališču.
Žalujoči: žena Micka, otroci Marija, Francka, Milena, Silva, Joži, Milan in Janez z družinami, Vene, Marchel, Juvan, Shaker, Tomažič
niškega društva Triglav, Partizanska 22. Tečaj traja 10 ur in se začne v ponedeljek, 13. maja, ob 9. uri. Prijave in dodatne informacije pri Miru Stegnarju, tel.: 231-50-71 ali v tajništvu DU Kranj, tel.: 23-61-870. Vabijo tudi upokojence okoliških društev (Naklo, Žabnica, Šenčur, Kokrica in druge).
PD Dovje - Mojstrana obvešča
Dovje, Mojstrana - Planinsko društvo Dovje - Mojstrana obvešča, da sta Aljažev in Šlajmerjev dom stalno oskrbovana.
Zdravljenje v Zdravilišču Dobrna
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da organizira 7 dnevno zdravljenje v Zdravilišču Dobrna, od 8. junija do 15. junija, po zelo ugodni ceni. Prijave sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure, tel.: 2023-433.
Predavanja
Naš duhovni razvoj v drugem tisočletju
Škofja Loka - Društvo Narava Škofja Loka organizira predavanje ge. Vide Vidmar iz Brazilije, z gostom jogijskim aspirantom Keča-rom, z naslovom "Naš duhovni razvoj v drugem tisočletju", ki bo v petek, 10. maja, ob 18. uri v Kulturnem domu Sv. Duh pri Skofji Loki.
Stiska je lahko tudi izziv
Škofja Loka - Članice LAS-a (Lokalne akcijske skupine za preprečevanje zasvojenosti v občini Škofja Loka) ob praznovanju 5. obletnice njihovega aktivnega delovanja organizirajo predavanje BogdanaŽorža, univ. dipl. psih., z naslovom Stiska je lahko tudi izziv, ki bo v četrtek, 9. maja, ob 19. uri v Galeriji Kašča v Skofji Loki.
Tehnika transcendentalne meditacije
Kranj - Vas zanima, kako lahko preprosta metoda globoke sprostitve, poznana kot tehnika Transcendentalne meditacije, vnese radost uspeha v vsakdanje življenje? Pridite na uvodno predavanje, ki jih Društvo za TM Kranj prireja vsak četrtek, ob 19.30 uri v svojih prostorih na Maistrovem trgu 11. Učitelj tehnike TM, Matjaž Jerama vam bo razjasnil to in še marsikatero drugo vprašanje.
Četrt stoletja
Jesenice - V četrtek, 9. maja, ob 18. uri bo v galeriji Kosova graščina na Jesenicah otvoritev razstave grafik in risb Borisa Jesiha. Na otvoritvi bo nastopil moški vokalni kvartet Koroška Bela - Blejska Dobrava. Razstava bo na ogled do 1. junija.
Razstava ročnih del
Jesenice - Razstavni salon Dolik Jesenice vas vabi v petek, 10. maja, ob 18. uri na odpiranje in ogled razstave ročnih del, članic krožka za ročna dela pri KD Svoboda Toneta Čufarja Jesenice. Razstava, ki jo bodo odprli s krajšim koncertom ženske pevske skupine "Milko Škoberne", pod vodstvom prof. Lilijane Kiš, bo na ogled do vključno 22. maja. Salon je odprt vsak dan, razen soboto popoldan, nedelje in praznikov, od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
Cvetje v jeseni
Crngrob - Župnijski urad Stara Loka vabi okoličane in romarje k ogledu razstave Cvetje v jeseni z najlepšimi fotografijami verskih znamenj, ki jih je predstavil Ciril Velko-vrh ob slovenskih planinskih poteh. Odprtje razstave bo takoj po nedeljski maši 12. maja, ki se začne ob 16. uri, v cerkvi Gospodovega oznanjenja Mariji v Crngrobu.
Izseljenec
Ljubljana - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije, Celovška c. 23 v Ljubljani, vas vabijo, da si ogledate občasno razstavo Izseljenec - Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Razstava bo zaradi velikega zanimanja odprta do 15. septembra. Hkrati vas vabijo na ogled stalne razstave Slovenci v XX. stoletju.
Koncert dveh violončelistov
Tržič - Kristjan Krajnčan in Tilen Ar-tač, dva mlada violončelista pod mentorskim vodstvom prof. Igorja Mitroviča, bosta nastopila jutri, v sredo, 8. maja, ob 19. uri v dvorani Glasbene šole Tržič. Izvajala bosta dela skladateljev: J. Havdna, J.S. Bacha, R. Schumanna, N. Pagani-nija, D. Poppra in L. Krajnčana.
Žan Legat in Jernej Valant
Radovljica - Jutri, v sredo, 8. maja, ob 18. uri bo v dvorani Glasbene šole Radovljica koncert Žana Legata in Jerneja Valanta.
Letni koncert
Kranj - Mešani pevski zbor Iskra Kranj vabi svoje zveste poslušalce na letni koncert, ki bo v četrtek, 9. maja, ob 19. uri v avli zavarovalnice Triglav.
Koncert Marijinih pesmi
Olševek-V nedeljo, 12. maja, ob 19.30 uri vas vabijo na solistični koncert Marijinih pesmi, ki bo v cerkvi sv. Mihaela v Olševku. Pela bo sopranistka Mojca Logar v duetu z Joži Markovič ob orgelski spremljavi Tilna Bajca.
Butalci
Slovenski Javornik - Delavsko prosvetno društvo France Mencinger Javornik - Koroška Bela vas vabi na ogled komedije Frana Milčinskega Butalci. Predstava bo v petek, 10. maja, in v soboto, 11. maja, ob 19.30 uri v veliki dvorani kulturnega doma na Slovenskem Javorniku. Vstopnice lahko rezervirate vsak dan od 11. do 13. ure in po 18. uri na tel.: 5866-151.
Gledališče Toneta Čufarja vabi
Jesenice - Danes, v torek, 7. maja, ob 19.30 uri bo v Gledališču Toneta Čufarja na ogled komedija Iva Brešana v priredbi in režiji Mirana Kende: Na višjem nivoju, v izvedbi domačega gledališča. V četrtek, 9., in v petek, 10. maja, bo v gledališču gostovala SNG Drama Ljubljana, z gledališko pred-stvo ART (Yasmina Reza), v režiji Žarka Petana in igralski izvedbi treh znanih slovenskih odrskih imen: Predstavi bosta za Abonma četrtek, petek in izven. V soboto, 11. maja, ob 19.30 uri se v gledališču obeta še zadnja premiera domačega gledališča v iztekajoči se sezoni. Študenstka skupina pod režijsko taktiko Bernarde Gašperšič bo uprizorila komedjo DeH'arte Carla Goldonija Sluga dveh gospodov.
DOBER IZLET - DOBER IZLET - DOBER IZLET
GARDALAND 11., 25. 05. 2002
PO NAKUPIH V TRST 16. 05. 2002
BENETKE Z OTOKI 25. 05. 2002
SPREHOD PO ZELENEM DUNAJU     01. 06. 2002
18.- 28.05.2002 26.05.- 02.06.2002
KLUB V PETRČANIH KLUB NA OTOKU HVARU MOŽNOST PLAČILA S ČEKI! Naročnikom Gorenjskega glasa priznamo 5 % popust
/\ ALPETOUR .rfšfc
W   ^■■^ potovalna tgtncim marJ/fM"
5.300,00 2.500,00 4.900,00 7.300,00 59.100,00 59.900,00
GLAS
Z ALPETOUROM, d.d., IN GORENJSKIM GLASOM SKUPAJ V MAJSKIH DNEH
, 7. maja 2002
AVTOMOBILIZEM, MOTOCIKLIZEM, NAVTIKA / avtostil@ernailsL
GORENJSKI GLAS • 19. STRAN
Test: Renault Kangoo 4x4 1.6 16V Privilege
Z vsemi štirimi odločno naprej
Nikoli ni prepozno, so si rekli pri Renaultu, ko so se po dolgi odsotnosti odločili vrniti med avtomobilska imena, ki svojim modelom znajo prisaditi tudi štirikolesni pogon. Najprej ga je dobil terensko enoprostorski scenic RX4 in za njim še priljubljeni križanec med osebnim avtomobilom in lahkim dostavnikom kangoo.
Prvič so pri Renaultu možnost uvajanja terenskega pogona pri kangooju nakazali že pred častmi s posebno nekoliko povišano različico pampa. vendar pogon dveh koles v blatu in snegu ne zmore veliko, zato je bila odločitev za
nadaljnji razvoj utemeljena in logična.
Kangoo 4x4 je zelo univerzalen, i akt) rekoč vsestransko nadarjen avtomobil, ki svojim uporabnikom zna ponuditi predvsem obilo prilagodljivega prostora za prtlja-
go ali tovor. Njegova, za nekatere Be vedno smešna zunanjost z visokim topim nosom, strmo odrezanim zadkom in strešnim povi-škom, skriva celo vrsto možnosti uporabe za poslovne ali povsem užilkarske namene.
Različica s štirikolesnim pogonom je razpoznavna, če ne na prvi, pa vsaj na drugi pogled. Karoserija je še višje od tal kot pri običajnih kangoojih, pod sprednjim odbijačem je dohlO vidna zaščitna plošča pred udarci tal. gumijasta "obutev" je tokrat 15-palčna in na bokih sta zajetni plastični letvi. Ob bolj terenskem vi-
Armaturna plošča: preveč trde plastike, prijazne barve in za doplačilo veliko opreme.
TEHNIČNI PODATKI
Vozilo: ....................terenski kombi, 5 vrat, 5 sedežev
Mere: ......................d. 3,995, š. 1,672, v. 1,895 m
Medosna razdalja: .............................2,624 m
Prostornina prtljažnika: .......................550/2200 I
Motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
Gibna prostornina: ............................1598 cem
Moč: .......................70 kW/95 KM pri 5000 v/min
Navor: ...........................148 Nm pri 3750 v/min
Najvišja hitrost: ..............................153 km/h
Pospešek od O do 100 km/h: ......................13,1 s
Poraba EU norm.: ..................10,8/7,3/8,6 1/100 km
Maloprodajna cena: ........................3.647.000 SIT
Zastopnik: ...........................Revoz, Novo mesto
Evsestranska uporabnost, prostornina prtljažnika, odlagalni predali in police
■motorni navor, občutljiva sklopka, pospeški, plastičnost armaturne plošče___
Kangoo 4x4 je vsestransko talentiran terenski kombi, vendar z omejenim, tudi na račun šibkega motornega navora.
zmogljivostmi na brezpotjih, nekaj
Veliko prostora: tudi rezervno kolo ni bistveno okrnilo prostornine prtljažnika.
dezu zunanjosti je nekaj malega sprememb tudi v notranjosti. V prtljažniku je oh strani pritrjeno tudi rezervo kolo, ki se jc moralo zaradi zadnjega diferenciala tja Umakniti izpod prtljažnega dna. To sicer nekoliko zmanjšuje prt-
ljažno prostornino, a še vedno težav s prtljago v tem kangooju ni. V potniški kabini je skoraj vse po starem, torej kot v manj posebnih različicah, z. izjemo novih barvnih tonov trde plastike in sedežnih prevlek ter belo obarvanih merilnikov.
Kajpak je veliko razlik pri voznih zmogljivostih. Štirikolesno gnani kangoo namreč poleg ostalih talentov zna spopasti z. ovirami, ki jih preden postavljajo slabe vaške ceste, zasnežene prometnice in tudi vzponi in spusti. Še zdaleč ni pravi terence, zmore pa priti tja, kjer bi bile z dvokolesno gnanimi avtomobili velike ali sploh nepremagljive težave. Za razporeditev motornega navora
S starimi konjički po nakelski občini
Avto-moto društvo Oldtimer iz Nakla je minuli teden priredilo že sedmo tradicionalno prvomajsko srečanje ljubiteljev stann motorjev, avtomobilov in celo koles iz vse Slovenije. Najstarejše kolo iz leta 1901, motor iz 1936 in avto iz 1939 leta.
oziroma priključitev zadnjega ko lesnega para skrbi samodejna na-vorska sklopka, ki si jo je Renault sposodil pri svojem strateškem partnerju Nissanu. Koliko navora bo dobil zadnji par je odvisno tako od podlage kot od načina vožnje, voznik neposredno nima nobenega vpliva, saj je pogon brc/ reduktorja in diferencialnih zapor.
Od obeh razpoložljivih motorjev je 1,6-litrski bencinski štirivaljnik verjetno manj posrečena možnost. Sodeč po številkah hi mu bilo te/ ko očitati kaj slabega, saj razvije 95 konjskih moči. toda v praksi se i/kaže, da ni najbolj vsklajen s štirikolesnim pogonom. Največ težav mu povzroča prenizek navor, zato je voznik prisiljen voziti z visokimi vrtljaji ali pa obremenjevati sklopko, ki ni najbolj odporna na mučenje. V nasprotnem se rado zgodi, da motor nemočno
ugasne in avtomobil obtiči ravno takrat, koje te) naj manj potrebno, Kangoo 4x4 pa ni samo talentiran terenski kombi, ampak lahko razvaja tudi z udobjem. Koliko ga lahko ponudi, je odvisno od pripravljenosti uporabnika za odšte vanje dodatnega denarja za opremo, ki pri najbogatejšem paketu obsega tudi polico in zaprte predale pod streho ter klimatsko napravo, za lepši videz poskrbijo aluminijasta platišča, za dodatno varnost pa protiblokirni zavorni sistem in elektronika proti začetnemu zdrsavanju koles.
Štirikolesni pogon torej kangoo jevi vsestranski nadarjenosti dodaja še novo uporabno vrednost, ki jo ima le malt) podobnih avtomobilov. Zaradi svojih lastnosti zna lesti v zelje tudi rekreacijskim terencem, sebi enakega pa na po-dalpskem avtomobilskem trgu ta hip sploh nima. Matjaž Gregorič
Opel kadet in celo dva lepa rdeča Porshcja. Manjkali niso tudi pri-
V prelepem sončnem dopoldne-  bili je *2J^^S5to vu prvomajskega praznika se je   rer iz. okrog iuu , pred gasilskim domom v Naklem  mlajši pa so b 1 žc skoraj pc /bralo več kot sto ljubiteljev in M« imetnikov starih motornih vozil i/, vse Slovenije ter še več gledalcev in radovednežev. Udeleženci srečanja so pripeljali na ogled zelo zanimive starine, ki pa so bile po večini i/redno dobro in skrbmi ohranjene
količarji. Posebno pozornost sta zbujala tudi dva kolesarja. Moški je bil oblečen v irharce iz leta 1800 inje imel kolo iz leta 1901, kije bilo med vsemi zbranimi konjički tudi najstarejše prevozno sredstvo, ženska pa v obleke iz leta 1945, kolo pa je bilo nekoliko mlajše.
Nekaj je bilo tudi mlajših motorjev, največ ameriških modelov v stilu "easy rider" in ehooperjev iz sedemdesetih let.
Po krajšem uvodnem programu, v katerem je vse navzoče pozdravil nakelski župan Ivan Štular, folklora Društva upokojencev Naklo pa odplesala venček gorenjskih plesov, se je karavana motoristov popeljala na krož/io vožnjo po občini.
Katja Dolenc
NA KRATKO
• Daevvoo Motor Companv in General Motors Corporation sta po dolgem zavlačevanju končno podpisala sporazum o prevzemu Daevvoo-ja in ustanovitvi novega podjetja. General Motors je za prevzem odštel 4(X) milijonov dolarjev, kar mu zagotavlja 67-odstOtni kapitalski delež, tretjino s 197 milijoni dolarjev pa bodo imeli Daevvoojevi upniki. Novo podjetje bo vozila z blagovno /namko Daevvoo prodajalo na trgih, kjer imajo neodvisne uvoznike, na novih trgih pa bo uporabljena ena od General Motorsovih znamk. Novo podjetje bo pre-\velo večino uvoznikov v zahodnoevropskih državah.
• Audi je pred kratkim obeležil dvomilijonti primerek modela A4. ki je tako postal eden najuspešnejših modelov te avtomobilske tovarne. Prvič so ta model predstavili konec leta 1994. še pred tem pa so v letih od 1972 do 1995 izdelali 4.5 milijona primerkov predhodnika, au-dija SO.
• Seat je Zl svoj konceptni model tango prejel prestižno nagrado Au-tonis, ki jo podeljuje specializirana nemška avtomobilska revija Auto-Strassverkehr. Nagrada, ki jo podeljujejo /a avtomobilsko oblikovanje, je edina tovrstna v Nemčiji.
• Dvomilijonto proizvodno številko so zabeležili tudi pri Fordu, s BVO jim trenutno najuspešnejšim evropskim modelom focusom. Lani je bilo i/delanih 917.000 focusov, kar ga uvršča med enega najpopularnejših avtomobilov v svetovnem merilu. Proizvodnja poteka v dveh evropskih tovarnah, na neevropskih tleh pa v Mehiki. Argentini in v ZDA.
• Renault je v povečal svoj delež v kapitalu svojega strateškega partnerja Nissana. Ta zdaj znaša 44,4 odstotka. Do uresničitve te opera cijc je prišlo leto pred predvidenim datumom, saj sta partnerja lansko jesen sprejela nov spora/um, ki spreminja nekatera določila i/ sporazuma o strateški navezi iz leta 1999. M.G.
dil
ko
Nekateri so se še posebej potrudi tudi /:\ mnHnn ...---:xi,~ ~wio.
-- i------j t----
za modno vozniško oble-Med zbranimi jeklenimi lepotci je bilo videti številne motorje znamke BMW, Ibmosove Puc-he, dvobrznice, trobrzince in Galeba, najstarejši med njimi pa je bil BMVv i/ leta 1936. Bilo je nekaj starih Giler, Horexov, Zindap-pov, MZ-jev, Vesp. Pony expresov in zanimiv anglo-ameriški vojaški motor iz leta 1943. Med avtomo-
CESTN0 PODJETJE KRANJ družba za vzdrževanje in gradnjo cest, d d
KRANJ, JEZERSKA C. 20 . (04) 280 60 00 . TELEFAX: (04) 204 23 30 . www.cpkranj.sl
Cestno podjetje Kranj obvešča uporabnike cest, da bo zaradi gradnje tekalne in meteorne kanalizacije, od ponedeljka, 6. maia 2002. do predvidoma 20. iuniia 2002 v dnevnem in nočnem času za ves promet zaprta Belska cesta v Preddvoru in sicer na odseku od občine do zdravstvenega doma.
Obvozi so označeni!
Udeležence v prometu prosimo, da se ravnajo po prometni signalizaciji razumevanjem upoštevajo, da navedenih del ni možno izvajati med prometom.
in z
Volksvvagen bo jeseni vstopil v razred luksuznih terencev
Touareg hoče med terenske zvezde
Po kar dolgem čakanju bo nemški Volksvvagen naposled postavil na cesto svoj prvi prestižni model v razredu luksuznih terencev. Novinca z imenom touareg postavljajo ob bok
najimenitnejšim predstavnikom te vse bolj priljubljene kategorije, kjer kraljujeta predvsem mercedes-benz ML in BMVV X5.
Touareg, katerega ime je sposojeno pri saharskem ljudstvu, ki velja za puščavske viteze, je nastal na enaki osnovi kot Porsehe-jev nekoliko bolj športno naravnani terenec cavenne, oba pa bosta krst doživela letošnjo jesen. Pri Volksvvagnu so odločni poseči v sam razredni vrh, zato so novincu namenili najsodobnejšo tehniko, najmočneje hišne motorje in prestižno opremo.
Touareg v dolžino meri 4,75 metra, postavljen je na podvozje z 2,86 metra medosne razalje, kar obljublja prostorsko razkošje, njegova podoba pa združuje lastnosti pravega terenca in luksuznega kombija. Velikost obeta visoko stopnjo potniškega udobja, izdaten pa je tudi 555-litrski prtljažnik s povečljivostjo na 1570 litrov.
Pogonu sta namenjena dva zmogljiva   motorja, 3,2-litrski
Pnevmatski čoln Nm 610 iz izolskega Novomarja
Izolski gumijasti profesionalec
Nm 610 je prvi profesionalni čoln iz Novomarja, kjer se že deset let ukvarjajo z razvojem in proizvodnjo pnevmatskih čolnov. Novinec naj bi se izkazoval z odličnimi lastnostmi in dobro opremljenostjo že v serijski izvedbi.
V osnovi jc Nm 610 tak kot ostali pnevmatski čolni iz. Novomarja kar pomeni, da pri izdelavi njihovih čolnov uporabljajo kakovostno gumirano platno hypalon. Zaradi kombinacije več elastomerov, sestavljenih v več nanosih s posebnim postopkom (calandratura) ima gumirano platno visoko kvaliteto. Zunanji del gumirancga platna -hypalon omogoča boljšo vzdržljivost pred mehanskimi in kemičnimi poškodbami in zaščito pred UV žarki. Gumirano platno jc prepoznavno zaradi svoje vzdržljivosti in neomejene trajnosti.
Material je primeren tudi za najzahtevnejši čoln ta hip, novinca Nm 610, kije namenjen uporabi v zahtevnih delovnih razmerah. Za-
radi izjemno globoke "V" oblike poliesterskega dna, dosega čoln optimalno plovnost na razburkanem morju. Zato se lahko izkazuje tudi z ozbako "HD" Heavy Duty.
Že v serijski izvedbi je Nm 610 dobro opremljen, na primer s sredinsko jahalno konzolo s sedežem za dve osebi, s krmilnim mehanizmom, z volanom, s pleksi vet-robranskim steklom, z inox varovalnim lokom konzole, s prosto-romza akumulator, s sidrnim predalom, s krmnim zabojem, s sidr-no bitvijo, z dvojnim bokobranom, z vesli, in črpalko. Kot dodatno opremo pa si je mogoče omisliti še inox lok (rollbar), luči, stikalno ploščo, inox ploščad s stopnicami, inox ploščo z nosilcem pomožnega motorja, mizico, dodatek za sončenje z blazinami, senčnik (tendo), dvojni prekucni sedež, inox rezervoar za gorivo in pokrivalo čolna.
Miloš Milač, foto: Novomar
	
	Del. čas od 8. do 19. ur«, ob sobotah od 8. do 12. ura.
	Telefon: 04/20 14 050 www.boltez.sl
.....'--'•"VPJP^	IBOLTEZ 1
....."'(-'ifflRJflaif NAJBOLJŠE LASTNOSTI SO TISTE. KI TRAJAJO	
bencinski šestvaljnik z 220 konjskimi močmi in doslej najmočnejši 5,0-litrski desetvaljni turbodi-
zel, ki razvije 313 konjskih moči in orjaški navor 750 Nm pri 1800 vrtljajih. Nekoliko kasneje bosta v
motorno paleto dodana še novi 2,5-litrski petvaljni turbodizel in 4,2-litrski bencinski osemvaljnik.
Pogonska sila se bo glede na velikost motorja na kolesa prenašala preko šeststopenjskega ročnega ali samodejnega menjalnika z možnostjo ročnega pretikanja. To-uaregov pogonski sklop je zasnovan tako, da se moč prenaša na vsa štiri kolesa, porazdelitvi motornega navora pa glede na oprijemljivost podlage s pomočjo tipal ukazuje elektronika in tri diferencialne zapore.
V standardni opremi so elektronski sistemi za nadzor stabilnosti, proti zdrsavanju gnanih koles, proti blokiranju zavor, za takojšnjo zagotovitev vse zavorne moči pri zaviranju v sili in tako naprej.
Če je dodano še pnevmatsko vzmetenje, se pri hitrosti 125 kilometrov na uro avtomobil za poltretji centimeter spusti bližje k podlagi. Volksvvagen touarega napoveduje za letošnjo jesen, najprej bodo oskrbeli kupce na najpomembnejši trgih. K nam naj bi luksuzni terenec iz NVolfsburga zapeljal proti koncu leta.
Matjaž Gregorič, foto: Volksvvagen
Zaključek akcije Poslovni avto leta 2002
Zmagovalci in nekaj poražencev
V kategoriji managerski avto leta je med tremi kandidati zmago odnesel novi BMW serije 7, ki je na drugo mesto potisnil dvakratnega zmagovalca mercedes-benz razreda S, na tretje mesto pa se je uvrstil volvo 80.
Med poslovnimi avtomobili je zmagal audi A6, ki je tudi lani zbral največ točk in pustil za se-
boj mercedes-benz razreda C, na tretjo stopničko pa se je uvrstil audi A4.
Prvič je bila del izbora tudi kategorija poslovni debitant, o katerem je med osmimi avtomobili odločala samo novinarska žirija in lovoriko podelila citroenu C5.
M.G.
Zmagovalna poslovna trojica: menedžerski avto leta 2002 BMW serije 7, poslovni avto audi A6 in debitant leta citroen C5 na razglasitvi na gradu Mokrice
servis avtogiim
Danlela Klemene, s.p.
Ivana Hribarja 7, CERKLJE Tel.: 04/25 21 512, fax: 04/252 79 70
• optična nastavitev »centriranje
• vulkanizerstvo »popravilo in prodaja vseh avtogum
Čas je za letne pnevmatike!
Reviji Gospodarski vestnik in Manager sta z razglasitvijo na gradu Mokrice spravili pod streho letošnjo akcijo Poslovni avto leta 2002. Za nazive se je skupaj borilo 26 avtomobilov, zmagovalci pa so si pridobili naslove v kategorijah managerski avto leta, poslovni avto leta in poslovni debitant leta.
Letošnja akcija je bila že tretja po vrsti, izbor avtomobilov pa je potekal na več nivojih. Najprej je svoje delo opravila novinarska žirija, svoja mnenja so dodali anketirani bralci revije Manager, sledilo je ocenjevanje menedžerske žirije, delno pa so na končne rezultate vplivale tudi prodajne številke oziroma tržni deleži.
aZa C^e^V, J
Rabljena vozila
Na našem pokritem centru na l.aborah v Kranju vas čaka največja izbira rabljenih vozi! vseh znamk in letnikov (več kot HO vozil).
Znamka in tip	Letnik-barva	Cena v SIT
Laguna grandtour authentique 1,6 16v k	2001 SREBRNA	3.550.000,00
Laguna grandtour autentique 1,6 16v k	2001 MET.SIVA	3.720.000,00
VW Passat 1,8 T k	2000 MET.M0DRA	3.480.000,00
Volvo V40 1,9 TD k	1998 MODRA	2.550.000,00
Renault Megane break 1,9 dti k	2000 RDEČA	2.450.000,00
Renault Clio 1,4 rxe k	2001 SREBRNA	1.990.000,00
Ford Focus 1,6 k	2000 RDEČA	2.250.000,00
Ford Mondeo 1,8 TD k	1998 BELA	1.880.000,00
Renault Megane Scenic 1,6	1997 SIVA	1.690.000,00
Alfa 146 1,6	1997 RDEČA	1.350.000,00
Mazda 323 1,5 i	1995 MET.ZELENA	1.300.000,00
Audi 100 S4 Quatro	1992 SIVA	1.280.000,00
RENAULT
www.alpetour-remont.si Za vozila z garancijo vam jamčimo:
♦ BREZPLAČEN PREIZKUS
♦ 45 TOČK KONTROLE NA VOZILU
♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH
♦ POMOČ NA CESTI, VLEKO ALI POPRAVILO
♦ 3 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIJO
LEGENDA:
-(i. VOZILO Z (iARANCIKI
■ K KI IMA
SV SERV0 VOLAN - (V.: CENTRALNO ZAKLEI'ANIK R RADIO
■ IS II I M K l)VK, Sil KI i
♦ AIR: AIKHAC
Vse za vas avto na enem mestu:
D.D. KRANJ
SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. LJUBLJANSKA 22 Centrala: 04/20 15 240
> Prodaja vozil Rana uit
> Vzdrževanje vozil
> Najem vozil
> Vloka vozil
♦ Zavarovanje in registracija vozil
♦ Odkop in prodaja rabljenih vozil
♦ Tehnični pregledi osebnih, tovornih in priklopnih vozil
BREZSKRBNO
DVIGNLpričakovanja
Vozniki vozil Nissan vozijo brezskrbno, saj ima njihov avtomobil splošno garancijo, ki traja tri leta aH 100.000 km. Se posebne ugodnosti pa imajo tisti, ki so in tisti, ki bodo, svoje novo vozilo kupili v akciji, ki traja do 14. maja. V času splošne garancije: brezplačni redni servisi in brezplačni predpisani servisni material Brezplačni telefon 080 22 12. Zdaj.
SHIFT,..expectations
Nissan Adria d.o.o., pooblaščeni Nissan uvoznik, 01/51 31 800; www.nissan.si OBO 22 12
POOBLAŠČENI TRGOVCI: LJubljana, Avtoniss: 01 /58 18 650; AvtoTrunk: 01/56 80 910; Domžale, AS Pižem Rado: 01/56 27 100; Moravče, Nissan servis Krulc: 01/72 31 200; Maribor, Avtohiša Ferk: 02/33 38 100; Murska Sobota, AH Murska Sobota: 02/53 21 209; Šentjanž pri Dravogradu, MG Center: 02/87 85 888; Celje, Panadria Celje: 03/42 54 350; Slovenske Konjice, Avto Kuk: 03/75 80 900; Kranj, Avto Močnik: 04/20 42 277; Škofja Loka, Pišek: 04/50 24 000; Koper, Istra avto: 05/66 82 300; Nova Gorica, AS Gorica: 05/33 55 721; Branik, Avtoservis Fabjan: 05/30 57 840; Sevnica, Avtomehanika Zierer: 07/81 40 389; Otočec, Avtomehanika Vidrih: 07/30 99 310
MALI OGLASI / info@g-glas.si
GORENJSKI GLAS • 21. STRAN
MALI OGLASI
m 201-42-47 » 201-42-48 a 201-42-49
APARTMA -PRIKOLICE
CRIKVENICA - oddajamo APARTMAJE s pogledom na morje, vrt, 5 min. do morja, P 00-385-51-24-35-19 6333
Nudim APARTMA za letni dopust na otoku Pagu-Novalja. P 51-91-676, 041/223-789
APARATI STROJI
Prodam TRAKTOR TV 730, 1.77 in BLOK MOTORJA za Zetor 49-11. P 031 /504-658
ŠTEDILNIK Gorenje, plin + elektrika in PONY KOLO, ugodno prodam, P 574-38-99
HAVBA za sušenje las, nova, cena po do-govoru. P 574-38-99 6336
Prodam SILOREZNICO EPLE 900 S, do-bro ohranjeno. P 51-41-254 6344
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, pro-dam. P 041/878-494 6390
Prodam 2 elektrohidravlični DVIGALI za polovično ceno starega železa. P 031/750-764 6391
GR. MATERIAL
Bukove in macesnove DESKE prodam 031/343-161
P
6345
GARAŽE
V Kranju - Šorlijevo naselje, oddamo garažo. IDA nepremičnine, 04/2361 880,
041 331 886, 031 635 387
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO KRANJ,.ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA kuimo manjšo hišo z vrtom ali sadovnjakom, lahko starejšo. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222___«•»
ŠKOFJA LOKA ali POLJANSKA DOLINA Kupimo starejšo hišo ali vikend. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380
V okolici Škofje Loke in Kranja kupimo stanovanjsko hišo s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN d.o .o Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323._|_
RADOVUICA-BLED, NAKLO-KRIŽE, ŠENČUR-CERKUE,KRANJ, kupimo hišo, do 68,0 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886__
BLED - okolica, kupimo hišo od 34 mlo. do 57 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
HIŠE ODDAMO
Zelo ugodno oddam v najem opremljeno DVOSTANOVANJSKO HIŠO v Ljubnem. P 040/389-518, 232-40-88__6278
KRANJ - GORENJE, oddamo stanovanjsko hišo, možnost najema posamezno 2ss in 3ss. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930 ___
KRANJ - ŠENČUR oddamo 4,5 ss, v hiši, bivalne površine 155 m2, mesečna najemnina 100.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
HIŠE PRODAMO
NAKLO v mirni soseski prodamo samostojno, enonadstopno hišo na parceli 720 m2, 9,5 mx9,5 m, podkletena, 240 m2 uporabne površine, neizdelana mansarda, garaža, cena 33 mio SIT, KRANJ Mlaka prodamo samostojno, lahko dvostanovanjsko hišo na parceli 1033 m2, cca 350 m2 uporabne površine, 2 garaži, 63 mio SIT, BAŠEU ugodno   prodamo samostojno dvostanovajsko hišo v izgradnji, 12x9 podkletena, na parceli 781 m2, 22,6 mio SIT, SEBENJE manjšo, samostojno hišo na parceli 495 m2, 6,5x7,5 m, K+P+M, 32 mio SIT, KRANJ Stražišče prodamo 1 / 2 hiše z vrtom, cca 110 m2 uporabne površine, 114 m2 vrta, 19 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222
TRŽIČ prodamo obnovljeno mansardo hiše, 68 m2 in 465 m2 vrta, 14,5 mio SIT, PODUUBEU prodamo zgornjo etažo hiše in neizdelano mansardo, cca 130 m2+mansarda, 2 garaži, vrt 506 m2, CK olje, cena 15,8 mio SIT oz. po dogovoru. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222
KAMNIK- okolica, etaža v urejeni privatni hiši, lastni vhod, možnost izdelave podstrehe, parkirni nadstrešek, idilična lokacija, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - enodružinska hiša v sklopu dvojčka, 90 m2 st. površine, možnost izdelave mansarde, pare. 240 m2, lepa lokacija, neposredna bližina mesta, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 STRAŽIŠČE pri Kranju, montažna, nizko-pritlična, lahko tudi dvodružinska, lepo vzdrževana in ohranjena, na 650 m2 parcele.Cena dogovor. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, •Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323 MEDVODE, enodružinska, 2 x 70 m2 in klet, na 450 m2 ravne in mirne parcele. Ugodno! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Žirovnica, na robu naselja ugodno prodamo hišo v izmeri cca. 200m2 in 600m2 zemljišča. Cena 18 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Bled ribno prodamo enodružinsko hišo in 1580m2 zemljišča, lepa mirna lokacija, cena 35 mil sit. BLED Zasip, prodamo tris-tanovanjski objekt z tremi garažami in 100m2 zemljišča. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Lesce prodamo novo dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campin-gom Šobcem., NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
PRISTAVA pri Tržiču prodamo lepo vrstno hišo. Hiša v izmeri 300m2 je prva v vrsti in je na sončni lokaciji Z LEPIM RAZGLEDOM. PLAČILO PO DOGOVORU CENA 37 MIL SIT; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE prodamo hišo in 1200m2 zemljišča primerno za nadomestno lego za izgradnjo poslovnega objekta. Lokacija je ob glavni cesti ob robu nove poslovne cone v gradnji. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04)5745 444.
PALOVIČE pri BEGUNJAH, prodamo starejšo hišo, delno obnovljeno, na izredno lepi lokaciji, zemljišča 1500 m2, cena je 19,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
CERKLJE, prodamo enostanovanjsko hišo, na parceli 420 m2, cena je 41,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 386 930
VRBNJE pri RADOVUICI, prodamo hišo (dvojček), 250 m2 bivalne površine, na zemljišču 500 m2, nova, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - oddamo več poslovnih prostorov na dobri lokaciji, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - okolica, gostinski lokal, opremljen, ugodno oddamo, Mike & Co. d.o.o. 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - ŠENČUR, oddamo poslovne prostore - 50 m2 s skladiščnimi prostori - 50 m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
LOKAL PRODAMO
CERKLJE - gostinski lokal v izmeri 137m2, velika terasa, parkirni prostor, opremljen razen kuhinje, v mansardi možnost izdelave stanovanja, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21 KRIŽE - prodamo trgovino 64 m2 in zemljišče 205 m2. Cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
MOTORNA KOLESA
Prodam YAMAHA VIRAGO XV 535, 1.96, 100.000 km cena po dogovoru. P 040/713-597 po 15.uri 6350
OBLAČILA
Prodam OBHAJILNO OBLEKO za fanta in deklico. P 519-10-01_ 6328
DEKLIŠKI KOSTIM št. 36, za birmo, svetlo siv. P 252-73-10 634i
PODARIM
Podarimo 3 MUCKE. P 59 5-50-61 6329
POSESTI
jdomplan
družba za inženiring, ! nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj,bleiweisova 14 tei.h.C.:04/20-68-700, fax: 04/20-68-701 GSM: 041/647-433
hišo, m, vsa
STRAŽIŠČE - BITNJE, prodamo 1/2 hiše (pritličje), 110 m2 bivalne površine in 75 m2 kletni prostori (tudi bivalni) in 300 m2 zemljišča z garažo, cena je 22 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
NAKLO, prodamo dvostanovanjsko hišo, z manjšo delavnico, ki stoji na zemljišču 724 m2, cena je 43,7 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KOKRICA, prodamo enostanovanjsko hišo na manjši parceli., cena je 34,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
KRANJ - PREBAČEVO, prodamo hišo v IV. gradbeni fazi, na parceli cca 500 m2, cena je 33,3 mio. SIT, z možnostjo dokupa cca 200 m2 zemljišča. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na zemljišču 1300 m2, cena je 83,75 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 BLED - Zasip, prodamo lepo, novo stan. hišo, na parceli 625 m2. Vredno ogleda. Cena je 44,96 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930 TRŽIČ - mestno jedro, prodamo večjo, starejšo hišo, potrebno temeljite obnove. Cena je 15 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/
2361 880, 041 386 930_
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
ZGOŠA pri BEGUNJAH, prodamo enodružinsko hišo (dvojček), na parceli 650 m2, cena je 25 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
BOHINJSKA BELA, prodamo enostanovanjsko hišo z ločenim apartmajem, na zemljišču 650 m2, cena je 42 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
ŠKOFJA LOKA - POLJANE, prodamo manjšo, podkleteno stanovanjsko hišo, klet, pritličje, mansarda, cca 45 m2, v etaži CK
PARCELE PRODAMO RETNJE ugodno prodamo zazidljivo parcelo, delno v hribu, dostop urejen, 769 m2, 9000 SIT/m2. BRITOF Voge prodamo zaz.parcelo, 486 m2 na robu naselja, 10 mio SIT, POD DO-BRČO ugodno prodamo zaz. parcelo z lepim razgledom, 500 m2 ali več, 6300 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222_sa/e
PARCELE KUPIMO KRANJ ŠK. LOKA, RADOVLJICA, kupimo več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5677
ŠKOFJA LOKA - okolica prodamo 570 m2 veliko parcelo na kateri bo zgrajena poslovno stanovanjska hiša do 3 gr. faze oz. po želji kupca dim. 10x15 m s prizidkom 6,4x6 m, ( možna tudi samo stanovanjska hiša). LOKA nepremičnine, 50-60-300 esei
Večjo zazidljivo parcelo na idilični legi, 16 km iz Kranja, komunikacije v bližini, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
MAVČIČE - okolica, ravna parcela, 1200 m2, možna delitev, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PRJMSKOVO pri Kjanju, ravna in sončna parcela 1318 m2, med lokalno cesto in ze-ienim pasom, z objektom 225 m2, primernim za nadomestno gradnjo! Možnost prodaje v dveh delih! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel/ (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
Za znanega kupca z gotovino kupimo Kranju z okolico zazidljivo parcelo, lahko s starejšim objektom, tudi
gospodarskim.Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel. (04)23 62 890, 041/ 347 323.
GORENJSKA, takoj kupimo več zazidljivih parcel, različnih velikosti, za gradnjo vikendov ali stanovanjskih hiš. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - MEDVODE, kupimo 2.000 -3.000 m2 zazidljivega zemljišča. Plačilo v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
Kupimo obdelovalno zemljo večjih površin, na relaciji KRANJ-KRIŽE in KRANJ -GORICE. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
BRNIK - okolica, oddamo skladiščne prostore, lahko tudi kot garaže za tovornjake, avtobuse..., večji hlev (lahko za konje) in 1 ha travnika (primerno za konje). Možnost najema za obdobje 10 let, lahko tudi posamezno. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_
ŠKOFJA LOKA - TRATA, prodamo zazidljivo parcelo, 1260 m2, cena po dogovoru. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930.
POSLOVNI STIKI
POSOJILNICAGORFIN d.o.o., Radovljica, Kranjska c.4 - HITRA POSOJILA do 150.000 SIT. P 040/633-903 5725
RAZNO PRODAM
Ugodno prodam lepe BRŠUANKE, PELARGONIJE, SURFINIJE in sadike zelenjave. P 25-51-532, 041/967-960 6264
Prodam suha BUKOVA DRVA po 6000 SIT in MOBI KARTICO. P 041 /705-429 6342
STANOVANJA ODDAMO
KRANJ Center oddamo, novo 2 ss, delno opremljeno, cca 75 m2, 300 EU/mes, predplačilo, KRANJ Planina 1 ss, 40 m2, vse opremljeno, 250 EUR/mes, 3 mes.predplačilo in varščina, CERKLJE okolica, oddamo 2 ss, novo, delno opremljeno, 58 m2, 220 EUR/mes, varščina. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041/333-222 5878
Na Planini II, za eno leto oddam 2 sobno, neopremljeno razen kopalnice, STANOVANJE, cena po dogovoru. P 041/746-645 PREDDVOR, alpski blok, I. in II. nadstropje, dva 3- sobna stanovanja, oba opremljena, urejenim družinam. Cena po dogovoru! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323.
BLED: Oddamo opremljeno enoinpolsobno stanovanje CENA: 50.000 SIT+ str. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460,031/370-460
KRANJ - ŠORLIJEVO NASELJE, oddamo opremljeno garsonjero, 30 m2, pričetek najema z 01.06.2002. IDA nepremičnine, 04 2361 880, 041 331 886, 041 386 930, 031 635 387
KRANJ - PLANINA, oddamo 3ss, popolnoma obnovljeno, neopremljeno, najemnina je 57.000 SIT/mesečno + stroški. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
PLANINA III, oddamo 1,5 ss, 50 m2, opremljeno, najemnina je 58.000 SIT/mesečno + stroški.IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
Če želite oddati v najem stanovanje ali hišo, nas pokličite. Posredujemo brezplačno! I DA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886, 031 635 387
SOBO, opremljeno, ogrevano, oddam samskemu moškemu. P 23-25-059 6347
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ, ŠK. LOKA, RADOVLJICA kupimo več manjših stanovanj za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333, 041 /333-222 5872
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, (pomagamo pri nakupu druge nepremičnine). IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886 TRŽIČ - DETELJICA, BISTRICA, kupimo 3ss, plačilo takoj v gotovini. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - severni del, kupimo enosobno stanovanje za znano stranko. IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
STANOVANJA NAJAMEMO
SOBO za samsko mlajšo osebo najamemo. P 23-25-059 6348
STROJNI OMETI- notranjih sten in stropov - hitro in po ugodni ceni. P 041/642-097, 01/832-71-90, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 5467 Izvajamo vsa GRADBENA DELA, notranje omete, fasade, adaptacije, urejanje in tlakovanje dvorišč z vašim ali našim materialom. P 031/652-694, SGP Bytyqi Skala, Struževo 3 a, Kranj 5390 ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, dovoznih poti in parkirišč. POLAGANJE robnikov in pralnih plošč. Izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi ter odvoz materiala na deponijo. P 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovič&Co., Jelovška 10, Kamnik 5903
Izdelava podstrešnih stanovanj ter polaganje vseh vrst lesenih oblog. P 040/645-855, 25-31-673, Planinšek.s.p., Hotemaže 21, Preddvor eoo7 NAČRTOVANJE, ZASADITEV IN VZDRŽEVANJE vrtov, grobov in ostalih zelenih površin, svetovanje. P 231-27-22, Larix, Lazič Anjuta s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj 6143
Prevzamem,vsa GRADBENA DELA z materialom ali brez. P 031/442-779, 031/830-416, Kolgeci Nuha.s.p., Struževo 3 a, Kranj
ŽALUZIJE, rolete, tende, sereen senčila izdelamo in montiramo. Na zalogi motorji za senčila. Nograšek Ladislav s.p., Mavsarjeva 46,   Notr.Gorice,   P 01/365-12-47,
041 /334-247 6303
Prevzamemo vsa ZIDARSKA DELA od temeljev do strehe, tudi fasade. Delamo hitro in poceni. P 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o, Cegelnica 48 b, Naklo 6384
STANOVANJA PRODAMO
ŠPORT
Prodam ČELADO, CEPIN ter VAROVALNHI PAS. P 041/413-778 6389
STORITVE
BELJENJE in KITANJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno! P 031/508-168, Roman Nahtigal, s.p., Šorlijeva 19, Kranj 1239 SENČILA    ASTERIKS, Rozman Peter,s.p.,Senično 7, Križe, P 5955-170, 041/733-709,    ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KO-MARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KAR-NISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času. 5% popust! 4228 POLAGAMO PARKET LAMINAT, PANELNI PARKET, PLUTO, TEKSTILNE IN PVC TALNE OBLOGE - UGODNE CENE! POLAGANJE TALNIH OBLOG ROBY, 041/51-41-39, Robert Kuzma.s.p., Fužinska ul. 23, Škofja Loka 4965
KRANJ Zlato polje, obnovljeno 1ss+k, 41,40 m2/ll, 11,1 mio SIT, KRANJ Planina I 1ss, 42,5 m2/V, vsi priklj. 10,7 mio SIT, ZAPUŽE novo 1 ss, 47,49 m2/l, vsi priklj. opremljeno, 11,8 mio SIT, Tržič Bistrica 1 ss, 41,67 m2/IV., vsi prikjuč. zaprt balkon, 9 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. 2ss, 54, 85/II+4.40 m2 kleti, vsi prikl.nizek blok, 14,7 mio SIT oz. po dogovoru, KRANJ Vodovodni stolp obnovljeno 2ss, 47,5 m2/lll, balk. zastekljen, 11,3 mio SIT, KRANJ Zlato polje 2 ss, 61,20 m2/ll, etažna CK, cena po dogovoru, KRANJ Planina II 68,30 m2, vsi prikl.nizek blok, 16,7 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5870 TRŽIČ - BISTRICA - gars., 16,91 m2, vis. pritličje, adaptirana, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
KRANJ - 1 sobno, meščansko, 48,20 m2, II. nad., adaptirano, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 1 sobno, 40,10 m2, V.nad., prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ŠKOFJA LOKA - PODLUBNIK, 1 sobno, 37,4 m2, III. nad., delno obnovljeno, prodamo, Mike &Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
04/ 2361
RADOVLJICA- ZGORNJA LIPICA, prodamo starejšo hišo, 120 m2 bivalne površine, podkleteno, v fazi obnove, na parceli 401 m2, cena je 8,5 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886
STRAŽIŠČE - STAREJŠA HIŠA, parcela   dogovoru. IDA nepremičnin 540 m2, potzrebna obnove, ugodno pro-   880, 041 331 886 dam. P 2315-600, 040/200-662 PIANO-VA NEPREMIČNINE 6204
TRŽIČ okolica, pod Dobrčo prodamo starejše, delno obnovljeno, enonadstropno HIŠO, cca. 11 x 6 v etaži, neizdelana mansarda, parcela 1500 m2, cena 17 mio SIT, vseljiva takoj. DOM NEPREMIČNINE P 202-33-00, 041/333-222 ___6236_
ŽELEZNIKI prodamo starejšo delno leseno STANOVANJSKO HIŠO cca 60 m2 stan. površine z vrtom, možnost bivanja, prevzem možen takoj. LOKA nepremičnine, 50-60-300
POLJANE nad šk. Loko prodamo manjšo podkleteno STANOVANJSKO HIŠO, klet, pritličje, mansarda, cc 45m2 v etaži, CK na olje, velikost zemljišča 380 m2
KUPIM
nepremičnine, 50-60-300
LOKA
6363
ZG. BESNICA - enodružinska hiša, novogradnja, finalna dela nedokončana, 120 m2, lepa lokacija, pare. 449 m2, prodamo, Mike aCo. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
Odkupujemo vse vrste HLODOVINE, tudi na panju. P 041/675-912 6298
Kupim enobrazni obračalni PLUG Regent. P 01/364-10-21, zvečer 6338
LOKAL ODDAM
CERKLJE prodamo 80 m2 v pritličju hiše, primerno za mirno dejavnost, potrebno popolne obnove, 3,9 mio SIT, KRANJ oddamo več poslovnih prostorov različnih površin (trgovski lokali, pisarne, skladišča). DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00, 2369-333,041/333-222 5879
V Žirovnici Zabreznica prodamo 1800m2 veliko zazidljivo parcelo, Jesenice center 1000m2 prodamo parcelo z gradbenim dovoljenjem, cena 8 mil sitBIejska Dobrava prodamo zazidjivo parcelo v izmeri 2000m2. cena po dogovoru. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
Bled prodamo izredno parcelo v izmeri 1500m2. Sončna lokacija v bližini jezera. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
V okolici Kranja prodamo obnovljeno gostilno z dolgoletno tradicijo 70 sedežev + 80 sedeže na terasi, poleg se proda tudi hiša (lahko posebej) v izmeri 400m2 Vse stoji na kompleksu zemljišč v izmeri 1500m2. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444._
Bled okolica oddamo ali prodamo manjše gostišče ugodna cena. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
KUPIMO, Bled, Lesce Radovljica kupimo manjše 1ss, in 2ss stanovanjske enote.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444_
V OKOLICI Radovljice, Lesc kupimo novo ali novejšo hišo, cena do 45 mil sit. Takojšn-je plačilo. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
KOVOR pri TRŽIČU, prodamo zazidljivo parcelo, 790 m2, z lokacijskim dovoljenjem, cena je 10,3 mio. SIT. IDA nepremičnine,
2361 880, 041 331 886_
POD KOFCAMI, prodamo vikend parcelo, 688 m2, cena ugodna. IDA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886
PODV1N - okolica, prodamo zazidljivo parcelo 300 m2, z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem, cena je 9,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 ŽELEZNIKI - DAŠNICA, prodamo zazidljivo parcelo, komunalno urejeno, 504 m2, cena je 13.300, 00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886 KRANJSKA GORA, prodamo zazidljivo parcelo z dokumentacijo, 2550 m2, cena 6900,00 SIT / m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
MEDVODE - PRESKA, prodamo zazidljivo parcelo, 600 m2, komunalno urejena. Cena je 29.000,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386
930_
KRANJ - KOKRICA, prodamo zazidljivo parcelo, 1254 m2, cena je 15.000 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
POLJANSKA DOLINA - GORENJA VAS, okolica, prodamo zazidljivo parcelo, v izmeri 600 m2, za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930
OBDELOVALEC LESA
VILIČARIST; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; izpit za viličarja; do 15.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
SEKANJE IN SORTIRANJE ODPADKOV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
POMOČNIŠKA DELA; d. č. 3 mes.; 3 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA
POMOŽNI GRADBENIK
GRADBENA DELA; d. č. 6 mes.; do 14.05.02; GRILC FRANC S.P, ČRNIVEC 10A, BREZJE
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
PK- KVZIDAR; d. č. 6 mes.; lahko priučen; do 07.05.02; GRILC FRANC S.P, ČRNIVEC 10A, BREZJE
LESAR
SORTIRANJE ŽAGANEGA LESA; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA -LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT PREDDVOR, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., KIDRIČEVA C. 58, ŠK. LOKA; št. del. mest: 7
STROJNI OBDELOVALEC KOVIN
MONTER PREOBLIKOVALEC I.; d. č. 3 mes.; možnost zaposl. za ndč.; do ,14.05.02; LTH D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA
VRTNAR CVETLIČAR
VRTNAR - CVETLIČAR; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. -gov. in pis.; prekv. za trgovca (za cvetličarja); do 14.05.02; MERCATOR - KMETIJSTVO D.O.O. VRTNARSKI CENTER MC "AURA" KRANJ, C. STANETA ŽAGARJA 69, KRANJ
MIZAR
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 1 mes. del. izk.; do 15.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 2
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 25.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest: 3
MIZARSKA DELA IV; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 07.05.02; JELOVICA - LESNA INDUSTRIJA D.D., OBRAT GRADNJA MONTAŽNIH OBJEKTOV, HRIB 1, PREDDVOR; št. del. mest. 2
STROJNI MEHANIK
KLJUČAVNIČARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 10.05.02; ALT BRANKO S.P, GOZDNA POT 1, JESENICE
ELEKTRIKAR ELEKTRONIK
DELAVEC V MONTAŽI SATELITSKE OPREME; d. č. 6 mes.; do 07.05.02; SAT CONTROL D.O.O., POŽENIK 10, CERKLJE
DELAVEC V PRIPRAVI PROIZVODNJE; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn., delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 07.05.02; SAT CONTROL D.O.O., POŽENIK 10, CERKLJE
ZIDAR
ZIDAR; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; do 18.05.02; VAJ-DEC DAMJAN S.P, UL. PRVOBORCA 6, JESENICE
VOZNIK AVTOBUSA
VOZNIK AVTOBUSA; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; kat. D; posk. delo 2 mes., preizkus praktič. znanja; do 07.05.02; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D., DE ŠK. LOKA, KAPUCINSKI TRG 8, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
KLJUČAVNIČAR
STROJNI KLJUČAVNIČAR; d. č. 9 mes.; 5 I. del. izk.; kat. C,E; do 14.05.02; JALEN BOŠTJAN S.P, HUJE 23, KRANJ
OBLIKOVALEC KOVIN
KROVSKO KLEPARSKA DELA; d. č. 3 mes.; 1 I. del. izk.; do 10.05.02; ALT BRANKO S.P, GOZDNA POT 1, JESENICE; št. del. mest: 2
VOZNIK AVTOBUSA; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; kat. D; ; posk. delo 2 mes., preizkus praktič. znanja; do 07.05.02; ALPETOUR POTOVALNA AGENCIJA D.D., ENOTA KRANJ, STOŠIČEVA , KRANJ
KUHAR
KUHAR; d. č. 4 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 07.05.02; GOM-BOC FREDI S.P, GALERŠE 3, KRANJSKA GORA
delna objava
GLASBENIK MESECA - maj 2002
pripravlja Andrej Žalar
Trio Tihojla
"Smo trije mladi fantje, trije mu-zikantje." Tako pojejo v polki, v lastni skladbi z naslovom To smo mi, Rok Jamnik i/. Spodnje Seni-ce, Aljaž Avsec iz Preske (oba iz občine Medvode) in Matjaž Ribnikar z. Zgornje Bele pri Preddvoru. Njihova lastna skladba pa je le ena izmed ducata. Sicer pa imajo fantje iz tria z imenom Tihojla v svojem repertoarju 180 narodno-zabavnih skladb. Igrajo vse; od
Avsenika, Dragojeviča do najnovejših popevk.
Fantje imajo radi narodnozabav-no glasbo. Pravijo, da jim je prav ta glasba cilj, ki so si ga zastavili. Želijo namreč do potankosti na-študirati že osvojene skladbe in izpopolniti svojo sedanjo izobrazbo pri mojstrih narodnozabavne glasbe in sicer Aljaž na baritonu, Rok na kitari in Matjaž pa na harmoniki. Želijo pa si posneti tudi videospot in to ne tak običajen, ampak naj bi bil nekaj posebnega.
Tudi idej za lastne skladbe jim ne manjka. Prepričani so, da jih bodo uresničili in da bodo dosegli tudi cilj, da bodo njihovi ljubitelji enkrat rekli: "Gremo poslušat Trio Tihojla."
Trio Tihojla je imel že več nastopov, največ v občini Medvode. Med večjimi je bilo na primer tudi silvestrovanje v občini Medvode. Nastopili pa so nekajkrat tudi na prireditvah Veselo v pomlad po Gorenjskem z Gorenjskim glasom. Sicer pa Trio Tihojla skorajda nima prostih koncev tedna. Sobote imajo največkrat rezervirane za praznična in podobna srečanja.
GLASBENIKI MESECA - KUPON MAJ 2002
Kdaj ste prvič slišali za Trio Tihojla?
Ime in priimek....................................................................
Naslov..............................................................................
Pošta................................................................................
Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj.
Dobimo se na Alpskem večeru
Priljubljena prireditev, ki jo bo TV Slovenija predvajala v treh nadaljevanjih, se bo začela v soboto ob 20. uri v Športni dvorani na Bledu.
Nastopila bo tudi Folklorna skupina Bled.
Kranj - Na letošnjem 16. Alpskem večeru, ki ga organizirajo Alpski kvintet, Glasbena agencija
Knific v sodelovanju z občino Bled in Lokalno turistično organizacijo Bled, glavni medijski spon-
Matjažev koncert v Besnici
Kranj - V gasilskem domu v Besnici bo v petek, 10. maja, ob 20. uri predstavitveni koncert ob izidu zgoščenke ansambla Matjaža Kokalja. Na zgoščenki in kaseti je trinajst skladb avtorja Jožeta Burnika, ki je tudi mentor ansamblu Matjaža Kokalja. Na predstavitvenem koncertu kasete in zgoščenke bosta nastopila tudi harmonikarica Kristina Pahor s sestro Ano in vokalna skupina Avizo iz Besnice. Ob predstavitvenem koncertu ansambla in zgoščenke ter kasete jc tokrat Matjaž povabil v Besnico številne znance in prijatelje. Njegovega nastopa in izida zgoščenke ter kasete pa se veselimo tudi v Gorenjskem glasu, saj je bil Matjaž ničkolikokrat z nami na prireditvah in z našimi gosti na različnih srečanjih. Zato se tudi mi pridružujemo njegovemu povabilu v petek zvečer v Besnico, ki jo je izbral za predstavitveni nastop, ker se je prav v Besnici začela njegova bogata glasbena pot. A. Z
Besnica 2002
Kranj - V Besnici bodo od 7. do 9. junija prireditve pod naslovom Besnica 2002. Osrednja prireditev bo v nedeljo, 9. junija, ko se bo ob 14. uri začelo 11. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev. Ze v petek, 7. junija, popoldne bo pod velikim šotorom pri šoli v Besnici velika Otroška veselica, v soboto, 8. junija, ob 20. uri pa bo 3. revija narod-nozabavnih ansamblov, glasbe, plesa in humorja. Razpis za prvenstvo harmonikarjev in za revijo ansamblov bo Turistično društvo Besnica objavilo v Gorenjskem giasu, kibo glavni medijski sponzor prireditev v Besnici 2002, v petek.    A. Ž. ■    v uma»ž) ,wuiud
zor pa je Gorenjski glas, bo nastopilo kar petindvajset ansamblov, pet ansamblov iz tujine in štirje solisti. Med tujimi bodo ansambli iz Italije, Avstrije, Švice, Nemčije in Holandije. Veliko zanimanje pa je tudi med ljubitelji tovrstne glasbe v Avstriji, Nemčiji, Švici, Italiji, Holandiji in Franciji. Iz omenjenih držav namreč letos pričakujejo na Alpskem večeru prek pet sto obiskovalcev.
Televizija Slovenija bo za svoj prvi program posnela tri sedemde-setminutne oddaje in jih potem predvajala v nedeljskih oddajah, ki so rezervirane za narodnozabavno glasbo.
Pohitite z nakupom vstopnic v Kompasu na Bledu (04/574-15-15), v Gorenjskem glasu (04/201-42-47) ali v Agenciji Knific (041/634-085).
Srečni izžrebanci za Alpski večer so: Ema Perhavec, Golniška
41, Kranj; Damjana Snedic, Vrtna ul. 34, Križe; Tončka Kociper, Šiška 5, Preddvor; Ivanka Ulmanec, Rebr 4, Zasip - Bled; Sonja Ovnik, Stružnikova pot 8, Šenčur; Zora Karlin, Bokalova 19, Jesenice; Jani Prevodnik, Temniška 34, Naklo; Anica Kuralt, Višnarjeva 4, Medvode; Antonija Toplak, Grad-nikova 11, Kranj; Ivica Zaplotnik, Trstenik 42, Golnik; Lidija Štor, Trnoveljska 54, Celje; Tatjana Kukanja, Križ 266, Sežana; Anica Kramberger, Simoničev breg 1, Gornja Radgona. Andrej Žalar
HUMI
www.teden-mladih.com
kranj, 10.-18. maj
klub studentov hrani
Katero glasbeno skupino bi najraje poslušal-a na Tednu mladih 2002?
A - Vlado Kreslin B - Tinkara Kovač C - California
drugo:_____.____
Ime in priimek:. Naslov:_
Kraj in poštna št.:
Odgovor pošlji na dopisnici na naslov Goren|sM Glas, Zoisova 1, 4000 Kranj.
Med vsemi prispelimi dopsinlcami bom farMall 3 polletne naročnine na Gorenjski glas ter praktične nagrade. Žrebanje bo na zaključnem koncertu Tedna mladih -18. Maja 2002.
NOVOGRADNJA - MLAKA PRI KRANJU! - BREZ PROVIZIJE!
Na obrobju Kranja, na izredno lepi in mirni lokaciji, smo dokončali nov večstanovanjski objekt Na razpolago je še stanovanje v pritličju, primerno tudi za invalide v izmeri 66,40 m2 in v mansardi večje stanovanje v dveh etažah 98,50 m2. Za več informacij pokličite na št. 040/643-493
telefon: 04/2365 360, 2365 361
KRANJ - ČIRČE, PRODAMO VEČ OBNOVLJENIH STANOVANJ RAZLIČNIH KVADRATUR, Z VEMI PRIKLJUČKI, LASTNIM PARKIRNIM PROSTOROM, VSELJIV0 SEPTEMBRA 2002, CENA PO DOGOVORU. PRI NAKUPU OBNOVLJENIH STANOVANJ NI PROVIZIJE._
KRANJ - CENTER v popolnoma obnovljeni staromeščanski hiši prodamo v mansardi garsonjero, 30,20 m2 in enosobno stanovanje 55,60 m2;
KRANJ - MLAKA - novogradnja - prodamo stanovanja, v pritličju 64,42 m2, 64,60 m2 in 85,70 m2 v mansardi. Stanovanja so vseljiva takoj in opremljena z vsemi priključki.
EN0S0BNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje 42,50 m2, 5.nadstropje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru.
KRANJ . PLANINA II, prodamo enosob-no stanovanje 39,20 m2, 5.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivost in cena po dogovoru.
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Š0RLIJEV0 NASELJE, VODOVODNI STOLP, zaželena lokacija Kebetova ulica, za že znano stranko kupimo, dvosobno ali trosobno stanovanje do 16. mio. SIT.
RADOVLJICA • CANKARJEVA, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom 56 m2, 3.nadstropje nizkega bloka, balkon, vsi priključki.
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje 62 m2, 7.nadstropje, opremljena kuhinja, balkon, vsi priključki, vseljivo TAKOJ.
ŠENČUR, prodamo novo, še nedokončano dvosobno stanovanje 54 m2, 2.nadstropje večstanovanjske hiše, prevzem možen septembra 2002.
TRISOBNA STANOVANJA
KRANJ - PLANINA I, prodamo popolnoma obnovljeno trisobno stanovanje 78 m2, 9.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo maja 2002.
PLANINA I, prodamo štirisobno stanovanje s kabinetom 100,56 m2, 8.nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julija 2002.
HIŠE
SPODNJI BRNIK, prodamo dvojčka, novogradnja, IV. gradbena faza, dve stanovanjski enoti, cca 170 m2 stanovanjske površine, prevzem možen takoj.
ZGORNJE BITNJE, prodamo dvodružin-sko stanovanjsko hišo z ločenima vhodoma, 1040 m2 zemljišča, na parceli tudi pomožni objekt - garaže, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru.
DRUL0VKA, prodamo vmesno vrstno stanovanjsko hišo, 220 m2 stanovanjske površine, dva atrija, vsi priključki, prevzem možen po dogovoru.
_PARCELE_
ŽELEZNIKI, prodamo zazidljivo parcelo 504 m2, prevzem možen takoj.
_KUPIMO_
NA RELACIJI ŠKOFJA LOKA - KRANJ ■ RADOVLJICA, kupimo zazidljivo parcelo, od 500 do 1000 m2._
Na relaciji ŠENČUR - KRANJ - BITNJE -NAKLO kupimo stanovanjsko hišo do 150.000 EUR, za že znano stranko, ki v račun nudi tudi dvosobno stanovanje s kabinetom.
KRANJ, kupimo več garsonjer različnih cenovnih razredov, za znane interesente.
ŠKOFJA LOKA, kupimo več stanovanj različnih kvadratur in cenovnih razredov.
ŠKOFJA LOKA - TRATA, 1 sobno, 45,30 m2, pritličje, tunkcionalno in vredno ogleda, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2 sobno, 47,50 m2, III. nad., delno adaptirano, dobra lokacija, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
ŠKOFJA LOKA - več 2 sobnih stanovanj na različnih lokacijah, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
PLANINA I - 2 sobno, 56,80m2, II. nad., nizek blok, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VODOVODNI STOLP - 2,5 sobno, 63,50 m2, IV. nad. nizkega bloka, potrebno adaptacije, ugodno prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
ZLATO POLJE Zg. - 3 sobno, 61,85 m2, III.nad., delno obnovljeno, brez CK, prodamo, Mike & Co.d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
VAUAVČEVA - 3 ss z garderobo, 73.80 m2, III. nad., balkon, lepo, adaptirano stanovanje, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21
PLANINA I - 3 sobno, 85,10m2, I. nad., lepo prenovljeno, prodamo, Mike & Co. d.o.o., 20-26-172, 236-49-21_
ŽIRI prodamo dvosobno in trosobno stanovanje v bloku. NEPI nepremičnine 511 04 20, 041 425-380
ZLATO POLJE, 61.20 m2, kvalitetno adaptirano, delno opremljeno (ni pogoj), v II.nadstropju nizkega bloka.Možnost predelave 40m2 podstrehe! Cena: po dogovoru. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041 / 347 323
KRANJ, Planina II, ulica Tuga Vidmarja, enosobno 52 m2, 11, nadstropje, zelo lepo ohranjeno, vsi priključki, sončno. Cena: ca 13,2 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
KRANJ, Planina II, ulica Rudija Papeža, dvosobno 68 m2, VI.nadstropje, lepo ohranjeno, svetlo, vsi priključki. Cena: ca 15 MIO. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o., Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: (04) 23 62 890, 041/ 347 323
V Goricah pri Golniku prodamo tri stanovanja v hiši. stanovanja merijo 165m2, 123m2 in 125m2. Vsaki enoti pripada tudi del vrta eno stanovanje pa ima tudi dvojno garažo. TRG BledTel.:(04)5 745 444
KRANJ ŠORLIJEVO naselje prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 55m2, Stanovanje je v končnem bloku z lepim razgledom, vpisano v Zemljiško knjigo. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Bled center prodamo lepo enosobno stanovanje 35m2. Stanovanje je popolnoma renovirano in opremljeno. Možnost uporabe vrta. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Lesce prodamo trisobno stanovanje 73m2, mirna sončna lokacija pokrit nadstrešek za avto, dva balkona takoj vseljivo. Cena 17.3mil sit. TRG Bled Tel.:(04) 5 745 444
RADOVLJICA: Prodamo urejeno dvosobno stanovanje v izmeri cca. 56 m2. CENA: 14.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
LESCE: Prodamo prostorno trisobno stanovanje, 81 m2. Možen odkup nadstrešnice za avto. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031 /370-460_
RADOVLJICA: Prodamo nadpritlično dvoinpolsobno stanovanje, 60 m2. Vsi priključki, zastekljen balkon. CENA: 13.800.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04/ 53 17 460,031/370-460
BLED: Prodamo delno prenovljeno dvoinpolsobno stanovanje v izmeri 53 m2. Možna menjava za garsonjero. K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., tel.: 04 / 53 17 460, 031/370-460
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 1ss, 45,30 m2, cena je 11,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 031 635 387_
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo 2ss, 60 m2, predelano v 2ss + kabinet, opremljeno, nad-standardno, zelo lepo, vredno ogleda, takoj vseljivo, vsi priključki, cena je 14,4 mio. SIT, (v račun vzamemo tudi manjše stanovanje). I DA nepremičnine, 04/2361 880,041 331 886_
KRANJ - Kidričeva, prodamo 2ss, 70 m2, v 1. nad., vsi priključki, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA - FRANKOVO NASELJE, prodamo 2ss, 49 m2, z atrijem - 50 m2, cena je 13,8 mio SIT. IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387_
BLED - prodamo, 2ss, 57 m2, v pritličju, nizek blok. Cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387, 041 386 930
KRANJ - PU\NINA II., prodamo 3ss, 88,70 m2, v 7. nad., cena po dogovoru. I DA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886_
GOLNIK- prodamo 3ss stanovanje, 82 m2, v 3. nad., vsi priključki, zelo lepo ohranjeno, vredno ogleda, cena po dogovoru, (v račun vzamemo enosobno stanovanje v severnem delu Kranja). IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387
Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino v Ljubljani z okolico, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
TRŽIČ - Ravne, prodamo 3ss, 75 m2, v pritličju, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 386 930, 031 635 387__
PLANINA I - prodamo 2 ss, 56,8 m2, v II. nad., vsi priključki, lepo, vzdrževano, vredno ogleda, cena po dogovoru.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880, 031 635 387
NEPREMIČNINE - REAL ESTATE Enota Kranj, Nazorjeva ul. 12, 4000 Kranj, tel.: 04/2811 -000 fax.: 04/2026 -459 Internet: HTTP://www.svet-re.si Email: info@svet-re.si
ENOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina; 36 m2, enosobno, obnovljeno, pritličje, sončna lega. Cena: 8,8 mio SIT (38.860 EUR). PS00S19MA-KR_^
KRANJ - Planina I; 42 m2, enosobno, 5. nadstropje, ohranjeno, Z lega z razgledom. Cena: 10,9 mio SIT (48.300 EUR). PS00717JN-KR
KRANJ - Planina II; 49 m2, večje enosobno, pregrajeno, vzdrževano, 2. nadstropje, sončna lega. Cena: 12,7 mio SIT (56.000 EUR). PS00816MA-KR_
KRANJ - Planina III; 47 m2, enosobno, deloma mansardno, ohranjeno, klima, balkon, dvigalo, V lega, vseljivo 8/02. Cena: 11,4 mio SIT (50.500 EUR). PS00766MA-KR
DVOSOBNA STANOVANJA
KRANJ - Planina; 57 m2, dvosobno, 2. nadstropje, odlična lokacija, balkon, nizek blok. Cena: 13,8 mio SIT (61.000 EUR). PS00786JN-KR_
KRANJ - Planina I; 72 m2, delno adaptirano, 2,5-sobno, pritličje z urejenim atrijem, nizek blok. Cena: 18,1 mio SIT (80.000 EUR). PS00776JN-KR_
KRANJ - Planina III; 52 m2,1,5 - sobno, 4. nadstropje, velik balkon, pogled na hribe. Cena: 13,2 mio SIT (58.600 EUR). PS00772MA-KR
KRANJ - Planina III; 54 m2, dvosobno, pregrajeno, 2, nadstropje, nizek blok, Z lega. Cena: 14,4 mio SIT (63.800 EUR). PS00732IV1A-KR_
KRANJ - Planina III; 62 m2, dvosobno, 7. nadstropje, velik balkon, sončna lega z razgledom. Cena: 14,5 mio SIT (64.300 EUR). PS00668MA-KR _
KRANJ - Vodovodni stolp; 47 m2, dvosobno, 3. nadstropje, nova okna, CK, balkon, dobra lokacija. Cena: 11,3 mio SIT (50.000 EUR). PS00748JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 51 m2, dvosobno, obnovljeno, 4. nadstropje, nizek blok, CK. Cena: 13,4 mio SIT (59.300 EUR). PS00784MA-KR
NAKLO; novo, trisobno + bivalna kuhinja, pritličje starejšega objekta, CK, možna menjava za manjše stanovanje. Cena: 14,5 mio SIT (64.000 EUR). PS00715MA-KR
HISE
KRANJ - Klanec; hiša - dvojček, 112 m2 stanovanjske površine, dve etaži, 56 m2 kleti, parcela 414 m2, odlična lokacija. Cena: 33,9 mio SIT (150.000 EUR). PH00801TJ-KR
KRANJ - Stražišče; 110 m2, 1/2 hiše oz. v celoti obnovljen del pritličja ter celotno 1. nadstropje, 3 x balkon, 170 m2 vrta. Cena: 19,4 mio SIT (85,900 EUR). PH00724MA-KR
NAKLO; 148 m2, novejša hiša - dvojček, tlorisa 8 x 7m, primerna za 4-člansko družino, na parceli 500 m2. Cena: 29,4 mio SIT (130.000 EUR). PH00812MA-KR_
NAKLO; 294 m2, tloris 12 x 9m, novejša, izredno kvalitetno grajena, varovana, lahko dvo-družinska, kamin, zastekljena terasa, 611 m2 lepo urejene parcele. Cena: 63,3 mio SIT (280.000 EUR). PH00800MA-KR_
ŠK. LOKA; 270 m2, stara meščanska hiša, delno adaptirana, 795 m2 parcele, ob reki Sori, vseljiva takoj. Cena; 24,4 mio SIT (108.000 EUR). PH00818MA-KR_
ŠKOFJA LOKA - okolica; 170 m2, enodružinska, primerna za 4-člansko družino, parcela 522 m2, lepa, mirna lega. Cena: 37,3 mio SIT (165.000 EUR). PH00746JN-KR
ŽIRI; 180 m2, dvojček, tri etaže, potreben temeljite obnove, možnost ureditve treh stanovanj. Cena; 6,8 mio SIT (30.000 EUR). PH00793MA-KR_
PREDDVOR - Bašetj; 260 m2, t|pris 12 x 9m, podaljšana III. gradbena faza, lahko dvostanovan-jska, ob gozdu, 810 m2 parcele. Cena; 23 mio SIT (102.000 EUR). PH00657MA-KR_
CERKLJE; 170 m2, dvodružinska, potrebna adaptacije, parcela 480 m2, mirna lokacija. Cena: 30 mlo SIT (133.000 EUR). PH00794JN-KR
CERKLJE - Poženik; 280 m2, dvostanovanjs-ka, parcela 998 m2, idilična, mirna lokacija, obrobje vasi. Cena: 38 mio SIT (168.000 EUR). PH00809MA-KR_
BLED - Sp. Gorje; 180 m2, III. gr. faza, mirna, sončna lega, parcela 600 m2, primerna tudi za vikend. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PH00807MA-KR
POČITNIŠKI OBJEKTI
STISKA VAS pod Krvavcem; 100 m2, bivalni vikend - brunarica z zidano garažo in teraso, tloris 5,5 x 6,5 m, parcela 1000 m2, sončna lega, asfalt do hiše. Cena: 23 mioSIT(102.000 EUR). PV00761TJ-KR
TRI IN VEČ SOBNA STANOVANJA 1 ZAZIDLJIVE PARCELE
KRANJ - Vodovodni stolp; 74 m2, trisobno, 3. nadstropje, v celoti adaptirano, dobra lokacija, CK-plin. Cena: 18,5 mio SIT (82.000 EUR). PS00782JN-KR
KRANJ - Vodovodni stolp; 93 m2, trisobno, obnovljeno, 1. nadstropje večstanovanjske hiše, CK, plin do vrat, garaža všteta v ceni stanovanja. Cena: 16,3 mio SIT (72.000 EUR). PS00752MA-KR
CERKLJE - Apno; 486 m2, vikend parcela, rahlo v hribu, z lokacijsko dokumentacijo, voda in elektrika na parceli. Cena: 6,6 mio SIT (29.000 EUR). PZ00814MA-KR
KUPIMO
LJUBNO - Praproše; 2984 m2, stavbno zemljišče, mirna lokacija v vasi. Cena: 11 mio SIT (48.700 EUR). PZ00674JN-KR
MN
G0RENJSK1GLASjJ3^^
Želite kupiti ali zamenjati kakršnokoli nepremičnino na Bledu, v Lescah ali Radovljici, pokličite agencijo IDA d.o.o. nepremičnine, 04/2361 880, 041 331 886
KRANJ - Gubčeva, prodamo 2ss + 2 kabineta, 89 m2, v 1. nad, vsi priključki, lepo, vzdrževano. I DA nepremičnine, 04/ 2361 880, 041 331 886, 041 386 930_
KRANJ - NAKLO prodamo novo 3 ss, 67 m2, v pritličju stanovanjske hiše, cena je 14.6 mio SIT.IDA nepremičnine, 04/ 2361 880,041 331 886, 041 386 930
KRANJ Center 2 SS, 55 m2/PR, vsi priklj. 12,4 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj. 10,9 mio SIT, GOLNIK 2 ss 56,10 m2/ll, vsi priklj. 11,5 mio SIT, TRŽIČ center 2 ss+k, 56,85 m2/l, vsi priklj. 8,5 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp, lepo, obnovljeno 3 ss, 73,80 m2/lll, vsi priklj. 18 mio SIT, Kranj Planina III, 2 ss+k, 76m2/lll, 16,1 mio SIT, KRANJ Stražišče obnovljeno v hiši s posebnih vhodom, lepo 3 ss+k, cca 110 m2, 114 m2 vrta, 19 mio SIT, TRŽIČ 2 ss v hiši s posebnim vhodom, 68 m2, vrta 465 m2, 14,5 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, 202-33-00,2369-333,041/333-222 587i
VODOVODNI STOLP, 2 ss, 3. nadstr./3, CK, balkon, obnovljeno, ugodno prodam. tt 231-56-00, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE
STRAŽIŠČE - v bloku, 1.5 ss, pritličje/3, obnovljeno, cena ugodna, prodam. It 23-15-600, 040/200-662 PIANOVA NEPREMIČNINE___
KRANJ - šorlijevo n.; GARSONJERO, 25.30 m2/ll, obnovljeno, ni balkona, vsi Priklj., 7.45 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA 1 ss, 48 m2/l, balkon, klasično ogrevanje, 8.55 mio SIT, TRŽIČ BISTRICA 1 ss, 41.67 m2/IV, balkon, CK, Z lega, 9.1 mio SIT, KRANJ center - 2 ss, obnovljeno, 50.40 m2/PR, klasično ogrevanje, 9 mio SIT, GOLNIK 2 ss, 54 m2/ll, vsi priklj., balkon, 11.6 mio SIT, KRANJ Planina I, novejše, sončno 2 ss, 66 m2/lll, vsi priklj., balkon, 15.1 mio SIT, KRANJ Planina II, 2 ss, 68.30 m2/ll, nizek blok, vsi priklj., V lega, 16.7 mio SIT, TRŽIČ obnovljeno 3 ss, 59 m2/l, klasično ogrevanje, 8.8 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE tt 202-33-00, 041/333-
222 _ 8235
KRANJ - MLAKA; v novem poslovno stanovanjskem objektu prodamo pritlično STANOVANJE v velikosti 66.5 m2. tt 041/622-626_ 6330
ŠKOFJA LOKA Frankovo nas. prodamo 3 sobno stanovanje, 80 m2, 3. nad. dva zastekljena in izolirana balkona vsi priključki. Cena ugodna. LOKA nepremičnine, 50-60-
300 _6364
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 1 sobno stanovanje 37 m2 površine 3. nadstr, vsi priključki, delno obnovljeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6365
ŠKOFJA LOKA Podlubnik prodamo 2 ss 60 m2", 3. nadstr., vsi priključki, stanovanje je ohranjeno in delno obnovljeno. LOKA nepremičnine, 50-60-300 6366
TOVORNA VOZILA
SUZUKI CARRY VAN SUPER, I. 96, pre-voženo 25000 km, prvi lastnik, prodam. tt 502-2000, 041/630-754 6358
VOZILO KUPIM
ODKUP POŠKODOVANIH VOZIL, TAKO-JŠNJE PLAČILO, ODVOZ, PREPIS. CORK 2000 d.o.o., Krnica 42, Zg. Gone, 041/643-054
5412
VOZILA
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1»»«J. plačilo v gotovini, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO.d.o.o., Partizanska O. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148,
041/632-577____212±
R 4 GTL, izredno poecni prodam. tt 040/223-570
SUZUKI BALENO 1.6 GLX, I. 96, reg. 8/02, RENAULT IMV R 5 CAMPUS I. 91, 5 vrat, reg. 8/02, prodam. It 502-2000,
041/630-754_6357
Prodam R 5 CAMPUS PLUS, I. 92/8, lepo ohranjen, cena 280.00 SIT. tt 040/831-251, popoldan 6360 R 5 CAMPUS, I. 90, 5 v, rdeče barve, ugodno prodam, tt 031 /490-012 6368 Prodam GOLF III GL TD, I. 92, 5 vrat, črne barve, cena 1.150.000 SIT, tt 041/730-990 FIAT TIPO 1.6 I. 91, 5 v, CZ, elek. stekla, reg. do 10/02, lepo ohranjen, cena 360.000 SIT. tt 041/727-128 6373
CLIO RT I. 98, ugodno prodam, tt
041/366-664_6378
R 5 FIVE, I. 94, 80.000 km, servisna knjiga, registriran celo leto. tt 041/787-050 MEGANE 1.6,LET 2000, 20.000 KM, MET SREBRN, 5V, KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, 1.LASTNIK2.490.000 SIT, AVTO
LESCE D.O.O., TEL 04-5319-118_
GOLF 1.4.LET 99 1.REG 00, MET MODER, 3V, 1.LASTNIK, OHRANJEN, 1.890.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 VECTRA 1.8 GL KARAVAN, LET 96, MET ZLATA, 1.LASTNIK, KLIMA, ALU, REG 1/03,   1.440.000 SIT,  AVTO LESCE
D.O.O., TEL: 04-5319-118_
CORDOBA 1.6 SE,LET 96, SREBRNA, AR, SERVO, OHRANJENA, 1.050.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118 LANTRA 1.8 GLS.LET 96, 115.000 KM, MET MODRA, 1.LASTNIK, 2X AIR BAG, ABS, EL OPREMA, 1.040.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 FIESTA 1.1 IC.LET 94, MET MODRA, 3V, 530.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.: 04-5319-118
SAAB, 9 5 2.3 TURBO.LET 98, MET SREBRN, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, LES, ALU, 2.950.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
Redno ali honorarno zaposlimo DEKLETA ZA STREŽBO v novem gostinskem lokalu OLD ENGLISH HOUSE na Deteljici pri Tržiču. Dodatne inf. na tt 041/350-114 Frantar Dejan s.p., Predilniška 16, Tržič
Honorarno ali redno zaposlimo DEKLE za delo v strežbi in KUHARJA ali KUHARICO, tt 031/360-476, Ribnikar Janko s.p., Senično 8, Križe 6314 DEKLE za delo v dnevnem lokalu zaposlim, tt 041/570-937, Brišnik Bojan s.p., klanec
38, Komenda_6352
KUHAR - PICOPEK dobi delo. tt 041/799-411, Picerija in restavracija Tonač, Grmičeva 1, Kranj 6354 Zaposlim FRIZERKO z delovnimi izkušnjami. Pimat Jana, s.p., Jezerska c. 93/D, Kranj, tt 031 /479-617 8359
Agrarna skupnost Planina pod Golico išče PASTIRJA za pašo ovc na Golici, tt 58-00-033 ali 58-00-332, vsak večer od 19.-20. ure Dekle za delo v baru, po možnosti študentko, zaposlimo, tt 041/880-500, Miks d.o.o., Bled, Črtomirova 12 8369 Mercator franšizna prodajalna zaposli PRODAJALKO živilske stroke na Bledu. Zaposlimo tudi PRODAJALKO v Kranju oz. okolici Škofje Loke. Pisne ponudbe na: MAK, Škofjeloška 20, Kranj 8375
ZAPOSLITEV IŠČE
Iščem delo - lahko varstvo otrok na mojem domu. tt 518-52-24 5909 NATAKAR in KUHAR iščeta sezonsko delo. tt 531-85-68 6334 Iščem delo - popsravljanje, čiščenje poslovnih oz. zasebnih prostorov, popoldan tt 595-82-57 6337
Prodam več močnih in pregledanih ČEBELJIH DRUŽIN, tt 533-39-14, 041/948-
077_6340
Prodam 2 OVCI z jagneti. tt 041 /590-170
_6346
Prodam BIKCA čb, starega 1 teden, tt
041/692-722_635.
Prodam KRAVO simentalko. tt 25-21-496
8353
Prodam TELICO simentalko v 9.mesecu brejosti. tt 041/968-900 6355 Prodam domače očiščene PIŠČANCE z dostavo na dom. tt 041 /515-867 8356 PRAŠIČE od 25 do 100 kg, prodam. Možna dostava, tt 041/268-340 «™
ŽIVALI
" PRAŠIČE od 25 do 150 kg prodam in pgina dom, tt 041/730-990 6282 Prodam 14 mesecev staroTEUCO simentalko, navajena paše m PŠENICO mlevno. tt 574-00-15 6331
Prodam 2 čb BIKCA, tt 01/832-41-83 Prodam 7 dnis taro TELIČKO Sl-
MENTALKO. tt 25-21-631_6376
Prodam TELIČKO čb staro 7 dni. tt 57-
23-606 6386
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVE-DO, krave, jagneta, konje, tt 041/650-975
5390
OPEL, VECTRA 2.0 DTI 16V KARAVAN,LET 99, MODRA, AVT KLIMA, 4X AIR BAG, ALU, 2.550.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL.:
04-5319-118_
SUZUKI.GRAND VITARA 2.0 TD.LET 2000, 24.000 KM, KLIMA, 5V, REG 11/02, SERVISNA, 3.450.000 SIT, AVTO LESCE
D.O.O., TEL: 04-5319-118_
CITROEN JUMPER 2.5 TD MAXI, LET 96, BEL, POVIŠAN + PODALJŠAN, 1.LASTNIK, NOVE GUME, SERVISNA.UGODNO, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
ŽELITE PRODATI ALI KUPITI RABUENAVTO?
Oglasite se ali pokličite
TAL N
do.©.
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
PE Zg. Bitnje 32, TEL.: 04/23 -16 -180, GSM: 031/664-466
Uredili vom bomo tudi prenos lastništvo io »ošego jekleneoo M«*
TUDI RABLJEN AVTO JE DOBER AVTO
FORD, MONDEO 1.6 KARAVANLLET 97 BEL, KLIMA, ABS, 2X AIR BAG REG 3/03 1 760 000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL. 04-5319-118
Sporočamo žalostno vest, da je umrl
MARKO TAVŽELJ
univ. dipl. inž. el. upokojeni direktor nekdanjega PTT podjetja Slovenije, p.e. Kranj
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
Eno leto v grobu spiš,
v naših srcih še živiš,
na grobu večna lučka ti gori,
a tebe več med nami ni.
Le srce in duša ve,
kako boli, ko več te ni!
Delavci TELEKOM Slovence, PE Kranj
V SPOMIN
— - .— i-
JEKO - IN, Pogrebna služba Blejska Dobrava URADNE URE: od 7. do 15. ure od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222 Dežurna služba popoldan do 20. ure tel.: 5874-222 ali neprekinjeno 24 ur.
POGREBNIK Dvorje tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure, tel.: 50-23-500, 041/648-963 Dežurna služba od 14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne 041/648-963 041/357-976
SUZUKI, GRAND VITARA 1.6,LET 2001, 11.000 KM, MET ZLATA, KLIMA, EL OPREMA, REG 7/02, 3.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 VOLVO, S40 1.8.LET 98, MET ČRN, AVT. KLIMA, ABS, 4X AIR BAG, USNJE, ALU, TEMPOMAT, LES, EL OPREMA, KOT NOV, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OPEL, FRONTERA 2.2 SPORT,LET 99, MET MODRA, 3V, KUMA, ABS, SERVISNA, EL OPREMA, LOKI, PRAGOVI, 3.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
PASSAT 1.9 TDI KARAVAN,LET 98, BEL, KUMA, ABS, 2X AIR BAG, 2.550.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 PASSAT 1.8,LET 98, MET MODER, KLIMA, EL OPREMA, 2.350.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 ALFA 145 1.6.LET 98, MET MODRA, KLIMA, USNJE, ABS, 2X AIR BAG, 1.650.000 SIT.A VTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
AUDI, A6 1.8 T OUATTRO.LET 98, MET MODER, AVT KLIMA, ALU, EL OPREMA, LES, BORD. C, OHRANJEN, 3.690.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118
FIAT, UNO 1.0 BASE, LET 98, 48.000 KM, 5V, MET RDEČ, REG 1/03, 790.000 SIT, AVTO LESCE D.O.O., TEL: 04-5319-118 OGLEJTE SI VSO NAŠO PONUDBOVOZIL S SLIKAMI, TER KORISTNE NASVETE Z IZRAČUNOM REGISTRACIJE ZA VAŠE VOZILO NA NAŠI INTERNET STRANI WWW.AVTO-LESCE.SI PRODAJA VOZIL, PREPISI VOZIL, ODKUP VOZIL, MENJAVA, CENITVE VOZIL VSAK DAN 8-18, SOBOTA 8-12, AVTO LESCE D.O.O.TEL: 04-5319-118
3. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama
FRANCKA AHAČIČ
Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate ali postojite ob njenem grobu.
VSI NJENI
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
ZAPOSLIM
Redno zaposlimo ZASTOPNIKE za teren-sko prodajo. Plačilo tedensko za prevoz >n uvajanje poskrbljeno, tt 041/513-664, 041/617-132, Jancomm.d.o.o., Hetnje o«, Križe
. VOZNIKA C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu za vožnje po Z Evropi redno   zaposlimo,   tt 041/614-722, 04/236-77-33 VRBA d.o.o., Struževo 4, Kranj 5996 AVTOKLEPARJA zaposlim ali fanta za pri-učitev z znanjem varjenja. Matevž Ribnikar s.p., Jezerska c. 86b, Kranj 6217 Išče se MANAGER, ki si bo sam odrejal višino zaslužka. Prošnje pismeno: CON-TACT, p.p. 216, 4001 Kranj, tt 041/207-
569 6251
ZAPOSUMO MIZARJA. Fibra d.o.o., Puš-tal 106, Škofja Loka, informacije na tt 041/661-805____!!!!
Objavljamo prosta delovna mesta1 za PRODAJNEGA REFERENTA - TELEFONISTA v Kranju. Nudimo 400 SIT/h in dodatno stimulacijo, inf. na tt 04/201-48-26 Cankane-va založba d.d., Kopitarjeva 2, Uubliana
ZAHVALA
Žal na svetu tem ne vidimo se več, vse solze, prošnje so bile odveč. Bolezen bila je močnejša od življenja, tebe smrt rešila je trpljenja.
Zapustil nas je naš
OTON STREL
1937 - 2002
Prisrčna hvala vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem, ose Škofja Loka in vsem, ki ste karkoli storili zanj, bili z nami na dan slovesa in nam poma
Hvala vsem za vse.
Žena Pavla, hčerka Mirjana, vnuki Jaka, Tina, Neja in zet Janez Podlubnik, 30. aprila 2002
•••••••
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
TOREK	SREDA	ČETRTEK
od 2 °C do 21 °C		«4 od 9 °C do 13 °C
	od 7 °C do 19 °C	
Jutri bo še sončno, na nebu bo več visoke koprenaste oblačnosti. V sredo bo sprva še delno oblačno, čez dan pa bo oblačnosti več in začelo bo deževati. V četrtek bo oblačno s padavinami, vmes je lahko tudi kakšna nevihta.
Ob 1. maju na začudenje sprehajalcev skoči v Blejsko jezero in plava
Ta je nor - v vodo bo skočil...
Nekdanji jeseniški plavalec, zdaj pa neutrudni rekreativec Janko Fon že 27 let 1. maja skače v Blejsko jezero in plava. Nikoli bolan. Smuča, kolesari, nabral je že tono jurčkov,
ki jih z baterijo nabira ponoči. Iskriv pisec v pismih bralcev.
Bled - 67-letni Janko Fon / Jesenic je pravi kaveljc in gorenjska korenina: telesno vzdržljiv kot malokdo njegovih let, nikoli bolan, kot nekdanji uspešni jeseniški plavalec pa že 27 let za prvega maja hrabro skoči v Blejsko jezero in plava. Ni pomembno, koliko
stopinj ima tedaj jezero - Janko mora skočiti in plavati od pomola do pomola, čeprav ima jezero le 15 stopinj Celzija inje sneg tja do podnožja Stola.
"Pred 27. leti je bilo krasno vreme in bila je prvomajska regata. Tedaj sem si od veslačev sposodil
Janko Fon v Blejskem jezeru 1. maja.
kopalke, tako meje mikalo v jezero in skočil v dokaj mrzlo vodo. Od tedaj dalje držim prvomajsko tradicijo skakanja in plavanja v jezeru," pravi Janko. "Ce pozimi jezero zamrzne, je temperatura vode precej nižja, ponavadi pa je na ta dan zelo vetrovno.
A me ne moti: zelo rad skačem v vodo, plavam med racami in pod vodo, plašim ribe in gledam, kako se kaj imajo tam spodaj... Res je, da sem v vodi tega dne bolj sam samcat - le en kuža je z mano hrabro zaplaval. Naključni obiskovalci čudno gledajo, malo povrtajo s prstom po glavi in vem, kaj si mislijo: da nisem ravno pri pravi. Nekoč se je ob obrežju ustavil en lep mercedes hrvaške registracije in ko je fina gospa videla, kaj nameravam, je jadrno skočila iz avta: "Pa ovaj će u vodu! Pa ovaj je lud!"
Da je "ovaj lud", sta si mislili tudi domačinki, ki sta se skrili za drevesi, ko sta ga zagledali, kako je v največjem mrazu brez srajce
Samotni plavalec v Blejskem jezeru. Janko Fon ni bil nikoli bolan. Ob upokojitvi v nekdanji železarni niso našli njegovega zdravstvenega kartona, ker ga nikoli ni uporabljal.
smučal na Čednkovem rovtu nad Jesenicami. A Janko ni "nič lud", le kondicijo vzdržuje, tudi s kolesarjenjem, ko z 22 kilogramov
težkim klasičnim kolesom premaguje strmino na Kočno, kjer redno omagajo vrli rekreativni mladci z lahkimi gorskimi kolesi. Zato, ker
si vse zapisuje, je lahko izračunal, da je v 25 letih nabral že tono jurčkov, ki jih vloži in proda. 76 kilogramov lani, rekordnih 115 kilogramov pa v letu, ko je bil Černobil. Radiaktivne? "Ah, vse so pojedli," pravi Janko. Po gobe se napoti ob enih ponoči, z baterijo in na svoje "štante" nad Pejca-mi in ko se zjutraj vrača, gredo drugi šele nabirat.
Janko je tudi prodoren in iskriv pisec v pisma bralcev slovenskih časnikov in revij, kjer biča vse nepravilnosti in izraža pristno skrb za krivice malega človeka. Izkušnje? "Če prehudo napišem, ni objave. Zdaj mi v raznih uredništvih leži že 30 pisem. In ko sem eno ljubljansko urednico vprašal, kdaj bo kaj objavljeno in če pri nas morda ni svobode, je otožno zavzdihnila in rekla, da svoboda že je, samo uredniki smo bolj malo svobodni..."
Darinka Sedej, foto: Sladžan Umjenovič
Kuhanje govejega golaža v Skofji Loki
Enako meso in od iste krave
Škofjeloški taborniki so v prazničnih dneh pripravili odprto prvenstvo v kuhanju govejega golaža na odprtem ognju v kotličku. Četrtega tekmovanja v pripravi golaža se je
udeležilo več kot 60 ljudi, ki so se razporedili v 15 ekip.
Škofja Loka - Kadilo in dišalo je tokrat pred Taborniškim domom, na travniku ob Sori, medtem ko so prejšnja leta pripravili "golažfjado" pred Upravno enoto Škofja Loka. Starejši udeleženci se spominjajo, da so se pred 2. svetovno vojno mladi tu igrali, lovili ribe in se skrivali.
Organizator tekmovanja je škofjeloško društvo tabornikov Rod svobodnega Kamnitnika, ki želijo med prazniki na šaljivo resen način pregnati dolgčas in izpeljati
zanimivo tekmovanje. Jan Novak in Grega Žnidaršič, ki sta bedela nad organizacijo, sta bila zadovoljna tako s prijavo tekmovalcev kot družbo, predvsem starejših,
Novorojenčki
V tednu dni, ki je za nami, smo Gorenjci dobili 35 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 28, na Jesenicah pa 7 novorojenčkov.
V kranjski porodnišnici je tokrat na svet prijokalo 28 otročičkov, od tega 10 deklic in 18 dečkov. Najtežji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 4.430 gramov, najlažja pa je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.780 gramov.
V jeseniški porodnišnici je prvič zajokalo 7 Gorenjčkov, in sicer 3 deklice in 4 dečki. Na prvem tehtanju je bil najlažja deklica s 3.000 grami, najtežja deklica pa je tehtala 3.950 gramov.
tabornikov. Pravico nastopa je imel pravzaprav vsakdo, ki se je omenjenega dne prijavil na tekmovanje in vplačal 2500 tolarjev prijavnine. Tekmovanje so omejevala "stroga" pravila, ki obsegajo celotno stran popisano z drobnim tiskom. Ta zapovedujejo izrecno prepoved, da bi tekmovalci sami prinesli svoje meso in čebulo, saj se "organizator priduša, da bo vsem tekmovalcem v kuho izročil goveje meso enake kakovosti in od iste krave, če bo sreča mila ter
enakšno čebulovino". Za vse ostale začimbe so poskrbeli tekmovalci sami.
Taborniki so poskrbeli tudi za ognjišča ter bukova drva, zagotovili dostop do vode in za kotle. Slednje so imeli le v omejenem številu in so jih delili po sistemu, kdor prej pride tekmuje, zadnji pa izpade že na začetku. Prvi ima pravico izbire ognjišča lanskoletni zmagovalec. Kuhanje se je začelo ob 12. uri in vsi so imeli kar 4 ure časa za pripravo golaža po
svojem receptu. Med tekmovalci smo lahko opazili tudi Blaža Kavčiča, poslanca Državnega zbora RS, ki je imel na ognjišču kar dva kotla. "Za dva smo se odločili, ker dva člana naše ekipe ne smeta jesti paprike," nam je o tem povedal poslanec. Kako pa mu je šlo od rok kuhanje? "Uporabili smo škofjeloško - horjulsko znanje ter nekaj partizanskih fint." Partizansko znanje v teh časih? "Včasih niso imeli paradižnika, zato so namesto njega uporabili korenje.
Ta' da golažu poseben okus in je primeren tudi za današnjo prireditev," nam je prijazno razložil Kavčič, ki se je letos prvič udeležil tekmovanja.
Točno ob 16. uri so morale vse ekipe oddati svoj lonček golaža, ki so ga nato ocenili priznani kuharji, združeni v posebno komisijo, kije ocenjevala okus, izgled in vonj. Kuharja najbolje ocenjenega golaža se razglasi za nosilca zlatega kotla, ki ga tudi prejme v varstvo do naslednjega tekmovanja. Letos se je ponovila zgodba, saj so zmagali lanskoletni zmagovalci Ovijači iz Medvod. Tekmovanje je uspelo, bolj kot to pa je pomembno druženje na sicer dolgočasen praznični dan.
Boštjan Bogataj
LOTO
IZŽREBANE ŠTEVILKE 18. KROGA, Z DNE 5. 5. 2002 2, 3, 8, 24, 26, 33, 39 in dodatna 30
Izžrebana LOTKO številka: 512603
V 19. krogu je predvideni sklad
za SEDMICO 106 milijonov SIT
za dobitek LOTKO: 29 milijonov SIT