221. številka. Trst, v sredo 10. avgusta 1904. Tečaj XXIX. W l*ha.ja. tm! dan trt ob BMieljah in praznikih) ob 5. uri, nb ponedeljkih ob 9. un zjutraj. ft i* BezM ttevuna se prodajajo po 3 mov6. (6 stotink) aaacgih tcb&e&rnah ▼ Trsta in okolici, Ljubljani, Gorici, • Kranja Mariboru. Celovca, Idriji, Petra, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. t-fflM« It naročbe sprejema oprava lista „Edinost", *9ta Molit piucolo stv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer. On« oglaaom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbi. TELEFON it v. 870. Glasil« političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je moči ! Naročnina znaša za vse leto 24 kron, pol leta 12 Tron, 3 mesece 6 kzo«, Na naročbe brez doposlane naročnine se aptava ne oz«. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrs okevUC pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračalo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: Ulioa Torre bi&noa itv. 12. ladajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnih konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcite lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. z o Poštno-hraniluični račun št. S41.652. 0 (Brzojavne vesti.) Brzojavka generala Stesla o bojih pri Port Arturju PETROGRAD 9. (Uradno.) Glasom bizojavke generala Stesla so bili japonski napadi od dae 27. julija z ogromn;mi zgu-<>imi Jjpji»cev povsodi od biLi. Dne -K), julija so Japonci naskočili posicije na Volčjem hribu. Pred ogromno premočjo eovražn;ka so se Ruti umaknili v eosedoe pozicije. Ruske zgube se d's3 le določile. .Te poneke zgube so zDatne. Nezadovoljnost na Japonskem BEROLIN 9. Brzojavke od ru?ke strani zatrjujejo, da riftj na Japonskem število ce sadovoTnežev. rI i so v mnolem me*ecu spravili nefci vojaški vlak ua že'eza ški propi Hi-rošima S monoseki s t ra. Vlak Be je prevalil v neko reko. Boji pred Port Arturjen. Ogromne zgube Japoncev. ĆIFU 9. (Reuterjev biro.) Iz Port Ar-turja dcapeli ruski in kitajski begunci pripovedujejo : Na Volčjem hribu je baje sedaj >0 japonskih topov. 4000 Rusov je branilo Volčji hrib ter valilo na na^kokujoče Japonce friale, ki bo jim provzročile grozne zgube. Veltd eksplozje mio je bilo razvrženo kamenje dve versti daleč pri čemur sta bila dva japonska eekadrona konj ca popolnoma uničena. J aponske zgube fo zelo velike. Zemljišče pod Volčjim bribjm je pokrite z mrliči. PETROGRAD 9. Ruska brz. agentura -»oroča iz Mukrfeia. Boji od 26. do 28. ju-ija so Be vi š li najmanje 10 verst (10 kilo* netrov) daleč od portartnrske trdnjave. Poslanica carja Nikolaja portartnrski posadki LONDON 9. Kakor poroča »DaiJv Te-egraph« iz C fa, je bila v nekem iz Port Arturja došlem časniku prfobčena poslanica carja Nikolaja, v kateri se čita : Upam, da bo moj narod, vreden najsvetejših poročil ruskega roda, branil Port Artur hrtbro, odločno n zvesto. Pričakujem, da bodo častniki opominjali vojake, naj na tem malem deiu Rudije, drže v časti rusko zisavo. Upam od mojega nt roda, da bo vojake podpira!«. Ta poslanica je bila preČitana vojakom, ki so jo sprejeli z živahnimi vakliki. — Tako je bila tudi z odobravanjem vsprejeta brzojavka generala Kuropatkna, ki poživlja po eadko naj vstrtja, ker ji pred koncem avgusta ne more Š3 priti na pcmof. Japonski proglas v Niučvangu. LONDON D. »Standard« poroča iz Šangaja, da so izdali Japonci v Niučvangu proglas, v katerem pr«vi,o, da se . bojujejo PODLISTEK. 50 Azijske povesti. Iz zapiskov priobcuje Anatol. XI. »Odkazal sem vsakemu svoje mesto. Ker e gczd:č majhen, razpostavil eem svoje ljudi ako, da emo bili zavarovani od vseh tran:. »Navstala je ona tišina pred viharjem. Vsak je nervozno držal v roki puško ter ne-trpoc pričakoval, se li žs prične krvavi ples tli m? »Konečno smo zaslišali vendar nekak um : Ounč uzi so bili tukaj. Vsakdo je krep-ejše prijel puško, stisnil samopal v roki, in e je zaoril divji krik. Kakor s krikom pro-e cev so napadali Čunčuzi ; a temu divjemu »ljenju je odgovarjal bojni k ic mojih tovarišev. »Začel se je b »j. Puščice so frčale in ee t'esoče iadirale v drevesna debla; odgovar- za rešitev ljudstva iz ruskega tiranstva ter da oslobode Mandžurijo zopet za domač) dinastijo. Proglas zaključn e b p.zivom, naj se prebivalstvo pokori japonskim zakonom. Stvar glede arefovanja francozkega konzularnega agenta v Niučvangu poravnana. PARIZ 9. Po nekem poročilu, ki je dešlo minieterstvu za zunanje stvari, je slučaj, glede aretovanja fVancozkega konzularnega agenta v Niučvangu, o katerem" je poročal »Matin«, zelo pretiran. ? Vsa stvar je neznatna, ter e bila J.akoj p,ravnana in ne b3 imela posledic. Liaojang ni v nevarnosti. LIOJANG 9. Položaj v L'aojanga ni v nikaki neposredni nevarnosti. Kakor poročajo Kitajci, kaznujejo Japonci strogo vse one Kitrjce, pri katerih najdejo ru-ki denar, ker jih drže za vohune. Turčija dovolila prehod skozi Bospor in Dardanele. BEROLIN 9. »\Voltt>v biro« poreča iz Carigrada vest, da je Turčija dovolila prehod ; ladijam ruskega dobrovoljnega brodovja skozi Bjepor in Dardanele, potem ko sta Lams-doilf v Petrrgradu in poslanik Sinovjev v Carigradu zagotovila, da bo plulo brodovje pod trgcvsko zastavo. Pripravlja se odločilna bitka ? MUKDEN 9. Siri se govorica, da se ruske čete na južni fronti umikajo od Hai-čtna proti višinam pri Aučaneanu, kjer pride baje do odločilne bitke. Ogrska državna zbornica. BUDIMPEŠTA 9. Zakonski načrt;, katere je včeraj zbornica sklenila, eo bili danes v tretjem č:tanju sprejeti. Na to je zbornica pričela razpravljati več predlogov imunitetnega odseka, ki so bili vsprejeti. Prihodnja saja jutri. Brzojavne vesti. Razpuščena občinska zastopa. LVOV 9. Namestnik je razpustil občinska zastopa v Borvalavu in Tustanc\Vicah. Dva generala vpokojena. DUNAJ 9. Vojaški naredbeni list je priobčil, da sta vpokojena: FML Viktor Klobučar ter da mu je bil istočasno podeljen vi-težki kržtc Laopoldovega reda in GM Al-foaz Dragoni p'. Rabenhorst, kateremu je pcdeljen značaj Feldmaršal lajtaanta. Sestanek vladarjev t Marijinih varili. DUNAJ 9. Iz Londona poročajo, da bodo kralja Edvarda spremljali v Marijine vari le trije gospodje iz njegove najožje okolice. — Z* ča^a odsotnosti avstroograkega poslanika grefa Mennadoi tl-Pouillvja, ki je od- jali so jim stie i brdank in samopalov in ko ni bilo več krogeij v njih, čuti je bilo samo, kako veliki lovski neži režejo vzduh in sekajo glasno udarjajoči v trupla. Smtne rane so bile to; a tupatam se je slišal obupni klic umirajočega, a tudi krik zmage. »Zmage! Že so bežali Ćunčuzi ; z divjimi klici etrahu so drli t;a po ravnini. Alo ! , na konje. Za njimi ! Zs smo jim bili za pe-( tami in naši ostri noži so si poiskali še marši-ktero žrtev. Solnce je vzšio in oblilo je s sro jimi žarki krvave polje«. »To je bila ntša zmaga in upam, da bo na odločilni bitki ravno tako«. »Jaz mislim, da zmagamo. Stremo jih in , poteptajo, jih kopita naših konj. Gospod Petskovski, dobio str, se držali pri Sohondo. j Koliko ete imeli izgut> ?« »Prej nae je bilo šestinštirideeet in po bitki nas je bilo še štirideset. Seveda emo dobili precsj ran, a zadali smo jih še več. Ostane jim v spominu Sohondo in Petskovski, tem psom prokletim !« »Ha, ha, v bitki morate dobiti, Vi go« potoval na Dunaj, da Ee od tam poda ob prihodu kra ja Edvarda v Marijine vari, posle poslaništva princ Sehoaburg. Kavarna pogorela. 30 oseb zgorelo. CARIGRAD 9. Po noči je v Galacu pogorela kavarna (Caffe chantant). Doaedaj so našli 8 sežganih trupel. S idi sa, da je zgocelo nad 20 oseb. Iz Makedonije. SOFIJA 9. (Bolgarska brz. agentura.) Makedonski begunci so se skoraj vsi vrnili v svojo domovino. 5400 beguncev iz drinopolj-skega vilajeta, ki so tukaj vzeli v zakup polja, čakajo Da žetev ter ee potem tudi vrnejo v domovino. Ker je pa že potakel dovoljeni rok za povratek, je bolgarska vlada zaprosila turško vlado, naj ta rok podaljša. Sultanov dar za italijanskega kralja. RIM 9. »Agenzia Štefani« poroča iz Carigrada : Dar, ki ga je sultan odposlal italijanskemu kralju po posebnem odposlanstvu, obstoji iz stara zbirke orožja, ki jo je sultan podedoval od svojih prednikov. Italijanska kraljica Helena. DUNAJ 9. Glasom poročila iz Rima, pričakujejo tam poroda kraljice Helene koncem avgusta oziroma pučetkom septembra. Kraljica biva preko poletja na gradu Stu-pinigi. Grozna nesreča na železnici. Nad 100 oseb utonilo. LONDON 9. O nesreči na Missouri-Pacifi'i železnici ho semkaj sporočili: Ker je voda vsled utrganja oblaka spodkopala stebre železniškega mosta preko reke Droaeek, eo lokomotiva, vagon za kadilce, obedovalni vagon in expre3ni vagon padli v reko. Silno valovje je odneslo vagone. OJ 125 osab se jih je rešilo 23. Petdeset trupel so našli pol drug? kilometer daleč cd mesta nesreče. Obletnica papeževega kronanja. RIM 9. Povodom obletnice papeževega kronanja se je podal papež v cerkev sv. Petra, kjer je bila poatifikalna maša, kateri eo prisostvovali kardinali, plemstvo in mnogo povabljenih gostov. Ob 11. uri 35 minut se je vrnil papež zopet v svoje privatno stanovanje. Potres WELLINGTON (Nova Zalandija) 9. Na Novi Zelandiji je bil danes predpoludne silen potres, ki je mečno poškodoval več javnih poslopij. Tudi mnogim privatnim tvrdkam in družinam je provzročil potres veliko škodo. Štrajk. DUNAJ 9. Včeraj pričeti štrajk delavcev v tkiadišč.h je danes nadaljeval. Dosedaj 89 ni pripetilo nič izrednega. Na posvetovanju, ki se je vršilo na planem, je bilo priob-čeno, da je donavska parebrodna družba pripravna dati nekj koncesije, katerih pa štrajkovci niso sprejeli. spod, važno mesto, ker Vi ste sami za Bto Čunčuzov«. »Ali pojdemo sedaj v Oito, da še do noči pridemo ?« »Idite naprej«, je dejal na to moje vprašanje Pet?kovfcki, »mi pridemo za vami, sporočite naš prihod.« Potem smo Be ločili. Mi štirje smo šii nazaj v C j to, kamor amo prišli,, ravno ko se je delala noč. XII. »Ali ste vendar prišli ? Mislili smo že, da so vas Ćunčuzi pobili, ker vas tako dolgo ni bilo od nobene strani«. S tem na* je pozdravila Aksinija, ter hitela pripraviti večerjo. Tudi Dimitrij se je zasukal in kmalu je bil bokal na mizi. Surov je šel še k Atamanu, da pove o izidu našega pojezda, ter naznani prihod čete Pets kovskega. Med tem emo mi pripovedovali o Petskovskem in njegovem zadnjem boju b Čunčuzi. Požar. BELJAK 9. Trg Šmohor v Zitjski do-lini je začel sinoči ob 5. uri goreti. Cerkev in poštno poslopje sta že zgorela. Govori se, da so zažga-i berači. Iz Hrvatske. V Zagrebu, 8. avg. 1904. Volitve eo zopet začele. In on« Btara agitacija naJaljuje se v istem duhu po Pe-jačevičevi »dobri in pešteni« upravi, kakor jo je znal izvajati glasoviti Khuen. Najzani-miveja je sedaj volilca borba v Iloku, Srijem. Tam je bil poprej izvoljen narodnim zastopnikom umirov. podžupan Toso Georgjev d, ki je sedaj postal velikim županom belovarsko-kr žavačke županije mesto odstopivš?ga velikega župana Kukuljevida. S tem se je izpraznil mandat za Ilok, kjer vlada kandidira zemunskega advokata dra. Gigo Avaku-movica. Avakumović je bil poprej radikalen Srb, a 1899. se je prelevil v madjarona. Radi tega pa je postal obsovražljen od vseh : od Srbov ;n Hrvatov. Protivni mu kandidat je dr. Žarko Miladinovid, radikalen Srb, advokat v Rumi. Za njega bi Hrvati glasovali, ali zna se, da je on v zvezi s kolovodji pruskega pangermanskega gibanja, ki ima svojo centralo v Rumi. A žena ivliladinov: Ć3va je glavna sotrudnica v Rumi izhajajočega pan-germauskega lista »Deusches Volksblatt fur Sirmien«. Radi tega so bili Hrvatje prisiljeni, da postavijo v imenu hrvatske stranke prava svojega kandidata v osebi župnika Iv. Nep. Lakajnerja iz Erdevika. Da-si je ta okraj vsikdar pripadal vladini stranki in je bil vladni kandidat navadno enoglasno izvoljen, vendar je skoro gotovo, da to pot pride do ožje volitve, na kateri se Hrvatje in Srbi gotovo zložijo za dotičnega opozicijocalnega kandidata. Tako bi se moglo dogoditi, da bo v tem madjaronakem gnezdu prvikrat izvoljen opozicijonalec. Naši srčni mladeniči, ki se niso hoteli pokoriti madjarakemu nasilju v kadetski šoli v Pečuhu, izstopili so iz te šole ter izdali poziv na Bvoje kolege, v katerem jih poživljajo, naj se vsi vpišejo v infanterijeko kadetsko šolo v Karlovcu, kjer se vBprejemni izpiti polagajo na hrvatskem jeziku in ee tudi predavajo nekateri predmeti na tem jez ku. Zadivljajo nas naši prekomorski hrvatski bratje v Ameriki, ker je v njih hrvatska za-veBt tako probujena, da ni najmanje ne zaostajajo za rojaki v domovini, ko gra za živ-ljensko vprašanje njihovo, kakor n. pr. vprašanje linancijelne samostalnosti. Oni v Ameriki sklicujejo skupščine za finatc jalno samostalno^ Hrvatske ter pošiljajo reselucije na hrvatski sab >r v Zagrebu. Vsa čast našim bratom v Ameriki, ki z vsem Bvojim čut-stvovanjem ostajajo v tesnih zvezah z domovino ! »Ubogi ljudje, koliko eo prestali«, pomi-lovala jih je Aksinija. »Nikakor ne ubogi, gospica, »pričel sem oporekati jaz, oni eo si priborili že s.-oje la-vorike, med tem ko nas ša čaka hud boj zanje«. »Će ai jih še priborimo, to je vprašanj3 «, poaegel je vmes Saratin. »Saratin, pojdeš ti tudi na boj?«, ga je vprašala Aksinija s strahom. »Seveda pojdem, ljubica moja, kaj si mislila, da o9tanem doma, ko se drugi bore za domovino. Naj li jaz denem roke v žep in čakam, da drugi zvrše delo, ki odpada na mene. Na boj pojdeta Vanja, Sumpau, na boj pojde Surov, in jaz da ne bi šel ? ! Ej, kaj misliš erček moj!« Saratin se je razvnel in beaede so mu kar kipele iz uat. Aksinija se je pričela opravičevati, češ, da ga ni mislila žaliti, da je vprašala le ... . no in kakor se je že izgovarjala. (Pride še.) Mislili smo, da sedaj tudi pri nas nastopi saison morte za parlamentarno življenje. v zbornici peštanski je še vedno življenje v najlepšem cvetju. Le ntši hrvat-ki štipendisti 83 ee razkropili po letovščih in kopeljib, mesto da bi bili šli v Budimpešto branit hrvatska prava pred napadi sv< j h madjarskib — kolegjv. Tudi g. Pllver 6 je bil dal svttJ na znanje, da hoče po dolgem prestanku zopet enkrat odpreti usta in blagoglasnim hrvatskim jezikom prišepniti Madja-rom, da nas je še ! Nu, mej tem je tudi on menda — odišel v kope'j. Obžalovati m o ramo to ee posebno, ker je profesor Pliver d znan zboren poznavatelj hrvatskega državnega prava in nsgjdbe, zbcg festr imajo Madjari pred njim velik r^spekt. In mi bio uverjeni, da bi se Pliverć tudi odzval svoji dolžno-ti, ali bržkone je prišel na'og cd zgoraj, naj naši štipecd sti molče, da ne skale — za božjo volja — bratske .... »sloge c med Midjari in Hrvati. A tradicijonalno je, da se naši stipenditi slepo pokoravajo vsakemu nalogu od zgoraj. Narodna vojska naša — Sokoli naši — se množi od dne do dne. Ravno sedaj se dela na to, kako bi se priredil na Sušaku sestanek starost vseh hrvatskih sokolskih društev, da se tako ustvari temelj hrvatski vsesofcolaki zvezi. To je hvalevredno. Tuji v ! tem p< gledu nam morajo biti Cehi kakor uzor. Oni so pogodili prvi, kolika narodna eila je v dobro zasnovani sokolski organizaciji. Zato negujejo oni s toliko ljubeznijo svoje sokolstvo. Milan. Rusko-japonska vojna. Trst 9. avgusta 1904. Kakor je bilo pričakovati, tako se godi : japonofi.ski listi opisujejo proraČunjeno in divno izvajano umikanje južnih ruskih deteširanih čet proti severu kakor vrsto samih ruskih poraz:>7. Kako neopravičeno je to opisovanje, to morejo posneti čitatelji iz vsakdanjih brzojavk. Iz vseh poročil je razvidno, kako Rusi junasm branijo svoje pozicije, in kako umejo pravočasno pretrgati boje, da se izogibajo neugodnim odločitvam. Izlasti v zadnjih bojih so Rusi izborno prakticirali to metodo. Rusi vztrajajo v svojih v naglici utrjenih utrdbah, dokler ne grozi nevarnost obkoljenja jo sovražniku, kar ee dogaja navadno proti večeru. Čete, ki tvorijo zadnje strtže, prirejajo ofenziven napad, Bledi še ena močna kanonada in potem je noč. V varjtvu teh treh faktorjev bs potem umikaJo ruske glavne sile do bližnje pozicije, kjer se čez nekoliko dnij ponavlja ieta stvar. To je ob danih okolnostih za Ruse najpametneji način vojevanja. In vspeh je tu. Vzlic trdim bojem, ki jih morajo Liti zadnje straže proti veliki premoč , vzlic utrudljivim maršem v grozni solnčni pekočiai, vzlic velikim izgubam v posamičnih bojib bj ruska č.ta ohra nile svoje vrline in svojo moralno vrednost. In priznanje jim prihaja celo iz Tokija ! ! Prosimo, iz Tokija ! Neka včerajšnja brzojavka od tim pripoveduje, da Japonci občudujejo Kuropatkina radi njegovih vspehov, ker je umel toli spretno umakniti ruske čete s poluotoka ljtojanskega in ker je zaal ohraniti ukupnost svojih čet. To japonsko priznanje naj vzamejo na zaanje vsi oni, ki vsako rusko umikanje brezzmselco cznačajo kakor poraz. Da tudi pred Port Arturjem ne gredo stvari ravno po volji japonofilov, za to imamo naisigurneje znamenje v dejstvu, da so zopet začeli pošiljati razne laži in izmišljotine v široki svet. Tako bo n. pr. brzojavili včeraj, da so se Japonci pribl žali trdnjavi portartur-eki na eno verjto. Dines pa poročajo zopet, da so se zadnji boji vršili 10 verst oddaljeno od trdnjave. Najdebeleja in nijnesramneja raca, ki so nam jo poslali v Kvropo, je bila, da je poveljnik v Port Arturju izvršil samomor, ker hoče posadka kapitulirat'. Ali bila je to res le enodnevna raca v pravem pomenu te besede. Včeraj je prišla, danes je ni nikjer več ! Tudi japonefili je niti ne omenjajo ve5. B la je pa tudi preneumna. Sij poročajo danes isti japoot fitski viri, da se trdnjava utegne držati še 1—2 meseca. No. Bogu bodi zahval eno. Potem takem ni sile za generala Sr^eselna, da bi hitel s samomorom, in ne ca posadko v Port Arturju, da bi že sedsj mislila na kapitulacijo. Tudi danes morejo doznati čitatelji iz brzojavk, ki jih prinašamo n« dtugem me:tu, kakovi so sedanji branitelji Port Arturja. Trda kost, trda k'st. onske g^ro/ovito-jti. iib. grozovitost h poroča Fred. ik mandžurske obmejne straže, eblattu« v posebnem dopisu, dopisa so japonski dragonci i na nekega težko ranjenega na ruskega častnika, oddelka ge-:a. Kroglje so vrhu tega po-n krogljam. Iaozemski agenti ;aj vzeli na zapisnik. kandidat, zadereki župan dr. ZilioMo, pa 718 glasov. Iz Srbije. Kralj Ptter se je iz Ribarske Banje, kjer se je zdravil v toplicah, povrnil v Beligrad. Znjim so došli tudi prestolonaslednik Jurij, princ Aleksander, ministerski predsednik Sava Grujic in naučni mini-ter Davidov c. Spor med turško vlado in grškim patrijarhatom. Turška vlada Ije v zadnjem času zopet poskušala odpraviti privilegije, ki jih ima grški patrijarhat od star h Č3SOV glede sodnosti o zapuščinah. Vsi protesti patrijarhata so bili brezvsptšni. V soboto se je vršila seja sinode, na kateri je bilo sklenjeno, da se še enkrat uloži protest na turški vladi ; ako ostane tudi ta protest brezvspešen, tedaj se sinoda izjavi, da turška preganja patrijarhat ter se potem zaprd I vsa grške cerkve. Tekmovanje ob Adriji. Ped tem tatlovom je priobčila »Kol-nisehe Zeitung«, ki se bavi z razmerami v Trstu in v Dalmaciji. V Dalmaciji — pravi — so slovanske sile močne, ki s popcloim pehrvatenjem te »vstrijske krcnovine streme po združenju s Hrvatsko in Bosno v jugoslovansko državno tvorbo. In ker je dunajska centralna vlada sama cakazala jugoslo- vanske mlademče na vaeuSilišSe v Zagrebu Boj prwtj alkoholizma V ljudski kakor njihovo duševno centralo, potem se n, g načill itl Sre(lstva, katerih čuditi, ako tudi deželne oblasti in duhovščina brvatijc. Izlasti dela duhovščina za odpravo latinske liturgije po glagolici. Mlajša duhovščina dela propagando za to, doČim sedanji papež povdarja splošno latinetvo cerkve. Bolj, nego njegovi predniki, je on nezaupljiv naj se poslužuje isti! (Konferenčni referat Antona L e b a n a, nadučitelja v Komnu ) (Dalje.) Ob tej priliki na&taja pitanje : Ali naj nasproti staremu, ravnokar zopet ozdrave- se tudi pri deklicah deluje v tem zmislu lemu hrvatskemu šktfa Strossm* verju, in ne glede opojnih pijač? Gotovo tudi! — Tudi veruje, da bi bo s poslovaojanjem cerkve tukaj je potrebno delati v tem smislu. Sicer moglo pridobiti Jugoslovane. Ali zelo živo je mal:> takih Ž9nsk, ki so čestilke Bthive propagando tira svečeniski naraščaj pod vod- in Gambrinove, a večkrat ravno žana more stvom Biankinija. Pri vsem pa dežela le rešiti moža te strasti — pijančevanja, malo kulturno napreduje, ker se z Dunaj* Deklice naj se navajajo k čiat03ti in prihajajoči denarji odtezajo svojemu na- rednosti. Tudi na ene, ki živijo v revščini, menu. bo to dobro vplivalo. Nekoliko bolj severno, v Trstu, divja Na pouku v »žensk h rečnih delih« italijanska irredenta precej brezzmiselno. Več- naj učiteljice vplivajo n? deklice v gospo-krat se čita sedaj, da so tržaški irredentovci darskem smislu. prave s rote, ki ne kalijo nobene vodice, ali Giede učiteljevega delovanja na zunaj smatra se jih k večemu »bedasti dečaki«, ki (ZVen šole) v boju proti alkoholizmu pripone vedo prav, kaj delajo. Njihova frivolna rcčam učitsljem, da naj b:>do trezni in igra z bombami in petardami ni nikakor no?a zmerni možje. Ako bomo tbki, nas bo narod v Trstu. V tem ni videti namena in cilja, poanemal — -»sobito, ako posamične nezmer-Kajti, če tudi bi šla vta Avstrija na kose, neže opozorimo tu in tam na posledice ne-ne bi Trst, kakor južna vrata srednje Ev- zmernost". rope, mogel pripasti k Italiji. In Italija bi ga Keilner pravi v svojih aforiamih : »Der morda niti ne hotela vzeti brez dežel v za- Lehrer soll nicht blo38 me,nen, mit dem ledju. Braz velikih žrtev, ki jih avatro-ogr- xjnterrichte der Jungend sei seine Aufgabe ska država trajno doprinaša za Trst, bi gel5,tj vielmehr soll er sich auch al* Lehrer tržaško trgovstvo žalostno propadlo. Ćemu der Erwachsenen ansthen und berufen glau-torej vse tisto norenje narodnih radikalcev ? ^ am Reile der ElterD) wio an dem der Je že možno, da jih posamični »avstnjs- Kinder zu wirken. Das gilt besonders vom kanti« dražijo in da je gospodovalni stranki Landschullehrer, dem sein bestimmt umschlos-v Trstu af ri z bombami neljubo prišla, ker 8eQer Wirkungskrei8, die ganze Baulhrung se boji, da jo bo vlada o bodočih volitvah mifc a|Um Nachbarn und rferen patriarhali-pritiskala. Ali zakaj ne nastopa sama bolj geheB Stillleben die b2ate Gelegenbeit giebt«. energično proti svojim »bedastem dečakom«. ' (U5itelj naj ne da B poučevanjem otrok »K tem izvajanjem v »Kolnische Zei- ; je -a re§ena Dje?ova naioga. Oa raj se tung« pripominja praška »Politik« : Iz te 8matra ludi u5;teijein za odrasle in poklica-korespondence je čuti dve znani melodiji. nim> da deiu-e za blagor Bt3riŠ3V> kakor za Pr^ič je tu prizadevanje, da bi se irredenta blagQr Qtrok Tq yelja OFobito za ]judgkega predstavila knkor nekaj nenevarnega, in v j u5itelja na dcželif kateremu dajejo najlepšo drugič težba, da se v Dalmaciji kroatizira, j priliko njega določni delokrog, vsi stiki * to je, da se tam ne germaniz ra več tako in- \VB€mi aoaedi in Djibovo patr.jarhalično tiho-t^nzivno kakor nekdaj. Da prihajajo tu poleg žjtje ^ tudi razne denuncijacije, kakor ona o denarjih z Dunaja, to se umeje ob sebi ob plemenitem načinu bojevanja, ki je v navadi proti Slovanom. Francija in Vatikan. Iz Pariza poročajo : Vlada ni objavila v vladnem listu odločilne note državnega tajnika kardinala Menv del Vala, kar so jej ludi očitali Vatikanu prijazni krogi. Na to ;e minifrt2rstvo zigotovilo uradnim potom, da je izpustilo to noto v zbirki spisov le radi tega, ker je sam Merrv del Val v uvodu note izrazil željo, naj se drži tajno. Klerikalni in poluklerikalni listi niso hoteli priznati t(ga opravičevanja utemeljenim. — »Tempa« piše: »Pismo kardicala Merry del Vala je važno, da se zamore ves Bpor dobro razumeti in prav soditi o njem. Ker je mi-nisterstvo obel tdanilo že druge spise, zahteva že zdrav razum in poštenje, da bi se objavilo tudi to piem^. Vlada je s tem, da je nekatere note zatajila, hotela le polemizirati, ne pa objaviti zgodovinske vire«. Drobne politične vesti. Deželnozborska dopolnilna volitev v Dalmaciji. Vsled smrti bivšega poslanca Supuka sa je predvčerajšnjim vršila dopolnilna državnozborska volitev za skupino mest Zader Šibenik-Hvar-Stari grad Kurčola. Kompromisni hrvatski kandidat dr. Anton Dulibic. sodni tajnik v bfn ku, je dobil 1937 glasov, italijanski Učitelj delaj tudi na to, da pridejo v šolarske, učiteljske in čitalnične knjižnice take knjige, ki govoič o zmernosti in o hudih posledicah alkoholizma. Glede alkoholizma naj bi naše dunajsko naučno m;nisterstvo posnemalo ogrsko, ki je lansko leto (1903) izdalo dve važni naredbi, s pomočjo katerih bi se prišlo v okom važnemu vprašanju o alkoholizmu — pri šolski mladini. (Pride še.) XIX. velika skupščina „družbe sv. Cirila in Metoda" v Žalcu. (Dalje in zveišetek.) Gmotno »tanje družbe se s cer ne more imenovati posebno ugodno, vendar pa je nekaj bolje, kakor laii. Tajnik ee ie ob sklepu svojega poročila spominjal umrlih družbenik členov, nakar je prvemestnik g. Tomo Zupan pozval skupšČinarje, da naj se v znak žalosti dvignejo s sedežev. Mesto zadržanega blagajnika je poročal podtajnik g. Makso Bradaška. Gladom tega poročila so podružnice prispevale 3703 kron 70 Btotiak, pokroviteljnina je znašala 4139 kron 60 stot., dohodkov veselic je bilo 5035 kron 89 stot., nbčins^i svet ljubljanski je dovolil 1000 kron podpore, vžigalice so vrgle 3200 kron, kava 600 kron, svinčniki in biškoti pa 50 kron. Pripomniti je, da so vž:gal ce v čelen? donesle družbi dobička 11.800 kron, kava p* 3600 kron. Oasniki so nabrali 6419 kron 56 stot. in sicer največ »Slovenski Narod«, ki je nabral 3849 kron 65 stat. »Slovenec« je Dabral 1169 kr^n 92 stot. »Mir« pa 1146 kron 58 stot. Vsi družbeni dohodki znašajo skupaj 43.365 kron 13 stot. Stroškov je bilo v celem letu 42.551 kron 17 stot , mrd katerim zi\zema prvo vrsto šolstvo v Trslu s 13.460 kronami in 35 stot. Prebitek znaša torej 813 kron 96 stot., ealdo 31. decembra 1903. pa 2963 kron 10 stot. Poročilo ss je odobruje vzelo na znanje. V imenu nadzorništva je poročal g sp. OroBiav Dolenec. Na njegov predlog se je odboru dal absolutorij. Na predlog g. dra. Iv. Glaserja so se v odbor volili stari odborniki, mesto odstopiv-šega blagajnika g. Mart. Petelina pa odvetnik g. dr. Fran Tominšsk. Na prvomtstn kov preci og je skupečina izrekla odstopivšemu blagajniku svoje priznanje in z.hvalo. V nadzornistvo so bili izvoljeni g*. : Oroslav Dolenc, Fran Povše, Msrtin Malen-eek in mesto umrlega Fr. Rivniharja pa Anton Svetek. Raz-odniki so gg. : Andrej Ka an, dr. Majaron, dr. Munda, dr. H. Schre ner in Makso Pletersnik. Po končanem dnevnem redu je govor.l akad. Ribnikar o narodnem kclku. Ob 1. uri popoludne je bil banket, katerega se je vdeležilo okolo 300 oaeb. Vraio napitnic je otvoril g. Tomo Zupan, ki je napil vsem, ki so se trudili, da se je skupščina tako vrlo obnesla. Ob enem se je zahvalil na krasnem sprejemu županu Širc:, župniku Korenu, gospici Lipoldovi in ntčel-niku podružnice Nidcrferju. Podpredsednik L. Svetec je nazdravil trgu Žalcu, župnik Koren pa prvomestniku. Prvomestnik g. Tomo Zupan je nato imenoval stoloravnateljem g. dra. Karlovška, ki je prekrasno govoril o narodni dolžnosti napram družbi sv. Cirila in Metodija. Dr. Konrad Janežič je pozdravil skupšČinarje v imenu istrske družbe posestrime, dr. Karo Vrstovšek je priporočdl vodstvu, da bi naj poskrbelo, da prevzame družbine šole država, oziroma dežela. Po banketu je bila veselica na Rob'e-kovem vrtu. Ob 8. in pol uri je odpfljfl skupšČinarje posebni vlak v Cilje. Stopi vsi na peron celjskega ko'odvora so ztdont-li kakor iz enega grla urnebesni »živio-klici«, »Celje je slovensko« itd., da je kar odmevalo po mestu. Nemču'ji si ni^o upali na dan ! Skupščina se je završila v najlep šem redu. (Konec tfga poročila je po nafe juČ/i zakasnil. Op. ured.) Domače vesti. Vojni zapovediiik FZM. Succovatyje pregledal v soboto pešpolk št. 97, ki je te daj na vajah v Ilirski Bistrici. Odtam se je FZM. Succovaty odpeljal na Rakek. »p venske in hrvatsse uloge na sod ščih v Pri morju a za sloveaskimi ulegami morajo pri hajati — ker v to sili avstrijaki državr osnovni zakon — s'oven^ka in hrvatska ie ševanja in slovenake in hrvatske razprave. Bedasto je torej govoriti o agitacijah nae;li odvetnikov! Slovensko oziroma hrvatsko uradovanje teh pos e injih j jprodukt duševne, narodne in politične evolucije, ki ee vrši v našem narodu. Ce bi ne bilo naroda, fci zahteva in želi uradovanja v svojem jez'ku, bi tudi odvetnika ne bilo, ki bi silil s 1a" kim uradovanjem. Take stvari 6e ne da lo usiljevati. Te dni je razgrajalo laško glasilo radi neke razprave na okrožnem sodišču v Rovinju, ki se je vsled hiva s'iega priziva vršjla na hrvatskem jeziku. To da je nečuven^ nedopustno poslovanjevanje sodišč. Najlepša pa je ta, da »PiccJo« niS ne omenja raz- dajal tej družini, vcb čas svojega bivanja pri sodbe na VBklicui razpravi. Šio je namreč za žaljenje na časti. Prvi sodnik je toženca rešil krivde. Proti tej razsodbi je pazicski cd-vetnik dr. Kurel 6 ulcžil hrvatski sestavljen priziv. A »Piecolo« — kakor rečeno — n č ne omenja razsodbe. Pa ne da je BodiŠče v Rovinju ugodilo hrvatskemu prizivu, da je hr;at§ki priziv imel cažtljeni vspeh?! To bi bilo strašno, ker bi pričalo da so šli tudi sodniki med — agitatorje ra poslovanjevanje primo-skih sodišč ! Siromašni »Piccolo« ! Zastonj se trud s ! Moreš-li z&ukezati So5i, naj ne te5e v morje ? Istotako ne saustav.š »poslovanjevanja« bo-dišč, ker to ni n.Č druzega nego neizogibna posledica narodnega preporajai»ja večine prebivalstva v deželi ! Iz Logatca. Ko sem se po desetih ietih zopet vrnil v Logatec, v svoj roj6tai kraj, obšla me je velika žalcst, ko sem zapazil, kaj vse se je v tem času spremenilo v Logatcu. Pred par leti so Dol. LogaČani ustanovili obČekor.stno mlekarne. A žalibog opazil sem, da bo uslužbenci v mlekarni sami Nemci, oziroma Italijani. Ko sem ei ogledoval mlekarno, se mi je zdelo, kakor da sem zašel v kak pristno nemški oziroma italijanski kraj, kajti iz ust uslužbencev nisem slišal niti besedice slovenski in v Bredi svoje slovenske domovine eem Be moral posluževati tujega jezika. To so žalostne razmere v Dol. logaški mlekarni. Škandalozno je tudi to, da se na hiši, kjer se blesti lepi napis »Posojilnica« nahaja tudi Btara zamazana tabla z napisom >C. kr. okrajna žandarmerijska komanda«. V vsaki borai vasici na Krasu imajo poleg nemškega saj pravilen Blovenski napis, a v Logatcu še nismo toliko napredovali ! Pred dvemi leti je bil v Logatec premeščen v Trstu obče-znani nemčur g. ces. kr. »rantar« Krucst Aljančič. Nastanil se je v »Kušljanovem gradu« at. 41, kjer je dobil somišljenika v oiebi gospodarja g. H.f ki je tako daleč prišel v svoji ljubezni do nemškega jezika, da je začel svojo gospo učiti nemščine, dasiravno on sam govori takozvani »kuheltajč«. Aljancičeva gospa pa že tako zna tisto svoje lepodoneče »kočevsko« narečje. Mordi namerja g. Aljančič ustanoviti tu kak nemški „Verein" ? Mt pa menimo, da bomo vseeno srtčai brez njegovega „ Vereina". Glavna nemškutarja Bta pa seveda g. župan Muli*v in njegov adjutant g. Murschetz. naznanjenih strank, skupaj 1826 gostov. Vročina t Ljubljani. Iz Ljubljane poročajo : V ponedeljek ob 2. in pol uri po-poluine ie kazal toplomer v senci 33 in pol stopinj Celzija, na Bolncu pa 55 stopinj. Lju-bljan ca je vsl®d euša tako vpadla, da jo pri izlivu Gradašce lahko otroci prehajajo. Zginila deklica. Že od zadnjih dni julija pogrešajo v Vrtojbi 10 in polletno dekl ico Katarino Ambrcžič, in ne vedo ničesar o njej. Deklica je bila prevečkrat tepena in baie radi tega je zapustila domačo hišo. Čudak. 17-letni delavec Marij Nogarato doma iz Tržiča, se je včeraj v jutro na vse zgodaj zabaval na trgu pri rudečem mostu s tem, da je tam razmetaval klopi, ki služijo branjevkam. Redarji so ga najprej pozvali na red, a temu pozivu Be jo on odzval nadalje-vaje zvojo zabavo ter je poleg tega še zapel : »Lasse pur che i canti e Bubi«, češ, vi le govorite, kar vam drago, jaz pa delam, kar mi drago. Veled tega so ga redarji aretovali ter ga djali pod ključ. Aretovan je bil včeraj po policije kem oficijalu Juriju Titzu 50-1. godec Ignacij Ingar-ten, doma iz Trsta, in sicer vsled teralnice, ki jo je izdalo proti njemu okrožno sodišče v Rovinju. Ingarten je obtožen nekega zločina proti naravi. italijanske meridijonalne akcije--, akcije BTo Tinto 13.25 Mirna. London. (Sklep) Konsolidiran dol? 88T/1(1 Lombardi 3l /, srebro 21S/16, Španska renta 85l/4 italijanska renta 102'/*. tržni diskont. 215/10 menjice na Dunaju —.— dohodki banke 17.000 izplačila banke —.—. Trd.a. Tržna poročila 9. avgusta.. Budimpešta, Pšenica za oktober 10.81 do 10.82; is. april 11.01 do 11.02 Rž za oktober S 50 do 8 51 ; za april 8.77 do 8.78 Oves za okt. K* 7.40 do 7.41; zh f pri I 7.65 do 7.63 Koruza za avgust-—. do .—, za sept. 7.36 do 7.37. PSenica : ponudbe dobre; povpraševan e oživljeno, trdno. Prodaja 80.000 metersfeih stoti. z:i 5. stotink višje Druga žita trdno vzdržano Vreme: oblačno. H a vre. (Sklep.) Kava SantoB good ave. rage z» tek. mesec po 50 kg 42.50 frk, za dec. 43.50. Mirna. M am b u r g. (Sklep pop.) Kava Santos goo. average za september 35l/A, za dec. 353 za marec 36V«, za maj 37'/4 mirno. — Kava Rio navalna loco 35—36, navadna reelna 37—39. navadna dobr* 40—42. Hamburg. (Sklep.) Sladkor zb avgust 20.30, za sept. 20 40, za oktober 20.85, za dec. 20.90, za marec. 2i.*5. za maj 2150. Trdno. — Vreme : lepo. Sladkor tuzemski. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.—, Tatvina. V neki shrambi v ulici del marec-avg. 66.50 do 68.— Concassč in Melispile , ,i. . 5 . „ promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— dn r arneto so neznani tatovi ukradli te dni vec ----- ---- —.—, marec-avg. 68.30 do 69.30. Nora bolezen. Iz Gradca poio5ajo, da i komadov perila in obleke, eno sliko in eno1 London. Sladkor iz repe aurov 103/16 3h. , -i • x Java 10 9 fh. Tidno. je bila izvršena New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bodeće mej 1. t. m. in predvčerajšnjim dnem, je bila dobave, vzdržano, 5 st. znižanja, nespremenjeno. „ i. ... Pariz. Kž za tekoči mesec 14 65, rt za včeraj pr.javljena policiji. ^pt. 14.75, za september-december 15.15, za nov. Mal požar. V zalogi olja, žvepla itd. februvar 15.90 (mirno.) — Pšenica za tekoči rae-tvrdke M hael Truden se je včeraj popoiudne SJ^fVfiio"m^-febr.'M.M. (S^Tj^™^ vnela neka čistilnica za olje. Bta primarij štajarske deželne bolnišnice dr. ■ veliko zrcalo. Tatvina, Klotz in dr. E. Ganea opazila pri 30 osebah neko novo nalezljivo bolezen, ki je zelo podobna influenci. Bolnika boli glava, na to ga trese dva do tri dni mrzlica. S tem je združeno pomanjkanje teka in vnetje vratu. vnela neka čistilnica za olje. Iz tvrdkine koči mesec 29.50 za sept. 29 75, za sept.-december TramTSjeri uslužbenci eo si ustanovili pisarne so takoj telefonirali gasilcem, ti so Sf^ee™?«' -3° 7. '"e^.^oS? svoje posebno podporno društvo. kmalu prišli na lice mesta z dvema gasilnima za eept. - december 48.75 za januvar-april 60.25 . , . . , , i- , t> i- (mirno. Špirit za tekoči mesec 4i.—, za sept. 42.-- 2o letnico obstanka je minolo nedeljo vozovoma pod poveljstvom g. Bugliovaza. 2a 8ept.-december 38.25 za januvar-april 3«.— obhajalo gasilno društvo v Kranju na jako Mali požar — ki bi pa bil lahko postal (mirno). Sladkor surov 88° uao nov 251/* — . m j • i -i r?- - i• i . -i . t „ Ai j (mirnoj, bel za tekoči mesec 2S1 „ za sept. 281/* slovesen način. Tem povodom je bil ves Kranj prav velik—je bil kmalu pogasen. Škode sa za okt _jan ^ za januvar-april 303 A (trdno) ra"- v zaBtavah. še ni moglo ceniti, ker se se ni dognalo, tiniran oil/g—62 Vreme: oblačno. Za možko podružnico družbe bv. Ci- koliko olja da je pokvaril požar. __ _ __ rila in Metodija bo darovali povabljeni goatje na svatbi g. Angelja Martelanca z gospico Dorko Trobčavo, v želji, da bi novoporočenca sledila vzglednemu narodnemu delovanju g. Ant. Trobca — 21 K 40 st. Stavko pri električni železnici v Razne vesti. Listnica uredništva. Onim gospodom, ki nam pišejo v zadevi Togostrasse. Berolin, glavno mesto nem- krčme >A1 Vetturinoc, odgovarjamo, da, ako škega esearstva ima že cesto, ki bo jej dali sinovi t rčmarjevi rabijo pred gosti bjsedo ime po japonskem admiralu Togo: »Togo- »Ičavo« in ako so užaljeni po demonstrativ- Ljubijani bo brneli v nedeljo. Promet je bil straase< (Togova ulica). nem polaganju >Gaz?ettina« na mize, ter po deloma ustavljen, ves dan je b.lo v prometu Japonske Železnice. Na Japonskem rabijo vžigalicah »Lege« — je odpomoč povsem le 6 voz. V ponedeljek zjutraj so prišli že sedaj na železniških progah namesto lesa žgano lahka! Kedor je Slovenec in se čuti takega nekateri prosit, raj jih sprejme nasaj. ilovico. ^ — naj bodi v krčme k Slovencem, kjer ga Otvoritev Aljaževega doma v Vratih Dragi cvetlica. Na letošaji vrtnarski po- gotovo ne bodo žalili. Upamo, da bo tako se je vršila v nedeljo na najsijajnejši način, «rledni razstavi v Manchestru je bila videti najbolj vstreženo gg. dopisnikom. Na otvoritvi Be je zbralo nad 600 turistov cvetlica orhidej«, ki je bila vredna pet tisoč ,----- izmed najodličnejših stanov, med katerimi je dolarjev (12.500 kron). Apatovaćka kiselica. Ova naša domara, ljeko b;lo tudi mnoeo Ćehov i 200 POŽarov je bilo meseca julija radi v,ta 1 Pitka voda se v,še j svestrano traži. B * !_ i-i__ . i x. j -i ., Xa glasuje kaj izvrstni stolni i ljekoviti napitak, Slavje prostovoljna požarne bramhe vellke v področ,u dunajskega gasilnega pa ^ ^^ preporJČuju bole9tJQikom k:l/vrIo v Postojini povodom 25-letnice obstanka arnatva. zdravu mineralna vodu. O njezinu dobrom glasu i drnštva. Slavnoat se bo vršila nepreklicno Kreteni Ozdravljivi. Profesor na dunaj- ljekovitom djelovanju, najbolje svjedoče ne samo diša slovenski tako da si mora vsaki človek dne 14. avgusta. Izvajala se bo po nastopnem skem vseučilišču, dr. Julij W igner je iznašel znatno povećani konsum u naSoj domovini, neg> i vsporedu : V predvečer mirozov z bakljado. sredstva, s katerimi je možno ozdraviti kreti- mnogobrojne naručbe iz inozemstva na 1 X VT ji. j „ tj- o \ nižem sije, Belgije, Egipta i susjednih balkans^ 1.) V nedeljo dne 14. avgusta budniea. 2.) nizern^ . gdje naža Apatovačka kiselica posvema u. ob 7. uri zjutraj vsprejem z zjutranjimi vlaki I Velikanska defravdacja V Londonu je toli alavljeni „Giesshubler" i druge inos: dešlih gostov. 3) Ob uri in pol sv. maša poneveril neki uradn:k londonske tvrdke Roth- Milo nam je konatatovati, da je na§a m- narodnjaRi. da velijo takega nenarodnjaka za za požarne brambe. 4.) Po dovršeni maši ^hild, p.) imenu Blumentha\ nad 300.000 stekla toliko priznanja u inozemstvu. zbirališče na glavnem trgu, potem odkoraka- ^ntov šfcerlingov (= 7 200.000 K). b>re po svjedočbah bečn^kih auhtonte . ■ Rodila petero dece. Iz Padeja na Ogr- broJmIn, Daručbam'- Je Pr,llka- da ^ misliti, da je on načelnik kake občine ,rajha*. Oovori se pa, da odftopi rd županstva, česar se seveda Že ves Dol. Logatec veeeli. Ali žalostno je za Dol, logaške občine, ki so pravi župana. Ali v zadoščenje nam je vendar, da ao enkrat izprevideli, da ta mož ne more sedeti na županskem stolu. Ša bolj zagrižen nemčur pa je tuksjšni poš ni uradnik, župa nov aijutant g. Murschetz, doma iz, slov. Štajerja. Ta pa je prišel ža t^ko daleč, da nje k slavnostnemu vlaku; defiliranje in od-I ------ ------------— - j- -- ba oye domac,3 kiaelice jo5 v korakanje v trg. 5.) Ogled trga, potem skem Javljajo, da je žena dninarja Sindora vla3titoj domovini> pa da će s razhod. 6 ) Ob 11. uri zborovanje delegatov Mesarosa rodila te dni petero dece, štiri sine 7tisnnti s:rane od nje Često lobije miner- v v šolskem poslopju. 7.) Ob pol uri popoiudne in h&erko. Prvorojeno je Živelo 9. drugo ~ ~ slavnostni bankei|v hotelu »Rbnik« (kuvert dvoJG b> a 5atrto 2 uri» Peto dete Je rojeno GAL "Ja IPSI, vodt. niti ne ve, da ga je dojila s'ovcnaka mati in se j 2 kroni 80 stot.) 8.) Popoiudne ob 2. uri mrtvo. baba po vasi, da je pristen „hajlovec". Prepira ee skoro z vsakim človekom, tako, da je zelo nepriljubljen. O Rusih vedno trdi, da eo barbari in pravi, da v sedanji vojni zmagajo Japonci in da preustroje Rusijo. Mi pa ee nadejamo, da zmagajo Rusi, in zelo koristno bi bilo, da bi Ruai njega preustrojili, da bi ee spomnil zopet enkrat, da je aloven -eke matere sin. Od g. Brusa bi bilo tudi pričakovati, da bi odstranil tisti svoj stari napis in napravil druzega, pravilnejšega. — Ćudno sa nam zdi, čemu rabimo v Logatcu poleg s'ovenskega, nemški napis ,.Hebame"? Menda za g. Hodnika in družbo. Poleg tega emo Dol. Logačani tudi tako srečn:, da imamo tvornico, v kateri so uradniki sami Italijani, ki kaj radi zabavljajo čez caa Slovence. Zato jim B;etujemo, da naj poberejo svoja kopita nazaj v svojo blaženo „bogato" Italijo. Proti koncu svetujemo Gor. Logačanom, da bi od-etran li tiate občinske napise v nekaterih va eeh. Saj je vendar sramotno za popclnoma slovensko občino, da ima na prvem mestu nemški, potem šele slovenski krajevni napis. S temi črticami pa n'smo mislili morda žaliti narodni čut naših SDvašČanov. Ali to so reč>, ki se morajo odstraniti, da nam bo naš kraj v čast in poaos pred slovenskim narodom. Logačan. Zmerjal je se »ščavi«. 27 letni, iz Be netk sem pritepeni Karol Musone je b 1 ne koliko časa na stanovanju pri nekej s'ovtn*ki družini v ulici della Tesa. Musone je pa in pol uri zb rališče na glavnem trgu odhod v po8toj;nBko jamo. (Vstopnina za gasilce v društveni opravi 50 Btot., za druge 1 krono). Zvečer umetaljni ognji. Sodelovanje vojaške godbe osigurano. Obad za možtvo proti izkaznicam. V ostalem pa radovoljuo odgovarja odbor na morebitna vprašanja. Prodajanje mleka v Trstu. V zmislu Borzna poročila dne 9. arsrust*. Tržaška borza. italijanski bankovci K — —.—. Nemčija K 117.20—117.40, nemški bankovci K--—.— avstrijska ednotna renta K 99.15 — 99.40, cgrska predloga mun cinalne delegacije od 15. junija kronska renta k 97.— 97.20, italijanska renta K , , . . - j 1021/, 102»; kreditne akcije K 639.-^--641.— t. J. prepoveduje c. k. namestništvo iz zdrav- držav4nP želeinice K 632.-- 634.-. Lombardi K stvenih razlogov prodajanje mleka okolo ido- 85.— 87.—, LloydovA akcije K. 680— —684.— . . . . j.-* Srečke: Tisa K 323.-327—, Kredit K 462.— čim prodajalcem in ponujanje od hisedohiše. do 472.—, Bodenkredit 1880 K 301— 311.—, Bo- Ta prepoved pa, seveda, ne zadevlje direkt- denkredit 1889 K 292.— 302 —, TurSke K 126.— , ' 1LJ -v po 128.- - Srbske —.— do —.—. nega prodajanja naročenega mleka poBamič-, nim rodbinam v TrsU od strani kmetijstev. | Dunajska oorza ob 2- url nonol _ ... , , , . . j) predvčeraj danes Ta prepoved bo veljala za dobo dveh let od Drfavni dolg v papirja 1. sept. 1904 dalje. i « « v 8rebru r> . . j -11 .! Avstrijska renta v zlatu Dez. Zs včeraj popoiudne je bilo nebo v kronah 4°/» lepi pripravljeno za dež. Zvečar je začelo Avst. investicijska renta 31/,*/, . ^____,_______ ! Ogrska renta v slatu 4°/. „ „ v kronah 4 •/. „ renta 31/, Akcije nacijonalne banke LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedičai Napoleoni K 19.01—19.04, angležke lire K —.— aparati, aparati za vzravnavanje života, d0 _.—, London kratek termia K 239.75 240.10, ni)flnri ™ nAnPt Francija K 95.--95.1o, Italija K 94 95 — 95.15 pasovi za popek, sospenzorji. Naročbe se izvrše po meri. bliskati. Ckolu polunoSi pa se je vsul močan dež mej bliskanjem in grmenjem. Deževalo je prav močno dobra pol ure, Kreditne~akcije potem je pa začel padati drobneji in mirneji dež, ki je trajal celo noč. Ta dež je prišel ravno teden dnij po zadnjem dežju. Prepovedan ptičji lov. V goriški okolici je ptičji lov popolnoma prepove Jan. Taka prepoved bi bila na mestu tndi v tržaški okolic . Utonil j* pri II. Bistrici vojak pešpolka št. 97, Joaip Zilar, doma iz Cirknice. Baje ni znal plavati. luO.15 100.15 119.15 9H.30 91.10 119.05 97.10 o9.— 1605 — 638.75 23h ho 100.15 100.15 119 25 99.30 91.10 l i 9.05 97.10 S3.95 1611 — 641.50 239 87 PREDMETI ZA BOLNIKE. NajveSa solldnoat. txnrv»n oku> kjva coseJeTe « prmetanton \ž^ro«g žitne have pOSKuS:TE' Vicen flr»fovojne*. ^ os t na 5 ooi*7j«4 đ K 50 h lr»r\co. 7^__.-^DOMACl PRIJATELJ- Zjdrcčt foCarna ji!** Vrcge Vl/I London, 10 Latr. 100 državnih mark 117.221/, 117.22 20 mark 23.45 23.45 20 frankov 19-03 J9 03 10 ital. lir »5.10 95.10 Cesarski cekini 1131 11.31 Parlžka In londonska Oorza. Pari s. (Sklep.) — francoska renta 97.90 5°/0 italijanska renta 103.65, ftpanski ezteriear 85 97 akcije otomanske banke 566.—. Parit. (Sklep.) Avstrijska državne Želeen" ___ Lombardi —.— uniHcirana turška renta 86 47 menjice na London 252.55, avstrijska zlata rent* 10Ž.— ogrska 4% zlata renta 100.50, Lftnderbanh —.— turške srećke 121 75, parižka banka —.—, Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi - ulica Tesa št. 52. A. - (v lastni hiM.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, da se nI bati nikake konkurenca. Sprejemajo se vsakovrstna dela tu i po posebnih načrtih. Daitrovan oenUc bresplsftao la 1 Združeno avstrijsko parobrodno delničarsko društvo trst. (Avstro-Amerikanska proga), trst. Nova redna, hitra in direktna služba za blago in potnike mej Trstom in Novim Jorkom. Hitri in elegant ii najnovejši parni t ------ G E H T IT —ms 6500 ton. odpluje dne 12. argiista v Xori York. Poštnina znaša III. razred K 180.---I. razred K 300.—. Potrežha in hrana vsak dan svež kruh in me^o) dobro viao, zdnviišk* službe. Farniki si električno razsvetljeni in ventilirani. Potniki III. razreda imajo popolno svobodo na krovu. Za pojasnila se je obrniti na društvo v Trstu, ulica Molin piccolo št. PAROBRODNA PLOVIDBA Serafin Topić in dr. S 15. junijem 1905 se je uvedla s paro'jroiom VILA uri zjutraj-uri zjutraj. Svoji k svojim ! M. Stoppar v Trstu ulica S. Giacomo 7 (Corso) priporoča svojo novo preurejeno pekarno in sladčičarno Vsakovrstno sladčice ter 3 krat na dan svež kruh raznih vrst. Tu- in inozemska vina v buteljkah. Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu. podpirajte družbo Cirila in Jtietoda! BBHEB!S| Po visokoj kr. zemaljskoj vladi proglašena ekovitom rudnicom čista alkaličko-muriatička £patovačka kiselica nije eamo najbolje i najzdravije stolno piće, već je i najkorisnija i najglasovitija liekovita voda, koja je ud prvih liečničkih autoriteta preporučena i djeluje nensdkriljivo kod bolesti želudca. pluća, grkljana, raznih katara, astme, mjehura, kamenca. hemeroida zlatne žile), natekiih j zrnatih jetara. žgaravice i raznih ženskih bolesti. Odlikovana sa 13 zlatnih i srebrnih kolajna. „UPRAVITELJSTVO VRELA APAT0VAĆKE KISELICE", ZAGREB, Ilica br. 17. Dobiva se u sviem liekarnama, trgovinama mirodija, restauracijama i gostionama. Najprimernejše letovišče za tržačane je Krafna leg*, obziren park s senčnatimi sprehajališči, brez prahu, mirno bivanje, čis»t zrak, krasen razgled na divno romantično pokraj.no v ozadju in na zelene griče n doline, ki se v ospredju razprostirajo do morja. Lepe zračne sobe z dobro hrano za letovi&čnike. Nizke cene. Nizke cene. pri Borštu. Za izletnike dobro urejena restavracija : Izboren teran, mrzlo pivo, okusne jedi. Svojim rojakom se posebno priporoča udana Eleonora Ferluga lastnica. brza proga TRST—KOTOR tikajoča Lošinj mali, Zadar. Spljet, Vis, Korčul in Gruž Odlazi iz Trsta \>ako sredo ob 8. uri zvečer | Odlazi iz Kotora v-ako soboto ob Dolazi v Kotor vsaki petek ob 5. uri zvečer | Dolazi v Trst vsak ponedeljek ob 7. S 24. junijem 1904 se pa uvede tedenska proga TRST—METKOVIĆ tikajoča Izolo, Piran, Rovinj, I„o£inj mali, Zadar, Biograd, Trog r, Kaštel, Spljet, Vis, Makarska in Trpanj,. Odlaz iz Trsi a vsaki petek ob 8. uri zjutnij 1 Odlaz iz Metkovića vsak ponedeljek ob 10. uri zj. Dolaz v Metković vsako nedeljo ob 4. uri pop. j Dolaz \ Trst vsako sredo ob 9. uri zjutraj. Ostane tudi za naprej nespremenjena brza poštna proga TRST—KORCUL, tikajoča Pulj, Lošinj mali, Zadar, Spljet. Bol, Jelšo, Štarigrad, Hvar, Viđ, Komiž, Veloluko in Lastvo. Odlaz iz Trsta vsako nedeljo ob 7. uri zjutraj. | Dolaz v Trst vsak petek ob 7. uri zjutraj. Za zgoraj imenovane proge se sprejemajo potniki I., IT. in III. razreda s 50°/o popustom tarifne cene in sicer : iz T-sta v Kotor | iz Trsta v Lošinj mali . razr. K 19.50, II. razr. K 13.60, III. razr. K 7.80 | I. razr. K 4.20, II. razr. K 3.—, III. razr. K 1.60 Postelja za vsako noč K 1.—. Obed na parobrodu K 2.40, večerja K 2 — brez pijače. Pristanišče parobrodov v Trstu na pomolu Giuseppina. Gospodom uradnikom, trgovskim potnikom, dijakom itd. se dovoli še posebni popust. Za pre ^ zui listek tja in nazaj (veljaven 1 mesec) 20"70 popusta. Potniki naj se obrnejo na Agencijo v ulici Vincenzo Bellini 1 (Palača Carciotti) Tel. 1521- Frostovoljna sodna dražba nepremičnin Pri c. kr. okrajnem sedišču v Kamniku je po prošnji lastnic fjo^pe Marije Fitcher, Mtarejse in nedoletnih, Alt.rije, Aoe, Helene iu Ju&ipine .F\tcber na prodaj po javn d ft ž bi zemlj šee vložek štev. 224 kat. obč. Kamnik tvorefti »hotel Fisclier« ; k eteaiu tjuda hiša š\ 9'J v Ktrouku vitni saloo, lerleaica, drvarnica, kopalnica. gospodarsko pa?l pje (obst ječe iz remize z\ voze, h'eva in šape za ateijo), velik l^p s-ecčnut vro in vsa za obrat hotela potrcbia pritikline, kakor tidi premičnine ; r a vrh t<» seje u-tanovila izklicna cena v znesku 50 000 K. Dražba se bo vršila dne 25. avgusta t. 1. dopoludne ob 9. uri pri tem scdišSu. Ponu ibe pod izklieio ceno se ne sprejmo. Na posestvu zavarov-inim upnikom ostanejo njihove zastavne prav c?, brez osira na prodajno ceno. Dražbeno izkup'lo je založiti pri tem sodišču. Dr< žbene pogoje je mogoče vpog^dati pri tem »od š?u v sobi štev. 3. C. h okr. sodišče ? Kainniko, oieM L, dae 5. avgusta 1904. prodajalnica izgotcvljenlh blaga lila Gilta ti Triests" tvrdke EDVARD KAZtASGE K « Pi X K K K X « X K X X Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenreiino nizkih cenah Izbor boljših in navadnih saovij. VELIKI IZBOR izgotovljeniii hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki se napravijo po meri. Avtorizovana krojaeuica. K K K K ^K! Jstanovljeno leta 18" o oj G d •d o h Priznano najboljše Oljnate barve zmlete s stroii najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočajo z jako maihno množino pobarvati veliko povrčino, razpošilja po nizkih cenah yf<)olf JCaupimann v Ljubljani prva tovarna oljnatih barv, firneza. laka in steklarskega kleja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Ilustrovani ceniki se dobe brezplačno. ti 8 * o o« jp p p p- o Of 3 O 8 Pisarna za vojaške zadove. Dovoljena od vis. c. kr. namestništva v Trstu Piazza della Borsa št. 5, II n. Podaje ustmeno in pismeno nasvete in pojasnila v vsrh vojaških in branibenih zadevah Sestavlja prošnje in uloge zadevajoč jednoletoe prostovoljce, nabore, oproščenja in preložitve on žnih vaj ter kontroln h zborov ; pre Ičasne ženitve, sprfj-^m gojecc^v v vojaške odgajaliača, utoke (rekurze), rdclamscije itd. Uradne ure vsak dan od 9. do 1. iaod 4. Ho 7. pjpoludne. URAR F. PERTOT v Trstu, nI. Poste iiuove št, 3. oriporoča veliki izbor ur : Oinejra. Sehaff-hause Long-Ines, Tavannes ird., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za ?ospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. < Grand Restaurant Hacker ) Sv. Ivana trg štv. 5. Krasen vrt. Velika dvorana. 9 >nl;iši* pripravljena večerja za cas, ko končajo gledališke predstave. Cene zmerne ! 9V Največji konfori! Postrežba točna! Svoji k svojim OBUVALA. — Dobro jutro ! Kam pa. kam — Grem kupit par čevljev! — Svetujem Vam, d'i greste ir ulico Riborgo št. 25. po domače k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za možke, ženske in otroke. Isti popravlja male stvari brezplačno ter sprejema naročbe vskovrstno obuvalo na debelo in drobno. Lastnik: Peter Reliar. wr Zaloga ^m izvozno-marčne (E^port-Marzen) in vležane (L-ager) z== Five = v sodčekih in v boteljkali, kakor tudi — Kvasa = iz tovarne Bratov Reininghaus Steinfeld pri Gradcu, zaloga Jtfattonijeve giesshiiblcr večino sveže kisle vode po zmernih cenah P" ANTONU DEJAK junior TRST Via degli Artisti štev. 11 „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000,000 Kupuje in prodaja na vrste rent, eaatavnih pisem, prijoritet, komunalnih cbUgscij, srečk, delnic, valut, novce? in deviz. frontM izdaja k mksma žrebanja. ^ Zamenjava in ukomptoje izžrebane vrednostne papirje in vnovćnje zapale — kupone. __-■ —z Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl - Izgubi - Vlnkuluje In dlvlnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. Bskampt im Imkmmmo ■taio. 'Vi IV Bornim msuroćilm. Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obresum. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do ■ dne vzdiga. = Promet ■ čeki in nakaznicami.