Št. 307 (16.344) letoLIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob1 v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil le edini tiskani r^'4'7' -M nNEVNIK v zo suZnjeniEvrorA.ANCE TRi. f. P-143 I , j„e In 8Dt>onai:.ento postale 45% Art 2, comma fflb, kgge 66296 - Fiale d Tre* CARSO / \last. Giraldi R. OKRASNE PECI VGRADNE PECI ZA KAMINE NABREŽINA (TS) Trg sv. Roka 105 SPECIALIZIRANA TRGOVINA ZA ŠTEDILNIKE NA DRVA tel. 040/200238 SREDA, 30. DECEMBRA 1998 PRIMORSKI DNEVNIK Jutri novoletna številka o izzivu tretjega tisočletja Jutri bo Primorski dnevnik izšel na štiridesetih straneh. Letošnjo novoletno številko smo zasnovali nekoliko drugače kot običajno: je zahtevnejša za novinarje, ki so jo pripravili, in tudi za bralce, ki bodo v njej namesto običajnih lahkotnih besedil našli predvsem vrsto podatkov in razmišljanj ob prehodu v leto, ki bo zadnje pred letom 2000. Izziv, ki ga za nas predstavlja tretje tisočletje, smo skušali prikazati iz vseh zornih kotov, od politike do gospodarstva, od kulture do športa. Pripravili pa smo tudi običajni pregled dogodkov, iz katerega boste ugotovili, da je bilo to leto navsezadnje zelo razgibano in bo pustilo kar nekaj pomembnih strani v zgodovini dvajsetega stoletja. ______JEMEN / ISLAMSKI SKRAJNEŽI ZAJELI 16 ZAHODNIH TURISTOV_ Štirje mrtvi in trije ranjeni tragični obračun ekskurzije Oblasti so posegle, ker so bile zanje zahteve ugrabiteljev nesprejemljive SANAA - Za 16 zahodnih turistov so se počitnice v deželi kraljice Sabe tragično končale. Pri poskusu jemenske policije, da bi jih osvobodili, so štirje britanski turisti izgubili življenje, trije pa so bili ranjeni, med njimi neka Američanka, neki Britanec in neki Avstralec. Varnostne sile so posegle, potem ko je oborožena skupina v ponedeljek zajela šestnajsterico na poti proti Adnu v pokrajini Abjan. Ugrabitelji pa tokrat niso bili pripadniki raznih jemenskih plemen, ki skušajo od oblasti z ugrabitvami kaj izsiliti, temveč islamski skrajneži Islamske svete vojne (Džihad eslami). Pogajalcem je bilo takoj jasno, da tokrat gre za res, saj so zahtevali osvoboditev svojega voditelja Saleha Hajdara Atavija in preklic embarga proti Iraku. Jemenskim silam ni preostalo drugega, kot da poskušajo s silo osvoboditi ugrabljene. Oblasti trdijo, da sta dva talca ugrabitelji ubili še pred posegom varnostnih sil, kar bo morala ugotoviti preiskava. Za jemenski turizem je to hud udarec, že res, da so se ugrabitve vrstile druga za drugo, a vse so se sreCno končale. Tokrat je prvič prišlo do krvoprelitja, kar bo skoraj gotovo imelo tragične posledice za turizem. Resnici na ljubo razne države že uvrščajo Jemen med turistično rizične države, a kaj ko je Car po pustolovščini močnejši od prirojene previdnosti. Kot se je včeraj izvedelo, sta bila ubita tudi dva ugrabitelja in neki policist. Na 11. strani TRST / NA TREH LOČENIH TISKOVNIH KONFERENCAH Antonione, llly in Codarin o delu in o perspektivah za leto 1999 TRST - Najvišji predstavniki deželnih in krajevnih oblasti so včeraj na tiskovnih konferencah spregovorili o dosedanjem delu in o perspektivah za leto 1999 Predsednik deželne vlade Roberto Antonione je poudaril predvsem mednarodne razsežnosti, katerim je njegova vlada namenila najveCjo pozornost. Govoril je o vlogi Dežele v novih Časih in o veCetniCnosti kot temelju posebnosti Furlanije Julijske krajine, minimizirati pa je skušal zadnje ostre spore z levosredinsko opozicijo v deželnem svetu. Leto, ki se izteka, je bilo za Trst zelo pomembno leto. IIly je izpostavil dva dogodka in sicer privatizacijo kontejnerske luke s prihodom nizozemskega kolosa ECT ter prodajo pomorske družbe Lloyd Triestino grupi Evergreen. V mesto bo v kratkem prišla še neka druga neimenovana nizozemska gospodarska družba, medtem ko ostaja še odprto vprašanje usode tekstilne tovarne SITIP, ki bi se moralo razrešiti v začetku prihodnjega leta. Spodbudno je tudi dejstvo, da je v naši pokrajini padla brezposelnost, ki ostaja vsekakor še vedno previsoka. Zupan je prepričan, da je občinska uprava izpolnila vse svoje temeljne obveze, njen glavni cilj ostajajo kvalitetnejše storitve po nižji cenah. V novem letu bo njena prioritetna naloga korenita prometna preo-snova v mestu in v okolici (zlasti na Opčinah), ki jo morajo spremljati novi ukrepi na področju parkirišč. Predsednik tržaške pokrajinske uprave Renzo Codarin pa je svojo včerajšnjo tiskovno konferenco ob prelomu leta izkoristil tudi za obračun dela ob izteku polovice mandata. Izrazil je predvsem zadovoljstvo, da mu je s sodelavci uspelo znatno znižati ohromljujoc deficit, ki ga je pred dvema letoma izkazovala pokrajinska bi-lanca. Delna finančna sanacija bo omogočila, da se bo Codarinova pokrajinska uprava v drugi polovici mandata odločneje posvečala uresničevanju svojega programa. Na 3. in 5. strani Roberto Antonione Riccardo llly Renzo Codarin ___________IRAK-ZDA / KLJUB DEMANTIJEM PENTAGONA Irak trdi, da je sestrelil ameriško letalo Bagdadski režim je vedno bolj osamljen, saj se je zameril vsem zmernim Arabcem BAGDAD, VVASHING-TON - Kljub demantijem Pentagona Bagdad še vedno vztraja, da je v ponedeljek pri Masulu njegova protiletalska obramba sestrelila ameriški lovski bombnik. Sadam Husein je dal jasno na znanje, da bo vsak prelet tako imenovanih »No-Fly Zone« smatral za kršenje ozemeljske celovitosti Iraka. V Bagdadu so medtem besni, ker so na januar odložili zasedanje Arabske lige, prav tako ne dovoljujejo Članom človekoljubnih organizacij OZN, da bi se vrnili na svoj sedež v Bagdadu (na sliki AP). S svojim izzivalnim obnašanjem si je Sadam nakopal sovraštvo ne samo zmernih arabskih držav, temveč tudi Francije, ki je nasprotovala bombardiranju. Na 11. strani. Zakon o prednostih za prebivalce FJK TRST - Deželni svet je odobril zakon, po katerem naj bi pri javnih natečajih za sprejem v službo, pri dodeljevanju ljudskih stanovanj in podobno, imeli prednost ljudje, ki imajo vsaj let stalno bivališče v FJK. Zakon, ki je bil odobren z glasovi Pola svoboščin in Severne lige, ki ga je predlagala, za sedaj ne bo imel praktičnih učinkov, predstavlja pa nedvomno politično dejanje. Proti njemu so strnjeno glasovali svetovalcileve sredine in obeh komunističnih skupin. Severna liga pravi, da je to zakon, ki udejanja zaščito krajevnega prebivalstva in njegove identitete. Opozicija pa je prepričana, da je nevaren in škodljiv, saj se na tak način le poveča nestrpnost ne seuno do izseljencev iz dragih držav, a tudi do prebivalcev ostalih dežel. Na S.strani Nekdanji terorist Ghirindelli zbežal TURIN - Bivši rdeCi brigadist, 56-letni Marcel-lo Ghirindelli je zbežal iz zapora. Točneje, ni se vrnil vanj po izrednem dopustu, ki ga je imel minulo nedeljo. Ghirindelli je obsojen na dosmrtno ječo, ker je 21. oktobra 1981 med ropom neke banke v Turinu usmrtil dva zaprisežena Čuvaja. Svojo kazen je bivši rdeči brigadist prestajal v kaznilnici v Novari. Zaradi dobrega vedenja je bil na osnovi t. i. zakona Gozzini deležen raznovrstnih dovoljenj in dopustov. Med drugim je zadnje leto delal zunaj kaznilnice. In tako je bil tudi minulo nedeljo na dopustu, po njegovem izteku pa se ni vrnil v kaznilnico. Dogodek je vzbudil tudi politične reakcije. Na 2. strani Plačevali so s ponarejenimi brami GORICA - Karabinjerji so vCeraj okrog 11. ure v Romansu priprli dva moška in žensko srednjih let, ki so malo pred tem v osmih trgovinah v Romansu in Vilešu kupili za okrog 2, 5 milijona lir različnega blaga, plačali pa s ponarejenimi bankovci po 100 tisoč lir. Pri trojici so našli še za okrog pet milijonov lir gotovine (deloma ponaredkov, deloma pravega denarja), ki so jo zasegli, in nekaj predmetov sumljivega izvora. Na 10. strani Slovenija ščiti svoje lipicance LJUBLJANA - Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zaradi novice, da nameravajo Avstrijci še letos z Italijani z dvostranskim sporazumom mediti vprašanje domicilnega statusa lipicancev, slovenska veleposlaništva v Rimu, na Dunaju in pri EU vCeraj zadolžilo, da pristojnim organom predajo noto, v kateri se Slovenija zavzema za zaščito svojih interesov pri vzreji lipicancev. Kot so še sporočili z zunanjega ministrstva, je v noti poudarjem domicil teh plemenitih konj v Sloveniji z ustrezno zgodovinsko utemeljitvijo, da so lipicanci del slovenske in evropske kulturne dediščine. V noti je izpostavljena zahteva, da o tem vprašanju ne bi sprejemali nobene odločitve brez aktivne udeležbe Slovenije. Društvo prijateljev Lipice bo danes na novinarski konferenci v Ljubljani predstavilo problematiko lipicancev. Novinarski konferenci bo sledila javna protestna manifestacija pred poslopjem slovenske vlade, misije Evropske unije ter avstrijskim in italijanskim veleposlaništvom. Na 4. strani NOVICE Jehovka umrla, ker je mož preprečil transfuzijo krvi BARI - Minulo noč je v bolnišnici v Barletti pri Bariju umrla Santa Ricatti nekaj ur potem, ko je rodila otroka. Kot je zatrdil zdravnik Antonio Luzzi, bi zensko Mrko rešili s transfuzijo krvi, toda to je preprečil njen mož. Zenska je namreč sprejela jehovsko vero, ki, kot znano, prepoveduje zamenjavo krvi, in njen mož je na tem stališču vztrajal, pa čeprav je šlo za Življenje njegove zakonske družice. Zdravnik Luzzi je časnikarjem pojasnil, da so skušali v nočnih urah zadevo rešiti s pomočjo sodne pobcije, a zaman. Kuščar v zmrznjeni špinači TRIDENT - Neka hišna gospodinja je v minulih dneh nameravala pripraviti za kosijo špinačo. Da bi si prihranila delo, je kupila zmrznjeno konfekcijo te zelenjave. Ko jo je dala kuhati, pa je iz lonca nenadoma pomolil čuden rep. Zenska ga je potegnila z vode in pred seboj je zagledala zmrznjenega kuščarja. Po tem dogodku so karabinjerji posebnega oddelka NAS izvedb inšpekcijo v tovarni v Laciju, ki proizvaja omenjene špinačne konfekcije. Preiskovalci ne izključujejo, da gre za sabotažo enega ah več delavcev. Zasegli umetne ognje MILAN - Kot je znano, marsikdo rad pozdravi rojstvo novega leta z umetnimi ognji, tudi s takšnimi, ki so po zakonu prepovedani. In tako se dogaja, da imajo varnostniki v teh dneh veliko dela s preganjanjem tovrstnih prestopnikov. Tako so policisti včeraj v Milanu prijeli 69-letnega moškega, ki je sam pripravljal eksplozivne »čebule«, pri Gardi pa so policisti v dveh samih posegih zaplemb več kot 200 kilogramov umetnih ognjev. Z novim letom prometne globe za 21% dražje RIM - Minister za pravosodje Obviero Dihberto je v teh dneh izdal zakonski odlok, ki določa, da se bodo prometne globe vseh vrst povišale za 21%. Kdor se ne bo ustavil pred rdečim semaforjem, bo v novem letu tvegal 121 tisoč lir globe (21 tisoč več kot doslej), kdor bo presegel prometne omejitve za več kot 40 km, bo tvegal globo za 606 tisoč lir itd. Višino glob niso povišah od leta 1992. POLITIKA / EVROPSKE VOLITVE Glasne polemike v »sredinski« Oljki Prečni veti med LS in Antoniom Di Pietrom Francesco Cossiga še vedno v ospredju RIM - Sredinske stranke in kompo- ki grozi, da se bo na volitvah predstavil nente, ki se prepoznavajo v Oljki, se ne morejo na noben način zediniti za skupni nastop na spomladanskih evropskih volitvah. Namesto, da bi se pogovarjali, se njihovi politični predstavniki ostro prepirajo med sabo, pri prepirih pa igra zelo aktivno vlogo nekdanji predsednik republike Francesco Cossiga- Olje na ogenj sporov je prilil senator Antonio Di Pietro, ki ima že nekaj časa na muhi Ljudsko stranko, kateri očita nostalgičnost do proporčnega volilnega sistema. Bivši milanski sodnik je včeraj predlagal Ljudski stranki samorazpusti-tev in istočasno spojitev z vsemi zmernimi komponentami leve sredine. Nekdanji demokristjani seveda o tem nočejo slišati in glasno očitajo Di Pietru, da razbija to, kar je ostalo od Oljke in da seje le napetosti in zmedo. Podpredsednik vlade Sergio Mattarella je dejal, da Ljudska stranka podpira skupno listo Oljke za evropske volitve, a brez gibanja nekdanjega javnega tožilca... Marsikaj bo vsekakor odvisno od stališča, ki ga bo zavzel nekdanji predsednik vlade Romano Prodi. Bivši premier je v teh prazničnih dneh dokaj aktiven in si zelo prizadeva za čimbolj enotno koalicijo Oljke, kar mu sedaj resnici na ljubo ni uspelo. Po eni strani se mora »profesor« soočiti s stališči Ljudske stranke, po drugi strani pa z brezkompromisnimi pozicijami Di Pietra, sam s svojim gibanjem »Italija vrednot«. Dogajanja in prepire med zmernimi komponentami Oljke zelo pozorno spremlja Francesco Cossiga. Se predvčerajšnjim je napovedal umik iz političnega življenja v primeru, da bi bil on ovira za združitev zmernih sil, včeraj pa je že spremenil mnenja in napovedal »nove predloge« za evropske volitve. Kakšni so pravzaprav ti »predlogi« pa ni pojasnil. Ce bo šlo tako naprej, se bo Oljka skoraj gotovo predstavila volilcem z različnimi simboli, v katerem bo morda skupni znak leve sredine. To je za sedaj sicer le hipoteza, za katero se zavzema večina levih demokratov, nekateri (kot npr. Achille Occhetto) pa so trdno prepričani v nujnost skupnega volilnega nastopa. Proporčni sistem, s katerim bodo izvoljeni italijanski predstavniki v evropskem parlamentu, gotovo ne spodbuja združevanja. Prav nasprotno. Z ločenimi listami in simboli se bo spomladi volilcem skoraj gotovo predstavil tudi desnosredinski Pol svoboščin, čeprav tudi tukaj ne manjkajo tisti, ki se zavzemajo za skupno listo. Za mandat v Strasbourg se bodo gotovo potegovali liderji For-za Italia, Nacionalnega zavezništva in Krščansko-demokratskega centra Silvio Berlusconi, Gianfranco Fini in Pierferdinando Casini. H TERORIZEM / V NOVARI Zbežal bivši rdeči brigadist M. Ghirindelli Ni se vrnil v kaznilnico po nedeljskem dopustu TURIN - Bivši rdeči brigadist Marcello Ghirindelli je zbežal iz zapora. Točneje, ni se vrnil vanj po izrednem dopustu, ki ga je imel minulo nedeljo. Ghirin-delh, ki je star 56 let, je obsojen na dosmrtno ječo in je svojo kazen prestajal v kaznilnici v No-vari. Pobegli bivši rdeči brigadist je umoril dva zaprisežena bančna čuvaja. Krvavi dogodek se je pripetil 21. oktobra 1981 v podružnici zavoda Banco di Napob v Turinu. Kot so ugotovib preiskovalci, je Ghirindelli med bančnim ropom prisilil dva zaprisežena čuvaja, da sta pokleknila, potem pa ju je ustrelil v tilnik. V zaporu se je bivši rdeči brigadist vedel naravnost vzorno. Zato je bil v skladu s t.i. zakonom Gozzini deležen že vrste dopustov in drugih dovoljenj. V zadnjem letu imel tudi dovoljenje, da dela zu- naj kaznilnice. Nikoh ni vzbudil suma, da bi hotel pobegniti. In tako se je zgodilo, da je bil tudi to nedeljo na dopustu. Noč je preživel v nekem hotelu nedaleč od kaznilnice, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Seveda ga zdaj varnostne sile iščejo po vsej državi. Ghirindellijev beg je vzbudil zelo različne reakcije. Predstavnik Nacionalnega zavezništva Maurizio Gasparri je dejal, da dogodek postavlja očitno pod vprašaj pravilnost zakona Gozzini, kakor tudi nedavno pomilostitev drugega bivšega rdečega bri-gadista s strani predsednika republike. Predsednik združenja žrtev terorizma Maurizio Puddu je pristavil, da se država obnaša preveč popustljivo z bivšimi teroristi. Toda veliko več je bilo glasov v obrambo zakona Gozzini. Mnogi so poudarili, da so takšni begi izredno redki. Naročnina ostane nespremenjena: Vsi naročniki bodo imeli pravico do naslednjih ugodnosti: • vsako jutro vam bomo dostavili časopis na dom • brezplačno vam bomo objavili male oglase in čestitke, ki jih sprejemamo tudi neposredno po telefonu. • za novoporočence v letu 1999 bo naročnina brezplačna Vsem elanom Zadruge Primorski dnevnik bomo še vedno nudili 10% popust za vse male oglase in druge objave, ki jih Primorski dnevnik nudi neposredno bralcem in naročnikom PREDNAROČNINO LAHKO PLAČATI DO 31. 01. 1999 • na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 040 7786300) in Gorici (tel. 0481 533382) • na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri raznašalcih Primorskega dnevnika • pri sledečih bančnih zavodih: Kmečka banka Gorica: t.r. št. 0404860 Zadružna kraška banka: t.r. št. 10730 Nova Tržaška kreditna banka: t.r. št. 8446/00 Zadružna banka Doberdob: t.r. št. 1910-2 Zadružna banka Sovodnje: t.r. št. 504-6 TRST / TISKOVNA KONFERENCA PREDSEDNIKA DEŽELE ANTONIONEJA Pomen mednarodne vloge naše dežele Večjezičnost in večetničnost osnova za posebnost TRST - Predsednik deželne vlade Roberto Anto-nione je včeraj na tiskovni konferenci predstavil dejavnost svoje vlade od izvolitve. 31. julija letos, obenem pa nakazal nekatere smernice in načrte za prihodnje leto. Tradicionalno novoletno tiskovno konferenco si je deželna vlada letos zamislila nekoliko drugače, saj je poleg vseh deželnih odbornikov nanjo povabila tudi ravnatelje deželnih uradov. Slo je torej za širše srečanje, ki pa je bilo vsekakor namenjeno predvsem tisku. Antonione je bil pri svoji predstavitvi dokaj sintetičen, vendar pa je obdelal tako politično kot upravno dejavnost deželne vlade, spregovoril pa je tudi o odnosih v deželnem svetu in o možnosti oblikovanja trdne večine in deželne vlade. V zvezi s političnim delom deželne vlade se je Antonione zaustavil predvsem pri dveh aspektih: odnosih z Rimom in odnosih s sosednjimi deželami. Ob slednjem vprašanju je izpostavil predvsem svoj nedavni obisk v Ljubljani, kjer se je srečal s štirimi ministri, predsednikom državnega zbora in predsednikom republike. Dejal je, da so na teh srečanjih razpravljali o vseh možnostih sodelovanja in da ta vprašanja obravnavajo posebna mešana delovna telesa, da pa je sodelovanje s Slovenijo in s Koroško ter vso Avstrijo za Furlanijo - Julijsko krajino bistvenega pomena. Kaj pa, se je glasilo vprašanje, ko bo Slovenija članica EU: ah bodo takrat že obstajali razlogi za »posebnost« naše dežele? Antonione je prepričan, da bodo ti razlogi Se obstajali predvsem glede na dva aspekta. Prvi je srednjeročen in zadeva obdobje tranzicije, ko bodo morala števila podjetja spremeniti svojo dejavnost in svojo organiziranost, da se prilagodijo novemu stanju. Sicer pa, in to je dolgoročni aspekt, je Antonione poudaril, da je naSa dežela »večjezična in večetni-čna«, kar je seveda temelj njene drugačnosti, in sam se je v Rimnu že pogovarjal o zahtevi, da bi se po pristojnostih naša dežela približala Dolini Aoste in Tridentinski - Južni Tirolski, »kjer je manjšina zaščitena, dežela pa ima večje pristojnosti.«. To je tudi izpostavil na nedavnih avdicijah o zaščiti slovenske manjšine v poslanski zbornici. Sicer pa je deželna vlada navezala stike z vlado na vseh področjih, za kar gre zasluga odbornikom, ki jih je Antonione včeraj ze-klo pohvalil. Odprto ostaja vprašanje sprememb deželnega statuta in torej tudi deželnega volilnega zakona. pri čemer pa je predsednik deželne vlade dejal, da bo vlada sicer zavzela stališče, vendar gre za odločitve, ki jih mora izoblikovati deželni svet. V zvezi z zadnjimi polemikami v deželnem svetu je Antonione predvsem izrazil upanje, da bo pol svoboščin navezal stvarne stike s Severno ligo in z njo oblikoval tudi novo organsko večino, polemike z opozicijo pa je skušal omi-liti, čes da se bodo polegle in da želi njegova vlada vzpostaviti odnose sodelovanja, kakršni morajo pač obstajati med večino in opoizicijo. Predsednik Antonione med tiskovno konferenco (KROMA) ____DEŽELA / SPORNI ZAKONSKI SKLEP_ F J K: domačini naj imajo prednost Ostre kritike leve sredine in komunistov Kaj pa izseljenci in njihovi potomci? TRST - Deželni svet je sinoči odobril zakon, po katerem naj bi pri javnih natečajih za sprejem v službo, pri dodeljevanju ljudskih stanovanj in podobno, imeli prednost ljudje z vsaj petletnim stalnim bivališčem v Furlaniji-Julij-ski krajini. Zakon, ki je bil odobren z glasovi Pola svoboščin in Severne lige, ki ga je predlagala, za sedaj ne bo imel praktičnih učinkov, predstavlja pa nedvomno važen politični signal. Proti njemu so strnjeno glasovali svetovalci levosredinskih strank in obeh komunističnih skupin. Severna liga pravi, da je to zakon, ki na nek način udejanja zaščito krajevnega prebivalstva ZGODOVINA / PRED 150 LETI Prva društva na Primorskem Leta 1949 pa je v Trstu izšel časnik Slavjanski rodoljub Spoštovano uredništvo! V letošnjem letu so se Slovenci podobno kot drugi evropski narodi spomnili stopet-desetletnice meščanske revolucije, ki je pomenila v svetovem merilu pomemben družbeni preobrat. V revolucionarnem letu 1848 so Slovenci dobili svoj prvi politični program, politično časopisje, politična društva in prve parlamentarne zastopnike. V slovenska politična dogajanja tega Časa je bila vključena tudi Primorska. Že aprila 1848 so Slovenci v Gorici ustanovili Sla-vjansko bravno druž-tvo, v Trstu so podobno društvo Slavjanski zbor (kasneje Sla-vjansko družtvo) ustanovili oktobra 1848; to društvo je zaCelo naslednje leto izdajati glasilo Slavjanski rodoljub, prvi slovenski Časnik na Primorskem. Letos pomladi sem v osebnih pogovorih LJUBLJANA / SKLEP OKROŽNEGA SODISCA Novega procesa proti Rožmanu ne bo Sodni senat je zavrnil vlogo po novem procesu, ki jo je vložil Anton Drobnič LJUBLJANA - Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo zahtevo za obnovo kazenskega postopka zoper obsojenega škofa dr. Gregorija Rožmana, ki jo je decembra 1995 vložil nekdanji generalni državni tožilec Anton Drobnič. Po ponovni presoji dokaznega gradiva je senat zaključil, da novo predloženi dokazi in dejstva v zahtevi za obnovo postopka niso taksni, da bi sami zase ali v zvezi s prejšnjimi dokazi v pravnomočno končanem postopku povzročili oprostitev obsojenega Gregorija Rožmana ali njegovo obsodbo po milejšem kazenskem zakonu. Škof Gregorij Rozman je bil zaradi vojnih zločinov avgusta 1946 obsojen na odvzem prostosti s prisil- nim delom na 18 let zapora ter na izgubo političnih in državljanskih pravic za dobo pet let po prestani kazni. Kazen mu je vojaško sodišče avgusta 1946 izreklo v njegovi odsotnosti; Rožman je namreč že leta 1945 zapustil Slovenijo. Skupaj z njim so na procesu obsodili se generala Leona Rupnika (na smrt z ustrelitvijo), Ervina Roesene-rja, oficirja SS (na smrt z obešenjem), dr. Lovra Hacina, upravnika policije v Ljubljani (na smrt z obešenjem), dr. Miha Kreka, člana jugoslovanske vlade, ki je pobegnil v tujino (na odvzem prostosti s prisilnim delom 15 let ter izgubo političnih in državljanskih pravic in izgubo državljan- skih pravic pet let po preteku kazni) in Milka Vizjaka, ki je bil pomočnik komandanta slovenskega domobranstva. Generalni državni tožilec je zahtevo za obnovo kazenskega postopka vložil 29. decembra 1995. Vloženo zahtevo je okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo 25. septembra 1996, vendar pa je na pritožbo generalnega državnega tožilca višje sodišče v Iju-bljani sklep zaradi procesnih kršitev razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Sodišče je nato obsojenemu dr. Rozmanu postavilo zagovornico po uradni dolžnosti in ji poslalo vso dokumentacijo v zvezi z zahtevo za obnovo kazenskega postopka. V zahtevi za obnovo postopka je generalni državni tožilec navajal kršitve materialnega in procesnega prava, za katere je sicer že sam ugotavljal, da ne morejo biti predmet izrednega pravnega sredstva obnove kazenskega postopka, vendar pa po njegovem mnenju kažejo na nesoliden pravni okvir sojenja zoper škofa Rožmana. Vlagatelj se je skliceval na nova dejstva in dokaze, ki so po njegovi oceni takšni, da bi lahko pripeljali do oprostilne sodbe zoper obsojenega Rožmana. Kot nove dokaze je med drugim predložil odgovor škofa Rozmana na obtožbo, ki ga je sestavil leta 1946 in poslal papežu v Rim. (STA) opozoril nekatere predstavnike slovenskega javnega življenja v Gorici in Trstu na pomembna jubileja. Počastitev prvih slovenskih društev na Primorskem bi zagotovo zaslužila ustrezno javno pozornost. V tem Času, ko Slovenci v Trstu in Gorici v odnosu večinskega naroda dokazujejo tudi svojo zgodovinsko vlogo in pomen, bi opozorilo na jubilej imelo lahko tudi mnoge aktualne učinke. Morda pa čas - tudi za vzidavo spominske plošCe - še ni zamujen. Branko Marušič, Solkan Bruna Zorzini Spetič (SIK) in njegove očitno ogrožene identitete. Nobenega rasizma in nobene nestrpnosti - menijo pristaši Umberta Bossija - a le naravna in nujna obramba lokalnih interesov. Sredina in levica s tem ne soglašata. Prepričani sta, da je zakon nevaren in škodljiv, saj se na tak način lahko le poveCa nestrpnost ne samo do izseljencev iz drugih držav, a tudi do prebivalcev ostalih italijanskih dežel. Bivša predsednica deželnega odbora Ales-sandra Guerra (Liga) je v svojem posegu med drugim podčrtala, da ta zakon od blizu zanima tudi Slovence, ki imajo ves interes pri splošni zaščiti krajevnih interesov in krajevne identitete. Guerrovi je oporekala svetovalka Stranke komunistov Bruna Zorzini Spetič. Dejala je, da je ta zakon slab, škodljiv in nevaren. To res ni način za zaščito krajevnega prebivalstva in tudi ne deželne jezikovne in narodnostne raznolikosti, za katero ima FJK na razpolago čisto različna zakonska in pravna sredstva. Takole razmišlja tudi njen somišljenik Paolo Fon-tanelli, ki je očital deželni upravi, da popolnoma zanemerja vprašanja izseljenstva. To je očitno politični davek, ki ga mora Pol svoboščin plačati Severni ligi za podporo vladi Roberta Antonioneja. Opozicija je vsekakor prepričana, da je tako zastavljeni zakon protiustaven in da ga centralna vlada ne bo odobrila. Pri tem pa se postavlja tudi vprašanja pravic izseljencev, Furlanov in Benečanov, ki so morali trebuhom za kruhom. Bodo izseljenci in njihovi potomci obravnavani kot »tujci« ali pa bodo imeli iste pravice kot občani s stalnim bivališčem v FJK? Zakon, ki so ga odobrili sinoči, je bil sprva vezan na proračun za prihodnje leto, ki ga je deželni parlament odobril dan pred božičem. Zaradi trenj in napetosti med novo večino in opozicijo se je kasneje zadeva nekoliko zapletla, tako da so na koncu zakon skrčili na en sam, sicer zelo sporni člen. Kljub vsemu, je skupščina zakon odobrila v razmeroma kratkem času. Včerajšnja seja je bila zadnja seja v tem letu, ki je bilo za skupščino in za Deželo na sploh zelo razburkano in razburljivo leto. Deželni svet se bo sedaj znova sestal predvidoma sredi prihodnjega januarja, medtem ko se bodo nekatere svetovalske komisije sestale 12.januarja. Predsednik Antonio Martini bo na današnji novinarski konferenci podal obračun opravljenega dela. OBVESTILO Vsem bralcem, ki so se množično odzvali m našo izredno ponudbo za poskusno prejemanje Primorskega dnevnika na dom, se prisrčno zahvaljujemo. Obenem jih obveščamo, da imajo čas do 6. jgnugrjg 1999. da nam potrdijo naročnino (tel. 040-7786300) za prihodnje leto, ker bomo po tem datumu ukinili vse poskusne naročnine. Uprava Primorskega dnevnika ODPRTA TRIBUNA Zaščita je potrebna, brez širšega konsenza pa zakona ne bo Igor Dolenc Dejstvo, da gre tokrat zares, je spet sprožilo razpravo o zaščitni problematiki: o načelnih izhodiščih, o standardih -državnih ali mednarodnih -, o spoštovanju raznoraznih listin, sporazumov, pogodb, itd. Prav količina in kvaliteta teh dokumentov nazorno priCa o vse večji pozornosti, ki jo lokalni, državni in mednarodni forumi posvečajo »spoštovanju pravic« kot osnove moderne demokratične države: osnovnih Človeških pravic kakor tudi pravic do lastne identitete, individualne in skupinske. In vendar je le relativno majhno število držav tudi ratificiralo te dokumente, kar priCa o nekem pomanjkljivem političnem momentu, ki ni značilen samo za Italijo. Prav gotovo mora biti cilj pravne države ta, da zajamči vsem občanom enake pravice: obstoj manjšine postavlja torej v ospredje problem vzajemnih pravic in dolžnosti, ki so temelj sožitja. S tem nikakor noCem zmanjšati politični in etični pomen pravic posameznika, toda brez jasno začrtanih skupinskih pravil - kar gotovo predpostavlja drugačen istitucionalni pristop (ki je dolgoletna pomanjkljivost naše države) - se le z veliko težavo uveljavi resnični dialog med večinsko - dominantno -kulturo in manjšino. K vsemu temu moramo dodati še Čustvenost s katero se nekateri vključujejo v to razpravo kar opozarja, da negativni krajevni faktor, kjer se zgodovinske in ideološke pregrade prepletajo in kopičijo z narodnostnimi, in tako bistveno prispevajo k izoblikovanju miselnih in političnih shem, vizij in postavk, še vedno pogojuje vsakdanjost v naših krajih. Zaščitni zakon je torej neobhodno potreben in Masellijev osnutek predstavlja bistven korak naprej, kljub temu, da - to je osebno mnenje - prepleta predloge za jezikovno in manjšinsko zaščito s problemom poravnave zgodovinskih krivic. Kar zadeva zaščito kot tako, predstavlja osnutek temeljno izhodišče (temeljno, ker vsebuje nejcatere poglavitne postavke, ki niso podvržene trenutnim političnim faktorjem) za morebitne bodoče dopolnitve in ni - kakor sem že večkrat podčrtal - »konec zgodbe«. Zal, kot reCeno, ostajamo za vse ostalo še vedno vklenjeni v razpravo, kjer se politika in zgodovina že desetletja prepletata v začaranem krogu, ki mu ni konca. Se bolj zaskrbljujoče je dejstvo, da ta razprava ostaja samo naša, manjšinska. Italijanska splošna stvarnost je prav gotovo kulturno zaprta do nas vendar na tak naCin res ne vidim, kakšen odziv lahko pričakujemo pri italijanskih someščanih. Nekaj pa si moramo biti na jasnem: brez širšega konsenza ne bo zaščitnega zakona - ne Masellijeve-ga in niti drugačnega! To še zdaleč ne pomeni, da hoCemo izbrisati grozote, ki so se v teh krajih dogodile, saj so prav manjšine oziroma obmejni ljudje tisti, ki so zaradi tega največ trpeli. In prav tu je razlog za medsebojno nezaupanje in opreznost. Preteklost ostaja torej vsekakor aktualna tema, toda kaj ima skupnega z zaščitnim zakonom? Nekaterim se zdi cinično in oportunistično, da razmišljamo o naši manjšinski bodočnosti, vendar sem osebno prepričan, da bo manjšina uspešna le, če bo znala pritegniti in soude-ležiti mlajše generacije. Pomenljivo se mi zdi, da »zgodovina« le obrobno pogojuje mlade: identiteta je prav gotovo vezana na »preteklost« posameznika, na lastne korenine, toda danes mladi stvarno doživljajo vsakdanjost multikulturnosti, ki je v sozvočju z velikimi kulturnimi, socialnimi in političnimi spremembami današnjega Časa. In mladi so prav gotovo med prvimi, ki občutijo posledice tako velikega družbene- ga preustroja. S tega vidika z že skoraj ideološkim shemati-zmom, ki ga nekateri vidni predstavniki naše manjšinske skupnosti še enkrat postavljajo v ospredje kot edini izhodiščni model pokončnosti, dobi razprava še bolj zaskrbljujoč videz. Občutek imam, da včasih med nami prevladuje iskanje emoti-vnosti, čustvenosti, vCasih celo retorike, in to zaradi trmaste zvestobe, ne vrednotam, temveč dogmam preteklosti, oziroma zaradi starih in novih razprtij. Toda prepričan sem, da moramo tak pristop preseči, Ce želimo postati polnopravni sestavni del krajevne in širše družbe: zato moramo spet zaCeti verjeti v nas same, v naše sposobnosti, tudi vodilne sposobnosti v sklopu celotne civilne družbe, ne samo slovenske. Danes imamo priliko, da poživimo vrednote, ki so bistvena osnova vsake omikane družbe: srečanje, soočanje, dialog, medsebojno spoštovanje, strpnost do tistih, ki mislijo drugaCe, razumevanje drugačnih idejnih izhodišč, z eno besedo sožitje. Odpirajmo in soočamo se torej z drugimi, ne da bi se bali, da bodo v nas prevladali tuji elementi, saj so tudi naši vredni, predvsem pa so nam nenadomestljivi, ker smo nanje globoko Čustveno navezani. Za novo Evropo, ki se poCasi izoblikuje, bo značilen prost pretok informacij, ljudi, idej, blaga, uslug; in prav današnji mladi bodo protagonisti teh sprememb: mladi, ki bodo uprti v bodočnost, državljani nove Evrope. Ne vem, Ce to zveni cinično, vendar čutim v sebi moralno obvezo prispevati, kolikor mi je dano, da se to uresniči. Prepričan sem, da moramo vspostaviti drugačno razmerje prav med mladimi, s pospeševanjem medsebojnih stikov, s spoznavanjem in preverjanjem različnih idejnih izhodišč, s pripravo novega demokratičnega ideala nove Evrope. Samo tako lahko upamo, da nam bo uspelo preprečiti ksenofobijo in rasizem, ki spet nevarno dvigata glavo. Tudi pri nas. LJUBLJANA / SVARILO DRUŠTVA PRIJATELJEV LIPICE Domicil lipicancev v Italiji in Avstriji? Danes novinarska konferenca in proteina manifestacija LJUBLJANA - Društvo prijateljev Lipice bo danes na novinarski konferenci v Ljubljani-predstavilo problematiko lipicancev. Kot navaja omenjeno društvo v sporočilu za javnost, so iz zanesljivih virov izvedeli, da se namerava Avstrija v dogovoru z Italijo do 31. decembra polastiti domicilnega statusa lipicancev. Novinarski konferenci bo sledila javna protestna manifestacija pred poslopjem slovenske vlade, Misije Evropske unije ter avstrijskim in italijanskim veleposlaništvom. Društvo prijateljev Lipice (DPL) je že v ponedeljek opozorilo na uradno izjavo predsta- SEZANA - Glasbena šola Sežana, ki slavi 45-letnico svojega obstoja, je v teh prazničnih dneh organizirala že 10. jubilejni božično novoletni koncert na katerem so se v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani predstavili solisti, komorne skupine in orkestri te glasbene ustanove, ki odigrava pomembno kulturno poslanstvo na Krasu in v Brkinih. Številne navzoče je pozdravil ravnatelj sežanske GS Leander Pegan, ki je v nagovoru poskušal definirati dobro glasbo. Čeprav muzicira- vnika avstrijskega ministrstva za kmetijstvo VVutscherja, objavljeno minuli torek v Wall Street Journalu, da bo avstrijska vlada vprašanje domicilnega statusa lipicancev na osnovi dvostranskega sporazuma z Italijo uredila do letošnjega 31. decembra (takrat se izteče avstrijsko predsednikovanje EU). Zato DPL vnovič pozvalo najvišje predstavnike Slovenije, naj nemudoma ukrepajo. Kot navaja društvo, je VVutscher dejal, da ne gre za odločitev Evropske komisije, temveč za odločitev držav članic EU. S to interpretacijo pa se želi Avstrija po prepričanju DPL izogniti temu, da bi vprašanje nje solistov, komornih skupin in orkestrov sežanske GS še ne prinaša umetniških sporočil, pa so nastopajoči pokazali, kaj vse so se tekom šolskega leta ob pomoči mentorjev in podpori staršev naučili. Ravnatelj se je zahvalil učiteljskemu kadru in učencem, ki so šoli zvesti vse od prvega koncerta pred desetimi leti. Najprej so se predstavili učenci, ki obiskujejo 1. razred nauka o glasbi pod mentorskim vodstvom prof. Dolores Stur-man. S ponovno oživitvijo godalnega oddelka so lipicancev prišlo na dnevni red Evropske komisije, saj se zaveda, da je DPL z argumenti in dokumenti uspelo prepričati več visokih komisarjev EU, da je slovenska zahteva utemeljena. Vodja ožje pogajalske skupine Slovenije za pogajanja z EU dr. Janez Potočnik je pred Časom pojasnil, da so slovenskim pogajalcem v komisiji za veterino dali vedeti, da bo EU v zvezi z lipicanci sprejela rezultat pogajanj med Avstrijo in Italijo, Slovenija pa se ima pravico pritožiti šele, ko bo tudi sama postala polnopravna članica EU, se pravi leta 2005 ali celo pozneje, navaja nastale tudi možnosti za obstoj godalnega orkestra, ki je pod taktirko Alessandra Sluge zaigral 4 skladbe. Prisluhnili smo tudi točkam na klavir, flavto, kitaro, violončelo, violino, harmoniko, saksofon in trobento ter tolkala. Koncert je kot vedno zaključil šolski pihalni orkester Kraška pihalna godba (na sliki), ki mu že šest let uspešno derigira kapelnik Ivo Bašič, v pomoč pa mu je korepetitor tolkal Igor Kos. Zaigrali so skladbe »Show mušic N2«, »Bo-hemian Rhapsody« in »Vesel Božič«. (OK) društvo in dodaja, da je jasno, da bo takrat že prepozno. Obenem pa pripominja, da obstajajo tudi nasprotna stališča; visoki komisar za trgovino EU Karel van Miert je namreč ob izročitvi zahteve DPL avgusta letos izjavil, da gre za eklatanten primer nelojalne konkurence ter da bi bilo treba odločanje o tem občutljivem vprašanju preložiti, dokler Slovenija ne postane polnopravna Članica. Po prepričanju društva grozijo Kobilarni Lipica in slovenskim lipicancem tudi komercialni interesi. NaCrti za razširitev igralniške dejavnosti na ozemlju kobilarne ter graditev zabaviščnega parka in dirkalne steze Formule ena v neposredni bližini Lipice lahko po njihovem mnenju namreč ogrozijo obstoj lipicancev. Ker je Kobilarna Lipica nacionalizirana in ker je država večinski lastnik Casinoja Portorož, ki v hotelu Maestoso opravlja igralniško dejavnost in doslej ni izpolnjeval z zakonom določene obveznosti o koncesijskih dajatvah za vzdrževanje črede, društvo protestira zoper pasivnost državnih organov pri obrambi naravne in kulturne dediščine. Novi načrti za razširitev dejavnosti igralnice pa škodujejo neokrnjeni naravi, ki je nujno potrebna za vzrejo, ohranitev in razvoj lipicancev, je še pojasnilo društvo. (STA) SEŽANA / DEJAVNOST GLASBENE SOLE Jubilejni božični koncert Gojenci so pokazal kaj vsega so se doslej naučili HRPELJE / PREDSTAVILI PRILOŽNOSTNO PUBLIKACIJO Devetdeset let treh primorskih posojilnic Ustanovitev hranilnic in posojilnic je na Primorskem krepila samozavest ljudi HRPELJE - Kulturno zgodovinsko društvo Hrpelje je v 500 izvodih izdalo knjigo »Hranilnice in posojilnice Hrpelje-Klanec-Kozina v začetku našega stoletja« avtorjev Danila Pečarja in Ester Juriševič in počastilo 90-letnico ustanovitve prvih narodno gospodarskih organizacij. Na poslopju Banke Koper na Kozini je Družica Siškovič, hči prvega ustanovitelja kmečke hranilnice in posojilnice Hrpelje Stefana Siškoviča, po slavnostnem govoru direktorja sežanske enote koprske banke Emila Rapovčka odkrila spominsko ploščo, slavnostna akademija pa se je nadaljevala v kulturnem domu v Hrpeljah. Predsednik društva Lucijan Pelicon se je zahvalil Banki Koper, M je nudila pomoč pri tiskanju publikacije in organizaciji proslave. Ustanovitev kmečkih hranilnic in posojilnic je pomenila višek narodnega prebujanja v teh krajih. Predsednik primorskega numizmatičnega društva Vojko Čeligoj je ob 25-letnici društva podelil priznanje hrpeljskemu društvu in njegovemu predsedniku Lucijanu Peliconu ter Danilu Pečarju. Izvršni direktor Banke Koper Franc Ohnjec pa je podal nekaj podatkov o poslovanju koprske banke, ki je četrta banka na Slovenskem z bančno vsoto 136 milijard SIT, opravi 1.200 milijonov SIT plačilnega prometa in ima 25 poslovalnic, ter je podelil posebno priznanje avtorjema knjige Ester Juriševič in Danilu Pečarju. Predsednik novoustanovljenega hr-peljskega društvu Lucijan Pelicon je podelil spomenico sorodnikom prvih elanov hranilnic in posojilnic. Direktor Pokrajinskega muzeja Koper Salvator Žitko je orisal čas nastajanja narodnozavednih organizacij. Poudaril je, da je ustanavljanje hranilnic in posojilnic na Primorskem pomenilo političen, kulturni in gospodarski napredek in je bilo izrednega pomena za Kras in Istro. Prve hranilnice in posojilnice so pomenile gospodarsko samostojnost, povečanje nacionalnega ponosa in osveščanja ter so bile izrednega pomena za te kraje. V kulturnem programu je nastopil pevski zbor Slavnik pod vodstvom Marka Kocjančiča in domači recitatorji. Proslave so še udeležili tudi predstavniki zamejskih hranilnic in posojilnic, ki so praznovali 90. obletnico ustanovitve njihovih hranilnic in posojilnic. Jubilej so počastili tudi s priložnostno poštno znamko in dopisnico. Knjiga, ki je izšla v nakladi 500 izvodov, je podkrepljena z dejstvi in izvirnimi dokumenti, ki so slika takratnega časa in družbenih gibanj ustanavljanja narodne zavesti v teh krajih. Pobudniki in ustanovitelji hranilnic in posojilnic v teh krajih so bili: Stefan Siškovič (nadučitelj v Hrpeljah in gonilna sila), Franjo Sturm (mesarski mojster in posestnik na Kozini) in Ivan Pečar-Vančon (posestnik iz Prešnice). Poleg kmečkih hranilnic in posojilnic v Hrpeljah in Klancu pri Kozini (ustanovljeni sta bili 13.12.1908) ter na Kozini (ustanovljena teden dni kasneje - 20.12.1908), je v knjigi predstavljena tudi kmečka hranilnica in posojilnica v Dolini, ustanovljena že 9.8.1907, ki je pokrivala potrebe prebivalstva tega dela brkinskega območja. Knjiga je bogata z reprodukcijami originalnih listin od ustanovitve pa vse do likvidacije hranilnic, nekatere listine so tudi v italijanščini. Pravilniki, vpis v sodni register, vabila, anketni list, spremembe statuta, menica o poroštvu posojila, bilanca, notarsko overjen prepis dekreta o suspenziji likvidacijskega odbora, žigi in listovni papirji, seznami članov, fotografije prvih predsednikov in drugo, je zbrano v publikaciji, ki jo je mogoče dobiti na Občini Hrpelje-Kozina. Olga Knez POLITIKA / OPTIMIZEM ZUPANA RICCARDA ILLVJA »Leto 1998 je bilo za mesto dobro in spodbudno leto« Optimistični obeti tudi za naprej - Dosežki v korist gospodarstva Ce nisi po naravi optimist boljše, da se ne ukvarjaš s politiko in z javno upravo. Takole razmišlja tržaški župan Riccardo Illy, ki se mimo prirojenega optimizma lahko ponaSa z dobrim in spodbudnim letom 1998 v prepričanju, da se bodo dobri rezultati nadaljevali tudi v zadnjem letu tega tisočletja. Pri tem ne gre le za dosežke njegove občinske uprave, a tudi za splošni preporod krajevnega gospodarstva. O teh in o drugih vprašanjih sta župan in podžupan Roberto Dami-ani govorila na včerajšnji tradicionalni novinarski konferenci, ki se je je udeležil tudi predsednik mestne skupščine Dome-nico Rosato. Leto, ki se izteka, je bilo za Trst torej zelo pomembno leto. Illy je izpostavil dva dogodka in sicer privatizacijo kontejnerske luke s prihodom nizozemskega kolosa ECT ter prodajo pomorske družbe Lloyd Triestino tajvanski grupi Evergreen. V mesto bo v kratkem prišla se neka druga neimenovana nizozemska gospodarska družba, medtem ko ostaja Se odprto vprašanje usode tekstilne tovarne SITIP, ki bi se moralo razrešiti v začetku prihodnjega leta. Spodbudno je tudi dejstvo, da je v naši pokrajini precej padla brezposelnost, ki ostaja vsekakor še vedno previsoka. Župan je prepričan, da je občinska uprava izpolnila vse svoje temeljne obveze, njen glavni cilj ostajajo kvalitetnejši servisi po nižji cenah. V no- vem letu bo njena prioritetna naloga korenita prometna preosnova v mestu in v okolici (zlasti na Opčinah), ki jo morajo spremljati novi ukrepi na področju parkirišč. Med javna dela, ki zanimajo širšo, posebno pa športno javnost, je Illy omenil novo športno palačo, ki je že v gradnji, ter olimpijski bazen, ki je za sedaj le na papirju. Damiani, ki je tudi odbornik za kulturo in za šport, je dejal, da se je o Trstu do pred kratkim v državnem in mednarodnem merilu pisalo in govorilo le z negativnim in nostalgičnim predznakom. Novinarji so v glavnem prihajali k nam in pisali o tragični preteklosti, ki je ne gre zamolčati, sedaj pa o našem mestu beremo tudi ko gre za gospodarske in kulturne dosežke ter pobude. Damiani je glede tega omenil celovit prikaz židovske kulture Salom Trst ter raznovrstne razstave, ki jih skozi celo leto gostijo mestni muzeji. Podžupan je poudaril, da je Trst z Illyjem bil neke vrste politični laboratorij, pri Čemer je očitno mislil na predhodnico Oljke na volitvah leta 1993 in na županovo občansko listo na zadnjih občinskih volitvah leta 1997. Med ambiciozne naCr-te, ki jih Občina namerava izpolniti leta 1999, je Illy omenil tudi poskusno uvedbo avtobusov na električni pogon. Slo bo za prvi tovrstni poskus na svetu, ki ga pripravlja družba Ansaldo. Glede težavnih prometnih zvez z notranjostjo Italije je župan zmerno optimist, da se bodo zadeve v prihodnjih mesecih nekoliko popravile. Družba Alitalia je že spremenila urnike letalskih zvez z Milanom, državne železnice pa obljubljajo boljše povezave z Milanom in Rimom, ki so danes, kot znano, izredno slabe. Leto 1999 bi moralo biti ključno leto tudi za dograditev avtocestnega omrežja v naši pokrajini, posebno za avtocestni odsek LakotišCe-Skofije. Illy in Damiani sta se izognila obravnavi izrazito političnih vprašanj. Župan se je nanje bežno navezal le, ko je omenil imenovanje novega predsednika pristanišča namesto Micheleja Lacala-mite. Ce bi bilo odvisno od mene, je dejal, bi La-calamiti lahko miro zaupali še en mandat, s to deželno upravo pa bo ta cilj zelo težko dosegljiv. »Ne pozabimo na sožitje in Slovence« Illyjeva občinska uprava ima velike zasluge, da so se na Tržaškem izboljšali odnosi med Italijani in Slovenci, ki jih vse širše plasti krajevne stvarnosti obravnavajo kot enakopravno komponento mestne skupnosti. Tako se je na včerajšnji novinarski konferenci izrazil predsednik občinskega sveta Domenico Rosato, ki je mnenja, da so nekatere polemike v zvezi z zaščitnim zakonom za Slovence v zadnjem Času nekoliko skvarile vzdušje, kar ni dobro. Pozval je župana, naj to problematiko obdrži na samem vrhu prioritet občinske uprave, kar je dosledno delal vse od svoje prve izvolitve leta 1993. Illy je v pogovoru z novinarji dejal, da se bo Občina po svojih močeh, kot doslej, prizadevala za Čimprejšnje polnopravno vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. S tem v zvezi je pozdravil sklep rimskega parlamenta, ki je odobril 300 milijard lir za posodobitev železniške proge med Trstom in Ljubljano. To je prvič - je poudaril župan - da italijanski parlament odobri tako pomembno investicijo izven državnih meja. NOVICE Občinske podpore za športno opremo Tržaška občinska uprava obvešča, da bo od 1. do 31. januarja 1999 Cas, v katerem bo mogoče vložiti prošnje za prispevke za športno opremo na osnovi člena 37 deželnega zakona št. 10 iz leta 1988. Zainteresirani se lahko za informacije obrnejo na urad za športne dejavnosti v Ul. del Teatro 5 v Trstu, in sicer od ponedeljka do petka od 9. do 12.30 ter ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. do 16. me. Silvestrovanje z Radiem Trst A Vabimo Vas, da se nam pridružite v pričakovanju novega leta 1999. Kar nujno rabite je le radijski sprejemnik, pozorno uho in seveda zvrhan koš vedrega razpoloženja. Radio Trst A Vam bo krajšal večerne urice 31. decembra, dokler ne bomo zavrgli starega koledarja in vzeli novega. In ker vemo, da Vas je veliko, zato je tudi veliko okusov, smo pripravili pester in raznolik program. Kopica koristnih nasvetov za zadnje trenutke, spomini na stare silvestrske običaje, vraže, simboli, horoskop, telefonska voščila iz vseh koncev in krajev in veliko glasbe (moderne, klasične, operete, valčki, polke, can can-i, musical-i in še veliko drugega). In, ker vemo, da so ob radijskem sprejemniku tudi mlada ušesa, smo pripravili tudi program za male poslušalce. Otroci, poslušajte nas tudi vi ob 20.30 in zabavali se boste z Aldo Sosič, ki Vam bo pripovedovala pravljice, Vas učila, kako lahko tudi Vi zelo hitro pripravite dekoracijo za ta praznični veCer, kako se lahko posladkate, zapojete in seveda... zabavate. Pričakujemo Vas na silvesterski veCer ob 20.30. In ta kotiček bo samo za Vas! Za vse odrasle pa bo še zvrhan koš zanimivosti. Dana Vam bo tudi priložnost, da v živo voščite svojim najdražjim. Zavrteli boste lahko številko 040-660190 in odgovoril Vam bo Vaš »silvesterski tercet«, ki bo z Vami od 19.30 do 24.30: Anastazija Cibic, Vida Valencie ter Aleš Lupine. Silvestrovanje na Trgu Unita v priredbi občinske uprave Na pobudo odborništva za kulturo Občine Trst bo na Trgu Zedinjenja Italije vesel silvestrski večer. Za zabavni program bosta poskrbela Radio attivita in Radio punto zero. Nastopile bodo med drugim glasbene skupine Giorgeda Re-cords, Adriana Vasques Quintet in Soul Bandi-do. Opolnoči bodo na Pomolu Audace prižgali bengalske ognje. Pristavimo naj, da bodo prisotnim ponudili sladkarije in kuhano vino. Vstop je seveda prost. Dovolilnice za gobarje Tržaška občinska uprava obvešCa, da bodo zainteresirani od 2. januarja dalje lahko vlagali prošnje za nabiranje gob. Prošnje bo sprejemal urad za protokol na Trgu Zedinjenja Italije 4, soba 22, od 8. ure do 12.30. Prošnje je treba napisati na ustreznih obrazcih in plačati kolek za 20 tisoč lir. Tržaška občinska uprava obvešCa, da bo dovolilnice v omejenem številu izdajala tudi Kraška gorska skupnost. ARETACIJA / SLOVENCA ZA ZAPAHI POKRAJINSKA UPRAVA / TISKOVNA KONFERENCA NA PRELOMU LETA Pregledana zaradi ropa, aretirana zaradi mamil Na božično vigilijo je tržaška policija aretirala v Trstu dva slovenska državljana zaradi posesti 110 gramov kokaina. Za zapahi sta se znašla 37-letni Valter Grbec iz Kopra (levo) in 36-letni Jože Tratnik (desno) iz Celja. Čeprav gre očitno za nepridiprava, bi lahko rekli, da sta aretiranca imela smolo. Policija je namreč našla mamila v njujem avtomobilu po nenavadnem naključju. Moška sta se z njim ustavila pred podružnico denarnega zavoda Banca antoniana popolare veneta na Stari istrski ulici in se v njem očitno Čudno obnašala, tako da je neznanec telefoniral policiji, ceš da dvojica pripravlja naskok na banko. Posebni policijski agentje za boj proti bančnim ropom so nemudoma posegli ter moška z njunim avtomobilom vred temeljito pregledali. Kaj kmalu so ugotovili, da ne gre za roparja, a pri njiju so našli kokain, zaradi Cesar so ju aretirali. Codarin in sodelavci zadovoljni z opravljenim delom v minulem letu Poudarili so predvsem uspešen napor za finančno sanacijo uprave »Ce je leto 1997 pred-staljalo leto obnove dejavnosti po daljšem obdobju komisarskih uprav, pa lahko rečemo, da je Pokrajina Trst v letu 1998 zagledala svetlobo dneva po daljšem tunelu, v katerega je zašla.« Tako je povedal predsednik tržaške pokrajine Renzo Codarin na tiskovni konferenci, ki jo je priredil včeraj popoldne, da bi podal obračun delovanja svoje uprave ob prelomu leta, pa tudi na sredini mandata sedanje pokrajinske uprave. Le-ta je bila namreč izvoljena jeseni 1996, nove volitve pa so predvidene konec leta 2000. Na srečanju s Časnikarji so sodelovali tudi podpredsednik Fulvio Sluga, odbornik za finance Luciano Savino in odbornik za ja- vna dela Giulio Marini. Codarin in sodelavci so najprej podčrtali uspešno nadaljevanje finance sanacije tržaške pokrajinske uprave. Pred dvema letoma je njen priman-kljaj znašal 13 milijard lir, zdaj pa znaša okrtog 7 milijard lir. To je bilo mogoče doseči s klestenjem izdatkov, pa tudi s prodajo nekaterih nepremičnin. Pokrajinski upravitelji so se nadalje pohvalili z uspešnim reševanjem hudih zapletov, v katere so zabredla nekatera javna dela, zlasti v komprenzo-riju bivše umobilnice pri Sv. Ivanu v Trstu in pri sedežu tržaškega šolskega skrbništva. - Izboljšani položaj bo po Codarinovem prepričanju omogočil pokrajinski upravi, da bo izvedla vrsto rednih in izrednih vzdrževalnih del na nepremičninah, ki jih upravlja, zlasti na šolskih poslopjih. S tem v zvezi je predsednik poudaril velik pomen dejstva, da je pokrajinski svet praktično soglasno odobril pokrajinski naCrt za racionalizacijo šolskih poslopij. Na srečanju s Časnikarji je bil nadalje poudarjen uspešen zaključek pokrajinske šolske konference. Na področju kulture je Codarin posebno izpostavil niz poletnih prireditev Provinciassieme in operni koncert, ki so ga priredili to poletje pri novem sedežu pristaniškega poveljstva. Z zadovoljstvom pa je tudi ugotovil, da deželna uprava namerava nakazati pokrajinski 1 milijardo lir za ovrednotenje istrsko-beneške kulture. Kar zadeva gospodarsko področje, so na tiskovni konferenci poudarili prizadevanja za oblikovanje t.i. protokola za Trst ter napovedali, da bo v prihodnjem letu pokrajinska ekonomska konferenca. Izpostavili so naposled sodelovanje z ustanovami za industrijsko cono, tržaško pristanišče in za velesejem, kakor tudi s Tržaško trgovinsko zbornico in avtotermina-lom pri Fernetičih. DEVIN-NABREŽINA / AKTUALNO VPRAŠANJE Konkretna pomoč mladim pribežnikom Aktivna vloga Občine Devin-Nabrežina Solidarnost tudi iz drugih krajev dežele »Če država ne bo prepredla ilegalnega priseljevanja, bodo za to poskrbeli (padanski) državljani sami«. S takimi in podobnimi gesli je prav pred kratkim Severna liga agitirala severnoitalijanske »množice« in s tem opozarjala na sicer pereCe vprašanje ilegalnih pribežnikov. S podobnimi frazami, a s popolnoma nasprotnimi nameni, se v tem prazničnem Času nekaj vendarle premika tudi v zvezi s skupino dvanajstih mladoletnih iz Bangladeša, ki jih trenutno gostijo v nekem hotelu v devinsko-na-brežinski občini. Potem, ko so se je dokončno razblinila afera o (izmišljeni) epidemiji srbečice so že tonile v pozabo tudi ostre reakcije staršev sesljanskih malčkov, ki so se zbali prisotnosti priseljencev v prostorih otroškega vrtca. Medtem pa se vprašanje dvajsetih gostov nikakor še ni rešilo, saj je nastavitev v hotelu, tudi zaradi nezanemarljivih stroškov, obvezno začasnega značaja. Čas torej teCe in v kratkem bodo prvi trije azijski mladinci tudi prestopili prag osemnajstega leta, kar bi lahko pomenilo izgon iz Italije, ki bi ga lahko prepredlo le dokazano delovno razmerje ali pa vključitev v kak strokovno-izobraževalni pogram. Ob spoštovanju zakonov pa gre seveda upoštevati tudi humanitarno plat problema in v tem smislu kar mrgolijo stiki med občinsko upravo Devina-Nabre-žine, tržaško prefekturo, deželno upravo in organizacijami prostovoljcev. Slednje so se do sedaj morda še najbolj izkazale, in to že vse od prvega trenutka. Pet mladoletnikov preživlja sedanje praznike pri videmski Človekoljubni organizaciji »Ancora«, ki se med drugim trudi, da bi prišlo do vključitve priseljencev v nekatera tamkajšnja kmetijska podjetja. V tej smeri se premika tudi videmsko Združenje industrijcev, medtem pa je veC vzgojno-izobraževalnih ustanov tem nesrečnim mladincem ponudilo možnost vključitve v posamezne strokovno-izobraževal-ne tečaje. Zupan Marino Vocci prav v teh dneh v svojstvu institucionalnega skrbnika za mladoletne na občinskem območju je pristojne oblasti že zaprosil za dovoljenja za bivališče. Osebje Deželnega ravnateljstva za skrbstvo je za Božic izvedlo tudi akcijo zbiranja prostovoljnih prispevkov in jih nato izročilo dvanajstim mladincem. Vprašanje priseljencev gre torej primemo reševati - o tem ni dvoma. Nekateri to delajo z nočnim »patru-liranjem« državne meje na Krasu, dragi pa s konkretnimi humanitamimi akcijami in torej s sredstvi, ki jih narekujeta srce in zdrav razum.(igb) Popravek V prepisovanju poročila o koncertu proseSke godbe nam jo je Škrat pošteno zagodel. Aljoša Starc je pred desetimi leti prevzel vodstvo pihalnega orkestra in ne pred tridesetimi, kakor se nam je zapisalo. Avtorju poročila, prizadetemu in bralcem se oproščamo n OPČINE / PROSVETNI DOM n V Mačji šoli se ne učijo samo živali Skupen napor SKD Tabor in osnovne šole Franceta Bevka Med pobudami ob praznovanju 200-le-tnice šolstva na Opčinah je SKD Tabor pripravilo 22. decembra, ob sodelovanju osnovne šole Franceta Bevka, nadvse uspelo mladinsko igro Eveline Umek »Mačja šola« v režiji Edite Frančeškin, ki jo ljubitelji mladinskih iger dobro poznajo, saj je že vrsto let vodila starejšo mladinsko gledališko skupino. Dvajset učenčev 4. in 5. razreda je odigralo nadvse ljubke živalice. O nastopajočih bomo še poročali, omenimo le, da je bil nastop vseh zelo sproščen in ljubek in da je bilo petje martinčkov, žab, ježkov, pa še mačke Feliksa, volka, sove, psa in kužka, ki ga je skrbno naštudirala učiteljica Ana Lokatos, na zavidljivi ravni. Sceno je pripravila Magda TavCar, glasbo je prispeval Borut Lesjak, za kostume je poskrbela Dunja Sosič Smotlak. Tehnika sta bila oporečnika Igor RoliC in Andrej Zaget. Po Mačji šoli pa je pod vodstvom Ane Lokatos šolski zbor zapel tri božične pesmi ob spremljavi kitar gojencev Anice Skerlavaj. Da so igro in priprave nanjo lepo stekle, je bila naloga Nori Jeric. ADDPIA / TISKOVNA KONFERENCA Bivši politični preganjanci še brez priznanja Večjo skupino internirancev v Rižarni se še bori za žitnino VeC kot 50 let po koncu 2. svetovne vojne na stotine bivših preganjancev Se vedno Čaka, da bi jim država priznala zitni-no za posebne zasluge (685.400 lir mesečno). Tako je povedal predsednik Združenja deportirancev in antifašističnih političnih preganjancev Italije (ADDPIA) Italo Va-scotto, ko je vCeraj sodeloval pri predstavitvi druge knjige dela »La persecuzione continua?« (»Se preganjanje nadaljuje?«). Knjiga govori o primeru internirancev v tržaški Rižarni, ki se zaman že dolga leta borijo za dosego tega priznanja. Gre za preživele iz skupine 128 alpincev, ki so jih poslali v Rižarno, Ceš da so sodelovali s partizani na Reki. Doslej jih je 10 prejelo omenjeno priznanje, 50 jih je umrlo, 27 se jih je odreklo žitnini, 37 pa še vedno Čaka na izid priziva. »Naš prvi sovražnik je državna poCa-snost-kracija,« je grenko pripomnil Vascotto. PO DOLGOTRAJNIH PRIPRAVAH NA SLAVJE Abrahama so ujeli »za rep« Petdesetletniki iz Bazovice, s Padrič, iz Gropade, Gročane in Drage NOVICE Italijanska postavitev Petra in volka Gledališče La Contrade je v sodelovanju s Slovenskim stalnim gledališčem pripravilo otroško predstavo Peter in volk, prirejeno po glasbeni pravljici Sergeja Prokofjeva. Kot že v slovenski inačici je edini nastopajoči Franko Korošec, ki pripoveduje in ponazarja prigode malega Petra, v veliko pomoC mu je seveda glasba, ki jo je Prokofjev napisal z namenom, da bi otroke pritegnil k učenju glasbe. Prav v glasbi oz. v uporabi orkestra je ključ za velik uspeh, ki ga je doživelo delo. Za tokratno priredbo in režijo je poskrbel Sergej Vere, ki je ohranil originalno glasbeno zasnovo, sceno si je zamislil Peter Furlan, igra pa, kot rečeno, Franko Korošec. V okviru niza nedeljskih matinej za najmlajše bodo Petra in volka prikazali v dvorani Cristallo v nedeljo, 3. januarja, ponovili pa ga bodo šestega januarja, obakrat bo predstava ob 11. uri. Marca pa bo Peter in volk vključen v drugi sklop predstav za šole. Nadaljujejo se vodeni ogledi Černigojeve razstave V soboto in nedeljo bodo v muzeju Revoltella spet poskrbeli za vodene oglede Černigojeve razstave Poetika sprememb. V soboto bo ogled ob 17. uri, vodila ga bo Enrica Cappuccio, v nedeljo pa ob 11. uri, ko bo Černigojev opus predstavila Franca Marri. V nedeljo popoldne ob 17. uri pa bo Raffaella Sgubin, avtorica razstave slavnostnih oblačil tržaškega modnega mojstra Renata Balestre, interesente popeljala po različnih prostorih muzeja, v katerih so nameščeni dragoceni Balestrovi modeli. Tudi petdesetletniki iz Bazovice, s PadriC, iz Gropade, GroCane in Drage so morali pohiteti z organizacijo srečanja, da ne bi zamudili roka, kajti Abraham se je že hitro oddaljeval. Kljub dolgim pripravam od samega začetka leta, so se končno nekega sobotnega novem-berskega veCera zbrali letniki in bivši sošolci, vaščani iz sosednjiih vasi. Nekateri so se z osuplostjo ogledovali in ugibali, kdo je kdo, kajti mnogi se niso veC srecevah od otroških let. Po prisrčnem snidenju so najprej ponesli šop cvetja k spomeniku padlim v Bazovici in se nato odpeljali v Sežano. Prva etapa proslavljanja se je začela v Vinarski zadrugi, kjer jim je enolog Žvab v lepo opremljeni stari kleti v teoriji in praksi omogočil kvahtetno pokušnjo vin. Večer se je še dodatno razživel v restavraciji v bližnjih Danah z obujanjem spominov na šolske dni, še posebej pa na srečanja po gmajnah ali vaških klancih, ki so bili za vse vsakodnevna potreba in druga šola za življenje. Tudi spupinska fotografija seveda ni smela izostati Poziv za ustanovitev odbora Danila Doicija Pred enim letom je na današnji dan v vasi Trappeto na Siciliji umrl sociolog tržaškega porekla Danilo Dolci. Giuseppe Meli, ki je spoznal Doicija na Siciliji, je vCeraj pozval vse, naj bi tudi v Trstu ustanovili enega od odborov, ki so poimenovani po pokojnem sociologu in borcu proti mafiji. Danilo Dolci se je rodil v Sežani leta 1924, oče je bil Italijan, mati pa Slovenka. Prva leta je preživel v Trstu, nato pa se je družila preselila z očetom železničarjem najprej v Milan in nato na Sicilijo, kamor je prispela leta 1952. V Trappetu, kjer seje nastanil, je Dolci začel svojo prvo gladovno stavko proti klerikalni in mafijski oblasti, stavka pa je bila zaCetek njegove bitke proti »hobotnici« in v podporo najbolj izkoriščanim slojem sicilskega prebivalstva. ACT / PREDPRAZNIČNI IN PRAZNIČNI DNEVI V predprazničnih in prazničnih dneh bodo avtobusi javnega prevoznega podjetja ACT peljali z omejenim voznim redom. Vse informacije nudijo na brezplačni »zeleni« telefonski številki 167-016675, ki bo jutri, 31. decembra delovala samo od 830 do 1ž ure, v petek, 1. januarja bo zaprta, v soboto, 2. januarja pa bo odgovarjala od 8.30 do 13. ure. Jutri, 31. decembra ter 5. januarja bodo avtobusi peljali po rednem umiku, ki velja od ponedeljka do sobote. JUTRI Borzni trg 7.00 20.00 Na Silvestrovo bodo avtobusi peljali samo do 22. ure, 12 pelje po rednem umiku spremenili pa bodo čas zadnjega odhoda nekaterih prog, 15 Oberdanov trg in sicer: 4 Villa Carsia Borzni trg Oberdanov trg 8 Rojan Valmaura 17 S.Cilino 20.30 21.00 21.05 21.00 21.00 21.00 7.15 7.27 Čampo Marzio 16 Oberdanov trg Čampi Elisi 17 S.Cilino Borzni trg (po 19.30 glej progo 4) 18 Ul. Cumano 7.15 7.30 20.30 30 min 7.12 20.12 20.15 30 min 19.57 7.30 19.30 30 min 7.00 19.30 19.15 40 min Borzni trg 20.40 Borzni trg 7.00 19.40 19 Ul. Puccini 21.00 19 ne pelje Želez, postaja 21.10 20 Milje 6.45 24.0) 20 min 20 Milje 21.05 Želez, postaja 7.15 0.15 Želez, postaja 20.55 21 Naselje Sv. Sergija 7.00 19.40 20 min 23 Tov. Vel. Mot. 21.05 Želez, postaja 7.00 19.50 Želez, postaja 17.50 (po 19.50 glej progo 20) 26 Katinara 21.15 22 Katinara 7.00 19.55 18 min TrgOsoppo 21.10 Želez, postaja 7.20 20.00 27 Milje 20.40 24 Sv. Just 8.00 19.20 40 min Stare Milje 20.55 Želez, postaja 7.40 19.40 28 Kolonja 21.30 26/ Katinara 7.00 23.35 20 min Borzni trg 21.10 Trg Osoppo 7.00 23.35 30 Želez, postaja 21.20 27 Milje 6.55 22.10 Ul. Locchi 21.00 (Lazaret) (8.00) (19.50) 34 Ul. Raisiello 21.08 Stare Milje 7.10 22.30 Stara Mitnica 21.05 28 Kolonja 7.20 20.00 20 min 36 Grljan 21.30 Borzni trg 7.00 19.40 Oberdanov trg 21.00 (po 22. uri glej progo 30) 37 Rovte 21.15 29 Goldonijev trg 7.10 20.15 10 min Stara Mitnica 21.15 Pod Skednjem 6.55 20.10 38 Sanatorij 21.00 30 Želez, postaja 7.00 0.30 20 min Oberdanov trg 21.00 (Kolonja) (20.30) (0.20) 39 Villa Carsia 20.00 Ul. Locchi 7.00 24.00 Želez, postaja 21.00 32 Milje 7.25 21.45 40 Želez, postaja 20.40 Korošci 7.35 22.00 Dolina 20.50 33 Campanelle 7.20 19.55 40 min 42 Opčine 20.20 Stara Mitnica 7.00 20.10 Oberdanov trg 21.00 34 Ul. Paisiello 7.40 19.33 45 min 44 Ribiško naselje 20.13 Stara Mitnica 7.20 20.00 Oberdanov trg (samo do Proseka) 21.15 35 Lonjer 7.20 20.00 20 min A Katinara 21.00 Oberdanov trg 7.00 20.00 Goldonijev trg 21.00 36 Oberdanov trg 7.00 20.00 30 min Čampi Elisi Grljan 7.30 20.30 Goldonijev trg 21.00 37 Rovte 7.5 19.40 50 min B Lonjer 21.00 Stara Mitnica 6.40 20.00 Goldonijev trg 21.00 38 Oberdanov trg 6.50 22.05 30 min Skedenj - Sanatorij 7.10 22.30 Goldonijev trg 21.00 39 Opčine (žel.post.) 7.35 22.45 C Valmaura 21.00 Želez, postaja 7.35 23.35 21.00 21.00 21.00 21.00 21.00 39/ pelje po rednem umiku 40 pelje po rednem urniku 41 pelje po rednem umiku 42 pelje po rednem umiku Goldonijev trg Barkovlje Goldonijev trg Altura Goldonijev trg D Čampo Marzio Goldonijev trg Ul. Cumano Goldonijev trg Ostale proge bodo peljale po rednem umiku. V PETEK Na praznični dan, 1. januarja bodo avtobusi peljali od 7. ure dalje: ne bodo pa sploh peljali na progah št. 2 (openski tramvaj)), 7,19,50 in 52; večerne proge A, B. C in D bodo priče- B Goldonijev trg le voziti ob 20.30. Objavljamo prvi in zadnji odhod avtobusov ter presledke med avtobusi: 1 Pod Skednjem 7.20 20.00 20-25 min Želez, postaja 7.00 20.00 2 ne pelje 3 pelje po rednem urniku 4 Villa Carsia 6.40 23.45 Oberdanov trg 7.10 0.20 (Borzni trg) (21.00) (0.15) 5 Trg Perugino 7.20 20.00 dopold. 15 min Rojan 7.00 19.58 popold. 20 min 6 Sv. Ivan 7.10 20.00 14 min Barkovlje 7.10 20.00 7 ne pelje (glej progo 27) 8 Rojan 7.15 20.00 35 min Valmaura 7.15 19.30 9 Sv. Ivan 7.20 19.53 14 min Čampo Marzio 7.00 20.07 10 Valmaura 7.15 20.15 dopold. 8-9 min Trg Venezia 7.15 20.15 popold. 13 min 11 Ferdinande) 7.20 20.00 16 min 44 Ribiško naselje 8.01 20.53 40 min Nabrežina 7.07 23.30 Oberdanov trg 7.10 00.05 45 pelje po rednem umiku 50 ne pelje 52 ne pelje A Goldonijev trg 20.30 24.00 30 min Ferdinande) 20.45 0.15 Katinara 20.30 0.25 B Goldonijev trg 20.30 24.00 30 min Podlonjer 20.45 0.15 Goldonijev trg 20.30 24.00 Skedenj 20.45 0.15 C Goldonijev trg 21.00 24.00 60 min Altura 20.35 0.20 Goldonijev trg 20.30 24.00 Valmaura. 20.45 23.45 30 min Goldonijev trg 20.30 24.00 Barkovlje 20.45 0.15 D Goldonijev trg 20.30 23.30 60 min Ul. Cumano 20.45 23.45 Goldonijev trg 21.00 24.00 Čampo Marzio 21.15 23.15 VOZOVNICE Vodstvo ACT sporoča, da prihodnje leto ne bodo spremenili cen vozovnic, letošnje vozovnice (serija 98) pa bo mogoče rabiti tudi januarja 1999. Mesečne vozovnice bodo zapadle jutri, 31. decembra, letošnje neizkoriščene vozovnice in mesečne vozovnice pa bo mogoče zamenjati v uradih ACT v Ul. DAlvia-no 15, Ul. S.Cilino 99 in Ul. Lavoratori 2. Letne vozovnice po znižanih cenah, ki jih izdajajo s tržaško pokrajinosko upravo, bodo veljale mesec dni več od uradne zapadlosti. SEMPOLAJ / PRED ZAČETKOM PRAZNIKOV Dobrodošel obisk kolednikov Pestra božičnica na proseški nižji srednji šoli Zadnji dan pouka pred božičnimi prazniki je tudi na nižji srednji Soli na Proseku zadobil praznični značaj s prisrčno božičnico. Dijaki so posredovali domiseln splet slovenskega pesništva na božično tematiko in utrinkov svojega osebnega doživljanja božičnega vzdušja. Ponudili pa so Se svojo popotnico v novo leto z lastnim izvirnim pesniškim prikazom poteka leta iz meseca v mesec. Dogajanje na odru so z božičnimi pesmimi in glasbo lepo povezovali Šolski pevski zbor in klavirske skladbe. Za pripravo besedil je poskrbela prof. Majda Kodrič ob sodelovanju prof. Patricije Žužek. Glasbeni del božičnice je pripravila prof. Vihra Kodrič. Bogate in izvirne odrske kulise pa je kot vsako leto z dijaki izoblikovala prof. Cecilija Čeme. Zadnja dva dneva pouka pred božičnimi in novoletnimi počitnicami so otroci šem-polajske osnovne šole in otroškega vrtca v spremstvu učiteljic, vzgojiteljic, predsednice domačega društva »Vigred« Elene Legiša in zborovodkinje Eve Čuk obiskali starejše vaščane iz Sempolaja, Praprota in Prečnika. Voščili so jim prijetne praznike in jih razveselili se s petjem kolednice, z voščilnicami, ki so jih sami napravili in še s stenskim koledarjem, ki ga je tudi letos pripravilo domače društvo »Vigred«, v katerem so lepe fotografije, ki pričajo o nekdanjem življenju v teh vaseh. Z uspehom kolednice so bili zadovoljni otroci, učiteljice, vzgojiteljice, pa tudi domače društvo; predvsem pa so bili zadovoljni vsi, ki so jih mladi ob tej priložnosti obiskali. (N.L.) Danes, SREDA, 30. decembra 1998 EVGEN Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 14.34 in zatone ob 4.18 Jutri, ČETRTEK, 31. decembra 1998 SILVESTER VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,5 stopinje, zračni tlak 1024,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 84-od-stotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Rodila sta se: Maria Margherita Corbatti in Gabriele Era. Umrli so: 26-letni Goran Valentini, 84-letna Anna Udovich, 91-letna Carolina Antonaz, 60-let-ni Innocente Maccan, 50-letni Claudio Lubini, 86-letna Amelia Depase, 80-letna Italia Limoncin, 62-letni Giovanni lenco, 82-letni Germano Caineri, VČERAJ-DANES 66-letna Edda Carletti, 62-letni Mario Žaro. 11 LEKARNE Od ponedeljka, 28. decembra 1998 do sobote, 2. januarja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148), UL Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica (tel. 040 226210)- s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248). Petek, 1. januarja 1999 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2, Bazovica (tel. 040 226165). Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica (tel. 040 226210)- s predhodnim telefonskim, pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Ginnastica 6, Ul. Curiel 7, Trg Venezia 2. Bazovica (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Če nisi še naročen na Primorski dnevnik, kliči št. 040 7786300 in boš seznanjen z vsemi prednostmi, ki jih nudimo našim zvestim naročnikom. Čj/crs/om, cK&šča/ioms, tsi 'S'0/'0(/s//y/7 adv/sftoom- že//) srečno in/ uspešno ( SKD Primorec - Trebče mv Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 573012 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. NAZIONALE 4 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Cele-brity«, r. Woody Allen, i. Leonardo di Caprio, Mela-nie Griffith. MIGNON - 15.30, 17.05, 18.40, 20.20, 22.00 »Mu-lan« risanka. CAPITOL - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »C’e posta per te«, i. Tom Hanks, Meg Ryan. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al di la dei sogni«, i. Robin VVilliams. KD SLAVKO ŠKAMPERLE organizira v januarju tečaj latinskoameriških plesov, pod vodstvom koreografa Uroša Andiča. Za informacije in vpisovanja poklicati na tel. št 040-213153 (ob večernih urah - Tatjana). 3 ŠOLSKE VESTI DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo tajništvo zaprto v dneh 31. 12. 1998 in 2. 1. 1999. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠEREN obvešča, da bo tajništvo zaprto v soboto, 2. januarja 1999. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE bo ob priliki božičnih in novoletnih praznikov zaprt od 24. decembra 1998 do vključno 6. januarja 1999. J PRIREDITVE V NABREŽINI bo do sv. Treh kraljev tudi letos BOŽIČNA RAZSTAVA v župnijski dvorani, v popoldanskih in večernih urah. Poleg jaslic iz raznih dežel in šolske mladine ter motivov naših izvedencev, bo razstava slik goriskega slikarja Roberta Faganela. Tradicionalni koncert božičnih pesmi bo predvidoma v nedeljo, 3. januarja 1999 ob 16. uri. Nastopil bo ljubljanski oktet Deseti brat. Vabljeni! VOKALNO-INSTRU-MENTALNA SKUPINA NOMOS vas vabi na BOŽIČNE KONCERTE ki bodo v nedeljo, 3. januarja ob 15. uri v cerkvi v Pliskovici na Krasu, v sredo, 6. januarja ob 16.30 v cerkvi pri sv. Ivanu v Trstu in v nedeljo, .10. januarja ob 19. uri v stolnici v Kopru. Zasedba: Aldo Žerjal - bas, Tanja Sabadin - flavta, Aljoša Tavčar - fagot, orgle, ksilofon in kitara, Aljoša Saksida - orgle, mandolina, el. rog in violina. Na koncertu v Kopru bo flavto igral Gior-gio Klauer. FINŽGARJEV DOM in ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabita v nedeljo, 6. januarja na praznik Sv. treh kraljev, na božični koncert solistov iz Argentine z naslovom BLAGOSLOVLJEN, KI PRIHAJA. Gre za meditiranj koncert sakralne glasbe svetovnih kasikov in slovenskih cerkvenih napevov. Koncert bo v župnijski cerkvi na Opčinah s pričetkom ob 17. uri. Vljudno vabljeni! KINO ARISTON - 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.05 »II principe d’Egitto«, risani film, prod. Števen Spielberg. EKCELSIOR - 13.00, 16.30, 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »La gabbia-nella e il gatto«, risani film. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »II mio West«, r. Giovanni Veronesi, i. Leonardo Pieraccioni, Harvey Keitel, David Bowie. AMB ASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Gosi e la vita«, i. Aldo, Giovanni in Giacomo. NAZIONALE 1-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 r. Neri Parenti, »Paparazzi« i. Christian De Sica, Massi-mo Boldi, D. Abatantuo-no. NAZIONALE 2 - 15.15, 17.40, 20.00, 22.20 »La maschera di Zorro«, r. Martin Campbell, i. Antonio Banderas. NAZIONALE 3 - 15.00, 16.20, 17.40, 19.00 »La gabbianella e il gatto«, risani film. Ob 20.30, 22.30 »The confession« i. Alec Baldwin, Ben Kingsley. OBVESTILA ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s FOTO TRST 80 in s Fundacijo Lucchetta, Ota, D’Angelo, Hrovatin vabi na ogled razstave SASA OTA - fotografski opus v prostorih Zadružne kraške banke na Opčinah. Fotografije bodo na vpogled še danes, 30. decembra z urnikom od 16. do 19.30. Vabljeni! V GALERIJI TRŽAŠKE KNJIGARNE je na ogled razstava treh mladih likovnikov. BOLJUNCANI, jutri, v četrtek, 31. decembra vas bodo v popoldanskih urah obiskali osnovnošolci in vam voščili vso srečo s tradicionalnim »živitorej«. ŽELIŠ PRAZNOVATI SILVESTROVO na originalen način? Priredi na Sempolajski trg pod osvetljeni kraški bor, tu boš v veseli družbi sovaščanov dočakal prihod novega leta. Pričakujemo te jutri, v četrtek, 31. decembra ob 23. uri. S seboj prinesi vrečo dobre volje in veselja - Novoletni veseljaki. ODSEK ZA ZGODOVINO pri NSK bo zaprt do 31. decembra. SK BRDINA vabi na tridnevno šolo smučanja, ki bo v Forni di Sopra od 3. do 6. januarja 1999. Informacije na tel. št. 040-212859. DEKLIŠKI ZBOR VESNA prireja v sredo, 6. januarja 1999 tradicionalno koledovanje. Zbirališče ob 11. uri pred cerkvijo. Sodeluje tudi otroški zbor Vesna. OTROCI IZ TREBEN-SKEGA VRTCA in PRVOŠOLCI COS P. TOMAŽIČA vabimo vse starše, vaščane in prijatelje na ogled jaslic, ki smo jih pripravili v vaški cerkvi. Urnik: vsak dan od 9. do 17. ure do vključno 6. januarja 1999. V TRGOVSKEM CENTRU IL GIULIA je na ogled fotografska razstava članov šestih fotokrožkov s Tržaškega v sklopu vsedržavne zveze FIAF. Sodeluje Foto Trst ’80. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarska izleta v Mokrine (Pramollo) 17. in 24. januarja ’99. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. UCENCI 4. IN 5. RAZREDA COS PINKO TOMAŽIČ v Trebčah pripravljamo raziskavo o mlekaricah na Krasu. Zbiramo pričevanja, spomine, fotografije in predmete. Vse, ki bi nam radi pomagali, prosimo, naj tel. na št. 040-214300 ali naj se javijo na šolo v Trebčah št. 33, od 8.15 do 15. ure. MALI OGLASI tel. 040 7786333 RIBOGOJNICA GLINŠČICA Boljuncu -- 'S/' ie odprta danes, 30. jutri 31. t.m. od 8. do 13. ure jbV' tel. 040.228297 imamo tudi prvič škotski losos NEGUJEM starejše osebe, 24 ur na 24, s 15-dnev-no menjavo. Imam že iskušnje. Tel. na št. 00386-67-31229 od 18. do 20. ure. MALE PSIČKE matere Golden retriver podarimo ljubiteljem živali. Tel. 040-201329 ali 0335-6835456. PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Tel. 040-231255. OSMICO sta odprla Pie-rina in VValter Mokor v Lakotišču št. 398. OSMICO sta odprla Cvetka in Mirko Briščak v Briščah. OSMICO ima Mavrica v Medje vasi št. 10. PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. št. 220722. PRISPEVKI Ob 5. obletnici smrti nepozabnega brata Drago-ta daruje Zdenka 100.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico. Ob 41. obletnici smrti hčerke Silve Cernjava daruje mama Pepka 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Dragica Kresevič daruje 30.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev in se mu obenem zahvaljuje za čestitk« V spomin na Minko Pahor daruje sin Miloš z družino 100.000 lir za društvo Ivan Grbec, 200.000 lir za Sklad Mitja Cuk, 200.000 lir za Narodno in študijsko knjižnico in 200.000 lir za misijonarja F. Saksido. Srečko Colja daruje 20.000 lir za Krut. V spomin na Vojka Bandlja darujejo Ksenija, Vinko in Maša 70.000 lir za Knjižnico Finko Tomažič in tovariši. V počastitev spomina Minke Parhor daruje Anica Sancin 75.000 lir za Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici. V spomin na Minko Pahor darujeta Mara De-belli in Lida Turk 50.000 lir za Sklad Albina Bubniča. V spomin na strica Marija Daneua daruje Miranda z družino 28.000 lir za Krut. V spomin na drage starše darujeta Slavko in Marija Sosič 100.000 lir za SKD Tabor. Popravek: V spomin na starše Maganja in na brate Tence - Cernetve darujeta Kristina in Majda 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Oskarja Sancina daruje Ilario Cej 100.000 lir za tambu-raški ansambel SKD France Prešeren - Bolju-nec. Namesto cvetja na grob Antona Parovela daruje B. Olenik z družino 50.000 lir za KD Primorsko Mačkolje in 100.000 lir za MePZ Primorsko. Ob obletnici smrti Marije Pasarit darujeta hčerka Nataša in sin Milan z družinama 100.000 lir za KD Primorsko. Ob zaključku božične razstave daruje Augusta Mikuš Malalan 50.000 za SKD Grad Bani. V spomin na Ivanko Guštin daruje Pepka Kralj 30.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto cvetja na grob Giorgiota Jazbarja daruje Olga Ban 50.000 lir za pevski zbor Jaco-bus Gallus. Namesto cvetja na grob Zale Kapun daruje Zofija Kapun 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. t Zapustila nas je naša draga Cveta Štrajn Pogreb bo jutri, 31. t. m. ob 10. uri iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočata sinova z družinama Dolina, 30. decembra 1998 t Za vedno nas je zapustil naš dragi Ivan Lozej (NINO) Pogreb bo jutri, 31. decembra ob 12.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga. Žalostno vest sporočajo žena Anita, hčerki Nadja z Iztokom in Sonja z Williamom, brat Marjo z družino in ostalo sorodstvo Iskrena zahvala zdravniku Danjelu Žerjalu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Trst, 30. decembra 1998 Ob izgubi dragega Ni-nota izreka prizadetim svojcem občuteno sožalje Katerina Zavadlav Ob nenadni izgubi drage mame izrekajo iskreno sožalje Ankici in družini Gičko, Gaby in Zora z družinami Žalovanju družine se pridružujeta bratranca Livija in Pino z družinama REVIJE / ZA MLADE BRALCE TRŽAŠKI OKTET / V LETU 1999 BO SLAVIL 30 LET PETJA V praznične barve odeti Galeb je tudi zajetnejši <030*1, mcmc* asmse PROŠNJ Noč, razgrni črna krila, pridi k meni, bela vila, m prinesi tanke sanje in prinesi ziate zvončke in prinesi mi bonbončki Sanje, da me deneS vanje, zvončke za tenko zvončkljanje, a bonbončki za smehlji Tudi Galeb se od letošnjega leta poslavlja odet v praznična oblačila. Uredništvo je četrto Številko letošnjega letnika obogatil tudi z osmimi stranmi več, zato da bi mali bralci med počitnicami imeli kaj brati oz. se s čim igrati. Pravzaprav so tokratno številko precej okrepili kar sami mali bralci, saj je zadnji, dokaj zajetni predel revije, v celoti namenjen literar-no-slikarskim prispevkom uporabnikov revije. Med prispevki šolarjev, rubrika je namreč urejena po osnovnih šolah, so seveda tudi voščila. Največ so jih prispevali, v besedi in risbici, učenci. 4. in 5. razreda osnovne šole »-Alojz Gradnik« v repen-tabrski občini. Z voščilom pa se tudi začenja pestra vsebina četrte letošnje številke Galeba: uredništvo je za voščilnico izbralo pesem Srečka Kosovela Prošnja, ki jo je ilustrirala Mojca Cerjak (na sliki). V prazničnem duhu je tudi naslednji prispevek, gre za tokratni izbor Utrinkov iz Nedi-ških dolin. Iz knjige Sonce sieje so času primerno izbrali tri, ki predstavljajo pred- in božično praznovanje v Benečiji. V knjižni jezik je izbrane utrinke prestavila Živa Gmdem, za ilustracijo pa je poskrbela Luisa Tomasetig. Med pesmicami na praznično temo pa je tudi Sreča ne mara petard Zvezdane Majhen (ilustracija Jasnba Merku), ki se neposredno veže na bolečo noto bučnega in nevarnega načina praznovanj. Ob pesmicah, ki so praviloma namenjena najmlajšim (vseh ne moremo omeniti), je več prispevkov v prozi, ki se jih lahko lotijo že vešči bralci. Kot ponavadi je prispevek, ki prihaja v poštev za bralno značko (Martova velika junaštva Marjana Tomšiča z ilustracijami Klavdija Palčiča), na izlet v naravo va- bi Damjana Ota, ki tokrat piše o življenju v jami. Učenje pesmic in petja v enem, to ponuja prispevek Janeza Bitenca Tri muce šle so na potep (ilustracije Marjance Jemec Božič), Klarisa M. Jovanovič pa razkriva mladim slovenske obrti (ilustracije Veno Dolenc). Za vselej zanimiv in. lepo ilustriran ugankarski del sta poskrbeli Vera Poljšak in Magda Tavčar. Praznično številko bogatijo še prigode Ronča in Brenča, o katerih piše in riše Peter Furlan. Bogat obračun za '98 in načrti za jubilej V tem letu je oktet gostoval v skandinavskih državah Konec leta je priložnost za obračun opravljenega dela v zadnjem enoletnem razdobju. Prav je zato, da naredimo tak obračun tudi za Tržaški oktet, posebej še tudi zato, ker z letom 1999 vstopa v jubilejno, trideseto leto svojega obstoja in delovanja. Predvsem je treba ugotoviti, da je bilo leto 1998 leto četrte velike koncertne turneje Tržaškega okteta v njegovi pevski karieri od leta 1986 dalje. Po turnejah po ZDA in Kanadi, Argentini in Avstraliji, je v odhajajočem letu dodal še desetdnevno turnejo po skandinavskih državah (Danski, Norveški in Švedski). Posebno mesto pa si je Tržaško oktet v letu 1998 prislužil s tem, da je kot prvi slovenski domači pevski ansambel nastopil prvič, odkar je bil odvzet Slovencem, nastopil v avli Narodnega doma (Balkan) v Trstu ob mednarodnem srečanju direktorjev in predstavnikov dnevnikov evropskih narodnostnih manjšin v organizaciji Primorskega dnevnika. Naslednji odmevnejši dogodek je predstavljalo gostovanje Študentskega kulturno-umetniškega društva »Ivan Goran Kovačič« iz Zagreba v Zgoniku in Bazovici v organizaciji Okteta in povračilno tridnevno gostovanje Tržaškega okteta na Hrvaškem, v Zagorju in Podravini v potrditev prijateljstva, ki ima že stare korenine, čeprav so bile za nekaj kriznih let spodrezane. Ce naj celoletno Oktetovo dejavnost povzamemo v številkah, ki seveda že zdaleč ne morejo odraziti vsebine, potem je obračun naslednji: - samostojnih celovečernih (ali popoldanskih) koncertov je bilo 15, nastopov, ali bolje, sodelovanj na prireditvah drugih, je bilo 5, takih ali drugačnih, bolj ali manj slavnostnih priložnosti za petje je bilo 13, trikrat pa je TO spremljal maše s popolnim liturgičnim sporedom; prav tako je pel žalostinke na treh pogrebih. Vseh nastopov, od koncertnih do priložnostnih, je bilo tako kar 40. Globalna številka sicer ni rekordna, zgovorno pa priča o oktetovi pevski radodarnosti. Ta radodarnost je še toliko bolj vredna priznanja, če vemo, da je TO kar nekaj svojih nastopov brezplačno namenil slovenskim kulturnim društvom ob njihovih jubilejnih prireditvah, dobrodelnim pobudam, itd. Omenil sem petje pri treh pogrebih, ki so bili vsi vezani na TO, pa ni manjkalo niti veselih, spodbudnih priložnosti za pevsko razdajanje. Take priložnosti so bili razni osebni jubileji, predvsem pa poroka oktetovega člana, baritonista Damjana Locatellija v Bazovici in v Prebenegu. Med pomembnejšimi koncerti ali sodelovalnimi nastopi je treba vsaj nekatere posebej izpostaviti: nastop na reviji najboljših zborov Primorske 1998 v Postojni, nastop na zborovski reviji Primorska poje 98, nastop na podeljevanju mednarodne pesniške nagrade »Vilenica« pri Lokvi, srečanje oktetov Primorske na Škofijah. Ce pogledamo kraje, kjer je Tržaški oktet v letu 1998 nastopal, potem je preglednica naslednja: v domačem zamejstvu: Boljunec, Bazovica, Zgonik, Sv. Ivan, Križ, Col (Repentabor), Prebeneg, Pesek, Trebče; čez mejo: (na Primorskem), Postojna, Hrpelje, Dekani, Miren, Lokev Škofije; na Hrvaškem: Vrbovec, Ludbreg, Kalnik; v drugih državah: Kopenhagen (Danska), Malmb, Lodekopinge, Jstad, Kaseberga, Goteborg, Stockholm (Švedska), Oslo (Norveška). Pred koncem leta je prišlo v pevski sestavi Tržaškega okteta do spremembe: prvi bas, Boris Pangerc, se je po 20 letih petja v oktetu odločil, da, kljub svoji neizmerni ljubezni do petja, ne bo več pel. K temu so ga prisilile tudi številne druge obveznosti, ki jih ima v javnem življenju kot župan in vsestransko angažiran kulturni delavec. Zamenjal ga je mladi basist Dimitrij Novak iz MačkoIj, ki je po nekajmesečnih pripravah, prestal svoj »ognjeni krst« na predzadnjem letošnjem nastopu ob 100-letnici SKD Primorec v Trebčah, nakar je nastopil še na srečanju oktetov Primorske na Škofijah, kjer se je Boris tudi uradno poslovil od oktetovih kolegov, ne brez skrite solzice v očeh in z drhtečimi glasilkami. Treba pa je tudi povedati, da je Boris prekinil z oktetom samo kot pevec kajti ostaja še naprej njegov predsednik. Tolikšne dejavnosti, vsaj kar zadeva turneje in zahtevnejše pobude, pa Tržaški oktet kljub svoji pevski navdušenosti, ne bi zmogel, če ne bi lahko računal tudi na hvalevredne sponzorje, prvega med njimi izvozno-uvozno podjetje CO-RIUM, kateremu gre njegova zahvala. In leto 1999, oktetovo jubilejno leto? Načrtov in idej ne manjka, morda nova cd- plošča in seveda zaključni slavnostni koncert. Kaj vse bo še vse, je še neznanka, tudi za oktet sam. Zato o tem konkretneje kdaj drugič. Jože Koren REVIJE / 42. LETNIK Deseta, praznična številka Mladike s pestro vsebino Prav pred prazniki je izšla letošnja zadnja številka Mladike v prikupni praznični obleki. Naslovnico krasijo barvni fotografski posnetki nekaterih aktualnih kulturnih dogodkov. Uvodnik, ki ga je napisal javni in kulturni delavec Giorgio Banchig, pa govori o božičnih sanjah preroka iz Benečije. Tudi naslednji, literani prispevki na straneh revije se navezujejo na božič. V sklop manjšinske tematike sodita tokrat aktualen zapis o Lužiških Srbih in o njihovi jezikovni zaščiti, ki sta ga napisala Mirella in Peter Merku in članek Karla Mučiča o Slovencih na Laškem, vsebino pa dopolnjuje vrsta drugih prispevkov. Priloga Rast, ki jo urejajo mladi, razmišlja o ljubiteljstvu pri športu, o dijaških stavkah, o želji po miru. V drugih člankih pa dobimo polno informacij o dejavnostih mladine v okviru SKK in pri Mladih v odkrivanju skupnih poti. Mladika nagrajuje naročnike, ki poravnajo naročnino do konca letošnjega leta, z lepimi knjižnimi nagradami. LETO 1998 V SVETU GLASBE v svetu FOKUS Vpogled v letošnje glasbene dggodke 1998 se neizogibno nagiba h koncu. Za nami je leto dni nasičeno z najrazličnejšimi zvoki, ki so spremljali naš vsakdan. Ne da bi preveč presojali o letošnjih glasbenih dogodkih ali sestavljali zagrizene komentarje in obračune, smo zadnjo rubriko v letu 1998 vendarle posvetili največjim glasbenim dogodkom, osebnostim, koncertom in diskografskim izidom, ki so najpro-dorneje pustili sled v zadnjih dvanajstih mesecih. Zadnja letošnja izdaja rubrike naj velja za neke vrte pisno obravnavo glasbenega 1998, kljub - seveda -popolnoma osebnemu pristopu, ki zaznamuje pač vsak glabeni komentar. To pa je hkrati vpogled v naslednje, upajmo plodno in bogato 1999. DOGODKI * 3. 8. 1998 - Smrt Alfreda Sch-nittkeja * 9. 9. 1998 - Smrt Lucia Bat-tistija * 26. 11. 1998 - 100-letnica rojstva Georgea Gershvvina * 50-letnica nastanka konkretne glasbe * 40-letnica nastanka pariškega GRM - Grupe de Recherches Musicales KONCERTI Orkester in zbor gledališča Verdi iz Trsta, dir. VVolfgang Božic, »VVozzeck« (Alban Berg), Trst, gledališče Verdi, 20. 1. - 1. 2. 1998 Mojstrsko uglasbena človeška drama. James Taylor, Videm, gledališče Giovanni da Udine, 13. 2. 1998 Malo besed na odru, malo besed za kulisami, kot je v Tay-lorjevemu stilu. A veliko število verzov in not, edine ki lahko sprožijo glasbeno magijo. Jess Trio Wien, Občinsko gledališče, festival »Nebo je potočilo solzo. V kozmosu Roberta in Klare Schumann«, 24. 4. 1998. Jess Trio je bil popolnoma zatopljen v romantično vzdušje. Vrhunsko izvajanje, izredna ekspresivnost, neizogibna tehnika, ubran zvok, uigranost. Joe Zawinul Syndicate, Tržič, Občinsko gledališče, niz »Jazz ’98«, 20. 5. 1998. Nazoren vpogled v neevropske glasbene kulture z nam nenavadnimi zvoki in melodijami. Enkratko glasbeno doživetje. Louis Lortie, Tržič, Občinsko gledališče, festival »Nebo je potočilo solzo. V kozmosu Roberta in Klare Schumann«, 22. 5. 1998 Neoporečno izvajanje, vrhunska interpretacija prefinjenost in ekspresivnost. Dino Saluzzi Trio, Romans dlsonzo, avditorij Galuppi, niz »Jazz ’98«, 25. 5. 1998 Saluzzi je uspel vzbuditi v poslušalcu širok spektrum najrazličnejših čustev. Celoten spored je prevevala melanholija argentinske in an-dijske glasbe. David Crosby / CPR, Spilim-bergo, trg ob stolnici, »Folkest«, 23. 7.1998 Med rock glasbeniki je Crosby preiskusil najbolj kruto, grozotno in grenko pot. James Brovvn, Lignano Sab-biadoro, arena Alpe Jadran, niz »Stelle d’estate ’98«, 16. 8.1998 Vse moderno glasbeno izrazoslovje temnopoltih Američanov se pretaka v vročekrvnem kralju črnske glasbe Jemasu Brovvnu. The Rolling Stones, Hipodrom, 20. 8. 1998 Skupinska glasbena dejavnost Stonsov je v zgodovini lahke glasbe nekaj enkratnega. Steve Reich & Musicians, Tržič, Občinsko gledališče, gla-bena sezona, 23.10.1998 Odličen primer inteligentne in domiselne sodobne glasbene govorice. PLOŠČE Erič Clapton, »Pilgrim«, Sony Claptonova ublažena rock kitara in njegov ekspresivni glas se izražata občuteno, kot še nikoli prej. Clapton je dosegel popolno umetniško zrelost, obenem pa dokazal pozornost do sodobnejših pop smernic. Lenny Kravitz, »5«, Virgin Prijeten skok v črnsko pop glasbo sedemdesetih let. Billy Bragg & Wilco, »Mermaid Avenue«, Elektra Nepričakovani povratek k folk glasbi. Kronos Quartet, »Schnittke Complete String Quartet«, distr. CGD Najbolj primeren poklon letos preminulemu ruskemu skladatelju. Counting Crows, »Across A Wi-re - Live in New York ’97«, Gef-fen Odlična sinteza prvih dveh albumov ene najboljših rock skupin devetdesetih let. Dave Matthews Band, »Before These Crovvded Streets«, RCA Rock zvoki devetdesetih let. Crosby / Pevar / Raymond, »CPR«. Self Crosby se ponovno vrača na tla njemu domačih slogov folk in blues. Royal Concertgebouvv Orchestra , Asko Ensamble, dir. Riccardo Chailly, »Edgard Varese - The Complete VVorks«, Decca Chail-lyjeva interpretacija nam z izredno učinkovitostjo posreduje vso burnost Varesejevih zvočnih pustolovščin. Elvis Costello & Buri: Bacharach, »Painted Fram Memory,« Poly-Gram Občutki gredo od melanholije bolečine, vse skladvba pa veže rahločutna intimna nit. Lyle Lovett, »Step Inside This House«, Curb Novo tenkočutno glasbeno poglavje najbolj reprezentativnega ameriškega kantav-torja zadnjih desetih let. AJ Da bo lahko Primorski dnevnik v času, fa> se Evropa spreminja, vse bolj odraz prisotnosti Slovencev v Italiji, da bo tudi v nrihodnosti, nezamenljiv snremlievaler m mšk v prihodnosti nezamenljiv spremljevalec našega življenja, bodimo strnjeni okoli m svojega edinega dnevjpka. "t|sW£-1» Postanite naši naročniki! POKRAJINA / O KRIZI V PODJETJU VOUK GORICA GLASBA / 5. JANUARJA Proizvodnja mora ostati Pokrajinski odbor bo v razreševanje krize vključil tudi deželno upravo Pomisleki o možnosti, da bi SDAG reševal košarkarski klub Odločal bo Valenti, ki je za sponzorizacijo Slovenske banke bodo ponudile novoletni koncert Igral bo mladinski orkester Kriza v goriškem podjetju Vouk, ki je od sredine letošnjega leta v lasti skupine podjetnikov iz Brescie, je prerasla okvire neposredne konfrontacije med sindikati in lastništvom. V poskus reševanja se je vključila pokrajinska uprava, v prihodnjih dneh pa naj bi za pogajalsko mizo sedli Se predstavniki drugih ustanov. Načrt, da bi celotno proizvodnjo iz Gorice prenesli v Brescio predstavlja, ne samo po presoji sindikatov, prvi korak k zapiranju podjetja, ki je Se do nedavnega sodilo v sam svetovni vrh proizvajalcev strojev za tekstilno industrijo. To pa bi pomenilo hud udarec goriškemu gospodarstvu. Pokrajinski odbor je na svoji zadnji seji razpravljal o neugodnem razpletu dogodkov v podjetju, ki zaposluje v dveh obratih v Gorici 158 delavcev, okrog sto oseb pa je tako ali drugače vezano na proizvodnjo ter sprejel dokument v katerem se obvezuje, da bo podpiral delavce in njihove družine v obrambi delovnih mest; da bo skupaj z lastniki in predstavniki Združenja industrijcev skuSal poiskati rešitve, ki bi omogočile ohranitev proizvodne avtonomije; da bo v razreševanje vprašanja vključil tudi Deželo, da bi v okviru možnosti evropskega načrta Objektiv St. 2 iskali ustrezne rešitve (z ozirom na to, da je ena od dveh tovarn locirana na območju, ki ga je opredelil omenjeni načrt). Pokrajinski odbor se nadalje obvezuje, da bo primer Vouk obravnaval v Načrtu gospodarskega in socialnega razvoja. Načrt predvideva posege za preustroj proizvodnih dejavnosti s ciljem ohranjevanja in pospeševanja zaposlitvene ravni, kakor tudi spodbujanje tehnoloških inovacij v podjetjih. Možnost, da bi javna delniška družba SDAG, ki upravlja obmejno blagovno postajališče, sponzorizi-rala klub»Pallacanestro Gorizia«, razdvaja mnenja v Gorici. Upravni svet SDAG-a je dal načelno soglasje, končno odločitev pa prepustil skupščini delničarjev. Ker je go-riška občina 98-odstotni delničar to pomeni, da bo odločil župan Valenti, ki je včeraj potrdil namen, da pride do sponzorizacije, ki bi pomenila »sinergijo med pomembnima goriškima stvarnostima kot sta autoporto in košarka«. Vprašanje je, ali je investicija res koristna in potrebna za promocijo SDAG-a. Govori se o 400 milijonih lir, točen znesek pa naj bi določili šele glede na ceno dveh novih igralcev, ki jih namerava klub najeti, da ga dvigneta z dna lestvice Al lige. Vtis, da se z javnim denarjem skuša reševati košarkarski klub, povzroča nemalo pomislekov zlasti med gospodarstveniki. Slovenski bančni zavodi z Goriškega (Kmečka banka - Gorica, Zadružna kreditna banka - Doberdob, Zadružna kreditna banka Sovodnje, v sodelovanju z Zadružno kraško banko) pripravljajo tudi letos tradicionalni novoletni koncert za lastne člane in stranke. Tokrat bo na novoletnem snidenju nastopil na odru Kulturnega doma v Gorici v torek, 5. januarja 1999, ob 20.30 priznani mednarodni mladinski orkester »Young Musi-cians International Simphonic Orchestra« pod vodstvom dirigenta Igorja Kureta iz Trsta. Isti koncert bo tudi v Trstu, v gledališču Rossetti v nedeljo, 3. januarja, ob 17.30. Nastop mladinskega mednarodnega orkestra obeta slavnostno novoletno glasbeno vzdušje, saj se je omenjeni orkester v preteklosti v našem mestu že izkazal kot kvaliteten in visoko kvalificiran ansambel. Orkester namreč sestavljajo mladi iz vseh držav Alpe-Jadran, od Cehov do Avstrijcev, Slovencev, Italijanov in Hrvatov, ki pod veščo roko dirigenta Kureta že vrsto let dosegajo zavidljive mednarodne rezultate. Slovenski zamejski bančni zavodi vabijo lastne cenjene člane in stranke, da se koncerta in obenem novoletnega snidenja polnoštevilno udeležijo. Vstop je predviden le z vabili, ki jih interesenti lahko dvignejo pri okencih omenjenih bank v Gorici, Sovodnjah in Doberdobu. NOVICE TRGOVINSKA ZBORNICA ROMANS / ZA 2,5 MILIJONA BLAGA SGZ opozarja na možnost prispevkov za nove uradnike Slovensko gospodarsko združenje opozarja člane na ugodnosti za podjetja, ki so zaposlila nove uradnike. Goriška trgovinska zbornica v sodelovanju z EU (zakon 27.12.75 št. 700) dodeljuje prispevke podjetjem, ki so vpisana v register na Trgovinski zbornici (Registro imprese) in so zaposlila uslužbence (»qualifica impiegatizia«) po 1. aprilu 1998. Uslužbenec-uradnik mora imeti bivališče v goriški pokrajini in ta mora biti njegova prva zaposlitev. Podjetja, ki želijo izkoristiti ugodnost, naj pohitijo s predstavitvijo prošnje oziroma z zaposlitvijo mladih z omenjenimi lastnostmi, saj rok zapade 30. aprila 1999. Vsega skupaj je predvidenih 24 prispevkov, mesečnina znaša 500 tisoč Ib. Drevi zaključek glasbenih večerov v gostinskih lokalih Z nastopom skupine Nevio Zaninotto Trio, nocoj ob 20. uri v gostilni Pri luni v Oberdankovi ulici, se zaključuje niz glasbenih prireditev Goriškega decembra. Dre višnji nastop bo posvečen pretežno jazz glasbi. Poleg saksofonista Nevia Zanninotta v skupini nastopata še Oscar Marchioni (klavb in harmonij) ter Aljoša Jerič (tolkala). Hranilnica prispevala za jasli Goriška hranilnica je prispevala za nakup opreme in ureditev jedilnice v oboških jaslih v ulici Pasu-bio v Gorici, ki jih upravlja zadruga »La Cisbe«. Zadruga, ki sprejema v varstvo oboke stare od 6 mesecev do beb let, bo v dogovoru z občino v prihodnjih mesecih nekaj mest odstopila občini in s tem bistveno pripomogla k omejitvi sboškov za tovrstno dejavnost. Druga številka publikacije občine »Gorizia informa« Te dni bodo družinam v Gorici dostaviti 2. številko revije »Gorizia, il Comune informa«. Na 24 sbaneh je predstavljen ubip mesta na različnih področjih,* s posebnim ozbom na delovanje javne oziroma občinske uprave. V reviji prevladuje slikovno gradivo; prav zato je publikacija lahko berljiva. Prva številka publikacije, ki jo urejuje Pa-bizia Artico je izšla sredi letošnjega leta. Umik trgovin ob novem letu Združenje bgovcev ASCOM obvešča, da bodo b-govine jubi, 31. t.m., odprte ves dan, javni lokati lahko ostanejo odprti neprekinujeno do 5. ure 1. januarja, v pekarnah pa bodo napekli dvojno količino kruha. V petek, 1. januarja, bodo lahko (v dopoldanskem času) odprte le cvetličarne, slaščičarne in prodajalne že pripravljene hrane. Zaposlitev za čistilko/čistilca V uradih Deželne agencije za zaposlovanje (Vico-lo del Molino 1) bodo v četrtek, 7. januarja, opravili selekcijo za začasno namestitev čistilca/čistilke. Zaposlitev je na goriški občini, dodeljeno mesto pa za čiščenje prostorov sodišča. Bencin proste cone S 1. (v praksi s 4.) januarjem 210 litrov Plačali s ponaredki Karabinjerji priprli dva moška in žensko Iz urada za prosto cono na Trgovinski zbornici so nam včeraj poslali uradno obvestilo o sistemu razdeljevanja neobdavčenega bencina proste cone, ki bo po letošnjih občutnih nihanjih mesečnih oz. večmesečnih kontingentov v naslednjem letu nekoliko bolj uravnovešeno. Odločiti so se za pet dvomesečnih kontingentov in dva mesečna za november in december. Dvomesečja bodo tako razporejena: od 1. januarja do vključno 1. marca; od 2. marca do 30. aprila; od 1. maja do 30. junija; od 1. julija do 31. avgusta; od 1. septembra do 1. novembra; zadnji dve obdobji pa bosta od 2. do 30. novembra in od 1. do 31. decembra. Za prva dva bimestra bodo za avtomobile na bencinski pogon dodelili po 210 libov za vsak bi-mester. Za naslednja obdobja bodo število litrov dodelili na osnovi podatkov o dotedanji efek- tivni porabi. Kot doslej bodo neizrabljene litre pozameznega razdobja črtati z magnetnih kartic in jih vrnili v skupni kotel. Žejni železni konjički goriških avtomobilistov, ki so v decembru ostali s suhim grlom, vsaj kar zadeva neobdavčeni bencin proste cone, pa bodo morali počakati še kak dan po novem letu, da se odžejajo po znižani ceni. Ker bodo prvi dnevi leta praznični, bodo črpalkarji lahko nabavili bencin proste cone šele od ponedeljka, 4. januarja dalje. Pred tem si bo s karticami, ki bodo vsekakor usposobljene že s 1. januarjem, mogoče nabaviti bencin proste cone samo pri črpalkah, ki bodo še razpolagale z ostanki bencina iz letošnjega kontingenta. Trgovinska zbornica nadalje sporoča, da bodo nove prošnje za dodelitev bencina kot tudi die-sel goriva proste cone za leto 1999 sprejemali do 30. novembra 1999. Karabinjerji so včeraj okrog 11. ure v Romansu priprti dva moška in žensko zaradi razpečevanja ponarejenega denarja. Vsi so stari od 30 do 40 let, moška sta doma iz naše dežele, medtem ko ima ženska bivališče v sosednjem Venetu. V akciji je sodeloval tudi helikopter posebne letalske enote karabinjerjev s sedežem v Trevisu. Trojico so ustavili v centru Romansa, v bližini nekdanje trgovine s pohištvom Cittadella del mobile. Akcija, ki je razumljivo zbudila pozornost krajanov, je bila uspešna zaradi hitre reakcije trgovcev, ki so se zavedli goljufije in o zadevi takoj obvestili karabinjerje. Trojica je namreč v razmeroma kratkem času (vozila se je z avtomobilom znamke fiat ulisse, temnosive barve) v Vilešu in Romansu obiskala osem trgovin in opravila za kakih 2,5 milijona lir nakupov. Vse blago je seveda plačala s ponarejenim denarjem. Po dosedanjih ugotovit- vah naj bi nakupe plačati s ponarejenimi bankovci po sto tisoč tir. Karabinjerji so trojici zasegli še za okrog pet milijonov tir v gotovini (deloma ponarejenih stoti-sočakov, deloma pravega denarja, domnevno, kar so jim trgovci vrnili ob nakupih) nekaj čekov, prenosne telefone in nekaj drugih predmetov. Zaseženi denar bodo pregledali strokovnjaki Ban-ca ddtalia. Preiskava je še v teku, zato so tudi podatki precej skopi. Slišati je, naj bi se podoben primer pred kratkim zgodil tudi na Tržiškem in eden od ciljev preiskave je prav ugotovitev morebitne povezave z delovanjem vcCeraj aretirane trojice goljufov. Moška oblačila ^ ODPRTO TUDI OB NEDELJAH GORICA ul. Carducci 24 tel. 0481/537561 KONZORCIJ ZA RAZVOJ UNIVERZITETNEGA SREDISCA V GORICI V skladu s 6. čl. zakona št. 67/87 objavljamo podatke o Predračunu za leto 1998 in o Zaključnem obračunu za leto 1997 DOHODKI IZDATKI POSTAVKE: Predračun Obračun za POSTAVKE: Predračun Obračun za za leto 1998 leto 1997 za leto 1998 leto 1997 POGLAVJE 1 POGLAVJE I - Tekoči stroški 712.100.000 831.553.243 - Prispevki in tekoči prenosi s strani Države, Dežele in dru- POGLAVJE II gih javnih ustanov tudi v srni- - Stroški na račun kapitala 532.000.000 slu delovanja, poverjenega s strani Dežele 765.000.000 705.000.000 POGLAVJE II - izvendavčni dohodki 100.000 500.000 POGLAVJE III - Dohodki od prodaje, prenosa kapitala in vnovčenja kreditov 500.000.000 / Skupni dohodki 1.265.100.000 705.500.000 Skupni stroški 1.244.100.000 831.553.243 POGLAVJE IV POGLAVJE III - Dohodki z najemi posojil 800.000.000 1.000.000.000 - Stroški za povračilo posojil 821.000.000 1.000.000.000 POGLAVJE V POGLAVJE IV C - Dohodki storitev za tretje 88.000.000 86.000.000 - Stroški za storitve tretjih 88.000.000 86.000.000 Skupaj 2.153.100.000 1.791.500.000 Skupaj 2.153.100.000 1.917.553.243 - Poslovni presežek 126.053.243 - Poslovni primanjkljaj SKUPAJ DOHODKI 2.153.100.000 2.153.100.000 SKUPAJ IZDATKI 2.153.100.000 1.917.553.243 PREDSEDNIK: Profesor Claudio Cressati _________________KINO GORICA vrrroRiA 116.45-18.30- 20.15-22.00 »Mulan«. VValt Disney prod. (risani film). VITTORIA 3 17.40-20.15-22.30 »La maschera di Zor-ro«. I. Antonio Banderas in Anthony Hopkins. CORSO Rdeča dvorana: 17.45- 20.00-22.15 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo. Modra dvorana: 16.45-18.30-20.15-22.00 »II principe d’Egitto«. S. Spielberg. Rumena dvorana: 17.00- 18.45- 20.30-22.30»I1 mio West«. I. L. Pieraccioni. TRŽIČ EKCELSIOR 17.45-20.00-22.15 »Gosi e la vita«. I. Aldo, Giovanni in Giacomo. ^3 OBVESTILA URAD ZSKD v ul. Malta 2, bo zaprt od jutri do vključno 6. januarja 1999. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV sporoča, da je na sedežu na razpolago za člane Koledar 1999, ki ga je izdalo društvo. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bodo tudi 4. in 5. januarja od 19. do 20. ure sprejemali prijave za tečaj smučanja in deskanja, ki bo od 10. januarja dalje v Podkloštm. OBČINSKA KNJIŽNICA v Doberdobu bo danes zaprta. DRUŠTVI JADRO in TRŽIČ obveščata, da se bo 13. januarja obnovila vadba v telovadnici OS v Ul. Duca d’Aosta v Tržiču. Druščina, ki skrbi za razgibavanje in telesno kondicijo, se srečuje ob sredah med 18. in 19.30. Z veseljem bodo sprejeli nove člane in članice. B________________IZLETI DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi od 19. marca dvotedenski izlet na Kubo. Prvi teden bo voden ogled otoka, drugi teden pa relax ob morju. Pogoj za izvedbo je vsaj 25 prijav. Vsak udeleženec mora imeti potni list. Vpisovanje na sedežu in pri poverjenikih do konca januarja. LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - AL REDENTORE, Ul. 9 Giugno 36, tel. 410340. POGREBI DANES - Iz Gorice: 9.55, Egisto Snidero iz cerkve sv. Justa v Trst za kremacijo; 9.30, Giuseppe Gmsovin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.15, lolanda Brandolin vd. Cucut iz splošne bolnišnice v Borgnan; 13.15, Valerio Braidot iz splošne bolnišnice v Moš. Iz Tržiča: 9.40, Dubravka Sertič por. Borgo iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Miklavža; 10.40, Sergio Viola iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 11.45, Gualtiero Nardi iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 13.00, Danica Gergolet vd. Vogrig iz splošne bolnišnice v cerkev v Doberdobu (ob 14. uri) in na tamkajšnje pokopališče. Upravni odbor Kulturnega doma Gorica izreka Barbari in svojcem občuteno sožalje ob izgubi drage mame Stanislave. IRAK / MED PONEDELJKOVIM SPOPADOM PRI MOSULU NOVICE Bagdad vzhaja, da je sestrelil ameriško letalo Razbitin pa niso pokazali - Pentagon trdi, da so se vsa letala vrnila BAGDAD, VVASKNGTON - Medtem ko Bagdad vztraja, da je njegova protiletalska obramba pri Masulu sestrelila ameriški lovski bombnik, Pentagon trdi, da so se vsa letala napoškodo-vana vrnila v svoje tursko letališče Incirlik. Iračani navajajo, da Američani nočejo priznati sestrelitve, ker hoCejo rešiti pilota, vsekakor pa jim do sedaj ni uspelo pokazati razbitin sestreljenega letala. To navsezadnje ni niti tako važno, pomembnejše je dejstvo, da je Irak ponovno proglasil kot nezakonita oba območje, kjer je v veljavi prepoved letenja za iraška letala, ker ta ameri-sko-britansko-francoski sklep ni potrdil Varnostni svet Združenih narodov. Ob tem postaja jasno, da bodo Iračani smatrab vsak prelet tako imenovanih »No-Fly Zone« kot kršenje iraškega zračnega prostora in bodo temu primerno ukrepali. V ponedeljek so proti ameriškim letalom Se pred aktivizacijo radarjev na slepo izstrelili protiletalske rakete SAS in šele nato aktivirali radarje. To metodo so kar uspešno uporabili bosanski Srbi proti zavezniškim letalom, sedaj pa se je poslužujejo Iračani. Seveda se je medtem tehnologija tako izpopolnila, da tak trik ne bi smel presenetiti Američanov. 2e sam iraški podatek, da so bili ubiti štirje iraški vojaki, drugih sedem pa ranjenih posredno dokazuje, da je bil iraški napad neuspešen. V Bagdadu pa se medtem ubadajo z arabsko neenotnostjo. Vsi so pricako-vali, da bo že danes zasedala Arabska liga, zaseda- nje pa so odložili na 24. januar. Da bi bila mera polna, Sadam Husein ne more prebaviti, da je egiptovski predsednik Hosni Mubarak za trpljenje iraškega ljudstva obtožil težim v Bagdadu. Sadamov režim je torej pričel obtoževati vsevprek in se je pri tem zameril zmernim arabskim državam in celo Franciji, ki je med redkimi zahodnimi državami odločno nasprotovala amerisko-britanskemu bombardiranju Iraka. Kaj hoCe Sadam doseči s tako stretegijo, ni povsem jasno, saj izgublja prijatelje tudi med tistimi funkcionarji OZN, ki jim je bilo žal trpljenja iraškega ljudstva. Režim namreč še vedno prepoveduje dostop humanitarnim organizacijam OZN v Irak. Pesnica Sajida al Musavi izraža podporo Sadamu Huseinu (Telefoto AP) JEMEN / OBLASTI SO SE TOKRAT ODLOČILE ZA NASILNO AKCIJO Pri osvobajanju ubiti 4 talci, 3 ranjeni Ostalih deset talcev je nepoškodovanih, ubita tudi dva ugrabitelja, ostale aretirali SANAA, LONDON - V napadu jemenskih varnostnih sil pri osvobajanju v ponedeljek zajetih 16 talcev so štirje izgubili življenje, in sicer štiri Britanci. V spopadu sta bila ubita tudi dva ugrabitelja, trije talci pa so bili ranjeni. Vse ostale talce so osvobodili, ugrabitelje pa so aretirali. Pred tem so Britanski diplomati v Jemnu poskušali po mirni poti doseči osvoboditev šestnajsterice. Med talci je bilo 12 državljanov Velike Britanije, šest moških in šest žensk, dva Američana ter dva Avstralca. Njihov konvoj petih vozil je bil napaden v Abyanu, južni provinci države, talce pa so ugrabitelji odpeljali v vas Al-Vadeaa, kakih 400 kilometrov južno od prestolnice Sanaa. Po navedbah zunanjega ministrstva v Londonu se je britan- ski veleposlanik v Sanai, Victor Henderson, v ponedeljek sestal z jemenskim notranjim ministrom in poskušal pridobiti čimveC informacij o uradnih prizadevanjih za navezavo stikov z uporniki. Po poročanjih naj bi pri ugrabitvi sodelovalo kakih deset upornikov, ki so streljali na policijsko spremstvo konvoja. Ranjenih ni bilo. Pobegniti je uspelo nekemu britanskemu turistu in vodiču iz Jemna. Tokrat pa so se jemenske oblasti odločile za nasilen poseg, ker so bili uporniki baje pripadniki neke skrajne islamisticne skupine Dcihat esla-mi, ki so zahtevali osvoboditev svojega voditelja in preklic embarga proti Iraku. Kot so sporočile jemenske oblasti, so celotno območje obkolili in ko je bilo jasno, da bodo pogajanja neuspešnja, so varnostne sile stopile v akcijo. Kot kaže, se je kaj zataknilo, saj ni nihče pričakoval tako tragičnega konca osvobajanja. Pred komaj tremi tedni so bili v tej arabski državi pri Maribuju vzhodno od prestolnice Sanaa ugrabljeni štirje nemški turisti, ki so še vedno v rokah ugrabiteljev. V tem primeru naj bi šlo za navadne plemenske ugrabitelje, ki hočejo od oblasti v zameno za osvoboditev talcev kaj izposlovati. V glavnem ne zahtevajo denarne odkupnine temveč izboljšave pri krajevnih infrastrukturah. V tem primeru so se torej oblasti odločile za dolgotrajna in zamudna pogajanja, ki so bila do sedaj v glavnem uspešna, saj ni prvič da v Jemnu ugrabijo tuje turiste. Na Kosovu ubili štiri Albance PRIŠTINA - Po podatkih srbskega informacijskega centra v Prištini so bili v dveh krajih na Kosovu včeraj ubiti štirje Srbom lojalni Albanci. Od izbruha nasilja prejšnji četrtek je na Kosovu tako umilo že 24 oseb.V Kosovski Mitroviči na severu pokrajine so odkrili trupli dveh Albancev, ki sta bila ubita s strelnim orožjem. Srbska policija je že zaCela preiskavo. V Prizrenu na jugu Kosova pa so neznanci z avtomatskim orožjem ubili dva Albanca, od katerih je bil eden policist. Medtem »verifikatorji»OVSE poročajo, da je v pokrajini relativno mimo in da premirje v glavnem drži. Izrael: volitve 17. maja JERUZALEM - Parlamentarna komisija izraelskega kneseta je vCeraj s prepričljivo večino odobrila 17. maj 1999 kot datum novih volitev. Devet Članov komisije je glasovalo za, trije pa proti omenjenemu datumu. Predstavniki vlade in opozicije so se že predsinoCnjim po dolgotrajnem prerekanju odločili za ta datum. Komisija pa mora predlog zakona o razpustitvi parlamenta do ponedeljka pripraviti za drugo in tretje branje. Nekdanja voditelja Rdečih Kmerov svojo usodo prepuščata ljudstvu PHNOM PENH - Dva nekdanja voditelja Rdečih kmerov, Khieu Samphan in Nuon Chea, sta včeraj prvič po mnogih letih obiskala kamboško prestolnico Phnom Penh. Po srečanju s kamboskim pre-mierom Hun Senom je Khieu Samphan dejal, da svojo usodo »polaga v roke kamboškega ljudstva«. Izrazil je tudi obžalovanje zaradi genocida, v katerem je bilo v Času režima Pola Pota v Kambodži ubitih najmanj milijon ljudi. Trupla umorjenih v Londonu LONDON - Trupla treh britanskih in novozelandskega inženirja, ki so jih umorili v Čečeniji, so včeraj prispela v London. Letalo britanske letalske družbe British Airways z obglavljenimi trupli Britancev Darrena Hickeyja, Petra Kennedyja in Rudija Petschija ter Novozelandca Stana Shawa je pristalo na londonskem letališču Gatvvdck, kjer so jih britanske oblasti izročile njihovim svojcem. Letalo je prispelo iz azerbajdžanske prestolnice Baku. Glave Britancev in Novozelandca so našli 8. decembra na neki cesti v Čečeniji, njihova obglavljena trupla pa minulo soboto v predmestju čečenske prestolnice Grozni. Inženirje so 20. oktobra v Groznem ugrabili oboroženi moški. Gre za prve zahodne talce, ki so jih ugrabitelji v Čečeniji umorili. Sumijo, da so bili storilci pripadniki ene od islamistiCnih skupin fim-damentalistiCnega gibanja vahabit, ki izvira iz Sau-dove Arabije.(STA) Cillerjeva ne gre v vlado ANKARA - Tansu Ciller, voditeljica turške konservativne stranke Prave poti (DYP), zavrača sodelovanje v novi turški vladi, je vCeraj sporočil mandatar za sestavo vlade Valim Erez. Erez je še povedal, da ga je Cillerjeva obenem pozvala, naj opusti prizadevanja za sestavo novega vladnega kabineta. Sicer je mandatar znova izrazil željo, da bi v vladni koaliciji sodelovala tudi stranka Prave poti, Cillerjevo pa pozval, naj spremeni svoje stališče. ___________OBLETNICA / S POGLEDOM NA NOVE IZZIVE IN ŠIRITVENE PROCESE_ Nato prihodnje leto praznuje 50-letnico BRUSELJ - Zveza Nato prihodnje leto praznuje 50 let obstoja. Obletnico bo uradno praznovala na vrhunskem zasedanju v VVashingtonu aprila 1999, ki bo, kot poudarjajo na zavezništvu, že vrh devetnajsterice, saj bodo najkasneje do takrat polnopravno članstvo pridobile Poljska, Češka in Madžarska. Zavezništvo bo na vrhu opredelilo tudi prenovljen strateški koncept, prilagojen novim razmeram v svetu, med drugim pa bo v skladu z obljubo z lanskega madridskega vrha državam, zainteresiranim za Članstvo, predstavilo odgovor o »politiki odprtih vrat.« Korenine Severnoatlantske pogodbe sicer segajo v leto 1948, ko je pet zahodnoevropskih držav (Belgija, Francija, Luksemburg, Nizozemska in Velika Britanija) v Bruslju sklenilo pogodbo o krepitvi varnostnega sodelovanja. Leto dni kasneje so pogajanja evropske peterice z ZDA in Kanado pripeljala do dogovora o ustanovitvi Severnoatlantskega zavezništva. Peterica podpisnic bruseljske pogodbe je v proces ustanavljanja povezave povabila tudi Dansko, Islandijo, Italijo, Norveško in Portugalsko. Dokončni dogovor je aprila 1949 pripeljal do podpisa Severnoatlantske pogodbe, s katero je dvanajst držav ustanovilo skupni varnostni si- stem. Grčija in Turčija sta k pogodbi pristopili leta 1952, Nemčija se je zavezništvu pridružila leta 1955 kot zadnja od sedanje šestnajsterice pa je vvashingtonsko pogodbo leta 1982 podpisala Španija. Delovanje Severnoatlantske zveze temelji na naCelu kolektivne obrambe. Kolektivna obramba bo ostala tudi temelj prenovljenega strateškega koncepta, ki bo potrjen na vrhunskem zasedanju v VVashingtonu, glavne spremembe pa gre pričakovati pri opredeljevanju dejavnosti zavezništva izven svojega ozemlja. Osrednje vprašanje pri tej temi, na katerega bo zavezništvo moralo se odgovoriti, bo nedvomno vprašanje pravne podlage za takšno delovanje. Na zvezi Nato sicer poudarjajo, da so vse njihove akcije v skladu s pravili Združenih narodov, vendar pa ne gre pozabiti, da se je v sami šestnajsterici nemalo zapletlo v primeru Kosova, saj je ob dejstvu, da Varnostni svet OZN zvezi Nato ni podelil eksplicitnega mandata za vojaško posredovanje, članicam največ Časa vzelo reševanje nesoglasja o pravni podlagi za takšno delovanje. Kot polnopravne Članice bodo na vvashingtonskem vrhu nastopile Poljske, Češka in Madžarska. Predvsem na vzhajanje Poljske so se že odprle možnosti, da bi uradno v zvezo trojka vstopila še pred samim vrhunskim zasedanjem, kar bi ji odprlo pot za polno sodelovanje v končnem dogovarjanju o prenovljenem strateškem konceptu zveze Nato. Očitno šestnajsterica o tem še ni dosegla soglasja, saj zveza opozarja, da je treba počakati na iztek formalnih postopkov, po drugi strani pa vojaški vrh povezave poudarja, da mora hojka še doseči minimalno vojaško interoperabilnost kot pogoj za uspešno vključitev v Nato. Medtem ko po politični strani polno sodelovanje treh prihodnjih clanic v zavezništvu ni vprašljivo, bo vojaška integracija potekala postopno, še precej Časa po uradnem vstopu v povezavo. Zvezad9ato je že konec lanskega leta uradno ocenila, da bo širitev v prihodnjem desetletju devetnajsterico stala 1, 3 milijarde dolarjev. Pri tem gre omeniti, da so se ameriške interne napovedi sicer gibale tja do 20 milijard dolarjev. Vključevanje Poljske naj bi tako po zavezniški oceni stalo 700 milijonov dolarjev, vključevanje Madžarske 315 milijonov in Češke 266 milijonov. V lani končanih pogajanjih o članstvu, ki so bila decembra 1997 sklenjena s podpisom pristopnega pro- tokola, je trojka brez ugovora sprejela svoj delež plačevanja v proračun, kot jih je zastavilo zavezništvo. Poljska bo v skupno blagajno plačevala 2, 48 odstotka vrednosti proračuna, Madžarska 0, 65 odstotka in Ceska 0, 9 odstotka. Poleg tega je Poljska obljubila, da bo zavezništvu na razpolago njena celotna vojska, ki šteje 248.000 mož, Češka se je zavezala, da bo zavezništvu na voljo dala 90 odstotkov svoje vojske, ki šteje 70.000 mož, Madžarska pa je zavezništvu na razpolago obljubila večji delež svoje 64.300 mož močne vojske. Poljska in Češka bosta predvidoma spadali pod severno regionalno zavezniško poveljstvo v Branssumu na Nizozemskem, Madžarska pa bo pod južnim regionalnim poveljstvom s sedežem v Neaplju. Na vrhunsko zasedanje v VVashington bodo drugi dan, 25. aprila, povabljeni tudi voditelji partnerskih držav zveze Nato, vključno s Slovenijo. Od 27 partnerskih držav se jih za članstvo intenzivno poteguje devet, poleg Slovenije še Romunija, Bolgarija, Slovaška, Latvija, Litva, Estonija, Makedonija in Albanija. Kandidatke bodo v VVashington verjetno prišle z zmernimi pričakovanji glede morebitnih novih vabil za članstvo. Diplomatski viri v Bruslju pripisujejo le malo možnosti, da bi se Nato na vrhunskem zasedanju odločil za tak korak, vendar pa predvsem zagovorniki širitve opozarjajo, da dogovora o tem Se ni. Tudi generalni sekretar Severnoatlantske zveze Javier Solana je že ob veC priložnostih opozoril, da bo dokončna odločitev sprejeta s soglasjem v VVashingtonu. Na zvezi o tem že potekajo razprave, vendar- več kot začetnih zamisli, ki jih je, kot je dejal neki diplomat, na mizi »veC kot deset«, zveza Nato še ni razvila. Za širitev zainteresirane kandidatke se zavzemajo za Cim konkretnejši mehanizem, ki bi jih pripeljal v zavezništvo. Ameriški viri govorijo o tesnem vojaškem in političnem sodelovanju ter oblikovanju smernic, ki naj bi kandidatke približale Severnoatlantski povezavi. Med pobudami je na primer imenovanje pomočnika generalnega sekretarja, pristojnega za ta projekt. Na zvezi Nato so prihodnjo strategijo za te države poimenovali »paket Madrid plus«, na odgovore o vsebini paketa, vključno s tem, katerim državam bo ponujen, pa bo treba počakati do zgodnje pomladi, ko naj bi jih dokončno pripravila politična telesa zavezništva. Mihela ZupanCiC/STA Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Sreda, 30. decembra 1998 gospodarstvo in finance Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. nz O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 EVRO / MRZLIČNE PRIPRAVE NA »EVRO DAV« Novi evropski denarni enoti prerokujejo krepak start Včerajšnja ošibitev dolarja morda znak prihoda konkurence BRUSELJ - Pričakovanje za evro se stopnjuje z odštevanjem ur, ki nas ločijo od usodne polnoči 31. decembra oziroma 00.00 ure po srednjeevropskem Času, ko bo leto 1998 prepustilo svoje mesto letu 1999. Prav jutri, 31. decembra pa bo v Bruslju eden najbolj zahtevnih dni združene Evrope, saj bodo ime-li Evropska komisija, unijini gospodarski in finančni ministri ter centralni bankirji s Sefom ECB VVimom Duisenbergom na čelu polne roke dela. Ob 11.30 bo namreč Evropska komisija določila vrednost ekuja, valutne košarice, v kateri so zastopane vse denarne enote petnajsterice in ki bodo torej z združenimi močmi prispevale k določitvi vrednosti evra, saj bo njegovo razmerje z ekujem 1:1. V prvih popoldanskih urad se bodo sestali ekonomski ministri (Ecofin), vzporedno pa bo zasedal svet guvernerjev Evropske centralne banke, ki bo tehnično sledil rojstvu evra. To dejanje pa bo formalizirano v uradnem listu Evropskih skupnosti, ki bo izšel 31. decembra ob 15. uri. Evropski državljani in še posebej državljani enajstih Članic evroobmoCja bodo start nove skupne valute spremljali prek neposrednih televizijskih prenosov. Izjema ne bo niti italijanska televizija, v prvi vrsti RAI, ki je pripravila vrsto prenosov, povezav z glavnimi središči Evrope in kome-narjev z gosti v studiih. Čeprav je še virtualen, evro - kot se je pokazalo včeraj - že poganja strah v kosti svojim tekmecem, posebno ameriškemu dolarju. Rojeva se namreč nov protagonist mednarodnih trgov, ki bo v neposredni konkurenci z zelenim bankovcem. Ta je včeraj izgubil v mnejavi z nemško marko pa tudi z vsemi ostalimi valutami evroob-močja, vključno z liro. Marsikateri tržni posrednik napoveduje, da bodo investitorji takoj, ko bo postal evro realen, prodajali dolarje in kupovali novo valuto, že vCeraj pa so številni prodajali dolarje za marke. Na trgih je precej razširjeno pričakovanje, da se bo evro okrepil že v prvih dneh svojega< življenja, kar naj bi nakazovala tudi včerajšnja okrepitev ekuja. Veriga Standa dokočno prešla h Čolnu MILAN - S prvim januarjem bo začel veljati sporazum, po katerem je grupa Coin iz Veneta kupila verigo blagovnic Standa brez živilskih supermarketov. Dokončni sporazum je bil podpisan včeraj, na njegovi osnovi pa bo Coin za trikrat povečal ‘svoje Ciste prodajne površine, ki bodo merile 550 tisoč kv. metrov, število njegovih uslužbencev pa se bo povečalo za vseh 5.000 sedanjih Standinih uslužbencev. Pridobitev 169 novih veleblagovnic bo Coinu omogočila povečati prodajo za 3.000 milijard in doseči dimenzijo, ki bo kompetitivna z drugimi nacionalnimi in mednarodnimi konkurenti v neživilskem trgovskem sektorju. ŽIVILSKA INDUSTRIJA / FURLANSKA POSEBNOST San Daniele pojem kakovostnega pršuta Krizo pregnali s praznikom - Uveljavlja se Sauris SAN DANIELE - V šestindvajsetih pršutarnah na območju občine San Daniele v Furlaniji so v letu 1998 proizvedli 1.850.000 pršutov, ki jih prodajajo z zaščitnim znakom oziroma oznako tega kraja. Uspeh prodaje sledi krizi, ki je med letoma 1993 in 1995 zajela vse tovrstno tržišče v Italiji. V San Danieleju so si takrat izmislili, kako bi dodatno reklamizirali svoj izdelek. Vsako leto v to staro mestece privabijo na svoj praznik nekaj sto tisoC ljudi. Vse mesto se spremeni v zabavišče. V štirih dneh prodajo več kot 5.000 pršutov, ki jih narežejo laCnim gostom. Številka 5.000 je v primerjavi z zgoraj omenjeno 1.850.000 seveda malenkostna. O prazniku pa poročajo mediji in to je dodatna in tudi brezplačna reklama. Ker na ta ljudski praznik pride tudi zelo veliko Avstrijcev, se ime San Danie-leja širi tudi v tej sosedni državi. Na območju San Da-nieleja je danes 26 pršu-tarn. Nekatere so bile zgrajene čisto na novo, nekaj prejšnjih pa so prevzela velika italijanska in tudi tuja podjetja prehrambene stroke. Pršut San Daniele ima danes veliko vrednost, saj je dražji od bolj razširjenega italijanskega pršuta z oznako Parma. V dvesto pršutarnah v Padski nižini pripravijo letno osem milijonov pršutov. V Italiji se proda 80 odstotkov proizvodnje pršuta z zaščitno znamko San Daniele. Treba je vedeti, da imajo na tem furlanskem območju bolj malo prašičev. Meso prihaja predvsem iz velikih svinjakov v Padski niži- ni in tudi iz držav vzhodne Evrope. Poseben naCin sušenja, ki mora trajati najmanj eno leto, daje tem pršutom svojstveni okus. V Furlaniji imajo še eno zaščiteno območje za proizvodnjo pršuta. To je vasica Sauris v Kami ji. Tam živijo potomci priseljenih Bavarcev, zato se njihov kraj označuje tudi s staro-nemško različico Zahre. Edini tamkajšnji proizvajalec pridela 25.000 pršutov. Svinjska stegna prihajajo v ta kraj predvsem iz Umbrije. Furlani so znali ovrednotiti, oplemeniti, zaščititi in prodati svoje specialitete. Pršutom stoje ob strani sir Mon-tasio (lani so pridelali in prodali 1.330.000 kosov) in seveda dobra furlanska vina, ne zaostajajo pa niti beneške gubance. AWS BANKE / PRI POBUDI TUDI TRI SLOVENSKE BANKE Zadružne banke FJK skrbijo za svoje člane Direktor kraške banke o kartici in priročniku TRST - Deželne za-družne banke, med kate-re sodijo tudi slovenske zadružne banke, in sicer Zadružna kraško banko ter Zadružni kreditni banki v Doberdobu in So-vodnjah, so pripravile precej novosti za elane vseh tovrstnih bank v Furlaniji - Julijski krajini. Med prvimi navaja direktor Zadružne kraške banke Klavdij Braini spoznavno izkaznico (vidimo jo na spodnjem posnetku), ki jo bodo zadružne banke začele razdeljevati takoj po novoletnih praznikih. S to izkaznico bodo lahko elani koristili številne ugodnosti, vendar le, če se bodo kot taki istovetili na osnovi članske kartice. Novost je tudi priročnik (na posnetku zgoraj), ki so ga tiskale deželne zadružne banke, v katerem so natančno navedene številne ugodnosti in popusti, namenjeni čla- _ omenili tudi tako imenovane kreditne kartice CartaSi Oro ter popuste pri zavarovalnih policah Assimoco-Assicura, to je zavarovalnice zadružnega gibanja, ter znižane podpisne komisije pri investicijskih skladih Au-reo. Kot novost za vse člane podjetnike pa je direktor Braini navedel dogovor s podjetjem Ristomat, ki skrbi za razdeljevanje bonov za kosila uslužbencev in ki predvideva precejšnje ugodnosti za člane-podjetnike. Razni dogovori predvidevajo tudi ugodnosti pri uporabi storitev v številnih termah ter popuste pri nakupu vstopnic za deželna sejmišča in muzeje. Priročnik vsebuje tudi imena vseh podjetij v deželi, porazdeljenih po kategorijah, ki nudijo elanom zadružnih bank ugodnosti pri prodajah oz. storitvah. Med njimi najdemo tudi kar lepo število domačih. nom ten bank, ter seveda seznam vseh ustanov, podjetij in trgovin, ki ugodnosti priznavajo. Tudi priročnik bo brezplačno na voljo elanom v prvih dneh po novem letu na sedežih oz. v podružnicah zadružnih bank. Trenutno vsebuje priročnik seznam vseh ustanov in podjetij, ki imajo sedež v deželi Furlaniji -Julijski krajini. Za naslednja leta pa je predvideno, da se bodo deželnim podjetjem pridružila tudi podjetja iz sosednjih dežel, predvsem iz Veneta in Tridentinskega. Poleg gospodarskih dogovorov, ki so v priročniku natančno obrazloženi, so bili doseženi številni dogovori na kulturnem, izobraževalnem, zdravstvenem, turističnem in rekreacijskem področju. Med raznimi ugodno-stimi finančnega značaja bi omenili že običajne ugodnosti, ki jih elani uživajo pri zadružnih bankah. Predvsem bi tu poudarili posebno ugodna posojila za zdravstvene potrebe oz. posojila za razna p ouniverzitetna izpopolnjevanja ali ma-sterje. Med raznimi finančnimi ugodnostimi bi GUIDA effle ogevokndoni ks®# 1 fiecl del Čswii5® CeeessreliiF© " /fkCREDITO H^COOPERATIVO unOKKOitaTOceonum« m nmieitou umu 29. DECEMBER 1998 v LIRAH 2* valuta nakupni prodajni dSmm < ameriški dolar 1.644,00 1670,00 0Q n nemška marka 983,00 999,00 funt šterling 2.752,00 2.807,00 2 0 švicarski frank 1.199,00 1.224,00 Ž N h belgijski frank 46,97 48,97 (O (/) francoski frank 290,00 300,00 danska krona 255,00 265,00 o v/ U-3 , norveška krona 209,00 219,00 < i- r" švedska krona 199,00 209,00 z v kanadski dolar 1.048,00 1.088,00 isi to portugalski eskudo 9,15 10,05 2 n nizozemski gulden 863,00 888,00 OC avstrjski šiling 138,60 142,95 O španska pezeta 11,13 12,23 3 grška drahma 5,60 6,40 irski šterling 2.418,00 2.498,00 japonski jen 13,86 14,76 M 1®% avstralski dolar 958,00 1.028,00 madžarski florint 6,50 8,00 hrvaška kuna 240,00 265,00 slovenski tolar 10,00 10,30 29, DECEMBER 1998 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1.640,00 1.670,00 nemška marka 982,00 997,00 francoski frank 290,00 300,00 nizozemski gulden 863,00 888,00 belgijski frank 47,20 49,00 funt šterling 2.730,00 2.820,00 irski šterling 2.412,00 2.507,00 danska krona 256,00 266,00 grška drahma 5,70 6,16 kanadski dolar 1.050,00 1.085,00 švicarski frank 1.200,00 1.225,00 avstrijski šiling 138,70 143,20 slovenski tolar 10,15 10,35 hn/aška kuna 242,00 260,00 29. DECEMBER 1998 v LIRAH valuta povprečni ameriški dolar 1.657,970 EKU 1.944,140 nemška marka 990,130 francoski frank 295,240 funt šterling 2.782,410 nizozemski gulden 878,770 belgijski frank 48,001 španska pezeta 11,638 danska krona 260,030 irski šterling 2.458,770 grška drahma 5,897 portugalski eskudo 9,657 kanadski dolar 1.070,830 japonski jen 14,298 švicarski frank 1.213,740 avstrijski šiling 140,730 norveška krona 217,970 švedska krona 205,190 finska marka 325.700 MILANSKI BORZNI TRG 29. DECEMBER 1998 INDEKS MIB 30: -0,20 delnica cena var. % Alleanza Ass. 23.274 -0,95 Bca di Roma 2.809 +0,57 Bca Fideuram 11.814 +2,87 Bca Intesa 9.924 -0,61 Compart 1.376 +0,43 Comit 11.402 +0,95 Benetton 3.340 +0,21 Edison 19.223 +2,40 Eni 10.928 +0,22 Fiat 5.477 -1,95 Generali 68.782 +0,07 H.d.P. 1.268 -0,78 Ina 4.402 -0,29 Italgas 8.895 -0,03 delnica cena var. % Mediolanum 12.221 +3,08 Mediaset 13.231 -0,03 Mediobanca 22.688 +3,63 Montedison 2.167 +2,16 Olivetti 5.698 +3,73 Parmalat 3.130 + 1,22 Pirelli Spa 5.242 -0,36 Ras 23.737 -0,20 Rolo 44.863 +0,35 San Paolo IMI 29.127 +1,53 TIM 12.444 +0,93 Telecom Ita 14.277 -0,70 O ljubljanska banka Podružnica Milano SMUČANJE / SMUK ZA SP V BORMIU SMUČANJE NOVICE »Herminator« Maier in še pet Avstrijcev Popolno zmagoslavje avstrijske reprezentance Danes slovo Alberta Tombe BORMIO -Avstrijski alpski smučarji so upravičili vlogo favoritov na smuku za svetovni pokal v italijanskem Bormiu. Hermann Maier (na sliki AP), Fritz S trobi, Stephan Eberharter, Hans Knauss, VVerner Franz in Hannes Trinkl so osvojili kar prvih šest mest, kar jim na smuku svetovnega pokala še ni uspelo. V svetovnem pokalu so bili boljši le na nedavnem superveleslalomu v Innsbrucku, kjer so osvojili kar prvih devet mest, pred tem pa so prvih šest mest osvojila avstrijska dekleta na smuku v francoskem Abetonu davnega leta 1968. Na tekmi je znova zablestel Herrmann Maier - Herminator, ki je dosegel prvo avstrijsko smukaško zmago v novi sezoni in se v sebi lastnem slogu poslovil od zanj sanjskega leta 1998. Četrto zmago v svetovnem pokalu 1998/99 in 15. v karieri si je privozil s sedmimi desetinkami sekunde prednosti pred Stroblom, tretjeuvrščeni Eberharter pa je zaostal že 1, 29 sekunde. Najboljši Neav-strijec je bil Švicar Bruno Kemen na sedmem mestu, ki je za Maierjem zaostal že dve sekundi, deseterico pa dopolnjujejo še en švicarski in dva avstrijska tekmovalca. "Trenutno mi gre vse optimalno od rok. Izredno sem zadovoljen, sezono pa sem začel bolje kot lani, ko sem pred Silvestrovim dosegel tri zmage, letos pa že štiri. Veliko mi pomeni tudi današnja zmaga. Po strašnem padcu v Naganu nisem verjel, da bom še kdaj zmagal v smuku in zdi se mi, kot bi se mi uresničile sanje, " je dejal Maier. Italijani so se včeraj slabo odrezali. Najboljšo uvrstitev je dosegel Peter Runggaldier, ki je bil enajsti. Oslabljena slovenska vrsta, brez poškodovanih Aleša Brezavščka in Petra Pena, po pričakovanju ni osvojila novih točk svetovnega pokala. Nastopil je le Ožbi Ošlak in bil med tistimi desetimi od skupno 47 tekmovalcev, ki niso prišli do cilja. Najhuje med temi jo je skupil Francoz Nico-las Burtin, ki si je hudo poškodoval desno koleno, grdo pa sta padla tudi Italijan Pietro Vitalini in Švicar Hnaseuli Tschiemer. VRSTNI RED: 1. Hermann Maier (AVT) 1:54, 51 (96, 516 km/h); 2. Fritz Strobl (Avt) 1:55, 21; 3. Stephan Eberharter (Avt) 1:55, 79; 4. Hans Knauss (Avt) 1:55, 94; 5. VVerner Franz (Avt) 1:55, 99; 6. Hannes Trinkl (Avt) 1:56, 21; 7. Bruno Kemen (Svi) 1:56, 50; 8. Christian Gre-ber (Avt) 1:56, 63; 9. Didier Cuche (Svi) 1:56, 66; 11. Peter Runggaldier (Ita) 1:56, 83; 12. Peter Rzehak (Avt) 1:56, 84; 13. Alessan-dro Fattori (Ita) 1:57, 15; 14. Ambrosi Hoffmann (Svi) 1:57, 21; 15. Antoine Deneriaz (Fra) 1:57, 71; 16. Franco Cavegn (Svi) 1:57, 74; 17. VVilliam Besse (Svi) 1:57, 79; 18. Luca Cattaneo (Ita) 1:57, 93; 19. Kristian Ghedina (Ita) 1:57, 96; 20. Daron Rahlves ZDA 1:58, 04. SKUPNI VRSTNI RED ZA SP: 1. Hermann Maier (Avt) 640; 2. Lasse Kjus (Nor) 537; 3. Stephan Eberharter (Avt) 513; 4. Christian Maver (Avt) 462; 5. Kjetil Andre Aamodt (Nor) 425; 6. Hans Knauss (Avt) 289; 7.Andreas Schif-feree (Avt) 280; 8. VVerner Franz (Avt) 243; 9. Thomas Stangassinger (AVt) 216; 10. Michael Von Grii-ningen (Svi) 210; 14. KLri-stian Ghedina (Ita) 172; 15. Jure Košir (Slo) 170. SESTRIERES - Na včerajšnjem noCnem ženskem veleslalomu v Se-strieresu, ki se je odvijal v treh vožnjah, je zmagala Norvežanka Flemme-nova, ki si je prislužila nagrado 30 milijonov lir, pred Heebovo (Liechtenstein) in presenetiljivo Italijanko Sonio Vierin. Slovenka Spela Pretnar se je morala, kot v Semeringu, zadovoljiti s 4. mestom. Sledijo: Jsh-cole Gius, Piccard, Eg-ger, Salvenmoser, Steg-gal in Barbara Merlin. Glavna atrakcija pa je bil kot predtekmovalec včerajšnjega veleslaloma Alberto Tomba, ki bo danes v tem kraju imel svoj »poslovilni smučarski dan«. Pričakovati je veliko število navijačev tega velikega šampiona. JADRANJE / REGATA SYDNEY - HOBART Prenehali z iskanjem žrtev Šest mrtvih - Zmaga ameriške jadrnice »Sayonara« SYDNEY - Veliko reševalno akcijo jadralcev, ki so izginili v hudem neurju v nedeljo zveCer med tradicionalno 54. regato velikih jadrnic od Sydneyja do Hobarta, so danes prekinili, čeprav sta dva jadralca še vedno v morju, so sporočili reševalci. Število smrtnih žrtev med udeleženci regate se je tako povzpelo na šest. Iskanje, v katerem je sodelovalo 38 reševalnih helikopterjev in avstralska fregata Newca-stle, so prekinili po 24 urah. Vodja reševalcev je dejal, da gre za veliko tragedijo, da pa je potrebno biti realist, saj pogrešani nimajo nobe- ne možnosti za preživetje. Med pogrešanimi je tudi britanski olimpijec Glyn Charles. Pred tem so reševalci iz morja izvekli dve trupli elanov posadke jadrni- ce VVinston Churchill. Ameriška jadrnica »Sayonara« je zmagala na tej nesrečni regati. Na cilj je priplula v ponedeljek ob 22. uri (italijanski Cas). Na krmilu je bil Larry Ellison in na čolnu je bil tudi sin magnata Ruperta Murdocha Lachlan. Ameriški jadrnici pa ni uspelo izboljšati rekorda regate, saj je priplula na cilj z zaostankom 5ur glede na rekord, ki ga je leta 1996 dosegel Nemec Morning Glory. Sicer pa je bila letošnja najbolj tragična regata v zgodovini jadralnega športa. Na sliki AP: krmar Larry Ellison. HOKEJ NA LEDU / AMERIŠKA LIGA KOŠARKA / V D LIGI Hašek ni imel svojega dne Veliki derbi v Buffalu dobilo moštvo Phoenix Coyotes Cicibonaši že drevi Igrajo ob 20.30 v gosteh proti Libertasu BUFFALO - V derbiju vodilnih moštev atlantske in severovzhodne skupine zahodne konference so Phoenbc Coyotes v gosteh premagali Buffalo Sabres s 7:4. Eden od vzrokov za poraz "sabelj" je dejstvo, da Dominik Hašek ni imel svojega dne. Se v pivi tretjini je dobil tri gole, premagali so ga Krzysztof Olivva, Brendan Morrison ter Petr Sykora, ko pa je bil v 22. sekundi druge tretjine uspešen še Dave Andreychuk (4:1), je bilo srečanje praktično odločeno. "Domi-nator" tri zadetke v prvi tretjini ni prejel že od decembra 1997, toda tudi on je vendarle samo Človek. Aktualni prvaki Detroit Red VVings so tokrat le prekinili serijo porazov na domačem igrišču. Po petih porazih, kar je njihova najdaljša Cma serija od leta 1991, so tokrat remizirali z moštvom St. Louis Blues. Tudi v ponedeljek jim dolgo Časa ni kazalo dobro. Gosti so z zadetki Chrisa Prongerja (dva), Michala Handzusa in Scotta Perrelina vodili s 4:2, nato pa je na sceno stopil VjaCe-slav Kozlov in z dvema goloma - drugega je dosegel devet minut pred koncem, svojemu moštvu vendarle zagotovil točko. Junak srečanja v Kanadi med domačo Ottavvo in Anaheimom je bil Shavm McEa-chern. Napadalec "senatorjev" je dosegel oba zadetka za svoje moštvo, z drugim, ki ga je dosegel šest sekund pred koncem rednega dela, je izboril podaljšek. V njem zadetka ni bilo in na semaforju je ostalo 2:2. Za goste sta bila uspešna Frederik Olausson in Marty Mclnnis. Dallas Starš nadaljujejo z dobrimi igrami in zmagami. S 50 točkami so najuspešnejše moštvo lige, pred drugim najboljšim pa imajo že kar lepo prednost. V ponedeljek so v tekmi z Nashville Predators imeli nekaj težav z učinkovitostjo, zmago pa jim je v drugi tretjini vendarle zagotovil branilec Shavvn Chambers. Vratar Dallasa Ed Belfour ni imel veliko dela, za svoj tretji "shotaut" v sezoni in 43. v karieri je moral ubraniti le 14 strelov. "Zvezde" so že na 12. zaporedni tekmi ostale neporažene, kar je izenačenje klubskega rekorda. Nekoliko slabši dosežek od Dallasa ima Philadelphia. Njihova serija uspešnih rezultatov traja osem tekem, tokrat so z San Jose Sharks v gosteh igrali neodločeno 1:1. Oba zadetka sta padla v drugi tretjini, najprej je bil uspešen Erič Lindros, ki je dosegel svoj 19. gol v sezoni, s svojim osmim letošnjim golom pa je izenačil Joe Murphy. Statistika kaže, da je končni rezultat pravičen, saj sta tudi oba vratarja, Mike Ver-non in John Vanbiesbrouck, ubranila isto število strelov (22). Cicibona.Pref. Marsich bo drevi igrala 4. povratno kolo košarkarske D lige. Ob 20.30 so bo v telovadnici Melare (Ul. Forlanini) spoprijela s tržaškim Liberta-som. Cicibonaši bodo nastopili v okrnjeni postavi, saj je veC košarkarjev odšlo na počitnice in res ni razumljivo, kako je lahko padlo košarkarski zvezi na pamet, da določi prvenstvene tekme na predvečer novoletne vilje. Tudi Kontovelci bi morali igrati danes, tekmo pa so preložili na konec januarja. Na sliki: cicibonaš Stefan Persi pri metu na koš. Neuspešen le Peterka, najdaljši VVidholzI OBERRSTDORF - Smučarji skakalci so se v Oberst-dorfu pomerili v kvalifikacijah za nastop na današnji tekmi svetovnega pokala. Med Slovenci je bil najboljši Peter Sonta, ki je skotil 105 metrov in pristal na 30. mestu, Bine NoCiC je bil z meter krajšim s skokom 38., na tekmo pa se je uvrstil tudi Damjan Fras s skokom 103, 5 m (43.). Edini med Slovenci brez finalnega nastopa je Primož Peterka, ki je tekmovanje s skokom 102 metra končal na 52. mestu. Na jutrišnji tekmi bodo tekmovalci nastopih v parih na izpadanje. Sonta se bo pomeril s Fincem Tonijem Nieminenom (21., 106, 5 m), NorCic z Rusom Arturjem Kamidulinom (13., 108, 5 m), Fras pa z Norvežanom Mortenom Aagheimom (8., 109, 5 m). V kvalifikacijah je bil najboljši Avstrijec Andreas VVidhoelzl s skokom dolgim 115 m, drugi je bil Nemec Martin Schmitt (114 m), tretji pa nekoliko presenetljivo Italijan Ivan Lunardi (113, 5 m). Longov! spet ni uspelo CIUDAD DE MENICO - Francoska kolesarska veteranka Jeannie Longo se v Ciudad de Mexicu že nekaj Časa trudi popraviti svoj svetovni rekord v vožnji na eno mo. Neuspešna je bila tudi v tretjem poskusu ta teden. S kolesa je stopila po 18 minutah in 50 sekundah, saj je že takrat uvidela, da tudi tokrat ne bo šlo. Petnajst krogov je prevozila s povprečno hitrostjo 47, 752 km/h, svetovni rekord pa znaša 48,159 km/h. 1. SKL: dan.es pomembna tekma za Kraški zidar SEŽANA - Danes ob 19. mi bo v Sežani v 18. krogu 1. šovenske košarkarske lige domači Kraški zidar igral proti Triglavu, ki je kot Sežanci pri dnu lestvice. Za Kraškega zidarja bo to zelo pomembna tekma v boju za obstanek v figi. Včeraj so že igrali dve srečanji: Pivovarna Laško - Helios (103:68) in Svinjski Hopsi - Postojna (večerna tekma), v soboto pa bodo ostale tekme tega kroga, in sicer: Slovan - Pošta Maribor Branik, ZM Lumar - Krka in Loka Kava -Union Olimpija Ljubljana. Obervviesenthal: Maninen prvi OBERVVIESENTHAL - Finec Hannu Maninen je zmagovalec Sprinterske tekme nordijskih kombinatorcev za svetovni pokal v nemškem Obervvie-senthalu. Maninen je na tem prizorišču zmagal že lani, letos pa je dosegel že peto zmago in še povečal vodstvo v skupnem seštevku svetovnega pokala. Drugo mesto je osvojil Norvežan Kenneth Braaden, tretje pa Finec Sampaa Lajimen. Svetovni pokal se bo po Novem letu nadaljeval v Nemčiji. Tekmovalci se bodo najprej pomerili v Schonachu, nato v Reit im VVinklu. Nicola Berti k Fluminense? RIO DE JANEIRO - Odgovorni brazilksega moštva Fluminense iz Rio de Janiera zagotavljajo, da bo bivši Interjev nogojmetaš in sedaj elan angleškega Tottenhama prestopil v njihov klub. Vse kaže, da bo Berti podpisal pogodbo z novm klubom že vso-boto. Hakan Sukur bližji Juventusu TURIN - Vse kaže, da je napadalec Galatasaraya Hakan Sukur bližji Juventusu kot Cristope Dugarry, nogometaš Marseillea. Turinski klub je ponudil turškemu napdalcu skoraj 20 milijonov dolarjev in glede na to, da je Galatasaray v precejšnjih ekonomskih težavah, je skoraj gotovo, da bo Hakan Sukur novi elan Juventusa. Schvvoch k Napoliju NEAPELJ - Vodstvo drugoligaša Napolija je včeraj sporočilo, da je od Venezie najelo napadalca Stefana Schvvocha. Nogometaš, ki se je rodil v Bocnu, bo že jutri dopotoval v Neapelj in vse kaze, da bo igral prvo prvenstveno tekmo v novem dresu že 6. januarja proti Luccheseju. Globa za Zemana MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je Rominemu trenerju Zdenku Zemanu naperila 10 milijonov lir globe, ker je v intervjuju za razne časopise podvomil o verodostojnosti žreba italijanskega pokala. Obvestila SK BRDINA vabi na tridnevno šolo smučanja, ki bo v Forni di Sopra od 3. do 6. januarja 1999. Informacije na tel. št. 040-212859. MAJENCA DOLINA v sodelovanju s SD BREG prireja smučarska izleta v Mokrine (Pramollo) 17. in 24. januarja ’99. Odhod ob 6. uri iz Sance. Vpisovanje v trgovini pri Martini Mauri. Za informacije tel. 0338-5032176. SK DEVIN prireja vsako soboto in nedeljo smučarske teCaje na snegu. Klubski učitelji bodo na razpolago otrokom in odraslim, ne glede na stopnjo smučarskega znanja. Poskrbljeno bo za prevoz. Informacije nudi tajništvo na'tel. št, 040/2916004 ob večernih mah. SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske teCaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. št. 040-635627. NOVOLETNI KONCERTI GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA Nastop mladega orkestra brez meja Mednarodni orkester YMISO je nastal leta '94 na pobudo Igorja Kureta Je otrok nadarjen za glasbo? To vprašanje si zastavljajo starši in pedagogi, ki bi radi vedeli, Ce se bo njihov trud obrestoval. V dolgih letih študija pride postopoma do odgovora in seveda do neizbežne selekcije: bolj nadarjeni otroci se predstavijo na odru, se vključijo v majhne komorne skupine in nato v orkester, posebno talentirani pa stremijo po solistični karieri. Za manj nadarjene ali povprečne študente napoči doba manjših in večjih frustracij in razočaranj, ki jih bo polagoma in mogoče za vedno oddaljila od glasbenega sveta. To se dogaja tudi zato, ker glasbena vzgoja še vedno ni polnopravno vključena v naš šolski sistem in ni sestavni del splošne kulture, kot npr. telesna vzgoja. Le kdo si sploh postavlja vprašanje, ali bo otrok postal vrhunski športnik, kadar ga vpiše v odbojkarsko ali smučarsko društvo? V šoli so vsi otroci deležni telesne vzgoje, ne glede na individualno nadarjenost. Vsi soglašamo s principom, da je uvajanje v disciplinirano ekipno delo koristna in dragocena vzgojna komponenta. Iz tega izhodišča izhajajo vsakovrstne šole in metode, ki so se v zadnjih desetletjih razširile po svetu, od madžarske, ki nosi ime skladatelja in pedagoga Kodalyja, do nemške Orffove metode in pa japonskih sistemov Yamaha in Suzuki, da naštejemo le najbolj znane. Čeprav se te metode med seboj znatno razlikujejo, je njihov skupni imenovalec kolektivno delo, ekipna igra, pri kateri vsak otrok po svojih močeh sodeluje. Na tej podlagi se je Igorju Kmetu rodila zamisel, iz katere je leta 1994 nastal YMISO - Young Musicians International Simphony Orche- stra ali Mednarodni simfonični orkester-mladih glasbenikov. Kmet se sicer že več let ukvarja s pedagoškimi problemi, saj je tudi član ESTA - Eu-ropean String Teachers Asso-ciation - Evropskega združenja profesorjev godal, ki že od leta 1989 organizira v Čedadu poletne tečaje za mlade glasbenike. Iz otroškega godalnega ansambla je tako nastal pravi simfonični orkester, ki ga sestavljajo mladi glasbeniki v starosti med 11. in 16. letom iz različnih držav: Madžarske, Češke, Slovaške, Avstrije, Hrvaške, Slovenije in Italije. V prvih letih svojega delovanja je YMISO opravil že veliko nastopov in dosegel pomembna priznanja. Orkester se srečuje štirikrat letno med šolskimi počitnicami: letos potekajo vaje v Postojni, sad njihovega truda pa bomo lahko videli in slišali na koncertih, ki bodo 2. januarja v Postojni, 3. januarja v tržaškem gledališču Rossetti (pod pokroviteljstvom slovenskih zamejskih bančnih zavodov), 4.1. v Novi Gorici, 5.1. v Gorici, nazadnje pa bodo člani YMISO posneli še zgoščenko. Program, ki ga te dni pripravljajo na skupnih vajah pod vodstvom Igorja Kmeta in v posameznih orkestralnih sekcijah, ki jih vodijo priznani pedagogi, je dokaj zahteven, čeprav poljudne narave. Na sporedu bodo Johannes Brahms, Franz Schubert, An-tonin Dvoržak, Johann in Josef Strauss, Franz Lehar, Robert Stolz in Giuseppe Verdi. Poslušali bomo madžarske in slovanske plese, priljubljene dunajske polke in valčke ter operne in operetne arije, ki nam jih bosta zapela tenkočutni lirični tenorist Marjan Trček in sopranistka Alenka Slokar-Bajc. Seveda se s tem »novoletnim« programom YMISO ne misli kosati z Dunajskimi filharmoniki: nekateri člani orkestra se bodo s časom vključili v profesionalne skupine, za ostale pa bo orkestralna izkušnja vsekakor lep in dragocen spomin. Ce se bomo le podali na koncert, bomo lahko slišali rezultat intenzivnih vaj in znano je, da dobra volja in delavnost lahko delno nadomestita talent, ki sicer brez vztrajnosti nikamor ne pripelje. Izvajalci nas gotovo ne bodo prikrajšali za prisrčnost, ki veje iz mladih skupin, nazadnje pa ne smemo podcenjevati vzgojnega momenta, ki za nekaj časa združi mladostnike iz različnih držav in jim omogoča doživetje, ki pomeni tudi konkretno gradnjo širše evropske hiše. Katja Kralj FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Rossetti Od 5. do 10. januarja 1999 »Bestiario Veneto«. Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada Gledališče Cristallo Od 8. do 17. januarja 1999 bo na sporedu delo »II riformatore del mondo«, ki ga bo podalo gledališče Franco Parenti. Avtor Thomas Bernhard, režija Piero Maccarinelli. SV. IVAN Marijin dom SSG gostuje v nedeljo, 3. januarja 1999, ob 16. uri z mladinsko predstavo Frana Milčinskega »Butalci«. Priredba in režija Jaša Jamnik. VIDEM Gledališče Giovanni da Udine (Ul. Trento 4) Danes, 30. decembra ob 20.30, v priredbi Fox&Gould »Hrup za odrom«. Režija Marco Sciaccaluga. V torek, 12,. januarja ob 20.30 koncert videmskega filharmoničnega orkestra s pianistom Franceom Clidatom. Dirigent Ronald Zollman. _______________SLOVENIJA____________________ NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, v Četrtek, 31. decembra ob 21.00 Neil Simon: »Jetnik druge avenije«. LJUBLJANA Mestno Gledališče Danes, 30. decembra ob 19.30, Boštjan Tadel: »Policija d. d.«. Jutri, 31. decembra ob 19.30, Curth Flatovv: »Mož, ki si ne upa«. V ponedeljek, 4. in v torek, 5. januarja ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V sredo, 6. januarja ob 15.30 in ob 19.30 ter v četrtek, 7. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. V petek, 8. januarja ob 15.30 in ob 19.30, Ivan Cankar »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. V soboto, 9. januarja ob 19.30, VVilliam Shakespeare, »Antonij in Kleopatra«. GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA SLOVENIJA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. V sredo, 6. januarja 1999 ob 17. uri novoletni koncert. V soboto, 16. januarja 1999 ob 20.30 prva predstava »Salome« Riharda Straussa. Dvorana Tripcovich V ponedeljek, 11. januarja ob 18.00, »Eno uro z ... Alessandrom Cosentinom«. Deutscher Hilfsverein (Ul. Coroneo 15) 19. januarja 1999 bo Glasbena matica iz Trsta priredila 3. abonmajski koncert, ki ga bo izvajal Pihalni orkester in tolkala »Serenade Ensemble«. Dirigent in flavta Angelo Persichilli, Emanuele Quargnal - oboa, Aljoša Starc - klavir. Na sporedu Rimski-Korsakov, Gershvvin, Hmeljak. TRŽIČ Cerkvica sv. Nikolaja in Pavla V torek, 5. januarja 1999 ob 20.30 nastop zbora Max Reger. NOVA GORICA Kulturni dom P. I. Čajkovski: »Hrestač«, balet v dveh dejanjih. Predstavi bodo: v ponedeljek, 4. jan. 1999 ob 11. uri in v torek, 5. jan. ob 11. uri. V ponedeljek, 4. januarja 1999 ob 20.15 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«. Dirigent Igor Kuret. V Četrtek, 7. januarja ob 20.15 bo v veliki dvorani nastopil pianist Philip Fovvke. LJUBLJANA SNG Opera in Balet Ljubljana Danes, 30. decembra ob 19.30 Leo Delibes: »Cop-pelia na Montmartru«. Jutri, 31. decembra ob 19.30 Bedrich Smetana: »Prodana nevesta«. _______________KOROŠKA__________________ Mestno gledališče Celovec 31. decembra ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). 2. januarja ob 19.30 - La Traviata (opera - G. Verdi). 6. januarja ob 15.00 - Czardasova kneginja (opereta). 8. januarja ob 19.30 - Czardasova kneginja (opereta). RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANI JA-JULIJSKA KRAJINA TRST Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, in 1. januarja. Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Urnik: vsak dan od 9.00 do 16.45. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure medtem ko bo 1. in 6. januarja 1999 zaprta. Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30 medtem ko bo 1. in 6. januarja 1999 muzej zaprt. Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri BrišCkih. Poštna palača na Trgu Vittorio Veneto: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih in 1. januarja 1999). Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob četrtkih in petkih od 10. do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Muzej Revoltella: do 28. februarja bo odprta obsežna razstava Avgusta Černigoj - poetika spremembe. Istočasno so pripravili tudi razstavo arhitekta načrtov Borisa Podrecce, ki je poskrbel za postavitev Černigojeve razstave. Obe razstavi si je mogoče ogledati vsak dan, razen ob torkih, od 9. do 19. ure. Do 6. januarja 1999 je na ogled razstava »Poklon Renatu Balestri«. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 23. januarja 1999: »Srečanje umetnikov.« Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 2. februarja 1999 razstavlja Elio Caredda. Urnik: od 11. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. Ob ponedeljkih in praznikih zaprto. V galeriji TK je do 31. decembra na ogled razstava »Trije mladi tržaški likovniki - Vesna Benede-tic, Rado Jagodic, Stefan Turk«. Razstava je odprta ob urnikih Tržaške knjigarne. Razstavni prostor - Albo Pretorio (Trg Piccola 3): do 11. januarja 1999 skupinska razstava »Zenska umetnost«. Razstavo si je možno ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. V petek, 1. januarja od 17. do 20. ure. Galleria Rettori Tribbio 2: v soboto, 2. januarja, ob 18. uri otvoritev razstave slikarke Elettra Me-tallino. Razstava bo odprta do 15. januarja in sicer v tednu od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30, ob praznikih od 11.00 do 13.00, ob pondeljkih zaprto. Galerija v Centru »the Centre’s Art Gallery«, Adriaticu Guesthouse, Grinjan 9: razstava grafičnih listov, odprta do 15. januarja. Urnik: v tednu od 17.00 do 19.30 ob praznikih od 10.00 do 12.30. 31. decembra in 1. januarja zaprto. GORICA Kulturni dom: unikatne računalniške grafike Bogdana Sobana iz Nove Gorice z naslovom »Obrazi Krasa«, bodo na ogled do 8. januarja 1999 in sicer ob delavnikih od 9.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13: Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure. ČEDAD V prostorih Cortequattro (Corte San Francescd) je na ogled 50 izvirnih risb Jacovittija. Razstava je odprta do 6. januarja 1999, in sicer vsak dan od 10.30 do 20. ure. _______________VENETO__________________ BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure. ______________SLOVENIJA________________ KOPER Pretorska palača: do 17. januarja bo odprta razstava, kultura Aalto. PORTOROŽ Avditorij: do 19. januarja razstavlja dekorativna stekla Marko Jezernik. Urnik: od 9. do 12. ure ob delavnikih ter v Času večernih prireditev. SEŽANA Mala galerija: do 8. januarja na ogled razstava slik in risb in memoriam Jožeta Tisnikarja ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. Pilonova galerija: do 6. januarja 1999 razstavlja svoje grafike Danilo Jejčič. Odprto od torka do petka med 10. in 12., ter 14. in 17. uro; v soboto in nedeljo med 15. in 18. uro; zaprto ob ponedeljkih in praznikih. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. KROMBERK Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje pod zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. Atelje za opremo prostora: do 6. januarja na ogled likovna razstava Nevenke Drusany z naslovom »Ko zunaj ni vec rož«. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled Se razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LJUBLJANA Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. TANK! Slovenska zgodovinska avantgarda. VeC-medijska razstava. Odprta do 2. februarja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 in ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Mala galerija: do 10. januarja 1999 razstavlja in performans Nika Špan. Razstava bo na ogled s sledečim urnikom: od torka do sobote od 10. do 18. ure in v nedeljo od 10. do 13. ure. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) In 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) 20.25 Goriške razglednice: Na Kornu 20.30 TV dnevnik ® RAI 1 6.00 6.30 6.50 10.05 11.30 11.35 12.25 12.50 13.30 14.05 15.25 17.30 18.00 18.35 19.30 20.00 20.35 20.40 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.45 3.15 Euronews Nan.: Corsie in allevvgria Aktualna oddaja Poletna Unomattina (vodi Anto-nella Clerici), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: Piccolo Nemo (ris., Jap.’93) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria Vreme in dnevnik Variete: Centoventitre Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo Film: Ali Baba (ris.,Tt. ’96) Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes nan. Pustolovščine družine Robinson, risanke Sandokan in nan. Zorro Aktualno: Srečanje mladih elanov skupnosti Taize Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Šport Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Dnevnik Glasbena odd. v živo: Ta-ratata - Bruce Spring-steen NoCni dnevnik, zapisnik horoskop, vreme Aktualno: II grillo, 0.55 Aforizmi Sottovoce -r Potihoma Film: Danza di guerra per Ringo (vestern, Nem. ’65, i. Stevvart Granger) Nočni dnevnik RAI 2 Varjete za najmlajše, vmes risanke Nad.: Quando si ama, 10.05 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme, dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualna odd.: Ljubim živali Variete: Ci vediamo in TV Kratka poročila Film: Angellica e il gran sultano (pust., Fr. ’67), 17.15 poročila Vreme, dnevnik, šport TJijl SP v smučanju '7UHHI Variete: Loto ob 8-ih VeCerni dnevnik 5] TV film: Un miracolo di nome Danny (dram., ZDA ’97, i. R. Thomas) Variete: Amada. mia, amado mio (2. del) Izžrebanje lota Dnevnik, Neon knjige, vreme, šport Film: Suppli (dram., It. '94, i. F. Falzarano) Brezdelje utruja? ^ RAI 3 6.00 8.30 10.30 12.00 12.20 14.00 14.40 14.55 17.00 18.30 19.00 19.55 20.00 20.50 22.35 23.00 0.30 1.10 1.15 2.10 -6.30-7.00-7.30-8.00 dnevnik Film: Riccardo Cuor di Leone (pust., ZDA ’54) Aktualne oddaje Dnevnik, šport Aktualno: Telešogni, 13.25 Media/Mente Deželne vesti, dnevnik Aktualno: Articolo 1 Športno popoldne: nogomet, Malta - Juventus, 16.50 smučanje Dok.: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Nan.: Bugs Film: Invader (pust-. ZDA ’97, i. Sean Young, Ben Gross, D. Baldwin) Dnevnik, deželne vesti Aktualna odd. o skrivnostnih pojavih: Misteri -Egipt Dnevnik, kultura, vreme Fuori orario Boks: Zoff - Conte (IP v superperesji kat.) Aktualno: TeleCamere §3 RETE 4 ■%> ITALIA1 Nad.: Piccolo amore, 6.50 Nan.: Očetovi prijatelji, Regina nato otroški variete, Nan.: Pregled tiska vmes Ciao ciao mattina Nad.: Guadalupe, 9.45 Nan.: Mac Gyver (i. R., Alen, 10.45 Febbre d’ Dean Anderson) amore Film: Explorers (fant., Dnevnik ZDA '885, i. Ethan Havvke, Aktualno: Forum River Phoenbc) Dnevnik H Šport studio, 12.25 Odpr- Kviz: Kolo sreče M ti studio, Fatti e misfatti Film: Ambra (pust., ZDA B Nan.: Baby Sitter ’47, i. L. Darnel, Cornel H Risanke VVilde, G. Sanders) M Nan.: Professione fanta- Kviz: OK, il prezzo e giu- srna - Umori z onega sve- sto ta (i. M. Lopez) Dnevnik in vreme Variete za najmlajše in ri- Risanke sanke Predstavitev odd. La Nan.: Sinbad macchina del tempo Odprti studio, 18.55 Film: Safari Express (pu- Šport st., It.-Nem. ’76, i. Giulia- Risanke: Simpson no Gemma, J. Palance) Nan.: Innamorati pazzi (i. Pregled tiska Paul Reiser, Helen Hunt) Raffaella carra Show Glasb, oddaja: Sarabanda Film: I giorni piu belli Nan.: Dio vede e provve- (kom., It. ’56) de (i. A. Finocchiaro, M.' Laurito, A. Catania) Film: Riposseduta (kom., gl CANALE 5 ZDA '90, i. Linda Blair, Leslie Nielsen) Odprti studio Fatti e misfatti Na prvi strani, vremen- Film: Frate Ambrogio ska napoved (kom., ZDA '80, r.-i. Jutranji dnevnik Tg5 Marty Feldman) Dokumentarec TV film: Il ritorno di Fantaghiro (fant., It. ’96, r. L. Bava, i. Alessandra # TELE 4 Martines) Nan.: Un detective in cor-sia (i. Dick Van Dyke), H 16.45, 19.30, 23.00 Do- 12.30 Nonno Felice godki in odmevi Dnevnik TG 5 mn Innamorarsi Sgarbi quotidiani Nan.: Agente speciale Nad.: Beautiful Ifjciil Film: Pustolovščine baro- Aktualna odd.: Uomini e na Miinchausna donne - Moški in ženske Konjske dirke (vodi M. De Filippi) Zibaldone goloso TV film: Blanche una vi- Film: Nostalgia di un ta d’ amore (dram., Kan. piccolo amore '94, i. M. orsini, 3. del) Aktualna oddaja Aktualna odd.: Verissimo Film: Omicidi al passato (vodi C. Parodij Variete: Superboll (vodi Fiorello) Dnevnik ® MONTECARLO Variete: Striscia la noti- zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti) 19.45, 22.50, 0.45 Dnev- TV film: Odissea (pust., nik, 12.30, 20.10 Šport ZDA-It. '97, r. A. Konca- Nan.: Quincy lovski, i Armand Assan- Film: Agente Porter al te, Greta Scacchi) servizio di sua maesta Variete: Maurizio Costan- Variete: Tappeto volante zo Show Nogomet: Nizza - Fiorenti- NoCni dnevnik na (prijateljska) Striscia la notizia Film: Strane presenze Film: Fantaghiro (kom., ZDA '87) IT Slovenija 1 {r Slovenija 2 Napovedniki Vremenska panorama TV prodaja Nanizanka: Vsi Zupanovi Glasbena šala (šola), 5. možje (ZDA, i. Michael J. oddaja Fox, Carla Gugino, Alan TV nad.: Junaki petega Ruck, 19. epizoda) razreda zadnji del) Matineja Nad.: Fenix in preproga Nanizanka: Zamudniki VB, 5. epizoda) (Avstral., 8. ep.) Film: Lotta se odseli Nanizanka: Pacific Drive (Švedska 1993, r. JOhan- (Avstralija, 129 ep.) na HAld, i. Grete Havne- Tedenski izbor. Nad.: skold, L. Gloppestad) Anne Le Guen (Fr., 2.) Tedenski izbor: Pogovor TV prodaja Nan.: Učitelj (Francija, 9. Šport ep.) Novoletna skakalna tur- Poročila, vreme, šport neja Vremenska panorama Dokumentarna oddaja: Dok. serija: Tretje oko (9. Prerokbe (ZDA) del) Film: Agatha Christie: Nan.: Murphy Brovvn (17. Mrtvaško bledi konj (VB) epizoda) Novoletna skakalna tur- Film: Andre (ZDA) neja (iz Oberstdorfa) Obzorja duha Nanizanka: Angel, varuh Obzornik, vreme, šport moj (ZDA, i. Roma Daw- Po Sloveniji ney, Della Reese, John Oglasi Dye, 9. epizoda) Reportaža: Male sive celi- TV igrica: Kolo' sreče ce Videoring: Videospoti s Dok. serija: Tretje oko Tino (zadnji del) Risani film: Tom in Jerry Otrokom za praznike: Ca- Film: Montand (Fr.) pek in Klara (10. odd.) Nad: Ekhaya, družinska Dnevnik, vreme, šport kronika (Kan., 5. del) jfflS Nan.: Nash Bridges (8.) Pajčevina m Dobrodošli doma Nočni pridih. Nanizanka: ! y Nad.: Beck (VB, 5. del) Vsi županovi možje (ZDA, > jfu Odmevi, vreme, kultura i. Michael J. Fox, Carla j*j| Šport, oglasi Gugino, Alan Ruck, 20.) Osmi dan Nan.: Leteči odred (VB, i. Drama: Ljubezenska gla- Reece Dinsdale, Robert sba - La musique d’ Reynolds, 5. ep.) amour (Claude Debussy) (Francija, r. James Cellan Jones, i. Francois Marthouret, Pascale Ro- K Koper card, zadnji del) Napovedniki SP v smučarskih skokih Kuronevvs TV PRIMORKA Gugalnica Igre naših babic in dedkov Alpe Jadran Globus 16.55 Videostrani Pogovorimo se o... Videospot dneva Program v slovenskem je- Oddaja za zamejce v Ita- ziku: Halo, izzvani ste liji: Med SoCo in Nadižo Primorska kronika IMKU Videostrani Tv dnevnik, šport EuB Dnevnik, vreme Otroška odd.: Gugalnica Iz tiska Sredozemlje Dnevnik TV Primorka S ki report Aktualno: Meridiani Vsedanes - TV dnevnik Film: Rop vv treh dejanjih (It. '76, i. C. Vil-lani, Walter Chiari) Vsedanes - TV dnevnik, vreme 'A Radio Trst A 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Srednjeevropski obzornik; 9.15 Odprta knjiga: Vnuki (L. Adamič, r. M. Sosič, 11. del); 9.30 Potpuri; 10.10 Koncert operne glasbe; 11.00 Sredina kramljanja s S. Verčem; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba za vse okuse; 13.30 Za smeh in dobro voljo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Z Goriškega; 15.00 Rock party; 15.30 Mladi va; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: slov. glasba za saksofone; 18.00 Literarne podobe: V pismih S. Kosovela (N. Pertot); 18.30 Slovenska lahka glasba; 18.45 Vera in naš čas; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini; 8.30, 12.30, 18.30 Poročila v italijanščini; 10.30 Matineja; 16.00 Juke box time; 19.00 Glasba po željah v živo; 21.20 Samo za vas; 22.30 Ostali Trst - L' altra Trieste. Radio Koper (slovenski program) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranjik; 7.30 OKC obveščajo, zanimivosti; 8.00 Pregled tiska, vreme; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 11.15 Aktualnosti; \^13.00 Kviz in glasb, želje: Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Glasb, kronika; 19.30 Šport in glasba; 22.00 Zrcalo denva - Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6,25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla sin-gle; 10.33 Giro d' aria; 11.00 Modri val; 13.00 L' una blu; 13.40 Bella bellissima; 14.20 Locandina; 14.33 Sigla single; 14.45 Srečanja; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Dance elassies; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport, Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21 .(X), 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio plus; 9.45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.30 DIO; 17.05 Beseda o letu '98; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč. otroci; 20.00 Glasb, utrip; 21.05 Festival Evroradia; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd::22.40 Slov. pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 10.40 Kje vas čevelj žuli; 12.00 Sredi srede; 13.45 Gost izbira glasbo, Kulturne drobtinice; 14.45 Expres; 15.30 DIO; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Izjava tedna; 17.00 Vzhodno od rocka; 18.00 Korak več; 18.45 Črna kronika; 19.30 Odprti termin; 21.30 Težka kronika; 22.00'Zrcalo dneva; 22.30 Glasbena odd. J. VVebra. Slovenija 3 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 10.05 Literarna matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Repriza; 13.30 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi v mozaiku glasbe; 15.30 DIO; 16.15 Glasbeni utrip; 17.15 Likovni odmevi; 18.30 Sodsob-na umetnost; 19.30 Slov. operna ustvarjalnost; 20.00 Pota naše glasbez; 21.30 Ars antigua; 22.05 Aljaska; 22.25 Sredina serenada; 23.00 Jazz session; 23.55 Glasba. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasb, produkcije leta in novoletne pesmi; 21.04-22.00 Večerna: Srednjeevropski magazin; Radio Agora dnevno: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski dnevnih Lastnik: Zadraga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699, fax 040 773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT-80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni t.r. PRAH DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov F1EG ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE r „ . SREE A 66 666 VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom je ciklonsko območje, nad a vzhodno Evropo pa območje visokega zračnega priti- O ska. Z jugozahodnim vetrom doteka nad naše kraje v višjih plasteh hladnejši in suh zrak, pri tleh pa ostaja hladen in vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.29. Dolžina dneva 8.44. PLIMOVANJE Danes: ob 0.49 najnižje -18 cm, ob 7.02 najvišje 51 cm, ob 14.01 najnižje -57 cm, ob 20.28 najvišje 27 cm. Jutri: ob 1.41 najnižje -18 cm, ob 7.43 najvišje 53 cm, ob 14.38 najnižje -64 cm, ob 21.10 najvišje 33 cm. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m..............2 1000 m..............2 1500 m..............0 °C 2000 m............-2 2500 m ...........-3 2864 m............-3 VETER MEGLA SREDISCE TOPLA HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA C A DANES GRADEC -10/1 TRBIŽ M. SOBOTA O -9/2 CELOVEC O -12/-3 S o KRANJSKA GORA Q TRŽIČ O S. GRADEC -9/-1 O PTUJ -9/0 O KRANJ CEUi ^ 0-5/4 *N. GORICA 2/7 LJUBLJANA -3/2. POSTOJNA Z v o V4 KOČEVJE B „x° N. MESTO -3/2 O ZAGREB -6/2 ^ UMAG B, O ^ČRNOMELJ Č6b Danes bo v jugozahodni Sloveniji pretežno oblačno, drugje delno jasno z zmerno oblačnostjo. Po nekaterih nižinah bo zjutraj megla. SOSEDNJE POKRAJINE: Precej jasno bo. Ob Jadranu pa pretežno oblačno. Po nižinah pa se bo večji del dneva zadrževala megla. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE Za iraški tednik Sadam »človek vseh časov« BAGDAD - Iraški tednik je predsednika Sadama Huseina zaradi njegovega poguma in priljubljenosti med iraškimi prebivalci v nedeljo imenoval za »Človeka vseh Časov«. »Samo on in nihče drug živi v naših srcih in simbolizira naše dostojanstvo in ponos«, je v uvodniku zapisal tednik Al-Musawir al-Arabi. Ob uvodniku je risba Sadama, ki ima na glavi kavbojski klobuk, v roki pa drži avtomatsko puško AK-47. »Kdo s svojim pogumom daje opravka vsemu svetu?« je zapisano v uvodniku, ki še dodaja, da je Sadam deležen potrpežljivosti in odpuščanja ter se ne boji nikogar drugega kot stvarnika. (STA/AP) V izraelskem parlamentu ne bo hrane na kredit JERUZALEM - Zaradi bližajočih se predčasnih volitev v Izraelu se je zakupnik parlamentarne kantine v knesetu zbal za svoj denar. Hrane ne daje veC na kredit - še zlasti pa ne poslancem. Potem ko je predsednik parlamenta Dan Tichon med neko razpravo zadnje dni šaljivo pripomnil, da bo po predčasnih volitvah na kavo v kantino tako in tako prišla samo še polovica starih poslancev, je zakupnik v kantini obesil izvesek z napisom: "Prosim, da do konca tedna poravnate še neplačane dolgove. Od danes do razpustitve parlamenta ni veC kreditov. Kdor ne bo plačal, tudi ne bo jedel." (STA/dpa) Inventar v zoološkem vrtu V hamburškem zoološkem vrtu pripravljajo letni inventar. Zato vestno popisujejo »vse imetje«. V zapis seveda sodi tudi dolžina moroževih oklov (Telefoto Ap) Mladi Nemci se bojijo revščine BERLIN - Vse več mladih v Nemčiji se boji revščine. Javnomnenjska raziskava Emnida, ki je bila opravljena po naročilu muenchen-ske revije Bravo, je pokazala, da se 41 odstotkov od vec kot 3000 vprašanih mladih boji socialnega nazadovanja. Lansko leto je ta delež med vprašanimi v starosti od 14 do 18 let znašal le 27 odstotkov, je zapisal Bravo. Med bojaznimi mladih sicer prevladuje skrb za poklicno prihodnast (56 odstotkov), ki ji sledita strah pred nasiljem in kriminalom (55 odstotkov) ter naravnimi katastrofami (50 odstotkov). (STA/dpa) Ceausescu nezanimiv BUKAREŠTA - V Bukarešti so za pribbžno 25.000 nemških mark prodali zbirko alkoholnih pijaC nekdanjega romunskega predsednika Nicolaeja Ce-susescuja. Zbirko pijaC je kupilo neko izraelsko podjetje. Kot so ob tej priložnosti pisati romunski časniki, je bil to rezultat že petega poskusa, da bi na dražbi prodali 1150 steklenic vina, Zganja in likerjev. (STA/dpa) VVendersova reklama FRANKFURT - Nemški režiser Wim VVenders je svoj talent posodil nemški železnici. Zanjo je namreč posnel pet reklamnih spotov, ki trajajo 40 sekund. Z reklamnimi oglasi skušajo vrniti ugled nemškim železnicam po hudi junijski nesreči hitrega vlaka v kraju Esche-de, kjer se je smrtno ponesrečil 101 potnik. Sedaj na potezi avstralski balonarji SIDNEY - Dejstvo, da je ameriškim John Vallington dobili halo, v kateri balonarjem pred nekaj dnevi spodletel pripravljajo ladjico in vse, kar je pac poskus, da bi z balonom obleteli svet, potrebno za sodobni balon. Delo jim ni odvrnil avstralskih navdušencev od gre kar od rok, upajo pa, da bodo v ne-naCrta, da bi tudi sami poskusil prelet kaj mesecih nared lun da bodo lahko sveta. V kraju Aliče Spring v Avstr ali- odleteli. Na telefoto Ap priprava ladji-ji so Bob Martin, Dave Linninger in ce, ki bo obešena na balon.