MARIBORSKI Cena 1 Din UMOnHtvo m Vfr&um rtEtertBoa, Knafljeva oL 5, teL 8122, 8128, S1JM, 8125 in 8128. / Izhaja, razen nedelje ta praznikov vaatc dan ta stane meaeino dostavljen na dom 12 Din, prejeman v apravl ali po poiti 10 Dta. / Oglasi po oenifen. / Oglase sprejemata tudi uprava »Jirtam« ta »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. / Pofttnt čekovni radon #fc 11.409. / Posamezna Stev. 1 Din. „ JUTRA" Osvoboditelj Maribora mmmm. 'rnšmmmm Trpkost je legla na Maribor, ko je danes leto prižLa Iz Unca na Notranjskem črna vest: general Rudolf Maister je umrL Nema žalost je objela mesto, ki mu je bil o6e, osvoboditelj fai rešitelj. General Maister-Vojanov. General. Prvi naš narodni general. Vojščak Skromen in preprost, pravičen in strog, do samega sebe im drugih. Tista osnovna črta vojaškega značaja je silila iz vsega njegovega bistva, nastopa in obnašanja. Legenda se je bila Spletla okoli njegove osebnosti. Nav. general je pognal smrtni strah v kosti nemško avstrijskim častnikom, da so pobrali sila in kopita ter zapustili bojišče poraženi. On je razorožil vedne nakane snujočo zeleno gardo v Dravski vojašnici ter s tem dokončno zajamčil Mariboru njegov slovenski in jugoslovanski značaj. On bi bil udaril tudi tja do Gospe Svete in bil tudi Korotanu rešitelj in osvoboditelj, ako bi ne bilo tedaj majhnih ljudi, ki so bili drugačnega mnenja kakor naš veliki general. Ti majhni ljudje... Kakšni so danes pred nami napram legendarnemu svetlemu Mku narodnega generala? Ljudski, junaški zmagoviti generali živijo trajno v spominu svojih bojevnikov in vsega naroda, V zgodovini bratskega poljskega naroda bo na vekov veke živel spomin na tvorca poljske svobode maršala Josipa Pilsudskega, Maršal Hindenburg, vojak poštenjak, je postal idol nemškega naroda Maršala Focha je oboževanje hvaležnega francoskega naroda dvig milo v neko mistično odmaknjenost. V naših perspektivah in okoliščinah se je spomin na našega velikega generala na sličen način usidral in zarisal v našo zgodovino. Njegovo ime se blesteče zvišuje v obdobju našega osvobojen,ja In osamosvojitve. Rudolf Maister. Že v kranjski gimnaziji je očitoval svojo izredno nadarjenost in narodno zavest. Ta zavest je tlela v njem vse dni njegovega življenja ter se razplamtevala v mogočen plamen domovinske ljubezni In heroične veličine. Povsod je kazal svoje znamenje, kamorkoli ga je zaneslo častniško službovanje. Rudolf Maister je bil neustrašen v Ljubljani, in Celju, Celovcu in Mariboru. Ni zahajal z drugimi častniki vred v ljubljanski ali mariborski kazino. V Ljubljani se je sestajal s Tavčarjem in Aškercem, Cankarjem in Murnom, Kettejem in Murnikom. V Celju mu je bil bližji Šket in drogi narodni voditelji, mariborski Narodni dom mu je bil ljubši nego vsa mogoča shajališča mariborskega avstrijskega častništva. In ko je dopolnil svoje vzvišeno poslanstvo in je nadenj prišla kruta bolehen, je tam v svojem stanovanju v Maistrovi 17 neprekinjeno snoval in delal za svoj rod in zemljo kot voditelj No. Tjakaj so prihajali vsi, ki so jih tlačile skrbi in čmogledstva, tjakaj so hodili njegovi borci in sodelavci v velikem tihem podobnem delu. Tudi umetniki, književniki in literatje so bili pri njem stalno v gostih. Saj je tudi naš general bil pes-nik-umetnik. Vojanov. »Poezije« je izdal leta 1904. V »Kitici mojih« je končno udarila na plan sila pesniške zrelosti. Vojanov-slo-venski po^t, opevatelj Slovenskih goric. Najpreje je z energijo in sabljo to Novi konkordat Dve mrvi Škofiji — Ljubljanski škof dobi dostojanstvo metropolita — Depolitizacija duhovščine Kakor smo že poročali, je bil včeraj v Rimu podpisan novi konkordat med Jugoslavijo in Vatikanom. Podpis je bil izvršen po strogem ceremonialu v vatikanskem tajništvu, nakar je sv. oče papež sprejel v avdijenci ministra dir. Aaierja, njegovo gospo soprogo in gospodično hčerko ter ostalo spremstvo. Pil tej priliki je bil minister dr. Auer odlikovan z visokim vatikanskim redom. Besedfik) konkordata bo po običaju objavljeno pri izmenjavi ratifikacijskih [Hstin. Za zdaj se lahko reče, da konkordat, lri je bil danes podpisan, ureja dokončno meje škofij, tako da so v skladu z novimi političnimi mejami kraljevine Jugoslavije in z ureditvijo po političnih mejah, določenih z mirovnimi pogodbami. Obnovljena je ninska škofijr in ustanovljena nova škofija bačka 'n banatska. Splitskemu škofu se vrne čin metropolita, isto dostojanstvo pa dobi tod! ljubljanski škof. Pri imenovanju škofov bo postopek talk, kakršen je določen v več povojnih konkordatih. Gospodarski odnošaji se uredte v zmlslu popolne enakopravnosti vseh veroizpovedi. Dosledno s tem 3e cerkvi prizna gospodarska avtonomija vzporedno s tistimi, ki so jih že dosegle druge veroizpovedi. Cerkveno imetje ne sme Uti predmet razlastitve in tudi ne novih agrarnih zakonov brez poprejšnjega dogovora s Cerkvijo. Na šolskem polju se cerkvi prizna možnost, da opravlja svoje 'astne akcije, kakor velja to že v mnogih drugih državah. V javnih šolah sta zajamčena pouk in verska vzgoja katoliških učencev. Teološke fakultete se bodo prilagodile novim določbam sv. stolice. Zakoni, sklenjeni v katoliški cerkvi, imajo popoln drzavljanskopravni ’fekt, In discipline, ki urejajo zakonski stan, se izenačijo za vse področje kraljevine. »Katoliška akcija« je iznad in izven strank in podrejena škofom, ki zanjo odgovarjajo. Ker so v konkordatu vsebovana zakonska poroštva, ki jamčijo svobodo in pravice cerkve, je sveta stolica voljna izdati potrebne odredbe, s katerimi bo dušebrižniški duhovščini in aktivnim nameščencem cerkve prepovedala pripadanje k političnim strankam in aktivno udeležbo pri njih. Razume se, da bo vlada obenem izdala podobne ukrepe glede duhovščine drugih veroizpovedi. Vprašan,je uporabe glagolice v liturgiji je urejeno tako, da se bodo vpo-števala ne samo nacionalna čuvstva, temveč tudi disciplina katoliške cerkve in želje prizadetega katoliškega duhovništva. Jasno je, da sc to ne nanaša na manjšine. Za ravno linijo jugoslovenske politike Program in cilji novega poslanskega kluba — Vsako kolebanje v jugoslovenski politični Uniji je škodljivo Nujnost gospodarskih in socialnih problemov Beograd, 26. julija, p. Jugoslo venski neodvisni nacionailmi poslanski klub je imel včeraj sejo, po kateri je bil izdan komunike, ki predstavlja nekak politični program tega poslanskega kluba. Komunike pravi med drugim: Osnovanje jugosilovenskega neodvisnega nacionalnega kluba je rezultat spoznanja, da je danes bolj ko kdaj poprej potrebno organiziran sodelovanje vseh onih narodnih poslancev, kd čvrsto stoje na stališču narodnega in državnega edinstva in ki hočejo vse svoje sile zastaviti za dosego tega cilja, in ki so pripravljeni izvajati vse politične konsekvence iz tega svojega stališča, smatrajoč, da se z vsakim kolebanjem in nejasnostjo v tem osnovnem pojmovanju zanaša popolnoma nepotrebna in zelo škodljiva zmeda v jugoslovenske narodne vrste. Jugoslovenski neodvisni nacionalni klub združuje poslance, voljne, da se za to politiko odločno zavzamejo tudi v narodu s popolnoma jasnim in določnim programom, organizirajoč jugoslovenske vrste na široki nacionalni osnovi, popolnoma neodvisno od vseh prehodnih političnih kombinacij. Kluib je mnenja, da bi obnova starih političnih strank imela za posledico vrnitiv političnega življenja v tir plemenskih, verskih in pokrajinskih teženj in da bi se v okviru starih strank ponovno razvile plemenske, venske in regionalne fronte, kar bi bilo na škodo formiranja zdrave jugoslovenske demokracije, ki je glavna težnja šestojanuarske politike. Organizacijo jugoslovenskih vrst je treba izvršiti neodvisno od vseh bivših strank in kakršnihkoli njihovih blokov in zajednic. Klub želi. da se čimprej rešijo vsa ona vprašanja v naši državi, na osnovi katerih bo mogoče zadovoljiti potrebne narodne celine. Politične praivice posameznikov in organizacij javnega življenja slone na harmoniji med svobodo posameznikov in da. cntč djvčbnatre innmojiiaizji dggoo skupin ter svobodo in edinstvom naroda. Potrebna je nujna rešitev vseh političnih vprašanj, da bi se mogli čimprej in čim bolj uspešno posvetiti reševanju gospodarskih, finančnih in socialnih problemov, ki tlačijo ves jugoslovenski nard, zlasti pa kmečki stan. Zato bo klub, sloneč na teh načelih, sestavil svoj delovni program, vpoštevajoč vsa sodobna politična in gospodarska vprašanja, da bi se moglo na osnovi takega programa vršiti nadaljnje združevanje in doseči složen nastop vseh Jugoslove-nov, ki enako mislijo in čutijo. Ravnajoč se po teh načelih, bo jugoslovenski neodvisni nacionalni klub v tem smislu zavzemal svoje stališče napram vsem sodobnim aktualnim političnim vprašanjem ter bo v tem pravcu sodeloval v Narodni skupščini in s tega stališča presojal delo vlade ter delo vseh političnih skupin ie ljudi. Ijo rešil iz tujčevih krempljev, potem ;a je nje lepoto opeval In poveličeval. Ko se je sablja odmaknila, je sledilo pero. V prvem je bila heroična zmagovitost, v drugem umetniška poklica nost. Sabi .ja in pero sta mu prinesla slavo, oboževanje hvaležnega naroda. Danes se bo zgrnil Maribor ob njegovem grobu. Prva obletnica smrti junaškega osvoboditelja Maribora. Junak, borec, poet, je bil ta naš osvoboditelj in rešitelj, ki je opravljal svoje dolžnosti, četudi so se okoli njega pletle intri-gantske niti spletkarskih, zavistnih, strankarskih politikov, General Maister se je vzpel iznad vseh in opravil 23. novembra 1918 svojo nalogo. General Maister je postal simbol osvo-bojenja Maribora in vsega obmejnega ozemlja. Znak vitalne sile posameznih narodov je, če porajajo v veliki trenutkih velike može. Tu na naši severni me- ji ni šel ta veliki trenutek mimo nas. i vsem zanosom svoje junaške krvi ter nezlomljive volije je segel po tem trenutku veliki iz zvesti sin svojega naroda in ga ni več izpustil. Bil je general Rudolf Maister-Vojanov. Udaril je v ta odločilni trenutek v polni zavesti ri-zika. Maister-Vojanov bi bil prvi, ki I -visel na kandelabru, če bi se drzni poizkus ponesrečil. V riziku in uspehu je bistvo. Kdor na to pozablja, je otrok. Ali ne zveni kakor mitična legenda? Sel je iz Maribora na Unec, da si odpočije in da zbere novih sil za nadaljnje delo. Mrtev se je pred letom vračal v drugo slovensko prestolnico, ki ji j^ prinesel in zajamčil svobodo ter slovenski jugoslovenski pečat. Lik junaškega narodnega generala je čvrsto zraščen s tem, kar Imamo. Obmejni Maribor pa naj daje pričevanje svoji hvaležnosti. 1 j //yA (K^ . Vojna ali mirf Mrzlične priprave za zasedanje Društva narodov, Id bo odločilno za nadaljnji razvoj italijansko • abesinskega konflikta Mm, 26. julija g. Kakor poroča »INS« iz zanesljivih virov, se je italijanska vlada prepričala, da sestanek sveta Društva narodov v zvezi z abesinskim vprašanjem ne bi imel več nobenega praktičnega pomena. Mussolini je trdno prepričan, da Anglija nima namena pred sestankom sveta dati garancije za potek in izid posvetovanj, niti pristati na to, da bi se pri posvetovanjih v Ženevi razpravljalo samo o vprašanju, zakaj se je brez uspeha končalo postopanje v raz-sodiščni komisiji. Italija nima namena de bi se spuščala v brezkončne debate in vse mogoče manevre v Ženevi in je zaradi tega že storila svoj sklep glede Društva narodov. Sklicanje sveta DN Ženeva, 26. julija, g. Glavno tajništvo Društva narodov je prijelo danes noto abesinske vlade, v kateri ta poudarja nujno potrebo čimprejšnjega sklicanja sveta Društva narodov in resnost položaja v Abesiniji. Tajništvo Društva narodov bo jutri razposlalo vabila vsem članom sveta, in sicer najbrže za 30. julij. Italija popušča? Ženeva, 26. julija, b. Italijanski državni podtajnik v zunanjem ministrstvu Suvich je poslal glavnemu tajništvu DN. brzojavko, da je Italija še vedno pripravljena pogajati se z Abesi-nijo in je zaradi tega naročila svojemu poslaniku v Addis Abebi, naj oficijel-no vpraša abesinsko vlado, ali hoče prevzeti obveznosti po sklepih razsodiščne komisije, to je, da ne bo sprožila nobenega vprašanja, ki je izključeno iz tega postopanja. Če je pripravljena za to, naj abesinska vlada da svojemu zastop- niku navodila, da se bo moglo nadaljevati delo v komisiji. Anglija vztraja na obravnavi vsega spora London, 26. julija, n. Generalni svet angleške delavske stranke je sestavil resolucijo, v kateri poziva vlado, naj jasno definira svoje stališče glede italijanskega spora in naj ne zahteva mirne poravnave tega spora na ta način, da pristanje na koncesij v prid Italiji in v škodo Abesiniji. Delavski zastopniki odločno opozarjajo vlado, da se bo ves svet uprl Italija in njenim vojnim načrtom proti AJbesiniji. V zvezi s sklicanjem sveta Društva narodov se zatrjuje, da vstrajajo Angleži na tem, da bi se tamkaj sprožilo abesinsko 'vprašanje v celoti. Stališče Francije Pariz, 36. julija. w- Ministrski predsednik Laval je imel v ministrskem svetu ekspoze o italijanako-abeainskem sporu. Stalifce Francije je tako, da noče zaigrad niti prijateljstva Italije, niti Anglije in ostati zveata načelom Društva narodov. Vse kaže, da Laval ne bo odpotoval v Ženevo z naprej odrejenimi smernicami, temveč tamkaj ravnal z edino željo, da doseže mirno ureditev. Malo je sicer veirjettno, da bo pri So v Ženevi do sporazuma m se bo ta sestanek »veta Društva narodov najbrže končal brez aapo-ha, toda kljub temu »e ne sme v naprej i»-. ki j učiti takšne možnosti, čeprav ae zefijona-sprotstva nepremostljiva. Ce drugega ne, se bo morda našla rešitev glede imenovanja petega razsodnika. V ostalem »e diplomatki razgovori med Parizom, I-ondonom la Addis 'Abebo še vedno nadaljujejo. Mlad požigalec Maribor, 26. julija. Včeraj je izbruhnil pri posestniku Matiji Paluču v Šmolincih občina Cerkvenjak, požar, ki je upepelil gospodarsko poslopje. Ob 9. dopoldne je bila namreč sama doma 14-1 etna dekla Julija Sirk. Nenadoma se je pojavil v kuhinji 12-letni Avguštin Fras, ki je Sirkovo z udarcem po glavi pobil na tla, nato pa jo nagnal iz hiše. Ko je bil sam je vzel šibice, zažgal hišo ter pobegnil v vinograd in ga doslej še niso našli. Omenjeni Fras je pokvarjen dečko. Dvakrat je že pobegnil svojemu očetu in živi sam v gozdu prav divjaško življenja. Tudi po tem, ko je zažgal so ga ljudje videli kako je iz bližnjega gozda gledal kako gori hiša. ★ —m. Odlikovanje. Centrala Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavije v Beogradu je odlikovala za zasluge na polju avtomobilizma predsednika mariborske sekcije Ferda Pintarja in podpredsednika Karla Pugla z zlato klubsko iglo, člana sekcijake-ga odbora dr. Vilka Marina in ing. Fridaua pa s srebrno klubsko iglo. —m. Poslovilni večer je priredila mariborska zelena bratovščina včeraj pri Orlu orož- niškemu podpolkovniku g. Getotoa, marljivemu odbornika mariborske podrafcrioe SLD, ki odhaja na »roje novo aloftoao mesto v Banja Luko. Prisrčne beaade priznanja in zahvale je »pregovoril predsednik podružnice SILD, ravnatelj Pogačnik, in mu izročil lop simboličen spominčki * ~ znak hvaležnosti in vdanosti zelene bratovščine. _«n Tlakama Tlakovne *•**___, ------------ žnlca, Maribor, AWksaajrtrovaie«rt* H » znanja, da ima svojo trgovino odprte od pod 8. do IS. to od 16. *> 1«. ura. m Poziv vaem udeleieaco« kolonije dečkov Jadranske straže v Maribor«. Kolonij« potuje dne 2. auigueta tl.« Ttelrum,. ki odhaja te Maribora ob 17.« Ja prtMa v, soboto dne 3. au®us*a ob »/<8 v Bafcar. VW1; udeleženci naj se javitfo g. Aleksandra Petroviču. Deček, je dobil kot doMtek na ten boli letovanje v domn Jadranske obrate, naj se takoj javi v pisarni Val udetoeteoc* nad ima*) • seboj vse predpisane ataori. —m Pri zaprtju la motnjnh v prebavi vtseti zjtutraj na prašen ietodec čado priro-dne Franc Jožetove gremMioe. Registrirano od ministrstva za socialno poStttko to na dno adravfle S. br. 15.4*56 od *. V. 1038. Razpis klubskih in medklubskih kolesarskih In mo-tociklističnih dirk Peruna V proslavo 16. letnice kluba Mariboru se bodo vršile 4. avgusta t. 1. pod pokroviteljstvom mestnega župana g. dr. Ldfpolfda kolesarske ta motocik 1 ke. Kolesarji bodo dirkali na prosi Maribor Košaikii—-Zgornja Sv. Kongu ta in nazaj (04 fen). Start bo točno ob 9. pred gostilno Opatoek na Aleksandrovi cesti, c« pa v Kjrtevimii na Aleksandrovi cesti izpred go-atfitoe Batolč. Dirke se bodo vršile v eni eku olni ta ae lavedla klasifikacija za klulbsko prvenstvo. Stari Slani (nad 35 let) 'bodo diir-v^iin. na 7 km doilgi progi. Pirvi trije plasirani v klubskem ln medklubskem tekmovanju prejmejo darila in kolajne, vsi oetall udele ženci pa kolajne. Dirke se bodo Izvedle po kolesarskem pravi toniku. Pravico do eitar-ta imajo vsi člani »Perun&c ter vsi člani vabljenih kolesarskih druStev, M ee izkažejo, da so člani enega tamed vabljenih društev .Prijave se eprejemajo le pismeno do vključno 31. juliju t. L v tajništvu »Peruna« Maribor, Koroščeva nttea 8. MOtodkll bodo dfckaJS 4. avgusta na teti progi kakor kolesarji (Maribor — Zg. Sv. Kungota — Maribor) ta bo start ob 10. v Krčevini, kjer bo tudi ollj. Pravico do starta imajo vsi člani klubov, verificirani pri SKMJ, kot gostje tudi verificirani! člani tujih klubov, včlanjeni pri FIOM. Dirka se bo izvedla v Štirih kategorijah, in aleer do 250 com solo, do 360 ocm sodo, do 860 ocm sol In motorji do 1200 ocm a prifcoVoo. Za vsako posamemo kategorijo ata rasapi-RA-Tid. no dna bsbuA. AiUm mA* mejo ostali tekmovalni kolajne. Poaebno daril prejme prvak dneva ta prvak kluba »Peruna«. Prijave ee »prejemajo le pismenim potom ob točni izpolnitvi prijavnice Jn položitvi prljavintoe. Zaključek prijav 31. jultlja t 1. Prijave se naj pošljejo tajništvu kluba »Faran« Maribor, Koroščeva ulica 8. Poonejfie prijave se ne bodo upoštevate. Dirka, se bo vrSMa po preipdeih nacionalnega ta mednarodnega športnega pravilnika. V slučajni »laibeigia vremena se kolesarske kot motoetoisidčne dirke preložil na dan 11. avtgnsta t. 1. Veliko zanimanje za letošnji Mariborski teden Z ozirom na razne razstave čisto gospodarskega značaja vlada posebno v Savski Primorski, Drinski, Vrbaski. Dunavski in Moravski banovini veliko zanimanje za letošnji Mariborki teden. Radi številnih infor macij sta se redakciji Trgovaškega vjesni-ka in Jugoslovenskega Llyda v Zagrebu od ločili posvetiti posebno številko »Mariborskemu tednu« in zbirajo posebni odposlanci potrebni materijal pri mariborski industriji in trgovini. Iz tega sledi da bodo,posebno letošnje razstave velikega reklatnnp ga pomena za vse razstavljalce. ITnravh »Mariborskega tedna« razpolaga Sp = ^krom nim prostorom ter vabi vse tvrdke, ki im imajo vhod tiskarne. Niti miška bi ne smuknila neopažena, kaj šele nepoklican stavkokaz! * Čim pozneje izide časopis, tem večje je njihovo veselje. In prva številka je v njihovih rokah. Nejasen tisk, na glavi stoječe in tavajoče posamezne črke jim zvabijo pomilovalen nasmešek... * Prve dneve je bila «stražarnica» v dostojni razdalji od tiskarne. Danes pa je že izzivalno blizu, kar pod oknom gospoda urednika! Predpoldne na severni strani, popoldne pa na južni strani ulice, kakor jih pač solnce obrača. • Ob večernih urah jih je največ. Kup novic: organizacija, nova pogodba, stavka v Celju ... Mariborski firbec nateguje ušesa. * Eni kot drugi ugibajo, kako se bo končalo. A medtem je «are pri Mariboru 125 in narodna šola Sv. Andraž 176.50 Din. »Nov dokaz, da smo Slovenci sposobni ustvariti si lastno kulturno podobno. Naši nekdanji tlačitelji Nemci so segali po našem obrobnem ozemlju prav pod firmo 'kulture, pa kakšna je bila tista njihova »kultura«! Jalova, prežvekovanje že davno prežvečene brezoblične fab-riške standardizacije. Slovenci smo v dobrem desetletju po osvobojen ju ustvarili na teh tleh več resničkih kulturnih dobrih, kakor so jih Nemci v stoletjih. Naše ozemlje jim je bilo le brezdušno politično bojišče. Poglejte Maribor in njegovo nemško »kulturo« pred osvobojen jem. Siromaštvo, obupno akulturno malomeščanstvo, tipično usmradljivo »špisarstvo«. »Vse to je res«, je pritrdila Jasna, a trenutno je dosti bolj važno, da se Hrušnica ne raztepe. Pojdimo nekam. Sida, greš z nami?« »Kam?« je vprašala Sida, ki je stala ob strani v pogovoru z Danico in zdravnikom. »Kamorkoli, vse eno je«. »V gostilno seveda«, je dejala Danica. »Brez gostilne pri nas ni nobenega zaMjučka«. »V oštariji se prične, v oštariji se konča vsa politika slovenska...« je za-dekflamiral Petrovčič. »Kakor da ti ne bi prečepel polovico življenja v »oštariji«, ga je adobel Branko. »Torej pojdimo!« je odločila Jasna, rvustil« svojo ožjo družbo in se pridružila Sidi, Danici in zdravniku, s kaite- Mariborski šport a. Pametna odločitev v jezikovnem problema na teoriftklh igriščih. KSK Maribor Je menda prvi klub v naši državi, Id Je uvedel na svojih igriščih in turoir-jeh Štetje to nareke/vanje pni teniSkih igrah v sdovems&em jeziku. Pozdravljamo ta ukrep, da se Je vendar odpravila grda in povsem nepotrebna modna navada posredovalnega angleškega Jezika. TJpamo, da bo ta gesta naSega ISSK Maribora našla posnemalcev! —a. Se nekaj rezultatov z n. mednar-rodnega teniftkega turnirja v Rogaški Slatini. V našem poročilu o poteku mednarodnega teniškega turnirja v Rogaški Slatini so potema izostali rezultati iger goapodov v dvoje. Prvo mesto si Je priboril par Friedrich — Friedrich j)Z Zagreba; 2. Šivic (Ljubijan) _ Pušenjak (aribor); 3. Valušnig — Hrajak (Zagreb) in Leyrer (Maribor) — čfikoš (Beograd). Po rezultati v tej disciplini so bili naslednji: Pofi — Mešiček: Nerat — Wiegete 6:4, 2:6, 7:5, Valušnig — Hrnjak: Takač — Srenk 6:2, 7:5, šepec — Barič: Gaum — Radek 4:6, 6:1, 6:2, Valušnig — Hrnjak: Hergešič — Penkala 6:2, 6:3, Leyrer — «koš: Poš — Mešiček 6:3, 6:3, Friedrich — Friedrich : Leyrer — čikoš 6:2, 6:1, Stvic — Pušenjak : ValuSnig — Hm jak 10:8, 8:6, Friedrich — Friedrich : šivic — PuSenjaik 6:3, 6:1, 6:4. Pozor na desetdinarslce falziflkate! Maribor, 20. julija. Prijave o desetdinarskih f^lsifikatih kovancih se množe. Tako je med drugijn trgovec Ervin TuSek v Dobrovcih predložil oblastem tri ponarejene desetdlnarske kovance, ki so iz neke bele kovine in dobro izdelani, le da so nekoliko lažji in tanjši. Desetdinarski falsifikati so se pojavili tudi v Gornji Polskavi ob priliki nedeljske tombole. Doslej so jih našli v Gornji Polskavi £e pet. Kfe je zlato za zlati Jubilej CMD? rim se je le prav hladno pozdravila. Frangež je vzel Sidinega in Daničenega konja ter ju odpeljal za družbo v gostilno pod pozoriščem, kjer je bilo pod košatimi kostanji na vrtu že živahno vrvenje in kričanje. Uspeh prve ruške predstaive na prostem se je moral po stari navadi zaliti z vinom. Sida je pijačo komaj pokusila. Njene misli so bile daleč od predstave in gostilne. V njeni duši je vladala še vedno zmeda čustev, ki se ni mogla izkris-taMti v trden sklep. Naposled se je pa vendarle odločila za kompromis: »Prepustimo usodi...« Bilo je že proti večeru, ko so Sida, Danica in zdravnik zajahali svoje konje in krenili. v lahnem diru po Dravski dolini in vijugastih gozdnih poteh proti Hmšnici. V goadni samoti je bila že gosta tečna, le izvožena in kostanja-ta pot je bila oblita od svetle mesečine sta pot je bila oblita od svetle mesečine ustvarjala fantastično — romantično kutliserijo sanjarenju dveh mladih src. Danica je jezdila spredaj. »Dovolita mi«, se je opravičila, »da vživam popolni samoti in tišini to ro-mantko, ki je bo morda tako kmalu za vedno konec«. V resnici je pa hotela nuditi Sidi in zdravniku le priložnost, da končni razvozlata tisti zamotani vozel, ki se je že tedne spletal med njima. »Flirt ali ljubezen, to je končno le čisto njuna stvar«, si je dejala In pognala svojega konja, da je v temni noči izginil Si® In adlravnHm docela izpred oči. Premeten sinko Oče: Jurček obljubil ei mi, da se boš prulno učil, jas sem tl pa obljubil, da te našeškam, če prineseš slabo Izpričevalo. Zdaj pa vidim, da si še zopet padel. Jurček; Očka, ja« pa mielim, da tudi tebi ni treba Izpolniti svoje obljube, če je nieem izipolfil jaz Misli na to: zobni kamen škoduje Pred tem varuje KALODDNT PROTI ZOBNEMU KAMNU DNEVNE VESTI — Bolgarski perci na našem Jadranu. V nedeljo prispe v Šibenik znani bolgarski pevski zbor Rodina iz Sofije. V Šibeniku pripravljajo bolgarskim pevcem prisrčen sprejem, ker bo to prvič, da pridejo Bolgari v večji skupini v Šibenik. V nedeljo zvečer prirede na vrtu Oficirskega doma koncert. Med bolgarskimi pevci je 2o solistov, ki so absolvirani glasbeni konservatorij v Italiji in na Dunaju. V ponedeljek zjutraj se odpeljejo preko Sušaka v Salzburg na glasbeni festival na čast Wagner-ju in Mozartu. Iz Salzburga pa krenejo na turnejo v Rusijo, kjer ostanejo kot gostje Ruske pevske zveze dva meseca. — Gonja proti našemu tujskemu prometu. Tudi letos se opaža gonja ^ proti našemu tujskemu prometu. Sovražniki naše države so pridno na delu, da bi odvrnili letoviščarje od nas. Tako so si izmislili tudi vest, da je predvčerajšnjim pogoTel znani hotel Kupari pri Dubrovniku. In to vest so brž spravili tudi v inozemske liste ter jo primerno napihnili. V resnici je pa gOTel le gozdiček v bližini hotela in požaT ni napravil posebne škode. Treba bo dognati, kdo širi take vesti. _ Senjor čeških vseučilišklh profesorjev dr. Lun jak umrl. V Pragi-Dejvicah je umrl v nedeljo senjor čeških vseučilišklh profesorjev dr. Jan Lam jak, emeritni profesor, univerze v Ljubljani. 40 let je pokojni pred prihodom v Ljubljano deloval na ruskih univerzah v Petrovgradu, Kazanu, Moskvi in Novorijsku. Star Je bil že blizu 88 let. Rojen je bil v Dolankih pri Jičinu. Rusijo je zapustil z drugimi emigranti in prišel je na novo ustanovljeno univerzo v Ljubljano kot profesor klasične filologije. Na naši univerzi je predaval 11 let in bil je tako med profesorji kakor tudi med dijaki zelo priljubljen. Bodi mu lahka zemlja. — Oskrunjena grobnica rodbine Jelačič V Novih Dvorih pri Zaprešiču ima hrvataka rodbina Jelačič rodbinsko grobnico, v kate, ro je bilo v četrtek ponoči vlomljeno. Neznani zločinci so prepilild železno mrežo na levem oknu kapelice in odpTli več krst- Koliko so odnesli, ni bilo mogoče takoj ugotoviti. Niso se pa dotaknili krste, kjer počivajo zemski ostanki hrvatakega bana Josipa grofa Jelačiča, ker ta krsta ne leži v grobnici, temveč malo dalje od grobnice v kapelici. Ljudstvo je ogorčeno nad gnusnim zločinom in pričakuje, da bodo oblasti hijene v človeški podobi izsledile in najstrožje ka znovale. * EM Jakom in dijakinjam n. drž. realne gimnazije v Ljubljani. Vodstvo Vašega zavoda vas poziva, da «e udeležite pogreba našega nenadno umrlega direktorja Rada Pavliča, Zberite se ▼ soboto ob pol 17. pred gimnazijskim poslopjem! _ Izlet t odprtim avtobusom v Opatijo BI. julija in 4. avgusta: Odhod ob K uri izpred biljetamiee »Putnik« v Gajevi ulici, povratek iz Opatije ob 24. uri. Izletniki lahko obiščejo večerni koncert, ki ga vodi osebno skladatelj Lehar. Pri koncertu poje Rihard Tauber. Cena vožnje Din. 166. —, s prehrano Din. 225. - Prijave pri »Pul niku« do 1. avgusta. — Izlet * odprtim avtobusom na Rakitno bo v nedeljo 4. avgusta, cena vožnje Din. 30. —. Prijave pri »Putnlku« v Ljubljani Zvočni kino Dvor Telefon 27-80 Danes ob 4., 7. in 9. uri Silen smeha GLEDAJ MATER HČERKO OŽENI Vstopnina za parket ZJM Din oblečen v Prosenc je bil pri ohodu praznično obleko. — Ponesrečila se Je v Kamniških planinah Ana Hrastnikova, stanujoča na Dolenjski cesti 24. Predvčerajšnjim je odšla v Kamniške planine na izlet, ko pa je bila že visoko v skalah, ji je spodrsnilo in Je padila tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo. Poškodovanko so prenesli v dolino, odkoder so jo popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico. - Vlom v Marija Črett. V okolici Marije Grete in Tabora se je te dni klatil neznan mlajši moški, ki je izvršil tam več drznih vlomov. V eni preteklih noči je vlomil v hišo posestnika Ivana Strožiča ter odnesel 300 Din gotovine, dve nikljasti uri, dve srebrni verižioi, več raiznega orodja, dva zlata prstana, zlato verižico z uro, nekaj jestvin in več zavojčkov cigaret in tobaka. Skoda znaša okrog 1500 Din. Zagoneten samomor Ing. Končina. V banovinski bolnidl v Mostarju je Izdihnil včeraj ponoči ing. Nikola Konšin. V Mostar je prišel v torek zvečer, v hotelu Bristoi je najel sobo, naročil dobro večerjo in vrček pdva, potem Je pa poravnal račun in odšel k počitku. V sredo ga ves dan ni bilo na spregled in šele popoldne je lastnik hotela obvestil policijo. Vlomili so vrata in našli Konštna v agoniji. Pokličani zdavnik je ugotovil možnost zastrupljenja in Konšina so prepeljali v bolnico, kjer je umrl. Vse kaže, da »e je zastrupil z veronalom. Ni pa znano, kaj ga je pognalo v smrt. ELITNI KINO MATICA z bliskovito naglico posegel v njegov telovnik in mu ukradel 2000 Din vredno zlato uro z verižico vred. Ropar je po dejanju neznano kam pobegnil in ga kljub takojšnjemu zasledovanju nioo mogli izslediti. Iz Celja Tel. 21-24 Te1. 21-24 Danes ob 4., 7% in 9% uri premiera Ukradena ljubezen Globoko znižane cene. Hladna dvorana. — Dve kopalki ostali brez obleke. V sredo sta ostali v zagrebškem kopališču na Savi dve mladi kopalki brez obleke. Obleko sta izročili neki starejši ženski, da bi pazila na njo. Ko sta se pa vrnili iz vode, ni bilo o ženski in obleki ne duha ne sluha. Vse kaže, da je dotična ženska sama ukradla obleko. Pri znanki v bližini kopališča sta se za silo oblekli, da sta lahko odšli domov. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in vedro vreme. Včeraj Je znašala najvišja temperatura v Splitu, Skoplju in Zagrebu 30, v Ljubljani 28.6, v Mariboru in Beogradu 28, v Rogaški Satini 24. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763, temperatura je znašala 13.2. — V Savo Je skočil in (1 zlomil hrbtenico- Včeraj popoldne se je kopal v Trnju pri Zagrebu v Savi 241etni Vilko KlanjčaT, prodajalec perutnine po poklicu. Skoči] je pa v Savo tako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico. V zadnjem hipu so ga rešili, da ni utonil. Prepeljali so ga v bolnico, kjer mu bodo zdravniki skušali rešiti življenje. — Stekel mož ugriznil ženo. Pekovskega pomočnika Josipa Peiča v Vinmtici je ugriznil stekel pes in nesrečnež Je v silnih mukah umrl. Ko so ga pa Že zvijali krci je ugriznil svojo ženo Ano, ki se pa SP^°“ zmenili za to in ni iskala zdravniške pomoči Šele mestni fizikat je, ko je to zvedel poslal njo in njena dva otroka k zdravniku na cepljenje proti steklini. Seveda je pa vprašanje, če bo serum še deloval. *— Trije pogrešane!. Iz ljubljanske ženske bolnice je bila že nekako pred i4 dnevi odpuščena žena Štefanija Koblarjeva iz Sorice in to z novorojeno hčerko vred. Koblarjeva pa se ni /rniia domov. Stara je 36 let, srednje oostave rasti, plavih las in manjkajo ji tprednji zobje. Kam se Je ženska zatekla in kakšna je njena usoda, je zaenkrat še ne znano. Dne 22. t. m. je odšel od dom« 39 letni posestnik Viktor Prosenc iz °.p. Preker pri Moravčah ter se še ni vrnil. Iz Ljubljane lj Sredi gradbene sezone smo, ki pa seveda ni živahna. V mestu bo letos zgrajenih nekaj manjših stanovanjskih hiš, večje pa doslej niso še začeli graditi nobene. Pred dnevi je začel zidarski mojster A. BevČar graditi dve vili drugo ob drugi na Trnovskem pristanu, na zemljišču stavbenika Acetta. Stavbenik Acetto že nekaj let ne dela, zato zida Bevčar vili njegovima vnukoma. V celoti bo znašala zazidana ploskev 180 m*, poslopji bosta enonadstropni. V vsakem bo trisobno stanovanje. Tudi pod Golovcem so začeli zidati. Ob poti na Golovec, Hradeckega cesti, kjer je bila poleg lani zgrajena lična visokopritlična hiša, gradi zdaj podjetje Mavrič lepo hišo inžen-jerju Lavriču. Zgradba bo kmalu pod streho. — lj Kanalizacija v Rožni dolini še ni popolna. Marsikje še niso priključene hišno kanalizacije na cestno kanalsko omrežje, in godi se celo, da se nesnaga iz greznic pretaka po jarkih med hišami. Včeraj so začeli kanalizirati del Večne poti od Ceste V do Kolmannove hiše. Večna pot je že nekaj let prekopana po več mesecev na leto in zdaj 90 seveda vozniki precej nevoljni, ker zopet ne bo prevoza. Delo pa ne bo dolgo trajalo in je zelo potrebno. Manjših kanalizacijskih del čaka viško občino še mnogo, jih pa bo najbrže odložila na boljše čase. —lj Blelvveisova cesta Je zdaj zopet odprta. Na njli so pa še zapoeleni mestni delavci, ki urejujejo hodnike. Na vogalu Gosposvetske ceste so tudi omilili ovinek pred mttnioo. Tam je izredno živahen promet zlasti zn časa velesejma in Je še posebno potrebno, da ni ostrih ovinkov. Upamo budi, da nam ne bo treba več dolgo čakati na popravilo hodnikov ob tlakovani cesti. Tlakovati je treba oba hodnika. —-lj Gledallika ulica, ki veže Aleksandrovo z Gosposvetsko, je netlakovana med Puharjevo ulico in Gosposvetsko cesto. Na nji je precej živahen promet in zlasti je trpela prejšnje tedne, ko so tlakovali Blei-weisovo cesto. Zdaj popravljajo cestišče. Naeuli so ga z lomtjencem (zmletim kame njem) In ga utrjujejo z valjarjem. To ulico bo treba vzeti v program tlakovanja prihodnjič. —lj Okradena uslužbenka. V Dajda-miu je neznan dolgoprstnež ukradel včeraj zjutraj uslužbenki zlato zapestno uro vredno 900 Din. Tat je izmaknil iro iz ledne omare v podprittjičju. Oškodovan ka je tatvino sicer takoj prijavila, vendar nepoštenjakoviča Se niso mogli *z-slediti. —lj Žrtev popadljivega psa. Učiteljica Leopoldina Počkajeva, stanujoča na Miklošičevi cesti 16, je odšla včeraj popoldne na obisk v Krekovo gospodinjsko šolo v šiško V bližini šale pa se je naenkrat zagnal vanjo velik pes, ki jo je napadel. Oklal jo je po životu, po rokah in po nogah Seveda ji je raztrgal tudi obleko. Počkajevo so morali prepeljati v bolnico Zvočni kino Ideal ^ — Metropolit Dositej Iz Zagreba prispe jutri popoldne v Celje Ob 17 bo slovesen sprejem pred pravoslavno cerkvijo sv. Save na Vrazovem trgu. V nedeljo ob 9 dopoldne bo v pravoslavni cerkvid svečana arhierejsika služba, pri kateri bo metropolit Doeditej umestil celjskega protojereja g. Manojla čuilča. —Celjski nogomet. V nedeljo 28. t. m. ob 17 se prične na Glazdjd zanimiva prijateljska tekma med mladlnama ASK Primorja iz Ljubljane In SK Celja. Mladina Primorja pod vodstvom trenerja Puschner-ja predstavlja tehnično in kombinatorno odlično moštvo pa tudd mladina SK Celja ne zaostaja mnogo za njo kakor kaže rezultat tekme obeh mladim zadnjo nedeljo v Ljubljani, na kateri Je mladina Primorja zmagala v razmerju 2 : 1. Ob 15.36 se prične predtekma med II. mladino SK Celja in SK Jugoslavije. . , Iz Maribora ^ V Mariboru zidajo. Gradbeno dovoljenje je dobil Adolf Jakel za gradbo vi-aokoprltlične stanovanjske hiše na voglu Metelkove in Beograjske ulece, Amalija Kiffman za premestitev lope skladišča v Cankarjevi ulici. Uporabno dovoljenje je dobil dr. Boezzio za dograjeno dvoriščno poslopje pri hiši v Betnavski ulici 39. — Poklonitev Maribora gen. Maistru bo noooj ob pol 19. na pokopališču. — Konzul Sevčik se poslavlja. Jutri se pride poslovit v Maribor ljubljanski konzul češkoslovaške republike inž. Sevčik, ki je pet let uspešno deloval med nami in ki odhaja na svoje novo službeno mesto v Prago. Mariborčani se poslove od'njega jutri ob 20.30 pri Orlu. — Zdravniška vest. Naslov specialista za živčne in duševne bolezni je podelila zdravstvena uprava tukajšnjemu sanitetnemu referentu in uradnemu zdravniku dr. Ivanu Jurečku. - Hudo »prebičano dekletce. Posestnik Karel T. od Sv. Marjete na Dravskem polju je z bičem pretepel osemletno posestnikovo hčerko Nežiko Solatnikovo tako hudo, da so malo Nežiko morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Dekletce je šlo na sosedovo zemljišče, da bi odpodilo piščance, kar pa je Karla T. tako razkačilo, da je z bičem premlatil ubogo dekletce. Maribor —Veliki interes za »Mariborski Teden v Rogaški Slatini. Veliilko zanimanje, katerega posveča javnost letošnjim prireditvam »Mariborskega tedna«, je tudi v Rogaški Slatini doseglo svoj višek, posebno pri zastopnikih goepodarekih krogov naše države in dtruigiiih držav, ki imajo dobre gospodarske zveze z. nami. Ekspozitura Tuje.ko-prometme Zveze (Potnika) v Rogaški Slatini poroča, da indoetrljalcl in trgovc zelo »prašiujejo po vseh raaetavah, posebno po tekettlni razstavi. Veliko je tudi zanimanje za posamezne mariborske tvornice. Val ialetd, ki se bodo vršil! dnevno z avtobusom in avtomobili, katere stavija na razpolago Uprava zdraviillišča, so že razprodani. Ti Izleti, katerih oillj eo prireditve 1n razstave »Mariborskega tedna«, so najboljši doka* velikega gospodarskega, pa budi kulturnega pomena te tradicionalne mariborske revije. Ekspozitura PUTNLK—a prireja že sedaj avtobusne Izlete Iz Rogaške Slatine v Maribor, kjer se kopališki gostje oskrbujejo z raznimi potrebščinami. Konec srčnih balzamov v Ameriki S posebnimi zakoni bo preprečeno verižništvo z ljubeznijo in srcem Gospodarska stiska je različno vplivala na razne narode, kakor je pač bilo zdravo njihovo jedro. V Ameriki, kjer je gospodarski in finančni polom pokopal pravljična bogastva in spravil na dan grozečo armado 12,000.000 brezposelnih, je gospodarska kriza omajala tudi duhovne in moralne temelje prebivalstva. Prva blagodejna posledica povratka zdrave pameti in dobrega okusa je bila odprava zakona o prohibiciji, ki je pijančevanje samo podpiral, poleg tega je pa silno razmnožil vrste tihotapcev. Ljud.ie so skrivaj pili in se zastrupljali z najraz-ličnejšemi mešanicami alkohola, ker niso smeli piti dobrega vina in piva. Odprava prohlhlcijskega zakona je bila dokaz, da krmarji Amerike še niso izgubili zdrave pameti. Zdaj pa prihaja nov dokaz, da so kapitani barke Novega sveta na svojem mestu. Nastopili so namreč proti drugi nedostojni In pogubni špekulaciji s človeško slabostjo, proti ženskemu kupčevanju z ljubeznijo in srcem, ki so ga nazva-li Američani heart balms »balzami za srce« ali bolje rečeno obliž na srce. Glavne seve-roameriške države kakor Indiana, Newyork in Illinois, so že pripravile ali celo uzakonile posebne zakone, ki naj enkrat za vselej napravijo konec ostudnemu veriznistvu z ljubeznijo, temu krivičnemu diskreditiranju ameriške žene v očeh tujega sveta. Ti balzami povojne so se rabili za srčne rane vseh vrst. ki jih je usodna praksa razdelila v tri skupine: kršitev obljube (zakona). zapeljevanje in odtujitev naklonjenosti. Balzami ali obliži so pa bili in so vsi enaki: bančna nakazila ali čeki, ki se dajo izpremeniti v dolarje, bodisi naenkrat ali v obrokih.Kdor ni izpolnil obljube, ga je čakala ječa, dokler ni dolga poravnal. Zadostovala Je le nekoliko določnejša obljuba vročega srca. ali pa viden dokaz ljubezni, recimo poljub, objem itd., pa je bila nesre- ča tu. Posebno previdno so morali bl^ ški v občevanju z ženskami bodisi Pism« no ali telefonično, če je šlo za erobj-e ™-deve. Pisma ali dogovorjene plošče so bile često izdajalske priče pred ameriškimi sodniki. Mnogi mučeniki » J bežni« sede še sedaj v ameriških Ječah, ke , niso mogli plačevati obljubljenih mesečnih obrokov. Ti obroki so bili večkrat zelo vi- Taka usoda čaka tudi znanega novelista Henry Bedforda Jonesa, če bi prekoračil mejo države Indiana, kjer ima njegova prva žena v rokah tiralico zaradi neplačane-ga srčnega balzama v znesku 70.000 dolarjev. Nekdo drugi pa ne sme v državo Illinois, ker je že. obsojen zaradi »tatvine naklonjenosti« na denarno globo 100.000 dolarjev. Praktičen ameriški duh je uspešno, rešil tudi vprašanje cene človeških čustev in sodišča so stala na stališču, da se ^ravna vrednost človeškega srca po premoženj-, skih razmerah dotičnega človeka ali tistega, ki si je pridobil srce na škodo tretje, upravičene osebe. Prepojena z duhom te aritmetike čustev je ločena žena založnika Rhoda Tauner Doubledoyeva vlož. tožbo proti multimilijo-narju Mac Cormicku, od katerega zahteva poldrugi milijon dolarjev kot »obliž na svoje ranjeno srce« zaradi neizpolnjene obljube. Rekord v vrednotenju ukradenega moža je pa dosegla nedavno Ruth Erlanger Nathanova, ki je tožila ženo neWorškega, bankirja A. Sterna in zahtevala od njej 4.000.000 dolarjev odškodnine. Ta komedija ameriškega sodstva preživlja zdaj zadnje trenutke pod pritiskom posledic gospodarske krize. Zanimivo je, da ji je izkopala grob ženska, namreč članica zakonodajne skupščine države Indiana Roberta West - Nicholsonova, ki je prva sprožila misel, da je treba s posebnimi zakoni napraviti konee vsem srčnim balzamom. Z Jesenic Otroci so 6e vrnili s počltr- V torek zvečer se Je vrnilo 25 jeseni, šk-ih otrok, ki so bili 22 dni na planini Uskovnici pod Triglavom. Otroci so se telesno vidno okrepili, saj so se zredili po 2 do 6 kg Poženelov« mama jim je kuhala dobre reči po ves dan. Za stroške so plačali otroci po 80, 190, 110 in 140 Din. Kraj. šot. svet je posta! na oddih 5 revnih otrok. Dobski so znašali 2870 Din. stroškI 4900 Din. Kolonijo na Uskovnici so obiskale skupine jee. mladine In mnogo roditeljev. Hitro so pretekli dnevi zdravja in sreče pod vodstvom šol. upravitelja HMMM j' j Danes ol jj KRI S:! Lei j : Elga Br I Vstopnir ob 4., 7. in 9% zvečer PREMIERA Ž Z JUGA Legijonar štev. 37. Brink, Werner Fiiterer, Vstopnina: Din 4.50 in 6.50 —lj Nasilna tatvina zlate ure Nekemu poštnemu uradniku se je te dni ob 2 ponoči pridružil na Gallusovem nabrežju neznan okrog 201etni mladenič ir ga spremljal do vežnih vrat Preden je utegnil poštni uradnik zapreti za seboj vrata, je neznanec Iz Novega mesta — Mestni delavec v smrtni nevarnosti. V sredo popoldne so odšli mestni delavci na delo. Med njimi je bil tudi J. Lipar, ki naj bi izmenjal na železnem kandelaibru pred magistratom pregorelo žarnico. Za to se je moral poslužiti lestve, ki jo je nastavil na okrogli kandekber. V višini kakih 4 m, ko je hotel že izmenjati žarnico, pa se mu je lestev nenadno »krenila. Ves prestrašen je zagrabil z desnico za železni drog, z levico pa nehote za električno žico. Ubogi Lipar, ki ga je tok skoraj popolnoma omamil, je za hip obvisel na žici, nato pa padel na pločnik, kjer je obležal z notranjimi poškodbami in opečeno levico. Nesrečnem« delavcu so takoj nudili zdravniSko pomoč. — Namestu na oddih — v bolnico. V šmarjeških toplicah je nameraval prebiti svoj letni oddih metliški zdravnik g. dr. Gustav Omahen. Ko je odlel iz stanovanja k avtomobilu, ki ga j« čakal pred hišo, mu je po stopnicah spodrsnilo In padel je tako nesrečno. da si je zlomil levo nogo v členku Ponesrečeni zdravnik je bil takoj prepeljan v bolnišnico. — Nesreča ne počiva. Na žagi v Ribhiku je bil zaposlen 261etni delavec Franc Peč-auer. Ko ie popravljal gonikia jermena, Je po nesreči prišel med jermenje hlod, ki ga je vrglo /, vso silo Pečauerju v trebuh, da se je takoj zgrudil. Ponesrečenec, ki je bil prepeljan v kandijsko bolnico, ima hude poškodbe na levi strani želodca. SOKOL — «Ljubljanski Sokoh naznanja svojemu članstvu tužno vest, da je nenadoma preminul njega dolgoletni član brat Rado Pavli), gimnazijski direktor Društvena uprava spremi blagopokojnega brata na poslednji poti. ostalo članstvo pa se vabi. da se v čim večlem številu pridruži upravi Zbirališče članstva v soboto 27 t m. ob 17 uri nred hi®o žalosti. O'! Metodova ulica 13. Obleka civiLna in znak. Iz Metlike _ Metliški nogomet. Se nikdar nismo po-ročali o metliških nogometaših, ki so v zadnjih letih, izvzemši najmlajše docela -rovali. Letos je bil zlasti po prizadevanju našega vodovodnega inštalaterja g. v* ra Vidica iz Ljubljane naš nogometni klub Metlika ponovno oživljen in je že v kratkem času svojega obstoja dosegel nekaj prav lepih uspehov. Odigral je namreč že 'epo vrsto tekem in sicer z nogometnima k.ubo-ma Črnomelj in Frankopan iz Karlovca. Klub vidno napreduje od tekme do tekme in si ie nedavno v borbi s starejšim Frako-panom priboril obe točki. Zadnjo nedeljo je odigral na domačem igrišču tekmo z Nemškim športnim klubom iz Kočevja, ki ie bila končana z rezultatom 2:2. Oba gola v korist Metlike je priboril g. Vinko Zvab, ki je eden najboljših v moštvu. Tudi gol-man g. Milan Vidic se je lepo izkazal in rešil marsikatero težko situacijo, tako da sta končno oba požela živahen aplavz. Re-vanžno tekmo s kočevskim klubom bo naš domači odigral v ned. 28. julija v Kočevju kamor se odpelje naše moštvo istega dne ob % 13, a vrne ob V* 20. Na avtu g. Ba-dovinca iz Ostriža je še nekaj prostora in se izleta ter tekme morejo za nizko prevozno ceno 26 Din udeležiti tudi »navijači«, ki naj se javijo pri g. Vidicu. Nesreča ne počiva. V nedeljo popoldne so se na gospodarskem poslopju posestnika Weissa podrle -topnice in pokopale pod seboj gospodarjevo ženo, ki je na betonskem tleh obležala nezavestna Domačini so jo našli šele čez nekaj časa In prenesli v hišo, kjer so ji nudili prvo pomoč. Weissova, ki si je izpahnila roko v ramenu in do- , bila tudi nekaj notranjih poškdtlb, je začasno ostala v domači negi. — V ponedeljek je metliški banovinski zdravnik g. dr. Gustav Omahen padel tako nesrečno, da si je zlomil nogo in so ga takoj prepeljali na zdravljenje v ljubljansko splošno bolnico. Dr. Omahen se je prav te dni pripravljal na nastop dopusta, ki ga je mislil preživeti v toplicah, a je tako nesrečno stopil, da mu je na spolzkem tlu spodrsnilo in je bila nesreča neizogibna. - Nove občinske trošarine. Za 1. 1935/36 so poleg dosedanjih dovoljene še naslednje nove trošarine: od 100 kg uvoženih vseh vrst čevljev Din 300, od 100 kg uvožene konfekcije Din 400, od 100 kg uvoženega mesa Din 100 in za kramarje, ki svoje blago pripeljali na sejme pavšalno po teži blaga od Din 20 do Din 100. Za prestopke proti tem določbam veljajo predpisi zakona o državni trošarini in pravilnika za izvrševanje istega. _ Kdaj bo otvoritev novega mostu ? 0 novem metliškem mostu smo že večkrat poročali in je sedaj končno dograjen. Kolavda-cija, ki jo ima odrediti pristojno gradbeno ministrstvo, še ni določena, a bo gotovo izvršena v kratkem, nakar-bo takoj svečana otvoritev in bo novi most izročen prometu. Stroške vzdrževanja bosta nosiH dravska in savska banska uprava, ki ju novi most med seboj veže. šarmantna železnica Angleške želeemiioe bo šarmantno podjetje,, kar bo potrdili vsakdo, tol se je vozil po njtlh. To pot ao bile pa angleške želeani-ce poeebno kavalirske naipram dami, ki Je potovala proti svoji vodja z razkošnim brao-viaikom »Kraljevski Scot« 1* London« v Glas go w. »Dalij Telegraph« poroča, da Je kupila dotlčma dama na londonskem kolodvoru Duetom peronski listek ter se šla poslovit od svojega nečaka in nečakinjo. Ker sta se pa na peronu poslavljala Se od nekoga, je skočila v vagon, da M jiima rezervirala mesto. V Angliji ne dajejo pred odhodom vlaka nobenih signalov, In tako dama ni opazila, da se vlak že premika. Prerine je mogla izstopiti, je Vlak že odpeljal. Takoj se je prijavila »prevodnik«, ki j# pa n1 mogel pomagati, kajti ta braovlak se ustavi šele 656 km od Londona v Gdaegovvu. Tam so Jo posadSlt v prvi Vlak, ta! vozi nazaj 1n tako se je odpeljala nazaj v London. Uvideli so, da n! kriva, in nobene voanjpe niso zahtevati od nje. Tako se je peljala tja in nazaj 1300 km s peronakim listom in v najrazko&neJSem in naJIhltroJSem braov,laku. NAJVAŽNEJŠI PAPIRJI — Ali Imate že vse aa svatbo potrebne papirje? — Vseh Se ne, manjkajo xnd še tisti, ki mi Jih mora dati bodoči tast. Zahvala. Za mnoge tople izraze iskrenega sožalja ob priliki izgube naše preblage soproge, tete, stare tete in svakinje, gospe Mariie Pirnat roj. Božič se vsem prisrčno zahvaljujem^. Posebno zahvalo izrekamo prečastiti duhovščini in gg. zdravnikom ’ za njih požrtvovalnost in lajšanje trpljenja blagopokojne. Iskrena hvala zastopniku tvrdke A. Zeschko g. Halbensteinerju in drugim nameščencem imenovane tvrdke, kakor tudi vsem darovalcem lepega cvetja in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni poslednji poti IVAN PIRNAT, soprog, in žalujoče sorodstvo. .1 Stran 4 Ludvik Wolff: BOGINJA DOBROTE ROMAN . — Zaenkrat lahko ostanete v službi tfraga gospodična, — je dejal mladi Harland. — Ce boste pridni, lahko dosežete lep položaj. Imgelena se je ustavila, še enkrat se je ozrla na miladaga nesramneža, hotela mu je zalučati v ohraz obdolžitev, pa se je obvladala. — Hvala, odpovedujem službo. — Kakor želite, draga gospodična. Ihgelena je odšla na ulico. Vozovi so hiteli mimo, ljude so hodili mimo nje, hiše so stale, nebo je viselo nad mestom. Imgelena je iimela občutek, kakor da mora tako glasno zakričati, da bi prihiteli vsi ljudje, kakor da mora poklicati ves svet na boj proti zločinu, ki je M prav-1 ar storjen nad Harlandom. Imgelena pa ni zakričala. Spoznala je, da bi našel njen glas gluha ušesa ali P® posmeh. Kdo sočustvuje z nesrečo bližnjega ? Mar nima vsak človek dovolj opraviti s svojo lastno usodo? Od ljudi ne smeš ničesar pričakovati. Njihova srca so trda, nedostopna. Sama hočem rešiti Hanlanda, — je pomislila Ihgelena in dvignila roko k prisegi. GOVORICA BOGOV Hsuland je stal pri aknu im zrl na park za umobolnico. Drevje je bilo skoraj golo. Na tleh je ležalo odpadlo listje, prišlo je. Samo ta edini dam mora prestati, je čutil Harland in »topil od okna, da bi se zopet izprehajal po krasni prostorni sobi. V zadnjih urah je bil prehodil mnogo kilometrov. Jutri pride sodni svetnik Kamnemberg, modirejši od vseh zdravnikov na svetu. Deset minut bo govoril z njim, pa bo zadeva ure .jena. O tem ni nobenega dvoma. Morda bo lahko že jutri zapustil umobolnico. Prva pot ga bo vodila k Ingeleni. Čer pol ume bosta že na poti proti Monterači, ne, še dalje, mnogo dalje. Napotita se v pragozd in skrijeta se v podzemni votlini. Upal je, da. Karnenberg ni bolan ali na potovanju, če bi jutri ne prišel, b; bilo rrepozno. Od zdravnikov ni mogel prekovati rešitve. To so sicer prijazni dobri ljudje, toda z njimi se ne more snorašumeti. Kako prijazen im postrežbi’v je ravnatelj zavoda! Kako gostoljubno je pozdravil novega gosta. Protestiram proti internaciji, je izjavil H^rVmd, čim je prestopil prag umobolnice. — Saj imate tudi pravico do tega, gospod Harland. — Svoj protest hočem vložiti pismeno. • — Kar izvoi:i°. -' — - - — nate’j mu je prinesel polo panirja, do bi napisal profit — Dobri, prijazni ljudje, toda njihov jezik je drugačen. V vsem mu dajejo prav, pa so ga vendar zaprli v to sobo. Ugodili so njegovi prošnji in niso ga preiskali, pač so pa pretipali njegovo obleko, če nima orožja. Vstopila je usmiljenka, dobrodušna, priletna žena okroglega obraza, in prinesla čaj. Povejte mi, sestra, je dejali Harland. ka.j storite, da dokažete drugim svojo zdravo pamet? — Križ božji, kdo pa zahteva od mene ta doka®? — Kaj pa, če bi ga kdo zahteval? —Nihče ga ne zahteva, gospod Harland. — A kaj, če bi ga? Sestra je bila že vajena takih vprašanj in zato se je obrnila k vratom, ne da hi odgovorila. — Kje je moj kovčeg, sestra? Zakaj mi ga ne prinesete? — Saj ga dobite. Kar lepo pomirite se, Harland, Sedel je k mizi, pil čaj in jedel kruh z marmelado. Doktor Schlee je imel pranr: Mdjučeno je dokazati svojo zdravo pamet. Človek je niti samemu sebi ne more dokazati kaj šele drugim ljudem. Njegova samozavest je bila s tem omajana. V čem je videl gotovost, da se ne moti v sodbi o svojem duševnem zdravju ? Ali je bilo res izključeno, da bi imeli zdravniki prav? Saj imajo izkušanje, saj so imeli opraviti že z neštetimi umobolnimi Zdravniki poznajo znake duševne bo'. ki jih navaden človek ne opazi. To s, zanesljivi in korektni ljudje, ki nimn7 > nobenega interesa, da bi zaprli : avega človeka. Čemu bi ravnal tako pošten star mož, kakor je profesor Gotteswinter, proti lastnemu prepričanju? Ni res, da bi zapirali zdrave ljudi v umobolnico. Vstopil je mlad mož svetlih las in krasnih modrih oči. Prišel je obiskat Harlanda. Predstavil se je kot dokto-Sohollhom. Zakaj sedite v temi? — je vprašal prijazno in prižgal luč. Glas mu je zvenel dobrodušno in prizanesljivo. Dovolite, da malo posedim z vami — Ali me hočete opazovati? — je vprašal Harland, nezaupljivo. — Deloma že, — je odgovoril mladi zdravnik mimo. — Drugače bi vam pa rad nudil priliko, da se malo pozabavate, če se vam zdi potrebno. Če bi vam pa šlo na živce, mi kar odkrito povejte in ne bom vas več nadlegoval. Harland je takoj zaupal mlademu zdravniku. Sedite, prosim, gospod doktor. — Hvala! — Ali bi mi mogli postreči z vžigalico? Menda smatrajo za nevarno zaupati mi škatlico vžigalic. Saj bi ne zažgal tega poslopja. — Oprostite, gospod Harland. Podal mu je vžigalice. Pri nas gre vse malo po šabloni. To ne da preprečiti. Vžigalice lahko obdržite. — Hvala za dok"’, zaupanja, gospod doktor. — Ali se čutite zdravega? Ste zadovoljni tu? — Mučim se. — Kaj je krivo, da se mučite? — Prišel sem do strašnega prepričanja, da človek ne more dokazati svoje zdrave pameti. In to spoznanje me je spravilo iz ravnotežja. S tem spoznanjem drvi človek brez rešitve v blaznost. '/.ato se mučim. — Mučite se po nepotrebnem, gospod Harland. Nočem vam jemati prepričanja, da. ne morete dokazati svojega duševnega zdravja. Če pa vzamete to za izhodišče, odpade vsak povod za raz-buranje. Ugotovitev svojega duševnega stanja prepustite mirno nam zdravnikom. — Dobro, toda kdo mi jamči za duševno zdravje zdravnikov, ki hočejo izreči končno sodbo o mojem razumu ? Doktor Schollihorn se je prijazno nasmehnil. — Vaš pomislek je umesten. Tudi mi zdravniki seveda ne moremo dokazati svojega duševnega zdravja. Saj smo v enakem položaju, kakor vi. K sreči od nas skoraj nikoli ne zahteva doka® našega duševnega zdravja. — Z vami tudi ne morem govoriti, gospod doktor,— je dejal Harland zamišljeno. — Govorite sicer z menoj prijaznejše, kakor drugi gospodje, vendar pa slišim iz vašega glasu, da ste tudi vi samo zdravnik. Kot tak pa ne morete videti v meni zdravega in sebi enakopravnega človeka. — Krivico mi, delate, gospod Harland. Gotovo sem obziren z vami, ker mi nalaga sodba profesorja Gotteswintra dolžnost smatrati vas za duševno bolnega. Upam, da me boste prav razumeli. Paziti moram na vsako besedo, da se še bolj ne razburite. Harland je zamahnil z roko. — To so prazne besede, gospod doktor. Kaj niste še opazili, da se z besedami ne da povedati to, kar človek čuti? Človek lahko z besedami prosi, da mu prineso kozarec vode ali kočijaža, da ustavi kočijo, drugega pa nič. Prvi vtisi z bruseljske razstave Zunanja stran, dekorativni značaj je močno naglašen Palače in parki ostanejo ohranjeni Ljubljana, 25. julija. iPopoidne petega dne smo končno prišli tja, kamor »mo bili namenjeni, na svetovno razstavo v Briuslju. če prideš iz tesnih razmer ven v širni svet in stojiš na pragu kakršnekoli! svetovne prireditve ti je kar nekam tesno pni srcu. Slkoraj s strahom misliš na trenutek, ko se tli odpro vrata in ko zagledaš pred seboj, košček če že ne vsesa, pa vsaj znatnega deda ^veta. Nd posebno velika ta naša nesrečna zemlja, a človek je tako priklenjen na pehanje za koščkom kruha, tako malo ima na razpolago časa in denarja, da si še tega svojega začasnega bivališča ne more ndtl površno ogledati. Od tod menda tolika privlačnost velikih mednarodnih prireditev, od tod tako splošno zanimanje za svetovne razstave. Od daleč gledano je pa navadno vse večje, lepše mogočnejše kakor v resnici, zlasti če ne stoji na domačih tleh. Tako je tudi s svetovno raizstavo v Bruslju, ki je mnogo večja in lepša, če o nji prebiraš poročila in poslušaš pripovedovanje, kakor če jo vidiš sam. (Dva meseca je žeotvorjena in njena vrata sezapro šele v začetku novemlbra. Ten-toanateffimgis pravijo Belgijci v flamščini temu svojemu ponosu in če pogledaš samo zunanji okvir tehnično ogrodje, jim ne leže na zemljo noč, čarobno razsvetljeni velika privlačnost razstave. Po razstavišču vozi miniaturen vlak, prava lokomotivica in odprti vagončflei kakor na železnici, samo vse močno pomanjšano. Ta vlak-igrač-ka je vedno dobro zaseden. Sedeš pa lahko tudi na velbloda in se daš fotografirati, če misliš, da boš tako ovekovečen lahko stopil med svetovne znamenitosti AJL pa, se popelješ za nekaj frankov z nojem, ki so ga tudi vpregili v voziček, da služi svojemu eksotičnemu gospodarju vsakdanji kruh. To spada tudi v zunanji okvir svetovne razstave, ki je pa brez tega, še mogočnejši. Zunanja stran, dekorativni značaj razstave je sploh močno naglušen. Monumentalne, arhitektonsko slino učinkovite razstavne palače in paviljoni, med njimi zlasti glavna razstavna palača, palača mesta Bruslja, palača, kjer ti pokažejo življenje katoliškega sveta, nizozemska, angleška in francoska palača, ti že na zunaj povedo, da si na svetovni razstavi, kjer se zahteva velik format. Sredi prostranega trga je velik bazen s čarobnim vodometom, ki postane zvečer, ko dobiva v vseh barvah prelivajoče se boš zameril. Prestolica vseh prestolic bi skoraj lahko nazvah zdaj Bruselj, saj je v 150 palačah in paviljonih razstave zastopanih 30 narodov. Eni dostojno, da lahko s ponosom pokažejo na svoje delo, drugi skromno ali celo beraško, da izginejo' v tem velikem mozaičnem ogledalu dela in napredka med seboj tekmujočih narodov. Med slednjimi smo seveda tudi mi. Po številu udeleženih narodov je torej bruseljska svetovna razstava doslej največja. Od svetovne razstave v Parizu leta 1900 je to največja evropska prireditev svoje vrste. Krasen, naravnost čaroben je | zlasti ob večerni razsvetljavi njen okvir. , Cel gozd obsegajoč 17 ha, s senčnatimi ko-| tički tvori ta okvir, a slika v njem so impozantne, arhitektonsko dovršene razstavne palače, ki jih je umetnikovo oko povezalo med seboj, da je pričaralo na vsem prostranem razstavišču lepo zaokroženo celoto. Glavna razstavna palača, zgrajena v obliki trikotnika zavzema sama 45.000 kvadratnih metrov površine. Slon stoji pred vhodom na razstavišče. Menda so hoteli s tem Slonovim kipom opozoriti posetnike, da je odprto na razstavi tudi kence v življenje kolonijalnih narodov, v belgijski Kongo. Lahko pa vidimo v slonu pred vhodom tudi simbol, samo »cilivizirane« divjake mu je treba posaditi na hrbet. Med razstavnimi palačami velik trg s krasnimi vodometi, ki so, ko teguMjena za one, Id sl razstave niso mogli ogledati V tem pogledu je bita. pred leti tipičen primer razstava v Autvetrpnu. Prekrasna arkada ob vhodu je bila pravi dragulj raz-, otave, toda kmalu je Uta ▼ nevarnosti, da ' bi se porušita in zato so jo morali podreti. Za materijal so dob®, komaj 400.000 frankov, dočim so znašali stroški 3.500.000. Te izkušnje so bile dobrodošle organizatorjem bruseljske razstave, ki bodo njene palače 4n parki tvorili pozneje nov okraj mesta pod imenom Heysel. Sicer pa vidiš v Bruslju na vsakem koraku mnogo smisla za ohranitev umetnostnih spomenikov. Ohranjena je še mogočna palača, zgrajena v proslavo 50-lebnioe belgijskega naroda, (Patašs du Otoquantartn«tr) kjer so zdaj bogate muzealce zbirke najrazličnejših strok, med njimi tudi vojni muzej. Ml smo imeli svoj avtobus in zato nam tri. bilo treba srikbeti za dohod na razstavo. Sicer pa sredi junija, ko smo bili mi v Bruslju, še ni taffio tako velikega navaja od zunaj, da bi se moral fflovek prerivati skozi gnečo po ulicah vodečih proti razstavišču, rili da bi bili tramvaji to druga prometna sredstva prenapolnjena. Obisk razstave je bil v tem času srednji, skoraj bi lahko rekel slab. Pravili so nam, da pričakujejo večji obisk v juliju in avgustu Najbrž bodo pa marali tudi organizatorji bruseljske svetovne razstave občutiti posledice gospodarske stiska. Prenese® te, da za tako veliko razstavo niso pripraviti primernega reprezentativnega kataloga, da o preglednem izčrpanem vodiču po razstavi mirti ne govorimo. Anajo sicer afidjelen katalog razstave, ;pa se * njim prav nič ne postavijo. Taka jpovršnoert to malomarnost bi ne bala od-sjpostljiva niti za mnogo manjšo prireditev. Toda m Belgijca je pač tako, da nikoli ne veš, pri čem srt. Tu be presenetijo po gramdijozirih aamdslekih to veličini svoje .mastnosti, tam zopet se ti pokažejo po-imftni to brezbrižni. Razstava je tako obsežna, da bi raM človek mesec dni, če 'W srt Jo hotel temeljito ogledati, v dveh dneh lahko dobiš o nji samo površno sliko. V splošnem pravijo, da znatno zaostaja m isfuu košeni jalno razstavo v Parizu, ds ndM videl obeh, ne moreš presoditi, kdo hm prav. Majhnih razmer vajenemu pa Stepi tudi razstava v Bruslju pred oči kot grandljOBBa, ko pa začneš hoditi po razstavnih potačah to paviljonih, se prepri-čaš, da si pričakoval v marsikaterem pogleda Teč. Dokaj občutne vrzeli kaže belgijska razstava, toda ne vedno po krivdi organizatorjev. J. Z. to neprestano izpremimjajoče oblike ogromne pahljače iz drobnih vodnih kapljic, pravljično lep. Mehanizem razsvetljave pod prozornim dnom bazena Je mojstrsko delo, zadnja beseda tehnike. Konstrukcija centralne razstavne palače je prav tako ponos modeme arhitekture to svetovna znamenitost v železobe tonskih stavbah. Glavna dvorana je visoka 31 m, v globino pa meri 150 m. Mogočni, v sredini ločeni nosilci se bočijo v eni sami razpetim nad širino 87 m. Slavnostna dvorana v eni izmed prostranih palač ima 3.000 mest za občinstvo, športni stadion pa 75.000. V posebnih garažah je prostora za 10.000 privatnih avtomobilov. Samo ureditev razstavišča in prometnih žil je veljala 40 milijonov belgijskih frankov. Belgijska svetovna razstava se v marsičem razlikuje od drugih prireditev te vrste. Razlikuje se tudi vtem, da je bilo po prizadevanju državnega pokrovitelja razstave grofa Van der Burscha zbranega dovolj denarja, da so lahko zgradili vse arhitektonsko pomembnejše stavbe, tako da ostanejo trajne. Na drugih svetovnih razstavah je navadno zapečatena tudi usoda razstavnih palač, ko se zapro vrata za zadnjimi posetntki. Tako polagoma razpadejo umetniške vrednote, ki so zahtevale mnogo truda, pa tudi denarja. Njihova bivša lepota se ohrani samo v spominu po-•setnikov in na razglednicah, povsem je pa Opice na izprehodu Nedavno ustanovljeni živalski vrt v Ženevi Je dob® 30 ljubkih opic. Takoj so jim' odkeuzak mesto na umetnem otočku, odkoder bi ne mogle pobegniti. Oni dan so pa delavci popraviJah opičji otok to nove afriške optae so sapodfti v ograjo, pred njo pa zavalili velik kamen. Delavcem je bilo prepovedano dražiti opice. Dopoldne je šlo vse po sreči, po opoldanskem odmoru, ko so se delavci vrnili na delo, so pa našh opičjo ograjo prazno. Vseh 30 oprte se je ražbežaflo. Takoj je bila na nogah vsa ženevska varnostna služba to nastal je dfevjt tov za opicami. Stanovalci hiš v bližini živalskega vrta so debelo gledali, ko so naenkrat zagledali, kako skačejo apioe po ulicah te se gugajo po drevju. Opice pa niso zbežale predaleč. Vsak čas se je pojavil dobrodušen meščan z opico na hrbtu to tako so prišli ljubki begunci počasi zopet nazaj v živalski vrt. Na bregu reke Rhone, precej daleč od Ženeve, je našel kopalec eno izmed opic in posrečilo se mu je ujeti jo. Seveda se pa ni mogel z opico v rokah obleči in zato se je napotil kar v plavalnih hlačah proti živalskemu vrtu. V mestu so ga seveda debelo gledali. Nekdo drugi je našel opico v svoji spalnici, živalskemu vrtu so pa napravile opice s svojim izprehodom dobro reklamo. MALI OGLAS I Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZnO BNTEL — ‘\ZIJH — PUSh izvrši ekspres MATEK k MIKES, Ljubljana ipoleg hotela štrukelj) 54/L Lahka letna oblačila bourett, kaša šport hlače, lieter, perilo itd. v lepi izbiri zelo poceni naprodaj pri Preskerju, Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 4-L OPOZARJAM cenjene goste na pojedino o-evrtih piščancev, porcija po Din 16.-, ki bo v soboto 27. to nedeljo 28. Julija. Se priporoča goetitoa Fellč. Teano pri Mariboru 3246. MALINOVEC pristen, naraven, • čistim sladkorjem vkuhan — se dobi na malo tn veliko v LEKARNI DR. G. PICCOL1. MTTBLJANA. TyrSeva cesta 6 (nasproti Nebotičnika > 55/L Vsakega človeka prisilili metoda »Spoznaj sebe«, da doeeže uspehe smotrenega dela. 900 strani 60 Din. Ljubljana I, 288 (g. Lena®!) »212 — t - VELIKA VRTNA VESELICA iv.šane, brez vstop-'-'-hptiega društva žel. del. (iSchenherr), več pevskih društev. Ocvrto pišče e salato Din 16.—, vloženo prekajeno meso, razna mesna jedila, veliika izbira domačih slaščic, prvovrstna sortirana vina od Din 8.— naprej. Začetek v soboto 27. julija 1936. ob 19. uri v gostiln! Lešnik »Mesto Ptuj«, Tržaška cesa. Pod vodstvom M. Seiffrled. STAINMnJA Stanovanje oddam. Studenci pri Mariboru, Cankarjeva ulica 5. »258 Oddam sobo s posebnim vhodom en! ali dvema osebama. Maribor. Koroščeva ulica 8-T. levo. 3263 Gospodična iišče za takoj po pouk v slovenski stenografiji (žensko moč) s perfektnim znanjem. Naslov v upravi »Večernika«. 3266 PRIPOROČA SE letovišče in kopališče Šorli — Gorenja vas — nad Škofjo Loko. 2032 7/77. TERPENTIN0V0 MILO je izdelano na podlagi olivnega oija, zato da perihi hitro skrajno možno belino m čudovito svežost Zahtevajte vedno le Riviera terpentinovo milo. TELEF 3122—36 POŠT. ČEKOVNI RAČUN ST. 10.534 V LJUBLJANI B R Z OJAVK E narodna tiskarna LJUB LJ ANA HARAHNA TISKARNA LJUBLJANA, KNAFLJEVA UL. 5 IZVRŠUJE RAZLIČNE TISKOVINE, KAKOR: KUPČIJ SKE tiskovine; ČASOPISE TISKOVINE ZA URADE, BANKE. HRANILNICE POSOJILNICE, VREDNOSTNE PAPIRJE KOLEDARJE DIPLOME, REVUE. PROSPEKTE KATALOGE RAČUNSKE ZAKLJUČKE KNJIGE CENIKE ENOBARVNI IN VEČBARVNI TISK PISMA RAČUNI KUVERTE, VABILA IN POROČNA NAZNANILA, VIZITKE ITD. Urejuje Josip Zupančič - Za »Narodne uskarnot s Tac Jezeršek - za uprave in in* era tm dei Usta Oton JhnstoL - V« « Ljubljani.