Leto XXm.9 šL 77 Ljnbljana, torek b. aprila 1943-XXI Cena cent« 80 (J|»aniifevo: Ljubljana, Pucanijera ulica J. Telefon k. 31-22. 31-23. 31-24 laseratm oddelek: Ljubljana, Puranijerm aB- ca 5 — Telefon k. 31-25. 31-26 Podružnica Noro mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljanske pokrajino pri poštno-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije io inozemstva ima Unione Pubbliciti Italiana S. a. MTLANO ista fiit d a a taren ponedeljka Naročnina znala mesečno Lh 1*.—v m mmrnutvo vključno s »Ponedeliskim 1» Croro« lir 36.90. U r edni i t vo: Ljubljana. Puccinijeva ulica hev. $. telefon _feev. 31-22. 31-23. 31-24._ Rokopisi »e ae vračajo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pet la pubbliciti di pcovenienza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Attivita dl artlglieria e di pattuglle In Tunisia Le attrezzature portnali di Bana bambardate — 16 veli-voli nemiri distrutti — Due piroscaii afSondati in Atlan-tieo, nn mercantlle presso Eaugie U Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 5 aprile 1943-XXI il seguente bcllettino di guerra n. 1045: In Tunisia attivita di artiglieria e di nu-clei esploranti; fomiazioni aeree italiane e germaniche hanno bombardato le attrezzature portuali di Bona e attaceato a piu riprese le retrovie nemiche incendiando al-cune decine di automezzi. Dodici velivoli avversari risultano di-strntti nella giornata: 8 in combattimento, 4 ad opera delle batterie contro-aeree. Al largo della Rada dl Bougie aerei te-desehi colpivano con siluro un mercantile da 8000 tonnellate. Napoli, Siracusa, Palermo e Carloforte sono state ieri obbiettivo di incursioni ne-miehe ehe nelle prime dne citta eausavano danni di notevole entita ad edifici pubblici e privati. Si deplorano 210 morti e 387 fe-riti a Napoli, 4 morti e 20 feriti a Siracusa, 12 morti e 30 feriti a Carloforte. — Due apparecchl avversari sono stati abbattuti nel cielo di Napoli; due dei bombardieri partecipanti all'azione su Carloforte venl-vano fatti precipitare in mare presso Mer-cureddu dalle artiglierie contraeree. Un nostro sommergibile operante in At-lantico, al comando del Tenente di Vascello Rossetti Mario da Imperia, ha affondato il piroscafo greco »Gramicos« di 3000 tonnellate che aveva un carico di pirite desti-nata aH'InghiIterra ed il piroscafo inglese «Ce!tic Star» di 3000 tonnellate. Nota al Bollettino n. 1045: NelPazione contro un convoglio nemico nel Mediterraneo orientale, citata dal Bollettino 1044 del 4 aprile, si sono distinti i seguenti piloti: Capitano Reyer Alfredo da Vienna, Maresciallo Ciuntoli Alberto da Firenze, Sergente Maggiore Fedi Guido da Pistoia, Sergente Cartini Giovanni da Mar-siglia. Topniško In izvidniško delovanje v Tunisn Pristaniške naprave v Esni bombardirane — 16 sovražnih letal uničenih — z pašnika potopljena na Atlantiku, en trgovski pamfk zadet pri Slougieju i vih in ranjenih v Carlefortiju. — V zraku nad Neapljom sta bili sestreljeni 2 sovražni letali, dva izmed bombnikov, ki so s»e udeležili napada na Carloforte, je protiletalsko topništvo zbilo v morje v bližini Mercuredduju. Naša podmornica, ki operira na Atlantiku pod poveljstvom ladijskega poročnika Rossettija Marija iz Imperije, je potopila grški 3000 t nski parnik »Gramicos«, ki je bil natovorjen s piritom, namenjenim v i Anglijo, in 3000 tonski angleški parnik 1 »Celtic Star«. Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je objavil 5. aprila naslednje 1045. vojno poročilo: V Tu n ?s ii delovanje topništva in izvid-nišldh skupin. Italijanske in nemške letalske skupine so bombardirale pristaniške naprave v Boni in večkrat zaporedoma napadle sovražno zaledje ter zažgale ne kaj deset motornih vozil. Včeraj je bilo uničenih 12 sovražnih letal. 8 v bojih, 4 pa po protiletalskih baterijah. Nemška letala so v bližini luke Bougie zadela s torpedom 8000 tonski trgovski parnik. Neapelj, Sirakuza, Palermo in Carloforte so bili včeraj predmet sovražnih letalskih napadov, ki so v prvih dveh mestih povrročili škodo znatnega obsega rta javnih In zasebnih poslopjih. Beleži j 3 220 smrtnih žrtev In 387 ranjenih v Neaplju, 4 mrtve in 20 ranjenih v Sirakuzi, 12 mrt- Pripomba k poročilu: V akciji proti sovražnemu konvoju v vzhcdnem Sredozemlju, ki smo jo navedli v poročilu št. 1044. z dne 4. aprila t. 1., so se odlikovali naslednji piloti: kapitan Rey-er Alfredo z Dunaja, narednik-vodnik Gi-untoli Alberto iz Florence, narednik Fedi Guitlo iz Pistoje in narednik Cartini Gfo-vann iz Marseilla. Izjalovi Eazvsj gcsedanjfh junaštva Rim, 4. arpila. s. Ako hočemo dobro razumeti in pravilno oceniti obrambno bitko, M jo vodijo italijanske in nemške oborožene sile na južnem odseku tuniškega bojišča, moramo upošetvati zemljepisni ustroj te pokrajine. Maretova črta, ki leži kakih 50 km južno od Gabesa, je bila zgrajena od cbale v smeri proti jugu in jugo-zapadu ter se je naslanjala na gorsko verigo Osor Mata. Napad 8. britanske armade, je bil z vso silovitostjo izvršen proti postojankam Maretove črte v dneh 20. in 21. marca t. 1., je dosegel le neznatne prednosti, ki so bile takoj uničene po krajevnih protinapadih in nadaljnjih protinapadih, ki so jih z vso odločnostjo izvršile italijansko-nemške motorizirane divizije v dneh 20. do 23. m-airca. Uspeh teh protinapadov so priznali tudi Angleži in celo sam Churchill, ki je moral izjaviti dne 24. marca v spodnji zobrnici, da so v zadnjih 36 urah napadale 8. armado oborožene sile Osi in da so spet zasedle skoro vse izgubljeno ozemlje na mostišSu, ki so ga ustvarile čete generala Montomoryja na Maretovi črti. Glede na popolni neuspeh ofenzivne akcije proti postojankam na Maretovi črti. ki so jih železno branile čete Osi. kar je prisililo sovražnika k ustavitvi napada je britansko poveljništvo del svojih oboroženih sil odposlalo z namenom, da bi se z obkolitvenim manevrom doseglo, kar ni moglo doseči s čelnim napadom. Medtem so pa italijanske in nemške čete morale sprejeti neenako borbo t okraj gorovja Angleži, ki so mislili, da bodo naleteli le na videz odpora na tem neugodnem ozemiju in da bodo mogli gladko prodreti v E! Hamme gradam in odstopih svoje zneske prizade* ttm zaradi letalskih napadov ali pa pohabljencem. >JUTRO« §t. 77 2 Torek. 6. IV. 194S-XXI Navodila Visokega komisarja civilnim komisarjem pokrajine Včeraj ob 10. dopoldne je imel Visoki komisar v vladni palač] raport s civilnimi komisarji pokrajine ob navzočnosti Pod-prefekta dr. Davida in drugih uradnikov Visokega komisarijata. Po poročilih posameznih civilnih komisarjev o njihovih področjih so se prouče- vala razna zanimiva vprašanja življenja v pokrajini s posebnim oziram na prehrano, na izpolnjevanje naredb glede prehramb-nega reda, na poljedelsko proizvodnjo tona podporno delo. Raport se je začel in končal s pozdravom Duceju. Pregled vojnih dogodkov V milanskem »Corriere della Sera« je znani publicist Aldo Valori ki smo ga tudi mi že navajali, objavil pregled vojnih dogodkov v zadnjih desetih dneh ki ga tu posnemamo: Za nas najpomembnejše dejanje v tej zadnji dobi je obnovitev sovražne ofenzive v Tunisu. ki jo je sovražnik že ponovno napovedal n ki smo jo mi pričakovali z nad se mirnim srcem. Sam značaj bitke nam odsvetuje, da bi navajali imena krajev in iz razumljivih razlogov ni niti dovoljeno, da bi se spustili v taktične podrobnosti razvoja operacij. Zadovoljiti se moramo torej s tem. da ugotovimo glavne obrise na osnovi uradnih vojnih poroči! Ta so najprej zabeležila neizbežno izpraznitev Gafse, ki smo jo pred časom zasedli samo z namenom, da bi zavrli in motili zbiranje sovražnih edinic v srednjem delu zapad-ne razvrstitve. Takoj nato je angleška 8 armada prešla v premikanje od vzhodne strani. Tako je prišlo do dvojnega pritiska v smeri zapad^vzhod in vzhod-zapad, ki se mu je kmalu pridružil še pritisk v smeri jug-sever. Ita-lijansko-nemške sile. ki so se nahajale v o® srednjem položaju, so torej morale biti kos povezani akciji na več bojiščih Imele so in imajo prednost, da se lahko kretajo po notranji črti, toda obenem se morajo izogibati grožnji cbkolitve, ki bi lahko nastopila na tem ali onem mestu v Škodo bolj izpostavljenih edinic. Ta splošni položaj nam pojasnjuje spremembo vojne taktike, ki jo je bilo mogoče zabeležiti v dveh zaporednih naslednjih fa= zah, kakor so to ugotovili komunikeji. V prvi fazi so se naše edinice vztrajno upirale na črt; glavnih postojank; v drugi fazi pa so ubrale metodo prožnega odpora ali premikalne taktike. Obe metodi sta v primernem času dobri. Prva metoda je prisilila sovražnika — in predvsem angleško 8 armado, ki je najbolj crganična sovražna edinica — da je nekaj dni trosil svoje sile pred obrambnim sistemom, ki je bil sam po sebi trden in ki so ga naše čete branile tako trdovratno, da so to morali priznati tudi Angleži sami Ko pa se je za hrbtom nekaterih glavnih utrjenih taktičnih postojank sistema pojavila nevarna grožnja, se naše poveljništvo ni prav nič pomišljalo opustiti odporne črte, povezane z ozemljem, in se oprijeti metode premikalne vojne torej manevriranja Bitka je še vedno v tej drugi fazi. Seveda zahteva od naših hrabrih borcev velike žrtve, saj se morajo boriti proti močnejšim silam. Sovražnik namreč razpolaga z dvema armadama, osmo, ki pr haja iz Libije in ki je povsem britanska, in prvo, ki prihaja iz Alžira m je mešana (anglo=ameriška). Pretežno francoske sile pa sodelujejo z anglosaškimi v južnem odseku, med obema vel kima »šot« (jezeroma). Naš sovražnik je na boljšem tudi v pogledu števila letal in letališč, s kate= rimi lahko razpolaga, vzlic vsemu pa doslej še ni dosegel nobenega zares odločilnega uspeha, kajti odpor obrambnih ed nic je bil zelo energičen Njegove izgube letal, tankov, topov in padlih ali ujetih vojakov so zelo velike Na splošno je potek »velike ofenzive« ob nastopu pomladi pomenil doslej razočaranje za angleško-ameriška poveljništva. kakoT tudi za javnost obeh anglosaških držav, ki si je utvar-jala. da bo mogoče zmagovito zaključiti vojno z enim samim udarcem. Seveda pa ostaja položaj glede na posebnosti borbe precej napet. S potrpežljivim zaupanjem moramo počakati na nadaljnji razvoj, prepričani, da ne bo z italijansko-nemšek stra« ni prav ničesar opuščeno v obrambi Tunisa kot važnega mostišča Osi na afriškem ozemlju. Medtem ko zadobiva bitka v Afriki vedno večjo silovitost, se nasprotno operacije na tuskem bojišču nagibajo k pojemanju. Mogočna sovjetska ofenziva se je razblinila skoraj v vseh odsekih, dočim so v nekaterih drugih nemške čete celo pridobile na terenu. Čeprav položaj ni še povsem ustaljen, vendar ni za nekaj časa pričakovati večjih sprememb. V severnem odseku med Ilmenskim jezerom m Petrogradom, so boljševiki še ohranili orne« jeno delavnost, ker očitno upajo, da lahko še izkoristijo zadnje mrzle tedne da bi osvobodili svojo drugo prestolnico. Maršal Žukov ie po zopetni zasedbi Šliseljburga za trenutek menil, da bo osvoboditev Petrograda lahka stvar. Obroč okrog mesta pa je ostal nedo-tsknen. Veliko nemško topništvo še vedno obstreljuje industrijska predmestja ob Nevi V mestu pa nad poldrug milijon prebivalcev in vojakov strada ;n zaskrbljeno pričakuje trenutka bo bo od juga, ki bo zavrla promet preko Lž>doškega jezera le še povečala obleganje. Nižje doli so Nemci skoraj dokončali zbolj-ševanje bojišča z odstranitvijo klinov Sovjet* ska vojska siceT še vedno pritiska na Staro Rušo, vendar brez uspeha. Pri teh poskusih je obrabila že 37 svojih divizij in močne letalske sile Računajo da je dobra četrtina teh sil uničena. Isto lahko trdimo o razvoju bitke južnozapadno od Vjazme; tudi tu je pravočasna poprava razvrstitve preprečila sovjetskim četam, da bi se prebile navzlic svojim trmastim naporom Na nekaterih krajih so našteli do 14 zaporednih napadov, toda nemške bojne črte so vzdržale. Vzdolž gornjega toka Donca Je pobuda na strani osnih sil, vendar pa za sedaj blato ovira njihove možnosti. Na kubanskem področju se sovražnik od časa do časa vrača v napad, je vselej takoj zopet odbit. Na splošno je jasno, da v tem svojem letošnjem zimskem vojeva-nju Rusi niso razvozlali nobenega strateškega vprašanja Položaj ostaja v glavnem tak kakor je bil. Nemci so izgubili stalingrajsko ar« mado in del kavkaške in so morali izprazniti pas ozemlja, ki sega v globino od 50 do 200 kilometrov, toda trdno drže še vedno v svoji oblasti industrijsko področje Donca 'n vso Ukrajino. Sovjetsko poveljništvo torej navzlic strahotnim izgubam ni doseglo teritorialnih ciljev, ki si jih je bilo postavilo V daljni Aziji ni bilo po porazu WaweIlo-vih Angležev na birmanski mej' nobenih pomembnih dogodkov, vendar pa Japonci ne drže rok križem. V Bengalskem zalivu so napol uničili konvoj angleških ladij. Letalstvo je ime* lo velik delež pri teh uspehih Ker razpolaga v obliki venca z bogatim sistemom starih in novih letalskih oporišč, močno obvladuje ves srednji Pacifik in velik del Indijskega oceana Uspehe japonskega letalstva pa moramo pripisati tudi sistematskemu sodelovanju s kopnimi in pomorskimi silami. Američani ki so si utvarjaii, da bodo mogli poraziti Japonce samo z letalskimi silami, ne da bi jim bilo treba še nadalje tvegati uporabo ladij m kopnih vojsk so se v tej zadnji dobi izpostavili hudim in celo nepopravljivim neuspehom. Huda moralna kriza med Anglosasi število rojstev pada, število zločinov narašča Dzbona, 4 aprila, s. V Anglija narašča demografska kriza obenem pa se vedno bolj širijo spolne bolezni, ki so se v primeri s predvojnim časom povečale za 100 odstotkov. Ve= liko je tudi pomanjkanje stanovanjskih hiš za delavske sloje, kar predstavlja danes enega izmed najtežjih notranjih vprašanj. V spodnji zbornici je več tucatov poslancev podpisalo interpelacijo, v kateri zahtevajo od vlade, naj čimprej izda nujne gospodarske in socialne ukrepe, da zavre veliko pojemanje rojstev. Bern. 4. aprila, s Ustanovitev »min strstva zs moralo v Veliki Britaniji« je prtdmet nekega predloga londonskega i ista »Daily Miror« List piše, da se je Anglija trenutno znašla v hudi krizi vesti, ki jo je treba pripisati za-strupljajočemu ozračju na socialnem področju. Vodilni britanski sloj, angleška cerkev in premožni krogi niso znali preprečiti nastanka tega ozračja. Zaupanje, ki je vladalo med raznimi sloji angleškega prebivalstva, je popolnoma iz= ginilo. Tudi cerkve niso mogle nič storiti da b: spremenile ta položaj. Sicer pa anglikanske ustanove delujejo samo kot organi kapitalistične propagande List zaključuje s predlogom, naj bi ministrstvo za moralo razvilo močno propagando, da bi angleška javn >st spet začela razumevati, kaj pomeni dobro vedenje do bližnjega. Buenos Aires, 4. aprila, s. Po poslednjih statistikah se je zločinstvo mladoletnikov z Zedi-njenih državah od začetka te vojne dalje zelo povečalo, zlasti v državi New YoTk kjer se spopadi, ropi, tatvine in umori množe v zares presenetljivem ritmu. Zlasti težke so postale razmere v nekaterih delih države, kakor na primer v Broocklynu in Manhattanu. kjer si mng>-go oseb iz strahu pred napadi ne upa več za pustiti svojih stanovanj zvečer. Tednik »Times«, ki piše o tem vznemirljivem vprašanju, poudarja, da gre po večini za zločine mlado« letnikov in da je bilo treba v New Yorku mobilizirati nad tisoč policijskih agentov za stalno shižbo v imenovanih mestnih de ih Nedoslednost ameriške politike Buenos Aires, 5. apr. s. Angleški in ameri-gki listi SO nedavno ponatisnili samo previdno izpiljene izvlečke iz članka ameriške revije »Life« o severnoameriški zunanji politiki Revija je severnoameriško zunanjo politiko takole opi« aifa: Zgodovina zunanje politike Severne Amerike predstavlja verigo samih dvoumij. nedoslednih in med seboj si nasprotujoč h dejanj. Po izročihi smo nasprotni tatvini ozemelj, ven dar je le malo držav pokradlo toliko zemlje kakor mi. Angležem očitamo, da so popustili nasproti Nemcem v Monakovu toda mi smo bili nasproti Japonski desetkrat bolj popust- ljivi. Zunanja politika bi morala pomeniti posvetitev določenih načel m ukrepov, da bi vsak* do lahko razumel, kakšna je ta politika in kakšni so ti ukrepi. Naša zunanja politika pa predstavlja samo verino improvizacij in udobnih izmikov, ki so jih krile vlade, ki so prihajale in odhajale. Uspeh vsega tega je kaj žalosten Svet ne ve. kaj naj pričakuje od Zedinjen.h držav in Zedinjene države ne vedo. kaj jim je storiti. Kriza ameriške prehrane Buenos Aires, 5. apr. s. Ameriška revija »»Magazme« objavlja članek Rooseveltovega sotrudnika Hopkinsa o krizi prehrane v Ameriki. Pisec obsoja zadržanje javnosti, češ da nima nobenega razumevanja za omejitve, ki jih zahteva vojno stanje, in trdi, da je sedanja raven ameriškega življenja še vedno boljša ka. kor v Veliki Britaniji, da ne govorimo o Sovjetski zvezi, nasproti katen je naravnost bo* ga ta Hopkins poudarja da se bodo življenj* ske razmere vedno bolj slabšaie, kajti Zedinjene države bodo morale oskrbovati Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo Ameriška težka industrija ne da jekla Angliji Buen»s Aires, 2. aprila. Konkurenčna borba, ki je že pred časom nastala med ameriškimi in angleškimi ladjedelnicami, postaja čimdalje hujša. Dnevnik »Wa-shington Post« objavlja, da odklanjajo severnoameriške oblasti čimdalje bolj pogosto dovoljenja za izvoz polizdelkov jekla in surovin angleškim ladjedelnicam. List pripominja, da morajo biti ti proizvodi in zlasti jeklo prihranjeni za ameriško težko industrijo, ki razpolaga z večjo delovno silo in je sposobna dokončati gradnje v dosti krajšem času nego angleške delavnice. »Potreba po teh dobavah«, dostavlja list. »ni tolikšna, da bi opravičevala izvoz dragocenih tvoriv, ki je v nasprotju z načrti za boljše izkoriščanje angleškoameri-škega vojnega potencijala. Ameriško jeklo se pošilja na Angleško, kjer ga spremene v ladje, ki pa se morajo potem same vračati v Zedinjene države, da naložilo proizvode za Veliko Britanijo. Ameriško jeklo potuje torej dvakrat preko Atlantika in zahteva primerno razpolaganje s trgovskim brodovjem, ki nam ga Pa osne podmornice niso voljne dovoliti. Zato ie bolj oportuno, da se jeklo, ki ga zahtevajo angleške ladjedelnice, predela v angleški ladjedelniški industriji.« V pričakovanju nebrzdane konkurenčne borbe, ki se bo pojavila takoj po zaključku vojne z Anglijo, se Zedinjene države že v naprej branijo utrditi položaj angleške Nagrade sa rojstvo dvojčkov Visoki komisar Je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Petru in Frančiški Slov-fia v Vrzdencu, zakoncema Kolesne Antonu in Karollni, Srednji Gtobodoi, in zakoncema Pucelj Jožefu in Stanislavi v Orlakl o priliki rojstva dvojčkov nagrale po 600 lir. Odličen uspeh italijanske umetnice na Finskem Helsinki, 4. aprila s. Na 15. simfoničnem koncertu pod vodstvom dirigenta Jarme-felda je sodelovala tudi italijanska violinistka Lidia Da Albrore, ki je dosegla velik uspeh in s tem koncertom zaključila svojo koncertno turnejo po Finski Med občinstvom je bilo poleg italijanskega ministra in osebja poslaništva opaziti tudi soprogo predsednika vlade, soprogo zunanjega ministra in številne osebnosti iz finskega kulturnega sveta. Kritika je bila za italijansko umetnico nadvse ugodna in listi so še posebej poudarjali simpatično potezo violinistke, ki je priredila poseben koncert finskim vojnim pohabljencem. Verdijev teden na Dunaju Dunaj, 5. apr. s. Včeraj se ie na Dunaju za» čel Verdijev teden. Čeprav zaradi vojne otvoritev ni imela uradnega značaja, je bil njen kulturni in umetniški pomen zelo velik. V navzočnosti izbranega občinstva povabljencev in dr« žavnega voditelja Baldurja von Schiracha, italijanskega Kr. veleposlanika Dina Alfierija in generalnega konzula Romana je šef kulturnega urada dunajskega državnega vodstva g. Tho mas, ki je pripravil Verdijev teden, otvoril prireditve z Verdijevo razstavo pod naslovom »Verdi na Dunaju«, ki je nameščena v dvora« nah državne opere. Eksc. Dino Alfieri si je nato v spremstvu državnega voditelja v. Schiracha ogledal razstavo, ki je sicer manjša po obsegu, ki pa zgovorno odkriva kult Verdija na Dunaju in potrjuje veliko popularnost italijanskega skladatelja v tem velemestu od vpri« zoritve prve opere točno pred 100 leti nadalje. Daladier, Leo Blum in Game-fin prepeljani v Nemčijo Berlin, 5. aprila, s. Kakor ugotavlja nemška oficiozna agencija, je nemška vlada po dospelih informacijah prepričana, da se hočeta angleška in ameriška vlada poslužiti nekaterih francoskih politikov, ki so doslej bivali v Franciji, za organizacijo protivlade in za pripravo neredov in zmede v državi. Zato se je nemška vlada odločila preseliti v Nemčijo bivšega predsed, nika vlade Daladiera, Leona Bluma in generala Gamelina. kakor je že svoječasno preselila bivšega predsednika Reynauda in Mandela. Lavalova zahteva, da bi ti državniki ostali v Franciji, je bila iz zgoraj navedn'h razlogov odklonjena, vendar pa so nemške oblasti zagotovile francoski vladi, da ta ukrep, ki ga narekujejo vojaške razmere, ne bo imel za prizadete nobene obremenitve njihovega osebnega položaja in postopanja z nj'mi. Razen tega je nemška vlada zagotovila, da bodo navedene osebnosti zopet na razpolago francoski vladi, čim bo položaj dopuščal. Angleška letala nad zapadna Nemčijo BerUn, 4. apr. s. O napadu br tonskega letalstva v pretekli noči na z3padno Nemčijo se iz vojaškega vira d: znava, da je bilo več mest na rensko-vvestfalskem industrijskem področju zadetih od sovražni bomb. Po doslej dospel h vesteh se potrjuje, da so nrčni lovci in protileta'ski topovi sestrelili 21 napada;'očih letal, ki so izključno št rimotorni bombniki. Izguba letal, predvsem pa posadk, predstavlja za sovražnika občuiten udarec. Pomemben uspeh je dosegla zlasti skupina nočnih lovcev pod poveljstvom majorja Stre:ba, k. Je ob tej priliki dosegla svojo 25. nečm zmago. Ameriška letala nad Parizom Pariz, 5. apr. s. SevernoamerlSki bombniki so včeraj popoldne napadli mesto Pariz. Po doslej dospelih vesteh je bilo porušenih mnogo zasebnih poslopij. Število mrtvih prekaša 100. V letalskih bojih nad obalnim področ 'em severne Francije je bilo po doslej dospelih vesteh sestreljenih 7 ameriški-, bombnikov in veliko še neugotcvljeno število sovražnih lovcev. Rdeči križ poroča V Poizvedovalnem uradu Italijanskega Rdečega križa, avtonomna sekcija v Ljubljani, Via Ariella Rea (Gosposvetska cesta 2/H, naj se med uradnimi urami od 8.30 do 12 javijo: Diz Ivan, Jevševar Zdenko, Mastnak Ana, odvetnik T oš Franjo, strojni ključavničar Zupan Anton; dalje osebe, ki so poslale pakete našle injim: Velde Alojz, Sever Franc, rov^^j ^aii-., —j— -. ~ Sečnik Jože, Hočevar Ivan, Boh Frar.i Muster Jože Za to Vinki f "r -"- T- " • dic Stanislav, Vidic Anton, Fink Franc, Marinč Martin, Kasi Adolf, Zupančič, švaj-ger Franc, Peterle Alojz, Peršin Gabrijel, * Cernič Franc, Zal ar Matic, Arko Anton, špreicer Ana, Staruša Ivan, Staniša Jože, Mamilovič Avgust. Paketi za vojne ujetnike civ. interniran-ce, konfinirance in jetnike v zaporih se sprejemajo od 5. aprila t. 1. dalje vsak delavnik pa nastopnem redu (za prejemnike z začetnimi črkami imen): pondeljek: A, F, C, C; torek: D, E, F, G, H; sreda: I, J, K, L; četrtek: M, N, O, P; petek; R, 5, š, T; sobota: U, V, Z, Ž. — Cas sprejema od pol 9 do pol 12 in od pol 4 do pol 6, ob sobotah samo ol pol 9 do pol 12. industrije z dobavami surovin, ne glede na to, da primanjkuje jekla tudi Zedinje-nim državam. V bostonskem pristanišču so na primer te dni splovili 28 m dolgo ladjo iz železobetona. Njena teža 78 ton sestoji iz 68 ton cementa in 10 ton ie*ia tehniki pa velijo, da železobetonske iadie niso v gospodarskem pogledu donusne. razen tega se z lahkoto potope. Ce jih zadene torpedo, se prelomijo brez vsakega upa v rešitev (»Ultime Notizie«). Kaznovani prodajalci rib Rim, 5. apr., s. Kr. policija objavlja: Prodajalci rib, ki jim je upravna oblast odvzela pravico za obratovanje, so bili aretirani in bodo poslani v koncentracijsko taborišče. Preiskava o kupcih, ki so ime'i prednost, je x $eku. Gospodarstvo Pomen starega papirja Te dni so bia podjetja v Nemčiji uradno pozvana, naj pripravijo za letošnjo zb:rko starega papirja nerabne listine, zlasti akte, korespondenco, rabljen ovojni material, časopise, arhivni material, stare knjige itd. s posebnim ozirom na lani izdano določbo, po kateri se rok, do katerega je treba hraniti listine in računske podlage, skrajša od 10 na 5 let. V tej zvezi se nemški listi obširno pečajo s pome« nom zbiranja starega papirja in zlasti poudarjajo rastočo porabo papirja in lepenke pri pakiranju blaga. 2e pred sedanjo vojno je papir pričel izpodrivati les pri pakiranju blaga za prevoz. V tej zvezi je zanimiv primer neke tvomice, ki izdeluje računske stroje. Prej 90 računske stroje pošiljali v specialnih zabojih, danes pa uporabljajo posebno izdelane i&atle iz valovite lepenke. Pri 1000 računskih strojih prištedijo na ta način 30 m' lesa, 216 kg železa (žeblji) m 2155 kg lesene volne, stroški za pakiranje pa so se zmanjšali pri 1000 koma« dih od 8444 na 3774 mark. Material sam vrhu tega ni izgubljen, kajti če se škatle ne vrnejo tvornici. jih je treba oddati o priliki zbirke starega papirja, medtem ko so prej drage zaboje razbili in les pokurili. Tudi na številnih drugih področjih so škatle iz valovite lepenke izpodrinile lesene zaboje, ker se je izkazalo, da so mnogo bolj praktične. Te spremembe v načinu pakiranja pa niso morda zgolj posledice štednje z lesom in ostalimi surovinami, kajti papir in lepenka sta že pred vojno nastopila svojo zmagovito pot na pod- ročju prevoznega pakiranja. Papir se jc ie p«» vojno uporabljal tudi za izdelovanje steklenic, zlasti za mleko. Tako so leta 1938 potrošili v samem New Yorku 300 milijonov steklenic za mleko iz papirja leta 1940 pa 625 milijonov. V Angliji so šele v teku sedanje vojne pričeli s primernimi reformami, predvsem zaradi pomanjkanja lesa, kajti površina gozdom znaša v Angliji le 5% celotne površine in mora Anglija pretežni del potrebnega lesa uvoziti preko morja, pri čemer ima velike težkoče zaradi ladijske tonaže Kakor poroča londonski »Ecomo-mist«, so morali v Angliji zmanjšati potrošnjo časopisnega papirja na 18.5 */o predvojne količine. Zato so povečali tudi uporabo starega papirja in so uvedli stroge kazni za one, ki ne bi spravili star papir ali bi ga sežgali. Kakšne velike količine starega papirja so lahko zberejo za ponovno uporabo v tvotnicah papirja, kaže naslednji primer: Ce vsako gospo-dinstvoi v Nemčiji odda ob zbirki starega p«-pirja samo eno že rabljeno papirnato vrečico, tedaj se nabere v vsej Nemčiji 560.000 kg starega papirja, ki omogoči prihranek 1850 m* lesa. Prj skrbnem zbiranju starega papirja ee lahko nabere vsakega pol leta na osebo 4 kg starega papirja Količina zbranega starega papirja pa se da še povečati. Zato so odredili končno izprazn tev podstrešij, kar je tudi koristno v obrambi proti letalskim napadom, ia oddajo drugega starega papirja, časopisov, no-porabnih knjig itd. Gospodarske vesti = Italijansko-nemški trgovinski odnosa j1. Te dni je Virginio Gayda v listu »Gi-ornale d'Italiac ugotovil, da je bil italijanj ski trgevinski promet z inozemstvom v letu 1942 večji kakor v prejšnjih letih, pri čemer je 80% celotnega prometa odpadlo na promet z Nemčijo, kamor je Italija dobavljala presežke svoje proizvodnje boksita, žvepla, živega srebra, cinka, konoplje, svile in drugih tekstilnih surovin, južnega sadja, sočivja in riža, s čimer je nudila dragoceno uslugo Nemčiji, ki pa je sama dobavljala Italiji važne surovine, zlasti premog in industrijske Izdelke. Rastoče številke trgovinskega prometa dokazujejo tesno sodelovanje obeh osnih držav na gospodarskem področju. K tej izjavi dodajajo nemški listi še nekaj nadaljnih podatkov, iz katerih je razvidno, da se je ce lotni italijansko-nemški trgovinski promet leta 1939 gibal na višini 650 milijonov mark, leta 1941 ap je prekoračil že 2 milijardi mark. Italijansko-nemški trgovinski promet se je torej v prvih dveh vojnih letih potrojil. = Italijansko-špansko industrijsko sodelovanje. Iz Milana poročajo, da je bil te dni med znanim italijanskim kemčnim koncernom Montecatini in špansko družbo »Iberica del Nitrcgeno« sklenjena pogodba, ki pomeni nov koiak v gospodarskem sodelovanju med obema državama. S sodelovanjem koncema Montecatini bo omenjena španska družba v Asturji zgradila veliko tvornico za sintetični amonij ak z izkoriščanjem plavžarskega koksa. Vrh tega bo zgradilo naprave za predelavo amo-ni-'aka v amonijev sulfat s predvdeno letno proizvodnjo 1 milijon metrskih stotov Družba Montecatini je španski družbi prepustila izkeriščanje svojih patentov in bo dala na razpolago tudi strokovno osebje za montažo naprav in za pričetek obratovanja. Znaten del strojev, ki so potrebni za gradnjo te tvcrnice, bodo dobavile italijanske tvrdke. = K triletnicl italijansko-nemškega premogovnega sporazuma. Poročali smo že da so 23. marca pc tekla tri leta, odkar je bil sklenjen nemško-1 talijanski premogovni sporazum, po katerem se je Nemčija zavezala dobaviti Italiji letno količino 12 milijonov ton premega. Navzlic temu, da se mora vsa ta količ na prepeljati po železnici, je Nemčija svojo obvezo v celoti izpolnila V zvezi s to obletnico objavljajo nemški listi nekaj podatkov o italijanski oskrbi s premogom v prejšnji svetovni vojni, iz katerih je razvidno, da je Anglija v prejšnji svetovni vojni sicer obljubila, da bo krila vso italijansko potrebo premoga, ni pa obljube ispolnila. Angleški dvomi, ki so bili iznešen: pred tremi leti, češ da Nemčija ne bo mogla dobaviti obljubljene količine, so se gotovo naslanjali na sp:mine u prejšnje svetovne vojne. Leta 1913 je Italija uvozla pri razmeroma malo pomembni lastni proizvodnji 11.5 mili jenov ton premoga. Danes pa dobiva navzlic znatno povečani lastni proizvodnji iz Nemčije večjo količino. Medtem ko je Italija leta 1914 lahke uvozila predvsem iz Anglije še 9.8 milijonov ton, je naslednje leto uvoz padel na 8.4 milijona ton, leta 1917 pa je navzlic angleškim obljubam zdrknil navzdol na 5 milijonov ton in tudi leta 1918 je dosegel kemaj 5.8 milijona ton. Zato je moralo v septembru 1918 40% vseh italijanskih industrijskih obratov zaradi pomanjkanja premoga mirovati. = Oživljenje italijansko-turške trgovine. Na podlagi zadnjega trgovinskega dogovora so turški izvozniki pričeli z dobavami svinj v Italijo. Prvi' kontingent 700 svinj je že na poti v Italijo. = Italijanska Industrija paradižnikovih konzerv. Med obrati za konzerviranje živil zavzema v Italiji najvažnejšo vlogo konzerviranje paradižnikov. V vsej Italiji je danes 800 industrijskih obratov za izdelovanje paradižnikovih konzerv, ki ee v znatni količini tudi izvažajo. V zadnjih 20 letih se je ta panoga predelave kmetijskih proizvodov izredno razvila. L. 1910 so znašali nasadi paradižnikov za kon. zervno industrijo 21.500 ha, leta 1940 pa že 51.300 ha. Tudi letos je bila v obdelovalnem načrtu upoštevana povečana potreba pridelovanja paradižnikov za predelavo v konzerve. = Iz spodnjeStajerskega trgovtnSKega registra. S sedežem v Celju je bila vpisana v trgovinski register družba z. o. z. »SOd-ost-Druck«, tiskarna in založništvo. Družba bo imela tudi knjigarno in trgovino s papirjem ter se bo vrhu tega bavjla z izdelovanjem štampiljk. Osnovna glavnica znaša 100.000 mark, poslovodja ;e Fritz Braum, vodja založništva v Gradcu. = Nakup tekstilnih Izdelkov proti oddaji starih tkanin na Hrvatskem. Hrvatski minister za narodno gospodarstvo dr. ing. Joeip Balen je te dni predpisal na. redbo o cdkupu ln zamenjavi starega tekstilnega blaga, ki je stopila v veljavo 1. a i rila. Po tej naredbi mora vsaka oseba, ki hoče proti oddaji točk kupiti volneno tkanino, oddati stare volnene tkanine. Za 1 meter čiste ali mešane volnene tkanine za ženske obleke je treba oddati 200 g starih volnenih tkanin ali 100 g volnenih in 500 g ostalih tkanin. Za 1 m moške volnene tkanine, ženske tkanine za kostum ali tkanine za povrSnike in ženske jopice pa je treba oddati 500 g starih volnenih tkanin in 1 kg tkanin is ostalih vlaken. Pri bombažnih in ostalih tkaninah mora kupec za vsak meter take tkanine izročiti trgovcu 100 g kakršnih koli tekstilnih odpadkov. Pri nakupu konfekcioniranega tek-tjlnega blaga ce cdda toliko starih tka-j nin, kolikor metrov blaga je bilo potrebno za dotični konfekcionirard izdelek. Pri nakupu nogavic je treba oddati za vsako novo nosravico eno staro. Od dolžnosti oddaje starih tkanin je izvzet nakup tekstilnega blaga za novorojenčke. Osebe, ki ne morejo oddati nobenih starih tkanin, ■nora"'"« tr^ovru izročiti pismeno iziavo. da nimajo takih tkanin. Na podlagi takih izjav bo Tekstilna zajednica v dvomljivih primerih preko policije lahko odredila ugotovitev dejanskega stanja na domu. Tr--ovec, ki prodaja novo tkanino, mora pri-3šeno staro tkanino odkupiti In mora za_ ačunati za kilogram volnenih tkanin 45 oun. za kilogram krp ali ostalih nevol-lenih tkanih pa 20 kun. medtem ko se nrinešene nogavice pri nakupu novih no-gavc ne plačajo. = živila v prahu. Zaradi pomanjkanja ladijske tonaže se je v zadnjem času v Ze-din;'enih državah močno razvila industrija živil v prahu ki omegočajo, da se z istim številom prevoznih sredstev lahko prepeljejo mnego večje količine. V zadnjih dveh letih se je število tvomic za izdelovanje jajc v prahu povečalo od 16 na 125, števila obratov za izdelovanje mleka v prahu od 51 na 70 in število obratov za izdelovanje smetane v prahu pa od 273 na 320. Tudi število tvornic za izdelr vanje posušenega sočivja 'e naraslo za 50. Pričeli pa so vrli tega izdelovati tudi meso v prahu. Po najnovejših podatkih ustreza 1 funtu mleka v prahu 11 funtov svežega mleka. Trije tucati svežih jajc se dajo v dehidr:ranem stanju en funt jajčnega praška, 4 kilogrami mesa pa dajo 1 kil: grami mesa v prahu. Zlasti velik je prihranek na teži pri sočivju. Ta prihranek znaša pri korenju 92%. Poleg prihranka na teži je merodaj« na tudi okolnosl, da se dajo suho konzervirana živila zlasti živla v prahu bolj ekonomično in z manjšimi stroški pakirati za prevoz po morju. — Američani se morajo zadolževati, Aa plačajo davKe. Dne 15. marca je v Zedi-njenih državah potekel rok za plačilo dohodnine. Ker je bila v zadnjih letih meja dohodnine prostega dohodka ponovno in znatno znižana, se je število davkoplačevalcev dohodnine ogromno povečalo in plačujejo danes dohodnino tudi dclavci ln nižji nameščenci. Sistem pobiranja dohodnine pa je ostal nespremenjen, kakor Je obstoji prej, ko so dohodnino plačevali le ljudje z večjimi dohodki. Zlasti nI predvideno pobiranje davka z odtegovanjem pri plači, temveč se mora ves davek plau čati naenkrat za vse preteklo leto. Kc® pa mnogi davčni zavezanci naenkrat ne zmorejo davčnega -meska za vse leto, je moralo samo v New Torku 50.000 davkoplačevalcev pred potekom roka najeti poc sojilo za plačilo davka. Strokovnjaki cenijo, da so ta posojila za plačilo davka ▼ vseh Zedinjenih državah prekoračila 1 milijardo dolarjev in si je moralo približno 5 milijonov davkoplačevalcev izposoditi denar za plačilo davka. Zato se je v javnosti znova sprožila zahteva, da se za delavce in uslužbence uvede mesečno plačilo davkov na način, kakor je to urejeno v evropskih državah. Razveljavljene živilske nakaznice Prehranjevalni zavod Visokega komisarja za ljubljansko pokrajino sporoča: Ugotovilo se je, da je zmanjkalo iz paketa, poslanega občini Gradac (Črnomelj), 11 celih naviaunih živilskih nakaznic za mesec april in sicer št. 134.211 do št. 134.221, ki niso izpisane in so brez pečata. Te živilske nakaznice so neveljavne, na kar posebno opozarjamo vse trgovce ia gostinske obrate, ki so dolžni prijaviti pristojni oblasti vsakogar, ki bi predložil kar tero izmed teh nakaznic. Ponovno opozarjamo trgovce in gostinske obrate, da ne smejo sprejemati samih odrezkov, ki so od nakaznic že odrezanL Potres v Turčiji Ankara, 3. aprila, s. Na področju Erze-ruma so zabeležili v pretekli noči močan potresni sunek. Doslej nI nobenih porodi o žrtvah in škodi. »JUTRO« št 77 3 Torek, 6. IV. 1943-XXI Kronika * Najmlajši pohabljenec sedanje vojne. Iz Rima poročajo, da je bil poslan v Z&ro v neko onlotno vzgojevališče Sletni Italo Sahrata. Sabrata je bil na afriškem ozemlju ter je pomagal pri vseh vojnih podvigih. Ko je sodeloval pri nekem ženijskem oddelku je eksplodirala mina, ki mu je odtrgala roko ter ga oslepela na eno oko, Zdaj so ga poslali v Žaro, kjer ga je sprejel Zvezni tajnik, ki bo skrbel aa njegovo vzgojo, * Smrt odlikovanca s hrastovim listom Nadporočnik Hans Beisswenger je bil men najuspešnejšimi nemškimi letalci. Dosegci je že 150 zmag v zraku in je bil odlikovan s hrastovim listom k viteškemu križcu re- ? r znega križa. Te dni je sestrelil dve rvjf:r,. letali, nato pa se m več vrnil na ,,. 'e ,porišče. pogovor j z Brunom« v fnSčinl. Na : >m so izročili v prodajo finski prev d M.?ve knjige »Pogovori z Brunom«. Ci-, upiček knjige se bo porabil za pod-fond, ki gre v prid sire tam padlih . ■ al' ev. * Muzej fašizma v Napolsju. Poleg mnogih oiugih muzejev je v Napoliju tudi muze; ki prikazuje razvoj fašizma. Muzej nosi ime Aurelija Padovanija. V njem hranijo ukaze in razglase fašistične revolucije" spominke na padle fašiste, razno orožje ln druge reč , ki so imele pomen v fašističnem gibanju od leta 1920 do danes. - 50 !etn'ea smrti skladatelja Catalaniia. ah lanski listi se te dni spominjajo 50-.irf.ce smrti skladatelja Alfreda Catala-,ija ki e skomponiral tudi pri nas uprizorjeno opero »Wal!y«. Cstalani je umri leta 1893. živel pa je, kakor mnogi umetniki, v siromašnih razmerah. * 43 nr.tečajev za vseučiliške stolice v Italiji. Ministrstvo za prosveto v Rimu objavlja dekret, a katerim se razpisujejo natečaji za 43 stolic na italijanskih univerzah. * Kinematografske in gledališke vstopnice za bojevnike, ki so se vrnili iz Rusije. Fašistična zveza gledaliških in kinematografskih ustanov je sp-oročila ministrstvu za ljudsko kulturo, da so uprave italijanskih gledališč in kinematografov sklenile pokloniti vsakemu italijanskemu vojaku, GLEDALIŠČE DRAMA Torek, 6. aprila, ob 18.30: Prava ljubezen. Red Torek. Sreda, 7. aprila, ob 18.30: V Ljubljano jo dajmo. Red A. Četrtek, 8. aprila, ob 18.30: Veliki mož. Red Četrtek. Petek, 9. aprila: Zaprto. » Obiskovalce Drame opozarjamo, da bo 2-arad; podaljšanja policijska ure začetek dramskih predstav eno uro kasneje kot doslej. Predstave se bodo pričenjale namesto ob 17.30 ob 18.30. Prva predstava z novim časom bo danes. B. Bracc«: »Prava ljubezen.« Dialog v treh dejanjih. Dejanje se godi danes 1. v velikem hotelu. 2. v krčmi. 3. v spalnici zakonskega para. Osebe: Helena — V. Ju-vanova, Hugo — Jan, natakar — Verdo-nik, krčmfirica — Kraljeva, šofer — Kor* gič. Režiser: J. Kovič. OPEKA Torek, 6. aprila: Zaprto. Sreda. 7 aprila, ob 18. uri: Janko ln Metka. Red Sreda. Četrtek. 8 aprila, ob 18. uri: Madame Butterfly. Premiera. Red Premierski. Petek, 9. aprila: Zaprto. Sobota, 10. aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Opereta. Izven. Cene od 2 lir navzdol. * Obiskovalce Opere opozarjamo, da se bodo pričele počenši s sredo 7. t. m. vse operne predstave ob delavnikih eno uro tesneje kot doslej »Janko in Metka« se prične po novem redu v sredo ob 18. uri. Deloma nova zasedba partij v Pueeinl-jevi Operi »Madame Butterfly«. V četrtek bo uprizorjena letos prvič ta melodi-jozna opera, ki je dosegla lani nenavaden uspeh. Zanimivost letošnje sezone bo delna prezasedba nekaterih partij. Nova bosta Sladoljev in Lipušček, ki sta naštudi-rala partijo Pinkertona in nov bo tudi konzul Sharpless v kreaciji Popova. Vsi trije pevci navedenih partij še niso peli ria naš eni odru. Butterfly bo Heybalova, Suzuki — Golobova, Kate — Španova. Ya-rnadori — Dolničar. bonec — Lupša in komisar — Gregorin. ki se je Trafl s ruskega bojišča ▼ domovino, ir.kamioo za 10 prostih predstav, ki ostanejo v veljavi do 31. julija letošnjega leta. Izkaznice se bodo glasile na imena ter jih bedo razdeljevala poveljstva Oboroženih sil svojim pripadnikom. * Deževje ln poplave na Portugalskem. Iz Lizbone poročajo, da je nastopilo na Portugalskem po dveh mesecih lepega vremena veliko deževje s poplavami. Nastal je ponekod katastrofalen položaj, ker so reke preplavile bregove in povzročile velika opustošenja. * Tri smrtne obsodbe zaradi vohunstva v Švici. Iz Berna poročajo, da je vojaško sodišče obsodilo na smrt mesarja Fridolina Beelerja iz Netztala. Pregrešil se je proti predpisom o vojaških tajnah. V odsotnosti sta bila nadalje obsojena na smrt zaradi vohunstva v prid tuje države neki Švicar ter neki inozemec. Več drugih oseb, tako Švicarjev kakor inostramcev, pa je bilo obsojenih na daljfie zaporne kazni. * Sietlil je ženi štiri ure po njeni smrti. V okolici Bol ogne je umrla te dni po dolgi bolezni kmetica Emestina Magnoli. Njenega 691etnega moža je ženina smrt tako zadela, da je štiri ure po njeni smrti tudi sam izdihnil, zadet od srčne kapi. Moža in ženo so pokopali v skupnem grobu. u— Nov grob. V častitljivi starosti 89 let je zapustila svojce vadniška učiteljica v pok. ga. Julijana Supančičeva, po rodu Sukljetova. Truplo pokoj ni ce počiva doma, Tumograjska 4-II. K večnemu počitku jo bodo spremili v sredo ob pol 15 iz kapelice sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Naj ji bo žemljica lahka! Užaloščenim svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Slana je osmodila cvetje. V ponedeljek zjutraj je slana že drugič osmodila prvo cvetje. Povzročila je zlasti na marelicah in zgodnjih hruškah precej škode. Vreme je bilo v nedeljo popoldne sončno, Ie nekoliko vetrovno. Najvišja temperatura je znašala 13.6 stop. C. Noč je bila jasna in se je davi živo srebro v toplomeru skrčilo na 1.2 st C pod ničlo. Kljub razmeroma hladnemu ozračju meščani izrabljajo vsako priložnost za sončenje. Tako smo videli prvega zračnega kopalca ob Ljubljanici. Na zavetnih balkonih in verandah pa že delj časa meščani izpostavljajo soncu svoje ude. Barometer stoji visoko in ni verjetno, da bi se vreme v bližnjih dneh spremenilo. u— Uprava Državnega gledališča opozarja občinstvo, da bo poslovala dnevna operna blagajna, ki ima predprodajo vstopnic za operne in dramske predstave, oc torka 6. t. m. dalje v dopoldanskih urah kot doslej, to je od 10.30 do 12.30, popoldne pa od. 17. do 19. ure. M— K'no Union obvešča svoje cenj. obiskovalce, da bodo od ponedeljka dne 5. t m. dalje predstave ob nedeljah, praznikih in delavnikih ob 15.30, 17.30 in 19.30 uri; poleg tega bodo pa ob nedeljah in praznikih še običajne matineje ob 10.30 uri. — Uprava. u— Za stare onemogle Ljubljančane je ga. Marija Zaje, trgovka v Stritarjevi uli-cj št. 6 podarila 100 L v počastitev spomina ge. Marije črnagoj-Franzl, lekarna Bohinc, Rimska cesta 31, je pa za stare Ljubljančane v mestnem zavetišču za onemogle v Japljevi ulici podarila 1000 L v počastitev spomina mr. phr. Janka Ko-ritzkega. Mestno županstvo izreka dobrotnikom mesrtnega zavetišča za onemogle najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. Počastitev rajne z dobrimi deli! u— O ušeh pil domačih živalih govori poseben članek v »Kmetovalcu« in pravi: Uši najdemo prj vseh domačih žvalh, naj-češče pa pri govedu in ovcah. Navadno se zaplodijo pozimi pri slabo hranjenih in negovanih živalih. Poznamo okolj 1500 vrat teh uši. Mednje spadajo tudi uši, ki žvo perje pri ptičih. Domače sredstvo proti ušem je mešanica enakih delov petroleja in repičnega olja. Namazanje se mora po treh ali štirih dneh ponoviti, da se zamori mlada zalega, ki se je medtem razvila iz gnid. Po nadaljnjih treh dneh okopljemo žival v mlačni vodi, pri čemer jo dobro namilimo. Ce s prvim postopkom nismo uničili vseh uši, ponovimo postopek čez en ali dva tedna. Obenem je treba razkužiti hlev in orodje. Mnogi uporabljajo oeedek tobaka, s katerim operejo žival. Ta postopek slabo prenašajo konji ln govedo. Odločno se odsvetuje pri govedu uporabe, sive mate, v kateri je živo srebro. Na živinozdrav-aikov nasvet se lahko uporabljajo tudi ar-zenik kar bolna kislina, kreolin to druga sredstva, ki jih ponujajo trgovine. Glede slednjih pa je na mestu previdnost. u— Vodstvo »Kirepetitorija« vabi dijake srednjih, meščanskih in ljudskih šol, da se vpišejo k nam, kjer dnevno uspešno poučujemo vse šolske predmete. Po želji tudi posebne ure 'z posameznih predmetov (razlaga, naloge, izpraševanje). Važno za one, ki žele konOc leta polaga« razredne ln privatne izpite! Honorar zmeren! Vpisovanje dnevno od 8—12 in 14—16. Korepe-titorij, Mestni trg 17/1. u— Sadjarska in vrtnarska podružnica Ljubljana I priredi v sredo 7. t- m-18.30 v dvorani Kmetijske družbe na Novem trgu 3 specialno predavanje z naslovom »Kromp r in fižol, njih saditev in gojitev«, Predaval bo g .inž. Ivan Zaplotnik člani in gostje vabljeni. u_ Nesreče. V petek 9o sprejeli na kirurški odlelek ljubljanske bolnišnice spet več ponesrečencev. S kropom se je opekel 441etni železniški kurjač Rudolf Coli iz Ljubljane. S poškodbami na obrazu in rokah je iskal zdravniške pomoči 511etni delavec Albin Glavan z Rudnika. Desno roko si je zlomil 141etni dijak Stanko Steiner iz Ljubljane. Pri padcu si je poškodovala ramo 671etna trafikantinja Ana Grajzer-jeva iz Ljubljane. 501etni delovodja Alfonz Vrabec z Rudnika pa se je pri padcu potolkel na glavi. Z 'Gorenjskega Počaščenje starega pevca. Moški pevski zbor »Alpska roža« je pjčastil dolgoletnega častnega člana in soustanovitelja Jožeta Pagica v Spodnjih Borovljah. Pagic je praznoval 901etnico nenavadno čil. Priredili so mu pod okni co. Prejel je številne čestitke. Pagic, odličen tenorist, pripada pevskemu društvu že od 1. 1881. Je še edini priostali član borove!jskega kvinteta, ki je 1. 1884. dobil prvo nagrado pri koroški pevski tekmi v Celovcu. V visoki starosti 85 let je umrl na Ladi ji pri Medvodah Andrej Lustrik, po domače Matijev očka. Istotam je v starosti 76 let umrl nagle smrti cerkovnik Simon Jamnik, ki je še prejšnji dan zvonil Mati-jevemu očki. Bil je dolgo let član papirniškega delavstva. žrtev materinstva. Po kratki bolezni je umrla v Radovljici 28Ietna gospa Minka černetova, uradnica pri deželnem svetniku v Radovljici in žena orožniškega glavnega stražmojstra Franca Černeta. Pokojnica, ki je žrtvovala mlado življenje na oltar materinstva, je bila iz znane Mulejeve rodbine v Spodnji Lipnici pri Radovljici. Vojaška zbirka za zimsko pomeč je bila preteklo soboto in nedeljo tudi v Kranju. Geslo zbirke je bilo: Z ostrostjo in žrtvijo do zmage. Kakor lani je bil tudi letos prirejen promenadni koncert na Glavnem trgu. Nadalje je vojaštvo priredilo kosilo iz enotnega lonca ter poseben koncert za zimsko pomoč. Na Jesenicah je nemška delavska fronta priredila zbirke za zimsko pomoč. Načelnik Semljak je pridobil obrate za večjo dare-žljivost. Prirejene so bile družabne prireditve v hotelih Novak in Paar. žensko združenje je poskrbelo zai različne prigrizke. Iz g®renjskega življenja. V Kamni gorici sta se poročila Alojz Bratina in Terezija šolarjeva. Umrla pa je Ana GoLmajer-jeva. V Cerkljah so umrli: Janez Žagar, Ana Mušičeva in Marjana Teranova. O oddaji klavne živine na Gorenjskem piše kmetijski svetnik Burgsthaler v gorenjskem tedniku: Na Gorenjskem se pred vojno živinoreja ni gojila izključno na lastni gospodarski podlagi, temveč je bila deloma navezama tudi na dokupljena krmila. Posebno so dokupovaii visuko vredna krmila beljakovin in tudi precej krmilnega žita. Zlaj skoraj ni mogoče dokupiti taka krmila. Zato je bilo potrebno, da se nadomestijo poprej dekupovana krmila z večjimi pridelki v lastnem gospodarstvu. Storjeno je bilo vse, da se poveča pridelek krme in vzdrži živinoreja, ki je vendar tudi glavna obratna panoga, na odgovarjajoči podlagi. Bolje je, da redimo manj krav, te pa dobro in izdatno krmimo. Nič ne prihranimo, če živino slabo krmimo; nasprotno, pri slabem krmljenju škoduje kmet samemu sebi. Marsikateri kmet mora stanje svoje živine pravilno prilagoditi zalogi krme. Zato mora tem kmetom biti prav, da prav te tedne bolj povprašujejo po klavni živini in da je možno oddati tudi manjvredno klavno živino. Noben kmet I naj ne zamudi izkoristiti te prilike in naj I odda vso živino, ki ne daje več zadovoljive I koristi. Prijava motornih vozil. Kranjski župan je objavil proglas, da je treba do 10. t- m. priglasiti vse tovorne in osebne avtomobile, kakor tudi motoma kolesa. Kdor ne prijavi, bo kaznovan. Spodnja štajerska Uraden obisk v M»zlrju. Celjski okrožni vodja Derfmeivter je s svojim štabom obiskal Mozirje, 'a se prepriča o dveletnem delu. Poročilo pravi, da se sprememba opazi zlasti v š'li; pa tudi v trgovinah, gostiščih in drugih lokalih se je marsikaj spremenio. Mladina se je zbrala ob Savinji k pevski tekmi; zmagala sc dekleti Sledil je zbor sotrudnikov krajevnega vo> dje. ki so prišli iz bližnje in daljnje okolice ter jih je okrožni vodja v daljšem govoru pozival, nai brez pridržka s: delujejo za Nemčijo. Zborovanje je bilo zaključeno a nemšk mi himnami. Počašfienje padlega. Pri Harkovu je padel Albert Kuschner iz Rog. Slatine. Ko je Nemčija zasedi"; Sto n e Štajersko, je bil Kuschner, kmečki sin, star 15 let. Priglasil se je kot prostovoljec k oddelku SS. Nejavno je mati prejela sporočilo, da je njen najstarejši sin padel. V častnem gaju v Rogaški Slatini je mladina postavila spominsko Jesko z njegovim imen' »m. Krajevni vodja je imel nagovor, brambovci so zapeli pesem o pokojnem tovarišu. Nato je bi! položen venec. Sestanek z ranjenci. Celjski poštni uslužbenci so napravili izlet v Petrovče. V Vo-denikovi dvorani so se sestali s 50 povabljenimi ranjenci iz rezervne bolnišnice v Novem Celju. Sledilo je pestro popoldne s petjem in igranjem. Prave sod je na Spodnjem Štajerskem, štajerski pokrajinski vodja dr. Uiberreither je izdal narelbo o nadaljnji izgradnji sodne organizacije in pravosodja na Spodnjem štajerskem. Z veljavnostjo od 1. aprila uradu je 10 sodišč in sicer: v Celju, Šmarju, Ljutomeru, Mariboru, Ptuju, Brežicah, Šoštanju, Slovenski Bistrici in Slovenjem Gradcu. Sodišča in njihovi oddelki odločajo v prvi instanci v civilnih zadevah po dosedanjih predpisih namesto poverjenika za civilno pravosodje, šefu civilne uprave je pridržano, da prepušča kazensko sodstvo tem sodiščem po določilih, ki veljajo za štajersko deželo. V drugi instanci odloča pravosodna oblast pri poverjeniku za pravosodje. N°vi grobovi. V Mariboru so umrli 71-letni upokojeni major Alojz Frohm. 4 letna železn: čar jeva hčerka Romana Supeje-va, 89 letna staroupokojenka Emilija Oplo-teva in 27 letna Marija Kokolova. V Klo-sterneuburgu je umrla 17 letna dijakinja Zofija Trobentarjeva, ki so jo pripeljali v Maribor. V Celju je umrl 69 letni upokojenec Jurij Dvoršak, v Ptuju pa žena železniškega uradnika Ana Chiadisejeva. — Na fronti je padel 42 letni Toni Pocflaha, podčastnik in vodja v nekem specialnem oddelku. Sorodnike je zapustil v Ptuju. — Pred Petrogradom je padel 25 letni prostovoljec Karel Golick, ki je služil pri SS. Prireditve v celjskem okrožju. TekočI teden bo v celjskem okrožju več raznovrstnih prireditev, ki so se pričele včeraj v Šoštanju. Neka igralska skupina uprizarja potovanje v pravljično deželo po Gri-movih pravljicah. Danes bo predstava v Rogaški Slatini, jutri pa v Celju. Deželno gledališče gostuje z veseloigro »Tolažnik vdov« na Polzeli, na Paki in v Celju. Žalski diletanti gostujejo danes v Petrovčah z veseloigro »Družina Hannemann«. Prihodnjo nedeljo pa bodo diletanti iz Rogaške Slatine gostovali v Šmarju pri Jelšah. V sred šču prireditev bo 7. t. m. v Celjski grofiji družabni večer s sedmogra-škim pesnikom Henrikom ZillLchom. V°jašklm nOvincOm, ki so te dni odrinili s Spodnjega štajerskega, je v Mariboru izprege voril v slovo polkovnik Westfall. Ravno tako je govoril zvezni vodja Ste'ndL ki je sporočil pozdrav deželnega vodje. Podobna poslevitev je bila tudi v Celju. Mariborski dnevnik prinaša o tem obširno poročilo. V marib°rskem gledališču bo jutri v sredo premiera Verdijevega Trubadurja. Repriza pa bo v petek. Nadalje so na sporedu • tega tedna: Anzengruberjeva »Slaba vest«, vesela opereta »Suzi sleparU in Smetanova »Prodana nevesta«. Kazen za p°slušanje tuj'h postaj. 40-let-ni mizar Miha Jager iz št, Jurja ob južni železnici je predlanskim in lani poslušal tuje radijske postaje in je širil različne vesti. Kazenski oddelek poveljnika varnostne policije na Spodnjem štajerskem ga je obsodil na 8 let ječe. Iz enakega vzroka je Recitacije v knjigarni Ljudska knjigarna je priredila v nedeljo v zvezi z velikonočnim knjižnim trgom lazstavo sodobne slovenske knjige. V okviru razstave je skupina literarnih sodelavcev te velike slovenske založbe stopila pred občinstvo z recitacijami svojih del. I^ireditev, ki ji je prisostvovalo v prenapolnjenih knj igarniških prostorih mnogo pozornega občinstva, je začel z uvodno besedo urednik »Doma in sveta« in kulturni referent »Slovenca« dr. Tine D e -beljak, V svojih izvajanjih je orisal duha in smernice današnje slovenske slovstvene tvornosti ter razčlenil njene vodilne ideje in pojave, opozarjajoč zlasti na duhovne in stilne razlike sedanjih stvaritev s prevladujočim značajem naše literature v razdobju med dvema vojnama. Našo slovstveno stvarjalnost, bodisi lirično. bodisi pripovedno, kakor se razvija v zadnjih dveh letih, označuje duh zmernega realizma in izrazito poudarjena domačnost Naša literatura se je od preširokih kosmopolitskih ciljev vrnila k opevu domače zemlje in domačega ljudstva, odkrivajoč v viharju časa s kar idiličnimi pogledi lepoto slovenskih tel in vse tiste nadčasovne silnice, ki oblikujejo življenje našega naroda. Predavanje dr. T. Debelja-ka je bilo — kolikor vemo — prvi poizkus prereza naše izvirne lirične in prozne produkcije od 1. 1940 dalje in je s svojimi karakteristikami značilnega slovstvenega preobrata in sedanjega stanja vzbujalo živo zanimanje vseh prisotnih prijateljev intenzivnejše, slovstvene kulture. Nato je prebral priljubljeni pisatelj Janez Jalen zadnje poglavje iz drugega dela svoje trilogije o ljubljanskem Barju »Bobri«. Poglavje opisuje smrt starega mostičarskega rodbinskega glavarja in spravo obeh sinov, katerih spor se je raz-pletal že v prvem, lani natisnjenem delu tbega Jalenovega lovskega romana iz pra-;sgodovinskih časov. Vsekali o smemo z za- upanjem pričakovati nadaljevanja tega, v nekem pogledu smelega, vendar pa v glavnem prav uspešnega epskega posega v davno preteklost našega mesta in njegovega nekdanjega jezera. Liriko sta brala dva mlada pesnika: Jože Dular je čital nekatere svoje nove pesmi, med katerimi pe vzbudil posebno zanimanje dialog ženina in neveste v »Svatovski pesmi«, Severin Sali pa je pokazal fino lirično čustvovanje in do tankih lepot dognani pesniški izraz v vrsti izrazito sodobnih motivov, med katerimi se posebno odlikuje Sodobna balada. Pesniška beseda Dularja in posebej 5e Salija je zares segla k srcu in po toplem odobravanju je stopil pred občinstvo pisatelj nedavno izisle pripovedne zbirke »Dom med goricami«, epik Hale« in Ha-ložanov Jože Krivec. Prebral je iz te knjige prozo »Večerno zvonjenje«, razgovor z daljno materjo ia lepdm domačim krajem. Zatem je mladi član naše Drame prebral za odsotnega pisatelja Stanka Kocipra prozo »Aninska nedelja v Jeruzalemu«, odlomek iz njegovega romana »Goričanec«, ki je dobil letošnjo Prešernovo nagrado mesta Ljubljane in ki sodi med najpomembnejše epične stvaritve najmlajšega rodu v slovenskem slovstvu. Morda ie knjigarna z obilno obloženimi policami knjig, ki že same ustvarjajo avtentično okolje literarnega življenja, posebno primeren kraj za take literardne nastope, vendar so bilj ti prostori mnogo pretesni za toliko občinstva, in tako je posameznik bolj čutil nevSečnost svoje stisnjen osti kakor pa prijetno ugodje literarnega stika in uživanja. V ostalem je razstava Ljudske knjigarne zopet odprla celoten vpogled v našo knjižno in književno produkcijo zadnjih dveh let m nas znova prepričala, da teh novosti ni malo. Posebna zanimivost so bile prve pole priprav-Ijajočega se m omamen talnega dela »Slovenska upodabljajoča umetnost« v redakciji unlv. prof. dr. Fr. Stelet*. Cerkveni ksscert Koncertu, ki je bil v nedeljo zvečer v cerkvi Marijinega Oznanenja, je vtisnil značaj pretežno domač spored. Izmed dvanajstih točk je spored navajal devet domačih skladb, tako da so bili zastopani naši najpomembnejši sodobni cerkveni skladatelji (dr. Fr. Kimovec. Stanko Premrl, Matija Tome in Lojze Mav), izmed teh prof. Premrl s petimi točkami. 2e to je dalo koncertu večji glasbeni pomen in upravičilo leno zanimanje, Iti ga je prireditev vzbudl!a pri občinstvu. Slovenska cerkvena glasba ki se naj^nja na častitljivo domačo tradicijo in slasti še na dj-kaj bogata cecilijanska izročila, dobiva čedalje bolj kvaliteten značaj in kaže nekaj močnih sklada tel jskih osebnosti. Prav v tej umetniški afirmaciji domaČe note v okviru sodobnih cerkveno glasbenih teženj je bil splošno kulturni pomen nedeljskega koncerta, ki je obenem prikupno prikazal troje izvajalcev dobro izbranega programa. Poleg slovenskih skladateljev smo slišali še Pavla Maurija »Scherzo«, Aleks. Guilmanta »Slavnostni preludij« in Maxa Regerja »Intermezzo«. Med slovenskimi točkami so bile na sporedu kar tri »Ave Marije«; dve Mavovi in dr. Kimovčeva v dvospevu, izmed Pre-mrlovih skladb pa je bil poleg štirih samospevov z orglami na sporedu »Andan-te maestoso«. Glasbeno najzanimivejša in po svojih vprav dramatskih akcentih najučinkovitejša je Premrlova kompozicija »Memento mori« na besedilo slovečega Prešernovega soneta. Tomčev »Slavospev Mariji« je tako presrčna skladba, kakor Je Kimovčev dvospev poln vzvišene resnobe Izmed obeh Mavovih skladb se zdi najznačilnejša Ave Marija za sopran. V celoti so te skladbe dostojno uveljavile našo cerkveno glasbo in posebej še njenega zaslužnega predstavnika msgr. Premrla. Program je izvajalo troje sodelavcev, sopranistka Nuša Kristan, basist Tone Petrovčič in na orglah fr. K a n 1 z i j F r i c e 1 j kot solist in spremljevalec. Voluminozen sopranistkin glas je v akustičnem prostoru lepe frančiškanske cerkve prišel do polnega izraza takisto kot pev-kina izkušena pevska kultura. Tone Petrovčič, znan tudi gledališkemu občinstvu, je s samospevi ob spremljevanju orgel samo potrdil že priznane kvalitete svojega petja. Fr. Kanizij se je pokazal s tremi so!otočkam:, da odlično obvladuje orgle, obenem se je uveljavil v spremljevanju obeh pevcev. Tako je torej koncert s svojim potekom res upravičil pričakovanje občinstva m napravil dober vtisk. Vlado Vlaisavljevic Nedavno je hrvatska literatura izgubila pesnika Vlada Vlaisavljeviča, ki je umrl po daljšem boiehanju v svojem rodnem kraju Jastre-barskem, kjer se je rodil leta 1901. Smrt tega nadarjenega lirika je tem bolj zadela hrvatsko slovstvo, ker je Vlaisavljevič prav v zadnjih letih mnogo delal in je tudi v lepi piozi izdatno uveljavil svoje sposobnosti. Vlaisavljevič je imel za seboj življenje, v čigar zunanji podobi ni bilo mnogo svetlih in radostnih barv. Trdo se je boril za vsakdanji kruh m prav v zadnjih mesecih ga je neiprosna bolezen vrgla v bedo in nesrečo, tako da je bila anut tudi njemu rešiteljica. V njegovi prvi pesniški zbirki »Kruha i srca«, ki jo je leta 1938 izdal Pododbor Matice Hrvatske v svoji znani seriji pesniških knjig, beremo o Vlaisavljeviču: »Ko je bil že prekoračil pet in dvajseto leto svojega življenja, je začel objavljati v raznih književnih časo pisih pesmi, ki so kmalu vzbudile pozornost. Sodeloval je med drugim več del v »Vijencu« »Savremeniku«, »Hrvatski Reviji«. »Hrvatskem kolu« in drugod. Knjiga »Kruha in Srca« vsebuje izbor (57) mnogih Vlaisavljevičevih pes-m; in je hkrati njegova prva knjiga. Razen s pihanjem pesmi se bavi Vlaisavljevic v zadnjem času ludi z novelami Životaril je dolg« bil obsojen na pet let ječe 59-lefcm u^ dojeni železniški uradnik Rajko Topctai!' 'a Šoštanja. 29-letni kmetovalec Pavel Gai. t iz Starega trga pri Slovenjem gradcu pa je bil zaradi poslušanja tujih postaj obsojen na 3 leta ječe. Mariborski dnevnik objavlja ob tej priliki ponovno opozorilo, da ne sme noben nemški pripadnik poslušati lažnivh sovražnih poročil. Nemško vojno poročilo in ostale ob;ave nemškega radia nudijo nemškemu narodu dejanske podatke, kakor je to bilo preteklo zimo. — Vedno je javnost zvedela resnioo o dogodkih. Kdor posluša tuje postaje v času, ko se bore milijon Nemcev za. varnost domo-"ine, bo izključen iz skupnosti in poslan v ječo. Smrtna nesreč® se je primerila v petek ob 14. uri sredi Maribora. Po Kopališki ulici se je peljal na kolesu 33 letni faktor Ljudske tiskarne Albin Orešnik. Na križišču ga je prehitel težak tovorni avto. Priključeno vozilo je podrlo Orešnika, ki je obležal tako hudo poškodovan, da je kmalu izdihnil. — Zelo nevarno se je ponesrečil tudi 51 letni tesar Matija Breznik iz Slovenske Bistrice. Pri napravijanju drv ae je vsekal v levo koleno, kjer je zazerala globoka rana. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Promocija Hrvatice na ljubljanskem vseučilišču. Hrvatski listi pišejo, da je bila na ljubljanskem vseučilišču proimovtranai Dušica Jeleničeva za doktorja pravnih ved. Jeleničeva je prva Hrvatica, ki je dosegla to čast v času ustanovitve Nezavisne Države Hrvatske. Ves čas svojih študij je bila ena izmed najboljših skišateljic in pro-movirana kot najmlajša, saj to komaj 23 let. Po rodu je Jeleničeva iz Hrvatskega Zagorja. Visoke šol en* Hrvatskem. Na visokih šolah Nezavisne države Hrvatske (višja pedagoška šola, ekonomsko-komerciaJna visoka šola, akademija likovnih umetnoati, državni konzervaitorij) je vpisanih 1453 slušateljev, in sdcer 875 moških in 578 žensk. Rednih profesorjev je na teh šolah 34, kontraktualnih in honorarnih 80, docentov 18, učiteljev veščin, asistentov in suplentov pa 14. Upravnega osebja je 34. Slušatelji ao po narodnosti po večini Hrvatje in sicer 1355, 4 Bolgari in 24 Nemcev. Iz Srbije Razstava slikarskih dri vojnih ujetnikev se je vršila v prvi polovici marca v Občinskem umetniškem paviljonu v Beogradu. Zastopana je bila cela vrsta akad. slikarjev, karikaturistov, amaterjev itd. s svojimi deli, ki so jih izvršili v vojnem ujetništvu. Nov! »reški načelniki so postavljeni: Do- brosav Pantelič za srez posavski, živsn Milovančevlč za srez oplenački, Stevan Večerinac za srez mačvanski. Dan srbske knjige so v počastitev spomina tvorcev srbske književnosti proslavljali po odredbi ministra prosvete v Beogradu to po ostali Srbiji s predavanji in drugimi slavnostnimi prireditvami dne 28. februarja t. L Ogledna postaja ln razsodnik zdravilnih rastlin. Nacionalna delovna služba (odsek za zdravilne cvetlice) je že lansko leto ▼ raznih mestih Srbije priredila razstave zdravilnih rastlin in vr3Ua propagando za njih zbiranje. Sedaj vrši na Makišu ptrl Beogradu potrebna dela za ureditev zemljišča, na katerem bo vzorna postaja za zdravilne rastline s potrebnimi poslopji vrtovi itd. Radio Ljubljana TOREK 6. APRILA 194/3XXI 7.30: Pisana glasba, 8.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 12.20: Plošče, 12.30: Poročila v slovenščini, 12.45: Pesmi in napevi, 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 13.10: Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sljanee — Lahka glasba. 14.00: Poročila v italijanščini, 14.10: Vojaške pesmi, 15.00: Po. ročila v slovenščini, 17.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 17.10: Pet minut gospoda X, 17.15: Pisana glasba, 17.35: Sekstet vodi dirigent Guarino, 19: »Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben; 19.45: Napolitarske pesmi, 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini, 20.20: Komentar dnevnih dogod. kov v slovenščini, 20.40: Koncert Kvinteta Akademije Chigiana, 21.15: Koncert pianista Antona Trosta, 21.50: Orkester Cetra vodi dirigent Barzizza, 22.15: Orkester vodi dirigent Petralla, 22.45: Poročil« v italijanščini. leta v Zagrebu, pred dvema letoma pa se js bil vrnil v svoje domače Jastrebarsko.« Sodelavec lista »Nedjelne vijesti«, ki je spisal spomine na Vlaisavljeviča. pa pravi, da je menjal razne službe, zadnjo je imel pri Hrvatskem založniškem bibliografskem zavodu v Zagreba To Je bil pesnik »Kruha i srca« malo pred smrtjo. Po tej knjigi je izdala leta 1941. »Hrvatska narodna prosvjeta« Vlaisavljevičevo zbirko »San j java«, v rokopisu pa je ostala zbirka proznih pesmi »Veče nad zemljom«. Njegove pesmi so v vseh antologijah novejše hrvatske poezije, kar jih je izšlo v zadnjih desetih letih. Citirani zagrebški vir poudarja: »V li^čai zbirki »Ismedju dva rata« sodi Vlaisavljevtf med najboljše, a o njegovi »poeziji pedobe, kar je njegova lirika zares je bila spisana v lanskem »Hrvatskem kolu« cela razprava.« Kdor je prebral Vlaisavljevičevo knjigo »Kruha i srca«, je mogel potrditi, da je to pristen lirični talent, človek, ki je zmožen najtanjšega dojemanja vnanjih zaznav, globokega doživljanja prirode in življenjskih pojavov, tople sočutnosti s človekom in močnega smisla za tragiko in hkrati za lepoto življenja. Temo notranjemu svetu je dajal Vlaisavljevič fino občuten izraz in je polagal v svoje stihe »e samo bogato slikovitost, marveč tudi muzfko čistega in lepega jezika. Po pravici se poudarja, da je nanj vplivala narodna poez:ja in ostave, hodil je zvečer v Auerjevo piv. nico na kozarec vina in vedno kadil priljubljeno mu viržinko; umrl je na za vratni bolezni — na raku v grlu. železnikar .e bil dvakrat oženjen. Iz prvega zakona jc sin Ivan železnjkar, dobro znani trgovec na Marijinem trgu v Ljubljani, ki je dc sedanje vojne izdatno podpiral kulturne tu dobrodelne organizacije. Pri objavljanju mojih spominov so nastale nekatere napake, ki jih je takrivil tiskarski škrat ali pisalni stroj; nekatere stvari pa moram te dopolniti. Deželni predsednik baron W,tikler se je po upokojitvi preselil v svii rodni kraj Salcano pri Gorizii, kjer ie ime svoio vl\o. Med prvo svetovno vojno je sapust.il SaJ cano ter se preseBl v Gradec, kjer je kmalu umrl. Sodni svetnik Alojzij Tschech Je bil premeščen Iz Maribora v LJubljano; njegov sin živi v Ljubljani kot upokojeni uradnik Kranjske hranilnice. Njegova hči se je poročila z dr. Plachkijem, odvetnikom v Ptuju. Plachki je bil sin finančnega direktorja K. Plachkija, ki se je po upokojitvi preselil na Dunaj. Pri deželnem sodišču je služil pred 60 leti Mtihleisen kot državnega pravdnika namestnik. Njegova soproga je bila rojena Rudescheva. Imela je svojo hišo na Starem trgai, v kateri je sedaj dobro znana kavarna in slaščičarna J. Zalazmk. Mož je umrl pred 55 leti ter je zapustil ženo in veliko otrok. Eden sinov je podedoval po svojem stricu lepo posestvo na Dunajski cesti, nasproti G. Tdnniesovega posestva; ta je postal pozneje finančni svetnik, ki Je ostal tudi še nadalje v službi pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani. Možu se je pred približno 10 leti omračil um ter se le usmrtil. Finančni svetnik Martin Golf, suh in resen mož, je imel sina, ki je postal dvorni svetnik pri namestništvu v Zari. Hči starega Golfa živi kot upokojena učiteljica v Ljubljani. Stari blagajniški oficijal A. Ruda je bil posestnik male, nizke hišice na Karlovški cesti. Mož je bil naglušen ter je imel slab vid, toda bil je prav dober risar, kako*-tudi njegova dva sinova. Občinski svetnik ni bil trgovec Anton Klun, ampak stolni kaplan Karel Klun. ki je pozneje postal stolni kanonik. Kot poslanca avstrijske delegacije v Budimnešti ga je zadela kap. Njegove zemeljske ostanke so prepeljali v Ljubljano in ga pokopali pri Sv. Krištofu. Pri mestni blagajni je služil pred 70 »n 60 leti kot uradnik J. Denkl; njegova soproga je bila teta Frana Levca. Mestni knjigovodja Paternoster je zapustil dva sina in hčer. Eden izmed sinov je umrl kot finančni računski ravnatelj pred nekaj leti; drugi je kot upokojeni žele*, niški uradnik v Ljubljani, hči pa upokojena učteljica tudi v Ljubljani. Učitelj Krulc je bil najprvo učitelj na Ledini, pozneje pa je postal vadniški učitelj in je poučeval tudi na ženski vadnid petje. Krulčev brat, ki živi kot upokojenec v visoki starosti v Ljubljani je bil več let pri finančni straži. Sodeloval je pri slovenskem diletantskem gledališču. Pozneje je opustil službo pri fin. straži in se preselil v Ameriko, a se je čez več let zopet vrnil v Ljubljano. Mož je majhne postave, hodi počasi po ulicah ter pridno čita časopise v kavarni. Učitelj Krulc je spoznal svojo lz-voljenko na Dunaju, kjer je obiskoval nek učiteljski tečaj; umrl je za pljučnico. Zapustil je ženo ter dve hčerld; ena od teh je uradnica pri zavarovalnici Assicurazlo-ne Generali v Ljubljani. Vadniški učitelj Franc Gerkman se je rodil v Kamniku ter je bil velike in trdne postave. Najprvo je služil v Vlpacu kot pomožni učitelj, potem pa kot pisar na ljubljanski realki. Gerkman je bil zelo in-teligentom, napravil je učiteljski izpit, postal potem vadniški učitelj ln naposled še okrajni šolski nadzornik in logaški okraj, kjer je bil takrat okrajni glavar Mahkot. pozneje pa grof Pače. Gerkman je stanoval dolgo časa v študentovski ulici in je zapustil hčer, kj je pred leti umrla v Ljubljani kot upokojena učiteljica. T. Wiesthaler je bil več let direktor na Spodnji gimnaziji v Kranju. Po ukinitvi gimnazije je bil premeščen kot profesor na ljubljansko gimnazijo. Omeniti moram, da je imel VVjesthaler prav lep slavnostni govor pri odkritju Vodnikovega spomenika pred staro gimnazijo. Profesor Cilenšek se ni rodil v Dobri vasi, ampak v Gotcvljah na štajerskem. Na ljubljanski realki ni bil kot učitelj Prof. Klemens, ampak Klemens Proft. Finančni direktor v Ljubljani ni bil plem. Possauner, ampak Possanner. Trgovina Mikuš še obstoji v Ljubljani Ljubljana za vojne vrtove Mestna vrtnarija je pripravila nad 75-coo sadik za svoje vojne vrtove Mestna vrtnarija se je v mirnih časih pečala predvsem z olepšavo mesta in nasadov s cvetjem in zelenjem, obenem pa je pridelovala tudi precej zelenjave za mestne socialne zavode. 2e lansko pomlad je pa iz tivolskega parka izginil večji del s cvetlicami nasajenih gredic in tudi trate so. bile spremenjene v vojne zelenjadne vrtove. Največjo pozornost je zbujala Zvezda, vsa zasajena s krompirjem. Spoznali smo, da tudi krompir zlasti v cvetju krasi mesto, še bolj pa smo se jeseni zve-selili dobre letine krompirja. Prav dober pridelek je bil tudi po drugih mestnih vrtovih in zato je mestna vrtnarija letos pripravila čim največ sadik, da z njimi zasadi še večje vojne vrtove kakor lani. Kar se Zvezde tiče, moramo takoj povedati, da je mestna vrtnarija zato imela za ta največji vojni vrt sredi mesta namen, da Zvezdo letos posadi z nizkim fižolom ali pa s paradižnikom, toda vse ljubljansko prebivalstvo še ni tako disciplinirano, da bi ne hodilo po gredicah in pomagalo na svoj način pri obdelovanju vojnih vrtov. Te pomoči mestna vrtnarija ne potrebuje in tudi ne želi, saj prav tako pri škropljenju gredic prav nič ni vesela sodelovanja psov. Tudi prah. ki ga imamo sredi mesta še vedno dosti, ne bi koristil paradižnikom in fižolu. Zato se je mestna vrtnarija morala tudi letos odločiti za krompir, saj so gomolji pokriti z zemljo in varni pred nepoklicanimi pomočniki vrtnarjev. Prepričani smo kliub temu. da bodo krompirjeve njive v Zvezdi tudi letos vzorno obdelane in prava šola za vojne vrtnarje, kako je treba pravilno obdelovati krompir. Nazadnje moramo pomisliti, da je bil lani zlasti cvetoči krompir zares tudi prav učinkovit okras mestnega središča V mestni vrtnariji so letos dolge vrste toplih gnojnih gred posejane in zasajene z zelenjavo. Kar 176 oken smo našteli in pod njimi na toplem ugotovili nad 75.000 sadik najrazličnejše zelenjave. Pri tem za Ljubljano velikanskem številu moramo pomisliti. da ima mestna vrtnarija tople grede tudi ob Kollmanovem gradu in na drugih krajih mesta, razen tega ima pa mestno zavetišče za onemogle v Japljevi ulici tudi še svoj vrt V mestni vrtnariji v Tivoliju sedaj pod 33 okni raste Heinemannov paradižnik in ima pač po številu oken prvenstvo, ker so pod 30 okni paradižnikove sadike že piki-rane, torej že presajene. Naši izkušeni vrt- - narji vedo, da so paradižnikove sadike tem krepkejše in močnejše, čim večkrat so presajene ali pikirane, nato pa šele posajene na stalno mesto. Poleg krompirja, ki ga bomo imeli v Zvezdi, Ljubljančani posebno cenimo zelje. Zato ima mestna vrtnarija 30 oken orjaškega zgodnjega junijskega zelja in ie 16 oken že polnih pikiranega zelja. Zaradi čim večje izbire ima mestna vrtnarija pod steklom dveh oken tudi še zgodnje erfurt-sko in berlinsko rdeče zelje. Pod 24 okni mestna vrtnarija pripravlja za sajenje ohrovt raznih vrst. zlasti domači trnovski, ulmski, blumenthalski , in kresni al: sv. Ivan. Tudi s kolerabo se je mestna vrtnarija dobro priskrbela ter pripravila 18 oken bele dunajske kolerabe in modre domače špehovke. Z večino je nasejala preizkušeno modro špehovko in je ima pikiranih že 8 oken. V nekaj letih so se Ljubljančani privadili tudi zelene sladice paprike ter je zato mestna vrtnarija z njo zasejala in posadila 18 oken. Z večino je tudi že pilci-rana. Pod 14 okni se nagio razvja karčola, po večini zgodnja erfurtska. a tudi sorti Prlmus in Original. 8 oken zgodnje erfurt-ske karfiole je že pikiranih Seveda mestna vrtnarija ni pozab:la solate. vendar pa je že vsa posajena na gredicah Pod 14 okni je pripravila mestna vrtnarija predvsem sadike Kralji je maj-nika. slavno ljubl.ian.sko ledenko. parizeri-co in odlično maslenko s Studenca. V toplih gredah mestna vrtnarija sedaj nima več sadik solate. Nežne sadike domače čebule si ogledujemo pod 11 okni, a pod 7 ckni nagle ra-sto sadike jajčevca ali melancan, po katerih ljubljanske gospodinje zelo rade posegajo, saj na naših vrtovih jajčevec prav dobro uspeva. Pod 3 okni ie naseian por sorte Slon vendar je to že velika množina, saj je nasejan zelo gosto, ko pa bodo sadike presajene na stalno mesto bo por zavzel prav veliko p!o;kev. Tudi zelene, sorte Alabaster. je dosti pod 2 okn<>ma Po teh številkah Ljubljančani lahko Dre-sodijo. koliko povrtnine bo mestna občina pridelala samo na svojih vojnih vrtovih za kuhinjo Delavskega doma in za druge svoje socialne zavode Našteli sicer nismo raznih dišavnih rastlin, n. pr. peteršilja. rdečega korenčka in druge zelenjave, ki zahteva manj prostora, vendar je mestna L'Altezza Reale 11 Principe egiziano Mansur Daud e la sua famigtta a Roma — Kraljevska Visokost egiptski Princ Mansur Davd s svojo družino v Umu Nebo v aprilu Občudovalci nočnega neba so letos zadovoljni, ker so noči večji del jasne in zato lahko pogostokrat opazujejo lepoto raznih ozvezdij. Če v aprilu proti 23 uri upreš oko v temno-modri nebesni baldalvn, vidiš, da so dobro znana ozvezdja, ki s-i jih opazoval čez zimo, brez razlike umaknjena na zapadno polovico nebesne oble in da delno že tonejo v zapad. Bik, Orion in Sirij se pojavljajo. Zato pa vzhaja daleč na jugu ozvezdje Leva s svetlim Regulom ali Levjim Srcem Pod Levom opazujemo šibkejša ozvezdja Vodne kače Vrana itd Visoko nad nami gospoduje Veliki voz. Repna zvezda Benetnaš v Velikem vozu kaže v šimem loku na Arkturia in preko njega na Spiko v znamenju Device. Od vzhoda vzhajajo Herkules. Krona in Kača Rimska cesta je nagnjena močno na zapadno stran in v nje« nem območju sijeta na srednjem zapadu Kastor in Po!uk6, nekoliko sevemeje od njiju pa Voznik s Kapelo ter Perzejeva skupina in Kasio-peja v znamenju W Izmed planetov se spet pojavlja Merkur na nem nebu. V nedeljo zvečer je bil v gornji konjunkcij: s soncem to se pravi, da je onkraj sonca. Vendar prehaja iz bližine sonca in ga bomo od 16. t. m. dalje spet našli globoko južnozapadno na večernem nebu Do» bro viden bo proti koncu meseca Venera se pojavlja kot večernica že v mraku na zapad> nem nebu m v teku meseca zapeznuje svoj zaton na skoraj štiri ure po sončnem zahodu. Mars je globoko na južnovzhodnem jutranjem nebu precej težko opazljiv. nekaj minut pred sončnim vzhodom Jupiter sije ?e najdalje v mraku v ozvezdju Dvojčkov. Saturn v ozvezdju Bika zatone izpočetka tik pred polnočjo, proti koncu mescca pa že proti 22. uri. In kar se naposled meseca tiče: v nedeljo je bil mlaj v ponedeljek 12. t. m. bo prvi krajec v torek 20 t m. bo polna luna. v torek 27 t. m. pa zadnji krajec V aprilu zraste dan za 1 uro 33 minut. Sonce stepi dne 20. t. m. v znamenje Bka. Kaj nam pove o Ietornji pomladi ^tcletni koledar: Pravi da so lunina leta navadno bolj vlažna kakor mrzla in suha Zlasti bo pomlad zelo mokra in precej tepla Dolgotrajnemu de- vrtnarija z vso zelenjavo in povrtnino založena do vrha. da ji ne bo treba za ku-h nje mestne občine kupiti niti lista niti koreninice. Po tem naštevanju nikakor še n: rečeno, da bj mestna vrtnarija letos ne skrbela za olepšanje mesta s cvetjem in zelenjem, saj je pripravila skoraj enako dolžino gnojnih gred z nad 150 okni samih sadik najraznovrstnejših cvetlic za mestne nasade in za okras grobov. Naloga mestne vrtnarije je velikanska, kakor nam dokazujejo te ogromne številke, zato pa se bo ljubljansko občinstvo tudi prepričalo, da ie mestna občina ljubljanska tudi naivečie vrtnarsko podjetje y Ljubljani ter tako tudi najprizadevnejši, najbolj izkušeni in največji vojni vrtnar v Ljubljanski pokrajini. Tudi letos naj bodo mestni vojni vrtovi prava vrtnarska šola vsem začetnikom pri obdelovanju zemlje, da bo obilen pridelek in blagoslovljena letina po vseh vojnih vrtovih našega mesta. ževju vendar rad sledi velik mraz. Za spri! napoveduje stoletni koledar: Od 1. do 9. vetrovno, megleno in deževno; od 10. do 13. hud dež; od 14. do 18. mraz; 22. lepo, od 26. do konca meseca dež. Vse kaže. da letos niti stoletni koledar nima prave veljave. Izredno močan tečajni sij ao nedavno noč opazovali na Švedskem. O tem poročajo iz Stockholma: Že nekaj tednov vladajo na vsem Švedskem nenavadne vremenske razmere. Na« stopajo izredno močni viharji, temperatura pa je visoka. V noči na toTek 4. aprila so ▼pomenski pojavi dosegli višek z izredno močnim polarnim sijem, kakršnega v Stockholmu in drugod na Švedskem že dolgo niso opazovali. V prvi polovici noči se je razširila svetla luč od severnega obzorja do zenita in je vsa pokrajina čudno, skoraj strahotno sijala. Znanstveniki pravijo, da je severni sij posledica močnega kopičenja sončnih p«g. Iz Novega mesta n— Nadaljevanje del pri kapiteljski cerkvi. Dobro uspela nabiralna akcija za restavracijo novomeške kapiteljske cerkve je omogočila nadaljevanje Jel. V prvi etapi je predvidena v spomladanskem delovnem načrtu notranja ureditev kripte. Predvsem bo treba v kripti nadomestiti tretji levi steber z novim. Prvotni steber se je bil že prod davnim časom podrl in namesto njega so postavili novega, ki je bil zgrajen iz čisto drugega materiala kot prvotni stebri. Je namreč kamenit in sestavljen iz dveh kosov, dočim so ostali stebri iz lepo rleče dvakrat žgane opeke, razen zadnjih dveh. ki sta menda že od nekdaj iz rumenega >:eščenca. Ta steber bo sedaj naido-meščen z novim, ki bo povsem enak iru-gim stebrom, kar bo pa zelo komplicirano in zamudno delo. Pri notranji ureditvi kripte bo treba predvsem urediti vprašanje drugega izhoda iz kripte v cerkev, ki gre vzporeino s sedanjim izhodom pod prižnico. Ta izhod bi bil prišel do veljave, ako bi bila nova cerkev, ki so jo Novo-meščani pričeli zidati, dozidana. Tako pa je ostal izhod dolga stoletja zazidan. Sedaj so izhod odprli toliko, da je dobro viden in bol o takega tudi pustili. Pii tem izhodu je pomočnik konservatorja g. Ježe Gre-gorič našel med drugim kamenjem vzidano lepo glavo svetnika. Je to plastika iz začetka 15. stoletja in je prav gotovo delo mojstra. Ivi je izklesal relikviarij, najden v proštiji Vendar je glava nekoliko poškodovana, zlasti partija okoli ust in nosa. Odbit je tudi del las na desni strani glave. Glava predstavlja moškega z dolgimi lasmi in širokim turbanu podobnim pokri-valom. Del vratu je spoiaj preluknjan, kar je znak, da je glava del celotnega kipsu. Glava bo z drugimi v kapittju in drugod najdenimi predmeti postavljena v dosedanjo zbirko kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Te dni so začeli v kripti na zadnji steni, ki meji na grobnice, nahajajoče se pod ladjo, postavljati starinski oltar, ki je nekoč stal v pokopališki kapeli na starem pokopališču. Oltar bo lep okrasek za kripto. KULTURNI PREGLED Ob neki literarni zgodovini. X. Y. je napisal svojo Zgodovino ruske književnosti z redko skrbnostjo in nevsakdanjo ljubeznijo do predmeta. Gre mu za izčrpno informacijo, hotel je sestaviti učbenik za slaviste; v tem je uspel. Manj srečna se mi zdi tista pretirano analitična metoda, ki išče povsod vplive, sorodnosti in odvisnosti. Ob Puškinu n. pr., čigar genij je eden najbolj pristnih in čistih v svetovni literaturi, je avtor nagrmadil toliko primerjalnih opozoril, da je še komaj vidna epohalna osebnost pesnika in misleca. Komparativna metoda utegne biti zanimiva, vendar se mi zdi načelno neplodna, ker sami sebi ugaja od domislekih. ki ne izvirajo iz razlage originalnega bistva umetnine in ustvarjalca. • Strindberg se je v letih, ko sta bila njegovo življenje in njegova tvornost že daleč preko zenita, z nekim nepristnim goe-thejevstvom razpisaval o skrivnostih bivanja na zemlji V svojih monstruoznih »Sinjih knjigah« se je pod okriljem poslednje avtoritete, ki mu je še ostala, kot učenec vsevednega Swedenborga dotaknil vprašanj človeka in kozmosa in izpovedal svojo vero in skepso. Kljub utrujajoči časovni navlaki, ki so jo polne te zajetne knjige in mnogim zmedenim subjektivnim vidikom, ki jih ne moremo več občutiti z enako prizadetostjo, s kakršno so bili zapisani. so ta pozna Strindbergova razmišljanja še zmeraj omembe vreden pred-smrten dokument tragičnega človeka, v katerem se je zgostila tako animalično silna energija, a mu je življenje vendarle izzvenelo nezadovoljeno. V zgodovinski perspektivi je tipičen obračun tega zagrenjenega Prospera kot odklon od pozitivizma, odpor proti precenjevanju razsvetljene ratio, ki ga je vzbudilo stoletje eksaktnosti, materializma in industrije v tolikih pomembnih sodobnikov, skratka kot — ne čisto uravnovešena — vrnitev k večnim virom obnavljanja, kakršno poznamo iz mnogih biografij mojstrov. V trpki refleksiji »Ko sem bil še mlad tn neumen«, berem: »Mladost je samo pojem. abstrakcija, bahanje, tema za nalogo, pesem, napitnica« in še: »veliki hum-bug, ki se mu pravi mladost« L t. d. Strindbergu ne verjamem do kraja, saj kot avtor pač ne spada med tiste prečiščene osebnosti, ki so dane človeštvu, da izpovedujejo njega globlje resnice; njegov sarkazem me ne presune toliko kot Hei-nejeva ironija. In vendar: ali ne ponarejamo svojih spominov retrospektivno, če je v nas količkaj romantizma? V srednji šoli sem se le redko imel za srečnega, »trpel« sem, čutil sem se utesnjenega; izven gimnazije prav tako nismo imeli pravih doživetij. Ko smo odrasli Karlu Mayu, je bilo naše životarjenje eno samo pričakovanje, hrepenenje, hotenje, a nikake izpolnitve, ničesar, na čemer bi se lahko ustavilo zbegano oko. da ne govorim o do-jetju ideje ali etosu opravljenega dela. ki sta nezrelemu človeku de facto tuja In vendar: čimbolj se mi oddaljuje ta nepovratna doba prve mladosti, teens i. t. d., tembolj se mi kaže v ljubi luči. Ali ni bil kapitalen špas, ko smo ob prižgani sveži pobožno poslušati recitacijo Velikega in-kvizitorja? Nismo ga razumeli, a vendar je bilo lepo biti »mlad in neumen« ... Na molu San Carlo. Ali je Jakopič kdaj slikal morje? Pariški impresionisti so ga svojčas radi upodabljali v mendenih kopališčih ob La Mancheu; Pissarove reke in Monetova jezera pričajo, kako zelo je mikal moderne čopiče vebrirajoči element. V Jakopiču, ki nam je razodel večerno poezijo Save, ni tistega melanholičnega veselja nad iracionalnim; očarljivo mavrično lesketanje, s katerim nas zapeljujejo ti nadarjeni dekai >denti pa je prelahko miselno, da bi ga primerjali z globoko resnostjo njegovega sloga. Jakopič je doslej tista enkratna izpolniiev našega naroda v barvi, izpolnitev, kakišno smo doživeli samo še v liriki. V zrelih podobah impresionizma se nam je v neprecenljivo srečo naše kulture izrazila svojstvena osebnost, da nam v prelestnem jeziku izpove svoje življenjsko občutje, v katerem se je >b-enenl čudežno sublimiral del slovenske človečnosti. Tu mi prihaja na misel pojem klasičnega, ne historično ali tradicionalno estetsko. — Ali je Rihard Jakopič kdaj slikal morje? To vprašanje se mj vsiljuje, ko opazujem tisoč barvnih odtenkov ki se zrcalijo v ravnodušnem valovaniu vodne gladine pred menoj. Zahajajoče sonce je zastrto z velikimi krpami oblakov. skozi nje uhajajo žarki, vsak v svojem tonu. rdeče, vijolično, sivo. be'o. Prva plast neba tam daleč na obzorju je svinčeno siva, druga modrikasta, tretja rožno rdeča, a malo više že zaigra nebo v deviški belini. Neposlušno pero. kako slabo služiš očesu! (Julija 1940.1 Plačajte zaostalo naročnino! »Zolajevo delo« so imenovali propedevti-ko ali pripravljalno šolo za novo stoletje, n po pravici A ni ga mogoče zajeti z eno samo označbo, kajti če ga imenujemo na-turalista. ie to prav toliko resnično kot neresnično. Res: popisoval je grdega člo-veka-žival, a drugod je spet risal lepe Ijudi-otroke, naivne, iskrene, polne vere. V grandiozni pesnitvi »La faute de l'abbe Bouret« je pokazal, da je prav tolikšen pesnik kot je bil Milton. Da. Zolajeva umetnost je bila večja, kajti znal je iz bedne resničnosti oblikovati najčistejšo poezijo. V tem romanu se dviga nad resničnost, okolje in osebe pomenijo več kot so. S tem, da je simboliziral, je postal praoče simbolizma, ki se je kasneje obrnil zoper tega zgodnjega učitelja. Meje Zolajeve pa se pokažejo ob koncu njegove kariere. Ko ga je prevzela starostna modrost, ga resničnost ni mogla več zadovoljiti Tedaj se ie odpravil v Lourdes in v Rim. da bi za pojavi našel nadčutno razrešitev vsega A tega ni dosegel, kajti tistega, kar je iskal, ni razumel.« (Strindberg.) Shakespeare je prav za prav edini »klasik« našega odra, ki se sorazmerno redno predstavlja občinstvu. Bilo pa bi zmotno in škodljivo, če bi se še nadalje omejevali nanj, videli v njem klasika par excellence in si domišljali, da smo se s pridobitvijo tega božanskega pevca že oddolžili celotnemu in pristnemu klasičnemu repertoarju. Shakespeare, kot znano, niti načelno niti historično ni klasik, če se zavedamo, da je ta pojem globlje opredeljen in ako ga ne uporabljamo samo kot superlativ. Njegova renesančna drama je trrumf gledališča, ne prej ne kasneje ji ni primere vendar np n'ema z mtecijami klasične umetnosti. (To so dobro čutili romantiki, ko so se sklice- vali nanj. čeprav so daleč zaostajali za njegovo barvito in razsipno vitalnostjo.) Etični učinek, ki ga zapusti seriazna klasična umetnina (ki se je v klasicizmu izrodila v racionalistično moraliziranje), ni primarna kvaliteta Shakespearejeve igre. Pri izbiri repertoarja se bo treba torej Še zmeraj ozirati tudi na druge tendence dramatskega ustvarjanja, na grško in francosko tragedijo n. pr., saj tudi pri slednji ni vse tako okostenelo in patetično kot si mislijo tisti, ki poznajo «tvar iz druge roke. • Veliki kritik, ki je uveljavil svojo osebnost na vseh področjih službe duhu. Razmišljanje o njem me napolnjuje z obžalovanjem, da se ni rajši izrazil neposredno. v pozitivni umetniški obliki. Kritika, kljub Wildeovemu eseju, časovno vezana, ne ohrani večnostne veljave. Croce se zaradi svojega formata ne more podreti objektu; njegova znanost se ogiba siste-matičnosti, Walzel je odklonil njegove kriterije kot samovoljne. Njegov prispevek k duhovni diskusiji pa je ogromen. Pisanje v konjunktivu je problematično, slasti za nazaj, a vendar: Kot pesnik bi « jasneje afirmiral in njegova domovina bi morda dobila po šestih stoletjih spet narodnega genija. Nobeno veliko življenje ni brez grenkobe, a življenje tega moža je treba — kljub razočaranjem, ki so morda v neki smeri zavrla vzpon njegove osebnosti — imenovat: srečno. Izza dvajsetih let je postal ves duh, a ne v trpečem smislu kakšnega Nietzscheja. V nepretrganem delu je našel idealno izpolnitev svojega življenja in zdaj, ko si lahko že pol stoletja ponavlja nulla dies sine linea, ga bo naključij kot prelepo umetnino. Bm, = »JUTRO« št. 77 5 Torek, 6. IV. 1943-XXI Naše ozračje Dolgo je vladalo mnenje, da tempeiatura v našem ozračju stalno pada, čimbolj se oddaljujemo od zemeljskega površja, in sicer na vsak km za 5—6 stop. C. To so potrdili tako turisti na najvišje vrhove, kakcr tudi zrakoplovci do višine nekako 6 km. S pomočjo novejših poizkusnih balonov, ki so se dvignili 25 do 30 km visoko, pa se je dognalo, da se nižanje temperature nad Srednjo Evropo približno pri višini 12 km ustavi, in da je od todi naprej zračna toplina stalno enaka. Seveda je ta temperatura jako nizka in meri Kakih 70 stop. pod ničlo. Meja do stalne temperature je nad tečaji n žja, namreč le 8 km visoko, v tem ko znaša nad ekvatorjem nekako lb km. Ozračje od zemeljske površine do te meje imenujemo troposfero, mejo samo tro_ popavzo, nad njo pa se pričenja stratosfera, kateri naziv je vobče snan izza Pic-cardovih vzletov. 'Avgust F'Ccard, švicarski Inženjer in fizik, rojen 25. januarja 1S84 v Baslu, 1920 protVs>r fizike na tehniki v Curihu, od iy22 na univerzi v Brusslu. je prvič dosegel 16.000 m višine (27. maja 1931), drugič pa celo 17.0?0 m (13. avg. 1932).) Znanstveniki pa se z navedcirnr ugotovitvami niso zadovoljil- ir so r:< kovali razmere še više. Neposrednih mer.tev z baloni ali zmaji niso dosegli, pač pa se je dalo z računi in s fizikalnokemijskimi opazovanji, zlasti pa s pomočjo radioaparatov dognati, da prične nekje visoko v stratosferi temperatura ozračja zopet naraščati. Poizkusi z električnimi valovi so pokazali, da mora biti v višini kakih 100 km enako toplo, kakor je na zemlji sami in da navzgor temperatura zopet narašča. Zrak pa v teh višinah nima več take sestave kakor v troposferi in stratosferi. Sončni in morebiti še drugi žarki jonizirajo tamkajšnje molekule In atome in tako se ustvarjajo plasti, polne elektronov. Te plasti odbijajo električne valove, ki bi se sicer širili v svetovni prostor. S tem je omogočeno poši- ljanje teh valov tako rekoč okrog zemlje. To elektronske plasti so v višinah 130 km in blizu 300 km; delu ozračja, ki je v njem leže, pravimo jonosfera. Kar se tiče sestave zraka v našem ozračju, vemo za troposfero že davno, da je zmes dušika (78,04%), kisika (20,99%), Zgradba ozračja: tro = trosfera, str. — stratosfera, jon — jonosfera, T = toplotna krivulja. O = kisik, N = dušik, He = helij, E = električne plasti argona in drugih redkih plinov (0,94%), ogljikovega dvokisa (0,03%), ter trohice ozona. Za stratosfero so izprva mislili, da sestaja iz vodika ali helija ali iz obeh; po. tem pa, ko so mogli dobiti od tam z balončki poizkusne količine, so doznali, da so sestavine stratosfere iste kakor troposfere, toda zdelo se jim je, aa so v plasteh, in sicer tako, da je spodaj najtežji plin, nad njim pa plasti vedno lažjih. Pa izkazalo se je, da je to naziranje napačno. Najbolj zanesljive rezultate v tem pogledu jim je dala spektralna analiza severnih sijajev. številna opazovanja so pokazala, da v višinah polarne svetlobe ni vodika, pač pa vsi drugi plini kakor v troposferi. Edino ozon dela neko izjemo. Ozon sega navzgor do 50 km, največ pa ga je v višini okoli 20 km. Tu se tvori zaradi nizkega tlaka iz kisika. Ozon absolvira velik del ultravijoličastih žarkov, kar povzroča zvišanje temperature. Vendar je ozona vsega skupaj kaj malo: če bi stisnili vse ozračje na debelino 8 km in bi ločili vsak plin v svojo plast, tedaj bi bila plast ozona komaj 3 mm debela. Kljub temu je njegov pcmen velik, ne samo za znanost, ampak tudi praktičnega pomena je, saj je njegova zdravilnost znana, zlasti za rahitična obolenja. V troposferi (do 15 km) se odigravajo vremenski pojavi; v stratosferi (15 do 100 km), ki ima enako sestavo zraka kakor troposfera, se tvori ozon; v jenosferi (od 100 km) pade kisik na minimum; v njej se menjajo plasti dobrih in slabih prevodnikov za elentriko. Ozračje je prozorno, vendar vidimo ob jasnih dneh nebo modro. Ta barva nastane zaradi valovanja in različnega cdboja ban-zračnih molekul in drugih telesc v zranu. ki so manjša kakor valovna dolžina svetlobe. V valovanje jih spravi sončna svetloba, odbijajo pa več modrih in vijoličastih kakor drugih barv. S. B. Nezadosten dokaz Detektivski Hoda in dom Pomladne dvodelne obleke Dvodelne obleke so tako očarljive in hkrati praktične, da jih je pomladna moda kar pre« vzeJa od zimske mode — na veliko veselje nas vseh, saj je skoraj ni postave, da se ii ne bi podala primerno ukrojena dvodelna obleka. I)vode!no obleko nosimo lahko dopoldne in nato pa razrežemo v drobne rtzne. Veliko, drobno sesekljano čebulo in sardme nekoliko prepražimo na eni žlici maščobe oat< Da dodamo 1 kg kuhanega, drobno narezanega krompirja. nekaj kapljic juhana n 1 kozarec celega vina. Zelje »al sugo« 1 kg zelja nastrgamo na drobne rezance, ga operemo in ^amo v kožici, kjer smo razbelile 2 žlici maščobe, nato pa premešamo zelje s štirimi žlicami paradižnikove mezge. Jed začinimo s soljo dodamo neka kapljic juhana, ščepec nastrganih nageljnovih žbic, nekaj kumne m zalijcmo * kozarcem vina ter dušimo do mehkega. Spinačne rezine. Ki!fhano špinačo pretlačimo skozi sito ter jo nekoliko prepražimo na masti, česnu in peteršilju, nato jo oh!ad;mo in ji primešamo 1 jajce. To zmes nam.ižemo na tanke prepražene kruhove rezine, \sako rezino obUiž mo s tankim koščkom sira. nato pa pečemo rezine nekaj minut v pcčici. Pikantna omaka k mesu, ribam ali krompirju. 2 stroka poriluka, 4 redkvice, šopek petcršilja, veliko čebulo. 10 dkg tako imenovane »posebne« klobase razrežemo na rc-zancc in pretlačimo skozi stroj za meso. Nato razpustimo 2 dkg slarnne in dodamo te i zmes', k; jo zalijemo s skcd.-lico vroče vode. Oma ko še začinimo z nekaj kapljicami juhana, z jedilno žlico paradižnikove mezge, s soljo in papriko ter kuhamo 25 nrnut. »Preiddva torej k drugemu predmetu. Zanima me, ali bova tudi tu različnega mnenja.« »Za kaj pa gre, gospa?« »Ne povem ti, ako mi boš še govorila gospa. Reci mi mama.« »Za kaj gre, mama?« sem ponovila stavek po njeni želji. »Vem, da imaš namen proučiti proces, da bi lahko potem zahtevala revizijo. Iskreno te občudujem, a prav tako iskreno te moram opozoriti na brezciljnost tvoje namere. Kaj misliš storiti?« V trenutku, ko me je to vprašala, mi je šinila v glavo misel, da bi me nemara ona utegnila seznaniti z Miserimusom Dexter-jem. Gotovo ga pozna, mera ga poznati, saj je bil gost njenega srna v Gleninchu in eden njegovih najboljših prijateljev. »Predvsem se nameravam pogovoriti s» Miserimusom Dexterjem,« sem odvrnila vneto. Gospa Macallanova se je okrenlla z vzklikom presenečenja. »Blazna si!« je vzkliknila. Ponovila sem ji to. kar sem bila dejala majorju Fitz-Davidu ter da sem prepričana da bi mi lahko Dexterjevo mnenje mnogo koristilo. »Jaz pa,« je dejala moja tašča, »sem prepričana, da je tvoj načrt blazen In da greš k blaznežu, ako nameravaš k Dexter-ju, da bi slišala njegovo mnenje. Ne rečem, da bi bil na vsak način nevaren; ne rečem, da bi ti utegnil storiti kaj žalega, hočem te le opozoriti, da je to poslednji človek, pri katerem bi mogla mlada gospa, zlasti še v tvojem kočljivem položaju, iskati opore.« čudno! Bil je to malone Isti opomin, ki sem ga bila slišala cd majorja, a bilo je kakor z vsemi svarili: le še bolj sem postala nestrpna, da bi čim prej preizkusila ivoj načrt. »Preseneča me to.« 3em dejala, »kajti »Ne bom te pustila same k njemu.« »Kako ml nočete to preprečiti?« »Tako da bom šla s teboj, ti trmoglavka! Tudi jaz znam biti tako trmasta. Poslušaj, vedeti hočem, kakšne načrte imaš; močna in ponosna ženska si in, sama ne vem kako, vzljubila sem te. Ne pustim te same k Miserimusu Dexterju. Vzemi klobuk.« »Takoj?« sem vprašala. »Da, moj voz je pred vrati in čim prej opraviva to, tem bolje za vse nas. Pojdi, obleči se, ne izgubljajva časa.« Ni mi bilo treba dvakrat reči. Cez deset minut sva bili že na poti proti Dexterje-vemu stanovanju. Tak je bil konec obiska moje tašče. Sedemnajsto poglavje PVI VTIS PRI MISERIMUSU DEXTERJU Zakasnili smo se z obedom pri Benjaminu, preden je prišla gospa Macallanova. Razgovor, ki se je razvil nato med menoj in mojo taščo, je trajal v pozno popoldne in sonce je že šlo na zapad, ko sva sedli v voz, da se popeljeva h gospodu Dexterw ju. že med potjo naju je zajel mrak. Cez eno uro je zašla najina kočija ▼ mračen labirint vse bolj ozkih in vse bo^J umazanih uličic, čim bolj smo se oddaljevali od mestnega središča. Ko smo prišli 12 tega labirinta cest, smo v naraščajočem mrazu zavozili na obširen prazen prostor, kjer se je le tu pa tam dvigala kaka osamljena hiša ali branjarija. Ves okraj je postajal polagoma še bolj pust in žalosten, dokler se ni kočija ustavila in je gospa Macallanova izjavila s svojim suhim ki ironičnim glasom, da smo na cilju. »Poglej, draga duša, to je palača princa Dexterja! Kako ti ugaja?« Ozirala sem se okrog sebe, nc da bi vedela, kaj naj ni mislim. Stopile smo iz kočije in znašle smo se črna borza v Fa w popoldne, kadar gremo po vsakdanjih opravkih v mesto in tudi ob bolj slavnostnih prilikah. Kazaki novih dvodelnih oblek so dokaj dolgi, kar daje postavi neko posebno vitkost, krilo pa je ravno ali nagubano. nikakeT pa ne zvončasta Široki plašči Nedvomno so ohlapni plašči manj podvrženi modi kakor pa telesu ukrojene oblike. Leta in leta lahko nosimo tak ohlapno ukrojen plašč, V nemških listih beremo naslednji sestavek: »Ali ste že brali današnji list?« Čudovito mehak glas izreče te šepetajoče besede Ozremo se po človeku, ki je govoril *n vidimo majhnega sivega možička, ki sedi ob umazani mizi v točilnici s »Petit Parsiemm« v roki V listu stoji, da ao bili verižniki ,n prekupče* valci v zadnjem mesecu kaznoval i z globami 100 milijonov frankov, ob istem času pa so oblasti zaprle 230 trgovin. Vse to zaradi črne borze. »Izdajalci!« sikne možicelj skozi zobe »Pijavke Francije!« Toda četrt ure pozneje stopijo v lokal novi gostje. Pozdrav-jo krčmarja ter si dado predložiti jedilni list. Sosedna miza nenadoma oživi, natakarji prinesejo gostom mesno jed. Tudi možcelj za umazano mizico debi meso in ga prežvekuje z vidnim zadovoljstvom. Mi pa se smehljamo. Tais^ mož. ki je pravkar preklinjal čmo borzo, se okorišča z njenimi ugodnostmi! Serviranje mesa |e \ vseh pariških restavracijah strego prepovedano Bilo bi dovolj, da bi zdaj stražnik stopil v restavracijo in stvar bi bila dergnana. Se preden to misel izrečemo, se stražnik res poiavi Široko korači med gosti, išče krčmarja in vidi da vs: gostje jedo meso. Prepričani smo. da bo straž' nik izvajal posledice ter bodo lastniku lokala vzeli koncesijo. Toda nič takšnega se ne zgodi Stražnik se ozre po krožnikih štor kakor da ne vidi, kaj jedo gostje, stopi h krrmarju. sede za mizo, tudi njemu postrežejo ? aperitivom in ko nastavimo ušesa, slišimo da prihaja mož zaradi nezadostne zatemnitve lokala KrčmaT obljubi, da bodo zadelali reže. stražnik se poslovi in stvar je opravljena ... Naslednjega večera sedimo v ni_ki drugi go-stilnici. Ljudje razpravljajo o črni borzi Go verijo o tem, da ima nekdc na razpojgo cel vagon kakava. Neki gost se zanima za surovo maslo — imel bi ga rad 20 kg Črni borzija-nec pokaže pri tem vse svoje spretnosti. Med drugim potegne iz žepa švicarski zla!n:k za 20 frankov ki stane 3800 frankov. Kupe ja je sklenjena. Obiščemo še cn lokal. Vrata so zaprta, nikjer niti žarka svetlobe. V takšnem položaju si mora človek znati pomagati. Potrkamo tri krat po vratih in vhod se odpre Tukaj dobi človek večerjo za 1000 frankov. 1000 frankov to je toliko, kolikor zasluži danes mali uradnik v Franciji za ves mesec dela. Navzlic temu m se v Parizu še najdejo ljudje, ki plačajo lahko tisoč frankov za eno samo večerjo V nekem kabaretu na Montmartru prudajajo čevlje — po 4000 frankov par. Tudi žepne ure iz jekla so naprodaj. Kupi jih lahko vsakdo, ki ima dovolj denarja. Tudi konjak lahko do* biš, če plačaš zanj primerno ccno Točila prodajajo metilni alkohol namesto konjaka, ljudje zapadejo zastrupljenju m umirajo na klinikah. Črni borzijanci. ki pospešujejo to brezvestno kupčijo, pa ostanejo skriti. Sleparije se dogajajo tudi pri drugih živilih Namesto kavnih zrn prodajajo prazen fižol. Knkao prodajajo pomešan s peskom, cigarete pa polnijo z žaganjem. In tako je povsod. Žrtev je nešteto, nihče pa ne pozove zločincev na odgovor. Vsakdo se samo trudno smehlja in kupi. kar mu ponujajo. Agenti črne borze pa si polnijo žepe in njihova brezvestnost ne pozna mej . .. njegove izjave, ki sem jih brala v poro. ; na trdi, kameniti stezi. Na desni in levi je čilu o procesu, so prav tako jasne in ra- j bilo videti globeke jarke, iz katerih so zumne kakor izjave katere koli druge priče.« »Verjamem; stenografi in uredniki so poskibeli za pravilno obliko njegovih izjav. preden so jih objavili. Na najbolj neverjeten način je ta človek pomešal pravo in nepravo in se je večkrat pritoževal na zakon. Verjemi mi. da ni na svetu človeka, ki b; bil manj kakcr on poklican, dajati svoje izjave. Nadejam se. da ne računaš name, da te seznanim z njim.* »Prav to sem želela,t sem odvrnila. Zdaj. ko ste mi vae to povedali, seveda ne vztrajam pri tem. Potrpežljivo bom čakala na večerjo pri majorju. Obljubil mi je. da bo povabil tudi Miserimusa Dexterja.« »Tak je major!« je vzkliknila moja tašča. »Smiliš se mi, ako zaupaš njemu hčerka. Kakor jeguljo te bo zmečkal med rokami. Ali si ga prosila, da naj te seznam ^ Dexterjem?« »Da.« »Odlično! Dexter ga zaničuje in ne bo sprejel njegovega povabila. Major to ve, zato je izbral to pot. da bi preprečil sesta-iek z Dexterjem.« Ta vest mi ni prav nič ugajala, a sem bila preveč trmasta, da bi se vdala. »Naposled,« sem dejala, »lahko bi pisala gospodu Dexterju in ga prosila za razgovor.« »In šla sama k njemu, ako bi te povabil?« »Seveda.« Upam, da ne govoriš rečno.* Govorim najresneje.« 1 štrleli temelji novih hiš, ki so bile šele v prva fazi svojega obstoja. Povsod naokoli so bili raztreseni kupi opeke ter so se dvigali ogromni stebri, pripravljeni za zidarske odre. Kolikor sem mogla razlou čiti, se je kakih dva sto metrov pred nama dvigala ogromna črna masa, ki se je, ko so se oči navadile na temo, izoblikovala v staro, dolgo in nizko hišo, obdana s črno pobarvanim plotom, za katerim se je dvigala živa meja zelenega drevja. Mimo kupov desk in opeke, mimo kupov luskin ostrig in polomljenega stekla, ki so pokrivali tla, sva prišli do črnega plota. Tam se je nahajala palača princa Dexterja! Pozvonili sva pri neluh vratih in zaslišali sva. kako je nekje v daljavi odjeknil velik zvonec, ki bi bil bolj prikladen aa cerkev kakor za privatno hišo. Med tem ko sva čakali, mi je gospa Macallanova pokazala dolgo in črno prinčevo poslopje, rekoč: »To je ena izmed njegovih blaznosti, špekulanti, ki grade tu novo mestno četrt, so mu ponujali ne vem koliko milijonov šterlingov za prostor, na katerem stoji njegova hiša. Nobene ponudbe ni maral sprejeti. A t;ho. slišim korake na vrtu, gotovo prihaja njegova sestrična. Pari, njegova sestrična, pravim, kajti njen glas bi te utecmil spraviti v zmoto.« Grob, globok glas, ki ga ne bi nikdar pr'sodila kaki ženski, je vprašal: »Kdo je?« »Gospa Macallanova« »Kaj želite?« Celso Maria Laratti: Modistka ti ac poda k *saki obleki. Plašč, ki ga vidite na naši skici, je širok zlasti v hrbtu, na opleč-ku in na koničastih žepih pa je prešit z robovi, ki mu dajejo nekoliko živahnejše obe ežje. Vsak dan nekaj novega Prvo pomladno sonce je že segreo zrak. Kljub temu pa se ne počutimo dobro — po dolgi zimi smo vsi nekoliko utrujeni. Poskusimo z novim pomladnim jedilnikom. ki nam bo okrepil želodec in nas navdal z novimi silami 1 Flamska juha. Najprej pripravimo »govejo« juho iz vode, kateri smo dodale kocko za juho, potlej pa zakuhamo v tej ,uhi ne» koliko krompirjevega pdreja, nekoliko pireja iz cvetoče in skozi sito pretlačene endivije. Prtnoesnl kr°mpir lo dkg slanih sardel ■aijaiko namočimo s vodi in jih očistimo, Nisem hotel postati modistka. Velike modne hiše, ki so kapitalizirale človekovo neumnost z odvzemom težkih milijard in mnogo več, so pribile nao vhodi svojih delavnic napise, ki prepovedujejo vstop potujočim godcem, odvezanim psom in meni. Pa naj bo. Ni mi všeč, da bi se mi posmehovale tiste slastne in občutljive stvari, ki se imenujejo ženske; ni mi všeč predčasno dvigati število članov pokopališč in bolnišnic s starimi in upognjenimi možmi. Všeč mi je ogledati veselo življenje, biti pristen, odkritosrčen in jasen kakor bela golobica. Jaz lahko to storim; modistka ne! Modistka ima zmeraj v službi dekl-tce, ki vohuni za zavesami, kdaj dospo gospe, ki se hočejo oblačiti na povsem samonikel način. Komaj se ena pojavi, dekletca pozvonijo in spravijo v pogon svetlo one znake, da napolni trgovino vrsta deklet, ki jadrno odstranijo iz prodajalnice vse klobuke in jih nadomestijo z najbolj raznovrstnimi predmeti. Potem sedelo in požvižgujejo, kakor da bi ne bilo nič. Gospa vstopi in nozdrvi se ji kar širijo od zadovoljstva. »Modistka!« reče, »hotela bi zares svojstven klobuk! ... Model, naravno, model.« »Seveda, gospa!« reče modistka. »Ce re bi ponujali modelov vam, komu naj bi jih ponudili?« Vzame skledo za juho in ji jo ponudi. »Ali bi pomerili to?« reče. Gospa pomeri. »Da, ljubek, reče, »toda podobnega je ze nosila grofica valignonska. Le da je bil njen slamnat. Alj nimate drugega'« »Seveda, gospa!« reče modistka. Vzame pločevinaste po-sodc. sadne košarice. lončke za jajca, kurja peresa, renčni-ke za žarn ce in remane Salvatorja Got.a Gospa pomeri vfc in oči se ji skalijo čas od pol ?. d" 3. Groharjeva 2-II, levo. 5636-la Vafenvj (,-kt Frizersko vajenko fpremem takoj. Salon »Slavka«' Kodeljevo. 5303-41 Zaslužek Prevoz materijala prevzamem s pet-tonskim tovonrm avtomobi lom. Lahko *udt izven bloka. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra, da pridem na dogovor. 55SS-3 U* i' Drobne zanimivosti Odkritja v Herkulanumu in Amalfiju. Kakor poročajo iz Ncpclija, so te dni v Herkulanumu odkrili kipec iz grškega marmerja, ki predstavlja Erosa kot dečka Glava kipca je popolnoma ohranjena. Pr"v tako so odkrili v Amalfiju ostanke nekega templja, ki kaže zanimive arhitektonske podrobnosti. Vulkan bljuje blato. Na levem bregu Rodane se je na hribu, imenovanem »Peklenska konica«, cdprla zemlja ta iz nje je začelo vreti blato. Novi ognjenik se nahaja v viš ni 1800 m, izbljuvki novega vulkana pa so pokrili že 50 ha površine. Serum proti kobrinemu strupu odkrit. Iz Tokia poročajo, da ie japonski zdiiaiv-nik dr. Kuva šima, član profesorskega zbora na univerzi v Taihaku, o 1 kril učinkovit serum proti strupu kače kobre. Profesor Kuva šima je poročal na posebnem sestanku strokovnjakov, da potekajo njegovi poizkusi z novim serumom zelo uspešno. Proti kobrinemu strupu doslej niso poznali učinkovitega leka. Ukinjen tisk v Bolgariji. Bolgaiska vlada je ukinila 171 časopisov in 50 revij. 51 časopisov ta 50 revij je bilo ukinjenih samo v bolgarski prestolnici. Gandhijevo zdravstveno stanje se j2 poslabšalo. Po poročilih indijskega radia je iz Bangkoka prispela vest, c!a se je Gandhijevo zdravstveno stanje tolika poslabšalo, da vzbuja resne skrbi. Vulkan Parahutin je začel spet bruhati. Iz Buenos Airesa poročajo, da je v Mehik: začel vulkan Parahutin znova delovati ta .la meče Lavo v smeri starega mesta Pa-langaricutiro, čigar prebivalci so v naglici zapustili poslopja. Bojijo se, da lava ne bo dosegla tudi več kilometrov oddaljene novejše naselbine. Izredno močan je izbruh pepela, ki je ponekod pokril zemljo z 20 cm debelo plastjo. Italijanska komedija na španskem odru. V gledališču Ariege v Bilbau so te dni uprizorili komedijo Italijana. Vincenza Tieiija z naslovom »Estetska kirurgija«. Igra je dosegla zadovoljiv uspeh. Gramofon in plošče si izposodite proti mali odškodnini pri tt »Everest«. Prešer nova 44. 212 M J Žepno uro Ornega, prodam Naslov v vseh posl. Jutra. 5638-6 Žimnico čisto, stara žima. prodam. — Istotam prodam nočno omarico. Knttrk. Postojnska ul. 14 Stan in dom. 5629-6 Merski aparat kupim. Ponudb n.-: ogl. odd. Jutra pod »Teodolit«. 5564-7 Staro gumo in gumaste odpadke plača najbolje »Metalia«, nasproti Delavskega doma. 5292-7 Boe lisičje in dehor.eve nove in nošene, polhe strojen? in ne-strojene. nove in rabljene ok-tovke ter vse druge "kože od divjačine, kupuje stalno Zd-a-vič. L:ubljana. Stari trg 30. 5623-7 Avid,tnafo Avtomobil osebni ali poltovorni. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avto«. 3639-10 rni Pozor! Prevzamem stalno dobavo pohištva za trgovine in zaloge s pohištvom. Naslov v upravi »Jutra«. 5278-12 V najem Immineiite al Čine UNION V kratkem v kinu mm predvaja diretto d režij 2 sobno stanovanje za 1. maj ali kasneje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra jod »Uradniška 4-članska družina*. 5621-21a Del vrta ograjenega, ob iileiwcisovi cesti se odda v na.em proti obdelavi drugega deia. ter male odškodnine. Naslov v vseh poel. Jutra. 5618-17 Lokali Dva prostora za pi.-a.rtio. opremljena ali prazna, v centru, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Lokale. 5358-19 Prodam 410 kom:idov tobačnih zabojev. Naslov v vseh posl. Jutra. 5627-6 2 železni postelji (1 zložljiva), proilam Nas'ov v vseh posl. Jn'n 5633-6 Lepo posteljo z vložkom nrndnm. Naslov v vseh ix5s!. Jutra. 5033-6 ♦♦»»»»MIMMtMM KUPUJTE edino pri naših OG* \ SEVALCIH! )M»M««Mtm««»M«» Vilo vrtom Kup.in takoj nepo sredno. Pcnjdbe na ogl. odd. Jutra pod »Do 500.000«. 4790-20 Parcelo kupim. Pouu be n« ogl. odd. Jutra pod >:00.000 lir.c 5407-20 Kupim hišo v bližini L.ubljane ali Nove-g:i meita, najrajši z vrtom. Ponudbe n1 ogl. odd. Jutra pod »Približno 150.0ti0 lir — brez posredovanja« 5408-20 Parcelo v Šiški, še tostran meje, se takoj odda v najem. Naslov v vseh posl. Jjira. 3619-20 Njivo za posetev v bližini remize. oddam v najem. 0 Vkoin.na f dogovoru. Ponudbe na ogl odd. Jirra pod »St. 2380.« 5628-20 Mlado dekle pošteno, želi poroči'i mladega inteligentnega gospoda od 22 do 30 let, tuli akademika. Samo resne ponudbe tia ogl. odd. Jutra pod »Tiha sr«-a«. Slika zaželjena 5621-25 Pisalni stroj dobro ohiranjen. po možnosti novejšo tlpo, kupim. Ponuditi: A Kova-čič. Prešernova 44. 211 -M-J Upokojenca osamljenega boljšega inteli-gento, želi spoznati še mlada upokojenka, globoko čuteča, živahna, temperamentna intelektualka. a nesrečna invali-dinja. Samo izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jt,tra pod »Zvezdica večernica«. 5731-25 Clasbild Raritetna violina izdelek mojstra Jaisa iz leta 1804, naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 5637-26 Kdor je našel zgubl.eni uhanček na vijak z diamantkom. prosim naj takoj vrne lastnici proti ]opi nagradi, ker je ljub spomin. Naslov v vseh posl. Ju'ra. 5632-28 Dražba lesa Začasna dri. Lprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Cesta Viitoria Etnanuela m., št. 1, proda na javni pismeni dražbi dne SO. aprila 1943-XXI 865 m3 mehke hlodovine, posekane (v celih deblih) ofc cesti Grčance-Gotenica (odd. 28 revirja Grfarice B). — Pogoji. tiskov:ne .n pojasnila so na razpolago pri gornji upravi. 5636-38 Pridelki Čebulo po 2.60 lire za 1 kg, d*, bite poljubno količino v bivših mesarskih stoinicak ca Vodnikovem Kga. 550iS-JJ Rumeno korenje in krmilno peso, dobite v skladiščih Gosp-odarske ze v Maistrovi ulici 10. 5505-» Ukradena mi je živilska nakaznica na ime Me. žek Jožefa. Breg 18. Svari se pred nakupom, ker je os^-ba znnna, prosim da mi in ime. 5634-28 Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije »SERVIS BIRO«,* Šelcnburgova nI. 4 Inserirafte v »Jutru«! t V visoki starosti 89 let nas je zapustila, previdena s tolažili sv. vere, naša ljuba, skrbna mati, tašča, babica in prababica, gospa JULIJANA SUPANČIČ r-sj. ŠUKLJE vadniška učiteljica v pokoju Truplo pokojnice počiva doma, Turnograjska št. 4, II. nadstropje. Pogreb bo v sredo, dne 7. t. m. ob uri popoldne iz kapelice sv. Jožefa □a Žalah. Sv. maša zadušnica se bo brala v četrtek, dne 8. t. m. ob 7. uri v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Graz, VVien, dne 5. aprila 1943. Žalujoče rodbine: ČERNIVEC, SUPPANTSCHITSCH, HERZ A. ALEXANDEK: 8 POZABLJEN NAPEV_ ROMAIS. Prizor je bil res nenavaden. Kakih trideset redarjev je bilo zasedlo hodnik in se razvrstilo v gruče po troje in po četvero mož. Tudi na drugih postajnih hodnikih si videl po pet ali šest redarjev. Visok uradnik v uniformi se je vljudno, toda odločno obrnil k občinstvu: »Prosim, gospe in gospodje, da se nekoliko odmaknete in se umaknete redarjem.« Nato je dal svojim ljudem nekaj navodil, in ti so potegnili vzdolž proge kordon. Trenutek po tem je z glasnim puhanjem in ropotom zavozil na postajo bostonski vlak. »Nihče ne sme iz vlaka!« je s povzdignjenim glasom zaklical policijski uradnik. »Vsakdo naj si pripravi izkazne listine!« Radovedni in nestrpni obrazi so pogledovali skozi okna železniških voz. čakajoče občinstvo je jelo mrmrati in glasno dajati duška svojemu nezadovoljstvu. Dore se je lotila vznemirjenost. Pri oknih je videla mnogo neznanih obrazov, a sestrinega ni bilo med njimi. Brerila se je skozi gnečo, se približala policijskemu kordonu in nastavila uho, da bi slišala redarje, ki so se polglasno razgovarjali med seboj. »... preglednika so našli z razbito glavo ob brzojavnem drogu št. 97,« je pravil eden. »Najbrže gre za umor.« »Lahko bi bil tudi po naključju padel z vlaka,« je menil drug. i »Ne verjamem. Progovni čuvaj, ki je dal znak za poplah, trdi, da je videl v dirja jočem vlaku ljudi, , ki so se ruvali.« »V takem primeru bi bil moral morilec ...« Redarja sta obmolknila: opazila sta bila mladenko, ki je vlekla na uho. Kmalu nato sta se ie!a ' znova pomenkovati, a tako tiho, da ni ujela D :ra niti besedice več. Med tem so legitimirali posamezne potnike; večina jih je po formalnostih s policijo v naglici zapuščala postajno poslopje. Dorin nemir se je večal 1 in večal, ker med dospelimi še vedno ni opazila j sestre. Toda njeno pozornost je zbudila majhna j gruča redarjev, med katerimi je stal nekakšen pla- | volas velikan in razburjeno klatil z rokami. »To je nezaslišano!« je kričal. »Mene!... sum- i ničite umora!___« Policijski uradnik ga je skušal pomiriti. »Nihče vas ne sumniči, gospod! Prosimo vas samo, da nam pokažete listine, ki jih imate pri sebi, da moremo ugotoviti in preveriti, kdo ste. Zelo mi je žal, da vas nadlegujem, a dolžnost je dolžnost...« Ta mah se je približal policijskemu uradniku elegantno oblečen mlad človek in mu pošepetal nekaj besed. Dora se je s komolci prerila bliže: slutnja ji je pravila, da morata biti umor preglednika in to, da Eveline ni, v medsebojni zvezi... Kmalu je stala tako, da je slišala vsako besedo, ki sta jo rekla moža v svojem razgovoru. »... visok uradnik je ... posledice bi utegnile biti nedogledne___« je rekel mlajši. »Ptazumem,« je vljudno odvrnil uradnik, »saj si tudi na vso moč prizadevamo, da ne bi bilo škandala. Sicer so pa listine tega gospoda v popolnem redu... A kdo ste vi?« Mladi človek je segel v notranji žep svojega suknjiča ter izvlekel list, ki je bil ves pokrit s kolki in žigi. Razgrnil ga je in ga pokazal častniku, rekoč: »Danijel Clavvills, soravnatelj zasebne detektivske pisarne Clayvills & Huntington.« Uradnik si je nekaj zapisal v beležnico in se nato lahno priklonil: Mož s plavo brado je še vedno protestiral, ko ga je Clavvills dokaj odločno dregnil s komolcem, naj molči. Policijski uradnik tega ni videl, pač pa Dora, ki je pazljivo zasledovala prizor; kar malce čudno se ji je zdelo, da se upa biti zasebni detektiv proti »visokemu uradniku« tako domač. Ta drobna ugotovitev jo je napotila, da je dozdevno brezbrižno krenila dva koraka pred dvojico, ki je vštric odšla izpod postajne lope. Slišala je detektiva, ko je ošteval »visokega uradnika« zaradi njegovega vedenja, rekoč, da je bilo »od sile bedasto«, da »takšne neumnosti svet še ni videl« itd. Dora je bila ženska naglih odločitev, in dasi Je zaslužila na teden samo petdeset dolarjev, s katerimi je morala skrbeti tudi za sestro, in si je zaradi tega na vseh koncih pritrgovala, je to dopoldne potrosila nič manj ko pet dolarjev in petdeset centov za vožnjo s taksijem. Uspeh vožnje je bil ta, da je ob devetih dopoldne, preden je vtaknila prvi list papirja v pisalni stro.i, začečkala v svojo drobno zapisaico: »Visoki uradnik stanuje na Old Cross Roadu št. 81«. 6. poglavje Večerniki so priobčili kratko vest o domnevtrt nesreči vlakovnega preglednika Ala Fullerja. Samo dva lista sta izrazila domnevo, da bi utegnilo iti z* zločin; vsi drugi so se zadovoljili s tem, da so bret pripomb ponatisnili poročilo redarstva. Edini >New York Daily Journal«, malo razširjen in malo čitan listič, se je bil drznil postaviti na čelo novice besede »umor«, natisnjeno z debelejšimi črkami, ki so oba" tale čitateljem za naslednji dan senzacionalna odkritja. Ta list je tudi edini prinesel novico o mladenki, ki so jo bili nezavestno našli v predoru 1& ki je vlak po čudežnem naključju ni bil povozil, tO pa tako, kakor da je v očitni zvezi z umorom vlakov* nega preglednika. Nihče ne bi bil mogel slutiti, da bo drugi daA policijsko ravnateljstvo pokupilo tistih nekaj izvo dov lista, ki so bili še v prometu in s tem ovrld nadaljnje širjenje nevšečnih novic. Urejuje; Davnin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodne tiskarno dL d. kot tiskarnarja: Fran Jeran — Za inseraini del je odgovoren: Ljubomii Volčič — Vsi v Ljubljani