Številka 352
TRST, v ponedeljek 23. decembra 1907
Tečaj XXXII
IZHAJA VSAKI DAH
udi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične SteTilke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) ▼ mnogih tobak&rnah v Trnu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kraižfu^ 5t. Petru, Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
AjdovSčini, Postojni, Dorntergn, Solkanu itd. t *>'E OGLASOV pe računajo po vretah (žiroke 73 nam, visoke 21, njm); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotink ; za osmrtnice, zalivale, poslanice, oglase denarnih zavodov po stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vret 20 K. vsaka nadalje a vrtta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. — Oglase sprejema „Ineeratni oddelek uprave Edinosti"1. — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
dinost
Glasilo političnega društva „Edinost' za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece « K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
Naročnina na nelelisKo udaiie .Edinosti' slane: celoletno K5«20,poileta 2*oo
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefratikovana
pisma se ne sprejemajo In rokoplal se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Giorrio Galatti IS (Narodni dam). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost4*. — Natisnila tiskarna konsorcija
lista ,Edinosta v Trstu, ulica Giorgio (ialatti št IS. —— Poštno-hranilnični račun St S41-652.	■■ ----- Telefon itev. 1157----
Narodna delavska organizacija
-v Trsta -
vabi vljudno na
j svote denarja. Rodbina Arvedi v Veroni potrjuje to sumnjo.
t Musurus paša.
LONDON 22. Včeraj po noči je umrl turški poslanik v Londonu.
^	■	^^^^	j turški poslanik v Londonu.
S ti O P Shod N. D. O.
delavcev v Lioydovem arsenalu
ki se bo vršil
danes 23. dec. ob 7. uri zvečer
v veliki dvorani „Narod. doma".
DNEVNI RED :
U soboto izbruhi! štrajk.
BRZOJAVNE VESTI.
Dvoboj Weckerle-Polonyi.
BUDIMPEŠTA 2 2. Popoludne se je vršil med ministerskim predsednikom dr. Wekerle in Polonyi-ju dvoboj na sablje. Ker sta bila dva napada brez vspeha, je Polonyi prosil Weckerla za odpuščenje, nakar je minister, predsednik izjavil, da obžaluje dogodek. Dr. \Veckerle je po dvoboju prišel v poslansko zbornico, kjer so mu napravili živahne ovacije.
Štrajk gasilcev.
BUDIMPEŠTA 22. Mestni župan je prejel spomenico vseh gasilcev, v kateri pravijo, da pričnejo s i. januarjem .štrajkati, ako se jim ne poviša plača.
Ogrska poslanska zbornica.
Vae nagoubene predloge vsprejete
BUDIMPEŠTA 22. Zbornica je imela danes sejo, na kateri je 170 proti 30 glasom sklenila preiti v kvotni predlogi v specijelno debato ter je vsprejela predlogo nespremenjeno tudi v vseh podrobnostih. S tem so rešene nagodbene predloge.
Pogreb žrtev eksplozije v Palermu.
PALERMO 22. Rešilna dela nadaljujejo. Po noči so izvlekli izpod razvalin 0 mrličev. Doslej so izvlekli 53 mrličev,
PALERMO 22. Danes popoludne se je na slovesen način vršil pogreb žrtev eksplozijske katastrofe. Pogreba se je udeležil kardinal Luoldi, poslanci, načelniki oblastnij in okolu 100.000 ljudi. Župan palermski je imel nagrobni govor. Zbrana množica je bila globoko ganjena, mnogi so jokali.
K umoru na brzovlaku.
RIM 22, Listi poročajo, da je mož, ki so ga včeraj našli umorjenega na brzovlaku Rim-Ankona, identičen z inženirjem Arvedi. Isti je imel pri sebi veče
o štrajkovskem gibanju v Trstu.
Včerajšnji shod N. D. O. se ponosno naniza v ono dolgo vrsto impozantnih shodov, ki jih zna izčarati-N. D. O. Shod je bil napovedan pred 12 urami, a velika gledališčna dvorana, ki sprejema 1500 ljudij, je bila mnogo premajhna za vse one, ki so se hoteli shoda udeležiti. To dokazuje gotovo najboljše veliko življensko silo N. D. O. in njen neprestani napredek vkljub vsem sovražnim silam, ki jo hočejo izpodkovati, da celo morda ravno radi njih.
Predsednik dr. Josip M a n d i č je, otvorivši shod omenil njegov važen pomen ozirom na aktuelnost dnevnega reda : minoli štrajk težakov in sedanji štrajk v Lloydovem arsenalu, in prečital med burnim aplavzom pozdravno pismo odsotnega dr. Gregorina, ki je končalo z geslom »neustrašeno naprej, naza niti za korake.
Tov. dr. J. Mandič je, izročivši predsedstvo tov. Jakliču, poročal o prvi točki, dnevnega reda: o minolem štrajku težakov in izvajal v glavnem ;
>Na zadnjtm shoda sem poročal o vzrokih našega postopanja prigodom štrajka težakov; vi ste to postopanje odobrili. Shod današnji po ima namen, da dokaže političnemu nasprotniku, da tudi po štrajku smo istega mnenja.
Socialni demokrati so 18. t. m. napovedali veliko vojno na življenje in smrt med delavci in delodajalci. Naznanili so širom sveta, da so pripravljeni na vse eventualnosti; njih parola je bila : »Zmaga mora biti naša«.
Povod k štrajku je dala spomenica, ki je obsegala razne zahtevke, v prvi vrsti uvedenje legitimacijskih listkov. Glede teh-le je bilo naše stališče: mi nismo načelno nasprotni, nočemo pa, da bi isti slu žili strankarskim namenom socijalne demokracije. Socijalisti pa so ravno hoteli to zadnje, kar je dokazal sam predsednik štraj-kovskega odbora Serbo, ko je rekel, da so isti naperjeni proti »tujcem«, t. j. proti nam. Njim je šlo le za to, da priskrbijo delo svojim pripadnikom, naj bodo isti tudi Italijani iz kraljevine. Izključiti pa so hoteli tržaške slovenske delavce. Torej tujci so slovenski delavci; proti njim so bili neperjeni legitimacijski listki. Mi pa smo
rekli, če se uvedejo legitimacijski listki, potem naj bodo izdani od vseh interesentov : delavcev, delodajalcev in oblastnije. Ker pa smo tudi mi delavci, zato hočemo imeti pri tem svojo besedo tudi mi. Socijalisti naj zastopajo svoje, mi pa tudi svoje. (Živahna pohvala).
S to-le zahtevo socijalisti niso prodrli. Morem z veseljam reči, da se je tudi zveza delodajalcev izrazila za to naše stališče, da legitimacijski listki ne smejo ustvarjati monopol dela, ki bi bil v rokah socijalistov proti gotovemu davku. Delodajalci so pa ob enem tudi rekli : Pravico do legitimacijskih listkov bodo imeli le pošteni delavci, t. j. oni. ki niso bili i kaznovani in katerimi bo policija izdala I spričevalo o dobrem vedenju. Ko je g. ! Pagnini slišal ta pogoj, je postal rudeč ; I kajti si je mislil : lopovov je povsod na j svetu, in tudi pri N. D. O., ali pri socijalni demokraciji še več (Veselost). Ko je g. Pagnini to slišal in videl, da bi potemtakem prišel z dežja pod kap, je sem izjavil, da se o vprašanju leg. listkov ne more še govoriti in da treba stvar su-! spendirati za šest mesecev. Socijalisti so dobili torej koncesijo le v principu, da se pa rešijo iz zagate, so stvar suspendirali za pol leta. Zagotavljam vam zato, da to i vprašanjee sploh odpade. Vprašam torej, 'kdo je zmagal? Živahna pohvala).
V svoji spomenici so zahtevali socija-j listi mezdo 6 K, za praznike pa 8 K in za izredno delo 1 K na uro. Delodajalci so te zahteve odklonili a limine. Tako je nastal štrajk. A socijalisti so videli, da se je čin dalje skrčilo število štrajkovcev. Tu se je pa zgodilo nekaj neverjetnega. So-"cijalistični triumlator Pagnini je šel prosjačit k županu, ki je zastopnik toli osovražene liberalne burzoazijske stranke. Od tam je šel k namestniku. Namestnik in župan sta imela vedno sestanke radi štrajka, pri njih pa je bil vedno Pagnini, nikdar pa delodajalci. To je značilno. Prišla je v pomoč socijalistom »Patria«, ki je na veselje socijalistov, pokazala na »slovensko nevarnost«; prišel je »Gazzettino«, ki je Pagninija vzdignil do nebes, in tudi »Piccolo«, ki je začel delati propagando za konec štrajke, predbaci vaje celo delodajalcem, da delajo teror. Delavci pa so začeli mrmrati. Sedaj je uvidel Pagnini, da je čas iti nazaj. Zahajal je pridno k namestniku in rotil delodajalce. Isti pa so rekli: sestavite drugo spomenico. In socijalisti, ki so pravili, da njihove zahteve v spomenici so neskrčljivi minimum, so reducirali iste na peti del. Toda delodajalci so rekli : še to je preveč, damo vam 20 stotink. In hlastno so pograbili po tej drobtini.
Bil sem večkrat na namestništvu ka-
POD LISTEK
Božič, Novo lito in Trije kralji na Ruskem.
Božič nima na Ruskem nikakor onega velikega pomena, ki ga uživa v drugih državah zapadne Evrope. Kakor cerkveni praznik stojr na drugem mestu za Veliko nočjo, kakor narodni praznik ga pa veliko manje slave. Tisto posebno posvečenje, ki ga je prejel ta praznik v drugih deželah z božičnim drevescem, mu v Rusiji popolnoma manjka. Dasi božično drevesce tudi tukaj že pod vplivom tujih Šer nikakor ni več redka prikazen, vendar ga ne pnžigljajo ravno na 24. dečem-bra ; tudi razveseljuje samo otroška srca. Odraščeni, kar se tiče Rusov, malo goje
ta simbol.
Medsebojnega obdarovanja na Božič ni; na vasi pa, kjer se naroda še ni dotaknila civilizacija in tuja navada, božičnega drevesca večinoma sploh niti ne poznajo ne.
' Pri Rusih imajo pred praznikom Kri-stovega rojstva 40-dneven post, ki doseže 24. decembra svoj vrhunec. Edina jed,
ki je pravovernim na ta dan dovoljena, je takozvana »kutja« ; to je posušeno, v vodi namočeno žito. Dandanes seveda na-pravljajo kutjo večinoma iz riža in tudi kaka druga postna jed je še dovoljena. Jedo pa kutjo po stari šegi zvečer, predno
i vzide večernica. Nato gredo ljudje v cerkev, kjer je na ta večer posebno slovesno
opravilo, in s tem je praznik pravzaprav pri kraju.
Je pač tudi na Ruskem raznih božičnih šeg in navad, ki pa niso ravno lastne svetemu večeru, ampak celi dobi od tega večera do praznikov sv. Treh kraljev. Mnogo teh šeg je podobnih našim in večji del se gre tu za ugibanje in razodevanje prihodnjosti. Tako mora dekle, ki hoče videti svojega bodočega ženina, iti pred polnočjo v kopališče (ki ga ima na Ruskem vsaka vas) in se usesti tam pred zrcalo, ki ga je prinesla v ta namen seboj. Na mizi pred zrcalom gorita dve sveči in dekle gleda nepremično v zrcalo, dokler ne zagleda zaželjenega, kar se zgodi seveda često že, ako je dekle zaspalo in jo obvevajo sladke sanje.
Druga navada je, da posedejo dekleta okoli mize, na kateri je napravljenih več kupčkov prstanov, verižic, uhanov, žita in enakih reči; nato postavijo na mizo petelina in ta seveda začne kmalu kavsati s
kor zastopnik N. 1). O. in tam sem zvedel grozne stvari. Pagnini se je bil kar postavil na stališče delodajalcev in jim priznal da res ne morejo več dati. Posebno pa je hodil okolu malih trgovcev in jih hvalil. Seveda ravno zato, ker ti so slabši in težje prenašajo posledice gospodarskega boja. Tako se je Pagnini prav po nesoci-jalistično boril proti proletarizaciji m.ilega trgovstva.
Na shodu pred koncem štrajka pa je predsednik štrajkovcev Serbo prepustil dunajskemu odposlancu Schvverzi, naj on poroča o vspehih. Njegovo poročilo pa je bilo najbolj uničevalna kritika za štrajk. Pokazal je, da se je šlo nepremišljeno v boj, brez nikake priprave in ne da bi število organiziranih težakov doseglo dve stotini. Prirejati pa ta štrajk, da je to naravnost samomor. In ob teh razmerah sojhoteli socijalisti izvesti boj nied kapitalom in delom !
Razbobnali so po svetu, da morajo priboriti veliko zmago. More se pa li sedaj govoriti o kaki zmagi ? Sama sod rugu Serbo in Sch\verzl sta priznala, da ne. — Rekla sta: Ako smo vendar kaj dosegli, se imamo zahvaliti le gospodoma županu in namestniku. Torej ti socijalni demokrati, ki napadajo vse avtoritete, so postali kar naenkrat največi klečeplazci. To je nekaj, kar še najbolj karakterizira njihovo katastrofo. Ne gre se za to, so li pridobil za 20 ali 40 stot., ampak za to se gre, da so se morali rešiti le po milosti Župana in namestnika. To je grozen dokaz slabosti. Ako bi se bili nahajali mi v takem položaju, sem prepričan, da bi raje prej poginili nego se poniževali na ta način. Sedaj pa ne bodo mogli več govoriti proti ka-mori, od zdaj naprej so le sužnji kamore ! (Viharna odobravanja.) Edina N. D. O. je, kateri se ne bo treba ozirati ne na zgor ne na zdol in ki se ne klanja nobenemu in se tudi ne bo. (Odobravanje).
Uničevalna avtokritika Schuerzla je za nas veliko zadoščenje. Njegova izjava potrjuje, da je N. D. O. imela prav. N. D. O. se je na tem štrajku pokazala močneja nego smo si mislili. Prestala je napade, premagala obrekovanja, ker je poštena. To je naša moč. Mi bomo vedno v poštenosti delali za kulturni in gmotni blagor slovenskega delavstva. Morda bomo manjši nego naši nasprotniki, ali močnejši.
Z haškom tega štrajka padel je zistem nepoštenosti, ki vsi obljublja, a nič ne drži. Jako imenitno je zadel »Indipendente • postopanje teh ljudi, katerim je orožje teror, laž in obrekovanje. V tem oziru je »Lavo-ratore« tekom štrajka delal naravnost čudeže, hoteč varati javno mnenje, delavce in same sebe. Na zadnje pa jim je preostala le sramotna kapitulacija.
kljunom zdaj v ta, zdaj v oni kupček ; dekleta pa ugibljejo, kaj je namenjeno kateri : dosti sreče, dosti lišpa, dosti žita. Te in enake šege pa izginjajo bolj in bolj iz ruskega narodnega življenja.
Novo leto praznujejo na Ruskem še-le od leta 1700 sem na ukaz Petra Velikega na dan 1. januvarja; dotlej je pričenjalo rusko novo leto s prvim septembrom. Narod pa obhaja na novega leta dan spomin svetega Vasilija Velikega in časti — kar je pač čudno — tudi ta dan z raznimi poganskimi šegami. Med njimi, ki so dandanes še v navadi, zavzemajo prvo mesto preoblačenje (rjašenije). Ljudje se preoblečejo kakor v maškare, zakrijejo obraz in hodijo, uganjajoč razne burke, iz ene hiše v drugo, in povsodi jih radi vidijo in pogoste. Dekleta pra šujejo mimoidoče moške po njih krstnih imenih in ugibljejo po tem, kako bo ime njihovemu bodočemu. Dan konča vedno s popivanjem, ki kmeta često nezavestnega prenese iz starega v novo leto.
Kar so pri nas Trije kralji, je pri Rusih Blagoslo vi j enj e vode, ki se vrši na dan 6. januarja, Praznik ima čisto cerkven značaj in se obhaja v spomin krsta Kristovega v Jordanu, radi česar se tudi imenuje »kreštenje«. Poglavitna slavnost tega dne je blagoslovljenje vode. V ledu,
ki pokriva bližnjo reko, izsekajo okroglo luknjo in na njen rob postavijo oltar, ki je večkrat ves iz ledu. Po slovesnem cerkvenem opravilu gre duhovščina in ljudstvo v slovesni procesiji k reki, kjer višji pop blagoslovi vodo. Vsak veren Rus vzame domov stekleničico blagoslovljene vode, ki pomaga proti boleznim in razni nesreči. V prejšnjih časih ni bilo redko, da so moški, tudi ženske, oblečeni kakor so bili, v najhujšem mrazu skakali v ledeno, zato pa blagoslovljeno reko in se trikrat potopili. Dandanes pa vera ni več
tako močna . ..
Prejšnja leta se je vršila slavnost blagoslovljenja vode v nevski prestolnici s prav posebno slovesnostjo, v navzočnosti carja, članov cesarske hiše, visokih plemenitašev, generalov, diplomatskega zbora, najvišjih, iz vseh delov ogromne države povabljenih dostojanstvenikov. Slavnosti so sledile parade, pojedine in druge prireditve. Odkar pa je 6. decembra leta 1905 usodepoln slučaj vrgel karteče topa tja, kjer je stal car s svojim spremstvom, se carski dvor te ceremonije ne udeležuje več.
S praznikom blagoslovljenja vode so sveti dnovi na Ruskem pri kraju ; šole se 7. decembra zopet odpro in vse se zopet giblje v vsakdanjem tiru.
Stran II
»EDINOST« St. 352
V Trsta, dne 2 . deecmbia 1H7
Dnevne vesti.
Strajk je vojna in na to se je treba
pripraviti; voditelji pa morajo biti strategi	.	^
. . t-. ,	. . . „______Nase Q edalisce. Crescit eundo ! Z vče-
m taktiki. Predvsem pa morajo bui zago- !ajSnjo p Jfdstavo Xilčićeve drame >TrhH
tovljene denarne podpore. Tega vsega pa dom< je naša Xalija storila zopet korak ni bilo v tem slučaju.	'naprej. Vodstvo našega gledališča se drži
Ali ni bilo bolje, da niso štrajkali ? očividno gesla : Kdor ne napreduje, naza-
duje. Naturalistična drama z izborno psi-hologično in patologično študijo ! Kdo pa je že kaj takega videl na našem odru ? In Tučićeva drama je ob enem biser dramatične umetnosti mogočnih efektov, ki priklenja ves čas pozornost gledalca na oder, sega do duše in razburja živčevje. To zadnje menda tudi malo preveč. — Sijajnost predstavi je dalo gostovanje g. Mata Bona čiča, režiserja splitskega gledališča, ki je ob enem prevzel režijo. G. Bonačić je popolnoma potrdil dober ■glas, ki se je širil o njegovi umetnosti. O njem, kakor o celi igri, spregovorimo več jutri; za danes bodi le povedano, da je on zlasti v zadnjem dejanju s svojim naturalističnim markiranjem duševne in telesne bolesti in z vernim podavanjem patologičnega razvoja bolezni spominjal naravnost na Zacconija. Igralo se je sploh jako dobro.
Občinstva ni bilo toliko, kolikor bi bilo pričakovati ob takih izrednih predstavah. Vzrok leži večinoma v znani gospodarski prikazni pred Božičem, ko ljud stvo vporablja vse svoje gmotne zaloge za — zlo prebavljanje po praznikih.
Imenovanje. — Gospod dr. Dragotin L u k e ž, tajnik pri tukajšnji finančni pro-kuraturi je imenovan finančnim svetnikom. Čestitamo !
Za Ciril Metodijski ples. Podpisani omladinci, Slovenci in Hrvati v Trstu prosijo ostale svoje tovariše, ki žele sodelovati v odboru za Ciril-Metodijski ples, da se nocoj ob 8 uri sestanejo v gornji dvorani restavracije >Balkan*, kjer bo prvi prijateljski razgovor glede prireditve našega tradicionalnega plesa za šolski družbi.
Ker je že skrajnji čas, da se lotimo dela, prepričani smo, da prihite nocoj na sestanek v s i omladinci, Slovenci in Hrvati, katerim je do tega, da vspe tega leta naš ples kar najsijajneje.
Peter Jeraj, Franc Ček. Anton Muha, Josip Jedlo\vski, Ivan Mance, Peter Vran-ković, Luka Dobrilovič, Alfonz Steiner, Anton Lenasi, Vilim Mazoli, Mihael Luznar, Rudolf Gulič, Vjek. Cippico, Zvonimir Butković, Ante K. Dabinović, Hrabroslav Cok, Ivan Marija Ćok, Adolf Podgrajšek, Josip Ajdišek, R. Hlača, Josip Gržinić, Vjekoslav Gržinić, Iv. Grgurina, Vjek. Kinkela, Miroslav Muha, And. Novak, Fr. Bandel, Ivan Bandel, Anton Gržinić^^^
Vesti iz Istre.
Predstave hrvatskega primorskega gledališča v Puli. Puljski Slovani so bili že večkrat pod krinko „rodoljubja" opeharjeni od kakih potujočih hrvatskih ali srbskih šušmarjev, bodisi s kako prav slabo predstavo, ali pa so oni „umetniki" že vnaprej pobrali denar in jo — pobrisali. Ni čuda. da je bilo občinstvo na ta način postalo nezaupno nasproti raznim „umetnikom".
Ali ko se je raznesel glas, da pride v Pulo družba hrvatskega primorskega gleda-tem lišča, pod vodstvom gosp. Miloša Markoviča,
Trtonlna s pohištvom Dot0f lOffli Trsoulna s pohištvom \A/VWW^W r«l(ll vdUl v v w/v w
Kar so dobili, to in še več se je dalo doseči mirnim potom. A ne samo to, zagrešili so ob enem največe izdajstvo nad delavstvom s tem, da so se odpovedali za tri leta vsakemu zboljšanju gmotnih razmer težakov. Koliko pa ne bi se dalo doseči tekom teh treh let ?
Strajk je pokazal, da so socijalisti veliki le na ulici, veliki le v govorjenju. Pokazal pa je tudi, da N. D. O. ima veliko faktično moč in da se bo tudi od sedaj naprej vedno bolj razvijala. Naj lc psujejo, naj ignorirajo: to bo le za nas največe priznanje. Stopali bomo pa vedno le po svoji poti in končam z apelom d.ra Gre-gorina : »Neustrašeno naprej, nazaj niti za korak !« (Živahna dolgotrajajoča pohvala.)
Tov. E n g e 1 m a n je na podlagi statistike izračunal, da je štrajk za težake velik gospodarski deficit. To statistiko priobčimo prihodnjič.
Tov. Jaklič je rekel, da je bil zadnji štrajk manever, ki naj bi postavil N. D. O. na tehtnico. A N. D. O. se je zavedala v tem trenotku svoje dolžnosti. Zadnje gibanje je N. D. O. le koristilo, kajti pridobila je par sto novih članov. Govornik je naglašal, da je štrajk postal v Trstu obrabljeno orožje, večina štrajkov ni imela vspehov. N. D. D. je povdarjala, da ni proti avstrijskim italijanskim delavcem marveč proti delavcem regnicolom. Zadnje dni so hoteli štrajkovci strašiti z »ulico« in nagovoriti tudi voznike na štrajk; ali ko je bilo pred dvemi leti gibanje med vozniki, jih je socijalna demokracija pustila na cedilu.
Po govoru tov. R a d i š č e k a, ki je poražene »generale« primerjal jako srečno z raznimi ponesrečenimi zgodovinskimi veličinami, je nastal mal incident. Neki socijalist imenom Tavčar, je izzval z nekte-rimi mejklici velikansko ogorčenje. Odbor ga je sprejel na oder, kjer je on s silo in težavo spregovoril tri besedice, rekoč v vso obrambo postopanja socijalist o v, da Pagnini ni nikomur še kaj zlega storil in da
je dal podpore tudi Slovencem.
Prav dobro je omenil tov. predsednik,
da je jako žalostno od nekdaj ponosne jugoslovanske socijalne demokracije, ako ne more kakor zagovornike poslat k nam boljših zastopnikov. Spomnil je tudi na razžaljenje in psovanje našega delavstva in naše narodnosti na zadnjih shodih soc. demokracije.
Prešlo se je k drugi točki dnevnega reda: sedanji štrajk v Uoydovem arsenalu.
Tov. predsednik je povedal o
štrajku, da je izbruhnil impetuozno, tako	razveselilo nas je, ker smo vedeli, da se nam
da več njih niti ni vedelo, zakaj se gre.	b0 vendar enkrat nudil pravi umetniški vži-
Socijalist Chiussi je namreč v soboto im-	tek v na§em jeziku. In nismo se varali,
proviziral shod, kjer se je govorilo proti	Omenjena družba je priredila v puljskem
odslovitvi 27 delavcev. Sklenilo se je meni	„Narodnem domu" štiri predstave, ki so bile
nič tebi nič štrajk, dalo kriv signal, ki je	vse Uprav umetniški izvedene in so žele od
prevaralo mnogo delavcev, da so zapustili	prisotnega občinstva burno priznanje,
delo, druge se pa je teroriziralo.	j V soboto so predstavljali moderno
Povedal je o telefonični konferenciji	burko „Pigalova ulica broj 115", v nedeljo
z ravnateljem arsenala, ki mu je razložil,	popoludne pa ..Čikina kuća". Obe predstavi
da vzroki odpuščenja so administrativne	sta vzbujali obilo smeha in zabave. V nedeljo
narave, in še drugi, glede katerih pa se	večer so igrali krasno narodno igro „Grani-
drži ravnateljstvo reservirano. Omenil je	čari", ki je pa dosegla pravi triumf. Odliko-
o tozadevnem shodu socijalistov, kjer je	vali so se vsi igralci in se pokazali prave
predsednik organizacije Lloydovih delav-	umetnike. Posebno je ugajal krčmar Grga —
cev Panek označil sedanji štrajk kakor	tip pravega Graničarja. — Gospodu Veseli-
protest, ki naj ne nadaljuje. Toda na pri-	noviču, ki igra teško ulogo slaboumnega
tisk odpuščenih in Pagninija se je skle-	Andrija — bi svetovali, da v zadnjem aktu
nilo vztrajati v štrajku. Zadnji si je sicer	(na grobju) ne bi prihajal kar neposredovano
pridržal pravico, plačati le polovico even-	„k pravi pameti" ni do premočnega glasu,
tualnih vojnih stroškov.	Vemo, da je ta uloga zelo teška, vendar se
Po daljši debati, ki so se je udeležili	da tudi ta nedostatek popraviti. Sicer so pa
tov. Svetina, Požar, Dobrila, Gul, Hreva-	„Graničarji" dosegli popolen etekt. Drorana
tin in drugi, ki so obsojali terorizem soci	in galerije so bile natlačene občinstva. Uprav
jalistov in se izražali za delo, se je po	frenetičen aplavz je izzval krčmar Grga s
predlogu predsednika sklenilo, da za da-	tretjo kitico svojega kupk-ta, posvečeno pulj*
nes ne more N. D. O. ob pomanjkanju	skim hrvatskim „frajlicanr', ki se sramujejo
natančnih informacij zavzeti kakor taka	na ulici in v družbi hrvatsko govoriti in le
kakega stališča. Skliče se za prihodnji dan,	po „ptuje čivkajo". Občinstvo je burno zah-
ponedeljek, shod vseh delavcev v Lloydovem	tevalo ponovitve, dokler ni Grga ponovil arsenžflu ob 7. uri zvečer v gledališčni dvo- kupleta. Prizadete dame so kar prebledele
rani ..Narodnega doma", kjer bo N. D. O.	in se pogledovale v zadregi. Ta „vox popoli" j
definirala svoje postopanje. Mej tem se	je bil gotovim „frajlicam" prava lekcija,
delavcem prepušča prosto roko.	V ponedeljek so predstavljali tragedije
S toplimi besedami je predsednik,	PO^o zgodovinsko dramo „Zlatarjevo zlato",
poudarivši uspeh shoda,, zaključil zboro-	Ta drama je tako pretresljiva, da se tudi
marsikateri moški ni mogel ubraniti solz, marsikatera dama, seveda pa — smeha! — Tudi v tej igri so bili vsi umetniki na svo- •
ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica S v. Kaferine Pohištvo od navadne do naj fine je vrste
po jako nizkih cenah. —
;n
Ako hočete, da Vam lasje zrastejo in postanejo lepi,
Ako hočete, da Vam ne bodo lasje izpadali,
Ako hočete odpraviti z glave luskine, rabite edino le znamenito
CHININA::
SALUS
Na prodaj v parfimerijah, mirodilnicah in brivilicah buteljkah po
K 1-20 in K 180.
Paziti Je na ponarejanja.
Neštevilo spričeval dokazuje izbornost In vspsh.
Poskusite
izvrstno novo olje
katerega dobite v zalogi olja, jesiha in mila
v Trstu, ulica Giuiia štev. 14.
Z istim prihranite mnogo, vsled njegove izvrstne kakovosti. — Skladišče mila navadnega in finega, apnene In kristalinlne sode pepelika in solika (klora)
W Cene zmerne.
Cesare Levi
urar in zlatar
TRST - KORZO št. 41
naznanja vsem svojim cenjenim klijentom, da je odprl novo prodajaln ico (blizo etaie) Danes ima v zalogi veliko izbero noviti zlatih, srebrnih, nikelastih, jeklenih ur itd. za moške in ženske. Tudi ima veliko izbero z!atanine, kakor n. pr. dolge zlate verižice, prstane z dijamanti ali brez istih. Specijaliteta prstani iz novega zlata, moderno izdelani in
po zmernih cenah
Parobrodna družba
Severno-nemški Lloyd- Bremen
:: (NORDDEUTSCHER LiLOVD — BREMEN) ::
Redne parobrodne črte Iz Bremena v Nov York. Baltlmore, Galveston, Buenos Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Azije, _____ — Avstralije itd. itd.--
Parobrodi nemškega severnega LIoyda
178 velikanskih brzih parnikov. z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15-000 ton.; 11 velikih parobrodov za prevažanje blaga ; 2 velika parnika /.a vež-banje; 37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih , 11 velikih najmodernejih parnikov v delu : 201 manjših parobrodov Vsega skupaj 440 parnikov, od katerih 17^ brzih, opremljeni z modernim komfortom.
ki preplovejo ocean v 5-6 dneh. UST 470 agencij v prvih svetovnih pristaniščih. Cene nizke, hrana dobra.
Za informacije in pojasnila obrniti se na
Glauni zastopnik u Trstu
F. STUMPE
Piazza Giuseppina I. TELEFON štev. 20-68.
:::::: Pekarna in sladčičarna
VINKO SKERK, Trst ulica flcqaedotfo 15
Ima 3-krat na dan svež kruh. Veliko izl>ero bi«kntov in bombonov za čaj. — Muke it. najboljših mlinov. Bombone i/ čokolade in napolnjene z najfinejšimi likeri. Sprejema naročili t\ vsakovrstne torte in kr.ikaute, ter dovaža r-c na dom in franco. Dezertua vina v butiljkah in raznovrstno likere. Veliko Izbero predmetov za božično drevo po nizki ceci.
Podružnica ulica Miramar št. 9
Svoji k svojim !

Pohištvo in fapitarije
v bogati izberi, neprekosljive glede solidnosti h eiegancije
— — — se vdobi pri — — —
(naslednik G. Dalia Torre Giacomo jtfacerata uliea deli' Acp&otto 3
ulica Chiosza 7, ulica del Toro 1. Cene, ki so splošno priznane za ugodne. ^H
vanje po eni uri pop.
„ATZiAS"
Delniška družba za zavarovanje na življenje, rento in vojaško službo na Dunaju.
Častimo se naznaniti, da je prevzel ravnateljstvo našega glavnega zastopništva za Trst, Primorsko in Istro
gosp. Jflemente JVtosche, odvetnik v Jrstu
ulica S. Sebastiano 2y I. nadst.
DUNAJ, meseca decembra 19i)7.
Ravnateljstvo.
V Trstu, dne 23. decembra 1907
»EDINOSTc štv. 352
Stran Tli
]em mestu. Pcsebno pa nam je ugajala j „Siidmarki" itd. Slednjič pa se najdejo v j zl&tnrjeva hči Dora. Želeti bi pač bilo, da ne bi dvajsetem veku ljudje, ki pljuvajo v lastno, v zadnjem aktu, ko Dora in .Terko umirata, rodno skledo, ki se ponašajo, da jim ni mari priliajul na oder nočni 6tražar Garuc, za na5 borni narod.
ki se svojim karikaturskim nastopom — j Res je: potrebno je skrbeti za želodec, polei^ vse pretreljive tragedije, katera se vrši toda ta ne sme nikakor biti edini ideal. Zi-na odru — izvablja smeh labkomišljenemu j vali ljubijo svoje domovje, Človek pa bi ne?! ženskemu svetu. Sicer je pa tudi ta pred- No pa je že taka osoda Slovanov. Itali-stava dosegla popoln vspeh in burno pri- jani, Nemci, pa bodisi tudi najljutejši demo-znanje.	kratje, najbolj rdeči socijalisti, so vendar
V >oboto, nedeljo in ponedeljek se bodo • prej narodni, potem šele strankarski, vršile nadaljne predstave. Posebno zanimanje Pri nas je seveda narobe. Nam vcepljajo vlada za Emin Carovo ..Zimsko sunce" —; izvestni krogi „i n t e r n ac i j o n a 1 i z e mM , vzet« \z istrskega življenja.	; v glavo, da nas potem lažje izkoriščajo.
( 'eni hrvatskega primorskega gledališča j Povircem pa kličem: Ne glejte na vinar, so — v kolikor so se izkazali v Puli — res j ki ga dajate za družbo sv. Cirila in Me-umetniki. ki zaslužujejo, da jih naše občin-J todija !!
stvo obiskuje v obilem številu na njih pred-1 Kdor pa ne mara slovenskih vžigalic, ne stav;: h. rast, komur čast!	mara položiti malega daru na oltar domovine
_________^_____ 1 ter se celo jezi, da ga kdo opominja na na-
m-	a	rodno dolžnost, tak je vreden Eri .-altov in Ju-
Vesti iz Goriške. !dežev brat.
Zopet nekaj iz Povirja. Imenitna, pa K«* n3ira Pa naJ sc izPolni> kar l)0je tudi razvpita utegne postati naša fara, sodeč j pe®«® : „Strela udri i z v i š i n e i z d a-j po utisib, ki jih napravljajo novice iz te do j J a *c a domovine .
nedavno pozabljene občine v tem cenjenem' Z* danes dovolj o tem, drugič pa ube
listu na razne dubove.	remo druSe stiune>
D:* ne bom predolgovezen, začenjam kar	8lce- Nikakor pa
po vrsti.
Nedolžni dopis o letini, ki ni imel nika
f.pertot
urar
Trst, ulica Posta Nuove 9
Žepne ure najbolj lih tovarn
Naj no veji e atenske ure. Izbor ur za birma darila. Popravlja po zelo nizkih cen aH.
Tovarna pohištva
ulica delta Sesa it. 45
ZA LOG A : Plazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
Skladišče vinin likerjev
A. RENNER di LUIGI
Prodaja na debelo In drobno.
Trst; ulica Belvedere St. 40
SPECIJALITETA
Crema in Rozolija, Vermontti tip Torina
Neprekosljivi Amaro d' Istria. Istrski in furlanski tropinovec. ogrski alivovec, RUM JAMAICA.
Direktna uvažanja. — Zastopniško in zalop
MARAŠKE CHERRY LKJUOR (Maraska \Vhisky Distillerv Established 1S67) Posebni popusti preprodajalcem.
\iUa>j|| iu^sud ifaui^fBfsi
08-S °P 08-T V
5jT?fnoi[	08 P° 111 nH
eujefueBz
cenjenem
ako ne izginejo tuje i\-] ne ubožate, ako rabite slovenske vžigalice, ki se vam zde tako pretirano dtbele in slabe. Saj je celo v otužni kega političnega ali drugega ozadja, je že ^tri" imela družba ž njimi v enem letu več razburil nekatere očake v vasi. Ni jim bilo t!SOČ kron dohodka.
prav. da bi izcedeli Slovenci po širni zemlji,! Tistim, ki se brez potrebe čutijo pnn da smo tudi mi še na materi zemlji. Pa to dete, ter se jeze, če se na splošno OKrca, je bilo le tako mimogrede brez jeze in ^koliko narodno nezavednost, svetujem, da
se res izobrazijo, da ne bodo budalosti go-
živo je pa zadel drugi, pa morili, ko menijo, da govore Bog ve kakšno; vžigalicah. Obdolžilo modrost. Narodnost pa je celo po nazoru
le tako
zbadanja.
Toliko bolj v zelo opravičeni dopis o
se je v tem naša trgovca narodne mlačnosti. francozkega socijalista Jaureja sveta nedo-Apeliralo se je na narodni ponos občanov, takljiva svetinja! Jaures pa je vendar -. __ .	___X.	xa	socijalist! Punktom.	I e r u n.
i-a zastonj. Kakor takrat, tako je še vedno.; socijalist Konsfr.atirci M -rčanci rabijo slovenske, v Povirju pa se zelo trdovratno drže znanih ^S k e r h e t s - T a n d s t i c k o r". Ni do-; volj teaa. Celo zamerili so mnogi, da sc jih	Presajanje cvetlic,
je prijelo nekoliko za ušesa. Najbolj prizadeti ye^rat se zgodi, da presajena cvetlica v pa so se čutili naši moderni reformatorji novem loncu ne uspeva tako dobro kakor ljudstva, ki se celo „demokrate" imenu- p0prej. Vzrok temu je navadno, da vzame jejo pri požirku Bachove kapljice.	presajalec prevelik lonec v primeri s prej-
Nihče jim ne zamerja njih „demo- šnjim. Novi lonec, kamor se presadi cvetlica, k r a t s t v a"' ; sai je prav, če umejo, kaj je naj ima le 2 do 3 cm veči premer od prej-to. Toda njih jeza na slovenske vžigalice n i šDjegs, to zadostuje.
demokratska.	________—----------
Po njih mnenju ni potrebno, da bi mo- '	^^	, .
rali podpirati družbo sv. Cirila in Metodija.	riClZn© V©STi«
TRST, ul. Cassa di Risparmio št 6.
TELEFON št. 1587.
skladišč e turških in perzijskih preprog.
Gospodarstvo.
EDINA ZALOGA PO NIZKI CENI
ženskih in moških oblek
Iaucheni v ječi. Urednik pariškega
„Tempsa" je posetil v ječi Luchenija, morilca pokojne cesarice Elizabete. — Lucheni vstane zjutraj ob sedmi uri, povžije pol litra kave z mlekom in kruhom, se bavi potem celo dopoldne z vezanjem knjig ali kakim drugim —' opravilom. Opoldne ima Lucheni kosilo, ki ^ sestoji iz pečenega krompirja, riža, nekoliko
Biti naroden, to jim bo kmalu rdreč, podpirati pa našo šolsko družbo, to jim je /.e ra7-žaljenje ».demokratičnih" načel. Demokratično je baje znati slovensko govoriti, rabiti pa nemške, magari laške žigice, samo slovenskih — debelih kakor polena po njih sodbi pa ne in zopet ne. Slovenci samo sleparijo in ni vredno podpirati njih
težen|; ..ti* ,. . , * • j - u	zelenjave in četrt litra vina s kruhom. Dva-;
Nemci m Lahi so ^tejst ljudje- po njih J	ju-tu- •
' J J . .	krat na teden dobi Lucheni goveje meEO in.
mnenju, s katerim pa se ne upajo z lepa na	.	,	„0 i
' ... .	vsako nedeljo pol litra vina. Po kosilu gre za
dan razen pri časi vina.	.	,	, . x. .
o u pol ure na dvorišče, kjer puši iz pipe. rotem To bodi zamsano v album tem norodob- r	.	... — - . . _
,	• i se pa uči razne jezike. Lucheni se je že na-
nn,u še v tem, nevednosti, razsvetljeni le s	^ ^^ zRa dosti dobro
par puhlimi irazam,, tavajocim psevdo-ilu- j ^^ & ^ ^ ^ anglešk()t potem po.
n'1^:atx?y•. , A 1	poldne tudi čita, dela in piše. Ob šestih ima
Napisal pa sem te vrstice, ker so se	, , . ,
.,. ' , v .. . A , . .	skromno večerjo, potem gre zopet pol ure na
čutili globoko užaljene ze tedaj, ko jih nihče	, 0 . , , .	,
_ ' . ' , , . .	dvenšče kadit. Ob 8. uri dobi zopet nekoliko
n. omenil, ko se je le konstatiralo dejstvo, 1 . . , . ,	, XT. '
. . .	prigrizka, ob deveti uri gre pa spat. Njegova
da tukai ni na prodal družbenih uzigalic.	.. . * . . . , _ ,
, , ....	celica je precej prostorna in zelo čedna.
O priliki pa hočem nekoliko bolje ozna-	.. - ... 0, .:
.....1 , , , , ,	Slovaška liga v Ameriki. Slovaški i
čiti mih demokratsko naobrazbo, da izve	.... T, . , ... .
, , , .. . _ .	izselienci v Ameriki so si ustanovili svojo
svet. kake sadove rodi par novih idej, zme-	..... , . .
f . '	ligo, ki ima namen, ohraniti Slovakom tudi v
šaiah s priznano slovensko nevednostjo. i	.. . , . .	, -
.... .1 ..	tujini, narodno zavest in zvezo z domovino.!
»Tg. trgovcem pa klicem vnovič: „Na	_ x .. , , . ,	A
. ,	Potom lige bodo tudi nabirali denarne pod- j
dan s s.ovenskimi vžigalicami !	, . . , . _ ,
A . . .	pore za narodnostni boj na Ogrskem.
Po m a g hi m o tudi mi reševati slovensko ___
u.lailino potujčevanja ! Saj je vendar edini
namen Ciril-Metodijeve družbe : ustanovljati
slovenske :ole tam, kje-r nam jih nočejo
tla i i arodni nasprotniki. Koliko tisoč otrok
nam ji že ona rešila ? ! ! Koliko mani jani-
čar c v. poturic je zdaj ! !
V Trstu, i.a Koroškem in Štajerskem
koliko šol je že odprl?. Kako konkurenco
Leg " in nemškem „Schulvereinu",
giorgio ]ess
TRST
ulica Barriera vechia št. 15.
Žensk a krila . Ženski jopiči . Ženski paletot.
alfi, 2, 2*50, 3*80, 5 50 4-50, 6-50, 8*50 7*50, 9*50,12*50
•V" it lJi ft
J M fi &
Hantilje, pourJniRI, nepremočnIRi, muze, tudi za deklice m otroke, f
„Alla Citta di Trieste"
TRST, ulica Giosue Carducci štv. 40
(ex ulica Torrente)
w*r Nov dohod za zimo. ^s
Paletots	ort §1. 8 do 26
Lanene obleke „ „ 7 „ 25 Obleke za (leeke „ 5 .. 12
Jope s kožuha-
tim ovratnikom od (> gl. do 12 Lanene hlače	10

Skladišče blaga za obleke in laetne krojačnice. Izvršuje se naročila po meri. Bogata izbera hlač, srajc za delo samo v prodajalnici
ALLA CITTA' DI TRIESTE
(Jlica Giosue Carducci št. 40 (e* ulica Torrente)
v:.
y
DOBITA SE
V VSEH UEXJ.R*JAH.
£
Hajvspe^teeJ* srsistT« jur-^tj
m
fi^ i
BOBIVA SE V VSEM
ima
iimefio* ^ Trpte e^KU f^iaa, l^U	kUa pU
>d : S?. JM* m JšSipi «1122, kfcKM	fMU*9 M
cu jb K 1*4* tz Trsu. m m* e^sM' «rt l c^ s-^ ** F*** evr^toa*^ »«» t «	1
-------------- -- ------ ---—-f—m^-.'.- ^-ail.:

SLOVENCI NE ZAMUDITE OBISKATI

Zfst ul, S. ^r#toiiio it. h (Btiša leriti)
kjer najdete vsaki dan nove dohode najlepšega obuvala za gospode, gospe in otroke. Največja eleganca, cene zmerne, blago prve vrste
Sira« I 7
»EDINOSTc štv. 352
V Trstu, dne 23. decembra 1907
Odhajanje in prihajanje vlakov
Državna železnica.
Veljaven od 1. oktobra 1907 naprej Odhod iz Trsta (Campo Maržo)
Trst—Rovinj—Pula (Dunaj)
35 0 Herpelje— Rovinj—Pula. 7.*) 0 Herpelje—Divača— Dunaj h.50 0 Herpelje—Rovinj—Pula. 4.15 0 Herpelje—Rovinj—Pula (Divača—Duuaj*. 7.40 B Herpelje—Divača—Dunaj— PL.ia.
(Kanfanar- Rovinj: 6.50 9.20 4^815)_
Oh nedeljah in praznikih: 2.15 Boršt—Draga— Herpelje—Divača.	_
Trst- Buje—Poreč.
'..3 0 0 Koper—Buje—Poreč in rne^poetaje. 3 10 0 Koper—Buje—Poreč iu medpostaje. 7.10 0 Koper in medpostaje (le do Buj).
+ ..O L L A" +
fpriznau kakor uajlwlja iu neprekoslji-'va vrata vseh gumijevih higijeničnih i)r«-«liuttov in ribjih mehurje*
J — dveletma garamcua —
M. Gal — Crst, (Corso 4.
* PoSiljat v o fo gld. 2, 4, Delalnica pasov,'klinih pmov,-elastičnih nogovic. obv«. ravnodnajov, bergel] in bideL Irigatorji ođ g1.120 naprej. Toplomeri za vročico K 2, nav. * —"50.
izšel ie težko pričakovani
Koledar
za
kmetovalca 1908
ANTON SKERL
ziprlitieal ivedrat«.
Trst - Carlo Goldonijer trg xx. - Trat
Zastopait to?ane koles ii mstatales Jiel'
Trst -Gorica—Jessnice—Ce lovec — Beljak—Monakovo
* 45 0 do Gorice in medpostaje (Prvačina—Ajdovščina: 9.47 j.
7 /jf) B Gorica (Prvačina—A jdovščina 8.47) Jesenice—
Beljak — Celovec — Dunaj \Vestbhf. — Dunaj j. ž.— Praga—Berolin—Draždane. -.45 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) Jesenice — Beljak—Monakovo— 1 >unaj \Vestbhf.—Dunaj
j. ž.
12."0 0 Opčine—Gorica (in medpostaje) (Prvačina—
Ajdovščica: 2.47) Jesenice—Celovec. 4.25 B Općine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorica (in medpostaje) Jesenice—Beljak—Celovec—
Praga.	■	— rf_
5.05 0 Opčine—Goiica—Jesenice — Beljak — Mona- Trst. tlliCR S. LaZZStrO 13, IV, U. tovo—Dunaj j. ž Dunaj—Westblif.—Praga.	„	t'
*S&>' Napeljava in zaloga električnih zvončkov, Ijafr m prodaja gramofonov, zonofonov in fonogr&f«* Zaloga priprav za točiti pivo. Lastna mohaniča delavnica za popravljanje siralmih Birojev, kol«« motokoles itd.
Velika zaloga prlpaćkov po tevarnllklh ce««h.
TELEFOn štev. 1734.
Dunajska česalka -
A. Bergant
7.:U) 0 Opčine—Gorica (Prvačina—Ajdovščina 9.21). 10- 50 0 Opčine—Gorica—Jesenice—Beljak,
Ob nedeljah in praznikih^2.25 0 do Gorice.______
ODHOD iz GoriceAjdm^čino: 8.00. 2.05. 8.35
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj—(Dunaj).
"i .45 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj. .: 4ti 0 iz Pule—Rovinja—Herpelj in medpostaj. 3 40 0 iz Pule—Rovinja (Divače—Dunaja) Herpelj
in medpostaj. 7.25 C5 iz Pule—Rovinja (Divače). 10.25 B iz Pule, Rovinja (Divače - Dunaja) Hei .« Ob net'eljah in praznikih: 9.28 iz Herpelj iu ... Divače._
Poreč—Buje—Trst.
.09 0 iz Buj, Kopra in medpostaj. 1ti.n0 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9.45 0 iz Poreča, Buj. Kopra in medpostaj. Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice —Gorica—Trst.
5.30 0 iz Monakova, Dunaja j. ž., Dunaja Westbh
Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin i:d. 7.58 0 iz Gorice in medpostaj Ajdovščine. 10 00 0 iz Celovca, Jesenic, Gorice, Opčin. 11.55 B iz Prage, Dunaja, Celovca, Gorice, Berolina. Draždan.
2.05 0 iz Celovca, Trbiža (Ajdovšč.) Gorice, Opčin, 6.50 0 iz -Mocukova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčin 8 10 B iz Prage, Celovca, Beljaka. (Ajdov.), Gorice, 11.10 0 iz Prage, Berolina, Draždan, Celovca, Trbiža.
Gorice, Opčin___
Ob nedeljah in praznikih: 9 24 0 iz Gorice (zveza z Ajdovščino in mej postajami).
Česalka za valovite lasi. Negovalka i.a roke
Se priporoča cenjenim gospeni.
Slovenci! Podpirajmo
Delavsko podporno društvo" v Trstu
uredil dež. m. nadzornik J. LEGVARF.
111. zelo popolnejši letnik z vsebino: 4 Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila živinor., krmljenje gov. živine in prašičev. Reja domače perutnine, mlekarstvo, preiskovanje in bolezni mleka. Obdelovanje travnikov, naprava in osuševanje travnikov umetna in naravna gnojila. Sadjereja. Zi-vinozdravništvo. Vinoreja. Tabele za merjenje lesa. Kmet. zakoni. Hmeljarstvo. Merjenje lesa. Prerač. v kile, orale in hektarje Koledar, sejmi in mnogo drugega. Vezan je letos v posebno močno platno. Cana s poŠto K 1 80, in se naročapri
Ivanu Bonača v Ljubljani Vsled prihranitve drugega povzetja ^e naj znesek naprej dopošlje.
i:
^tonnKn Doreshinf!
TRST -- ulica Madonnina štev. 8
VELIKA ZALOGA pohištva, manifaktur, ur žlik,
zrcal in tapetarij. Popolne spalne in obedovalne sobe. Moške obleke na izbero.
UGODKE CENE.
Prodaja proti takojšnjemu plačilu in tudi na obroke.
A. SEMI LIC
Bogata izbera pohištva
Trst, trg Belvedere štev. 3
Lastna delalnica, ul. Ruggero Manna
V zalogi ima v?akovrstnega pohištva. Cene zmerne in postrežba poštena in natančna.
{ za božične praznike v S in novo leto.
v bogati izberi po zmernih cenah
v novi prodajalnici ur in zlatanine
G. Keiiimn
CORSO 23.
\
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva in speSicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon it- 847. - Via deila Stazione štv, 17. - Telefon St. 847
Filijaike v PULI, GORICI, REKI In CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohiStvo, dolgih 6 do 8 metrov.
(Pošiljanje predmetov, ti se jemljejo na potovanje in prevažanje Hlaga n m erugej
Sprejema se tudi pohištvo In druge predmete v shrambo v lastna za to pripravljena suha skladišča.
Edini tržaški zavod za == „VACUM-GLEANER".
ČIŠČENJE in SHKANJEVANJE PJlEPKOti —
jgT Točna postrežba in nizke cene.
SLtIKAR - DEKORATER
Trst, ul. Ugo Foscolo štev. 9 | izvršuje rsakojako slikanje sob v različnem modernem sklada
Tapeciranje s papirjem. ===== > TVRT.p DOVHŠNO.	OEME ZMEB5E. j
Važno za inženirje, stavb, podjetnike in zid. mojstre
jft Mi^pA prve vrste po cenah dAMTaM V	lbrez konkurence
Riva Grumula št. 14. Telefon 1182.
BOGOMIL PINO
bivši urar v Sežani
ima svojo novo
prodajalnico ur
- v TRSTU =
'lica Vineenzo Belilu! štev.
13
nasproti cerkve ev. Antoua novega
prodaja ob priliki božičnih in novoletnih praznikov ure,
vsakovrstne verižice po pravih tovarniških cenah.
flHril) CP v uajem na prvega januarja sob;« z U Uud O C dvema posteljama. — Xaslov pove itiseratni oddelek Edinosti.
yy Oglase, poslana, osmrtnice, zahvale, male oglase gf in v obče feakorSno koli vrsto oglasov sprejem? „Inseratni oddelek" v ulici Giorgio Galatti št. 11 (Narodni dom) polunadstropje, levo. Urad je odprt od 9. zjutraj do 12. In od 3. do 8. pop. JS" Po uoči se sprejema v „Tiskarni Edinost".
Knjiga za tržaške in primorske Siouence
-- A. AŠKERC -=
• jadranski biseri
Balade in romance slovenskih morskih ribičev.
Avktor „JADRANSKIH BISEROV" je spletel vse pravljice ia pri-
torej zajete ----------„ _ .
kov. zato upamo, da si omisii „JADRANSKE BISERE venski Primorec in vsaka zavedna Primorka. (. ENA : Broš. K 3, eleg. vez. K 4 50, pošti 20 h več. Knjiga se dobiva pri založniku L. SCHWENTNERJU v Ljubljani, pa tudi v „Slovanski knjigarni J0S. GORENJEC" v Trstu (uliea Valdinvo št. 40)
Naznanjam, cembra 1907
da sem odprl dne 8. de-
Restavracijo Polaj
v Sežani na Vagi Prodajam pristni kraški Teran,
beli Vipavec. Pivo, Žganje itd. — Izvrstna kuhinja.
Prenočišče in kopališče.
Priporoča se starim odjemalcem
Alojzij Rože
(Tomajc Ramonika)
M n'.0 naznanja vsem svojim cenjenim
I-ran Dirsa gostom -da je odprl GOSTILNO ex G1RALDI, Piazza deli' Ospidale, vogal Pieta štev 1.	1522
tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza deila Caserma šteu. 2 u lastni palači
(Vhod po glavnih btopnicah) TELEFON 952
ima na razpolago
Jekleno varnostno celico
ki je varna .proti vlomu in proti požaru, v kateri so shrambice, ki se
oddajejo strankam v najem in sicer :
za celo leto kron 30 „ pol leta „ četrt „ za en mesec
Shrambice so 24 cm visoke, 21 cm široke, 48 cm globoke. Shrambic ne more nihče drugi odpreti kakor stranke, ki same osebno
shranijo in zaprejo svoje stvari, katerih ni treba prijaviti. ===== Nadaljna pojasnila daje zavod ob uradnih urah.
20 12 6
xxxxxxxxxx;oo*cxxx
Drnrlff f 0 Obešala, postelje, opra-riUUU jfc vo za spalno sobo naj-finejega dela, kuhinjsko opravo ,.Seces-sion", mozaično umetniško mizico, vredno 1200 K. — Izvršuje naročbe vsake vrste. Mizar. Trst, ulica Cereria št. 2.
xxxxxxxxxxxxxxxx
Fumoto&Tonellafo
TRST, Campo Belvedere 2.
SLIKARJA sob, grbov, iaki-rarja posnemanega lesa, mramora, kovine itd. itd. Sprejemata vsakovrstne naročbe tudi tapecirarska dela.
JRKOB S. KULj7š~"
1'osestiilk lil zalagatelj najboljših viških in Istrskih vin.
Postrežba na dom. Za krčmarje in gostilničarje po dogovornih cenah Skladišče. Tranzit. Pošiljatve.
crst, ul. Rettori štv, (Rosario).
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Balsasse
TRST
ulica S. Spiridione fitev. 6.
Slovenci!
Lastniki krčm, goatiln, his in stanovanj, kupujie
mrežice In druge predmete
za plinovo razsvetljavo v prodajalnici — — — —
Srmano Cattelani
Trst, ulica Saverio Mercadante št. 1.
kjer najdete najprimerneje cene in tr^e/no l»lug i
XXXXXXXXXXXXX>'XX
vsakovrstnega
manlfakturnefia m\w
in izdelanega blaga za ženske
proti plačilu
na mesečne obroke
Katz, Trst ulica Madonnina $tu. 11, xxxxxxxxooocxxxxx
OOGOOOOOOOOOOOSO
VAV K JIG O VEZNIC A /%vv">
Tovarna trgovskih registrov
Gustavo Tassini & Figlio
trst, Via Farporslla St. 5 ■ op! Via deila Sam a
flOTEL BALKAS
3« Mi, tMtr. f*mm> tope*
HOIDL BALKAA
A