FOR
Freedom
AND
Justice
NO. 84
Ameriška
T
MiTi i a »1
"^viiva
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, November 5, 1985
LXXXVII
Doma in po svetu
- PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV -
Vitalij Jurčenko menda bil dvojni agent — Njegova vrnitev v ZSSR udarec ameriški obveščevalni službi CIA
WASHINGTON, D.C. — Sinoči je v sovjetskem poslaništvu imel tiskovno konferenco agent sovjetske KGB Vitalij Jurčenko. Dejal je, da ga je avgusta letos v Italiji ugrabila ameriška obveščevalna služba, ga pripeljala v ZDA ter ga zasliševala in mučila več mesecev. Preteklo soboto pa se mu je posrečilo pobegniti in priti v poslaništvo ZSSR. Izrazil je željo, vrniti se v Sovjetsko zvezo. Trenutno se nahaja v poslaništvu.
Ameriška verzija zadeve je drugačna. Predstavnik State Departmenta je dejal, da so bile trditve Jurčenka na tiskovni konferenci izmišljene, da se je bil sam zaprosil za politično zatočišče v ZDA, ter da je prostovoljno sodeloval v zasliševanjih in posredoval veliko koristnih podatkov. State Department zahteva intervju z Jurčenkom, katere-8a namen je ugotoviti, ali se res želi vrniti v ZSSR. Šele potem bodo ZDA pristale na nje-gov odhod.
Nekateri kongresniki, ki se ukvarjajo z zadevami ameriških obveščevalnih služb, menijp, da je bil Jurčenko od začetka dvojni agent. Drugi zopet mislijo, da je Jurčenko res zaprosil za azil, a se je kasneje premislil. Dobro poučeni viri v CIA so tudi deljenega rnnenja, vendar poudarjajo, da so bili podatki, ki jih je posredoval tekom zasliševanj •lurčenko, večinoma zastareli in niso škodovali KGB.
Sinoči je dejal Jurčenko, da mu je CIA ponudila milijon dolarjev, ako bi ostal v ZDA. Po njegovem prihodu v ZDA so bili v CIA dali vedeti, da je Jurčenko peti naj višji uslužbenec KGB in da je vodil obveščevalne aktivnosti KGB v ZDA in Kanadi. Ako bi to bil° res in ako bi bil Jurčenko res hotel sodelovati z ZDA, bi bil lahko imenoval na duca-te skritih sovjetskih agentov, aktivnih v ZDA in Kanadi. Tega pa Jurčenko menda ni storil.
Sovjeti objavili intervju predsednika Reagana s sovjetskimi novinarji
MOSKVA, ZSSR — Včeraj je Izvestija, poleg Pravde vodilni osrednji sovjetski časo-Pts, objavil tekst intervjuja, ki ga je imel Predsednik Reagan s sovjetskimi novinarji. kvestija je sicer izpustila nekatere Reagano-vf trditve, objavila pa je precejšen del inter-viuja. To je prvič od 1. 1961, da je sovjetski tsk objavil intervju z ameriškim predsedni-°m, čeprav je predsednik Nixon govoril Neposredno po sovjetski televiziji med ura-anim obiskom v ZSSR 1. 1972.
Reagan je dejal v intervjuju, da so sovjet-e čete postavile sedanjo afganistansko vla-°> kar pa Izvestija ni objavila, kot tudi ni P°sredovala svojim bralcem Reaganovo trdi-v> da ima Varšavski vojaški pakt več voja-t °dV V. ^vr°pi. kot jih ima NATO. Izvestija je Zn' izpustila predsednikova trditev, da so A po drugi svetovni vojni bila pripravlje-,'zročiti svoje jedrsko orožje kaki medna-'»“"i organizaciji.
Kljub temu, Izvestija je objavila Reaga-AfV° trdilev. uporabljajo sovjetske čete '
I 8antstanu posebne mine, ki imajo obliko račk za otroke. Sovjetska javnost — Izve-ie^K 'nia namre^ večmilijonsko naklado — » rfala tucb Reaganovo trditev, da ZSSR upira<< Afganistan, Etiopijo, Angolo in ^ ni -Jemen, ter da ZSSR celo prednjači v •skovanju tako imenovane Vojne zvezd.
Še o sovjetskem mornarju Miroslavu Medvidu — Sovjetski vojak, ki se je zatekel
v poslaništvo ZDA v Kabulu, odšel
WASHINGTON, D.C. — Zadeva sovjetskega mornarja Miroslava Medvida, ki naj bi bil zapustil sovjetsko tovorno ladjo blizu New Orleana in iskal politično zatočišče v ZDA, a je bil potem vrnjen na ladjo proti svoji volji, še ni končana. State Department trdi, da Medvid noče ostati v ZDA, tega pa ne verjamejo predstavniki ukrajinskih in poljskih organizacij v ZDA. Te organizacije zahtevajo preiskavo in ponovno srečanje z Medvidom. Zahtevajo tudi, da bi ne smela sovjetska ladja zapustiti ameriške vode, predno ne bi bil Medvid zopet inter-vjuvan. Ameriška vlada nasprotuje takšni intervenciji in očitno želi, da bi ladja z Medvidom vred zapustila ZDA.
V Kabulu, Afganistan, je 19-letni sovjetski vojak Aleksander Suhanov po dveh srečanjih s sovjetskim poslanikom pristal, da bo zapustil ameriško poslaništvo, v katerem se je nahajal pet dni, in se vrnil svoji enoti, kar je tudi storil. Suhanov je bil stražar pred poslopjem kabulskega radia, ki je zraven poslaništva ZDA, ko je prišel v poslaništvo in dejal, da noče biti več vojak v Afganistanu. Kmalu potem so sovjetske in afganske čete poslaništvo obkolili, prekinili električni tok in po diplomatskih poteh zahtevali izročitev Suhanova. Mladi vojak se je končno premi-
slil	— Kratke vesti -
Beograd, SFRJ — Na dvodnevnem sestanku centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavija, je bilo sklenjeno, da bodo v SFRJ še vedno obdržali sistem samoupravljanja in tudi vse druge osnovne oblike jugoslovanskega družbenopolitičnega sistema. Zaradi obilice dolgotrajnih gospodarskih težav, so mnogi v SFRJ predlagali daljnosežne sistemske spremembe, kar pa je centralni komite s svojim sklepom zavrnil. To pomeni tudi, da bistvenih sprememb ne bo na partijskih kongresih, ki bodo prihodnje leto v SFRJ.
Newton, Mass. — Včeraj je govoril po telefonu s svojimi sorodniki v ZDA vodilni sovjetski oporečnik Andrej Saharov. Govorila je tudi njegova žena, Jelena Bonner, ki bo v kratkem začasno zapustila ZSSR in iskala zdravniško pomoč za očesno in tudi za srčno bolezen v Italiji in ZDA. Bilo je prvič v šestih letih, da je mogel Saharov govoriti po telefonu s svojimi sorodniki.
Moskva, ZSSR - Danes dopoldne se je
državni sekretar George Shultz srečal s sovjetskim voditeljem Mihailom S. Gorbačovom. Govorila sta o prihajajočem sestanku na vrhu med Gorbačovom in predsednikom Reaganom. Včeraj sta bila skupaj kar osem ur Shultz in zunanji minister SZ Eduard Še-vardnadze.
Roanoke, Va. — Zvezne države Virginia, Zahodna Virginia in Severna Karolina so prizadete zaradi obsežnih poplav, ki jih je povzročilo rekordno deževje. Ob življenju so štirje osebe, eno pa pogrešajo. V mnogih krajih so zabeležili več kot 10 inčev dežja, celo v Clevelandu, kjer dežuje zadnje tri dni, so merili od 3 do 4 inčev dežja.
Washington, D.C. — ZDA trdijo, da so
ZSSR in njene zaveznice v zadnjih tednih poslale veliko sodobnega orožja Nikaragvi. Gre predvsem za tanke in vojaške tovornjake.
Iz Clevelanda in okolice
Belokranjsko martinovanje—
Belokranjski klub pripravlja svoje martinovanje, ki bo 9. novembra v Slov. narodnem domu na St. Clair Ave. Za vstopnice lahko pokličete Malta Hutarja (481-3308) ali pa Vido Rupnik (289-0843).
Jadran vabi na svoj koncert—
Letos praznuje pevski zbor Jadran svojo 65-letnico. V soboto, 9. novembra, vabi Jadran ljubitelje slovenske pesmi na svoj jesenski nastop, ki bo združen z večerjo in plesom in sicer v SDD na Waterloo Rd. Večerjo bodo servirali od 4.30 do 6.30., koncertni nastop bo ob 7., sledil mu bo pa ples. Vstopnice so po $13 in jih imajo člani zbora.
65-letnica poroke—
Ta petek, 8. nov., bosta praznovala 65. obletnico poroke Joseph in Antonia Rolih, 12304 Havana Rd., Garfield Hts., OH 44125. Čestitajo jima ob visokem življenjskem jubileju vsi družinski člani, ostali sorodniki in prijatelji ter vsi pri A.D.
V tiskovni sklad—
Belokranjski klub je daroval $25 v naš tiskovni sklad. Za lepo podporo se zahvalimo, prijaznim Belokranjcem pa želimo veliko uspeha na martinovanju 9. novembra!
Baiincarsko tekmovanje—
V	dneh 23. in 24. novembra bo baiincarsko tekmovanje, ki ga sponzorira Balincarski klub na Waterloo Rd. Podeljene zmagovalskim ekipam bodo lepe denarne nagrade. Za podrobnosti, pokličite 481-5378.
Novi grobovi
John J. Šporar
Umrl je John J. Šporar, sin Johna in Mary, roj. Kastalic (oba že pok.), brat Williama in Raymonda, 8-krat stric, 10-krat prastric. Pogreb bo iz Že-letovega pogrebnega zavoda na E. 152. cesti v četrtek, 7. novembra, v cerkev Naše Gospe Pomočnice zjutraj ob 8.45 in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo jutri, v sredo, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Bernadine Ivančič
V	Lorainu je umrla 70 let Stara Bernadine Ivančič, roj. Suhay, žena Franka, mati Jer-ryja, Franka, Sue Hanlin, Marilyn Sleasman in Paule Harding, 3-krat stara mati, sestra Paula, Jim-a in Joe-a. Pogreb bo iz pogrebnega zavoda Dovala, 1976 E. 31. St. v Lorainu, jutri, v sredo, v cerkev St. Vincent DePaul v Lorainu dop. ob 9.30 in od tam na pokopališče Kalvarije v Lorainu. Na mrtvaškem odru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9.
Volilve danes—
Danes so v našem mestu in v okoliških predmestjih volitve. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. Zaradi deževnega vremena pričakujejo, da bo udeležba volivcev nizka. Volivci bo'do lahko izbrali med županom Georgeem Voinovichem in tekmecem Garyjem Kucini-chem. V 11. vardi (Collin-wood) išče ponovno izvolitev zaslužni Michael Polenšek, v 13. (St. Clair) pa Gus Frangos, ki ga AD priporoča, in Joseph Strejnowski. Priporočamo tudi Edmunda Turka, ki kandidira za mestno sodišče. Med predlogi menimo, da je posebej koristen okrajni predlog 2, ki nudi podporo duševno in telesno prizadetim. Odobritev tega predloga tudi zelo priporoča clevelandska škofija. Novemberfest pri Sv. Vidu—
V dneh 8., 9. in 10. novembra bo pri Sv. Vidu tradicionalen Novemberfest. V petek in soboto bodo v avditoriju razne igre z lepimi nagradami. V petek zvečer bo na razpolago ribja ali sarma večerja ($4 za odrasle, $2 za otroke), v nedeljo pa bodo med 11. dop. in 2.30 pop. servirali kosilo ($5 za odrasle, $2.50 za otroke). V soboto bodo prodajali krofe, v nedeljo pa drugo pecivo. Pridite in podpirajte faro sv. Vida!
Lep uspeh—
Sinoči je poročal po njegovi oddaji dr. Milan Pavlovčič, da je akcija za nabiranje prispevkov za radijsko postajo univerze Cleveland State zelo lepo uspela. Slovenci so se pohvale vredno odzvali, kar utegne pomagati — upamo — pri obnovitvi nedeljske slovenske oddaje.
Martinovanje uspelo—
Martinovanje Štajerskega kluba preteklo soboto zvečer je lepo uspelo. Udeležba je bila zelo dobra.
V tiskovni sklad—
Joseph Erjavec, Amherst, Ohio je daroval $17 v naš tiskovni sklad. Za podporo se iskreno zahvalimo!
Skupno sv. obhajilo—
DNU pri Sv. Vidu ima skupno sv. obhajilo to nedeljo pri sv. maši ob 8. uri zjutraj. Takoj po maši bo običajni zajtrk v cerkveni dvorani.
VREME
Oblačno, vetrovno in deževno danes z najvišjo temperaturo okoli 46° F. Spremenljivo oblačno jutri z najvišjo temperaturo okoli 50° F. V četrtek oblačno z možnostjo dežja. Najvišja temperatura okoli 53° F.
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103
AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100)
James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor
Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich
NAROČNINA:
Združene države:
$33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada:
$42 na leto; $27 za 6 mesecev; $1 7 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade:
$45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22;
Dežele izven ZDA in Kanade:	$25
SUBSCRIPTION RATES
United States:
$33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada:
$42.00 - year; $27.00 - 6 mos.; $17.00 - 3 mos. Foreign:
$45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103
Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas.
No. 84 Tuesday, November 5, 1985	®o^^^>83
Notranja moč slovenske Cerkve
Znano je, da komunistični oblastniki, kjerkoli so si prisvojili oblast, niso naklonjeni veri in njenemu poslanstvu, pa čeprav vztrajno govorijo in pišejo o nasprotnem in četudi je svobodno izražanje verskih čustev in pripadnosti veri zagotovljeno z ustavo in podprto s človečanskimi pravicami. Treba je le nekoliko odgrniti zastor propagande, pa se je mogoče prav hitro prepričati o nasprotnem. Tudi Slovenija v tem oziru ni nikakršna izjema. Dokazov za take trditve je polna vsa povojna zgodovina slovenske Cerkve, mnogo pa pove tudi dejstvo, da so bile v vsem tem času, od »osvoboditve« sem, vkljub znatnemu povečanju števila prebivalstva, v Ljubljani zgrajene le tri nove cerkve, t.j. v Kosezah, zatem v Mostah in nedavno, v nedeljo 15. septembra 1985, je nadškof dr. Šuštar posvetil novo cerkev Kristusovega učlovečenja v Dravljah. Trenutno sta v Ljubljani v gradnji še dve cerkvi in to pri sv. Križu in na Škofljici; obe lepo napredujeta.
Ko je bila I. 1961 ustanovljena nova župnija Dravlje in leta poverjena jezuitom, se je prav kmalu pokazalo, da je cerkev sv. Roka premajhna. Od I. 1977 sem so se vrstila prizadevanja — mnoga od teh so bila brezuspešna — za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja za novo cerkev, dokler je le-to končno bilo izdano 29. oktobra 1 982, tako da se je z delom lahko pričelo 1 5. marca 1983 in je nadškof dr. Šuštar 5. junija 1983 že lahko blagoslovil temeljni kamen.
Nova cerkev leži ob prvotni draveljski cerkvi, med nekdanjo potjo sv. Roka (danes Dražgoško ulico) in lipovim drevoredom, ki vodi na draveljsko pokopališče. Njena zunanja oblika je kaj nenavadna, ima poševno streho, ki se dviga takorekoč iz tal proti lipovemu drevoredu. Tudi notranjost je moderna, pa vendarle ob obilni uporabi lesenih oblog deluje mirno in ubrano. Zelo posrečena je arhitektova odločitev, da velik del zunanjih sten napravi iz modro obarvanega stekla, tako, da je iz notranjosti mogoče videti prvotno baročno cerkev z zvonikom, hkrati pa je s tem ustvarjena v novem prostoru prijetna svetloba. Oltar je postavljen v kotu, od njega pa se tla amfitea-tralno dvigajo tako, da je z vsakega mesta dober pogled na oltar. Cerkev ima obilo stranskih prostorov t.j. zakristijo, dve veroučni učilnici, kapelo, stanovanje za duhovnika, zaklonišče, itd. Seveda na manjkata ogrevanje in umetno zračenje. Pa vendar, ko človek opazuje to novo pridobitev, nehote pomisli na Plečnikove mojstrovine in obide ga misel, da tega velikega slovenskega arhitekta zlepa ne bo kdo prekosil.
Nova cerkev je bila zgrajena izključno s prostovoljnimi prispevki vernikov iz domovine in tujine, ter zgotovljena v nekaj več kot dveh letih. Ni še povsem končana, saj so klopi v cerkvi, tabernakelj in ambon le zasilni. Manjkajo tudi še orgle, pa vsa notranja oprema stranskih prostorov. Gotovo pa bodo vse te pomanjkljivosti v doglednem času odpravljene.
Posvetitev cerkve je bila pravi praznik fare Dravlje in demonstracija slovenske vernosti. Slovesnost, ki se je pričela ob 1 5. uri, je spremljalo prekrasno sončno vreme, vodil pa jo je nadškof dr. Šuštar ob asistenci provinciala slovenskih jezuitov p. Kokalja in draveljskega župnika p. Svoljšaka, ter drugih . duhovnikov, med njimi člana jezuitskega reda p. Dezza iz
IZ NEWYORSKE PROSVETE
Maša je minula in dvorana se je polnila.
Po hitri oceni je Babnik Tone videl, da v dvorani ne bo prostora za Zvonovce. Postavil je eno mizo in stole na oder. Prosvetarji so sedali za mize in čakali... Hvala Bogu, sem mislil, ko sem videl, da mnogi še stojijo in se razgo-varjajo.
Običajno bi jih pozval, da sedejo in nehajo govoriti, ker bomo začeli s sporedom. Tokrat tega nisem storil... Zvo-novci še niso prišli. S Tonetom Babnikom ml. sva vsak čas hodila iz dvorane na ulico in opazovala, ali prihajajo. Ni jih bilo...
Končno mi ni preostalo drugega, kakor da sem potegnil iz ovitke točke rezervnega sporeda, ki jih za vsak slučaj vedno nosim s seboj. Nekaj točk sem že razdelil. Ena prosvetarka mi je odklonila, da nastopi... Nekaj mi je reklo, da še enkrat pogledam na ulico, predno objavim prosvetarjem žalostno vest, da Zvonovcev ni in da se bodo morali zadovoljiti z zasilnim sporedom. In — na ulici sem zagledal Armina Kurbusa, ki je pravkar izstopil iz avtomobila!
Kamen se mi je odvalil od srca. Najrajši bi Armina dvignil in ga na rokah nesel v dvorano. Zaradi proslave 40-letni-ce Združenih narodov so mno-‘ ge ceste in ulice zaprli. Tudi Zvonovci so morali nazaj na most in poiskati druge ulice, ki jih bodo privedle na osmo cesto, seveda z zamudo. Potovali so več kot dve uri!
Med pevci smo pogrešali mladega Usa, Kompareta in Petra Dermastja. Ta revež je moral iti nazaj v Argentino, ker je bil že 18 let star. Mama in mlajši brat sta pa ostala tukaj. Peter bo moral v Argen-
tini čakati, da bo dobil dovoljenje za vselitev. To bo lahko dobil. Tukaj ima stare starše Us, mamo in več kot pol ducata stricev.
Čudne postave! V mestu New Yorku imamo preko 700.000 ilegalcev iz Srednje in Južne Amerike, ki jih ščiti sam župan. Prepovedal je vsem mestnih ustanovam, da prijavijo ilegalce federalnim oblastem, kadar morajo iti v bolnišnico po zdravje, otroci v šolo po vzgojo, vsi pa po javno podporo.
Kdo vse to plačuje? Pošteni državljani s svojimi davki! Kako lahko je biti velikodušen s tujim denarjem!
Petra smo vsi pogrešali. Želimo, da pride čimprej nazaj. Je mlad, živ fant, dober pevec in navdušen plesalec.
Ko so se pojavili Zvonovci, smo jih sprejeli z navdušenim ploskanjem. Radi jih imamo in kadarkoli pridejo, nas osrečijo. In kako ne? Tako redko slišimo lepo slovensko zborovsko pesem!
Za uvod nam je njihov vodja Armin Kurbus recitiral »Uvod«, ki ga je napisal k prvi slovenski pesmarici Matija Ahacelj, izšla pa je v Celovcu leta 1838.
V	prvem delu svojega nastopa so Zvonovci peli: Dovžano-vo »Visoke planine«, Kramol-čevo »Pesem o rojstvu«, Maroltovo »Pastirska« in zopet Dovžanovo »Zelenica«.
V	odmoru je prof. Remec prav na kratko opisal pomen slovenske pesmi za narod: »Narodna pesem je naša pristna, nezlagana podoba. Poznati jo moramo. Vsak narod mora poznati samega sebe, če hoče ohraniti svojo prvobitnost.«
Slišali smo zahvalno pismo,
Rima, ki je zastopal generala p. Kolvenbacha. Slavje, ki so ga poživile slovenske narodne noše, petje združenih pevskih
zborov in seveda številni verniki, seje začelo z uvodno besedo
p. Kokalja, pozdravom p. Dezza in razlago graditelja cerkve
arhitekta Marka Mušiča o njenih značilnostih, je zatem prešlo
v samo evharistično daritev s somaševanjem, med katero je bil opravljen obred posvetitve. Vsi, ki v novo cerkev niso mogli, so poteku slovesnosti lahko sledili zunaj nje, preko barvnih televizijskih zaslonov. Župnijski urad Dravlje je ob tej priložnosti izdal lično brošurico o novi cerkvi z razlago njenih značilnosti in zgodovine nastajanja. Draveljske gospodinje pa so se še posebej izkazale in napekle obilo peciva, s katerim so bili pogoščeni vsi udeleženci slavja.
Take in podobne slovesnosti v Sloveniji so dokaz, da komunističnemu režimu, vkljub štiridesetletnemu prizadevanju in ustvarjanju vseh mogočih ovir in težav, ni uspelo, da bi ljudi odvrnila od vere. Kažejo, kako močno je vera zakoreninjena v slovenskih ljudeh, saj drugače bi se takih gradenj ob pičlih dohodkih, ki jih trhlo komunistično gospodarstvo ljudem nudi, ne bi bilo mogoče lotiti. So pa taki in podobni uspehi slovenske Cerkve lahko kažipot vladajočemu režimu, kaj se z osebno zavzetostjo in smotrno uporabo denarja, pa brez dolgoveznega govoričenja, obilice sestankov, vsakovrstnega sprenevedanja in odklanjanja odgovornosti lahko doseže.
In ta novi podvig v slovenski Cerkvi je uspel prav jezuitom, katerim je bilo po zadnji vojni zaplenjeno v Ljubljani prav vse, vključno s cerkvijo sv. Jožefa, ki je bila spremenjena v filmski atelje. Mnogi od jezuitskih redovnikov so bili v zaporu, prav vsi pa pregnani iz Ljubljane na grad Bogenšperk pri Litiji. Z očitno božjo pomočjo, vztrajnostjo in trdoživostjo pa jim je uspelo, da so razen nove cerkve v Dravljah pred leti dogradili prav tam novo redovno hišo in pred časom pridobili v Ljubljani novo postojanko na Zrinjskega cesti št. 13, v bližini njihove nekdanje rezidence. Bog je zvestim zvest.
(Dopisnik iz Slovenije)
Svobodna Slovenija, 24.X. 1985
ki ga je pisal predsednik Reagan 84-letni Angeli Borštnik in njenemu sinu Jožetu iz Krke na Dolenjskem, ki sta poslala njemu in Gorbačovu eno steklenico slivovke in eno steklenico brinjevca ter ju pozvala, da se čimprej sestaneta in ob dobri kapljici pogovorita.
Ugotovili smo, da je po zadnjih objavljenih podatkih federalna vlada izdala doslej 20 milijard dolarjev za begunce iz Južne Azije. Nekateri so že več let tukaj, pa še niso prijeli za delo. Nasprotno pa ni federalna vlada izdala niti enega dolarja za begunce iz Evrope po drugi svetovni vojni-Bilo nas je čez 400.000! Upravičeno smo ponosni! Taki ljudje so zgradili Ameriko!
Nato nam je povedal NejČe Zupan nekaj dobrih političnih smešnic. Evo dve:
1.	— So politiki, ki bi obljubili svojim volilcem, če bi h bili ljudožerci, misijonarje za večerjo.
2.	— Poslanci so take volje, da bi 10 božjih zapovedi skrajšali na sedem, če bi jih kd0 predložil v uzakonitev.
V drugem delu so začeli štirje bratje Us in zapeli Avsenikovo »S teboj«. Vsi so pa P^1-Tomčevo »Vsi so prihajali«* Flajšmanovo »Vasovalec« >n Slakovo »Na vseh straneh sveta«. Ker so nam razdelili kopije, smo jim vsi pomagali- Zaključila sta pa Maks in Gustej Us in v duetu pela Avsenikovo
eli krompir«.
)vorana je odmevala od lepe slovenske pesmi, naša i so se pa topila v blaženi :i. Hvala. Zvonovci! DaJ
P. Štefanu Savinšku v spomin
GILBERT, Minn. - Pred ^ som smo prejeli iz Gradca
Avstriji žalostno vest,
da Je
tam umrl po dolgi bolezni na bivši župnik p. Štefan Savin-šek. Umrl je avgusta pogreb je bil 13. avgusta- ^ maša zadušnica se je brala ^
navzočnosti slovenskih avstrijskih minoritov, soro ^ kov in več duhovnikov v ce kvi Maria Hilf. Pokopan je na tamkajšnjem minorit* pokopališču. Njegova bila, da bi bil pokopan v r stni domovini, v Sloveniji* ^ ven staršev, a mu ni bilo d
Rodil se je 15. avgusta 1 ^ v številni družini organist3 Jesenicah. Prve študije ! opravil v minoritskem 5611110. šču v Ptuju. Leta 1931 je * * * * v , pil v minoritski red in na*|jll. nje leto opravil prve z**°. oV. be, 1. 1936 pa večne. V .^3 nika ga je posvetil 3- J _ 1938 v Šibeniku škof Jet°n Mileta.
Ko je p. Štefan končal Štu^ je, je nastopil kaplansko ^ žbo v župniji Sv. * e Pavla v Ptuju, kjer je slu ^ val do konca vojne. Leta je so ga Nemci zaprli; ve 1 ^ trpel in si nakopal boleze
(Dalje na str. 3)
Tone Arko:
CONFITEOR...
VIL
Drugi dan dopoldne sem napravil v portoroški okolici še nekaj slik in tudi obiskal nekaj trgovin, namenjenih turistom. Predvsem sem hotel najti dobre diapozitive krajevnih zanimivosti, ki jih nisem imel časa obiskati in ujeti v kamero.
Toda zopet sem imel smolo. Nikjer nisem mogel najti diapozitivov s slovenskimi naslovi- Našel sem nemške, italijanske, angleške in pa — seveda ~~ »bizantinske«. O slovenskih pa ni bilo ne duha, ne sluha.
Pravzaprav so imeli diapozi-tlve tudi iz drugih krajev Slo-Venije. V spominu mi je ostal ttaslov »Robova česma« (iz jubljane). Iz protesta nisem °nčno kupil nobene diapozi-t>ve ne glede na jezik. Seveda Pa mnogi Slovenci, ki žive v R Sloveniji, na te grobe krši-Ve Ustavnih določil glede slovenskega jezika, in to večkrat ® oblasti, že tako navajeni, a jih popolnoma prezrejo. 0 sem neki prodajalki rekel, a bom diapozitive kupil Samo, ako imajo slovenske na-
n-bVe’ -*e rekla> da ni na to n>kdar niti pomislila, in, da bi Je t0 ne motilo.
opoldne sem sprejel po-audbo asistenta z ljubljanske m verze, da me popelje na 8 ed zahodne istrske obale. ri Savudriji sva prešla na rvaško ozemlje. Najprej sva « ustavila v kraju Buje. Zna-1 za te kraje je posebna Jv? a hiš. Skoraj vsaka sta-J a hiša ima v pritličju neka-skladiščne prostore (zdelo njcmi je holj kot kakšna drvar-a)> stanovanje samo pa je Pfvem nadstropju.
krat^ga zantmivost je, da več-ske V 8Javnem delajo le žen-jn ’ m°ški pa precej posedajo sn/ • >>rn°drujejo«. Tudi mi nov nekaj teh »modrija-dri'<( ^mertki bi se ti »mo-
°dre!U|- najbrž boIj slabo ljud t-I- Kakšna razlika v kai u i' *(u^uri> in to komaj ne-p 1 onietrov od Portoroža!
mor0t fVa nadaljevala bliže (Jnj3 'n končno prišla do
slik z Naredil sem nekaj sva s aradi pomanjkanja časa ti pC obrn‘la zopet nazaj pro-
namrSt0rOŽU- Namen sem
veči»f lrne*’ vrniti se še isti ^ v Ljubljano.
fakuij0 *Zmed profesorjev s PreVo,e C ni imel ustreznega da Se a'n sem se niu ponudil, noj. j>3 *<0 Pelje nazaj z me-začeia ° SV& °dpeljala, sva se znanstvna^pre-i Pogovarjati o v°r : Jn,h vprašanjih. Pogo-skovai kmalu nanesel na razi-
SOr°dnnai^a na un'verz' 'n na £e 3 adrovska vprašanja.
Str°kovaV nav'dezno iz strogo ’trat Do "e8a gledanja, je več-da na f , ar'L da je nezaslišno, ^es°rii a,,Ubed Predavajo pro-nimajo doktorata.
resrn
:°£ki .. i
UgroženJe Zaradi tega .vo., S°rodnikU8*ed univerze in nj^ ^Vr°Pi v l.n^t*tutov- Ker dajo p0rhemkC lk° več Poudarka ii n°sti na doktorsk
naslov kot to delajo v Ameriki, je bila ta bojazen zato v tamkajšnjih razmerah precej občutljiva.
Dočim je poudarjal le strokovno osnovo svojih argumentov, sem hitro spoznal, da je v resnici protestiral proti politični osnovi nastavljanja profesorjev. Zato sva se kar hitro in dobro razumela. Najina mišljenja sta bila zelo sorodna. Ob prihodu v Ljubljano me je zato tudi povabil na svoj dom, da sem imel priliko srečati tudi njegove domače; tudi pogostil me je.
Zahvalil bi se rad uredniku, da mi od časa do časa popravi tudi kakšen nenameren spodrsljaj. V Confiteorju IV. (AD, 15. okt. 1985) pa je dodal pripombo, da dvomi v verodostojnost poročila iz zagrebške revije. Poročilo samo je bilo ponatisnjeno iz nekega zahod-nonemškega časopisa (na žalost vira nisem mogel najti med mojimi papirji). Ne vidim pa razloga, zakaj naj bi ta švicarski bankir — lagal?
Tudi pri Titu je bilo nekaj podobnega. Po njegovi smrti so med imovino našli tudi le nekaj malega manj kot eno tono čistega zlata. Trenutna cena zlata na svetovnem tržišču je okoli $330 za unčo. Torej bi ena tona zlata danes bila vredna na tržiššcu okoli $11,640.000. Seveda pa je imel Tito poleg zlata še raznovrstne druge imovine, ki naj bi njegovo imovino v zlatu daleč presegale.
Dalje, ne smemo pozabiti, da je v Jugoslaviji cela vrsta raznih »posvečenih tovarišev«. Vsi res sicer niso člani partije, imajo pa svoje privilegije.
Ko upoštevamo vse te dejavnike, je potem bankirjeva ocena najbrž precej blizu dejanske resnice.
Druga točka, ki bi jo rad omenil, je moja uporaba izraza »bizantinščina«. Ta izrazje v Sloveniji zelo udomačen in se navadno uporablja v poudarku kulturne razlike med Slovenci in jugoslovanskim jugom. Izraz sam, vsaj kolikor sem mogel jaz doumeti, ni nikakršna psovka. Za ta namen uporabljajo čisto drugi izraz. Južnim bratom, posebno onim iz Bosne in Hercegovine in še dalje proti jugu in vzhodu, pravijo »opankarji«. Ta izraz pa ima že nekaj žaljivega v sebi in ga jaz v tem pisanju nisem uporabljal in ga tudi ne mislim uporabljati, ker nimam namena nikogar žaliti.
V Času mojega obiska v Sloveniji, kot sem že omenil, sem se bal še celo za slovenske izraze. Da bi bil takrat znal še kaj drugega, pa ni niti za misliti. Torej ob tistem obisku jaz nisem poznal nobene razlike med makedonščino, srbščino, hrvaščino ali še kaj drugega. Vsej tej skupini meni nepoznanih in nerazumljivih jezikov sem zato enostavno rekel
Mimogrede iz Milwaukeeja
MILWAUKEE, Wis. - Mesec november je že krepko zakoračil v bogato, letos bolj mokro jesen. Dnevi so vedno bolj čemerni in tudi že veliko krajši. Drevesa tu v Milwaukeeju so že brez listja in gole veje štrle v zrak, sem in tja pa se še kak listič upira mrzlemu vetru in čepi na veji in čaka na pogin. Poti po raznih parkih so kot vsako jesen nastlane tudi letos s šelestečim listjem, po katerem se je kar prijetno sprehajati, posebno če ni naglica človeku za petami.
Za november so zabeležena tale narodna imena: Listopad, listognoj, zimščak, vahtnik, Ustnik, martinščak, poznojese-nec in enajstnik.
Na splošno velja za november: Če mokro zemljo sneg pokrije, bo malo za kmetijo! — Listopada zmrzlina, je svečana ne bo. Vedeti pa moramo tudi, da v novembru zelo rado pobira bolnike.
V zvezi s praznikom Vseh svetnikov, dne 1. novembra, nekaj pregovorov: Če na mrtvih dan dežuje, zamete zima pričakuje. — Do vseh svetih grdo, po vseh svetih lepo. — Mraz na vse svete pomeni lep Martinov dan. — Vsi svetniki radi prinesejo, kak dan še vreme lepo. — Ako je na vseh svetnikov dan lepo vreme, bo prihodnje leto bogata jesen.
Drugi veliki praznik je sv. Martin (11. nov.), ker na ta dan se mošt spremeni v vino. Sončen Martinov dan, pred durmi huda zima. — Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja. — Če Martina suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. — Če je Martinov plašč v meglo zavit, bo vsak od nas še zime sit. — Če se Martinova gos po ledu plazi, o božiču navadno po blatu gazi!
Martinovanje v starem kraju je bil nekak zahvalni dan, sličen ameriškemu zahvalnemu dnevu, ki letos pade na četrtek, 28. novembra. Torej naj bo kjerkoli in kakorkoli, naj nam mesec listopad prizanese z mokroto in morda tudi že s snežno brozgo. In naj imajo godovniki, godovnice in vsi, ki so rojeni v enajstniku, prijetne praznike in vse dobro. In zapomnimo si: »Vse kar se rodi, je zapisano smrti.«
Praznik Vseh svetnikov
V Evropi, posebno v Sloveniji in Jugoslaviji, je bil praznik Vseh svetnikov zelo pomemben in spoštovan praznik, žalostni dan spominjajoč se vseh mrtvih. Na ta dan vsako leto se spominjamo, da je vsem mrtvim že zvonilo, nam živim, na navček v zvoniku že čaka.
Za nekatere nas, ki smo bili rojeni v Sloveniji in ostali Jugoslaviji, pa smo si ustvarili
»bizantinščina«. Mislim, da to ni nikakršna žalitev. Če se pa kdo čuti prizadetega, bi ga pa prosil, naj mi oprosti.
(Se bo nadaljevalo)
v novem svetu življenje, dom in družino, nam bodo na praznik Vseh svetnikov misli in molitve pohitele na razna pokopališča v starem kraju, v rojstni domovini, kjer v večnem spanju počivajo naši dragi starši, bratje, sestre, sorodniki in prijatelji, v prepričanju, da so grobovi okrašeni s cvetjem in gorečimi lučkami.
Umrejo le tisti, ki jih po smrti pozabimo. Mi pa naše drage nismo pozabili in jih ne bomo, vse do našega potovanja v večnost ne. Naj jim bo lahka domača gruda in počivajte v miru.
»Svet je takšen ko en špitav.
Tak je naslov satirične pesmi pokojnega Hinka Smrekarja: Svet je takšen ko’n Špitav Polhen rev in težav...
Smrt ima dolge noge Bog ve, kako hitro gre. Kamor se ona zaleti
P. Štefanu Savinšku v spomin
(Nadaljevanje s str. 2)
gnan je bil v Hrvatsko, a kmalu se je vrnil v Slovenijo in skupaj s sobratom p. Mirko-tom Godino pomagal ustanoviti novo minoritsko postojanko pri Plečnikovi cerkvi Sv. Mihaela na Barju.
Ob koncu vojne je pod silo razmer, da si reši golo življenje, kot tisoči drugih odšel v begunstvo. Po letih bivanja v italijanskih in avstrijskih taboriščih, se je končno preselil v Združene držve Amerike.
Začel je najprej z misijonskim delom med rojaki pri fari Sv. Janeza v Milwaukeeju. Od tam je bil prestavljen v Calumet, Michigan, potem k sobratu p. Mirkotu Godina na Auroro, Minnesota, kjer je po p. Godinovi upokojitvi sam prevzel župnijo. Nato je služboval na Pengilly Marble, njegova zadnja fara pa je bila fara Sv. Jožefa v Gilbertu, kjer se je radi rahlega zdravja moral upokojiti.
Dne 25. avgusta 1985 se je brala sv. maša na njegov pokoj v nekdanji njegovi fari Sv. Rožnega venca na Aurori. Sv. mašo je opravil č.g. Francis Gaber, ob asistenci 4 duhovnikov. V lepi homiliji se je spomnil pokojnika. Prevzv. škof je poslal vabilo duhovnikom te škofije, da se te sv. maše udeleže; nekaj se jih je tudi odzvalo. Prisostvovalo je še lepo število faranov z Aurore, navzoča je bila tudi skupina faranov Sv. Jožefa na Gilbertu. Tako tudi mrtvemu damo zadoščenje in zahvalo.
Počivajte v miru, naš dragi nekdanji župnik p. Štefan, in prosite pri Bogu za svoje nekdanje župljane, da se enkrat srečno združimo tam, kjer ni več sovraštva, ampak le blažen mir. Naj Vam bo lahka tuja zemlja daleč proč od rojstne domovine, ki ste jo tako ljubili. V imenu Vaših Gilbert-skih župljanov —
Jože Škorjance
se ni mogoče ustavljati.
Pozdrav starostnikom in starostnicam
V tem mesecu posvečen mrtvim, mora naša misel poleteti tudi našim samotnim in nebogljenim starostnikom in starostnicam, ki v bolečih življenjskih spletih, mnogo pokopanih želja in vsakdanjih življenjskih neprilikah, živijo in hirajo počasi doma, največ pa v starostnih domovih.
Kdor nima svoje lučke, kogar aič ne veže na nikogar, ta je dvakrat bolj nesrečen in neskončno bolj sam. Včasih so ti rojaki in rojakinje radi kakega neprijetnega dogodka (odhod in slovo od svojega doma, smrt žene ali moža itd.) tako nesrečni, da obsedijo na posteljah, drobni, neznatni, bolj sence kot živi ljudje.
Starost živi v teh domovih med sivimi hodniki in neprijetnimi sobami, sklonjenih glav, dan za dnevom kratki sprehodi, ali pa obsedijo na svojih stolih in čakajo na Godota...
Kaj pa mi, ki od zunaj gledamo na te sive starčevske domove in njihovo životare-nje? Kaj smo dolžni storiti in koliko imamo možnosti osrečiti te nebogljene starostnike in starostnice? Res je, da imajo streho, res je, da imajo hrano in nekaj oskrbe... Kaj pa potem? Vprašanje ostane brez odgovora, ostane odprto... čakajoč na Godota...
(Moram tu omeniti, da niso vsi starostni domovi enaki. Pri Slovenskem domu za ostarele tu v Clevelandu ni tako sivo, neprijetno. Skoraj ni dneva, ko se stanovalci ne srečujejo s kakšno kulturno skupino ali ni zanj organizirana kakšna zabava. Redko se zgodi, da ne bi vsaj s krajšim nastopom gostovala v tem Domu gostujoča glasbena ali druga kulturna skupina iz Slovenije. Udeležba s strani stanovalcev starostnega doma pa je seveda odvisna od njih zdravstvenega stanja in volje. Ur.)
Martinovanje
Drugi pomemben praznik v tem mesecu v starem kraju je god sv. Martina, ki pade letos na ponedeljek, 11. novembra. Na ta dan je Martin spremenil mošt v vino in s tem so hoteli povedati, da Martin naj pije vino, voda pa naj mline žene.
Leta nazaj se je na ta dan od Martinove gosi in drugih dobrot šibila miza vsepovsod po slovenskih krajih. Vendar pravih martinovanj, vsaj takšnih, kot so jih poznali naši očetje in naši dedje, dandanes na Slo-(Dalje na str. 4)
Anton M. Lavrisha
ATTORNEY-AT-LAW
(Odvetnik)
Complete Legal Services Income Tax-Notary Public
18975 Villaview Road at Neff 692-1172
Karmeličanke na Sori
Karmeličanski samostan v Sori na Gorenjskem
FOWLER, Kans. — Danes pa res pišem tole poročilo s ponosom, v imenu vseh dobrotnikov, ki so v preteklosti darovali za Karmeličanski samostan v Sori na Gorenjskem. Na sliki zgoraj lahko vidite, kaj smo jim pomagali graditi in kam so šli vaši darovi. Tako bo v Sloveniji vedno stal spomenik vaše dobrosrčnosti in za temi zidovi se bodo neprestano opravljale molitve in svete maše za vse vaše namene in priprošnje, ki jih stalno sporočam sestram. Tako bodo vaši darovi bogato poplačani z nebeškimi darovi.
V zadnjem pismu (16. okt. 1985) mi prednica sporoča, da je zopet ena sestra naredila obljube in da imajo pet novink in še tri kandidatinje. Kako lepo jih Bog blagoslavlja s poklici in to v popolnoma komunistični državi.
Ker je še mnogo notranjih del, mi prednica sporoča, daje g. nadškof rekel, da bo verjetno slovesna blagoslovitev samostana 19. marca 1986, na praznik Sv. Jožefa, ki je bil njihov glavni zavetnik pri gradnji. Upajo tudi, da bo do te-
daj vse znotraj opremljeno, da se bodo lahko preselile. Saj to res zaslužijo. Že nad 17 let žive v malo predelanih svinjakih. Za njihovo žrtev jih bo sedaj Bog res bogato blagoslovil. Seveda se tudi v bodoče priporočajo za pomoč in vsak dar bom z veseljem sprejel, se vam zahvalil in odposlal sestram.
V zadnjem mesecu sem prejel sledeče darove:
N.N., Cleveland, Ohio $45
Frank Pustotnik, Geneva, Ohio $50
Mary in John Kebe, Kanada $50 kanadskih
Mary Primožič, Kanada $20 kanadskih
Cecilia Remc, Greenwich, Conn. $20
N.N., Pennsylvanija $200
Jacob Beznik, Milwaukee, Wis. $300
Francka Opeka, Waukegan, 111. $50
N.N., Gary, Ind. $100
Prisrčna zahvala vsem dobrotnikom in naj vam Bog bogato poplača!
Rev. John Lavrih P.O. Box 38 Fowler, Kansas 67844
- Mimogrede iz Milwaukeeja -
(Nadaljevanje s str. 3)
venskem — razen par izjem — ni več. Vsa martinovanja, ki se jih tudi letos ne manjka v starem kraju pa tudi pri nas v Ameriki ne, so se izrodila v navadne veselice s poskočno polko in brez Martinove gosi.
Toda martinovanje bo še zmeraj velik praznik, posebno za ljubitelje žlahtne kapljice, kajti ti si ne bodo nikdar pustili odvzeti priložnost za pokušnjo novega vina, ki ga uradno ponuja Martin ha njegov praznik 11. novembra. Naj bo vsem Martinom in Martinicam na njih god prijetno in veselo pri srcu.
Zahvalni dan
Letošnji Zahvalni dan pade na.četrtek, 28. novembra, in to je dan, kjer se lahko vsaj enkrat na leto zahvalimo Bogu za vse jesenske poljske in druge dobrote, da se mu zahvalimo za vso jesensko naravno lepoto, za naše zdravje in mir, ki ga uživamo v svobodni Ameriki. Mnogi povojni emigranti se moramo zahvaliti Bogu, da nas je po drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji v domovini pripeljal v demokratično Ameriko, kjer kraljuje svoboda govora, jezika in veroizpovedi.
Zahvalimo se Bogu, da nam
je naklonil svobodne in tajne volitve, kjer brez strahu lahko izvolimo naše državne in občinske voditelje in jih tudi lahko kritiziramo, ne da bi se bali, da bi bili radi tega aretirani in vrženi v ječo, ali pa poslani na prisilno delo!
Zahvalimo Boga, da nam je dal razumeti, da v Ameriki ni vsem postlano z rožami in da imajo vrtnice na skritih mestih tudi bodeča in ostra trna. To bi z drugimi besedami lahko razložili tako, da vsakemu, ki ga trnje preveč zbada in ne more prenašati ameriškega sistema in načina življenja, lahko popolnoma svobodno in brez najmanjše ovire zapusti ameriško deželo in se lahko preseli tja, kamor ga vleče razum, duša in srce. Bog blagoslovi ameriško demokracijo in predsednika Ronalda Reagana!
Letošnjo prvo Nobelovo diplomo in nagrado $225.000 je bila v glavnem norveškem mestu Oslu podeljena za mir, katero je prejela organizacija »International Physicians for Prevention of Nuclear War«.
Druge Nobelove nagrade so bile podeljene v glavnem mestu Švedske, Stockholmu. Za dosežke v medicini sta nagrado prejela dva Amerikanca
in sicer dr. Michael S. Brown in Joseph L. Goldstein. V ekonomiji je nagrado dobil Američan italijanskega rodu Franco Modigliani, za kemijo prav tako dva Amerikanca, dr. Herbert Hauptman in dr. Jerome Karle. V fiziki je bil nagrajen Nemec Klaus von Klitzing. V literaturi je nagrado po dolgem času zopet dobil Francoz in sicer pisatelj Claude Simon.
Od leta 1901, ko je švedski kralj podelil prvo Nobelovo nagrado, je minilo že 84 let. Doslej so Amerikanci prejeli 169 nagrad, sledijo Anglija (78), Nemčija (61), Francija (31), Švedska (25), Rusija-Sovjetska zveza (14), Italija (12), Švica (12), Danska (12).
Druge države so prejele po eno ali več nagrad. Med te spada tudi Jugoslavija, ki je leta 1961 po srbskem pisatelju Ivu Andricu prejela nagrado v literaturi. Naj omenim, da je leta 1921 prejel nagrado v fiziki
Slovenec-Ljubljančan A. Pregelj, toda na nesrečo kot avstrijski državljan. Tudi Hrvata, prof. Lavoslav Ružička in dr. Vladimir Prelog, sta prejela nagrado v kemiji, toda oba kot švicarska državljana!
Angleška lepotica Lady Mary Montague ni bila samo lepa in očarljiva, marveč tudi zelo pametna, kar je, kot pravijo drugi, pri ženskah zelo redko. Moški so se borili za njeno naklonjenost in mnoge ni razočarala. Pesnik A. Pope se je v tem takole poetično izrazil: »Bila je Eva, ki ni ugriznila le v eno jabolko, ampak je obrala celo drevo!«
Pozdrav vsem bralcem!
A.G.
MALI OGLASI
For Rent
5 room apt. E. 71 St., $ 1 25 per month. No pets. 431-5510 (83-84)
Wanted
Dental Receptionist. Call 431-6644 or 481-8748 for interview.
(X)
For Sale
8 room single home. One block from St. Vitus Church. $19,900. Call 951-2031.
(66-85)
Open Sunday — 1 to 4 831 Sable Road Off Neff Rd.
3 bdrm. colonial. Central air. Fin. Rec Room with fireplace 50's. 861-7237 ext. 270, or 486-0255.
'	(84-86)
Hiše barvamo zunaj in znotraj Tapeciramo (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela.
Lastnik TONY KRISTAVNIK Pokličite 423-4444 ali 729-1023
(x)
Pan Ant
omu
Jugoslavija
Beograd—
5 Puta tjedno— 604 Dolara u jednom pravcu
Dubrovnik—
5 Puta tjedno— 584 Dolara u jednom pravcu
Zagreb—
SvaM dan—-604 Dolara u jednom pravct
Jedina Americka avionsk kompanija koja leti za Jugoslavijuomo^ucuje vam da jos lakse posjetite rodbino prijatelje u vasoj domovini.
Pan Am je ponosan da je jedina Americka kompanija koja leti za Jugoslavi) Znamo koliko vam puno znace PPsie,tetenja starom zavicaju.s iskustvom od 57 godina let po cijelom svijetu, Pan Am ce vas uspjesnije o drugih povesti na vase veliko putovanje.
Samo Pan Am koristi iskljucivo boeinge 747 na letovima preko Atlantik^
Uživat čete u udobnosti velikog, prostranog Pat) Ar*1
ovog boeing—a 747. Samo jedna karta, jedno cekiranje i jedna predaja prtljage za cijelo putovanje.	.	■
Dakle, ako planirate posjetiti vase drage rodjake
prijatelje ili ako želite otnutovati na odmor koji ste u J J zeljeli—odlucitesezaPan Am.
Za rezprvariip i inf.
iiek
Za rezervacije i informacije nazovite vaseg Putnickog Agenta ili Pan Am.


w Pan Am. Nedostižno iskustvo
Nakup se zahleva 21 dni vnaprej. Vo/nina in vozni red se lahko spremenita brez predhodnega obvestila. Konecdebenske doplačilne in odpovedne globe veljajo.
Kanadska Domovina
IZ LOVSKE TORBE
piše BORUT	Mirko Kunčič:
SHANTI BAHINI
SAMORASTNIK
L del
Tokrat iz Čitagong, Bangladeš Bilo je vroče in soparno, kakor že tolikokrat v Bangladešu. V Pisarni je crknila elektrika je ustavil se je tako dragoceni »air conditioner«. Smo pač v tent zavoženem Čitagongu in se ne da dosti pomagati.
Pomignil sem Jamshedu, da naj zapre, da mi še to ne pokradejo, in zagrabil aktovko. Šofer Francis, ki je stal pripravljen na dvorišču s tisto aPo, katera ima napis »Cap-tain« na čelni strani, mi je repko salutiral, ko sem se pri-vlekel do avta.
»Da se mu le ljubi,« sem Pomislil, pa si hitro dobro od-govor; »Zakaj pa ne? Črn je ot hudič,« sem nadaljeval v j^ojih mislih, »samo zobe ima e*e vročina mu ne pride do žlvega!«
Često sem pomislil, da ni nič Bengalca v Francisu, celo Por-ugalca ne, pač pa da mora biti v uekakšnem sorodstvu z naši-1111 južnimi brati. »Makedo-aec!« Zakaj? Ali ni Aleksan-er Veliki prišel peš s svojo v°jsko v Indijo in v tisti suši in Vročini se jih tisoče nikoli ni vrnilo domov. »Da, on je že j" tistih,« sem bil čedalje bolj uverjen.
Da Costi,« sem dejal in rancis je pognal avto naprej. av°zil je v pravcato gnečo u i in mogočih vrst v0_ n'o na cesti. Trobil je nepresta-' V Bangladešu namreč linsta*no uporabljati trob-> drugače ti ne bo nihče,
OdeJ a*' r*kša, dal prostor, skočil bo proč šele, če mu 0raj Čez nogo pelješ.
s, ^rBate*j Da Costa kraljuje v ^novanju na vrhu neke veli-stavbe, sam med 6 ženska-
"u. ki
s°: žena, mama, teti,
Sestra in hčerk
g Ja dan sem pa dobil le dol-Ouf ^0rna^a na enem in miz-110113 na drugem stolu, na
’Uiela8^! med njima Pa sta stele.: °Zene PuSke> ^rbe in eklen>co žganja.
Čina °rej tako se PreSanja vro' sta m- Sem P0zdravil. Tiščala
S rv	.	. sem
bil J/'510 steklenico, jaz bil. v rmaSt in sem 8ladko od-dec ; — mesec me je bolel želo-^ tttsem upal riskirati.
nanj’Quinton. 8radiš hišo, a džungj-stavbo, greš pa v
»Ne r«
odvrnil °rem P°magati,« je sicer 7 ’ ?nekam moram iti, ^ norim v tem peklu.«
in iZod	je dejal Tomaž
moren, kozarec do dna. »Ne
nek« ntPKVZdrŽati kar tako’ fo na 0 Potrebujem, kate-na nuditi le džungla.«
l°vci ;^0rtu8alci so tu strastni
OVoi • "uettici so ,n takorekoč
ves
čas zabijejo v kaki divjini, če le morejo do nje. Gledal sem dvocevke, katere so prešle iz roda v rod, čez 100 let staro orožje, lepo, skrbno ohranjeno: Berette, Larone, Gewar-hrens in stare angleške dvocevke.
Nekoč je družina Da Costa lastovala polovico Čitagonga, sedaj so pa obubožali, kakor dežela okrog njih.
Pred dobrimi 300 leti so Portugalci zavzeli Čitagong in krčili džunglo, da so sezidali mesta, gradili cerkve, vendar danes je vse to le zgodovina. Preplavil jih je val muslimanov, celo njihov jezik (portugalščina) se je umaknil angleškemu. Verni katoličani pa so še ti Portugalci.
»Novice so dobre, čreda jelenov se je priklatila v bližino mesta. Divjih prašičev je pa tudi veliko.«
»In merjasci so ogromni,« so se Quintonu svetile oči.
»Kako bosta pa šla, saj imata samo bicikelj?«
»Če začneva zgodaj, do drevi prideva daleč, « je dejal Tomaž. Za njega bi kar verjel; saj je imel tako dolge noge, ali Quinton bo tekel zraven kakor kužek.
»Seveda, če pa se Ti odločiš,« me je Quinton pogledal z belino oči, »potem pa gremo
KOMENTAR
lahko celo na medvede!«
»Himalajski črni medved živi severno od Kumire; često sem že streljal nanj,« je živo , kazal z rokami Tomaž.
Tako se je začela debata, kako veliki so ti medvedi — včasih tehtajo čez 100 kg — in da jedo sladkorni trs, kateri raste ob robovih džungle.
Pregovorili so me
Bila je ura skoraj 4. popoldne, ko sta me le pregovorila. Seveda z menoj se hitro gre, zmečemo stvari v avto in že smo na poti!
Francis je zopet telovadil med tovornjaki, avtobusi in zopet med rikšami po glavni cesti proti severu.
Pred nami se je bliskalo nebo kakor na fronti, mi pa smo kar drveli dalje. Ljudje, krave, koze in psi so skakali s ceste pred divjimi vozači, ki so trobili vseskozi in divjali v obe smeri. Na enem kraju je bilo nekaj zastoja. Tovornjak, visoko naložen z železnimi drogovi, je bil pravkar zletel s ceste v graben, kar pa ni bilo nič posebnega, saj smo vsakih nekih milj videli sledove kake nesreče.
Končno smo zavili s ceste proti železnici in parkirali pri kolodvoru. Stisnil sem roko postajenačelniku, ki je govoril bengalsko angleščino. Elektri-(dalje na str. 6)
piše ZU
Moč srbskega nacionalizma
TORONTO, Ont. - Kljub temu, da drže komunisti srbske narodnosti ključne položaje v SFRJ, je srbski narod v težki krizi. Južna Srbija je izginila s priznanjem identitete Makedonskemu narodu. Tito je umetno ustvaril črnogorski narod. Priča smo tragediji na Kosovem, kjer Srbi predstavljajo samo še 13 odstotkov prebivalstva. Vojvodina, ki je etnično danes bolj srbska kot kdaj koli v zgodovini, želi večjo avtonomijo. Ako k temu dodamo še Bosno in Hercegovino in zgodovinsko nasprotje s strani Hrvatov, pridemo do zaključka, da je res težko biti Srb.
Ko se v diaspori dvigajo močni srbski glasovi, posebno v zadevi Kosova, je zanimivo, da je v SFRJ zaznati prebujanje srbske narodne zavesti. V Beogradu je povzročila veliko senzacijo knjiga dr. Veselina Djuretiča: Zavezniki in jugoslovanska vojna drama. Knjiga je bila tiskana s partijskim blagoslovom in močno državno subvencijo. Cena $20 za dva zvezka je visoka za razmere v SFRJ, vendar je že druga izdaja razprodana.
Pisatelj razglablja z vidika srbstva dva pereča problema. Gre za staro srbsko temo, da Srbi kljub ogromnemu žrtvovanju (Srbi so imeli preko milijona padlih vojakov in civilistov v prvi in drugi svetovni vojni) in kljub vojaški zmagi, v miru doživljajo poraze.
Ta trditev sicer ima precej veljave, ni pa povsem točna v zvezi s prvo Jugoslavijo. Srbi, ki so neradi sprejeli prvo Jugoslavijo namesto tako imenovane Velike Srbije, so v osebi kralja Aleksandra skušali novo državo spremeniti prav v Veliko Srbijo. Reakcija srbskih politikov na tak nevaren razvoj ni bila dovolj odločna. Sporazum s Hrvati in tudi Slovenci bi se moral doseči v prvih letih nove države, ne šele na pragu druge svetovne vojne. Prvi Jugoslaviji, ki je imela na vzhodu milijon prebivalcev, kateri so pripadali raznim manjšinskim narodom, bi bilo zelo pomagalo, ako bi bila priznala Makedoncem njih narodnost in avtonomijo.
Zalogaj torej, ki so si ga Srbi naložili v prvi Jugoslaviji,
Ti živi vrelec — slovenska kri!
Si neusahljiv? Te naša majhnost duši? Utiraš si struge preko meja, tajno pronicaš v rast tujih zemlja, toneš kot reka v oceanu brez dna.
Ti sivi orel — slovenski duh!
Kam v daljavo strmiš? Si rojen stremuh? Tesnijo te gore domačih tal,* bi rad vse celine preplul, preoral, tujini do zadnjih se vlakenc razdal?
Ti pesem slovenska, najgloblji izraz prabitnosti naše! V ta grenki čas boš rodu na tujem (malodušje in gnev zastrla sta zvezd mu in zarij odsev), boš rodu na tujem — labodji spev, boš budnica, svatovske pesmi odmev?
Ti pesem, ti duh, kri naše zemlje — samorast trdoživa naj bo tvoje ime.
DOM LIPA
TORONTO, Ont. - Letos mineva deset let, odkar so Marijine sestre v Torontu s pomočjo dobrih ljudi zbrale prve denarje za bodoči slovenski starostni dom. Iz tistih skromnih začetkov je izšla poznejša dobrodelna organizacija Dom Lipa, ki danes gradi starostni dom na lastnem zemljišču v predmestju Toronta.
Dom Lipa je last slovenskih ljudi, je namenjen vsem rojakom, ki žele pozna leta preživljati v domačem okolju, ki so potrebni pomoči in nimajo lastnega doma.
Tekom desetih let je Pripravljalni odbor Doma Lipa zbiral sredstva med Slovenci, pripravljal načrte in oskrbel vsa potrebna dovoljenja za ustanovitev starostnega doma po pravilih pokrajinske vlade. Družabni večeri, poletni pikniki, dva bazarja, tri nabiralne akcije, tri modne revije, dva »vvalkathona« so širili idejo Doma Lipa in omogočili začetek gradnje na 52 Neilson Drive.
Srce slovenskega človeka je dobro in plemenito. Krščanska vest mu narekuje ljubezen do bližnjega, skrb za bodočnost lastno, bodočnost bratov in sester v potrebi. Hvaležnost mu veleva, da od blagostanja in vseh zemskih dobrot vrne vsaj skromen ali pa dragocen
je bil enostavno prevelik, preobsežen! Žalostni razpad države aprila 1941. leta je to jasno dokazal.
Druga senzacija v Djureti-čevi knjigi je opis nasprotovanja Tita z Nedičem in Mihajlo-vičem. Pisatelj povsem opušča partijsko, lažno sliko o sodelovanju Nediča in Mihajloviča z okupatorjem. Vsa njihova aktivnost je označena kot potrebno taktiko, da se ohranijo srbska življenja pred represali-(Dalje na str. 6)
delež — kakršne meje je pač naše srce — na oltar dobrodelnosti, ki jo Bog plačuje z mirom in notranjim zadovoljstvom.
Dom Lipa je danes tak oltar.
Sredi jeseni smo. Praznovali smo zahvalno nedeljo. Hvaležni smo Stvarniku, da nas je obvaroval osebnih nesreč in katastrof, ki so to leto prinašale toliko uničenja, smrti in škode po svetu.
V novembru se spominjamo vseh dragih pokojnih.
Mar niso vsi ti časi najprimernejša prilika, da v zahvalo za vse prejete dobrote letošnjega leta, v spomin dragih, ki so odšli pred nami v večno domovino, pomagamo graditi Dom Lipa z dobro besedo in plemenitim darom, če tega dozdaj še nismo storili?
Nabiralna akcija, ki smo jo pravkar izvedli, še daleč ni dosegla predvidene vsote. Z gradnjo pa rastejo tudi stroški, ki jih moramo sproti plačevati.
Zato vas v imenu vseh, ki čakajo za vstop v Dom Lipa, v imenu požrtvovalnih voditeljev gradnje in prostovoljcev, dobrih duš, ki darujejo čas in talente v organizaciji Doma Lipa, prosimo, da z razumevanjem in dobro voljo sprejmete to poročilo.
Naj bo v Domu Lipa tudi košček vašega srca!
Vsa naša pota vodijo v isto smer, v daljna leta, kjer bomo slej ali prej iskali miru utrujenemu srcu in prijetne domačnosti za dni, ki nam bodo še namenjeni na svetu.
Za Pripravljalni odbor: Anica Resnik
Darove lahko pošljete na naslov:
Dom Lipa,
52 Neilson Drive, Etobicoke, Ontario Canada M9C 1V7
KOLEDAR
PRIREDITEV
V »Koledar« pridejo prireditve društev in drugih organizacij, ki objavljajo v »Imeniku društev« vsak mesec. Vključene so tudi prireditve, ki so v urednikovem mnenju koristne za našo skupnost.
NOVEMBER
8., 9. in 10. — Jesenski festival pri Sv. Vidu.
9. — Belokranjski klub ima martinovanje v SND na St. Clair Ave., ki bo obenem 20-letnica kluba. Igrata orkestra Veseli Slovenci in Tone Klepec 9. — Pevski zbor Jadran praznuje svojo 65-letnico z večerjo, koncertom in plesom v SDD na Waterloo Rd.
17. — Slovensko-ameriški kulturni svet priredi vbankjet in program na čast Frankp J. Lauschetu ob priliki1 njegovega 90. rojstnega dne, v^ŠNto na St. Clair Ave.
30. — Ameriška [Dobrodelna
Zveza priredi banket ob 75. obletnici ustanovitve, V SND na St. Clair Ave,
J' • t • A ,1b
DECEMBER
1. — Miklavževanje Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti v
Collinwoodu. Ob 3. uri pop. v šolski dvorani.
8. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi miklavževanje v farni dvorani. Pričetek ob 3. uri popoldne.
SHANXI BAHINI
(Nadaljevanje s str. 5) ke postaja ni imela. Lampe na plin so gorele na obeh straneh kolodvora, kak ducat ljudi je posedalo in čakalo na vlak.
»Kdaj gre naslednji vlak?« sem ga tiho vprašal.
»Čez pol ure po zahodnem tiru.«
Vzel sem žepno svetilko in posvetil na tablo: Boro-Takia station. Portugalsko ime torej.
Pustil sem vozača v avtu, da bo spal in seveda tudi pazil, da nam kdo ne ukrade gum.
Z dvema dvocevkama smo tiho odšli po tiru. Vlak nas je dohitel, ko smo že prehodili dober kilometer poti. Kakor velika črna kača je hrumel mimo nas.
»Oropali so ga,« je dejal Quinton.
»Kdo in kdaj?«
»Shanti Bahini, baš ta vlak, kakšen teden nazaj.«
»To so gverilci.«
»Prišli so na vlak z vozovnicami, potem so pa tu nekje
UP TO DATE:
JOSEF'S
(ff/epatice
New Look's 85
We Listen
5235 Wilson Mills Road Richmond Hts. .Ohio 44143 461-8544	461-8545
Grdina Pogrebni Zavod
17010 Lake Shore Blvd.	531-6300
1053 E. 62. cesta	431-2088
— V družinski lasti že 82 let. —
Kanadska Domovina
Moč srbskega nacionalizma
(Nadaljevanje s str. 5)
jami okupatorjev. Šlo je povsem enostavno za biološki obstoj Srbije in srbskega naroda.
Tita, Mihajloviča in Nediča postavlja pistacij Djuretič na isti pedestal. Tito je zmagal zaradi odkrite pomoči Sovjetov in tudi zahodnih zaveznikov. Ti slednji so nasedli premetenosti Tita, ki je lažno pred- * li
potegnili ven pištole, razoroži-
li železniško stražo in nato obrali še potnike.«
»Zakaj se pravzaprav gre?« sem vprašal.
»To so ljudje z gora, ki se zoperstavljajo bengalski kolonizaciji. Bengalci so se naseljevali na debelo od Citagonga proti vzhodu. Sekali so džunglo, sejali riž in si postavljali ‘hati’. Potem so ti ljudje iz džungle začeli rovariti, jim požigali domove in jih nekaj celo pobili.«
Tiho sem si mislil: Nihče jih ne more dolžiti za to, zemlja je njihova, a Bengalcev je na milijone, množijo se tako hitro, da ne bo dolgo, ko jim bodo posedli vse.
»Kdo jim daje orožje?« sem vprašal.
»O, Kitajska,« je bil Quinton gotov. »Vse orožje je tudi novo in odlično.«
»No, to pa že ne,« sem dejal. »Češke zbrojevke, potem ruske, zatem pa dolgo nič, potem šele pride na vrsto kitajsko orožje.«
Iz teme se je izluščila bela srajca. Kdo?
Vodič.
Pomignil nam je in nas peljal v majhno vasico. Štiri male hišice so se pojavile iz teme sredi palm in bambusa.
Vodič je iztegnil roko: »Pra-dip«.
Predstavili so me.
Ženska je prinesla preprogo iz trave in jo položila na dvorišče, da smo posedli. Bili so Hindujci. V hati (hišici) je gorela mala lučka pred podobo boginje Žive.
Govorili so živo z rokami, nagi otroci in možje so posedli naokrog.
Tomaž Diaz je privlekel iz malhe steklenico, potem je vzel še mojo steklenico prekuhane vode in zmešal. Pili so vsi odrasli.
Dva medveda sta bila nekaj dni nazaj naokrog. Prišla sta prav do vasice in to podnevi. Medved in medvedka, oba črna z belo liso na vratu. Samec je bil kar čez 150 kg težak.
»Kaj pa divji prašiči?«
»Kak ducat se jih potika po okolici,« so vedeli povedati. »Nekaj je zares velikih merjascev. Seveda pridejo iz džungle le ponoči. Pridejo za riž in tudi sladkorni trs.«
(Konec prihodnjič)
stavljal komunistične aktivnosti kot primarno borbo proti okupatorju. Revolucija je po pisatelju zmagala, ker je bila neprimerno brezobzirna in nemoralna. Važno vlogo je tudi odigrala propaganda o boljšem socialnem razvoju, kar se je izkazala kot čista demagogija.
Tako Srbi doma postavljajo z uradnim blagoslovom na laž pravljico o narodno osvobodilni borbi (NOB). Nediča in Mihajloviča postavljajo na pravo mesto narodnjakov.
Slovenska diaspora je enako vlogo opisala in dokazala za gen. Leona Rupnika in domobranstvo in četništvo. Kot je opozicija v letih 1941-45, ko se je postavila v obrambo pred terorjem partije, napovedala, je zmaga partije prinesla narodu zaton premnogih osebnih in vseh političnih svoboščin. Predvideval se je gospodarski zastoj, toda komaj se je moglo misliti, da bo prišlo na tem sektorju do takega poloma, kot ga vidimo danes in iz katerega današnji sistem v Sloveniji in SFRJ ne bo našel rešitve.
Doma v Sloveniji je v letu 1984 nastala — ne brez vpliva diaspore — silna debata o tragediji iz let 1941-45. Prišlo je do marsikatere razjasnitve in priznanja krivde. Najbolj odkrit je menda bil stari komunist in vplivna politična osebnost v prvi fazi novega režima Milan Apih. Postavil je dogodke v perspektivo dveh taborov: revolucije, ki se je krila za OF in NOB, in večine opozicije, ki je videla bodočnost Slovenije v osvoboditvi s pomočjo zahodnih zaveznikov. Manjka tako tudi doma samo še zadnji korak priznanja, kot ga je nakazal za Srbe pisatelj Djuretič. Dokončno se mora prenehati z lažnim ekike-tiranjem narodnih izdajalcev, kar je. tako pogosto na ustih slovenskih komunistični oblastnikov.
ZU
Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem!

SStSSSt***?
St. Vltus Novemberfest
CASINO WEEKEND
Friday, November 8,1985
8:00 p.m. - midnight
Saturday, November 9,1985
6:30 p.m.-1130 p.m.
AT
St. Vitus Auditorium, 6109 Glass Avenue
(Off East 61st Street and St. Clair Avenue)
•BLACK JACK — Ten Tables or More
•	MAVERICK
•	PERCENTAGE WHEEL
•	BIG SIX
•	BIG NINE
•	CRAPS TABLE
•	OVER—N—UNDER TABLE
Plus other games Refreshments & Food Available
ALSO:
Fish and Stuffed Cabbage Dinner
Friday, November 8, 1985
Adults: $4 Children's portion: $2 Take-out dinners available
Chicken and Roast Beef Dinner Sunday, November 10, 1985 11:00 a.m. - 2:30 p.m.
Adults: $5 Children's portion: 42.50 Takeout dinners available
Slovenian Raised Doughnut (Krofe) available St Vitus Parish Talent Show Sunday, November 10,1985 at 4:00 p.”1.
“SLOVENIA RADIO PROGRAM”
HEARD COAST TO COAST
3 till 4 on Saturday afternoons E.S.T. on N.B.N. Cable TV systems.
PAUL M. LAVRISHA 1004 Dillewood Rd.
Cleveland, Ohio 44119
i
Imenik slovenskih društev
Slovene Organization Roster
t
s
J
e
e
ti
ti
J
'%
*

WATERLOO SLOVENIAN PENSIONERS CLUB President: Frank Bittenc 1st Vice-Preš.: Louis Jartz 2nd Vice-Pres.: Ann Kristoff
inncC'Treas,: Steve Shimits, 18050 Lake Shore Blvd., Apt. 107,
p 'd, OH 44117, Tel. 531-2281 Pec. Sec.: Helen Vukčevič editing Comm.: Louis Jartz, Kristoff, Molile Raab lanning Comm.: Alice Bozic, "n Kristoff, Frank Bittenc, Steve Shimits, Cecelia Wolf
lev. and Eng. Publicity: Cecelia 01,1 Anh Kristoff, Louis Tisovec
SLOVENE PENSIONERS CLUB LWBURGH-MAPLE HEIGHTS
6f&6957en*: J°hn Taucher’ Tel' ^ice-Pres.: Mary Zivny
ISZn? "Treas': JosePhine Rezin, J°i Rockside Rd„ Maple Hts., 44137, Tel. 662-9064 Pec. Sec.: Donna Stubler Auditors: Louis Champa, Frank
U ManC'Ch' John Perc
fourth ,h'y mee,in9s are held the
a( Wednesday of each month,
nianNa,,' a'1erna,in9 at the slove' 50sn o ’ Homes on E. 80 St. and u Stanley Ave., Maple Hts.
lnerican Slovene Pensioners Club °f Barberton, Ohio
resident: Vincent Lauter ^'ce-Pres . Joseph yankovich 24gC' ^reas-: Jennie B. Nagel, Or	N-W., Barberton,
825-6?o^3 ~ Telephone: 1-216-b227 or 825-2267.
Sec.: Angela Polk
Nela'lw-u Frances Smrdel, S ^ M,s|ch, Mary Kovacic
pe .st'tute: Josephine Plainer Ahgel pReps': Theresa Cekada, Phinepi °lk' Frances Smrdel, Jose-nate Maatn^r’ ^enn'e Na9d; alter-
the rp61'1195 every first Thursday of Cerne ^ at ^ P-m. in the Slovene t°n 0g.y° ' 14th St., N.W., Barber-
^r°8resivne Slovenke Amerike
yj^gressive Slovene 0men of America
p SUPREME BOARD 1s^ent: Florence Unetich 2nd wCe'Pres-: Jcyce Plemel Sic ICe'pres.: Josephine Tom-
Rec o6C-: Millie Bradač Corr <^C': Emi|y Starman "»ea*,	: Hildeoarde Kazen •
>Aaclitorrser:l|1arie Plev"lk 49k, c. ' Jennie Zaman, Vida
8|(abar "?eS Mauric. Josephine Educ ^lrT1a Tibjash
0|9a p0'Welfare: Cecelia Wolf, ^cevir.3^ Rose Borman, Helen HistDriaCar°line Lokar-Editor. An: Joanna Jadrlch 0r- A0nes Elish
Pre.iH CIRCLE 1
Vice-?r,:Cecelia Wolf
Sec -Trr,3" ^°Phie Matuch Rec' 'reaa-: Alma Lazar
Rotors y'|ilmaTibjash aab'Vida z Mary Dolsak' Molly
A.Sunshine rak
Arria La2ar ^0rnrn.: Mary Wolf and
'San.'S, E^uc- Comm.: Bertha r-^Pokhonv^ Dolsak’ Ann Kristoff
M562y	A'ma Lazar’ lel-
^cnth. 9S' pirst Thursday of the
CIRCLE 2
President: Josephine Turkman Hon. Vice-Pres.: Frances Legat 1st Vice-Pres.: Rose Žnidaršič 2nd Vice-Pres.: Ann Filipič Secretary: Margaret Kaus, 30868 Harrison, Wickliffe, OH 44092 Treasurer: Mary Zakrajšek Rec. Sec.: Mary Zakrajšek Auditors: Frances Tavzel, Justine Girod
Sunshine Lady: Stella Dancull Publicity: Antoinette Simclc Refreshment Comm.: Frances Tavzel, chairman
Meetings: Third Wednesday of the month, 1 p.m., Slovenian Natl. Home Annex, St. Clair Ave. New members always welcome.
CIRCLE 3
President: Helen Vukčevič Vice-Pres.: Sophia Skopitz Sec.-Treas.: Miss Fran Marn, 1541 E. 191 St„ No. K104, Euclid, OH 44117, tel. 486-2643 Rec. Sec.: Joanna Weglarz Auditors: Dorothy Lamm, Fran-cine Weatherly, Josephine Škabar Meetings held at Slovenian Soc. Home, Recher Ave., Euclid, OH, second Wednesday of the month, at 7 p.m.
Pevska društva Singing Societies
PEVSKI ZBOR KOROTAN Pevovodja: Rudi Knez Predsednik: Frank Lovšin Podpredsednika: Janez Šemen in Barbara šemen Blagajnik: Tomaž Gorenšek Tajnica: Martina Košnik Arhivarica: Kati Likozar Nadzornika: Jože Cerer in Mari Erdani
Odborniki: Ani Erdani, Irena Hren, Marko Jakomin, Bernardka Jakopič, Helenca Jarem, Rezka Jarem, Tatjana Pogačnik.
Naslov: 1026 E. 61 St., Cleveland, OH 44103.
GLASBENA MATICA President: Joseph Penko 1st Vice-Pres.: Olga Klanchar 2nd Vice-Pres.: John Vatovec Secretary: Josephine Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-1246 Treasurer: Josephine Bradach Auditors: Jane Poznik, Sheldon Hopkins, Carolyn Budan Wardrobe: Marie Shaver, Mary Balls
Librarian: Molly Frank Publicity: Molly Frank, Charles Terček, Lori Sierputowski Director: Vladimir Malečkar Pianist: Reginald Resnik Rehearsals: Monday evening, Rm. 2, 8 p.m., 6417 St. Clair Ave.
New members are always welcome.
JADRAN SINGING SOCIETY President: Florence Unetich Vice-Pres.: Don Gorjup Sec.-Treas.: Frank Bittenc Rec.-Corr. Sec.: Betty Rotar Auditors: Steve Shimits, Clarence Rupar and Jodi Mann.
Librarian: Josephine Tomslc Musical Dir.: Reginald Resnik Pianist: Alice Cech Rehearsals are held every Wednesday evening from 7:30 to 9:30 p.m. at the Slovenian Workmens Home, 15335 Waterloo Rd., Rm. 3.
PLANINA SINGING SOCIETY President: Frank Urbančič Vice-Pres.: Mildred Lipnos Fin. Sec.: Emma Urbančič, 11106 Lincoln Ave., Garfield Hts., OH 44125, tel. 581-1677
Corr. Sec.: Lillian Sadowski Rehearsals: Weekly, Mondays, at 8 p.m.
MLADI HARMONIKARJI
Slovenski harmonikarski zbor dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, OH 44119, telefon 481-3155.
A.M.L.A. WEST PARK SINGERS President: Marie Pivik Vice-Pres.: Helen Konkoy Rec. Sec.: Theresa Krisby Treasurer: Joe Pultz Auditors: Marge Peresutti, Ann Zalatel
Director: Marie Pivik
CIRCLE 2 SNPJ
SLOVENIAN JUNIOR CHORUS President: Tricia Hlad Vice-Pres.: John Stislow Rec. Sec.: Laurie Zigman Att. Sec.: Karen Malnar Treasurer: Amy Stislow Historian: Lisa Rome Music Director: Cecelia Dolgan Meetings 2nd Thursday of the month.
Rehearsals each Thursday, 7 p.m., Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PESEM CHORUS LEMONT-CHICAGO, III. President: John Vidmar Hon. Pres.: Lojze Arko Vice-Pres.: Mike Vidmar Treasurer: Elizabeth Martinčič Secretaries: Nežka Gaber, 2034 W. 22 PL, Chicago, IL 60608; Helena Rozman, 1225 Highland, Joliet, IL 60435.
Director: Rev. Dr. Vendelin Špendov
Rehearsals: Every Sunday at 6 p.m. at the Baragov Dorn, Lemont.
PEVSKI ZBOR U.S.P.E.H. Milwaukee, Wis.
President — John Repensek Vice-pres. — Stanley Vidmar Secretary — Albert Chandek Treasurer — John R. Fugina Chorus Conductor — Dolores Hackett
Dramatska društva Dramatic Societies
ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJA za leto 1985-1986 Predsednik: Frank Zalar ml. Podpreds.: Matija Grdadolnik Tajnica: Martina Košnik Blagajničarka: Rezka Jarem Zapisnikar: Miro Odar Programski odbor: Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Srečo Gaser, Peter Dragar, Zdenka Zakrajšek, Mojca Slak, dr. Milan Pavlovčič Odrski mojster: Slavko Štepec Arhivar: Srečo Gaser Bara: Rudi Hren, Tone Štepec, Miro Celestina, Peter Celestina Kuhinja: August Dragar, Anica Nemec, Julka Zalar Reditelji: Jože Tomc, August Dragar, Matija Hočevar Knjižničar: Srečo Gaser Športni referent: Frank Zalar st.. Matija Grdadolnik Nadzorni odbor: Frank Hren, Viktor Kmetič, Stane Krulc Seje se vršijo prvi ponedeljek v mesecu ob 8. uri v prostorih Slov. doma na Holmes Ave.
Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini!
Folklorne skupine Folklore Groups
PLESNA SKUPINA KRES President: Peter Hauptman Vice-Pres.: Suzi Snyder Treasurer: Peter Leksan Committee: Joe Gaser, Matt Lončar, Mark Zakrajšek Secretary: Monica Gaser, 468 Snavely Rd., Richmond Hts., OH 44143, tel. 381-2602
Rec. See.: Monica Gaser
Razna društva Various Groups
MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA, Cleveland, Ohio Duhovni vodja: Rev. Charles A. Wolbang C.M.; predsednica: Marica Lavriša; podpredsednik: Jelka Kuhelj; tajnica in zapisnikarica: Mary Celestina, 4935 Gleeten Rd., Cleveland, OH 44143, tel. 331-5298; blagajnik: Štefan Marolt, 5704 Prosser Ave., Cleveland, OH 44103, tel. 431-5699; nadzorniki: Zofi Kosem, ing. Joseph Zelle, Vida Švajger; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Strancar, Ivanka Tominec, Marica Miklavčič, Lojze Petelin; namestnika: Vinko Rožman, Frank Kuhelj.
ST. MARY’S PARISH P.T.U.
ON HOLMES AVENUE Spiritual Advisor: Rev. Victor Tomc
Honorary President: Sister Margaret
President: Kathy Stergar Vice-Pres.: Kathy Knuk Recording Sec.: Darlene Koenig Corres. Sec.: Carol Burris Treasurer: Helen Vodopivec
CATHOLIC WAR VETERANS ST. VITUS POST 1655 Chaplain: Rev. Joseph Boznar Commander: Steven Piorkowski 1st V.C.: Daniel Reiger 2nd V.C.: Matthew Nousak 3rd V.C.: John Burchard Adjutant: Thomas Kirk Treasurer: Richard J. Mott, 760 E. 212 St., Euclid, OH 44119, tel. 531-4556 (H); 431-6062 (B)
Officer of the Day: Frank Godic Judge Advocate, Robert Mills, Sr. Welfare, William Lipoid Historian, Anthony Grdina Medical, Martin Strauss 3 Year Trustee, John Oster 2 Year Trustee, J. E. Logar, Sr.
1 Year Trustee, John Kirk, Jr. Auxiliary Liaison: Richard J. Mott
Meetings are held every third Tuesday each month in the club-room, 6101 Glass Ave.
Purpose: To guard the rights and privileges of veterans, protect our freedom, defend our faith, help our sick and disabled, care for the widows and orphans, assist those in need, aid in youth activities, promote Americanism and Catholic Action, and to offer Catholic veterans an opportunity to band together for social and athletic activities.
C.W.V. LADIES AUXILIARY ST. VITUS POST 1655 President: Kathleen Merrill 1st V.P.: Rose Poprik 2nd V.P.: Marcie Mills 3rd V.P.: Theresa Vegh Secretary: Patty Nousak White, 1133 E. 67 St., Cleveland, OH 44103 Treasurer: Aggie Briscar Welf. Off.: Helen Snyder Historian: Irene Toth
Ritual Off.: Jean McNeill Trustee 3 Yr.: Jo Nousak Trustee 2 Yr.: Mitzie Andrews Trustee 1 Yr.: Jo Baškovič Chaplain: Rev. Joseph Boznar Meetings are held the second Wednesday of the month in the Post Meeting Room, 6101 Glass Avenue at 7:30 p.m.
ST. VITUS CHRISTIAN MOTHERS CLUB
Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar
Principal: Sister Rosemary, SND President: Roseanne Piorkowski 1st Vice Pres.: Mrs. Charlotte Taricska
2nd Vice Pres.: Florence Jaksic Rec. Sec.: Marie Ogrinc Corr. Sec.: Pat Talani Treasurer: Pat Kucharski Publicity Chmn.: Andrea Borštnik Meetings are held on the first Wednesday of every month except July and August.
Dues are $3.00 and paid in September for each school year.
ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik: Anton Oblak, 1197 E. 61 St.1, Cleveland, OH 44103 Podpredsedniki: Vsi predsedniki krajevnih društev Tajnici Lojze Bajc, 963 E. 179 St., Cleveland, OH 44119 Blagajnik: Ciril Prezelj, R.R. 7, GuelpbOrtti, 'NJ H 6J4, Canada Tiskqyni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pregledniki: Mirko Glavan, Jože Melaher, Anton Meglič Zgodovinski referent: prof. Janez Sever, Cleveland, Ohio
BELOKRANJSKI KLUB
Predsednik: Matija Golobič; podpredsednik: John Hutar; tajnica: Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Hts., OH 44143, tel. 261-0386; blagajnik: Matija Hutar; zapisnikar: Milan Dovič; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan Smuk, Nežka Sodja; gospodar: Frank Rupnik; kuharici: Marija Ivec in Milena Dovič
ŠTAJERSKI KLUB Predsednik: Rudi Pintar Podpredsednica: Malči Kolenko Tajnica: Slavica Turjanski Blagajničarka: Kristina Srok Gospodar: Ivan Goričan Pomočnik: Jože Benko Odborniki: Štefan Režonja, Tonica Simičak, Kazimir Kozinski, August Šepetavec, Jože Kolenko, Rozika Jaklič, Franček Toplak, Agnes Vi-dervol, Jelica Prelog Nadzorni odbor: Angela Moser, Lojzka Feguš, Branko Senica, Martin Walentschak
Razsodišče: Marija Goršek, Tone Zgoznik, Pepca Feguš, Lenka Mismaš
Kuhinja: Elza Zgoznik, Angela Pintar, Frančiška Benko, Marija Walentschak, Angela Radej Seje: Po dogovoru /
SLOVENSKO—AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB v Clevelandu Predsednik: Jože Cah Podpredsednik: Jože Jenko Tajnica: Hermina Bonutti, 29399 Shaker Blvd., Pepper Pike, OH 44124, tel. 831-1954 Blagajničarka: Marija Dekleva, 25151 Farrington Ave., Euclid, OH 44132, tel. 261-6746 Odborniki: Dr. Karl B. Bonutti, Vinc Sfiligoj, Štefan Durjava, Jože Delošt, Karlo Družina, Danilo Ma-njas, Olga Valenčič, Kati Gorjup Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik)
Redarja: Gino Bremec, Lojze Čenčič
Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster
ANDREJ KOBAL
SVETOVNI
POPOTNIK
PRIPOVEDUJE
■mili!
>	'> w

(nadaljevanje s 7. str.)
ST. CLAIR RIFLE AND HUNTING CLUB Predsednik: Frank Cendol Podpredsednik: Jože Cah Tajnik-blagajnik: Gus Babuder Zapisnikar: Bob Kogovšek Orožjar: Branko Perpar Odborniki: Alojz Pugelj, Eugene Kogovšek, Elio Erzetič, Frank Zorman st.
SLOVENIAN AMERICAN HERITAGE FOUNDATION President:	Dr. Karl B. Bonutti
Vice President:	Ann M. Opeka
Secretary:	Frances Kosch
Treasurer:	James E. Logar
Executive Committee (At Large): Hon. August Pryatel Hon. Edmund J. Turk (Parliamentarian)
Frederick E. Križman (Legal Advisor)
August B. Pust (Programs)
Dr. Rudolph M. Susel (Publicity)
Joseph Skrabec (Membership)
Mailing Address: care of James E. Logar, 504 Karl Dr., Richmond Hts., OH 44143
SLOVENE HOME FOR THE AGED 18621 Neff Road Cleveland, OH 44119 President: Marie Shaver Vice-Pres.: Rudolph Kozan Treasurer: Alma Lazar Rec. Sec.: Rudolph M. Susel Corr. Sec.: Vida Kalin Trustees: Jean Križman, Stanley Launch, John Cech, Robert Lazar, Ronald Zele, Richard Tomsic, Albert Pestotnik, Sutton J. Girod, Anthony Lavrisha, Frank Cesen Alternates: (1st) Frances Mauric; (2nd) Rose Mary Toth Administrator: Agnes Jeric Pace, N.H.A.
Honorary Trustees: Mary Kobal, Frank Kosich, James Kozel, Albin Lipoid, Frederick E. Križman, Agnes Pace, Vida Shiffrer, Michael Telich, Cecelia Wolf Statutory Agent and Parliamentarian: Paul J. Hribar, L.P.A.
SLOVENE HOME FOR THE AGED AUXILIARY
(Meets every 4th Thursday at SHA at 7:30 p.m.)
President: Jennie Trennel Vice-Pres.: Ann Terček Rec. Sec.: Bertha Richter Treasurer: Anne Ryavec Corr. Sec.: Anne Ryavec, 400 E. 214 St., Euclid, OH 44123, telephone 731-5776 Corr. Sec.: Helen Levstick Committee Chairpersons: Historian: Nettie Mihelich Liaison Officer: Jean Križman Membership: Anne Millavec Publicity: Madeline Debevec Ways and Means: Jennie Trennel
Reporter: Eleanor Pavey
Welfare: Jo Prince
50-50 Fund Raiser: Jo Prince
SLOVENIAN NATIONAL ART GUILD
President — Justine Skok Vice-pres. — Justine Girod Treasurer — Patty Nousak White Secretary and Rec. Sec’y. — Molly Raab, 32 Lincoln Dr., Cleveland, OH 44110
Auditors: Jean Križman, Sophie Opeka, John J. Streck, Steve Shimits
Chairman, Membership: Eleanors Rudman, 2081 E. 224 St., Euclid, OH 44117, tel. 531-8927 Chairwoman of Heritage and Stitchery and Design: Doris Sadar Consultant: August B. Pust
Federation of Slovenian Natl. Homes; John Habat Historian: Maria Dimitrijevic Newsletter Chairwoman: Doris Sadar
Meetings: Third Monday of each month at 7:30 p.m. at Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid Ohio
AMERICAN SLOVENE CLUB President: Polly Steffner Vice-Pres.: Agnes Koporc Secretary: Helen Levstick Rec. Sec.: Terri Hočevar Corr. Sec.: Emilee Jenko Treasurer: Rose Grmsek, 6512 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103, x tel. 361-1893
Committee Chairpersons: Cultural Gardens Representative: Gene Drobnič (Alternate: Terri Hočevar)
Historian: Nettie Mihelich Slovene Home for the Aged: Carolyn Budan Hospitality: Fran Hrovat Sunshine: Alyce Royce Membership: Fran Lausche Publicity: Madeline Debevec Board of Trustees:
Chairperson: Eleanor Pavey, Dorothy Urbancich, Madeline Debevec, Alice Lausche, Mildred Hrovat
Meetings are held on the first Monday of each month, except July and August, at Broadview Savings Club Room, 26000 Lake Shore Blvd., Euclid, Ohio
KLUB LJUBLJANA
Predsednica: Kristine Kovach Podpreds.: Steffie Jamnik Tajnica: Mae Fabec Blagajnik: Frank Fabec Zapisnikarica: Jane Novak Nadzorni odbor: Ceal Žnidar, Joseph Mateyka, Rudy Lokar Poročevalec: Rudy Lokar Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v SDD na Recher Ave.
SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta: Janez Varšek; tajnica in blagajničarka: Meta Lavrisha, 1076 E. 176 St., Cleveland, OH 44119; načelnik: Milan Rihtar; vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Lavrisha, Cathy Boh Telovadne ure: vsak četrtek od 6. do 10. zvečer v telovadnici pri Sv. Vidu.
SLOVENIAN SPORTS CLUB 2858 Hayes Drive Willoughby Hills, OH 44094 946-4039
Predsednik: Ed Skubitz Podpreds.: Michael Dolinar Tajnik: Tomaž, Veider Blagajnik: Leo Vovk Načelnik odbora: Andrew Celestina
Odborniki: Andrew Celestina, Michael Dolinar, Stan Knez, Smiley Ramšak, Edward Skubitz, Robert Štepec
Pravni svetovalec: Tom Lobe
BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Toni Švigelj Podpreds.: Feliks Breznikar Tajnik: Joseph Marinko Blagajnik: Toni Škerlj Odborniki: Ani Breznikar, Angelca Debeljak, August Dragar, Lojze Hribar, Lojze in Micka Mohar, Stane Švajger, Cilka Švigelj, Janez in Tončka Švigelj, Ignac Tavčar, Henrik Urbančič Nadzorni odbor: Tone Kanalec, Jože Sojer, Maks Jerič Seje se vršijo po dogovoru.
(nadaljevanje)
Zasledovanje revolucionarjev se ni zdelo več važno, kajti najbolj nevarni socialni revolucionarji, ki so v preteklosti izvršili največ atentatov, so se umirili. Mnogi so celo začeli prisegati zvestobo caristični Rusiji za vojno proti militaristični Nemčiji. Leninova skupina pa je tedaj najbolj delovala s propagando za poraz Rusije in v tem oziru sodelovala z Nemci.
Ko je napočila revolucija v februarju leta 1917, Obrane kot varnostne službe proti revolucionarjem doma ni bilo več in poslovanje v Parizu je na mah prenehalo. Vlada socialnih revolucionarjev je poslala v Pariz odbor, da preuči arhiv Obrane ter ga pripravi in odpošlje v Rusijo, toda carski poslanik Maklakov je pošiljko
BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik: Mate Zaharija Podpredsednik: Ivan Viskovich Tajnik: Mario Grbac Blagajnik: Joseph Puhalj Zapisnikar: Luka Mejak Nadzorniki: Joseph Ferra, Stanley Grk, Tony Sturm Kuharici: Emma Grk, Caroline Lokar
Seje sklicuje odbor. Balinanje čezzimo v lepih in gorkih prostorih od 11. dop. do 12. ure opolnoči za moške in ženske. Letna članarina $5. Novi člani dobrodošli.
S.K.D. TRIGLAV Milwaukee, Wisconsin Duhovni vodja: Rev. dr. Jože Gole
Predsednik: Jože Kunovar Podpreds.: John Bambič Tajnik: Frank Menchak Zapisnikarica: Marija Kadunc Blagajničarka: Milka Modic Pomočnica blagajničarke: Helen Coffelt
Upravnik parka Triglav: Frank Mejač
Pomočnik upravnik parka: Stane Jaklič
Prosvetni vodja: Vladislav Kralj Pomočnica prosvetnega vodje: Biba Kralj-Bambič Pevovodkinja: Mara Kolman Športni referent: John Mejač Referentka za plesno skupino Triglav: Biba Kralj-Bambič Zastopnica S.K.D. Triglav pri USPEH: Loni Limoni Dopisnik za Ameriško Domovino: Franc Rozina Bara: Darko Berginc Pomočnik pri bari: Albert Zigoy Kuhinja: Loni Limoni Nadzorni odbor: Karel Maierle, Rezi Kotar, John Limoni Razsodišče: Ludvik Kolman, Luke Kolman, John Levičar
THE AMERICAN SLOVENIAN CLUB OF SOUTH FLORIDA President: Erna Kotula Vice-Pres.: Ellie Michaels Secretary: Mamie Willis Treasurer: Richard Flynn Trustees: Cyril Grilc, Frank Kotula, Paul Tucker Meetings at 2 p.m., first Sunday of the month, at Carpenter’s Hall, 301 N.E. First St., Pompano Beach, Florida.
preprečil, da spraviti ves arhiv v zaboje ter ga obdržal do leta 1926.
Tedaj ga je podaril Herbertu Hooverju, upravitelju ameriških pomožnih akcij za Evropo, ki je vse skupaj odpremil v Ameriko. Pogoj poslanika Maklakova je določal, da bi nihče ne smel imeti dostopa do arhiva do njegove smrti; umrl je leta 1956.
Hoover, izvoljen za predsednika Združenih držav leta 1928, je že tedaj nameraval ustanoviti zavod za zgodovinsko preučevanje vojne, miru in revolucij. Arhiv Obrane je torej izročil novoustanovljenemu zavodu v hrambo. Sam je bil še predsednik zavoda, ko so zaboje z arhivom končno odprli. Našli so, kot je bilo pričakovati, silno zmešano zbirko, sestavljeno večinoma iz ruskih dokumentov. A med njimi so bili spisi( poročila, šifrirane brzojavke in čečkani zapiski v skoro vseh evropskih jezikih.
Za preučevanje in organiziranje tako različnega materiala je bilo treba ljudi, ki so obvladali številne jezike; nad njimi pa bi moral biti voditelj, ki je poznal obveščevalne načine, rusko zgodovino in mednarodne odnošaje. Takega so dolgo iskali in leta 1962 so našli mene.
Poznal sem jezike in imel sem poglede v obveščevalno poslovanje; nisem pa povsem ustrezal znanstvenim potrebam voditelja v tako ogromnem in zamotanem poslu. Toda ravnatelj Campbell je bil zadovoljen in vztrajal je, da čimprej začnem.
Kot sem osebno izvedel iz ust Herberta Hooverja, ki je leta 1962 prišel na letno sejo odbora ravnateljev zavoda, sta se o meni pogovarjala pred zaposlitvijo. Hoover mi je tedaj dejal, da se spominja avdience, ko sem bil pri njem v Beli hiši. Glede arhiva sem mu povedal, ni lahka naloga vse do dobrega preučiti, a Hoover je odgovoril, da je direktor našel pravega strokovnjaka za to.
Campbell mi je dal polno moč, poiskati in zaposliti pomočnike. To je bila prva nelahka naloga. Iz Detroita sem povabil urednika poljskega dnevnika, bivšega diplomata Lesniewicza, ki je sprejel odgovornost za preučevanje dokumentov v poljskem, francoskem in tudi v ruskem jeziku.
V San Franciscu sem zaslišal kandidata Arsena Jurjeva, po rodu iz Rusije, ter ga potrdil za ruski del arhiva.
V bližini univerze Stanford sem se sestal s hčerko srbskih plantažnikov češpelj po imenu
La Verne, ki je ravno dokončala univerzo, ter prevzela odgovornosti za francoski jezik in za dokumente v angleščini.
Poizkusil sem najeti učitelja v neoddaljeni armadni šoli, za poučevanje tujih jezikov, Slovenca, ki je odklonil, češ da želi imeti stalno službo, ne samo za dve leti, kot sem povedal. Morebiti se je pozneje kesal, ker je armadna šola ukinila slovenske razrede. Dobil sem drugega, nekega Makedonca, a sem ga moral P° mesecu dni zaradi varnosti odsloviti. Uslužbencem je bilo zapovedano v javnosti molčati o vsebini arhiva, vsaj dokler ni bilo vse organizirano in bi ga odprli za zgodovinske preučevalce.
Vsak, katerega sem najel, se je prestrašil pri uvajanju v delo. Na tone dokumentov v zabojih je zavzemalo ves de nadstropja v obsežnem stolpu zavoda.
Odredil sem majhno sobo zase, v drugih dveh pa sem da napraviti police ob stenah, i>tu dijske mize in prostor za orna re, v katerih je pariška Obrana hranila policijske zapiske ° revolucionarjih doma in na tu jem. V teh so bile fotografija opisi in črteži njih gibanj >n tajnih sestankov, poleg tega tudi seznami tajnih agentov 'n mrež za obveščanje, v začet u vse v abecednem redu, a preceJ zmešano.
Silno važna je bila popolna zbirka depeš iz Pariza v Pelr° grad in obratno, od za^eLj poslovanja do konca, od do 1917 in prav tako vsa kore spondenca med podružnicatn*’ ki se je često tikala s°deI^u’ nja z varnostnimi oddelki gih evropskih držav.
Najbolj zmešana je j zbirka zaplenjenih pisem revolucionarji, ruskimi m gimi. Ta je bila tudi^ za čitanje, pogosto težko 1 va, ker so se zarotniki P0* vali svojih šifer, zanje pomenile kaj
besed, ki
druguS3,
/cit 1J L. piSIUCliliv
kot pomenijo navadnim z Ijanom, in načečkanih ra ^ Vsega, kot sem s čas0^(!>^oO tovil, je bilo okoh 17 ’ dokumentov, poročit, tj j0. zaplenjenih pisem rev0 ra. narjev, depeš med dom in postojankami P° r, tu, tajnih tiskovin in foto& skih albumov.	^
Vsa shramba je močno mrežasto ogra^'r0pje stop v »moje« nads. oVal-sploh prepovedan °D cem, kajti arhiv je dragocene zgodovins e -e(\i mente, na primer zap*^, pisma Lenina, Me&e' Krupskaje ter njene o valne službe in celo v'rS hiasti gih oseb, ki so prišle 0 po ruski revoluciji-	jC
Ravnatelj Campbell povedal, da je s0V^ets ^ izf°' dvakrat uradno za^teV ledu'' čitev arhiva njim kot n ^0, kom carske vlade, to ^ ver pred njim in PoZ sam je zahtevo prezr •
(Nadaljevanje prihodm t°re
Oglašujte v j
Ameriški Doni