Št. 39. V Gorici, v soboto dne 14. maja 1904 Tečaj XXXIV. Iihaja dvakrat na tede«, in rioer v sredo in sobota ob 11. uri predpoldne ter slane z izrednimi prilogami ter s .Kažipotom*' ob novem leta vred po poŠti prejemtum ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto....... 13 K 20 h, ali gld. 6 80 pol leta ........ 6 , 60 , , , 3-30 četrt leta.......3 , 40 „ , , 170 Posamifine fitevllke stanejo 10 ra. -.•• * Naročnino sprejema uprar&Htvo v Gosposki ulici :v. 7. v Gorici \r »GoriHri Balami. A. GabrSček vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zveier; ob nedeljah, pa cd 9. ~, are. Na aaraeila brea doposlaae ¦•romalee te ih 4iir»Mo. Opisal la paalanl«« se racunijo po petit-vrstah >t fie tiskano 1-krat 8 kr., S-krat 7 kr., 3-faat 6 kr. vsaka " vrsta. VeSkrat po pogodbi. — Večje 8rke po picstom — Reklame in spisi v orednUkem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgo vornost. »Vse za omiko, svobodo In napredek I« Dr. K. L.-vrit Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi v L nadstr Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravnižtvo se nahaja v Gosposki ulici 5t, 7. v I. nadstr. na ievo v tiskarni. Naročnino In oglase je plačati loco Goricn. ' "Dopisi naj se poSlljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnifftvu. ______ „PRIMOBEC« izhaja neodvisno od «So5e» vaak petek iu stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So8a» in eprimoreo« ee prodajata v Gorlo! v to-bakarni Sohwars v Šolski uliol «u Jellersits v Nunski nlioi; — v Trstu v tobakarni Lavrenčio" na trga della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. >Gor. Tiskarnat A. GabrSček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Atentat na šolo. Vodstvo ljudske Šole v Smasti na Ko-bariskem se je obrnilo dne 16. jan. t. 1. na c. kr. okr. Šolski svet v Tolminu z naznanilom, da dečki-mintstranti ob raznih prilikah pogrebov, porok itd. izestajajo iz šole, ter je vprašalo, kako je smatrati te zamude, ker je kurat Ivan Leben trdil, da so vse take zamude Šolskih otrok opravičene. Okrajni Šolski svet v Tolminu je odgovoril na to-le vlogo tako-ie: V Tolminu, 8. febr. 1904. Vodstvu ljudske* šole v Smasti. Ozirom na t. n. poročilo dd. 16. jan. t. 1. st. 6. obveščam isto kakor sledi: Trditev tamkajsnega kurata, da bi bili dečki ob dnevih, kojim je ministrirati pri službi božji oz. cerkvenih opravilih pouka prosti, je napačna, kajti ministriranje ne spada med verske vaje v smislu § 5. dež. post. dd. % maja 1883. št. 53. Z zamudami radi ministriranja je postopati kakor z drugimi neopravičenimi, oso-bito tedaj, ako se iste prepogosto ponavljajo. Predsednik: Prinzig, s. r. Kurat Leben * tem ni bil zadovoljen; tategadel se je obrnil v tej reci do deželnega Šolskega sveta, kateri je (vpoStevaje v nekaterih točkah tamkajšnje običaje) odgovoril po predsedniku okr. sol. sveta Prinzigu tako-le: V Tolminu, f. maja 1904. Precastitemu kurac^skemu uradu na LibuSnjem. Vsled odloka c. kr. deželnega Šolskega sveta dd. 4. aprila t. 1. št. 192/GS obveščam isti, da je c. kr. deželni Šolski svet sklenil na podlagi neke tamkajSne vloge v seji dne 26. marca t. i., da se ima smatrati od Šolskega vodstva v Smasti opravičenim morebitne zamude enega ali dveh ufieneev, kateri bi pri porokah, pri javni službi božji na pustni pondeljek in torek, pri eni v adventu in eni v postnem Času obdržavani skupni spovedi, kakor tudi pri maši povodom pogreba, katero se bere v poznejših urah, služili kot ministranti, ako potrdi kuraeijski urad, da je dotiCni oziroma sta dotiCna učenca zamudila Šolski pouk, ker sta mini-strirala pri službi božji. O tem sklepu se je obvestilo tudi Šolsko vodstvo v Smasti. Predsednik: Prinzig, s. r. Kurat Leben dostavlja k vsemu temu: a Iz tega sledi toraj, da sme eden ali dva Šolska učenca, ako strežeta pri službi božji v poznejših urah, izostati od pouka v šoli, ter mora Šolsko vodstvo te zamude opravičiti, ako duhovni urad le potrdi, da jih je res rabil za strežnike pri službi božji". NaS slavni c. kr. in preCastiti deželni šolski svet je storil zopet nekaj, kar ni v nikakem skladu s Šolskimi zakoni, storil pa je to, ker prevladuje v njem duh, ki meni, da mora imeti vedno prav duhovnik nasproti učitelju; zgodilo se je to na ljubo klerikalni stranki, ki zastopa srednjeveško naziranje, da sme duhovnik delati s šolo v slučajih, kar hoCe. V vseh takih rečeh, kjer so prizadeti duhovniki, vstrezajo tem slednjim, pa Ce so Se tako predrzni v zastopanju krivice, in piskajo na zakone. To, kar kaže odlok deželnega Šolskega sveta, je pa naravnost atentat na ljudsko šolo. Na prvi pogled je jasno, da je okr. Šolski svet v Tolminu zastopal popolnoma pravilno stališče, da je z zamudami radi ministriranja postopati tako, kakor z drugimi n e~ opravičenimi, osobito tedaj, ako se iste prepogosto ponavljajo. Ministriranje ne spada med verske vaje v smislu § 5. dež. post. od 2. maja 1883. St. 53. To je pravilna, pametna rešitev, ali poglejmo, kaj je storil slavni deželni Šolski svet. Brez vsake zakonite podlage kar absolutistično ukazuje, da je smatrati zamude dečkov-ministrantov za opravičene. Samo duhovni urad potrdi, da je rabil ministrante pri službi božji, in šolsko vodstvo se mora lepo ukloniti pa zaznamovati zamude za opravičene. Tako se vlada šolo v naši deželi. N6, odloku deželnega šolskega sveta, kakor reCeno, se nič ne čudimo, ker sedijo v njem trije pobožni Slovenci, kateri so brez dvoma »toplo priporočili* kuratovo vlogo, in po drugi strani se že sme ugoditi taki prošnji, saj klerikalci vladi ne kalijo vode in tudi v slovensko politiko so zanesli »zmernost", s katero jePajer,ki je tudi dan deželnega Šolskega sveta, jako zadovoljen. S šolo je delala vlada Se vedno mačehovsko, in klerikalna stremljenja podpira na celi črti — zato pač ni bilo pričakovati drugačne rešitve. Kako mislijo duhovniki izkoriščati to rešitev, je že povedal kurat Leben. Učitelj mora molčati, gospod nune mu bo kar diktiral: Jutri imate, dečka-ministranta, kjer jih je več, pa seveda več! — prosto, ker bo maša ob 10. uri, pojutrišnjem tudi, ker bo poroka, tretji dan bo pogreb, jih tudi ne bo itd. Učitelj ima kar lepo beležiti: toliko in toliko ur opravičeno zamujenih. Kjer je mala fara, bi se Se koncem konca ne pognalo toliko pri pouku, ali kjer je večja, tam pa dečki-ministranti lahko kar dopust vzamejo za dlje časa, v slučajih takole za pol leta, kajti po vednih zamudah se niti ne splača otroku hoditi gledat v šolo za par ur ravno kak dan, ko ne ho za ministranta. Ako se bo ravnalo po omenjenem odloku deželnega Šolskega sveta v takem smislu, kakor si ga razlaga kurat Leben, potem ima duhovnik kar naravnost pravico, izbrati si iz šolske mladeži ministrante ter jih rabiti pri cerkvenih opravilih: pri masi, pri porokah, pri pogrebih, pri skupnih spovedih itd., pa če radi tega tudi trpijo dečki v šolskem pouku ter zamujajo morda najvažnejše. Šolsko vodstvo mora molčati in opravičiti vse zamujene ure, no, kako pa hoče biti drugače, saj je bil deček vendar pri službi božji!! Ako se vsled večnega ministriranja nič ne nauči, duhovnik ne bo kriv, kriv bo ie učitelj pa ta brez-verska šola! Če pomislimo, koliko duhovnij je v naši deželi, tedaj vidimo, da se utegne po označenem navodilu prav lepo število šolskih dečkov opehariti za lep del šolskega pouka ter jih jemati za cerkvene strežnike. Odlok deželnega šolskega sveta je brezvesten, absolutističen Čin, je atentat na Ijuš* -sko šolo, proti kateremu moramo najsloves-neje protestovati. Nikdo ne more imeti nič proti temu, ako dečki strežejo v cerkvi, pri pogrebih itd. izven Šolskih ur, ali da bi trpeli na šol- skem pouku radi ministriranja, to pa ne gre, to je v največjem nasprotju s Šolskimi zakoni in z vsakim zdravim razumom. Čudili bi se takemu omenjenemu odloku, ako bi bil prišel iz drugih rok, ali ker je izSel iz naSega prestavnega deželnega šolskega sveta, se pa kar nič ne čudimo. Saj so pri nas neverjetnosti doma!.,. Kateheti že tako zanemarjajo šolski pouk, sedaj bodo še otroke jemali iz Šole za ministrante ter pri tem Šikanirali učitelje. Jasno je, da ne sme ostati pri odloku deželnega šolskega sveta, ampak prizadeti so dolžni, dognati to reč na višjih mestih do pravega zaključka. Ceritev naj si iSče svoje strežnike, kjer hoče, po Šolski mladini segati na tak način, da radi strežnistva trpi na pouku, je nedopustno, je nezakonito, in zato nikakor ne sme obveljati. Iz tistega slavnega tdioka fie slavnejšega našega deželnega Šolskega sveta pa se končno razvidi, kak moderni Soli in učitelj-slvu sovražen duh veje med naSo visoko gospodo in kako klečeplazi ta pred vsakim gorskim kura to m. Kaj vse Se smemo pričakovati od te korpbracije! Nadejamo pa se, da se ta atentat zlomi na odporu v prvi vrsti prizadetih, potem pa povsodi drugodi, kjer bi se hotelo izkoriščati večknt omenjeni odlok deželnega Šolskega sveta. Dopisi. Sedlo prt Kobarida. — V »Primorskem listu* od S. t. m. se je oglasil »Pra-vicoljub" in oznanil strmečemu svetu najnovejšo novico, »kako so se namreč veselili ob času volitve župana*. Presneto dolga časa je »pravicoljub* doma prekuhaval to najnovejšo novico, predno jo je spustil v širni svet; — saj je bila volitev župana vendar že 14. aprila! To zamudo je najbrž zakrivil grozni poraz, kojega je »pravicoljubova* stranka doživela ob občinskih volitvah. Ta poraz je menda tako hudo uplival nanj, da je pravicoljub komaj sedaj prišel toliko k sebi, da je prijel za pero ter obvestil »Primorski list* o svoji globoki žalosti. To je pač hudo, če se združita kar dve stranki — mežnarjeva (klerikalna) in pa Trije mušketirji. Napisal Alesaiidre Durnas. DrugI del. (Dalje.) Tekom svoje hitre hoje je preletel Felton v svojih mislih še enkrat vse tožbe, ki jih je govorilo proti ljubljencu Jakoba I. in Karola I. opravičeno ali neopravičeno njegovo prejSnje dveletno razmišljanje in dolgo bivanje med puritanci. Primerjaj« državne zločine tega ministra, oči-vidne zločine, evropske zločine — Če se more tako reči — s privatnimi in neznanimi zločini, katere mu je razodela miladv, se je Felton prepričal, da je izmed obeh ljudi j, ki sta se združevala v Buckinghamu, izvršil več krivic oni, katerega življenje je bilo javnosti skrito. Pri svoji tako nenavadni, tako novi, tako žareči ljubezni je gledal zločine, katere si je izmislila in katerih ga je obdolžila na tako nesramen način lady Winter, kakor skozi povečevalno steklo, ki pretvarja atome, katerih sicer ne vidimo, bitja, ki niso niti velika kakor mravlja, vedno v strašne zveri. Poleg tega mu je razvnemala kri hitrost njegove hoje. Misel, da je izpostavljen strašnemu maščevanju, pustil za seboj žensko, katero je ljubil ali boljši oboževal kakor svetnico, prejšnje razburjenje, hipna utrujenost: vse to je dvigalo njegovo dušo nad človeška čustva. Proti osmim zjutraj jo dospel v Portsmouth; vse prebivalstvo je bilo na nogah; po cestah in v prista- nišču se je razlegal glas bobna; čete, ki so bile določene, da se vkrcajo, so odhajalo na breg. Pokrit s prahom in ves poten je prišel v admiralsko palačo; njegovo navadno bledo obličje je bilo vsled vročine in jeze škrlatasto rudeče. Straža mu ni hotela dovoliti vstopa, toda Felton pokliče poveljnika straže, potegne iz žepa pismo, katero je prinesel, ter pravi: »Brzi sel lorda Winterja.< Pri imenu lorda Winterja, ki je štel, kakor je bilo znano, med najzaupnejše prijatelje Njegove Milosti, da poveljnik straže ukaz, naj dovolijo Feltonu vstop, zlasti še ker je nosil ta sam uniformo mornarskega častnika. Felton odhiti v palačo. V trenotku, ko vstopi v vestibil, se prikaže tudi zaprašen in zasopen mož, ki pusti pred vrati poštnega konja in pade pri vstopu na obe koleni. Felton in ta mož se obrneta istočasno na Pa-tricka, prvega vojvodovega komornika. Felton imenuje ime lord \Vinterja, nepoznanee neče imenovati nikogar in trdi, da se more dati spoznati j edino vojvodi. Oba prosita nujno, da se ju spusti naprej. Patriek, ki je vedel, da je lord Winter z vojvodo v službenem in prijateljskem razmerju, da prednost onemu, ki je prišel v njegovem imenu. Drugi je moral čakati: in lahko je bilo videti, kako je preklinjal to zamudo. Komornik pelje Feltona skozi veliko dvorano, kateri so čakali poslanci mesta La Rochelle, ki jih je vodil princ de Soubise, in ga odvede v kabinet, v ka-torem je končaval Buckingham, ki je prišel pavkar iz kopel j i svojo toaleto, na katero je obračal* vedno in tudi to pot veliko pozornost. »Poročnik Felton,« pravi Patriek,« v imenu gospoda Winterja « »V imenu gospoda Winterja!« ponovi Buckingham. »Naj vstopi!« Felton vstopi. V tem hipu vrže Buckingham dragoceno spalno suknjo, vezeno z zlatom, na kanape, da obleče žametasto suknjo, posejano z biseri. »Zakaj ni prišel baron sam?« vpraša Buckingham. »Pričakoval sera ga to jutro,« »Naročil mi je, naj javim Vaši Milosti,« odvrne »da zelo obžaluje, da se mora odpovedati tej časti, ker ga ovira straža, katero mora opravljati na svojem gradu.« »Da, da,« pravi Buckingham, »znano mi je: neko jetnico ima.« »Bas glede te jetnice želim govoriti z Vašo Milostjo,* odvrne Felton. »Prav; govorite!« »Kar vam imam povedati o njej, smete slišati . samo vi, milord.« »Pustite naju sama, Patriek,« pravi Buckingham, »toda ostanite tako blizu, da morete slišati zvonec; kmalu vas pokličem.« Patriek odide. »Sama sva, gospod,« pravi Buckingham, »govorite !« >> onega, ki bi rad služil po 600 gl na leto— j da le strmoglavita dosedanjega župana, a iz-podletelo jima je: naSa napredna stranka je zmagala na celi Črti, v vseh treh razredih! Ljudstvo je pokazalo, da ne mara priti pod klerikalno komando g. K. niti g. L., kateri je i pri svojem sorodniku vendar tako milo prosil: ,Če že nočeš biti z našo stranko, daj pa vsaj meni eno ,štimeo*, da bom ,manjk* za starešino, Ce že ne za župana.« A tudi poglavarja druge, nekake zmerne stranke, I ljudstvo ni maralo, kajti bil je sam v svojih željah prenezmeren, da si je želel kar po 600 gl. na leto od občine — in koj se oglasi jih sto, le-ta nam župani! ne bo! In on je takrat, oh! — tako milo zajokal in točil solze v kremi L., kjer navadno le vino in žganje točijo. ~ Pri tej priliki naj Se omenim veliko Čudo, da se je celo par priznanih najodloč-nejsih liberalcev združilo z mežnarjevo stranko in volilo v družbi z gosp. vikarjem. Kakor je videti, se je res nekaj grešnikov spreobrnilo t Zmagala je torej naša stranka 1 Da smo ae zmage veselili, je naravno! Saj se je veselila na svoj način tudi .pravicoljubova" stranka. Zbrala je namreč takoj vse mogoče gradivo, koje je izročila znanemu goriškemu advokatu brez doktorske diplome. Ta je iz doposlanih podatkov spletel dolg - dolg običajni rekurz, ki je bil pa v vseh točkah zavrnjen kot neutemeljen. In iznova smo se veselili ter slavili izvolitev župana 1 Streljalo se je in peli smo, — a „pravicoljub* je bil žalosten in v tej bridki žalosti je videl in slišal, kako se drugi vesete, — to je paC res prehudo l In v tej svoji žalosti se je zatekel k .Primorskemu listu- in se mu pritožil nad našo brezsrčnostjo, da pojemo in celo na vse grlo pojemo, ko se njemu srce trga bridke žalosti! Ni bil moj namen, spravljati med javnost našo volitev; ker me pa »pravieoljub* izziva, moral sem dodati, kar je on pozabil. Sicer nam je .pravicoljub« še obljubil: ,Ako treba, imam še marsikaj na razpolago.* Iz skrbi za njegovo dragoceno zdravje mu toplo priporočam, naj prejkoprej izprazni svojo bi-sago, da ga ne bo preveč težila; Ce pa zopet kaj pozabi, že jaz dostavim. Za slovo ga pa prosim, naj se prihodnjič podpiše s pravim imenom, kajti .Pravicoljuba* lahko podpiše tudi največji falot in krivičnež. Pošten človek se ne boji z odkritim obrazom pred ljudi. Gašperut, I. r. župan. Is Sežane. — Najtopleje se zahvaljujemo za zabave, katero nam je povzročilo .Potovalno podvzetje* g. Luznika v Sežani 11. t. m. Jako spretno igranje na umetni harmonij, izvrstno delovanje modernega kinematografa in vse druge novosti so nas pripravile do take iskrenosti, da moramo na ves glas zaklicali vrlemu in napredujočemu rojaku: Živio, g. Luznik! Prosimo o prihodnji dani Vam priliki spomnite se na nas zopet Več Sežancev. Iz Bol. Vrtojbe. (Volitev župana.) — Po dolgem in željno pričakovanem času je vendar enkrat prišlo do volitve župana. Izvoljen je g. Prane pl. h o k a t e 1 i. Upamo, da smo si izvolili za župana moža, kateri je za ta posel zmožen in vreden te Časti. Pričakujemo od njega, da bo redno in vestno spolnoval svojo nalogo enako za tri občine, in dalje upamo, da odslej bo pri nas le ena stranka in ena Vrtojba, gorenji in dolenji konec. Daiate m raz« nivice. Opozarjamo na koncert. — Jutri zvečer se bo vršil napovedani koncert .Pevskega in glasbenega društva" v Gorici. Vspored koncerta je jako lep in zanimiv, sestavljen tako, da mora zadovoljiti vsakega poslušalca, in to toliko bolj, ker smemo reči, da. je osobje, ki nastopi, marljivo izvežbano in pripravljeno za koncert. Obeta se torej lep užitek. Radi tega vabimo na kar največ mogočo udeležbo. Lepa glasba, lepo petje pa naša narodna čast kličejo nas jutri zvečer v hotel .Central*. Na svidenje! Generalni Štab je odšel iz Gorice v četrtek v jutro, in sicer so šli v Gradišče in v Ronke, jutri posetijo Gradež, potem od-spejo v Nabrežino, v Trst, in od tam v Dalmacijo. V sredo dopoludne so bili v Št. Fer-janu in v Kojskem. Pri odhodu iz Gorice je bila postavljena na Telovadnem trgu ena kompanija 47. peš-polka z godbo in zastavo. Mestnim godcem, ki so koneertovali dan poprej na Tel. trgu, je daroval baron Beck 50 K za pivo, katero naj pijejo na njegovo zdravlje. .Goriški Sokol* z nenavadno agil-nostjo pripravlja za bližajočo se ljudsko slavnost, ki se bo vršila prihodnji mesec, vse, kar treba, da bo ta čim impozantneja in zabava izredna. Vsa primorska društva pa prosimo, da začno delati z unemo za častno vdeležbo. Od pevskih društev, ki se udeleže, je želeti, da bi nastopila po potrebi z jedno ali dvema pevskima točkama. Posebna vabila in natančen program se razpošlje v kratkem. Za one, ki hočejo nastopiti pri javni telovadbi s prostimi vajami, je poduk v pondeljkih, sredah in petkih od 8,—%9. ure zvečer. Poroka. — Danes popoludne se poroči na Dunaju v Votivni cerkvi g. Pavel Mosettig, c. kr. okr. komisar v Trstu, z g.čno Evgenijo B e n i s c h-evo, hčerko komerc. svetnika g. Geze Benischa. Bilo srečno! Priznanje. — Gosp. Pavel Oborzil, slaščičarnar v Gorici, šolska ulica, je poslal po naročilu v Vipavo razne konditorije za oficirje generalnega štaba, ko so se mudili tam. V imenu Njeg. Eks. barona Becka je dobil na to g. Oborzil popolno priznanje in izraženje zadovoljnosti za izvrstno in najo-kusnejše blago. Inseratt In klerikalna blsaga. Anto-nio Klobasa je glasnik klerikalne stranke. On piše v .Gorici*, da naročniki nimajo nič od inseratov. — Če nimajo naročniki nič, notera tudi ne morejo imeti nič inserenti. Klerikalci stojijo torej na stališču, da so igrati brez-vspešni. Sedaj pa vprašamo: Čemu pa jih priobčujejo ?! Ker jih smatrajo za brez-vspešne, potem jih priobčujejo pač le radi tega, da si polnijo z denarjem za inserate nikdar sito klerikalno bisago. Je umevno, ker drugače bi ne govorili o trgovcih, da ciga-nijo ter da zavijajo, da občinstvo trpi radi njihl Glejte grdo izsiljevanje denarja iz obrtnega in trgovskega stanu! Klerikalni agitatorji so lovili in še love inserate na nepošten način, ker grozijo z bojkotom in pomembno dostavljajo, da bo škodilo. Glejte, kako imajo ljudi za norca, glejte, kako sleparsko izsiljujejo iz Ijudij denar za nič. Saj vendar pravijo, da se inserati brez pomena za naročnike, da nimajo nič od njih! — Kaj nima dr. Gregorčič, lastnik .Gorice*, že tako dosti dohodkov, da pusti loviti za drag denar inserate za svoj list, od katerih nimajo naročniki nič ? Kako naj rečemo takemu početju, da bo dosti označeno za svetega moža in rimskega doktorja?! Trgovski in obrtniki pa lahko razvi-dijo iz tega, kake prijatelje imajo v krogu dr. Gregorčiča! Luka Makako i vipavskega. Neki L(uka) M(akako) je bil priobčil v „Goriei" neumen zvitarski dopis. Na to mu je odgovoril jeden naših dopisnikov z Vipavskega tako, kakor je zaslužil, ter ga krstil za Luka Makafco. Luka Mafcako pa je bil užaljen in razjarjen, in hotel se je znesli. Ali nad kom P Našega dopisnika z Vipavskega ne pozna, zato lop po — Gabrščeku. L. M. pravi: Gabršček je odgovoril v dopisu z Vipavskega.... Podtikanje dopisa z Vipavskega Gabrščeku je tako neumno, da mora vzbujati le posmeh, kaže pa, da oni L. M. res ni drugega nego Luka Makako. Čast dela temu svojemu pravevau imenu. Naš dopisnik ga je zadel izborno. Bralno In pevsko društvo v Št. An-drežu priredi dne 5. junija t. I. veselico s plesom. Vspored prihodnjič. Cepljenje koz. — Včeraj so cepili koze | tudi še na magistratu v zdravstvenem oddelku, V sanjah padel skozi okno Iz dragega nadstropja. — 28-letm Al. Scimnia iz kraljestva je nastavljen pri delu nove železnice v Solkanu kot delovodja. V noči na sredo se mu je sanjalo, da leti po zraku, pri tem je skočil iz postelje ter stopil k oknu in se zvrnil skozi isto, kakih 5 m globoko. Ko je prišel k sebi, je stokal in klical na pomoč. Prihiteli so delavci ter ga dvignili. Kmalu potem so ga pripeljali v Gorico v bolnišnico. Cerkve popravljajo. — Ljudstvo je siromašno, ne more plačevati davkov, Cesto nimajo v kmečki hiši niti za sol — cerkve med nami pa vedno popravljajo in prenov-ljajo. Za »svete« reči je vedno denarja na razpolago, in sicer na kupe. Sedaj so prenovili cerkev v Sv. Križu na Vipavskem ter zabili v njo 8000 K, Lepa svota 1 C* je bilo potrebno baš tako drago popravljanje, dvomimo, misiirrr, pa, da bi bilo bolje, če bi se obračale take svoto res v kak dober namen za ljudstvo, ki je vsega potrebno ter potrebuje opore zlasti v kmetijstvu. Ni treba toliko lišpa, zlata in srebra po cerkvah, priprosti naj bodo božji hrami, veža molitve, ne pa — teater in razstava zlata in srebra pa posvetnega lišpa. V koči v vasi umira kmet pomanjkanja, na holrau mu pa stoji cerkev, katere oltarji komaj držijo zlate kipe in srebrne okraske ter se svetijo in bliščijo v solncu, da gledalcu vid jemlje. V cerkvi bo gatstvo, v kmečki hiši beda I — Kdaj odbije nate ljudstvo od sebe tisto silo, ki mu s kremplji trga iz žepa denar ter je pod pritiskom pekla in hudiča dela fanatično in trepetajoče ?! Dva plesa sta se vršila v občini koj-ščanski v preteklem mesecu, in sicer ker sedanji še-žapan ne dovoljuje plesov, nedovoljeno. Ker je tako, potem se ni čuditi, da čitamo v »Prim. listu", da sta bila plesa podpirana od napredne stranke. Dne 8. t. m. je bil zopet ples. Zupan je prosil celo orozniško asistenco, ali okr. glavarstvo ga je zavrnilo. — Nam se zdi, da bi storil župan bolj pametno, ako bi se toliko ne protivil plesom. Saj rezultat je ta, da plešejo vseedno. In če le prepoveduje, hodijo pa drugam, v sosedne občine in v Lahe, kar stane še več denarja. Skoro je torej bolje, pustiti ples pa skrbeti za red in mir. Pred vsem bi pa bilo potreba v Brdih tuintam še društev, kajti znano je, da društveni plesi vplivajo mnogo boljši od splošnih javnih... O javnih plesih se sicer sodi lahko tudi ne preveč ugodno, ali to je pa gotovo, da se s silo ne dado zatreti. Treba previdnosti in umestne popustljivosti ne pa grdega zavračanja! Da meša dopisnik v »Prim. listu" napredno stranko med plese, se ne čudimo, ker vlada v Kozanj pač velika jeza nad nasprotniki, in ta jezica se znaša, kjer le more, mi onimi možmi, ki imajo oči, da vidijo. Koncem konca to ne škodi nič, če koristi županu, pa dvomimo. Za podaljšanje vipavske železnice. — Ko je bival generalni štab v Vipavi, mu je izročilo starašinstvo spomenico za podaljšanje Vipavske železnice. Prej aH slej mora priti sicer do podaljšanja te železnice, ali treba se nam je prav v sedanjih časih pobrigati, da nas Lahi ne prihitijo s svojimi nakanami. Le ti špekulirajo, kakor znano, vedno le tako, da bi bilo prav le za nje, ter (Dalje v prilogi.) »Milord,« pravi Felton, »baron Winter vam je včeraj pisal ter vas prosil podpisa za povelje glede izgona mlade ženske, ki se imenuje Charlotte Backson.« »Da, gospod, in odgovoril sem mu, naj mi prinese ali pošlje to povelje, da je podpišem.« »Tukaj je, milord.« »Dajte je sem,« pravi vojvoda. In vzemši papir iz Feltonove roke, ga hitro pregleda. Ko se prepriča, da je to prej omenjeno povelje, ga položi na mizo, vzame pero ter hoče podpisati. Felton prekine vojvodo. »Oprostite, milord,« pravi, »ali Vaša Milost ve tudi, da Charlotte Backson ni pravo ime te mlade »Da, gospod, vem,« odvrne vojvoda in pomoči pero v črnilo. »Torej pozna Vaša Milost njeno pravo ime ?« vpraša Felton z osornim glasom. »Poznam je.« Vojvoda se približa s peresom papirju. Felton prebledi. »In dasi poznate njeno pravo ime, Monseigneur,« odvrne Felton, »vendar podpišete ?« »Gotovo,« pravi Buckingham, »in rajše dvakrat nego enkrat.« »Ne morem« verjeti,« nadaljuje Felton z glasom, ki je bil vedno bolj osoren in rezek, »da Vaša Milost ve, da gre tu za lady Winter...« »čisto dobro vem, dasi se čudim, da veste to tudi vi!« »In Vaša Milost podpiše to povelje z mirno vestjo?« Buckingham se ozre dostojanstveno v mladega moža. »Ali voste, gospod,« mu reče, »da mi stavite ne-1 navadna vprašanja in da bi bil zelo neumen, če bi vam na nja odgovarjal?« »Odgovorite na to, Monseigneur.« pravi Felton, položaj je morda resnejši, nego si mislite.« Buckingham je menil, da mladi mož, ki je prišel v imenu lorda Winterja, govori najbrže v njegovem imenu, ter se pomiri. čisto z mirno vestjo,« pravi, »in baron ve prav tako dobro kakor j ar, da je miladv vredna velike kazni in da je znižanje njene kazni na izgon videti skoro kakor pomiloščsnjo.« Vojvoda nastavi pero na papir. »Tega povelja ne podpišete, milord!« pravi Felton in stopi za korak proti vojvodi. »Tega povelja ne podpišem ?« pravi vojvodi. »In zakaj ne?« »Ker si stvar pomislite in pustite, da se zgodi miladv vse po pravici. »Njej bi se zgodilo se po pravici, če bi se jo poslalo v Tvburn,« pravi Buckingham; »miladv je in-famna ženska.« »Monseigneur, miladv je angelj, to pač veste, in jaz zahtevam od vas njeno prostost.« »O,« pravi Buckingham. »vi ste blazni, da go vorite z menoj na ta način.« »Oprostite, milord, jaz govorim, kakor morem; pomislite pa, kaj hočete storiti, in ne pojdite čez mero!« »Kakor hočete?... Bog mi oprosti,« vsklikne Bu ckingham, »ali zdi se ml, da mi pretite.« »Ne, milord, zdaj vas še prosim in vam pravim: kaplja vode zadostuje, da prekipi poln kozarec; majhna neprevidnost more potegniti kazen na glavo, J kateri se je prizanašalo kljub tako mnogim zločinom.* »Gospod Felton,« pravi Buckingham, »vi pri tej priči zapustite sobo in odidete od tod naravnost v zapor!« »Poslušati me morate do konca, milord! Vi ste zapeljali to mlado deklico, vi ste jo psovali, oskrunili]; poravnajte zopet svoje zločine do nje, pustite jo, da svobodno odpotuje, in nič drugega ne bodem zahteval od vas.« »Vi ne bodete nič zahteval!« pravi Buckingham začudeno pogleda Feltona, naglašujo vsak zlog besed, katere je izrekel. »Milord,« nadaljuje Felton, razburjajo se pri vsaki besedi, ki jo je izrekel, bolj in bolj, »milord, čuvajte se vsa Angleška je trudna vaših krivic in zločinov; milord, vi ste zlorabljali kraljevsko oblast, katero ste si prilastili; milord, vi se gnusite Bogu in ljudem, Bog vas kaznuje pozneje, jaz pa vas kaznujem še danes.« »Ah, to je preveč!« vsklikne Buckingham, idoč proti vratom. Felton mu zapre izhod. »Ponižno vas prosim,« pravi, »podpišite povelje, da se miladv Winter oprosti; pomnite, da je to ženska, katero ste oskrunili vi.« »Oddaljite se, gospod,« pravi Buckingham, »ali pa pokličem in vas dam ukloniti.« »Vi me pokličete nikogar,« pravi Felton ter plane med vojvodo in zvonec; »čuvajte se, milord, vi ste v božjih rokah.« »V hudičevih rokah, hočete reči,« vsklikne Buckingham glasno, da bi koga privabil, vendar ne da bi naravnost klical. »Podpišite, milord, podpišite, da se ima lady Winter oprostiti,« reče Felton ter porine pred vojvodo kos papirja. »Nasilje! Vi me zasmehujete! Hola, Patrick !« Priloga Jote" it. 30. i dne H. maja UDI so proti železnicam po slovenskih tleh. Generalni Štab se je gotovo prepričal na svojem potovanju, da je res potrebna železnica, kakor jo omenja vipavska spomenica. Šine 1» planinske Mesnice. — Avstrijske velike tovarne za železo so dobile naročilo na prvi del železniških šin za planinske železnice. Skupno je potreba šin §50.000 me. 110.000 me za planinske in 40.000 za Fyrbn-Zeleznico se je oddalo sedaj v delo. Oddati je šine do sept. oziroma do novega leta. Za planinske železnice se izbere vsekakor lahki profil. Preganjalci sv. pisma. — Kakor smo* že poročali, prodaja nekdo po naši deželi sveto pismo. Oba farovška lista sta sikala strupeno jezo na onega moža pa na sv. pismo in na .Sočo«, kar je umevno samo po sebi. Pravila sta, da prodaja protestantsko sv. pismo, pa da smo mi to hotoma zamolčali. Gledč na to povemo, da je ono sv, pismo pravo sv. pismo, katero vzame vsak kristijan lahko v roke. Protestantsko sv. pismo prodaja posebej, ako ga kdo želi... Tega moža preganjajo klerikalci, kjer se prikaže. Seveda v glavnem duhovniki, ker je greh, prijeti v roke sv. pismo, če ni potrjeno od škofa!!! Kaplan v Cerknem pa je hote! onega moža kar spoditi. »Spokajte se!* je rekel črn! mož, ali ta se ni »spokal*, marveč je prodal prav lepo število sv. pisem prav vsled gonje proti njemu. Tako delajo reklamo za razpeCavanje sv. pisma. Preklinjajo, hote" škodovati, ali kletev njihova radi blagoslov... Kapelan v Cerknem je pridigal tudi v cerkvi, da je tisto sv. pismo krivo versko in rotil ljudi, naj ne kupijo. Rezultat: prodanih je bilo 100 sv. pisem. Sedaj je prodanih po deželi že okoli 700 sv. pisem. ~ Pripominjamo, da župnik Vogrinec (poznat iz naših člankov »Nostra m»x 2-— „ 2-— „ Silvester Chhariia, Nabre- 2«__ 9 Andrej Munft, Podbrdo . . • 2«— m 2'— m Anton Fon, klobučar, Gorica , 2-- » Oskar Terglav, Devin ...» l._ » Delak I., uradnik .Mizarske V— K 79 — Po prejšnjem izkazu darovali „ 758-71 skupno K 837*71 Vojna med Rusi in Japonci. Poročilo admirala Toga. Admiral Togo je sporočil v Tokio: Od 6. maja dalje se sliši od Port Arturja ponovne eksplozije. Vzrok še ni znan. V Tokiju menijo, da so Rusi obupali, da bi se mogli vspešno braniti v Port Arturju in radi tega razstraljevajo svoje ladije'predno se umaknejo iz trdnjave. (?) — Japonska neuradna depeša v Čifu omenja vest, da Rusi baje uničujejo svoje ladije v Port Arturju, Japonsko brodovje pred Port Arturjem. Japonsko brodovje je bilo 9. t. m. o polunoči pred Arturjem, aH do streljanja ni še prišlo. Taifun (vihar), ki je trajal po dnevu, je zelo zakasnil izkrcavanje pri Pit-sevu. Japonci so prodrli do Pulantiena a so se zopet umaknili v Pitsevo, potem ko so poškodovali postajo in en most. Atentat na Kronstadt. »Lokal-Anzeiger* v Berolinu je prejel iz Petrograda poročilo : Tukaj je razširjena vest, da se je nameravalo izvršiti v Kron-stadtu atentat. Neka oseba, baje japonski agent, je poskušala provzroeiti veliko eksplozijo, vsled katere bi bila razstreljena trdnjava Kronstadt. Zločin se ni posrečil. Poveljnik kronstadtske luke, Birilov, je potrdil, da se je nameravalo izvršiti zločin. Tuji delavci, ki so bili nameščeni v vojaških tvornicah in laboratorijih, so baje odpuščeni. — (Ruska brzojavna agentura.) Oblaslnije so dognale, da se je poskusilo zažgati trdnjavo Kronstadt. Poskus je izpo dletel. Ako bi se posrečila nameravana eksplozija, bi bile uničene vse zaloge eksplozivnih snovij. Kakor gre glas, je požtgalec baje japonski agent, vendar ni še zato potrdila. Vsi tuji delavci v kronstadskih laboratorijih so baje odpuščeni. Bazne vesti. Iz Liaojanga poročajo : Vlak, ki je odšel v Port Adams z vojaki saperji, se je povrnil, ko je prevzel nekoliko oseb, došlih z vlakom iz Port Arturja. Zveza s Port Arturjem je torej še možna vzlic temu, da je bilo porušenih več mostov. — V Liaojangu in v nekaterih drugih mestih so nabiti na zidovih oglasi x kitajskem jeziku, ki poživljajo Kitajce, naj se uprejo ruskemu jarmu ter pridružijo japonskim četam. Ti oglasi so brez-vspešni. Razmere med,prebivalstvom in Rusi so slej ko prej prijateljske. — General Sa-harov je brzojavil 10. t. m. generalnemu štabu: General SasuliČ je poročal 10. t. m., da napredujejo japonske Čete, navidezno gardna divizija, že dva dni zapadno od Fenghvangčenga v smeri proti Kaiču. — Iz * poročila došiega 7. t. m. od strani reke Dali nkhe se da .sklepati, da se nahajajo japonske čete v treh oddelkih. — Dne 10, t. m. zjutraj je napadla ruska konjenica v Andžu japonsko posadko, ki se je trdovratno branila. Popoludne je došla v pomoč ena stot-nija iz Pjengjanga. Ko so dospele dne 11. t. m. zjutraj še druge pomožne čete iz severa in juga, se je Japonci umaknili. (Reu-terjev biro\) Dvesto kozakov je napadlo 10. t. m. Andžu, ki so pa bili odbiti. ¦ Današnja poročila zatrjujejo z nova, da je Port Artur izoliran. — Dalnji so baje Rusi sami razstrelili ter porušili. — Vladivostoku preti baje nova nevarnost od Japoncev. — Neka japonska torpedovka se je pogreznila, ko je odstranjevala mine iz luke Ker. — Neka lepa Malorusinja je baje prorokovala carju sijajen izid vojne ?a Ruse, ali po hudih bojih in velikih izgubah. Svita 78 npvptfp od 60 kr-do »,d-ll'35 OfllO L.a IIBVK516 v vseh barkah. Franko in carino prosto na dom. Bogata uzorna zbirka z obratno poŠto. ToTsrna stile Henueberg t Curihu. (3) Zaloga kož — Rosada fouarna nadplafou & Zanetti v Gorici, Šolska ulica it. 3. Velika izbira domačih in inozemskih j kož, kozjih in telečjih, barvanih in la- | kiranih, podlage črne, gladke, za knjigoveze, vse potrebščine za čevljarje itd. Sprejema se naročila nadplatov po DO meri z največjo točnostjo in natančno- K% stjo. Vse po cenah brez konkurence. Slavnemu občinstvu se priporočata udana Rosada & Zanetti. Franciji in opustite vojno, katere navidezen vzrok je, kakor se zagotavlja čisto glasno vera, dočim se imenije pravim in tajnim vzrokom čisto tiho Vaša ljubezen do mene. Ta vojska ne more imeti samo velikih katastrof za Francijo in Anglijo, ampak tudi za Vas, milord, nesreče, glede katerih bi se jaz ne mogla potolažiti. »Pazite na Svoje življenje, ki je v nevarnosti in M mi bode drago izza trenotka, ko ne bom več tre-bala videti v Vas sovražnika. »Vaša naklonjena Vam »Ana.« Buckingham je zbral vse svoje moči, ki so mu še ostale, da je mogel poslušati to čitanje. Ko je bilo končano, vpraša, kakor da je našel v tem pismu bridko razočaranja: »Ali mi nimaš povedati česa tudi ust meno ?< »Da, Monseigneur: kraljica mi je naročila, naj prosim, da pazite na svoje življenje, kajti izvedela je, da se vas namerava umoriti.« »In ali je to vse, ali je to vse ?« odvrne Buckfn gham nestrpno. * Naročila mi je tudi, naj vam povem, da vas še vedno ljubi. * »Ah,« pravi Buckingham, »hvaljen bodi Bog! Moja smrt torej ne bode za njo smrt tujca!« Laporte prične ihteti. »Patrick,« pravi vojvoda, »prinesi mi skrinjico, v kateri so bili demantni klinčki.« Patrick prinese zahtevano, ki je bilo enkrat, kakor je spoznal Laporte, kraljičino. »Zdaj vrečico iz belega atlasa, v kateri je uvezeno njeno ime z biseri.« Patrick stori tako. »Vzemi, Laporte,* pravi Buckingham, »to so je-dini znaki ljubezni, katere imam od nje: ta srebrna skrinjica in ti dve pismi. Izročiš jih Njenemu Veličanstvu; in kot poslednji, spomin... (iskal je okoli sebe kakega dragocenega predmeta)... moreš dodati...« Iskal je še vedno; toda njegovi pogledi, ki so nosili že znake smrti, so našli samo nož, ki je padel iz rok Feltonu in s katerega se je že vedno kadila rudeča kri. »... moreš dodati ta nož,« pravi vojvoda in stisne Laportu roko. Mogel je še zložiti vrečico v skrinjico, spustil nato nož na tla in dal Laportu znamenje, da ne more več govoriti. Poslednjič se še krčevito strese ter zdrzne z zofe na tla. Patrick glasno zakliče. Buckingham se hoče nasmehniti Še poslednjič, toda smrt prepreči njegov namen, ki ostane na njegovem čelu kakor poljub ljubezni. V tem hipu dospe ves pobit vojvodov telesni zdravnik; bil je že na krovu admiralne ladije,in od tam so ga dali poklicati. StopivŠi k vojvodi, prime njegovo roko, jo obdrži trenotek v svoji ter jo zopet izpusti. »Vse je zaman,« reče, »mrtev je.« »Mrtev, mrtev!« vsklikne Patrick. Na ta vslik se vrne vsa množica v sobo, in povsod! zavlada pobitost in zmedenost. Ko vidi lord Winter, da je Buckingham mrtev, odhiti k Feltonu, ki' so ga imeli vojaki Še vedno na terasi pred palačo. »Bednik,« reče mlademu možu, ki je dobil izza Buckinghamove smrti mir in hladnokrvnost, ki nista imela več zapustiti, »bednik, kaj si storil ?« »Maščeval sem se,« pravi. »Ti!« pravi baron. »Reci raje, da si služil za orodje tej prokleti ženski; toda prisegam ti, da je to njen poslednji zločin.« »Ne vem, kaj hočete reči,« odvrne Felton mirno, »in ne vem, o kom hočete govoriti, milord; umoril sem gospoda Buckinghama, ker je vam samemu odbil dvakrat prošnjo, imnovati me kapitanom. Kaznoval sem ga zaradi njegove nepravičnosti, to je vse.« Začudeno je gledal Winter ljudi, ki so zvezovali Feltona, in ni vedel, kaj naj si misli o taki brezčut-nosti. Samo jedno je mračilo jasno Feltonovo čelo. Pri vsakem šumu, ki ga je začul, ja menil, da čuje korake in glas miladv, ki je prišla naenkrat, da se vrže v njegov roke, da zatoži samo sebe in pogine ž njim. Naenkrat prične trepetati, njegov pogled se vpre na točko morja, na katero je videl s terase, na kateri je bil razgled na vse strani. Z orlovskim pogledom mornarja je opazil tam, kjer bi bil videl kak drug samo, kako se giblje na valovih galeb, jadro jahte, ki je hitela proti obalom Francije. Prebledel je, položil roko na srce, ki je pretilo, da poči, ter spoznal vso izdajo. »Izkažite mi poslednjo milost, milord!« reče baronu. »Kakšno?« vpraša ta. »Koliko je ura?« Baron potegne iz žepa svojo uro. »Deset minut manjka do devetih,« pravi. Miladv se je odpeljala poldrugo uro prezgodaj. Kakorhitro je cula strel topa, ki je naznanjal nesrečni dogodek, je dala povelje odjadrati. V veliki daljavi od brega je plavala jahta pod modrim nebom. (Dalje pride.) Oklic. Vsled ukaza predsedništva okrožnega sodišča goriškega od 27./1. 1904 ' opr. št. Praes 243 15/4 vršila se bode zniževalna dražba glede* oddanja deP za raznoltčne poprave v zaporih pod- j pisanega sodišča, kakor močnejše utrdbe oken, vrat. i. t. d. i dne 28. maja 1904 j ob 10, uri predpoldne pri tuk. sodišču v izbi št. 4v Izklicna cena določena je na kron 810*38. Vsakemu ponudniku bode položiti varščino v znesku 40 K — pred dražbo, dostajaleu pa dopolniti omenjeno varščino z 10% zdražnine kot jamščino. Najboljši ponudnik bode oni, koji odpusti največ od izklicne cene. — Družbeni pogoji, načrt del in cene pregledajo se lahko med uradnimi urami v pisarni tuk. sodnije. C kr. okrajno sodišče V Kobaridu, dne 0. maja 1004. t#oa^AAAee^eAoe^oe^###s#osoai#4MMMAO Andrej Fajt j pekovski mojster S v Gorici Via f eatra št. 5. | Sprejema naročila vsakovrstnega f peciva, tudi najfinojega, za nove mašo i« godove, kolačo za bir-mance, poroko itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah. 7* veliko noft pri porota gorlike plnee, potice Itd. Anton Potatzky v Corici. Nh »redi Kaltelja T. TRGOVINA NA 0R0BN0 IN DEBELO Najceneje kupovalSče nlroberikega la drobnega blaga ter tkanla. praje ta nitij. POTREBŠČINE za piiarnice, kadilce in pepelnike. Najboljše Sivanke za šivalno stroje. POTREBŠČINE zrn krojais in ševlfarje. Svetinj Ice. — Rožni venei. — MaSno knjige«. tišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroinjarje, prodajalce po sejmih In trgih ier na deželi, i 35 8 «3 Prva konce>bj&iBs.tvu ,za, mnogobrojna naročila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. C kr. priviligirani aparati za krojiti obleke M. Poveraj v Gorici, na Travniku štev. 5. Civilna, vojaška in uradniška krojač-nica I. vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih to varen, gobovih oblek, perila vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan. „Sokolska" kompletna obleka popred-pisu K 85--. Na obroke K 36--. Obleko za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 3—9 let od 2 kron naprej; za gospode od 17 kron naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreškareže obleko v 40 velikostih. Cena le 10 kron. Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele. Edina slovenska kleparska delavnica == v Corici z=z-= ^ Karol Čuffer ulica Sv. Antona št.l. So toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih hdeikov, kakor. cevlj za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave Itd. Prevzame tudi j vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izd. h,j,, tudi z h te napise za trf?o»fi»*. Naznanilo. Podpisanec si usojam naznanjati slavn, občinstvu, da razun posla z nakupom in prodajo in vzajemno trgovino, sem ustanovil na tukajšnjem trgu trgousko agenturo (z dovoljenjem c. kr. namestništva tržaškega) v Corici, tekališfie Josipa Verdi it. 45. za posredovanje pri najemščinah, vposljenja služabniStva itd. V to svrho vabim gospodarje, hišne oskrbnike in vse one, kateri imajo sobe za oddati v najem, da se javijo pri meni. Z ozirom na zaupanje, katero sem užival doslej, pričakujem, da me bo si. občinstvo tudi v tej stroki podpiralo ter se zaupno obračalo na-me. V tej nadi bilježim z odličnim spoštovanjem Jakob Tominz. Adolf Fey VLTSLT in popravljalnica ur v Gorici, na Travniku 14. Priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih ur, kakor zlate, srebrne in kovinske žepno ure5 stenske, kuhinjske, budil ne in potovalne uve v veliki izberi. ^^^^^ Vela zaloga ur primernih za binfcoštne darove. Za vsako popravo ali uro pismeno jamstvo. Zahtevate moj iiustrovani cenik z več kakor 600 podobami od ur, zlatih, Dre-bralk In muzlktllčnlh predmetov, katerega pošilja zaitonj in poštnine irMtt Hanns Konrad, tvornica ur in ekspertna liifia ¦••i It. 248. - (češko). Anton Pečenko Vrtna ui.ca 8 — GORICA - Via Giardino 8 priporoča pristne bela jg^&ggr »rlsklh, delta črne vina ;*&&gP* mellnsklh in izvlpavsklh, "^BSt" laieraklh Dostavna na dom in razpoiuja po železnici na vas kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na sahtevo pošilja tudi uzoree-Gtmm znarao. Paalr«žha poitana. Hotel pri zlatem jelenu. '•^Cst^^gJ^viŠ^«" W nedeljo dne IS, maja I90# ===== bode na urtu ====== dopoldanski koncert od 10' 2 do 12 \ popoludne Soira uojaška godba. L J Dstopnina prosta. Jakob Šullgoj UJ*ar ^te v Gorici c. k p. železnic *ii& Gosposka ulica 25. priporoča raznovrstne ure posebno sedaj za birmance po jako nizkih cenah: srebrne ure za dečke od 4 gld. In pol naprej, zlate od 20 gld. naprej srebrne ure za deklica od 5 gld. naprej in zlaSo od 11 gld. neprej. Trgovsko - obrtna registrovana zadruga v Gorici 2 neomejenim jamstvom vabi svoje p. n. člane na redni občni zbor, kateri se bode vršil v prostorih »Goriške ljudske posojilnice. Gosposka nlica štev. 7, I. nadstropje w nedeljo, dne 29. maja 1.1, ob 9. uri predpoldne s tem-le dnevnim redom: a) Porodilo nacelstva; b) poročilo nadzorstva; c) sklepanje o letnih računih in bilancah; d) razprava insklepanje o predlogih nacelstva, nadzorstva in posameznih članov; e) slučajnosti. . .. V slučaju nezadostne vdeležbe se bode vršil 12 junija 1.1. drug občni zbor, kateri sklepa v smislu § 18. pravil, veljavno ne glede na število prisotnih članov. Načelstvo in nadzorstvo. 8» i* ž* s* %> •» Josip Rovan Gorica, Iz prve Rabatišče štev. 20 in 22. Priporoča se gg. gostilničarjem in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho cenj. naročil na izborno eksportno Str** marčno pivo *^0 kranjske eksportne pivovarne In sladovne na par T. Frohlich na Vrhniki. Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na Gorlclcl pri Rebku. Ob enem opozarja uljudno, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochmann Iz Ajdovščino. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pšeničen in turščin zdrob (Gries) in drobni otrobi. Tsl birmance! Samo dobre ure in po ceni srebrne in zlate s 3-letnim pismenim jamstvom razpošilja najbolj renomirana tvorniška zaloga ur Dunaj, Mariahitfergyttc! 37. Zahtevajte bogat.) ilustrovane cenike, ki se pošljejo zastonj in — Anton Krušic = trgovec in krojaški mojster v Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da je dobil ravnokar sveže angležko in avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira gotovih oblek in površnikov za pomladansko sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčim. Ranjen j a vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker vsled te vsaka majhna ranitev lahko nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mecilno mazilo, praško domača mašilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane. olajšuje vnetja in bolefine, hladi in pospešuje celenje in zdravljenje. SUP* Razpošilja se vstak dan. Proli nUprej poslanem znesku K 3-16 se pošilja */, škatljic ali K 3*36 */, Sk., ali K 460 e/, Sk, =»li K 4-96 9/s sk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omota imajo postuvuo deponirano varstveno znamko. ____________ 1 Stavna zaloga ===== B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna »Pri firnem Christofle & C.^ c in kr. dvorni založniki ZiMitUitm Heinrlehnof Dunaj I. Opern KlnG 5. Ulj: Težko posrebrnjeno JJ namizno orodja In posodjo vsoti vrst (žlice, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbira najlepših modelov. Hip- Ilustrovan cenik na zahtevanje. "HOJ s Vsi Christoflovi Izdelki imajo v jamstvo svoje Iz- * virnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in irao Christofle. Sedaj L170 zelo znižane vozne cene v Ameriko UMlilffi Kavno ista vožnja in postrežba jjfei kakor prej Iz Ljubljane v Novi-York samo gld. 70 s prosto dobro hrano že v Hamburgu v dežele: Pennsvlvanja, Ohlo, Ilinois, Minnesota. Monfana, Ciiifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ?.merišfci železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe Hamburg - Amerika Linie Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov: Fr. Seunig —- Ljubljana, Dunajska cesta 31. * razprodam radi pozne zimshe sezone vse zaostalo zimsko blago kakor: Za gospode: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, čepic, čevljev, dežnikov itd. Za Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajčolane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solnčnike, bluze, čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor podloge, sukanec, sv.io, gumbe, vezenja, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih m o dere e v vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažastega blaga. J. Zomik Gorica, Gosposka ulica štev. ?. m a«"! Mizarska zadruga a* v Gorici - Solkanu ' vpisana zadruga z omejenim jamstvom ' ' tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena d la. Podružnica v Trstu Via dl Plazza vocr ila 1. Zastop •tvo v Spljutu tor Orljentu. Cene zmerne, delo lično in solidno. Božjaist Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v priv. Schvrannen-Apotokc, Fraukfart tu H. Sprejema zavarovanja človeškega i življenja po najraznovrBtnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. .Zlasti je ngodno zavarovanje na [doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak Slan ima po preteku petih let pravico do dividende. «6 vzajemno zavarovalna banka v Pragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine Id kapltallje: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države Via pojaanlla dajat a«n«raini zaatopv Ljubljani, čegar pistrni so v lastmj lunSntj Mli . Gospodskih ulicah Štev. isa. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne j podpore v narodne in obenokoristne! namene. Po tovarniških cenah