GLAS SVOBODE i HIXJVKNHKI TKDNIK HA XOBIOTI Diutkmi LiUDvrrf. Glas GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE hix) vein io weekly Dirom To Tin Iim«m« Or Tn tinpniK Otuun. "OD BOJA DO ZMAGE"! - * •». "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 16. Chicago, 111. 20. aprila 1906. LetoV. --.--- == Razgled po svetu. RUSIJA. Velikanočnl prazniki bo po vBem ruskem cesarstvu mirno mlnoll ln pričakovano klanje Židov je izostalo. Pri vaih strahovltoBtih, ki vladajo dai^ danes na Ruskem pa car vendor le goji Se pohlep po nenavadnih prigod-klh. — Poroča se da se jako zanima xa lepo baletko Kouzmina, ki nastopa sedaj v carskem gledišču la celo čarov- na Je za svojega moia v skrbeh. Baletna plesalka je bila povabljena od carja v Carskoje Belo. Seveda povabilu se Je lepa "punčka" rada od-avala in mogočni car ae Je dolgo, dolgo časa z njo zabaval (?J Konečno Jej Je podaril v spomin lep-ln dragocen Šopek v katerem je bilo vse polno dragega lepotlkju. In to vse v tem času, ko rusko ljudstvo pod korobačcm tolikanj pretrpi, in v revščini poglnja in kjer se po vBlh delah države pričakuje novo po-bivanje žldov. . Vlada se je pripravila, da hI slučajni novi Izbruh ustaje zaduSiia. * Bosebno za praznike je bilo vbo prirejeno. V Petrogradu so koncertrl-rane velike muse vojaStva in prvi ar-madni korkl se Je tednlj vrnil lz bo-Jlfiča ima -nalogo Btražltl inesto. Tudi carski gradovi ln Carakoj« telo Je popolnoma zastraieno. VbI agitatorji so pod strogim nadzorstvom in jih zaprejo, kakor hitro se ▼ Javnosti pokaiejo. V Moskvi pa je Se vac bolj strogo nego v Petrogradu. Na vslh postajah mrgoli vojaStva, kateri Imajo povelje na vsako dvomljivo Bkuplno ljudi streljati. Vsa državna poslopja so močno ob-stražena ln vsi hlSnl poBestniki so obveSčenl, da kakor hitro prlvole, da se v njih hlSah ubežniki skrivajo, bodo strogo kaznovani In njih hISe razdejane. Kakor v Petrogradu tako tudi v Mos--kvi so na raznih krajih mesta oddelki ki Imajo strojne topove. Iz Tiflisa prihaja vest, da Je izbruhnil med vojaštvom vpor. Med Istimi In lojalnim vojaštvom Je nastala cela vojna v katerej Je padlo 315 vojakov a 855 vojakov bilo Je pa več ali manje ranjenih. — Policija Je dne 16. t. m. Iznenadl-la z odredbo, da morajo vsi* znata ve, ki so bile povodom vellkanočnlh praznikov razobeAyc.e, odstraniti. Ta odredba je uprizorila, da se Jo raztrosila vest, da Je carjeva družina umorjena. A takoj drugi dan pa Je policija Bvojo odredbo utemeljeval*. Po ruski postavi ne sme brez policijskega dovoljenja nihče razobesiti zastav ln če ae kdo temu protlvl bode kaznovan. V temu letu Je bilo pač dovoljeno hl-So oklnčatl, a po pomoti policije se nI dovolilo razobeSanJe zastav. Ker pa v Rusiji Je vso prepovedano, kar nI direktno dovoljeno, bo morali zastave shraniti. — Tuji bankirji so zopet rusko državo reSUi pogina. Državi se Je posrečilo dobiti posojilo v ogromnem znesku $450.000.000 ln alcer pod Jako za državo poniževalnimi pogoji, vender ista se je morala tem udati, če Je hotela posojila ijbiti. Posojilo bo državo vsaj za dve leti reSllo, kajti s tem bode poplačala nujno dolgove. Pri posredovanju se Je WItte pokazal, da zna "pumpatl", ter na ta način Je tudi svojega nasprotnika Durno-va premagal, kateri bode najbrle k-malo odBtonll. — Častnik Abramov", ki Je bil ob-toien da Je Jfctnico Ano Spiridonovno pretepal In onečastll bil Je od vojnega sodlSča popolnoma oproičen. Ko se Je vračal domor, Je svojim prijateljem Izrazil, da mu Je selo Zal, zakaj nI Spirldonovno takoj u-moril. ^ "Slovo Polskle" poroča, da Je preiskava Droti generalu SteselJu dokazala, da J« prodal Port Artur Japoncem za dva mlljona rublje v,, ' Zahteva se da generala zaprejo ln postavno kaznujejo. AVSYRIJA. Napetost med vladarjem In prestolonaslednikom. "Plienske List?" poročajo B Dunaja o razgovoru s nekim odličnim članom konservativnega veiepooesrva, ki je rekel: že dolgo časal vlada med cesarjem ln prestolonaslednikom nekako napetost, ki se Je zadnjo čase Se izredno poostrila. Vladar Je pri raznih prilikah neprikrito izražal svoje nezadovoljstvo nad prestolonaslednlkovlm postopanjem. Posebno mu jo zameril njegove sveže z nekim grofovsklm poslancem, — grofom Bternbergom. — SpolSno Je tudi znano, da nadvojvoda Fran Ferdinand nI poseben prijatelj ministrskega predsednika. Ministrski predsednik pa uživa pri cesarju tako zaupanje, kakrSnega Se nI užival noben njegov prednik. Cesar je posebno glede volilne reforme isrekel baronu Oautschu popolno priznanje in zaupanje in sicer v navzočnosti prestolonaslednika. Zadnje prestolonaslednlkovo potovanje v Draždane Je bila tudi u-prizorjena demonstracija proti dunajskem dvor«. 8ERBIJA. Znani general Tanckovič, ki je sodeloval pri umoru kralja Alekaandra ln kraljice Drage je odpuSčen iz armade. Zahteva se, da se odpustijo vsi Isti častniki, ki so bili pri kraljevem u-moru udeleženi is armade, a kralj Peter se pa tej zahtevi upira, ter menda s tem kaže svojo hvaležnost Istim častnikom, ki bo mu pripomogli zasesti krvavi prestol. Anglija tudi zahteva odstranitev n-bijalcev, ter prodno se to ne zgodi, noče stopiti s Srbijo v ntkakorSno dl-plomatično zvezo. Odstop minlateratva. Kralj Peter je Bprejel ponunjano od-stavko sedajnega mlnlBterBtva, ministre pa je naprosil, da ostanejo So toliko časa v službi dokler se ne so-stavi nov kabinet. Uzrok odstopa ministrov je ta, ker kralj noče privoliti izključenje častnikov iz armade, ki so se udeležili kraljevega umora. NEMČIJA. Konec trozveze. Razmerje med Italijo ln Nemčijo bo pobt&l« »slo napete. - Javno se govori, da je nemSki cesar pred kratkim italijanskemu poslaniku u Berollnu izjavil, da je trozveza postala nepotrebna, odkar je Italija na marokanski konferenci samostojno delovala. Da je razmerje res napeto, kaže tudi to, da za časa nesreče vsled bruhanja Vezuva nI Nemčija Izrazila no-bonega sočutja, kakor so storile vse druge drŽave, In se v Nemčiji tudi nt odredilo pobiranje doneskov za po-nesrečen«.. Italijanski poslanik v Berollnu se v kratkem odpelje In se ne vrne več na mesto. Italija Je pa tudi na resen konflikt pripravljena in računa na podporo Anglije in Francije. Iz merodajnlh krogov se tudi zagotavlja, da bode Avstrija Izstopila iz trozveze ln na ta način bode Nemčija popolnoma osamljena. Vse to kaže, da stojimo pred časom, ko se bode prevrat v evropskih državah IrvrSlI- Najbolje prizadeta sta kraj Ottajano In San Giuseppe. Neiteviino podau-tlh in usmrčenlh ljudi lakopavaJ<^ Iz razvalin. Cerkvo in hiše se pa Se Bedaj podirajo, kar močno zavira reSIlna dela. — Pri nekaterih krajih je po 10 čevljev pepela nakopičenega in marsikatera hiSa Je do druzega nadstropja zasuta. Nekateri mrtveci Imajo dragocenosti v rokah, kar kaže, da bo isto pri bogu hoteli reSitl, a katastrofa jih je prehitela. V Ottajano bo Izkopali Iz pepela dve starki, kateri ste bile Se live. A strah in groza jih je tako prevzelo da sti postali mutastl. FRANC08KA. V LenBkcm okrožju Strajka prlftlo Je do resnih nemirov. Od vojaStva zastražene skabe, so Strajkujočl napadli, pri katerem napadu so se ženske odlikovale. Kavalerlste ln žandarje bo žensko pričele kamenjati. Generalni perfekt Je hotel posredovati, a BpreJelI so ga s klici: "Revolucija naj živi". — Neki skabovl ženi bo razdejali vso pohištvo. Vojaki so več oseb zaprli. : Strajkujočl so poskusili tudi cerkev v Montlgny razstreliti. Ameriške vesti. ITALIJA. Vezuv se Je konečno pomiril. Strašni dnevi, ki Jih Je provzročilo bluvanje Vezuva bo minili. Vezuv se Je pomiril, a pogled na razdejano o-kollco Je grozovit Grozen potres v 8an Francisco! Del mesta Je popolnoma razdejan. Skoda se ceni na več mlljonov dolarjev. Po raznih krajih so hISe v ognju. Vode za gasiti nI. Promet ves oviran. Na stotine Ijudlh usmrčenlh. Tako se glasi brzojavka ki je prišla Iz San Franclsca. Dne 18. t. m. ob 5:10 uri zjutraj Jo bilo meBto po potresu skoraj popolnoma razdejano. Potres Je trajal 3 minute In na tisoče hiS ln poslopij so je sesulo. Neposredno na potres pa Je začelo po raznih delah mesta j^rutl, a ker so vodovodne cevi popokale Je tudi vode za gašenje primanjkovalo. Število usmrčenlh ljudi Je ogromno, govori se da na tisoče, vender nI mogoče Se števila določiti. Nekateri pa pravijo da Je to Število pretirano in da Je le nekaj stotin ljudi usmrčenlh. Ker nimajo vode gasijo ogenj s tem. da cele cesto hlft z dinamltom razstrelijo, ter na ta način razSirenje ognja omenjujejo. Približna cenitev Škode na poslopja naznanjajo z najmanje 7 mlljonl dolarjev. Strah vlada med ljudstvom. Večina ljudi Je Bo spalo, ko Be Je pričelo tresti In nekateri so kar neo-blečenl uSll na cesto, ter bI s tem rešili življenje. O zadnjem potresu. Zadnji potros, kateri Je mestu San Francisco prlradjal tolikanj gorja, Je tudi v drugih mestih napravil ogromne škode. V San Franclscu samem Je nad 1000 mrtvecev (pravijo da celo 5000) — 3000 ranjenih ln 200.000 ljudi brez strehe. Škode pa Je do 200 mlljonov dolarjev. Mesto je v obBegu 10 kvadratnih milj popolnoma razdejano. V Agnews je razdejana norlSnica. — 2751norcev Je ubitih a 150 pa begajo okrog po meBtu. Palo Alto. Višja šola razruSena, 2 mrtva, 1 mlljon dolarjev škode. San Joae. 65 mrtvih, obilo poslopij poškodovanih. Skoda nezmerna. Salinas. Univerza vojašnica, sladkorna tovarna, tempelj prostozidarjev ln obilo drugih poslopij razdejanih. V mestah Gllroy,. Holllater, Monterey, Napa, Sacramento, Redwood City Santa Cruz. Sulsun, Ballsjo, — Watsonville, Lona Prleta Jo potres tudi razsajal, ter napravil ogromne Škodo na ppajopjah. V vsakem mestu je obilo mrtvih ln ranjenih. V Santa Rosa, malo mestece, skoraj popolnoma razdejano. 300 mrtvih In ogromno Število ranjenih. O it raj k u. Nuziiiuijn se, da so lastniki trdih premogokopov tudi sedajnl predlog ra-zsodenskega sodlSča v sedajnl obliki odklonili. S pismom so g. Mltchellu naznanili, da no morajo ni več ponuditi, ter da ni uzroka se z vprašanji bavltl, katero je prejšna Strajkovska komisija nastavila. "Tribune" naznanja, da bo ti lastniki poBkuSall promet v premogovBklh pralnicah strojno pričeti, in vže nekatere na ta način delujejo. Izvrševalna oblast združenih premo-garjev je nastopila v Indianapolis dne 17. t. mj. svoje delovanje, katero bode trajalo nekaj dni. Vvažujo pri tem nujne predloge o rešitvi ln pereča vpraSanJa. Illlnols-kl posestniki rudokopov so se ostro pritožili da Jo možtvo prt sesalkah ln strojth zapustilo delo. — Kakor se javlja Je do sedaj 400,-000 premogarjev udeleženih pri straj-ku ln niso prejeli do sedaj lz podporne blagajne še nobene podpore. Posestniki premogov In premogarjl. Vsled poročil, ki prihajajo iz države Illinois In Indiana se razvida, tla v vse tamošnje rudnike udira voda, ter provzročuje ogromno Škodo, kajti tudi mašlnlstl so zapustili delo. To razpravljenje bode na Indlano-polskem shodu zavzemalo važno ln glavno mesto. Kakor znano bo premogarjl, ko so se podali na Strajk obljubili, da bode možtvo pri sesalkah In strojth ostalo pri delu. Prelivanje krvi v področju Strajka. Strašno prelivanje krvi so uprizorili Serlfovl pomagači dne IG. L m. v malem mestecu Wlndber med Štrajkujo-člml, ki so prišli pred tamošnjo ječo zahtevajo Izpustitev nekaj zaprtih delavcev. Policija pa jim Je na to odgovorila s streli. 4 delavci so ostali mrtvi n sodom pa ranjenih. Mrtvi so: Kari FoBter, Pavi CIIIIb, Peter CTartin, in Anton Mazuca. Tudi v PIttstonu Je priSlo do boja. Dva delavca sta bila ranjena. Kam se je podalo 110.741 vseljencev? V mesecu marcu tega leta prišlo je v združene države 110.741 vseljencev. StatlBtlČnl urad nam podaja Izkaz kje so se ti naselili. Nt države nil okraja v združenh državnh, v katero bi se vseljcnci ne podali. RaideUtev Je alodeče: Alabama 87, Alaska IG ,Arizona 62, Arkansas 24, California 1754, Colorado 345, Connecticut 1306, Delaware 202, Columbia 180, Florida 81, Georgia 45, Hawaii 1, Idaho 97, Illinois 8828, Indiana 104, Indiana Ter. 14,-Jowa 587, Kansas 207. Kentucky 43, Louisiana 78, Maine 117, Maryland 1810, Minnesota 1012, Mississippi 73 Missouri 2035, Montana 1G8, Nebraska 421, Nevada 246, New Hempshlre 174, New Jersey 7025, New York 43.382, Nord Carolina 8, Nord Dakota 364, Ohio 6038, Oklahoma 10, Oregon 342, Pennsylvania 21.648, Porto Rico 3, Rhode Island 771, So. Carolina 9. So. Dakota 202, Tennessee 49, Texas 62, Utah 171, Vermont 179, Virginia 116, Washington 421, West Virginia 963, WBeonstn 1582, Wyoming 130 vseljencev. * ^Rorkl se odpelje v Boston. Vest, da Gorki potuje s svojo ljubico, katero Izdaja za svojo Ženo, mu Je napravila v New Torku obilo preglavice.. Iz hotelov, kjer se Je nastanil ao ga Izgnali. Kakor se pa sedaj sllSI, Je Gorki dobil povabilo, da pride v Boston, kjer bode pričel reševati svojo misijo Hitro, ko je prlSel v Ameriko je Gorki brzojavll v Idaho zaprtim uradnikom zapadne federacije, ter jih brzojavno prisrčno pozdravi! ' Ti so mu takoj odgovorili: "Maksim Gorki, Hotel Bolledalre, New York. Brat! Svetovni boj sloja, ki jo v Ameriki Isti, kakor na Ruskem, združuje nas bratsko. Izrazito našo presrčua voščila našim sodrugom v Vaši domovini. Mi smo u duhu z Vami. Sprejmite bratske pozdrave. Win. D. Haywood, Chas. H. Moy-er, — Ado okrajna Jotnlšnlca." Določilo, kateremu slede neprijetne posledice. Zvezno vrhovno sodiSče Je ravnokar b 5 proti 4 glasovi Izdalo določilo a katerem bode nad tisoče ločitev zakonov razveljavilo In slce z utemeljitvijo, da za časa ločitve niste obe stranki živeli v eni in isti državi. Seveda s tem tud razveljavi nove zakone, ki so Jih ločeni sklenili in na ta način bode približno 20.000 otrok ln potomcev za nezakonske spoznanih. Pač čudne misli rojijo po "učenih" glavah zveznih sodnikov, kateri iz vsake malenkonntne zadeve Bkovajo nove postave, uprizorivši s tem marsikateremu marslkako neprijetnost. Boji med kristjani In grkl. V Gurley, Ark., vršil so se krvavi boji med krlstJanBkimi in grško katoliškimi železniškimi delavci, v katerim Je padlo 12 grkov . Uzrok boja Jo prepir dneva ob ka-terom Be praznuje vellkanoč, Policija nI bila v tem boju kos svoji nalogi, in fielo došla milica Je napravila mir. Kaj ae vse Amerlkanka ne zmlall. Gospodična Mary G. Jones iz Philadelphia in Frank Simpers la Doverja se bodeta te dnij poročila. Na klečalnlku, na katerem bode klečala nevesta bodo pa blazina napolnjena z ljubezenskimi plsmaml, ki Bta Jih zaljubljenca med Bebojno pisala. Tako Je zahtevala nevesta a ženin jej Jo privolil v to. Ali bodeta ta dva tudi v poznejšem zakonskem življenju Btala, ležala ali klečala na blazinah napolnjenih b tako dellkatno stvarjo, Je še vprašanje zakrite prlhodnjostl. Nesreča na bojni ladljl "Kearsage", Zadnji petek je Imela bojna Indija "Kearsage" v kubanskem vodovju strelno vaje. Na neznan način bo Je pa 13 čolna kanonska kroglja razstrelila, ter Je 1 častnika in 6 mož ubilo, druzega čnstnlka in 4 druge može pa ranilo. Joint Defence Board. V nedeljo dno 22. t. m. popoldne ob 3 urah vršil se bode shod delegatov istih organizacij, ki tvorijo v zadevi zaprtih uradnikov W. F. of L. Miners Joint Defenco Board. Shod se vrSl v Trades unljski dvorani 55 N. Clark 8. Sklicatelj tega shoda je tajnik pomožnega odbora g. Jakob Billow, kateri naproša vso delegate, da se ob pol treh popoludne na mestu snidejo. — Glavna točka dnevnega reda je prireditev skupne demonstracije na dne 6. maja. Panika v cerkvi. V tukaJSnJeJ cerkvi sv. Ljudmile na Albany Ave., Je med nedeljskimi večernlcaml nekdo zakričal "ogenj", radi česar jo nastala med navzočnlmi splošna panika. Vse Je hitelo iz cerkve ln v drenju ao bile štiri osobo usmrtene. dočim je 16. ranjenih, — Cerkev Je češka. Slovenska Čitalnica v Chlcagl. Be tem potem aahvaljuje vslm da* rovateljem, ki so darovali različne svote v prid Čitalnice, sosebno se P® zahvaljuje "cenjenim članom drultva Slavlje, g. Franka Mladiču, ln g. J. Strohanu. Zavednim narodnjakom kličemo "Slava" In iellmo obilo po* nemalcev. Odbor. Pod novim orlom. Zgodovinska pevest. Ponatis ii "Slov. Naroda" Tretji det. IV. Počasi Je puško zopet zavil v cunje in ju previdno nesel na mesto, kjer tii ja naslednji dan mogel zopet najti. Puško jo skril v vejevju nekega drevo-»a, potem pa se pt> velikem ovinku ukuAai iznova približati Oolierletovl bi-fil. I/, daljavo Je videl, knkor ho nekateri ljudje švigali semtertja. — Funt Je Sel povedat, da nem mu puško vzel, ju mislil Kopitar in zduj bodo Iskali napadalen. Ali pu morda atutljo kako Izdajstvo in i« praxnljo zalogo orožja..., Kopitar se ni mogel približati l)u-bcrietavl hiši, ker ho tam stale tri osebe. Zato Je šel po drugi strani, da bi vsaj poizkusil videti, kdo izmed Doberletovlh gostov pojde v mesto. NI mu bilo trebj dolgo Čakati. Kmalu sta prišli dve osebi In smuknili mimo plota, za katerim je Čepel Kopitar. Spoznati nI bilo nikogar. Kopitar Je splezal čez plot In krenil zu temu Človekoma. — Čudno, kako hodi matiji Izmed teh dveh. .1» govoril sam sebi. Te drobni« stopinje — to mora biti kak tujec, domaČ Človek nima take hoje; Ce Id Jo Imel, bi ga vsak Človek spoznal. Tujea sla šla v mesto, hitrih korakov In skrbno skrivuje svoja obraza. Kopitni- Jima Je v primerni razdalji mirno sledil, s trdnim namenom, da pojde za njima.dokler ne vidi, v katero hiAo stopita. In pot se Je izplačala. kajti tujcu sta krenila na Stari trg in izginila v hlfto, kjer Jo stanovala gdC. Suzana pl. Schmutzen-h a us. Kopitar Je strmel. — To Ju bila uganka, ki Je niti njegov liistri duh nI mogel rešiti. Kolikor si Jo tudi belil glavo — vse Ju bilo zaman Dolgo Je hodil pred hišo gor dol In ugibat kaj bi storil. Naposled se Je odloČil, da gre v hišo. SnJ Je tu stanoval ku-tat Svetlin. — Kopitar Je torej Imel d »ber Izgovor. Stopil Je k hišnim vratom in krepko pozvonil. V. Kurat Svetlin je bil skrajno nejfe-vcljen, ko ga je moCno trkanje na njegovih vratih zbudilo iz spanju. Tako Je bil nejevoljen, da Je dal svoji jezi duška s krepkimi kletvinami. pnčael in ležko se Je Izmotal Izpod o:Iej. — HudlC naj ga vzame, 'kdor me zdaj moti, se Je srdito repenC.ll, ko Jo cbhčll površnik In vžiga! sveCo. Kot na to je pa že ugibal: — Jutri moram vendar (»ogledati v sanjske bukve, kaka številka Je za noCnl oblak. Svetllnovn nevolja pa ae Je spremenila v velikansko začudenje, ko Je odprl vrata In zazrl pred selioj Kopitarja. V sami srajci in povrSnlku h sveCo v rokah je stal pred vrutmi tu ni mogel ziniti besede. Morda niti razumel nI. kako Ju Kopitar odpra-, tU hišnico, ki mu je bila svetila po stopnicah in sedaj odšla v svoj brlog. flule ko Je Kopitar potisnil Svetlina na stran in vstoplvšl v sobo zaprl vrata, se je stari duhovnik zavedel. — VI — Kopittr? I — kaj i»a ho-Cete ob ti uri pri meni? - 1'rljatelj — za Salo Vas nisem zbudil iz spanja, Je odgovorit Kopitar. 8prnv|te se v poatelju in po tem mi povej (p. kdo stanu Ju v tuj h 181. — Ali — kaj pa se Je zgodilo? — Tako sem se prestrašil. Kurat Je Htnl £e vedno srdit sredi sobe In držal svečo v rokah. Kopitar mn J^ vzel svrCo iz rok in jo postavil na mizo; potem mu je pomagal, da se Je spravil v posteljo. — Torej — kdo Btanuje v hlfil? — Kurat Je zaCel poCast naštevati Imena: Kancellst Hodu. topnlCarskl kapitan Ponsoo, Suzana pl. Schmu-tienhaus. Ji« — — Kdo te? — Hm? Kdo? Ah, da, pri Schtnu-t'onhausovkl etanuje gospodična OTt-mp'Ja. — Operna pevka? ' — Bivša operna pevka — »daj Jako pobožna iu krepostna učiteljica petja. Kopitar se jo vsedei na posteljo. Malo je bil prcHeneC, da se ni 2e prej spomnil gospodično Ollmpije. — Alt drugi nihče ne stanuje v hi-Si? -J- —■ Kazen gospodarja nihče, jo od "govoril Svetilu, potom pa nestrpno pristavil; A zdaj Je že Čas, da poveste, kaj to pomeni in čemu ste mu zbudili tako pozno ponoči. — Prijatelj, Jg rekel Kopitar, ne kaj važnega sem zasledil. Mud ti stlmi, ki hodijo v DoborletOvo hišo v Trnovo sta tudi dva človeka, ki »tu h udu J v tej hi&l. Svetlin He Jo nagloma vzravnal v svoji postelji. — Ni mogoče? — Ne le mogoče, nego *Vopo' ma gotovo. Le sluftajte. In Kopitar Je zdaj t. napeto pozornostjo poshiAn-jočemu kiiratu povedni, kaj Je doživel ta večer. Ko Jo končal, je kurat vzkliknil: — A kdo bi mogla hiti tista dva človeka, ki sta sedaj v tej hiši. — Po mojih mislih — Je rekel Ko pltar počasi in s povdurkoin — Je ena tistih oseb —' Olimplja. Že ko sum Jima sledil l/. Trnovega, sem zapazit, tla tiuu eden nekako Čudno hojo. — Zdelo »o ml Je, di tako hodijo racu — u tako hodijo ženske. — Kurat. je zmajeval z glavo i ta vzdihoval: — Čudno, čudno ! Pa — mord i Jo le tako. Druge ženske, na katero lil mogel pasti le najmanjši sum, ni v tej lit Al. in kdo nuj bi bil njun spremljevalec ? Iz te hiše gotovo nI — Morda Je kak tujec, ki ga Je O-limplju pri setil skrila. Kje pa Ima Olimplja svojo sobo? — V drugem nadstropju, na kancu hodnika, proti Gradu. Kopitar in kurat Svetlin sta umolknila in premišljevala, kako hi ae dalo dognati, Cu Je kdo pri Olitnplji skrit. Kopitar ui Cisto nič dvomil, la je bila Olimplja, preoblečena kot moški, v DoberletovI hiši. Vidol je Idi enkrat, ko Jo govorila tik cerkve Sv. Jakoba r. grofom Lavalom, a ker hta se na sosreJI pri baronu Cojzu delala, kakor bi se ne poznala. Je domneval, da imata kako posebno zvezo. — Najbolje bi bilo, da greste ka** na policijo, .'o končno menil kurat. Kaj bi sami ukvarjali. — Ne. prijatelj, Je odločno odgovoril Kopitar. To Je nemogoče — tega sedaj fie no morem storiti. — A zaku) ne? — Ker moram imeti olizire. Zdi se ml, da sta prizadeti Se dve osebi. ' aterlh ne smem spraviti v sitnosti. Kopitar Ju mislil na baronico Cojzo vo in na Konrada. In sam zaradi teh ;^veh Solil holol tega. kar Je ž o dognal, naznaniti pristojni oblasti. — Kaj pa mislite storiti? Ju vpra ul Svetlin. — Zu zdaj ničesar. Je odgovorit Kopitar, zn zdaj Je dovolj, da vem, pri čem da sem. Tu (»rt vas ostanem do jiitrj In potem bom že videl, kal Je gtorlll. Kurat J«? bil zadovoljen . . Kopitar Je legel na zofo Iti kmalu sta oba trdno zaspala. In spala sta dolgo, kuj-ti v hlfti In v mestu Je bilo že vse živi*, ko se Jo Kopitar probudll. — Deset Je ura — vstanlte, Je za-grmel na kura ta, še niaSo ste zamudili. Toda kurat Je le nekaj nerazumljivega mrmral in se obrnil na drugo atran, med tem, ko m> J« Kopit u hitro pripravljal /.a odhod. — Kam pa greste? Je zaspano vpra 6nl kurit. — V mesto, jo odgovoril Kopitar In se nato poslovil. Toda Kopitar nI Krt v mesto, nego naravnost v drugo nadstropju. Na hodniku je naletel na gospo il^no Suzano pl. SchmtiUenhaus In jo vprašal za stanovanje gospodične O Um pije. Starka mu je rada postregla in ga spremenila do vrat. — Tu — prosim. — Hvala! Kopitar je potrkal, a ne da bi čaka) na odpor, kar vstopil in atal pred Ljudmilo. Dalje pride. Kam gre denar? Neki slovenski katoliški tednik prinesel Je v svoji zadnji Atevlllkl neki dopis Iz stare domovine, v katerem'se razvida koliko so "Amerlkancl" zadnja leta postali denarja v neko vas In slce "mrtvi roki" ki Je seveda to precejfino Bvoto porabila za okrasek cerkve, zidanje kapelic, nakup raznih zastav itd. NI več In nič manj nego 10.095.75 kron je šlo v žrglo iienasitljlve "mrtve roke". Ne briga nas to, ako kdo •poijarja denar komur si bodi,' kajti vsakdor razpolaga lahko čez svojo last po svoji volji vender dovoljeno tiam bodi, da su dotaknemo tc zadeve ter nekoliko razmotrivamo o celi stvari. — Vsaki naseljenec, ki prihaja iz stare domovine v "tolarsko deželo" pride z namenom, da Id si kuj prisluži! In prihranil, da bi domače /nabiti zadolženo posestvo rešil dolgov, tur tudi da Id svojim ljudem pomagal, ter Jih' reševal revščine. Rus Je, da mnogo od njih tudi to vpoštevujo iu mnogo jih Je. kateri so svoj cilj dosegli, svoje premoženje dolga očistili, se podali zopet v staro domovino. — kjer, z v po rabo amerlftklh skušenj, pridno In skrbno gospodarijo na lastnem uezadotžcnem posestvu. DrugI pa. kateri nimajo listnega premoženja, si pa nabirajo "od zrna do zrnu pogačo, od kamena do kamena palačo", a razven tega tie riuvt-seljujejo svoje starlAe ali družino z iuaisikaterim, a trdo in krvavo prl-služcnlm tolarjem. Vse to Ima blag namen In srečen Isti, ki ga spolnuje. Vsaka cerkev pri nas ima svoje precejšno premoženje in nobeni cerkvi ni potreba prihajati v Ameriko, da bi si tukaj težko prislužila približno svoto, knjtl za cerkev je Amerika doma in brezskrbno lahko gleda I/ svojega s kapital! podloženega pred-stola — v svojo prihodnjoat, kajti saj Ima dosti hrumnih duš, ki radovolj-no polnijo blsago ne oziraje se na to, da večkrat si ne morejo najbolj potrebnega preskrbeti iu ukupitl. Poznam rojaka, ki je nedavno od tega prišel v Ameriko ter dobil delo v tukajftnl tovarni. Plačo prvega tedna je vporahtl /a to. da je plačal hrano, si obdržal St. a ostile ti pa Je poslal cerkvi svoje vasi. Res požrtvovalno. I'rl tum pa se sam sebe nI iMigledal, Kajti bil Je raztrgan, in krmilo Id mu bili palci l/. črevljn gledali. Ali je to prav? Po mojem mnenju ne! Seveda duhovnik bode to pohvalil, stavil le bode vzgled ljudstvu In kakor navadno, kmalo hode mrgolelo konkurentov v takemu početju. 'Roka roko umije" tako se glasi slo venski pregovor. aH po domače rečeno, Ce TI napraviš dobro prijatelju ne bodo Tu tudi prljntelj pozabil. A kako Je s cerkvijo? Upoftteva t i di ona ta pregovor? Ne! Ako prideš k duhovniku, ako gn prosiš kakšne stvari, takrat bodeš moral že od daleč v roki denar ki/.atl Ce boč»:$, dn le uslišl. Če si pa revež ; če ne moreš plač i-II kar duhovnik od Tebe zahteva, takrat pa le pojdi, on Te ne bode ustl-šal in če denuriu nimaš zaprta so Ti tudi ista vrata, za katere si /nabili podaril marsikateri groš, to so vrn-ta — cerkve. — Največ nehvaležnoatl pač dan danes lahko žanješ v cerkvi. Dokler kažeš cerkvi svojo radodarno roko, takrat te bode Rprejemnla z odprtimi rokami, takrat bodes vzgled faranoni In vle na zemlji TI Je za gotovi Jen nebeški raj. • Če pa Tvoje uboge razmere ne dopuščajo "a I možne" cerkvi dajati, takrat Te bode tudi duhoven preziral l:i obsojen bodeš čeravno ne v pekel pa v vice kjer bodeš moral pustiti "roštft. ti" svojo skopušno srce. Tako in nič drugače se Ti hodu godilo. — Dverjeni smo, da niarslknleremu darovalcu Iz Amerike, ki so zbrali teh K 10.0115.79 ter s tem podpirali potrato cerkve, Be, je vže pokazala hvaležnost (?) obdarovanke. "Daruj v dober namen" tako se glasi vabilo cerkve, katera hoče Iz tebe spraviti kaj okroglega. Podpira* 11 TI dober namen če cerkvt daruješ? Ako te mlljonar Rockeffeler ustavi, ter Te bode prosil miloščine, ali se mu ne bodefi krohota!. Ravno tako Je s cerkvijo. Onj» Je bogatn, ona je velika posest-nlca, ona Ima dennrja v izobilju a Ti si pa revež In če bi se zavedal razlike med Rockeffelerjem lil cerkvijo, bi se gotovo krohota), kadar te cerkev vabi "daruj v blag namen". Hlaglh namenov J« dosti, ako linaft denarja v obilici, ako hočeš ustreči bligemu namenu, podari avoj groš potrebnemu, podari ga zavodu, ki re» svoj "hfag namen" v korist človeštva deluje In na taki iiučln "blagi namen'1 spolnuje. Zatorej prijatelj,-ako s! resno pomisliš ako pazljivo prebiraš te vrstice, reči boš moral pisatelj Ima prav. Vpoštevaj moj nasvet, daruj "bin-gemtt namenu"-podpiraj revne, ne ifo iste, kateri z blagim namenom darovani krajcar vporabljajo za lepotičje in razkoftnost — zatorej ne podpiraj "mrtve roke''. ^N e trpite it a m umi Izum! ^ Drgnite holifn, dekla mestu z DR, RICHTER-JEV1H mmjmjmmM iu izuuumluui UaJuto npil prijetnim olajšanjem, klerega Vam podeli (1$) Spričevalo nekega duhovniku Kuv.H.W Freylng mini piše iz Hiilliel, lll.rZe 20 let vpurnh* I j..m v inozemstvu iu v lej pro teku 10. tlui po|sj|rioinu ozdravel1 bolezni tin očeh, za kar se Vam ' srčno zfthvjiljujelli,— Vas pozdravljam ter ostanem h Rtxiatnvniiu in Josef Cicigoi, »ilo W. Valnut Str. Indianapolis, Intl. Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano. Jolm Mlakar, «0th, \ (ireertFiehl A ves. West A Ills, His. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalosi "Otaa Svobode": Robinzon fatara izdaja) tOe Z ognjem in mečem 1.21« Zbrani spisi Jos. Jurčiča C.COc Mali vitez I., H. in lil. del S.ftc Tavčerjeve povesti l.2fic Hiča Marije Pomočnice l.OOa Kralj Matjaž SOc Itočni slovensko nnglefikl slovar . in obratno «0c Potop i 3.2®c Kletev npevestobe l.tftc Vstajenje 1.71c Preko morja Kapitanova bči 4lc Quo vadiš l.Me JuilJ Cesar Me Kirdžali ««c ppatov praporftček 35c 2rtev razmer , 2ic Jama nad Dobrufio 20c Vrtlmlrov prstan 20o Eno leto med Indijanci 2fc Erazem Predjamakl 29c May Erl ' 20c TIun Ling 2»c Knez črni Jurij , 20c Strelec 2»c Naselnlkova hči 20c Pod turfikim Jarmom 2Gc Fran baron Trenk 20c Poslednji Mehikanec 25c Na preriji 25c Naseljenci 2lc Stezjosledec . 25c Elizabeta anglefika kraljica 20u V gorskem zakotju 20c Nesrečnica 36c Krvna osveta 20c Za kruhom 20e Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Mlinarjev Janez 40e Zlata vas 25c Deteljica 30c Rodbinska sreča 40c Krištof Kolumb 40c Kortonlca 30c Mlklova zala 30c Zaroka o polnoči 60c Kdor želi Imeti eno tih knjig, na) nam poitnlm potom poilja naročnino. E. Paucli gostil ničur Se priporoča za obilen obisk. Island Ave. vogal 14. Str. Zanesljivi trgovci z oblekami in nofiilamicii cenami. Harnokar prejeli smo fino zalogo m o/M h pjlftnili oblek v najnovejši HODI in razni barvi. Vse naše blago se prodaja za eno in Isto ceno vsakomur, torej popolnoma zanesljivo. Možke obleko vsili vrst in mod ( KNK 01) $8.60 DO$25.00 * MOŽ KI KLOBUKI 1*0 91.50, $2.00 in 83.00. ... .. n«žili r^ifiri-r^. . HI GLAS SV0110DK Maj o katolicizmu iz stare domovine, h. Iz teea kur smo navedli iz syllal.a In encykllke z dne 8. 12. litU Je razvl-dlti, kako ae kat. duhovenstvo jedini ln knko Je lato dalo vse odločbe v rokd papt'iev. Vlditl Je pa tudi iz teh pre-povedb, IcaUo srpo gledi papeltvo ln duhuveuatvu nft le. da kdo ne lzru-"Je kak kamen: Iz velikanske stavbe, ki se zove ultt-Bniontnni7.em. ali zdajšnji katolicizem, po katerem hoče kat. Iste se razodeva bog Ham. Duhovnik je. kakor je vlanl neki tirolski škof pluil, — dotlčno planu') je objavil tudi "Glas Svobode — več, kakor svetniki, več kakor Marij«, da v tem, da Je bog bnje kal. duhovniku dal oblatit, grehe od vezati, odpustiti, je kat.' duhovnik tudi več kakor bog. . 8 tn vero na nebesa, vice pekelj drži kat. duhovnik nevednežu in boječega omlknnca v Hvojih rokah. No čIbIhJ udobnosti nn tenj svetu, tem več trpiš, tem več zaslug Imaš pri bogu /a pridobitev nebes. Je nauk. katerega kat. duhovniki v raznih spremembah prednašajo. Stem naukom so včasih dobro tržili. Prodajali so odpustke z a več tisoč let ln ljudje bo zadnje pro- duhovenstvo vse vladati, vse urejevali. Cerkveni opravki bo danes kat. moženje dali za nabavo takih neum-duhoveustvu postraiinku stvar; v go- nosti. Nn smrtni postelji je tekom sto »podnrstvu*-, v famillji, v občini, de- letji kat. duhovnik »tem strašilom pri- želnein gospodarstvu In v vladah hočejo narekovati .svojo voljo In nI razmerja v katero bi ne vtakniti ti policaji svojih nosov. In cerkveno vodstvo pametno ravna, da svojih duhovnikov ne pusti ženiti se; neoienjenl bo dfthll milijardo premoženj. Ko so v časih kužne bolezni morile ljudi po tisočih, stal je kat. duhovulk pri posteljah bogatih bolnikov In Jim v zadnji url pripovedoval, da bo take bolezni šiba božja za kake pregrehe. — vojaki, ki se lahko najtrdnejše prlkle-1Grozil jim Ju s peklom In dobil Je, kar nljo na vrhovno vodstvo, na kruh Iz tega obrta In kot ceUbaterJi nemajo za koga druzega skrbeti, so lahko brezobzirni v boju proti nasprotnikom, se lahko predstavljajo Iz jodnegn mesta v drugo in so tako lahko brez do-nioljublja. imajoč* le smotre svojegu stanu pred očmi. Kot celibaterjem jim Je malo mar, ako se gospodari dobro v njenih občinah, deželah, državi; — njihovi otroci — hodijo bog zna kje oltolo — komu lah Jo mar za to, da njegovi otroci živijo v urejenih razmerah naprej, alt v takih, da si ložje pridobljlvnjo kruh v avojl domovini. Oienjon duhovnik skrbi v občini, deželi, državi za občni blagor, za to. da njegovi otroci tudi najdejo dobre Je hotel. Lahko Jo kat. cerkev Jenkrat lastila toliko poljedelske zemlje in druzega. premoženja In Je še danes bogatn. da si Je dosti že krvi zgubila. Tako nazlranje delu iz korajž-nlh ljudi, kakor Jih dela boj za življenje, mevže, ki vedno tarnajo, če ne gre z lahka pridobitev dober, aH če nastopi knku nesreča: bog je tako hotel, bog neče itd. Kat. vera je ustvarjena za Bližnje. Kaj Je n. p. to: fle te kdo udari uu dw»no, ponudi mu še levo stran lica! To je neumnost — Zameri se kat. duhovniku, pa bodeš videl, kako te hode kloftal na oba lica. Ta nauk zanj ne velja. To verBtvo larablja ultramontnnstvo v katolicizmu kar se da. V naših či- ure hoda sta dva. ali Je VBaj Jeden v evropskih kat. deželah, ki dela o-klep. mej katere se postavljajo verniki. Generali, častniki, podčastniki, In verno ljudstvo Je prosto vojaštvo, to je ta katollčka armada. Vera Je sredstvo, s katerim to prostaštvo duhovniki držijo v strahu ln v disciplini. Videli smo Iz navedenih prepovedb. ayllabn, navdene encykllke, kako skrbno ubijajo kat. duhovniki proste mu ljudstvu, — omlkanejšl ljudje Jih iz poštenega verstva ne poslušajo, ali le ubogo malo število Istih, — v glave, da ne sme nič samo misliti, da se ne sme umešavatl v verkvene stvari, ne v upravo, oskrbnlatvo cerke-nega premoženja, videli smo, kako hoče kat. duhovnik siliti državo, kake postave naj da. In videli, kako vodi kat. verno ljudstvo v cekvl in lz-van iste. Tako pride, da je res kat. duhovnik vladar kat. mase in žnjo stoji tudi nad posvetnimi vladarji, vladami. Take duhovnike rabijo samo-dršcl — vladarji, da Jim pomagajo atrahovatl mase in tedaj le ti radi za-tlsnejo oko pred včasih prav jasno bb Izjavljajoči nadvladi duhovenstva. Da le nje v miru pustijo, pa Je. Duho-venstvo pa tudi napram vladarjem lie prenapne strun. Za dolgo se ne skregata vladar ln duhovenstvo. Tako moč daje dobra organizacija kake vrste ljudi v družbi, v držuvl. TI bo kakor bataljon vojakov z nabiti puškami proti veliki goloroki množici. Ljudje iz maBe niso šolani; ne poznajo naravnih zakonov, večina Istih trepeta pred posebnim! prikaznimi v naravi In bojazen pred večnostjo po smrti Je stara, kakor človeštvo in ta atrah stvnrja bogove, njene duhovnike, nabasane puške v rokah duhovnikov. In Itnt. duhovnik Je posebno ta stran verstva s posebno pozornostjo vzel v svoje nauke. Cel zlstein sredstev ^e sestavil, po katerih si vernik pridobiti za more dobro mesto v nebesih. Pred vsem Je važen nauk ta, da se življenje na svetu ne sme visoko ceniti, da je to življenje le kratek prehod v drugo polno veselja In večnega veseljevanja v nebesih ali polno vseh muk v vlcah, v peklu. Če se le pogledajo slike, kntere izdelavajo slikarji za cerkvene potrebe o peklu, vlcah — preletava groza človeka. Temu Be moraš kat. vernik OBČNO POMILOVANJE. Take in jednake so bilo moške besede Georgu H. Shoaf samo par trenutkov pred ločitvijo gornjih treh zaprtih delavskih vodij v tri razne o-krožne Jetnlanice. Odprta očesa te trojice so se. lesketale ko so govorili ln način, na kateri so uil stiskali ruko Je kazal, da so mož besedu In da trdno mislijo kar so izjavili. Trenutek kasneje odvedel Je šerir Jasper Nlcholls Moyerja proti kolodvoru, — kjer Je, slednji odšel z vlakom v Ada okrajno Jetnlšnlco, (county jull. | Zadnji Infamnl čin prosekucije — kronani čin grozno konsplraclje objavljanja treh nedolžnih mož potom zakona — Jo bil konsumlran danes, torek 20. marclja, ko Je Smith, okrajni sodnik v Canyon, sapovedal. da se Moyer, Haywood In Petti bone ločijo in postavijo v respectlvue zaporo v treh okrajih — Ada. Canyon in Washington. Ta ukaz Je prišel,' ko so tri trije se odločili proti posameznem, — solitary — zaporu v Boise jetnlš-niči. Bili ste Jedna Iz med dveh stvari; ali zapor v Ječi /'penitentiary), — kjer bi bill mučeni od krutih Ječarjev, hujše kot pravi zločinci aH ločitev In rapor v nrdlh in nezdravih Ječah. Moyer ln njegova prijatelja so Imeli predobre čase v Canyon county jail, šerif Je bil predober ž njimi. Imeli so preveč prilike vlivati solčne žarke In svežega zraka. Njih preselitev v Co-nyon County Jali je bil trn v peti osebam. ki delujejo dan ln noč Batno da služIjo krvavi denar Mine OwnerB* zadruge, in ti bo odločili. Izvleči tn trn iz pete s tem da potisnejo nedolžne v penitentiary. Še mislili si niso, da Be bi Jetniki h ločitvijo zadovoljili. — Ilajšl pa. kakor sprejeti krutost peni-povedovatl, kat,» tentlarsklh Ječarjev ozlr čuvajev, pro-. slh, v katerih so naravoslovne znnno-Ilvljenske razmere. In na vsake dve ^ ^^ ^^ naravn|h ^^ je postalo marsikaj v tem verstvu lm-bjeverstvo. bajke za otroke. Laik. ki to spozna, bi rad kaj v cerkvi povedal. Pa bog ne daj! Tu se vidi, kako kat. duhovenstvo laika, vernika na stran poteka. Kaj bi ga ne. ko vidi. kako se to blčevje pred nJim trese! "Katolik se ne ante postaviti v središče tega sveta, on mora Iskati varno mesto onstran groba in to življenje Ima služiti lo večnosti!" (Dalje prihod Pettlbone-om v Caldwell-!i. Bili so "all right". Haywood Je Izj&vll, da so fino strežen! in da ne vpraša po ničemur drugam kot absolutni prostosti. Zaprt jo v prostrani celici. V ozadju su štiri celice. Možem jo bilo dovoljeno, ostati v odprti sobi, ves čns ln čltatl ln govoriti pri gojrki peči. Stranišče Je nekoliko v strani Ječe In bilo jim Je dovoljeno iti In priti |>o IJfTbu, no da bi Jih straža spremlja-ta. Jedila so si sami kuhali, sukal! drva zunaj na solncli- In, v resnici, maloknterl lil jih sumničil za Jetnike. Neki podierif — dobra duša — bi moral ostati v Joči ves čas, nmpak nI. — Zdelo so Je, da Je vsakdo vedel, da niti Jeden Iz med treh ne namerava pobegniti: Ampak sedaj Je vse drugače. Okrajni uradniki, pravni pazniki so bill oil HtrunJenl In državno oblasti so prev-zelo mesta. Moyer Je sedaj v neki ozki, v ozadju stoječ! celici, v kojo solnčnl žarek nikoli ne posije, v Boise Ječi, ne daleč od Idanha hotela, kjer stanuje detektive McParttand. NI mu dovoljeno videti nikogar Izlzemši svojega JečarJa ln brezsrčnega, nečloveškega detektiva. On bo "Svlcan In matran" ln skušan h podkupi Je van Je m In ptoHC-kutiran od danes naprej tako dolgo, dokler bode mogel njegov revni, slabi položaj prenašati hudo trpinčenje. Sam večni bog ve muke, katere tKide prenašal mnrljlvl velikodušni Moyer, prfdno MePartland neha 7. zlobnim delom. — Ta ukaz za preselitev Jo bil izdan od sodnika Shmlth takoj po odklonitvi prošnje za poroštvo, predloženo od odvetnika Richardson. Možje so pro sili "not guilty" v odprti sodbi. Ko se Jo poroštvo odreklo. Je odvetnik za zabranbo zahteval takojšno obravnavo, ampak to Je bilo od sodišča odklonjeno. Sodnik Smldth Je oznanil da ne bode nobene obravnave pred 15. majem. Kakor sem že naznanil v svojem brzojavti. razvidno Je, da je smer pognati te može na vislice. Richardson In njegovi sodrugl Imajo se bojevati s državo pričenši z ubožnlm porotnlšt-vom. PribodnlJI teden poročal bodem bolj natanjko o zadevi ln pokazal, da so oblasti malo skrbijo za ljudsko bo-uilšljenje za pošteno Igro In pravico. duhovnik Je namestnik Boga. Cerkev sekutlranl federatski možje, so privo-učl, da Je bog po Krlstu nekaterim Hll v ločitev. razodel svojo voljo in tl so ustvarili po J Tri dni tega imel setu prijazen po-njegovi volji kat. cerkev ln v nauku I govor s Haywoodom. Moyerjom In Žsnska sreda. Gospodična Katarina Ivanovna l)es-nlckaja. hči navadnega občinskega sodnika v kijovskl guberuijl, Jo vsled svoje lepote postala prlncezlnja. 18 let stara Je šla na bojišče v Madžuri-Jo kot usmiljena Bestrak da streže bolnikom. Letos po novem letu se Je vračala skozi Petrograd domov. V Petrogradu pa Jo Je zapazil siamski princ drugi sin sfamskega kralja; smrtno se je zaljubil v njo ter Jo snubil. — Princ Je do sedaj bival na ruskem dvoru kot paž. Brzojavno Je zaprosil svojega kraljevega očeta za dovoljenje ter ga tudi dobil. Ker pa ruski zabranjiije poroko z budistom, odpotuje mladi par v Inozemstvo, da so civilno poročita. AmeriSki nezadovoljneži. Nobena dežela se ne mora v spo. mladnem ousu ponašati s tolikanj nezadovoljneži kakor ravno Amerika. Vidiš jih povsod, slišiš jih kako godrnjajo in mrmrajo, in b tem učinijo neprijetnost na so-bližnje. Kaj pa je temu uzrok V AmerisLo m xlno lovljenje in ozračje. Sprememba zimsko in po-mladtie nravi, najde obilo na to nepripravljenih. Ob tem času postane kri goslejaa in nečista kar u-pliva na delovanje organov. Pre bavljanje ni aktivno, delovanjeod-poved u je svojo |>omoč. Trinorjevo zdravilno grenko vino je edino iti najbolše sredstvo ki obreznsptai tako nakano. Knbi gatoraj o pravem oaBU. To spodbuja vse organe k pravilnemu delovanju, odstrani vso nečistost iz krvi, ter napolni truplo s svežo in čisto krvjo. Ono je edi knirioistilec iz naravnega stališča ki izhaja iz prebav* nega Bistema. Dobiva se v vseh leharnah in pri izdelovalcu Josip Trtnero 799 Sa Ashland Ave., Chicago, III. Slovencem I11 bratom Hrvatom v Chlcu^l naznanjam, , da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tn-ko svojim cc. gostom ptfpravll najboljše zabavišče. Vsem bratskim drastvnm priporočam 1 ti« I i moje dvorane za društvene soje, svatUv zabavno v«-čere ild. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, linijske smodke In prost prigrtztfc. Bh&r Potujoči rojaki vedno dobro došli! . : Priporočani se vsem v obilen jxtsi t. Frani ' Mladič, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. * I i Slovenci pozor! Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravale nli druge važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og-bisito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. čistim stare obleke in Izdelujem nov^ ^ ^ -. dr jk najnovejši modi In nizki ceni. ^t JllIUJ MAMKK, 581 8. Centre Ave. blizo 18. ultee Chicago, Hi. i % B Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon*' z MOIU HMM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše linijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 5M S. Centre Ave. Chicago, III. sos prifr NAJVEČJO IZBERO LETNIM O-BLEK IN POMLADANSKIH SVR$NIKOV. MI Imamo 11 a {večjo zalogo o-blek na zapudnl strani. Obleke izdelujemo sami, rudi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje. NI Imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke Telefon —Canal 1198 r OBLEKE IN sYrSno suknje lovi pomladni kraji, dobro pristojne in Bkrbno na vsakovrstno načine izdelane od $7.50 1)0 $25.00 Zgotovljene iz čistega sukna za kar se jamči. Povabimo Vas, da Bi ogledate vogal Blue Island Ave. in II ceste, ft JHIJNEK in MAYER lastniku. "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The GIub Svobode Co 657 W. 18th St. Chicago, IU. telefon canal 427 K nt« rvd »t the Port Oftlo« »t Chicago, III., «» K«oond Clan MulVer.___ Subscription $1.50 par year. Advertisements on agreement. "Glas Svobode" liide vsaki petek al valja za AMERIKO: ca celo leto................11.50 ta pot leta .................7Be ZA EVROPO: ca celo leto ............kron 10 za pol leta .............kron » Prvi svobodomiselni list ta slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljat ve je sledeči: 'OlaH Svobode' 667 W. 18th St. Chicago, III. dVRAPESCPUNClbfr 62 Dopisi. Čltalnlčarjl. V nedeljo dne 22. t. m. ob 2 urah popoldno vrši bo v "Narodni dvorani" seja Čitalnice. Udjo ho uljinlno vabijo, da se pol-nodtevllno udeleže te seje, ter s seboj pripeljejo Se svoje znance, ki nameravajo pristopiti kot člani "čitalnice". Ker je v. Čitalnici v2e precejšno število članic upamo, da bodo tudi late gospo in gospodične, katere do sedaj še niso pristopile k čitalnici, nas v nedeljski seji razveselile s svojim pristopom. Zatoraj zavedne Slovenke in Slovenci na delo! J. VeričaJ, predsednik. Felgel, tajnik. Društvo Šmarnica it. 24. 8. N. P. J. bode imelo dne 17. maja t. L celoletno zborovanje, pri katerem se bode ▼olll nov odbor. Vabijo se s tem vbI Člani, da se tega zborovanja polnoštevllno udeleže. Mesečne seje se pa vrfle vsako drugo nedeljo v mesecu. D. Sanuikar, tajnik POSLANO. Slovensko podporno društvo Slovenija it. 44. Č. 8. B. P. J. je dalo pregledati finančne knjige ln sicer od časa ko je bil gospod Frank Klobučar finančni tajnik. Revizija Je dokazala, da bo knjige t najlepšem ln vzglednem redu ln tudi da je Ista Bvota, katero je g. Peče takratni član društva, poslal po gos-pej Pavlini Verščaj, namreč (2.63 pravilno kot sprejeta vknjliena. O. Peče trdi namreč, da ta svota nI prllla v družtveno blagajno, a takratni finančni tajnik g. Klobučar Je Isto vknjlžll kot dne IS. junija 1002. ■prejeto, ter Jo tudi pošteno odraču-naj društvenem blagajniku. Z namenom pobijati lai g. Pečeta Je druAtvo Blovenlja sklenilo objaviti lstd revizije. Če se pa g. PeCe še s tem ne zado Toljuje, mu dovoljujemo, da se prepriča sam koliko je dolžan ln koliko je plačal. Fr. Trdina, tajnik. NEFF8, O., dne 17. aprila 1906. češka socijatna stranka v Neffsu Je de 15. tm. popoldne Imela mednarodno zborovanje na katerem je obsojalo brutalnost sodišča ▼ Coloredl In Idaho proti našim sodra go m In uradnikom zapadne delavske federacije. Čehi ln Slovenci zbrali so se t mno-gobrojnem številu, češko je govoril sod rag Anton Dvofak, — nemiko ■odrug Reich a slovensko sodrng Ignacij Zlemberger. Vsi so obsojpl proti nepravilnem postopanju, ter protestirali proti ameriški lustlcl, poudarjajo« tud razlike sloja In nasilja. Temu Je sledilo burno odobravanje. Po »prejeti resoluciji ae pričelo nabirati za obrambni fond In nabralo se Je 9 dolarjev In 75 centov. Slovenski sodragi so pa raz v en tega darovali le 10 dolarjev, tako da maša skupna svota $19.75. Ta znesek se odpollje takoj «oc. d. komiteja v Chicago, kateri nam bo- de sprejem poterdll. S socljalnlm poidravom Fr. Pajar, tajnik 6. 80C. oddelka v Nefsu. MUČENJE JETNIKOV V VARŠAVSKIH JEČAH. Nepopisno trpljenje, ki Je popolnoma enako onemu lz InkvlzltorBklh Oar bov popisuje neki jetnik, kateri je zaprt v npkl varšavski Ječi zaradi malega političnega prestopka. Po Ječah bo vporablja najhujše načina mučenja. Pismo katerega Je ta pisal, se gla-si: Ko so me zajeli, in klub temu, da pri hišni prt>lakavl niso našli nič dvomljivega, bo me vrgli v preiBka-valni zapor. Tu bo me posedli na neki atol, ter mo obrnili z obrazom proti steni, in tako sem mirno moral Bedeti 7 ur. Irfed tem časom sem zapazil nekega mladega moža, ki Jo ložal na klopi a raz nosu ln čela mu Jo visela raztrgana koža. Bil Je seveda vea krvav. Peljali so me v drugo aobo ln tudi tu sem videl moža, ki Je bil ves razmesarjen. Vtaknili so me na to v neko temno sobo ln stražnik s puško v roki mo Je stražll. Ta Je tudi dobil ukaz, da me z puškinim kopitom auje kolikor se mu poljubi, kar je seveda rad ln v obilici storil. Okoli polnoči, prišel Je k meni mož ter uit povedal, da Ima ra me dobro večerjo, ki Je obstajala s tem, da ml Je na nekih listinah pokazal moje pregrehe, ki niso bile resnične. Ko sem zanikal te dejanja, me Je pričel uradnik, ki Je vodil preiskavo tepsti po obrazu, med tem ko bo mo njegovi pomagačl popadli za roke ln noge, ter me pričeli obdelavatl b korobačem in puškinim kopitarn. Pod pritiskom takih muk Bem VBa vprašanja odgovoril z "da", če sem pa kaj zanikal, so me pričeli nečloveško trpinčiti. Vsaka taka procedura Je trajala eno uro, a po tej bo ml ukazali iti spati. V Jutro Bem prosil za zdravnika, a uradnik ml Je rekel "taki peB no po-tiebuje zdravnika." Pri menjavi straž se je latlm ukazalo me trpinčiti, le očem ln uatam naj prizanašajo. Straža je Beveda točno spolnjevala to povelje, ln pretepala me je do nezavesti. Tretji dan Je vstopil k meni neki uradnik, vprašaje me če verjamem v boga, ko sem temu pritrdil, mo Je začel suvati v obraz. Po noči so me zbudili s puškinimi kopiti ln prašall so me če dobro spim. Grozovltostl straž pa presega vse meje. Vode ml niso hoteli dati, če sem za njo prosil, so odgovorili: "Taki psi ne potrebujejo vode." Enkrat na dan bo ml prlncBll slaba Jedila. Skozi deset dni smo pa val vjetnlkl spali na trdih tleh. Iz obupa sem prosil narednika, da naj me ubije. Krik ln stok iz drugih celic, kjer se Jetniki tudt trpinčijo udarja noč ln dan na mojo ubo. MoJe trpljenje se Je nekoliko «manj-šalo. ko bo me odvedli v drugo Ječo, kjer me ne pretepajo." Kollkanj značl to pismo grozovltostl In krutosti odnošajev ruBke Justice. — Carizem hoče pač zatretl vae, kar mu ni po volji. A v trpljenju ustaja zarja, Iz trpljenja bo odsevala maščevanje ln ne bode dolgo trajalo, ko bode tudi rusko IJudBtvo oproščeno spoa ln verig carlzroa In nJega podajačev, Amerika, Amerika, Amerika! Tako Je vzklikal Makaim Gorki, ko Je zagledal ameriško obrežje, kajti Izpolnila se mu Je tudi njegova srčna želja — prišel Je v deielo "prosto-str*. V kraljevatvu carja, v kateremu Je bil rojen, doživel Je vie lita mladih let vse polno britklh skušenj In ko se Je enkrat zavedal svojih dolinostlj ■pustil se je v boj proti Istim, ki *> poplavili deželo s suienjstvem ln tiran stvom. Oorkl Je doma sanjal o prostosti, In na potn v Ameriko si Je pač mislil, da pride v deielo njegovih Idej, v deielo kjer biva prosto ljudstvo kjer nI ne vladarja ne sutnja, kjer Je deiela bres gospodarskih teženj, kjer biva pravica In enakopravnost naj si bode za bogatega ali revnega ln kjer Je vlada zaščltnlca tep-tanega ljudstva ln pomoč bojnlkov za svobodo celega sveta. Amerika, Amerika! Koliko mlljonov ljudi Je vže ta navdušen sen sanjalo! koliko mlljonov ljudi Je bilo v tem senu vie varanlh. Ne glede na to, ki so hrepenUl po deželi, da bi se — kakor Jo te dni neki saksonski rudar svojim otrokom domov pisal, — do sitega najeli, vendar pa na druge, ki so bili mnenja da Je Amerika deiela prostosti ln-svobode. Sosebno dosti Je takih ki so kot premagani in potolčeni bojevniki u-dufiene evropske revolucije se zatekli v "obljubljeno deželo", v katerej ho se hoteli na novo oborožiti ta nadaljevanje boja, ter maščevanje tlran-8tva v stari domovini. Vender koliko razočaranja, koliko prevarenja o svobodi ln prostosti v Ameriki? Znameniti Lenau Je za časa bivanja v Ameriki rekel: Je pač dežela, katero Je svoboda le mimogrede ob-senčila". In vender koliko ljudi hrepeni po Ameriki. Ameriška svoboda je le Iluzija, je le pravljica, ki Je uklenjena v verige mahinacij lzkoriščevalcov in političnih potepinov. V tej deiell nI prostosti ne svobodo In marBikdo, ki je Banjal lepi sen, se je zbudil v brltkt resnici, kajti resnica In pravica se tepta z nogami. Ubogo ljudstvo se zatira, se Izkorišča a bogataš pa gleda hladnokrvno na svojo irtve, ter uiiva razkošno sad in trud ubogih irtev. In če rečemo Gorklju: Glej, ti ti prišel v našo deželo, da bi b1 pridobil sredstva, ki bi ti pripomogle, da bi Tvoje ljudstvo v boju proti krvavim carskim hlapcem, ne vodil brez orožja; In da TI obljubujemo pomagati po svoji moči, da osrečiš sebi in Tvoj narod. Pa tudi ml Be pripravljamo k gibanju po celej deželi, tudi mi zbiramo sredBtVa s katerimi bi preprečili umor predbojnlkov delavskega sloja, ki ga nameravajo uprizoriti vsi kapitalistični sloji. In takrat MakBlm Gorki, ko bodeš videl ln zvedel naše razmere ln ko bodeš zapuščaT deželo "svobode" takrat bodel vtkllkal, a t drugim nagla-Bom. kakor pri uhodu v New Yorikl pristan: Amerika, Amerikal Direktna zveza z Avatrljo, Ogrsko in Hrvaško Francoska proga GLAVNA PREVOZNA DRUŽBA. York v Avstrijo čoz Hnvro Basel. Voliki in brzi parobrodf. Ln Provence.........30.000 ton. La Savoie............22.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton. La Touraine .....____15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrono na parnikih družbo. Snažno postelje, vino, dobro hrano iu razna mesna jodila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. KOZMINSKI, glavni zastopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, 111. Frank Medosh, ogent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent na 2127 Aroher Ave. Chicago, 111. Pttvl Sarle, agent na 210—17. cesta, St. Louis, Missour. ^ rnoNK: Bell 1271 J. Cuy, Centeal 1271» K ^ E Slovenska notarska pisarna, E V CLEVELAND, OHIO. ^ E kjer se izdeluje vsa notarska in sodnijska opravila kakor: 3 E pobotnico, pooblastila, dolžna, odstopna, čezdniaiiBka, ženi- ^ tovanjska, kupna pisma, i.t.d, prepisi intabuln'ije, tožbe v ^ & slovenskem, nemškem in angleškem jeziku raznovrstne proa- ^ ^ nje v vojaških zadevah, ter iztirjnvajo dolgovi tukaj in v fc: stari domovini. Zastopstvo pri sodnijah,. Prodaja fc parobrodnih listkov, pošiljanje denarja. f Ej FRANK KORČE & A. BENEDIK. 620-1 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad. 3 3 ^iUiUimUiiiliilUiUiUiUiUiUiMm^iUiUiUiUlUiiilUiUK Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči In pohištva pri t&" NAŠ "tertl Za oglase, dopise la njih vsebine ni od govorno ne uredništvo ne' upravništvo. Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, IU. BRATJE DELAYCI! Cene delnicam so vedno višje. Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal krasno pros pariteto. Z redno plovitbo je družba pričela v začetku mesoca oktobra p. 1. Radi toga »o tudi cene delnicam poskočile. Še je čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrad nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTi ot CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. . Ta kupon izrežite, napišite in ya pošljite z dennrjoin na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore več vplačati. (Incorporated under the laws of the State of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, President. [Inkorporirana po državnih takonlh t glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.500.000 uplačauih. 108 Greenwich Street, New Ywk. Cenjeni gospod:— S tem prcdplnČam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $6.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem so razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vri»-te v celem znesku. Ime.............................................. Ulica in št...... Mesto in driava. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in postne nakani ice naj s« pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S.'Co! 108 Greenwich St. New York, N. Y. ,-----B ; - . -- ■--■ » ••.lET, ■ —. < v - ..." , m- • ■ ULAB BVOBODB Narlxor-, niki: Pomožni odbor: Bolniški odbor: g sedežem v Chicago, Illinois. Predsednik: John Stonich, 651) S. Centre Ave., Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. I,a Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, G57 W. 18. St., Chicago, IU. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 1Mb Str., Chicago, IU. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., South* Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O.Box 193 La Salle, 111. John VeršČaj, 674 W. 21st Pl., Chioago, 111. Matija Stbohen, 443 Main Str. Lu Salle, 111. Martin Potokar, 564 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol, 343 Fulton St. Pullman, 111. Mabtin Skala, Box 1056 Ely, Minn. J.jW Matko, Box 481 Claridge, ['a. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. T8E DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne.posiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. i\ Jodnoto ima vsako trotjo soboto svojo redno mesečno sejo. Opozarja se vsa društva, ki iuiajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje^dopise jednotnoinu tajniku. Ana Spiridonowa: Novlne 'Rus" prinašajo pismo Ane Splrldoaowe, katera Je, radi krutosti znanega Lufienovsklja v Borisoglebs-ku usmrtila. Pismo se glasi: Dragi moji BOdrugl! Lušenovskl vozil se Je zadnjic po tem potu. Iz Bortsoglebska peljal se Je v posebnem vlaku. Takrat moralo se ga Je umoriti Na neki postaji Čakala sem 24 ur, ln na neki drugI tudi toliko, toraj dvakrat po 24 ur. Nekega Jutra, ko je vlak pri postaji obstal, slutila sem, da pride Lušenov-skl, kajti pričuj očnoBt kozakov ml je mojo slutnjo utrdila. Kupila sem listek 2. razreda, vzela sem si prostor tik njegovega voza. Bila sem oblečena kot dijakinja, ter dobre volje ln razposajeno vese-. la. ter s tem odvalila od Bebe vsaki sum. V UorlBoglebBku Je Lušenovskl Izstopil ln Jaz Bem na daljavo 12—13 korakov na nJega ustrelila. Streljala sem mimo ln toliko časa ko Je bilo mogoče. Takoj po prvem strelu se Lušenov-skjr zgrudi. Jaz hitro Izstopim iz vlaka, ter p ličnem še enkrat na nJega streljati. Oddala sem še tri Btrele. Z vBeml streli skupaj sem Lušlnovskiju prlzadjala 5 ran. Straia, ki je bila vaa zbegana se prične zavedati, ter kričati: "Udari, Sekaj, Streljaj 1" Ko sem zagledala go-le sablje, sklenila sem, da me ko-zakl no dobijo ilvo v roke. Namerim samokres na Bence, a roka ml pod težkim udarcem sablje omahne, zraven tega se pa tudi Jaz zgrudim na tla, kajti drugI udarec me Je podrl. Udarec za udarcem Je sledil, puškina kopita bo me Bpravile v popolno nezavest. Neki kozak me prime za nogo, ter me vleče po stopnjlcah, a glav* moja se Je zadevala ob stopnjlce. Primejo me za kite, ter vlečejo me v voz. V neki hiši me sprašujejo, a Jaz nisem mogla odgovarjati, ker sem bila nezavestna. Na policiji so me slekli, utaknlll me v mrzlo Ječo, katera Je bila v vodi In vsa umazana. " Kako so me pri spraševanju mučili se popisati ne da. Kozačkl častnik Sdanov me Je z nogo sunil v hrbet, priletela sem v drugI konec, a tam me Je la čakal drugI, ter ml dal brco, da sem priletela nazaj. Slekli so me do srajce, ter peljali v Jako mrzlo sobo. Ko som tako slečena leiala, so me zmerjali ln pretepali z biči. Desno lice so mi popolnoma raskosall, med to proceduro so me paprašali: Teboll ljubica T Povej sokrivce!' Ko sem prišla k zavesti sem povedala svoje Ime. Izprašujočl častniki so svoje cigarete pritiskali na moje nago truplo, ter kričali: "Oovori ničvreden drek'. Da bi zvedeli sokrivce so ml svojimi teiklml »kornjaml stopali na moje bose noge. Neki častnik J« kričal: "Pri nas tulijo po vaseh krave, a ta deklica le nI zakričala od kar smo Jo vjell". — No, Te bodemo vie navadili Cez noč, hočemo Te oddati kosakom" — Ns — odgovori Abramoff — naprej J« dobimo mi, a potem pa koiakl. In sirov objem je uiedll temu.... Na to so me oblekli ln ob 11 url zvečer mo vlekli na vlak. Ta Je vozli počasi, bilo je mraz ln tema. — Častnik Abramoff pride v oddelek kjer sera bila zvezana. Takoj Be Je vlegel na me. Pričel ml je odpenjati jopič, ter prlUskal svojo glavo na moje prsi. Pri tem pa šepetal — "kako bujne prsi, kako nežon život' — Jaz nisem imela moči se braniti, nisem ga zamorala pahniti od sebe. Krčevito sem stiskala noge, a on ustane ter me z vso Bilo udari po nogah, boteč jih spraviti narazen. Častnik se nagne, čez me, boža me po licu rekoč: "Zakaj trepečeš, zakaj škripaš z zobmi — Ko sem se zavedala bila sem sama, vpa zmučena in utrujena, a zaspati nisem mogla, ker sem se bala, da me še nadalje posilijo. Po dnevi ml Abramoff ullva žganje In prenese čokolado. Kadar Je sam pri meni, se mi prilizuje, ln skuša dati odduška svoji pohotnostl. Vse inoje prošnje, vsa Bila ki sem Jo morala uporabiti je bila zaman. Tako so me pripeljali v Ječo. Bila Bem dolgo časa bolna, rana nad rano Je pokrivala moje telo. Levo oko ml je udrto, ln bolečine čutim v notranjem delu telesa. Prečkava Je dokončana. Ako me ubijejo pričakovala bodem mirno ln z veselim občutkom ln srcem bvoJo smrt. Splrldlnowa. Kozaška krutost pač presega vse meje. Ni zadostno, da ubogo irtev tepejo ln pobivajo, nI zadosti da truplo uboge irtve je razmesarjeno ln da rana pri rani pokriva njeno telo, pač pa s svojo krutostjo grejo še naprej, ter onečastljo ln pobIHJo, zvezano irtev. Braniti se ne more ln hočeš ali nočeš pripustiti mora svoje telo pohotnostl divjakov. Prvi mora biti seveda častalk, kateri s takim vzgledom vBpodbuJa bvo-je podložno k grozovltostlm, ln nI čuda, da Je v kozaških četah udomačena grozovltost In krutost. A tudi temu bode enkrat konec. Nismo oddaljeni od tega, da se bode oboroženi proletariat maščeval nad roparsko druhaljo kozakov za vse prizadete rane, za vso krutost ki so Jih kozakl revplem^jylstvu prlzadjall. Zatorej ne čudimo se, £9 pri teh grozovltnlh razmerah ljudstvo ustaja, katero bode pač poskuallo vreči Istega Iz prestola v katerem imenu se vršijo take nezaslišane stvari. Ml pa lz celega srca iellmo bednemu ruskemu ljudstvu zmago ln maščevanje. V driavnl alulbl brez plače. Bavarska država ima v Monakovem svojo pivovarno, ker strežejo gostom natakarice, ki nimajo nikake plače, temufi živijo le od napitnin. Sedaj se bavl bavarski driavnl zbor s to zadevo, čel, da Je vendar nezaslišano, da bi bili driavnl uslužbenci brez plače. Sklenilo se Je, da se vsemu osobju odmeri primerna plača, za kar se bo potrebovalo na leto 80.000 mark. (Ml pa poznamo drlavo, ki Ima v službi akademlčko izobražene mladeniče, ld ne dobivajo niti plače, niti napitnine. To so razni praktlkantl v državnih sluibah v — Avstriji.) Edina vinnrna, ki toči najboljše kalifornijska in importirona vina. Kdor pije naše vino, trdi»da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! [ Sloyenci v Milwaukee! i * Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le- ^ pa prilika daHa, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^ OBRNITE SE NA & * 269 Grove St. % * i kjer bodete točno- postreženi z najboljšim blagom. V »alogi ima tudi pristne Kranjske klobase. ^ Otona Preiss, P. Srhoonhofen Brg. Co'§. Najboljše pivo je |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. John. J. Dwyer 67^9 Blue Island Avenue. Gostilničar so priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk. Postrežba točna in solidna J. J, Dwyer, 679 Blue Island Ave Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island k, Chicago, III. plačuje od vlogjl. jan. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30Jdec, po 3 odstotke obrcBti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele svetil in prodaja se tudi vozne listku (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. RUDEČA KRI. Noči brez spanja. Ležati brez spanja in poslušati brezkončno tikanje ure, trpeti od taleč in v glavi in hrbtu, vstati vsako jutro bolj izmučen,kot sto bili zvečer, ko ste šli spat - to kaze, da vaši živci niso v redu. Vi rabite Severov Nervoton Cena $1.00 Zdravi ljudje imajo dobro rude-čo kri. Telovadci in vsi, ki Be gibajo na proBtem imajo činto zdravo kri. Ali so vaša lica bleda? AH so vaše oči kalne? Ali ste zmučeni? Ali imata mehurčke na obrazu! Ako jo tako, potem morate rabiti Tonilio za obraz. Nobeno zdravilo tako hitro in natančno ne Utripanje srca. Kadar bije srce prehitro, ali deluje nepravilno, kadar čutite hude bolečine okrog srca in čutite tresenje, ali za-tresenje, ali zainerkuje-te težko dihanje, tedaj je vaše iz redu. Vi rabit« Severovo Srčno Tonika. Cena $1.00 čisti krvi, oživi tivljensko tekočino, drži po konci telesa, napravi abraz« in r.c prinese zdravja licam, kot SEVEROV KRIČISTILEC. Slab 1 želodec. Osebe, kutere trpe od slabih prebavnih organov, no morejo vživati zabav življenja — taki nimajo apetita, karkoli povžijejo jim povzroča neprijetnosti in celo telo slabi. Ako vaš želodec ni v redu,tedaj rabite Severovo Želodčno Grenčico Cena 50c in $1.00 Cena $1.00. "Jaz nisem imel dosti moči, da bi delal, toda vas Krioistilec mi je zboljšal zdravje in povrnil moč, za kar sem vam v resnici hvaležen." Itjnez Mayer, Greenbrier, Wis. "Severov Kricistilec jo v resnici izvrstno zdravilo, ker je očistilo moj obraz iu moju koža je gladka in moja kri je v dobrem položaju" Barbura C'eany, Ellis. Kansas. V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. V" Človek s palico. Mnogo primeromo mladih in dobio postavnih ljudi hodi okrog s pulico. Kevmatizem s premljajoeim vnetjem, otrpnostjo, bolečinami v udih, oteklimi udi in raznovrstnimi bolečinami jih napravi šopavce — svoje Žrtve. Začnite takoj rabiti Severovo Zdravilo zoper revniatizem. Cenu $1.00 . »-ižc. .-■.i: - .i.... imiii iftT iift " r t "itf VESTI II suni iz Zakonska tragedija v Pulju. Zakonika Sgho«»"v Pulju, Htu bila stara vh*k ]>o 118 lot ln hlln poročena 10 let. Mož jo till ekspfedlter. Zadnji <-as Je o padi,' da lazi za ženo ikiioč-nlk Keller, H7. pehotnega polka, ki Je v gftmlxljl v Pujjn. Neko nedeljo je SchoHs rekel »vojllenl, iln gre.'V Tr»t, kjer Jo kupit za KOd par uhanov z hrlljantl. Res ae je odpeljal. Na I»oatnjl v Kanfunaru Je pa Izstopil In ne vrnil domov, t*ko da Je ne prlicl v HvoJe stanofauje ob U. ponoči. Komaj pa Ke Je dobro ulegel, prla«! j" na vratu porotnik Keller. ScIiobh mil je «el odpirat lu mti ukazal vstopiti. Ko Je Keller vstopil, je nastal prepir. v katerem Je dal ScIiohh avojl ženi klofuto, na kar Je poroftnlk nastavil sabljo SchostU na prai ln hotel potegniti «amokre«. KcIuims je .videl hvoJ nevaren položaj ln vplival |m>-mlrtjlvo na Kellerja. ki ne Je zadovo 1JII, da pojda a Sehoasein v kavarno Komaj Htu pa bila aredl stopnic, zdlt-Jal Je Schoas nazaj v stanovanje. — zaprl za neboj lit divjal nad svojo jeno. ki Je odprla prlhltelemu poročniku vrata. — Ker Je SchoHsu zdaj zopet pretila smrtna nevarnost, ako £11 je skozi okno v 1. nadstopju, nn dvorišče tn se nekoliko pobil t"r hp »kril pri neki stranki. Keller je pri-hitel za nllni In bi I• 11 Sebosau gotovo ustrelil, da nI ta zbežal v vojaiul-co, kjer Je naznanil ves dogodek. — Ko se Je (Irugo Jutro vrnil SchoBs ilo-mov, nI bilo nikjer žene. Poizvedovanja ao Imela uspeh, da so našli v vojašnici pri Makslmilljanovlh barakah Schossovo ženo mrtvo. Keler pa u-miral. Poročnik Je ustrelil njo ln aebe. "Lastni dom." Delavska stavbena zadruga v Celju, je imela v ravnokar zaključenem petem upravnem letu 109 zadružnikov ki imajo vplačanih deležev 3120 K. — Od svojih zadružnikov ima tirjatl 117 -320 K. za zemljišča ln postavljeno hI-&e. ("'Istega dobičku Je bilo preteče-nem letu 1317 K. Zadruga Jako pohvalno deluje ter Je postavila slovenskim delavcem pa tudi uradnikom za primerno odplačevanju ie celo kolonijo ličnih hišic v Gabiju. na Uregu Itd. ter skrbi tako za stalni slovenski naraščaj v neposredni bližini "nemške" trdnjave. Slovenec na blciklu po .Vetu. Ivan BarbuU, goriški Slovenec, potuje po Bvetu brez vsakoršujih sredstev in to večinoma na blciklu, ki Ima poseben stroj. Itarbiill se preživlja od dohodkov raznih turističnih društev in darov dobrih ljudi, ki mu gredo povsod na roko. itueuovunec je lep ilovek, star kakih 40 let ln naprav-lja najboljši v tisk povsod. Začel Je potovati decembra 19i«>. Iz Benetk, kamor se povrne letos, ko bo dovršil svoje potovanje. Kot turfst Je odlikovan « ;(17 privatnimi In državnimi kolajnami. Doslej Je prepotoval že vse dele sveta, kar ima službeno potrjeno v knjigi, ki Jo nosi seboj. Originalno veselje sta napravila te dni dva mesarja ue-kemu gostilničarju. Gostilničar je namreč velik prijatelj ptičev in ima kanarčka, ki Je neki jako dober pevec. Da bi pa pomnožil pevčev rod. Je ho tel kanarčka spariti. Dvojica se sicer nI črtlia, a jajčka pa le nI bilo opaziti v gnezdu. Vse to Je bilo mesarjema znano iu sta hotela napruviti suhi zabavo, gostilničarju pa veselje, ln res se Jima Je oboje dobro posrečilo. Kupila Bta sladkornat Jajček In ga položila v kanarčkovo gnezdo, ne da bi o tem kaj vedel gostilničar. Bllno vesel Je začel drugI dan gostilničar pripovedovati gostom o novici, da Je kanarčkovka znesla jajček ln vsi so ga blaKrovali in Be z njim vidno veselili Drugi dan je "znesla" kanarčkovka še eno tako jajce, potem pn nobenega več. Gostilničar je potem hodil dan na dan gledat, kdaj se izvali pevčev rod, a to se nKzgodllo. Ker se je stvar zdela gostilničarju slednjič le čudna. Je natačno ogledal jajca In se Je v svojo veliko Jezo prepričal. da Ju Je kanarčkovka vsa ob-kljuvala in kdo ve, kako bi bila kaznovana. ko bi se gostilničar ne bi! hkrati prepričal, da mu Jo Je nekdo dobro nalgral Seveda se gosti Izvedeli tudi to novico ln ako se moža sedaj vpraša o slavnem pevčevem rodu, nekako čudno pobesl oči In se n»J-rnjfte Izogne vsakemu takemu pogovoru. Tudi grobovi so njihovi. Pri pogrebu pravnika Čukca v Zagrebu je ob odprtem grobu govoril neki njegov, tovuriš. Ta govor nI bil po volji nekaterim duhovnikom, ki so v klerikalnem "Hrvat»tvu" zahtevali, — naj jMillclja zabranl posvetnjakom du bi na grobu govorili, kakor da lil ne bilo življenja onstran gomile. "Kato-Mčkl list" pa išče na drug način zadoščenje in sicer samo s pomočjo cr-kvene oblasti. Te cerkvene oblasti i-niajo pravico ubraniti vsakemu laiku govoriti na grobu, ker sme biti tu govor samo "sermo BHcer" — sveti govor — a no "sermo profainus" —posvetni govor —, Nato nadaljuje klerikalni list doslovno tako le: "Ker laik nima tega pooblastila ln vobče nI spodoben I! 1 Imeti kak "sermo sncer" (sveti govor), se mu ne ame dovoliti, da bi govoril ob krsti kakega pokojnika, najmnnje pa ob odprtem grobu" — Klerikalci se torej hočejo polastiti celo grobov! Prvi April v Gorici. V nedeljo popoklne okoli dveh ne je v Gorici okoli postaje bohinjske železnico zbralo vse polno ljudstva. Ko jih Je ondotnl čuvaj vprašal, kaj čakajo, so mu odgovorili da čakajo na poseben vlak. ki bo pripeljal po novi Železniški progi Iz Trsta čez Kras. No čuval Jim jo povedal, da takegu vlaka ta dan Mic bo, In da Jih je nnjbrž kdo ]K)tegnil za I. april, ljudje so se res usedli. Neki hodomušnež Je poslal namreč vsem goriškim listom naznanilo, da se bo l. aprilu ob 2. url pripeljal omenjeni vlnk v Gorico In listi sb nič hudega sluteč "priobčili to vest. ne glede na podpis navihancev, ki se Je podpisal s "Fruehllngsluft". Zamorec v Ljubljani. Pred nekaj meseci Ju prišel > hotgl "Union' Li» letni črnec Danijel Half-ner, rodom Iz New Yorka. Črul lani Je Igral Um pravega kavalirja. Občeval je le z boljšimi krogi, lu šele kadar nI bilo teh. se je podal v nižje sfere. Kavalirstvo pa zahteva denar. In baS* Jega je črnec pogrešal, a *nal al. ga Je pridobiti po neiiošteni poti. Kadar Je Imel zvečer v žepu "kačo", si je ponoči v omarah natakarjev In natakaric preskrbel denar za pijačo, katero Je ljubil Čez vse. Ker Je pa policiji dohajalo o tatvinah vedno več o-vadb, je ta začela stvar natančno o-pazovatl, iu slednjič vzela na piko črnega kavalirja. Ker Je bilo dovolj materljula, sta prišla po lahkoživem dva detektiva Iti ga odpeljala v zapor. Pokazalo ae Je potem, da se Halfner-Ju nI zgodila krivica, kajti dobila se .le pri nJemu ukradena ura z verižico natakarja. Schrempfa, nek|J sumljivega denarja in še precej drugih dragocenosti, katerih še hotelski personal menda nI pogrešal Danijel se Iz-govarja na raztičue najine, a kak*»i spregovori, tako se zakaloplra, da se potem sam sebi smeje. Vse to mu pa ne bode nič pomagalo, In se inide moral na vsak način oprati pred sodiščem. Kakor že po v oda no, Je fant zelo lahkoživ, dobro jesti, piti, ljubiti, delati pa nič, to je njegov smoter. Pripada verski sekti lludovi — menda takega dosedaj ae ne poznajo magistratu! zapori. — ki Uči med drugimi nauki tudi if), da se nesme krasti, a on se za svojo vero nI zmenit In je pokazal, da Jc Jalto slab učenec proroka Bude. Poleg te slabost! pa je bil Halfner tudi zelo trmast ln ravno s tem si je pridobil rešpekt vseh hotelskih uslužbencev. Kadar je komu kaj ukradel. In ga Je oškodovanec potem opozoril. In makarl tudi na najlepši način, moral Je preklicano hitro pobrati šila In kopita, sicer Je pa dobil da je bilo joj. Tudi gostom nI črni Danijel prizanašal. Pred nekaj dnevi mu Je neki gost v kavami rekel v šali. da naj se umije, da ne hode tako črn, a Je dobi! zato od' nJega toliko klofut, da najbrže ne bode nikoli več i velel zamorcu, se umivati. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je zr~........ ~ tudi prijatelj! AH lli bolezen nnjveoja nesreči ! Radi te«a rojaki Slovenci ,,Vi" k;tteri si m -( rate s težkim delom služiti vsakdanji kruh in kateri ste radi tega bolj ne^o drugi podvrženi l v.i ikovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in povsod spoštovani ' • Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje. Čitajte kaj pišejo rojaki. Ako pošljete denar v staro domovino, obrnite se zaupno 657 W. 18th Vcleučeni gospod I Dajem Vam na znanje, da so me Vaša zdravila po|K)lnoma ozdravila, če prav nisem imel u-panja, tla bi Se jkedaj ozdravil Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem polom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu Itodem pri izročal Vaše izkušeno zdravljenje« Anton Klapčlč, 1 !jx 83. Iiarberton, Ohio, Mili Profesor t Naznanjam Vam, da sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori še nikoli. Kjer bodemži-vel, vedno vas hočem pri|>oroča-ti in hvaliti. Vaš hvalchni c Vinko Sušanj, 1214 R.Uoad St. McKeesport,Pa. Velt'spoStovani Profesor l Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a jxiprej me je celo telo bolelo, Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi iu me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da "ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel notion doktor pomagati in mi rekel, da ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem biki sh -ba intnršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me 7. svojim velikim znanjem popolnoma ozdravili. Bog vam ho to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove, Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj ostajam* vaša hvaležna Paulina Žagar, Spoštovani g. Profesor I Vaša zdravila setn zopet do-malega ponucal ter vam sporo-Čujem, da se mi liolezen že dolgo ni več povrnila iz česar skh -pam, da setn popolnoma zdrav, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma reVn svoje padavične bolezni. Zn nekaj d ni vam (loposljem še jedne; Zahvalno pismo in mojo sliko. Konečun vas pozdravljam ter ostajam vas hvale ni prij-.uelj. Gregor Fabjančl', Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o boleZnl mojega delata, katero je po vaših drugih zdravilih j>njy>lnonia ozdravilo, nobenih znakov bolezni ni več. Sedaj je cisto popolnoma zdravo, zato se vam iskreno Zahvaljujem Za vaš trud in zdravila ter vam ostajam hvaležna, Ivanu šume, Box 87, Fore, t City, P t. 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. F C. COLLINS M. I., On je edini kateri giirillltil'A /Al popolliO OZdnivljcilje ysea ImlfZIli naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljenje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Ziitoni.j! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaiše bolezni trpljenja in runo točne opiSite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov : Dr. E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New Yo.'k, N. Y. Potem smete biti prepričami v kratkem popolnega ozdravljenja. Za tiste kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj — do fi. popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10. ure dopoludne do 1. popoludne. NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca sodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač. 62 84 FiBk St, Tel. Canal 140o Import Iran tobak iz atare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr., kakor sport, sultau in dam-»ke cigarete. J. VOKOUN, 544 Blue Inlnd Ave. na M V. Konda-ta, Str., Chicago, III. I Slika predoouje zlato daniako uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Koleaovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Walthaui. (fel A A A Te vrste ura stank le V V V obilo nuročbo so priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison H t. Chicago, III. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsak 11 pedota je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene sliko v poljubni velikosti za nizko Ct no. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikoat The Reliable Photograph. 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAQO, ILL. ESTABLISH 1883 PHONE CANAL 297 Nižjo podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni —SALOON— z dvojnln kegljiščem ln biljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in iuiportiruna vina, fine likerje in prodajani izvrstne suiodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. John Kumar, na vogalu Luflin in 20 ulico iu Bluo Islam! Ave. Chicago, 111. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno —GOSTILN (V-- na 257 - 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-C. HOFBAUER. N a z d a i rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni ^Saloon* Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen poset se priporočava brata Košiček 588 S. Centre Ive. Chicago, III. 00874109 OLAB SVOBODI? Mirko Vadjina priporoča brntom Slovencem svojo Hit IV N ICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvrdkn Emil Bach in an, 580 So. Centre Ave. Chicago. 1*5*1 Jakob Dudenlioefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin, Priporočil vsi in slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima v zulogl tudi im-portlrane, vina likerje, kakor tu-1 lustnetra nridelku. P .l.iJEi-E«.jA 4 ^ nioBcen spK./innii naročila in denar. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo \/. češkega hmelja in izbranega ječmena. £ LAQUR j MAGNET | GRANAT Izdeluje društveno znak*, gum be. zastavo in druge ptrobseim«. [K-^-7S Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Cbicngi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "Baloonu" vodno svežo najfinejšo pijačo-"atlas bver" in vsakovrstna vino. Unijske smodke nu razpolago. Vaace-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna jioatrež-ba zagotovljena, j Zn obilen obisk bo vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S.* Center Ave. blizo lil ulico Chicago, I i.i,. haiVH/a pivo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, up xnbi se oberuiti '»-hožai na me ti, oukithlti plebe'ca /.a .200.(10» K. ' ..... Senzacionnl.il izum leneta Zulfiča. To dni jo dOKpel v Oajek. tumet Zul-flč I/. Sarajeva, ki Jo izumil uro, »:l jo ul t roba nlkd.ir naviti. Po večloi nem delu ae mu Je posrečilo soatavlll iuk mehanizem "perpetuum mobile" t. j mehanizem večnega Ribanja. O tej stvirl Je pisal že angleški filozof Bacon v svojem dolu "Nuova ,wlnntl»", da ko bo na podlagi prlrodnih nanos-1 ti izdelala naprava, ki po bo večno a;!-j bala. H tem problemom so so bavlll lit «e fie bavljo nijnizllčnojšl ljudje, mnogi poHveč i Jo temu problemu celo | ise življenje. MiiorI učenjaki «o trditi, da «e 'a problem nikdar ne bo rešil. ker je to absolutno In matemati-čno nemoRoče. A žo pred enim letom se Je pisalo, tla je Anglež Strut Izumil uro s pamočjo rudija, ki teče 2 [tisoč let. ker Je pa ta ura stala 400 K. bi za prod3Jo ne Imela posebne vrednosti. 1'ra ImiK>ta ZulflČa je pa izdelana po drugem principu, In bo stala samo t!t K. da si Jo torej lahko I vsakdo nabavi. Ta Izufti bo provzro-čil valed svoje vrednosti in praktičnosti epohaln! preobrat v uramkl Industriji Vsega sveta, ker bodo va<* današ-; aje ure l»gublle svojti vrednost, b- met Zu ti le Je |ired ntrokovnjakl tolmačil svoj Izum; strokovnjaki so bili naravnost očarani od genialnosti tega Izum i. Zulflfi Je dobil žo sedaj ve! sijajnih" ponudb, a se dosedaj še tli odločil zq nobeno. Kardinal Merry del Val, papežev minister zunanjih dol, jo mož, ki hoče živeti samo v največjem luksusu. Dvorana Borgla v Vatikanu spada med najjasnejše .dvorane na svetu. Ta dvorqna Je umotvor prve" vrste ln bi se valed tega morala skrbno.varovati.. Kardinal Alerry del Val pa Je mnenja, da Jo ta prekrasna dvornna ravno dobra, da rIužI nJemu za obodnloo. Prvi listi na svetu so ogorčeno protestirali, da se Jo Iz te dvorano napravili obednica, ali kardinal kp nI zmenil za te ugovore. Noben vladar na svetu nima take obodni-re, knlior kardinal Mery del Val. saj pa tudi noben vladar na svetu ne živi tako potratno, kakor ta kardlnalčei:. filmski listi pišejo, da obedi kardinala Merrvja prekafiajo celo zgodovinsko slavne bankete, ki Jih Je prirejal Česa re IlorRla. Prvi kuhar kardinalov Ima na loto IlO.OOO K plače in vrb Se posebne nagrade. Kaka potratno*! vlad i v hiš! kardinala Merry del Val. so razvidi iz toRn. da ho grofom, na razpolaganje smodke, po 10 K. Kar-dliinl Jlb tla delati v Havanl, seveda Iz najodobrancjftega tobaka. Vsako smodko donejo, čim Je zavita, v posebno škatljico iz brušenega stekla, da ostane sveža In ne Itgubl svojega vonja. Lahko hI Je misliti, koliko milijonov mtna s tako brezprhueluo potratnostjo porabiti Inrdloal Merry del Val. In kdo mu jih da? Tisti reveži na duhu, ki polagajo svoje trdo prislužone krajcarje na oltar za mašo In za očonase, za mlsljone, zi duše v vlea?! itd. Itd. Hudodelci v črnih suknjah. V Ivovskl višji dekliški šoli Je on-dotnl katehet oskrunil enajst deklic, ko Jih je 'Zvabil v svojo pisarno po l pretvezo, da jim bo tnm razložil, Česar niso razumele v šoli. Skrimjeuja se je udeležil tudi neki gimnazijski profesor, ki je podučeval na šoli. — Štiri dekleta so vaied tega poučevanja v blagoslovljenem stanju. Ker sta pa svlnjarja hotela pregnati nasledke svoje pohotnoatl. napravil Je profesor tozadevni recept, ki gi Je eno Izmed teh deklet neslo v lekarno. — I.ekarn I k Je začel deklico Ir prede vati, ker so mi zdela stvar sumljiva, In zvedel Jo kmalu, za knj se gre ter naznanil vso stvar policiji. — 23, marca se Je vrfiila v Inomostu kazenska razprava proti kooperaior-ju Francu Tlefenthalerju ki Je bil Sest let katehet v neki ondotnl dekliški šoli. Celih Šosi let je ta božji, prav* zaprav hudičevi namostnlk uganjjl, razne svinjarije z deklicami v svojem stanovanju pa tudi v šoli med šolskim poukom. Tlofonthaler Je bil zaraJl posilstva. oBkriimbe, navajanja k ne-nravnosti In prestopka proti Javni morali obsojen na o let težke ječe. Ta dva slučaja nnj bosta staršem v nov dokaz, v ki ki nevarnosti so njihovi otroci, zlasti pa deklice če jih vzgo-jujejo taki katolttkl duhovniki. Take deklice so za ci-lo svoje življenje izgubljeno in propadajo vedno bolj In kdo driiRl Je kriv njihovega padca nego tisti duhovnik, ki svojo pohotno,st kroti na nedolžni*' stvarcah! Vertka neumnost. V cerkvi sv. Bllfanka. pri Išlu «o /a velikim altarjem naslllunl In opisani razni "čudeži", med njimi Je v treh slikah označen tudi sledeči čudež: Neki delavec pade z visokega odra pri zgradbi nove hiše; sv. Ilol-fant;, ki Je menda že čikal na nesrečo. ga ujame v zraku, ga Izpove, mu tla odvezo ter ru mazili s poslednjim oljem, potem ga pa izpusti zopet naprej proti zemlji, d i si revež reB srečno zlomi vrat. Take slike pač morajo utrditi iho vero. Žonnlk ustret'1 tatu. V I.VOVU Je župnik v neki efkvl zasačil pri k radii ji motnega Feira Sar-nliika, ki Jo vrgel župnika na tla ter hotel zbežali. Župnik pa Je ustrelil 7a nJim ter ru zadel srce. dnevni klrz. 100 kron avstr. velj. je $20 Ml Temu je pridjati 10 ccntov zr poštnino. GLAS SVOBODB Konklave 1.1903. III. Kot duhovnik Je služboval 9 let v Tombolu kot kaplan, 9 let v Salcanu kot ibpnlk, 9 let kot kanonik v Tre-vlsu, 9 let kot škof v Nfantovl. Dobro se mu v teh službah pafi ni godilo. Ko Je v Salcanu umrl župnik Banaa, le postal Sarto njegov nasledplk, 2upnlk Bansa je bil velik skopuh. Zapustil Je 30.00() gld. denarja ln teatamen-* tarno določil, naj ae obresti tega denarja porabijo za podporo ubogim teologom v Trovlsu. Škof v TrevlBu ni hotel sprejeti te dedSClne, Cefi, da nI pravlCno, odjestl ubogim sorodnikom rajnega župnika to zapuMlno. Sarto Je v testamentu našel dostavelc da ae sme v tem slučaju porabiti denar za balo revnih nevoat. ZaCel se Jo pravdatl ln Je zmagal. V farovžu dobro zapisane neveste ao dobile lepe dote, zapustnikovi sorodniki pa nl-Cesar. Kot kanonik v Trevlau Je Sarto u-čakal bridko razočaranje. Po smrti Škofa Zinellija Je vodil Sarto nekaj Časa škofijo, a za škofa je bil potem Imenovan neki mlajši kanonik. Šele nekaj let pozneje Je poBtal Sarto škof ln sicer v Mantovl. Duhovščina mantovanake Škofije je I bila skrajno lzprlden«, demorallzlra-na ln razvpita. Za dubovsko službo sploh nI nihče menil n tudi ljudstvo I Je tako zaničevalo kakor potepuhe. Sarto Je v Mantovl pred vsem ustanovil klorlkalen list, in potem začel dr«sirati duhovščino. Discipliniral Jo jo kmalu ln četudi Jo nI mogel nravno I poboljšati, Jo Je vsaj politično organiziral ln napravil iz nje pripravno o-rodje za politično vojno ter Je s tem orodjem aocljallstom, demokratom, republikancem ln tudi liberalcem v znatni meri lzpodkopal tla. Sarto Je tudi ustanovil vse polno posojilnic, konBumnlh ln drugih društev, a največji del teh društev Je bankerotlral na veliko Škodo ljudstva ln to Je bil tudi vzrok, da vzllo vsemu Sartovemu prizadevanju klerikallzem v manto-vanskl škofiji vendar le nI mogel — zmagati. V priznanje za zasluge, ki si Jih Je Sarto pridobil kot organizator v Mantovl, Je bil leta 1893. Imenovan kardinalom. Tudi kot patrljarh v Benetkah Je bil Sarto vedno v prvi vrBtl politični agitator ln Je za klerikalne politične namene žrtvoval tolike vsote, da Je časih prišel celo v denarne stiske. -Tudi v beneški škofiji Je snoval posojilnice, konBumna in dniga društva a če Je kako tako društvo prišlo v zadrego ln je propadlo, ga nI to čisto nič ženlralo. V Benetkah Jo dosegel največji politični uspeh avojega živijo nja. Demokratje, republikanci In bo-cljalnl demokratje ao ae bili združili j na skupen boj proti beneškemu lupa- j nu Orlmaldiju ln ko se Jim Je posreči- r lo razkriti velike nerodnosti v mestnem gospodarstvu, tedaj Je bila nji- j hova zmaga zagotovljena. Tu pa jo : panljarh Strto posegel vmes. Sklical! Je vse župnike ln druge duhovnike v j Markovo cerkev In Jih osebno peljul ! aa volišče. Ta dan Je zmagal Ortmal- i do — klavrni naslednik ponosnih be- | nešklh patrlcljev, ki so dali republiki sv. Marka tri dože — s pomočjo | patrljarha Sarta ln njegovih 4000 vo-lllcev ln od tega dneva Je^Orlmaldlj«-va stranka v službi klerlkallzma. Za znanost se sedanji papež nI nikdar zanimal. V tem ozlru Jo navaden kmetskl župnik, ki o dogodkih v znanstvenem svetu ničesar ne ve. Tudi itF umetnosti so Je zanimal sedanji papež vedno le toliko v kolikor služijo v cerkvene namene, Značilno Je, da Je glede cerkvenega petja že kot patrljarh v Benetkah za svojo škofijo vso to Odredil, kar Je kot papež zaukazal za vbo škofije. Značilen za sedanjega papeža Je naslednji dogodek: L. 1895. Je bila v Benetkah velika mednarodna umetniška razstava. Na otvprltev Je bil povabljen tudi patrl-tudl prišel, si ogledal raz-sljednjl dan — prepovedal j duhovščini obiske te razstave, češ, da Je slikar, ki Je naslikal najimenitnejšo podobo te razstave — svlnjar. — Vsled ta patrijarhove prepovedi Je se-drvelo v razstavo. Slikar Grosao, ki je prvi dan bil pripravljen bvoJo Bilko prodati za 25.000 frankov, Jo Je drugI dan prodal za 100.000 frankov. (Dalje prihod.; Od katere strani preti nevarnost nravnosti, Zadnji napad ultramontansklh črnu-harjev v nomfikem državnem zboru Je še v živem spominu, 3^8 ve to gorečnostjo so farizejsko se pritoževali čo« sistematičen propad nravnosti, ki provzročuje "Slmpllzlsslmus" ln "Ju gond" s tem, da prinaša raznovrstno slike, ki kažejo dogodblce klerikalnih pregreh. A ravno te dni pa so "Krlstovl poslanci" Izdali neko "ogledalo vesti" za otroke, ln ta nam dokazuje kdo pospešuje nenravnost. To "ogledalo veBtl" bo Izdaja po cerkvenem dovoljenju lz Dortmuda In Je tiskano v tiskarni bratov QUlessen. Ko Jo to "ogledalo1 Izšlo Jo dortmund-skl Hat obsojal, to početje tn ultra-montancl ao grozili a tožbo. Vender prišlo ni do tožbe pač pa Je zginilo "ogledalo vesti". Ni pa dolgo trajalo, ko je to "ogledalo" zopet prišlo na svltlo ln Je določeno za devet In desetletne otroke, ki se pripravljajo k prvi spovedi. Kaj i to 'ogledalo" pravi, kako uči otroke k izpraševanju veBtl? ID letni otrok mora razven drugih bLyuiI o« na to odgovarjati: Proti šesti in deveti zapovedi (Pre-šestovanjejl: "Sem prešestoval, sam — z drugimi". 'Sem nečisto besede Izgovarjal". "Sem nečiste besede govoril". 1 "Sem nečiste djanja gledal." "Sem Imel nečiste misli." Od teh stvareh mora toraj otrok z duhovnom govoriti. In če desetleten otrok teh vprašanj, ne zapopade ln ne razume, kaj se po-temo od nJega zahteva? Duhoven so potem a tem pomaga, da otroku nadrobno ln Široko grehe razlaga, ln s tem otroka opozori na stvari,»o katerih do sedaj otročja na-Jvnost nttl vedela nI. In naravno Je pa, da se b tem * otročjem srcu zasadi kal nenravnostl, ki vodi do pregrešnega življenja. — Zatorej, čo se hoče obvarovati nravnost, potem naj ae poprime sredstva, ki bi ultramontansko manljo o pozve-dovanju pregreh pri otrocih, preprečilo. — HOJA KI 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon 461-408,-4th St. Sail Fran. Cai. za piti fiuo Wieland-oto pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijsko smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobo hrano in stanovanje. • • * . BRATA JUDNICH, San Francisco, Cat. HjWPOSU BRATJE, ,oto- mej SJovenoi dobro znan otvoritev Je jami, ki Je ti stavo In nasi Tale- kosti po najnižjih cenah. 8141 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Telefon urada Main 3». Telefon stanovanja 328-Y. Dr. F. E. Hick lin La Salle. Ill, Se priporoča tn živečim Slovanom. Urad ima nad Strausa. vo prodajnimi. Ozdravljenje ofcl je moja posebnost. Vaclav Donat izdeluje neopojne pijače — Hodovico in mineralno vodo. 576 W. IS. St. Telefon, Canal 6296 Novi tvetnlkll Kolika sreča bode poplavila katoliški svet v kratkem dejBtvo se posnema lz "Sendbote des helllgen Anto-nlus von Padua" (Sel sv. Antona Pa-dovanskega.) kateri prinaša vest da bode katoliški Bvet osrečen z novimi Bvetnlkl, ki ae rekrutlrajo Iz reda sv. Frančiška ln za katore Jo merodajnl proces vžo uveden. Svetnikom bo razglašenih 0, a zveličanim pa nič manj, kakor 69 ča-kancev. Na ilstl procesa pa Je mnogobrojno število "pobožnih" kateri pn menda ne bodo še imeli areče biti svetniki ali zveličani (n najbrže bodo morali še dalje časa čakati 'svete" volje "nezmotljivega" papeža. Da sedaj več čakancev ne "avancl-ra" "gfrajterjem alt celo koprolom" Je krivo to, dn Jo premalo zalogo v blugajnl fonda svetnikov. Gotovo to ne gre tako po ceni, ln en tak "špas" Je Jako drag. Našim bralcem bode vžo lz prejšnlh časov znano, ko smo v nekem članku povedali, koliko dn stane eno svetniško razglašenje, kajti vaaki od "svetega očeta" pa do 'tajnega dvornlka" zahteva še precejšno "šmlrovlno" katero se mu mora odšteti v svltllh cekinih. Zatorej predragi bralcc, če hočeš postati svetnik potrudi se vže sedaj na tem vesoljnem svetu ter prihrani si še precejšni žakeljček cekinov, kajti s tem odvrneš glavno nadlogo pri Tvojem "avnnclranju" na drugem svetu. —___ Pozna sreča. V Lvovu Je vpokojenl sodni svetnik Ljubln Bojnrskl dva dni pred svojo smrtjo zadt l glavni dobitek 200.000 K V poroki Je odredil, da se ves denar naloii za ustanove Šolski mladlnt s pogojem, da »o učenci "dobri kristjani", nikakor pa ne smejo biti socijalls-ti ali anarhisti. PRAVA POT DO DENARJA. Hranite ga, ter vložite gn nazanenljlvo banko, kjer bode varen. Popolnoma zanenllvo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS DANK 652 Blue Island Ave. Ustanovljena 1890. VSAKO SOBOTO ODPRTO DO It&V t 8 URE ZVEČER. D STARA IN IZKUŠENA tUNAJlD LINE uataaovljeoa leta 1840. PREVAŽA LJUDI IN BLAGO ČEZ OCEAN G1I1T1W, CEHIH, NAEPEL110. LEPI, VELIKI IN NOVI PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATMIA" •SLAVON1A" •PANNONIA" •ULTONIA" 13,600 ton. 10,600 ton. 10,000 ton. 10,400 ton. Iz New Yorka od plujejo NAHAVNOST V ITALIJO. Obrnite bo do nasi h zustojmikov kateri Vam dajo potrebna navodila o conah in času kedaj parniki odplujejo. •• ISČsJo agantje! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Dearborn Str CHICAGO. -C O £ a> cd D t: — O« 3 ♦J Ti •u CO ar 4-3 0.2. *C a. 'ZZz JA (3 a ■ « S- tf> C3 > M m . Ol -3 ^ M i* — O) 1» ž {flj C O D 3 £ "V o | e -D « Dr. M. A. Weisskopf k, Telefon Canal 4/6 Uradne ure: do 9, zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Centtr Ave: od 10-12 dopoldne ln od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. 1 DI*. WEISSKOPF je Čoh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. d F. SKALA & C0. 330-322 W.lS.St,,prodaja prevoznih listkov V BluČaju zadržka ali zaprek, obrnite se naravnost na nas ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Medjuje tuj denar, iztirja glavnice i« preskrbuje vrednostne listine po celem svetu soBebno pa v Avstro-Ogrski in Zclr. državah. SeBtav-^ lja plačilne in druge pravno listine. Izterju-jo dodščine. Zatopstvo prekmorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. Zatopniki sprejmejo potnike na postajah. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. 657 W. 18 Sir., terse vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo. f^emu pustlS od nevednih zobozdravnikov izdirati sve^e, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti ai jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Tolefon Morgan 433. Colorado Slovi Po Svoji Roddvitosti NAJUGODNEJŠA VOŽNJA V NJO JE Denver &Rio Grande R.R. t o/.nja predoHva najlepši razgled. Colorado je naj rodovi tnejsa deJela pod solncem, in uikdo naj ne zamudi prilike se tam nastaniti kot kmetovalec. 2niiue Tosnje cen? dne 7. aprila 1906. Pišite po vozne listke in pojasnila. S. K. HOOPER, O. H. & T. A. R. C. NICHOL, General Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. Znižane cene za Naseljence Samo £2.00 več kot v eno stran za t jo in nazaj. Vsak torek (znižana cena $7.00) iz St. Paul, Minneapolis, in DULUTH, MINN., NORTH DAKOTA, MANITOBA, WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO. Vsak prvi in tretji torek v februarju, Marcu, aprilu, maju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne khije v MONTAN0, IDAHO, ZAPADNI DEL OREGONA, VZHODNI DEL WASHINGTON A IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA Za proste brošure in informacije pišite na C. W. MOTT, Gen. Emigration Agent St Paul, Minn. TURISTE NA Veliki severozapad je kraj zavsaoegu. <>«-tova letna z najboljši-mi trgi, kjer so nahaja še veliko bogate zemlje po raznih o-krajin po primerno niaki ceni- SPALNI VOZOVI ZA NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICI Glede vožnje pa obrnite na A. M. CLELAND, Gen. Passenger Agent, St. Paul, M Inn. C. A. MATHEWS, 208 S. Clark Street, Chicago, IU, MkLr, .....■■■...a*