Stav. 396.
V Trstu, v
Izhaja vsak dan, tudi ob nedelja* In praznikih,
ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne.
Uredništvo : Ulica Sv. Pranttft* Asifkega IL 20. L nadatr. — V* dopisi na) k po4UJ«>o uradnUtvu lifta. Ncfrankirana "
sprejemalo in rokofM te ne vrataja Udajatell ia odgovorni urednik Štefan Oodtaa. Ihta .Edinosti*. — Ttak tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge s omejenim poroštvom v Trsta. aHca Sv. FranCUka AsiSkafa £ ML Telefon aredniihm ta narava Itav. 11-17.
M. novtmbra 1914.
Naročala« caala: Za eata lato
Za nedelfako ladafa aa cda Ui u pot leta.........
• ••••••a
.«••••« • e__
Letnik XXXIX
Poiamaiae itevltke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širok osti ene kolone
Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 —
vsaka nadaljna vrsta . . ........... 2*—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglate sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. NaroCnlna ta reklam trlje te poMljaJo upravlMiata. Plačuje ae izključno (e
■pravi .Edinosti*. — Ptača ta taCI aa v Trata. Uprava ta tateratai oddelek ae naktoata v uHd Sv.
------ ft. SOL — PPtootaaaMnfeta rabin It S4J.051
Z nemsKo-francosResa bojišču,
BERLIN 23. (Kor.) »VVoltiov urad* poroča: Veliki Klavni stan, 23. novembra dopoldne.
Boji ori Nieuportu in Vpernu se nadaljujejo. Malo angleško brodovje, ki se je dvakrat približalo obrežju, je bilo pregnano od naše artiljerije. O^enj angleških mornariških topov je bil brezuspešen.
V Argonskem lesu pridobivamo korak za korakom na ozemlju. En strelski jarek za drugim, eno oporišče za drugim jemljemo Francozom. Vsak dan vjamemo precejšnje število Francozov.
Neko nasilno poizvedovanje proti našim pozicijam vzhodno od Mozele je bilo z našim protinapadom odbito.
Vrhovno armadno vodstvo.
LONDON 22. (Kor.) »Times« objavljajo pisma angleških častnikov, ki se nahajajo na fronii. Neki artiljerijski oficir piše:
Z !<>rja prihajajo veliki viharji, spremljani (»d ledeno-mrz!ega dežja. Ceste so ne-prelK*3ne. Avtomobilska vožnja je velika aventura. Pravi čudež je. kako da moreio motorni kolesarji še izvrševati svoj posel.
Pisec graja molčečnost uradnih mest v Londonu in pravi, da morajo oblasti vendar izprevideti, da je treba dati občinstvu več poročil, da ne nastopi lepega dne pol^m.
Neki drug oficir piše: 2elim skoraj, da stopijo čete naših sovražnikov na angleško r>brežje. Ne verulem namreč, da bi bilo mogoče prepričati naše javno mnenje o strahotah onih dejstvih še na kak drugačen način.	____
Volno s Turčijo.
Torki naznanjalo sove mm nad RosL
CARIGRAD, 22. (Kor.) Glavni stan javlja uradno: Turške čete so dospele do sueškega kanala. Pri Kantare je prišlo do boja. v katerem so bili Angleži poraženi in so pobegnili ob velikih izgubah.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Agence Otto-mane objavlja nastopni komunike glavnega stana:
Z božjo pomočjo so naše čete dosegle sueški kanal. V boju med Skataze in Ker-tebe, dveh 30 kilometrov vzhodno od kanala ležečih vaseh, je bilo več oficirjev in številno vojakov ubitih in mnogo težko ranjenih. Angleške čete so se umaknile v nerednem begu.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Agence Otto-mane objavlja nastopni komunike glavnega stana:
Naše proti Batumu korakajoče bojne sile so vrgle sovražne čete preko drugega brega reke Coroh. To krajino smo zasedli militarično. Naše čete so napredovale proti Artvinu in so zasedle ta kraj.
Glasom došlih vesti o boju pri Sat-Al-Arabu je ugotovljeno, da so v tem boju Angleži izgubili 750 mrtvih in kakih 1000 ranjenih.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Atence Otto-•nane priobčuje nastopni komunike iz glavnega stana:
Vsled napada na ruske bojne sile, ki so hotele napredovati po dolini reke Murad, so Rusi pobegnili ob velikih izgubah. Prisvojili smo si tri poljske topove.
Varnostne odredbe Turčije radi ino-zetneev.
CARIGRAD 23. (Kor.) Kakor se zatrjuje, bodo morali pripadniki sovražnih držav glasom nekega sklepa vlade od današnjega dne ostati tam, kjer se nahajajo sedaj. Osumljeni bodo takoj deportirani.
CARIGRAD 23. (Kor.) »Terdžumani HakikaU poroča, da pridejo glasom neke odredbe vsa inozemska finančna podjetja pod neposredno nadzorstvo vlade.
Izvoz zlata je strogo prepovedan.
Patrijotične manifestacije povodom proglasitve svete vojne,
CARIGRAD 23. (Kor.) Patrijotične manifestacije povodom proglasitve svete vojne se nadaljujejo po vsej provinci.
V Jeruzalemu so se vršile v veliki O-marski mošeji molitve za zmago Turčije, Avstrije in Nemčije. Tudi v Galipolju so se vršile manifestacije, tekom katerih so bile prirejene avstrijskemu in nemškemu konzulu burne ovacije.
List »Terdjumani Hakitat« proti zvezi Bolgarov z Rusi.
CARIGRAD, 23. (Kor.) List »Terdju-inani Hakitat« izjavlja, kako prava je politika Radoslavova, ki, namesto da bi se pustila zapeljati od onih, ki hočejo ščuvati Bolgare proti Turčiji, obrača svojo pozornost izključno na Macedonijo, kjer Bolgari pričakujejo osvoboditve. Tudi za slučaj, če bi hotela Bolgarska kaj doseči z rusko pomočjo, bi ji jutri ista Rusija to zopet odvzela. List misli, da bodo ravno tako dogodki, kakor obe skupini velesil, prisilili Bolgarsko, da se končno odloči za kaj. Ako Bolgarska misli odlašati še naprej, ostane zadej.
Turški list »Taswlr i Efkiar« o srbskem kralju Petru.
CARIGRAD, 22. (Kor.) Razpravljajoč o zmagi avstro-ogrskih čet v Srbiji prinaša list »Taswir i Efkiar« sliki umorjenega avstrijskega prestolonaslednika in srbskega kralja Petra. List pripominja, da je slednji po umoru kralja Aleksandra pod prelivanjem krvi zašel srbski prestol in da se danes nahaja v položaju, da zapusti srbski prestol v potokih krvi.
Turški višji komisar v Egiptu prispel v Carigrad.
CARIGRAD 23. (Kor.) Turški višji komisar v Egiptu je prispel semkaj z vsem posianiškim osobjein.
Število zaprtih angleških, francoskih in ruskih šol v Carigradu.
CARIGRAD 23. (Kor.) Samo v Carigradu je bilo zaprtih 53 šol. Listi pripominjajo k temu, da je tako veliko število šol delalo turškim šolam konkurenco in zastrupljalo turško mladino. V Carigradu je bilo dalje zaprtih 6 angleških in 3 ruske šole. Tudi v provinci so bile zaprte vse angleške, francoske in ruske šole.
Ruska panika radi prodiranja turških
čet
BERLIN 23. (Kor.) »Wolffov urad« poroča iz Carigrada: Vrhunec panike, katero provzroča prodiranje turške vojske v Aserbejdšanu. znači prošnja ruskega konzula v Tabrisu na nemški konzulat za varstvo in prepustitev ene nemške zastave.
Obretle facu morja zarti z mhml
PETROGRAD 23. (Kor.) Uradno se poroča :
Rusko obrežje Črnega morja je na daljavo 20 milj na mnogih mestih zaprto z minami. Prihodi in odhodi v ruskih pristaniščih Črnega morja kakor tudi v izlivih Dnjepra in Buga in pri Kerču so ponoči prepovedani.
List „Turan" o izjavah bivšega ruskega poslanika na turškem dvoru pl. Clersa.
CARIGRAD 20. (Kor.) Da se ponovno dokažejo slabi nameni, ki jih goji Rusija proti Turčiji in da se dalje dokaže, kako prav je ravnala Turčija, da se je priključila t< oz vezi, priobčuje list .Tanin" izjave prejšnjega ruskega poslanika v Carigradu pl. Giersa izšle svoečasno v listu ..Birsduuriga Wjedonr sti." Giers se ie izrazil sledeče: Crno morje mora postati rusko morje. Tudi morske ožine: Bosporus, Dardanele in Gibraltar morajo postati naška last. Arabska in Mezo-p tamija pa se morata dati Angteifci, Sirija pa Francoski. Carigrad naj postane majhna nevtralna državica itd. Te izjave, pravi list, so zanimiv dokument, kajti dokazujejo, da je ?r«M baron Gkcs v	M t na-
menom, da bi gojil rusko-turške odnošaje, temveč, da bi delal in koval načrte, kako naj se T určija razdeli in ti so odkrito v nasprotju z njegovimi izjavami, s katerimi je izrekel nado, da naj se dogodki v črnem moiju rešij prijateljskim potom. Ako je prejšnji poslanik izrekel tako odkrito svoje mne nje, tedaj to dokazuje sovraštvo Rusov nasproti Turkom. Upamo, zaključuje list, da posamezni narodi, ki so ostali še nevtralni, ne bodo zavračali krivde vojne na nas, temveč spoznali, da smo imeli prav.
Ustalo proti Essod prti radi njegovega srbofilstvo.
DRAĆ 21. (Kor.) (Prepozno došlo.) V Tirani je prišlo proti Essad paši do vstaje radi njegovega srbofilizma. V Hrano odposlani policijski šef iz Drača je proklamira! obsedno stanje in ie dal aretirati več nasprotnikov Essad paše.
Vsled tega koraka razdraženi, so odšli baje prebivalci okolice proti Tirani in so obkolili mesto. Iz previdnosti proti eventualnemu prodiranju vstašev proti Draču, je odposlal Essad paša danes ponoči okoli tisoč svojih pristašev na višine okolice in glavne dohode k Draču.
Promet s Tirano |e ustavljen. Brzojavna zveza je prerezana.
Bolgarsko sobranje.
SOEIJA 22. (Kor.) (Agence*tel. Bulg.) Potem ko je po adresni debati govorilo več vladi prijaznih govornikov, ki so odobravali politiko vlade, se je oglasil k besedi bivši minister Genadijev, voditelj Stambulovistične stranke. - On je spominjal na usodo Bolgarske in Srbije in je zavračal tezo balkanske zveze kot neizvedljiv ideal. Govornik je opozarjal na nevarnosti, ki nastanejo lahko vsled stališča opozicije, ki dovede lahko do novega nastopa sosednih držav proti Bolgarski.
Govornik je naglašal neugodnosti politike pogajanj z eno ali drugo vojskujočo se državo, politike, ki pomeni prvi korak k nalogi nevtralitete in bi izzvala tako vojno, proti kateri je ves narod. Te nevarnosti so tem večje, če se hoče pogajati samo z eno vojskujočih se držav.
Mi nismo, pravi govornik, niti rusofili niti rusofobi, kakor nismo niti avstrofili niti avstrofobi. Mi smo samo mnenja, da je naša dolžnost skrbeti za življenske interese države, ki obstojajo sedaj predvsem v tem, da se varuje nedotakljivost Bolgarske proti vsakemu napadu, naj pride odkoder hoče, in pa v tem, da se po možnosti poveča sedanje ozemlje Bolgarske. Vlada je že v začetku vojne proklamirala nevtralnost, ki ima pred seboj le bolgarske interese in se je po tem tudi lojalno ravnala. Ker odobrava to politiko ves narod, je ustanovitev kabineta patrijotične koncentracije nepotrebna odredba. Nevtralnost je sigurno pribežališče vlade. Mi se je moramo držati kolikor mogoče dolgo.
Podpredsednik Mončilov kritizira program opozicije in naglaša neomajno zaupanje večine v vladno politiko in izjavlja, da se mora ohraniti nevtralnost na vsak način; vendar pa je treba biti za vsak slučaj pripravljeni.
Na predlog posl. Mončilova je bila debata zaključena. Jutri poda izjavo ministrski predsednik Radoslavov.
Hm t ferin
BERLIN 23. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza se je danes zjutraj s posianiškim svetnikom baronom Haymerlom vrnil iz nemškega glavnega stana v Berlin. Grof Tisza, ki odpotuje zvečer na Dunaj, se je izrazil jako pohvalno o sprejemu v glavnem stanu.
BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Dopisnik lista »Pesti Hirtap«, Armand Pehari, ki se nahaja v zapadnem - nemškem glavnem stanu, poroča:
Grof Tisza je imel tudi v soboto pred-poldne enourao posvetovanje s tam odposlanim FML grofom Sttirgkhom in vojaškim atašejem oberstlajtnantom baronom pl. Bienerthom. Opoldne se je skupno ž njima udeležil obeda pri cesarju Viljemu. Cesar Viljem je sprejel potem grofa Tiszo v posebni avdijenci, ki je trajala približno pet četrt ure. V soboto zvečer je sprejel grof Tisza poročevalca lista »Pesti Hir-lap« in tam se nahajajoče avstrijske časnikarje.	_
derbanki« in njeni podružnici v Lincu znašajo podpisi 3,760.000 K, pri banki Union 7,860.000 K. Lista nižjeavstrijske eskompt-ne družbe izkazuje 4,109.000 K, lista podružnice Zivnostenske banke 1,100.000 K, lista Bodenkreditanstalta 4,370.000 K, av-stro-ogrske banke 8,662.000 K, lista dunajskega bančnega društva 7,765.000 K. Pri prvi avstrijski hranilnici je podpisalo 3000 strank 6,370.000 K.
V Karpatih smo prepustili začasno par prelazov Rusom. - Junaika obramba Przemysla. - Na belgijsko - francoskem bojiiiu so
prKell razvijati novi boji. - Vstala proti Essad paši radi njegovega srbofilizma.
Z ovstrusko-nukedo bojišču.
DUNAJ 23. (Kor.) Uradno se poroča: 23. novembra opoldne.
Na Rusko-Poljskem še ni padla odločitev. Zavezniki nadaljujejo svoj napad vzhodno od Censtohova in severovzhodno od Krakova.
Pri osvojitvi mesta Piliće so vjele naše čete včeraj 2400 Rusov. Ogenj naše težke artiljerije ima velik učinek.
Ruske čete, ki so šle preko spodnjega Dunajca. niso mogle prodreti.
Vojni položaj je zahteval, da smo posamezne prelaze preko Karpatov začasno prepustili sovražniku.
Dne 20. t. m. je potisnil izpad naših čet iz Przemvsla obkoljevalne čete pred zapadno in jugozapadno fronto trdnjave daleč nazaj. Sovražnik se nahaja sedaj izven področja naših topov.
Namestnik šefa generalnega štaba, pl. Hofer, generalni major.
Z nemibo-ruskega bojišča.
BERLIN 23. (Kor.) »Wolffov urad« poroča: Veliki glavni stan. 23. novembra dopoldne.
V	vzhodni Prusiji je položaj neizpreme-njen.
Na Poljskem nastop novih ruskih sil iz smeri Varšave še zavlačuje odločitev.
V	ozemlju vzhodno od Censtohova in severovzhodno od Krakova se napadi zavezniških čet nadaljujejo.
Vrhovno armadno vodstvo.
DUNAJ 23L (Kor.) Tudi danes je bU pri dunajskih kreditnih zavodih podpisan pre-
" Pri«"
Zahvala poveljnika tretjega armadnega zbora, generala peh. Colerusa pl. Geldern koroškemu deželnemu predsedniku.
CELOVEC 23. (Kor.) Poveljnik tretjega armadnega zbora, general pehote Colerus pl. Geldern je naslovil na deželnega predsednika. barona pl. Friesa sledeče pisanje:
V svojem in v imenu koroškega dela tretjega armadnega zbora prisrčno zahvalo za preljube pozdrave, ki ste mi jih, vi-sokočislana ekscelenca, poslali iz domovi, ne. Korošci, stari in mladi, se vojskujejo briljantno, ter so kljub vsem težavam in nevarnostim vedno dobre volje. Kovali so skupno na imenu, ki si ga je zbor sam pri-dejal s ponosno upravičenostjo, namreč: železni zbor. Zelo me veseli in časti, da mi je dano zapovedovati takim četam. Vam ekscelenca in vsem ljubim v domovini iz-relam tem potom za izkazano zaupanje in požrtvovalno skrb najprisrčnejšo zahvalo. Vaše prijazne vrstice sem pustil objaviti v celoti.
Blagovolite sprejeti ekscelenca izraz najglobokeje simpatije Vam čisto udanega Colerusa pl. Geldern, generala pehote.
Neresnične vesti o potopitvi nekega Lloydovega parnika.
TRST 23. (Kor.) Generalno ravnateljstvo avstrijskega L!oyda naznanja, da so razširjene vesti o potopitvi nekega parnika avstrijskega LIoyda popolnoma izmišljene.
Sprejem rimskih župnikov pri papežu. — Slovesnost v cerkvi sv. Petra.
RIM, 22. (Kor.) Danes popoldne se je vršila v cerkvi sv. Petra povodom sprejema rimskih župnikov po papežu, slovesna ceremonija. Praznično odičena cerkev je bila polna občinstva.
Ob pol 4 popoldne je prišel papež, ki mu je sledil njegov dvor, v baziliko, kjer ga je sprejel stolni kapitelj. Na srebrne trobente so svirali papeževo himno, ki je bila od navzočih sprejeta z navdušenim a-plavzom.
Po kratki molitvi v kapeli sv. zakramenta je sel papež na sedia gestatoria, na kar se je premikal sprevod po sredi bazilike k papeževemu prestolu, ki ga je zase! papež, obdan od svojega dvora.
Kardinalni vikar je prečital nato uda-nostno adreso, kjer izražajo Rimljani svojo udanost in nespremenljivo ljubezen do sv. Očeta.
Papež je odgovoril z nagovorom, v katerem se je zahvalil za poklonjena mu čutstva, na kar je podelil navzočim papežev blagoslov.
Seja zveznega sveta sprejela več različnih predlog.
BERLIN 23. (Kor.) V današnji seji zveznega sveta je bila vsprejeta predloga glede razglasitve najvišjih cen krompirju, potem osnova zakona glede ustanovitve druzega dodatka k državnemu proračunu za leto 1914/1915, dalje predloga glede izvedbenih določil k razglasitvi o uravnavi prometa s sladkorjem i. t. d., slednjič osnutek razglasitve glede prepovedi ažijo-trgovine z zlatim denarjem in osnutek razglasitve glede fiadaljnega podaljšanja meničnega in čekovnega zakona.
Sestavljanje angleškega vojnega proračuna.
LONDON, 22. (Kor.) Kakor doznaie »Morning Post«, je Chamberlain sprejel poziv zakladnoga kancelarja (finančnega ministra), da mu pomaga na sestavi .vojnega proračuna.
- Angleška plovba-ob vzhodni Afriki.
LONDON, 22. (Kor.) »Morning Post«: javlja iz Liverpoola: Obratni materijal za plovbo ob obrežjih vzhodno-afriške črte, ki je bil na šalupait in malih vozilih skupno 4600 ton, je prdržan v Beira.
Guverner v Clngtao. — Nemška posadka se prevede na Japonsko.
LONDON, 22. (Kor.) Kakor doznaie Re-uterjeva pisarna, je general Kamio imenovan guvernerjem v Cingtao.
Nemška posadka, ki je štela okolo 3000 mož, se prevede v koncentracijske tabore na
Dogovor med Francosko In Špansko glede Maroka.
PARIZ. 22. (Kor.) Glasom neke vesti v »Ternpsu« iz Madrida od 20. t. in., sta španski minister za vnanje stvari marki de Liina in francoski veleposlanik Goof-tray podpisala dogovor, po katerem se Francoska — dobivši od strani španskih sodišč v Maroku zagotovilo, da je francoskim državljanom v španskem pasu zajamčena pravna enakost — odreka pravicam in predpravicain iz kapitulacij. Križarka »GIasgow« v Rio de Janeiro.
LONDON 23. (Kor.) »Times« poročajo iz Newyorka: Brazilska vlada je dovolila angleški križarki »Glasgo\v«, da se posluži za nujne poprave doka v Rio de Janeiro. Križarki je za popravo dovoljenih sedem dni.
Težke izgube Srbov pri Valjevu.
SOLUN 21. (Kor.) Vsled težkih izgub, ki so jih imeli Srbi tekom zadnjih dni v bojih pri Valjevu, je bilo pripeljanih več kakor 800 ranjencev v Bitolj, kjer so Srbi najeli že zasebna stanovanja.
Železniška nesreča na progi Berlln-Kttln.
STENDAL, 23. (Kor.) Danes ponoči je zavozil D-vlak štev. 6 Berlin-Koln na kolodvoru v Schonhauser-Damma na nek tovorni vlak. Pet oseb je bilo ubitih, trinajst pa ranjenih, med temi dva težko. Materijalna škoda je velika. Vzrok je morda iskati v tem, da je bilo znamenje za »stoj« povoženo. Preiskava glede tega ni še zaključena.
Prepoved izvoza slanikov iz Anglije.
AMSTERDAM 23. (Kor.) List »Nieuw van den Dag« poroča iz Vlaadingena: Radi prepovedi izvoza slanikov iz Angleške, so dobili nekateri trgovci nevtralnih držav, ki se zadržujejo na Angleškem, poziv, da naj odpotujejo nemudoma.
Sličice iz vojne.
Rjovenje — bojno orožje. ... Na strahote vojne so se živci hitro privadili. V začetku je pogledal vsakdo na stran, če je zagledal pred seboj mrtvega, a sedaj se za take stvari sploh nihče več ne zmeni. Zdihovanje in stokanje ranjencev gane človeka ravno toliko, kakor tulenje in žvižganje krogelj. Treba se je pač na vse privaditi. Dosti drugačna kakor na Balkanu vojna sama na sebi ni. Najneprijetnejšo od vsega so končno deževni dnevi, ko je treba ležati v strelskih jarkih premočen do kože. Kdor ni na vojni, ta si gotovo nc more predstavljati, kaj se pravi sušiti popolnoma premočeno obleko in škornje na lastnem telesu. Škodovalo mi dosedal hvala bogu ni nič, upam da bo šlo tako tudi v naprej.
Potem ko smo dovršili svojo nalogo v Vogezih, smo odšli na skrajno desno krilo nemške zapadne armade in se nahajamo sedaj severovzhdono od reke Som-me. Pismo pišem v neki strelski luknji, v kateri ležimo že več kakor trideset ur. Taka luknja je približno 60 cm široka in nekaj nad en meter dolga. Par metrov dalje leži v neki drugi luknji najbližji tovariš, torej vsak zase. Pred infanterijskim ognjem smo varni toliko časa. dokler imamo glavo lepo skrito v luknji. Će pa pride granatni ogenj, potem se je pač treba zviti kakor jež in se stisniti na sprednjo steno. Proti dobro namerjenim strelom se seveda ni mogoče zavarovati. Poljska kuhinja se ne more približati, imamo samo kruh, opečence in jabolka. Od časa do časa poskušamo spati, toda streljanje tudi ponoči ne preneha. Toli zažeijena Izmenjava čet ni došla. Ce preneha streljanje, zamoremo opazovati zelo interesantno bojno sliko.
Ker zvečer še vedno nismo bili izmenjani, smo naredili ponoči bajonetni naskok. Zaukazano je bilo. da nataknemo l>odala in da ne streljamo, ker bi bili lahko zadeti naši lastni ljudje. Sovražni o-genj nas je večkrat prisilil, da smo se vle-gli na tla, toda po par minutah je prišel ukaz: Naprej, hura! Pri aktivnem . . . pehotnem polku, ki je prodiral desno od nas, je nastala trenotno zmešnjava, toda končno smo jih le potegnili za seboj. Sovražnik Je ležal le 200—300 m od nas. Pričeli smo vpiti hura! pri čemer je bilo seveda slišati le kričanje. Sli smo par kilometrov skozi gozd in polje preko žičnih ovir in strelskih jarkov in vpili tako, da bi človek lahko uglušil. Grla so bila hripava in suha, a vpili in rjoveli smo, kolikor smo pač mogli. Mnogokrat je odmevalo, kakor da bi bili mi divje živine. Toda mi moramo ravno z rjovenjem zmagati, kajti streljati ne smerna Pri Francozih so bili oni. ki ni-
Stran IL
„EDINOST- Štev. 296.
so Sli nazaj dosti hitro, zadeti od lastnih rojakov, ki streljajo neprestano nazaj. Kri-tali smo naprej: eni »hura!«, drugi »Vor-warts!«, tretji »dalje levo!«, četrti »bolj na desno?« Rjul pa je vsak. Koncert v temni noči je bilo treba slišati, sicer si ga ni mogoče predstavljati. 2e so peljali mimo nas okoli 50 vjetnikov. Nato sem zadel na dva starejša francoska vojaka med par nemškimi. Sedeli so vsi na tleh. Francoza sta prosila, naj se Jim ne stori nič hudega, a ni jih razumel nihče. Posmeh-Hal sem se jima in rekel, naj bosta brez skrbi za življenje. Končno so se naši prvi naskakovalci ustavili, kajti bilo jih je Že premalo, in Francozi so pričeli streljati v saJvah. Našli smo zatočišče v francoskih strelskih jarkih. Ko se je stotnija zopet (zbrala, je ostalo naših vojakov le še ena 'tretjina.
Razne politične vesti.
Končno jih je le razkrinkal. „Arbeiter Zeitung* piše: Vojna in hujskanje ljudstva sta brat in sestra. Sovraštvu cvete sedaj najboljši čas. „Pe.fidni Albion", „Angleška kramarska duša", kdo ne pozna vseh teh ljubeznivih izrazov „stranim* (nemško) nacionalnega mišljenja?- Seveda, dosedaj se je pravzaprav edino le psovalo. Sedaj pa smo napravili korak d'<lje. Hočejo namreč začenjati z dokazovanjem upravičenosti sovraštva, November-ki zvezek publikacije „Politisch-An hropoligische Monatsschrift-, ki se je pred vojno imenovala „revue-, priobčuje spis nekfga gospoda Schmidt-Gibichenfelsa, ki ne vržno dokazuje nesramnost Anglije, ^vraž.o hinavščmo" Angležev, teh „zlogtas-nih ničvrednežev-. Gospod Schmidt-Gibi-cfcenfds opozarja na dejstvo, ki seveda mora vs kom r odpreti oči. „Ime svetopisemskega očaka Jakoha-, — piše imenovani Schmidt-Gibichenfels, — ki pomenja zvitega golju f a, je na Angltškem zelo priljubljeno kot kletno ime (James). Celo kralji so se imenovali tako.* R snično, šele sedaj je popolnoma odkr ta vsa angleška ničvredno^-t. Kd r je prej pso a ani» eški narod, te imel seveda pop Inoma prav; toda ni vedel, kako prav je imel. Živio Sch ^idt-Gibichenfels! On ram je » dprl oč. Jakob se imenuiei^ ti lopovi! Fej Angleška! — Tako „Arbeiter Zel ung."
Sestanek italijanskega parlamenta. Iz
Runa javljajo, da se zasedanje italijanske komore prične dne 3. decembra. Na dnevnem redu so poročila vlade. Ministrski predsednik Safandra razloži vzroke zadnje krize in vojne kredite, odobrene nared-benim potom, opravičevaje jih s splošnim položajem, ki nevtralni velevlasti nalaga posebne dolžnosti. O teh izjavah se bržkone razvije živahna razprava. Vlada računa na odločen glas zaupanja, kajti, raz-ven reformnih socijalistov, radikalcev in nacionalistov (skupno 100 glasov) je vsa komora za politiko italijanske nevtralnosti.
Ruske Izgnbe pil VislL
Ruski vojni poročevalec Nemirovič Dančenko je poslal pred nekaterimi dnevi iz Varšave dolgo brzojavno poročilo s podrobnostmi iz velike bitke ob Visli. Posebno pomenljivi so podatki, ki jih je smel podati o velikih ruskih izgubah. Nemirovič Dančenko govori o osemnajstdnevnih bojih, ki naj bi popravili mandžurske izgube. Pri napadu izpočetka znatno močnejšega sovražnika da so se žrtvovali bataljoni za bataljoni, polki za polki, da zavarujejo za seboj organizacijo ogromne ruske armade. Nemške strojne puške so pometale z bojišča cele stotnije s častniki vred, toda nadomestili so jih štirikrat, petkrat, dokler ni sovražniku pošla municija. Japonci da so se na Mandžurskem borili z istim preziranjem smrti, le z razliko, da so končno opešali in bili pripravljeni skleniti mir. dočim pa se ruske žrtve »komaj čutijo, pa naj so še tako velike«.
V otonskih in jožefovskih gozdovih se vr^te na daleč skupne gomile, vse same sibirske čete, po sto in še več vojakov v enem samem grobu. Posebno velike izgube so imeli Rusi pri zavzetju Rakitnega južnozapadno od Varšave. Nemci so napravili osem okopov, ležečih drug nad drugim. S težkimi havbicami so obvladoval, vse okrožje. Z mirno hladnokrvnostjo so Sli Sibirci v peklo, ki je bljuvalo tisoče smrtnih krogelj. Se danes je mogoče videti nemške utrdbe, ki jih pa tedaj ruske čete niso mogle slutiti. V smrtonosnem ognju se je vse razpustilo, častniki so popadali in vsak vojak je bil svoj lastni poročnik. Boj je divjal vse do noči, Nemci so se morali umekniti. Kakor se poročeva-
lec previdno izraža, se da sklepati, da so se Nemci ponoči neovirano umeknili; bila jih je baje ena brigada. Rusi so pokopali v skupnem grobu osem častnikov in 374 mož. namreč v strelskem jarku, ki so ga vzeli Nemcem. V bližini se nahaja grob ruskega polkovnika, ki je vodil smrti posvečeno četo. Cerkev so Rusi trikrat vzeli in jo zopet trikrat izgubili, potem pa jo je razrušila ruska artiljerija. Toda Se za podrtino cerkve so hrumeli bajonetni boji. Sovražnik je branil vsak večji kamen. Nemci, ki so jih Rusi ujeli le malo, so baje pravili: »V vsaki drugi vojni bi bili po našem odporu in po takih strahovitih izgubah napadalcev zmagali brezdvomno mi, toda zdi se, da vi Rusi ne streljate na nas orjakov kot ljudi, temveč kot municijo.« Poročevalec je naletel tudi na gomilo, ki so jo napravili nemški vojaki z napisom: »Tu počiva 16 hrabrih ruskih častnikov«.
Kar se je vršilo pri Rakitnem, se je ponavljalo tudi pri Esovem, Prusamu in mnogih drugih krajih, ki jih dosedaj ni omenjalo nobeno poročilo, ki so pa videli bolj krvave bitke, nego so bile dosedaj na Francoskem. Nemirovič Dančenko priznava odkrito, da so bile večinoma nemške zadnje čete, ki so se upirale za njimi prihajajočim Rusom, deloma v naravnih, deloma v umetno narejenih utrdbah. Težki nemški topovi da so bili nameščeni tako skrito, da jih ruska artiljerija ni mogla najti. Nemška artiljerija da je napravljala ruskim baterijam veliko škode, večina baterij da je izgubila dvajset odstotkov svojega moštva. Neki polk je imel 22 razstre-1 jenih topov.
Nemirovič Dančenko zaključuje svoje poročilo s sledečimi stavki: »Ta vojna nam je prinesla nevidnega sovražnika in nevidne nevarnosti. Vsak korak naprej pomenja smrt, ne da bi se vedelo odkod. Nevarnost se je povečala za častnike in moštvo Kmalu se začne opuščati objave mrtvih tega ali onega polka. Saj zadostuje, da se imenuje peščica onih, ki so ostali živi — drugi so mrtvi«.
PODLISTEK
Madame Bovary
Spisal
Da je bil lahko vedno poučen o najnovejših pojavih v zdravniški vedi, se le naročil na »Ruche mćdicale«, nov list, čegar prospekt mu je bil doposlan. Navadno ga |e prebiral po obedu, toda toplota, ki je vladala v sobi, in prebavljanje ga je navadno uspavalo po nekoliko minutah. Pri tem so se mu dolgi lasje vsuli po obrazu na mizo.
Ema ga je )ela gledati m zmigavati z rameni. Zakaj ni imela za soproga moža, ki bi bil kot učenjak delal cele noči, da bi bil dobil s šestdesetimi leti odlikovanje za »voje delo! Ime Bovary, ki ga je nosila tudi ona, bi moralo zasloveti povsod. Knjige z njegovim imenom bi morale biti razstavljene po vseh knjigarnah, pisati bi morali o njem vsi časopisi, skratka, vsa Francoska bi ga morala slaviti!
FomiC^ vesti.
„VEČERNA EDINOST" izide danes ob 5 in pol popoldne.
Poroka. V Rovinju se je poroči dne 20. t. m. g«spod dr. Srečko Zuglia z go-spico Marijo Dobrovičevo. — Bi o
-rečno !
Razglas o prihodnjem tečaju podkovske šole v Ljubljani. Novi šestmesečni tečaj na podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani se prične dne 4. januarja 1915, če ne pride kaj vmes, kar bi pričetek tega tečaja onemogočilo. Poleg podkovstva se učenci podkovske šole uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi priti v podkovsko šolo, naj vloži prošnjo za sprejem ter naj ji priloži: 1. krstni list; 2. domovinski list; 3. šolsko spričevalo; 4. učno spričevalo v dokaz, da se je podkovstva izučil pri kakem kovaškem mojstru; 5. nravstveno spričevalo; 6. potrdilo, da je že najmanj dve leti bil za kovaškega pomočnika. — Prošnje za vsprejem v podkovsko Solo naj se do 15. decembra t I. pošljejo ravnateljstvu podkovske šole v Ljubljani, šola bo trajala do konca junija 1915. Kdor dobro prestane skušnje, more po postavi iz leta 1873. dobiti patent podkovskega mojstra; brez skušnje pa ne more nihče postati podkovski mojster. Pouk v šoli je brezplačen, učenci morajo skrbeti le za hrano ter za potrebne učne knjige. Stanovanje imajo učenci v zavodu. Doslej so bile za revne učence podkovske šole na razpolago državne in deželne podpore v znesku po 100 kron, ker sta pa c. kr. kmetijsko ministrstvo in deželni odbor ustavila zaenkrat vse podpore, se tozadevno nikomur ne more ničesar obljubiti in naj torej vsak prosilec računa z dejstvom, da se bo moral ob svojih stroških prehranjevati. Učenci naj se zglase en dan pred šolskim pričetkom v podkovski šoli na Poljanski cesti. Ker je v slovenskih deželah še vedno premalo v podkovstvu izučenih kovačev, ki bi mogli zdraviti tudi kopitne bolezni, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živine in mesa, naj bi skrbela županstva. da dobi vsaka občina vsaj enega dobrega kovača ter živinskega in me-sovnega oglednika. — Frančišek Povše, predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. — C. kr. veterinarski nadzornik A-lojzij Paulin. od c. kr. deželne vlade imenovani začasni ravnatelj podkovske šole.
Razglas o skušnji za kovače iz podkovstva, ki niso obiskovali podkovske šole.
Toda Karel ni poznal slavohlepnosti! Pred kratkim ga je bil ponižal neki zdravnik iz Yvetota, s katerim je skupno obiskal nekega bolnika, in to v njegovi navzočnosti; ko je Karel pripovedoval zvečer o tem dogodku, je bila Ema radi tega vsa iz sebe in Karel jo je ganjen in s solzami v očeh poljubil na čelo. Toda ona se je grizla od sramote in najraje bi ga bila oklofutala!
»Revček!« je mrmrala, srdeč se nati-hem.
S časom se je je lotevala vedno večja razdraženost napram Karlu. Tekom let so se ga jele oprijemati razne razvade: po obedu je rezal zamaške, srebal juho, tako, da ga je bilo slišati, in njegove oči, ki so bile od nekdaj majhne, so se mu kar izgubljale v tolšči lic. Ema mu je večkrat morala popravljati hlačnike, katerih rdeči trakovi so mu viseli izpod telovnika, »vezati mu je morala ovratnico in skriti njegove zguljene rokavice, ki jih )e hote! Se nadalje nositi. Toda vsega tega ni delala radi njega, kakor je menil on, temveč zgolj iz egoizma, ker je postajala nervoz-
Vsled odloka c. kr. deželne vlade z dne 2. novembra 1914, Stev. 30.048, se bo vršila skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske Sole, dne 30. decembra L L od devetih dopoldne v podkovski šoli c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanski cestL Kovači, ki hočejo delati to skuSnjo, naj vlože pri c. kr. vladnem svetniku Ivanu Mundi (veterinarski oddelek deželne vlade) v Ljubljani do dne 15. decembra 1914 prošnje za sprejem k skušnji, ki naj ji prilože: 1. učno spričevalo iz kovaštva in 2. potrdilo o najmanj triletni službi kot kovaški pomočnik. (Odredba ministrstva za notranje zadeve z dne 27. avgusta 1873.) — C. kr. kmetijska družba kranjska.
Božične pošiljatve za voiake III. ar-madnega zbora. Sprejemanje božičnih zabojev za pripadnike III. armadnega zbora se bo vršilo od jutri do 30. t m. med 3. in 6. uro popoldne v oskrbovalnem oddelku avstrijskega LIoyda. ulica Lazzaretto vec-chio štev. 40. Opozarja se izrecno na to, da mora biti vsak zaboj dobro zaprt in da mora imeti natančen naslov: ime in četo krdela dotičnega vojaka.
Pozor! Neka ženska, ki pravi, da je Anita Sudich, je v zadnjem času pri raznih zasebnikih, kjer se je legitimirala z vizitko Njene Jasnosti gospe princezinje Frančiške Hc 7ohe, pobirala prispevke za Rdeči križ. ! adi tega se opozarja vse, da na podlagi vizitk gospe princezinje Ho-henlohe ni nikdo upravičen pobirati za nobene namene. Prosi se, da se osebe, ki bi hotele varati javnost na tak način, izroči takoj policiji.
Narodna delavska organizacija priredi danes, v torek, ob 7 in pol zvečer v društveni dvorani v ulici sv. Frančiška 2 društven shod z dnevnim redom: »Strokovna organizacija, brezposelnost in draginja.« Vabimo slovenske delavce, da se čim večjem številu udeleže tega shoda.
Južna železnica nam naznanja sledeče izpremembe v osebn^vlakovnem prrmi-tu med Trstom in Benetk 1 mi od 1. decf*mKra l&Ie: Uvedejo se: jutranji brzovlak štev. 20-1003 iz Trsta ob 5.40 zjutraj prek^ Čer-vmjana v Benetke; vlak št 1016-85 i/. Be netk preko Čer vi jana v Trs% prihod v Trt ob 2 35 popoldne. Vlak št. 1006 25, ki p< i-ha a v Trst ob 8.42 zvečer, bo imel iz Benetk preko Červinjana novo zvezo. Ob 8 10 zvečer v Krmin odhaiajoči brzovlak Štev. 28-1001 bo imel v Tržiču zvezo do Čet-vinjana. Zveza ob 9 zvečer iz Trsta odh t-ja" čega nebnega vlaka št. 84—1013 v Benetke ostane. Direktni vozovi med Trstom m Benetkami vo?ijo pri sledečih vl- kih: št. 20 10003, 80- 1015, 94—1021, 1014 83, 1016 85 in 1006 25 vedno preko Tržiča f trvinjana. Pri zvezi št 84—1013 je potreben prestop v Červinjanu.
Pogreša se infanterist 97. pešpolka 8-stotnija Martin L a v r i h a. Od U avgusta, odkar le odšel.iz Trsta v Galicjo ni več glasu od njega. Če bi kdo kaj vedel o njem, naj sporoči to njegovemu varuhu Antonu Kosmaču iz Zabrežca št. 1». pošta BorŠt, Istra.
lstotako se pogreša od 5. sept Ant Mar-tmčič, infant. 16. stot 17. pešpolka, vojna pošta 32. Prismojen je v občino St. Jernej, politični okraj Krško. — Ako bi bilo znano komu Kaj o njem, ali bi kaj doz na I, je na-prošen uljudno, da to naznani njegovi ženi Mariji Martinćić v Trstu, ulica Cecilia de Rittmeyer št 6, HI nadst.
Samomor. — 20 letna Vanda Zifferjeva, stanujoča na Corsu štev. 11, je v soboto po noči izpila nekoliko oetove kisline. Pozvan je bil k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jej je izpral želodec in jo dat potem prepeljati v mestno bolnišnico, kjer je pa včeraj umrla.
O ranjenih odnosno bolnih vojakih. V pomožno bolnišnico v prostorih društva „Au-str a" je bil včeraj sprejet Rudolf TroŠt od 8. stotnije 4. bosansko-herc govskega pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih nemškega telovadnega društva „Eintrachr je bil sprejet Viktor Tassini od 5. stotnije 7. pešpolka — Iz pomožne bolnišnice v zavodu „ Avstro-amerikane14 so bili puščeni na dopust Pavel Varin, Anton Mast«, n, Josip Buho vec, Henrik M rinič, Rudolf Kermac, Silvester Melon, Ernest Petronlo, Andrej Ma-linič in Andrej Cattinas. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti Jernej G<jta od 3 stotnije 61. pešpol a, Ivan Juršič od 9. sto? nije 97. pešpolka ter črnovojnika Ant. Cendok in Ivan Gradišnik. Odpuščeni so pa bili včeraj iz mestne bolnišnice Karel Kružić od 3. stotnije 97. pešpolka, črno vojn iki Iv n Pej-lizzer, Anton Junarič Josip Ćuk, Angel Bat-tistella, Fran Tamplenizza. Zorko Siškovič
in Anion Dave^gia ter Rudolf Egger in Fran Stoli, oba od prvvijanta.
Nesrečna starka. 74-Ietna Katarina Bel-lina, stanujoča v ulici delle Sette Fontane št 222, je včeraj tako nesrečno padla, da si je zlomila levo nogo. Pozvan je bil k njej zdravnik z zdravniške postaje, ki jo je dal prepeljati v mestno bolnišnic«'.
Nagla smrt Včeraj popoldne ob politreh. ko se je trgovec z usnjem Josip Grisi, s a-nujoč v ulici G. Parini štev. 12, nahaj I v svoji zalogi v ulici degli Artisti, mu je nenadoma prišlo slabo Pozvali so takoj k njemu zdravnika z zdravniške pos aje, a ko je ta prišel, je bB Grisi že mrtev: umrl je vsle srčne paralize (mrtvoud). Truplo pokojnika so prenesli na njegovo stanovanje
Zbesnela ženska. Predsnočn im sta dva redarja zasačila 28-letno Margarito Limonci novo, ki je doma iz Buj ter j izgnana iz Trsta, a se vendar klati po Trstu in se po s eča zakotm prostituciji. Seveda sta jo redarja takoj aretirala, a Margarita se jima je postavila po robu ter r praskala in celo vg- iz-nila. a povrhu še prav pošteno ozmerjala.
Nezanesljiv čevljar. Anton Bcghelli, stanujoč v ulici V. Colonna št. 8 je bil pred par tedni izročil 35-letnemu čevljarju Atili ju Caranzutti usnje in sploh vse, kar je potrebno za par čevljev, ki jih je naročil pri Caran/utti. Blago je bilo vredno 13 kron, a mesto, da bi naredil naročene mu čevlje, je Caranzzutta vse skupa) prodal in denar za-pil, vsled česar ga je dal Borghelli aretirati
Umrli so: Prijavljeni dne 22. t. m. na mestnem fizikatu: Emilija Faroc, 5 m« secev, ul. Sv. J>k ba na hr bu št. 6; Oktavijan pl. M mano, 40 let, Rocol štev. 41 ; Hermina Markon, 5 mesecev, ul. rtella Guarriia štev. 38 — Pri avljent dne 23. t. m. na mestnem fizikatu: Rudolf Fansoi, 39 let, ul. G. Gat-teri št. 54; Roza Nadalin, 66 let, ul. delle Sette Fontane št. 9; Ivan Svab, 15 let, Sv. M rija Magdalena spodnia št. 188 ; Bernard Donner, 82 let, ul. del Lazzaretto vecchio ^t. 45; Rudolf Vecchiet, 13 U t Roc< 1 štev. 616; Ivanka Jacuzzi, 9 mesecev, ul. Sv. Ze-nona št 7; Zorko Belontič, 5 mesecev, Čarbola zgornja St. 196; Magdalena Gar-latti. 72 let, ul. M. D' A,.egl>o št. 11 ; Helena Rabac, 24 dni, ul. G. Boccaccio št. 1 ; Anton Vesna >er, 2 dni. Barko vi e št. 880; Amelija Pernot. 9 mesecev, ul. Sv Mavrici a št. 1 ; K'e patra L rban. 66 let, ul. di Rib- rgo št 2; Mama Toso, 79 let, ul. della i^c rzt rin št. 7; Marin B<>lčič, 2 meseca. Vrdel štev. 10 5; Mar ja Tromba, 59 let, Borzni t»-g št. 5 ; Leopolda Pramsperger, ul. Sv Mihaela št. 10. V m stni bolni-nici dne 22. t. m.: Marija MiilKr, 74 let Elvina Kleva, 20 let; Just Punt r, 58 let; Angel Piazza, 31 let; Lovrenc Fassinoto, 59 let; Anton Lanza, 36 let; Mariia pl. Reja, 17 let.
::	NALI OGLAS		i ::
□□ oa □□		M mčunajo po 4 »t>>t. be»e<Ji>-Slastno ti kane b*»ode ne računajo enkrat več. — Najmanji« : i rifftojbiua znaša 4 «u>t«nk. :	□□
ItnO Prelji vzmet* nore timn cc K 86. — Po-UUt polna spalna soba c Jimnicarai K 29 \ Via Fonderia 1 \ I.	23163
Papir za ovitke raapoSi ja o zmernih cenah velika zaloga Ga-tone Dulinar, Trst ulica dei Gei-i ftt 16, lelefon 2781 (ex Marang nit 1137
Don sedlarsko
lavnica in z l<>ga vpreg z* konje) v Gorici. 1*^01
Vf|4 roitpo < nja želi vstopiti k i7ot>ra*ent xnu g<>-ItOI t. oda vdova atara 35 et, vete a slovenskega in n-mdkega jezika Dobra gospodinja v domačem in splošnem gospodarstvu. Ima lastno pobi tvo. Na«lov pod Šifro .Št. fv5 H na lnac-r»tni o tdelek Ed n»sti	12 5
DriftnO kranJsk« klobase Izdeluj« In rllMlIC razpoiUla KARL CERNB, S lika-
Ljubljana.
11U8
Odda se
vpodn^jem, zaradi premeSčenja veliko stanovanie v prvem nadstro ju, v sred.ni mesta in proda se tuoi vse poLidtvo. Stanovanje in a 8 sob, aobico in kuhinjo; di-e Bobi s l- ostim nbodora, sta oddani za p'sarno in 5 me-bliranih sob je odda ih stalnim najemnikom. Pogodba veljavna še dve leti. Letna najemnina kron 52 0 Naslov pove Ins. odd. Edin«»-ti pod 6t 4010
Pet mladih molznih krau \T°'l:
sem (Oberlnthal). predajo se radi vojne po ceni. Pojasnila daje upravitelj Inse-ratnega oddelka Edinosti.	4*>i4
Vsled
bo ezni se proda m>>karna z» kron 2(10. U i ca Raffineria 7, Zaloga t ina. 1 07
rfnUffi izv» žbana v kroja in mode a nju fran-ijIVlIjU coskih in angleških oblek išče me^to kot krojaČica pri tvr ki ali delavnici v me~tu <»iir. na deželi G' vori nemško, slovensko in italijanski«. F1 nudbe p"d „Slovenka na Inseratni o<l<tt*lek Edinosti.	4«> 5
j Zaloga dalmatinskega vina	|
I lastnega pridelka iz Jesenic pri Om šu	R
Q Filip Ivanišević	g
I ulica Torre bionca 18, Telefon 14-05	|
PTodaja n. drobno in na debelo
q Gostilna-Buffet v ul. Nuova St. 9, v ka-	q
a	teri toči svoja vina prve vrste.	r
\ioeBiTSB9aaae 11 mammammmm^F
F1? "iS. 3
Izkdz darov
iz dne 23. novembra 1914. — Mery Deisen-hofer K 2. Emil Walker, dekan v Oprtlju K 169.30. Potom „Piccola" K 115. Štefan bar. R. lli in soproga v p češčenje soomina g e Helene Brunneneve K 50. Cimone bar. Rrilli v isti namen K 50. Tržaška čistilnica petroleja v isti namen K 100. Mihael in Julija pl. Galatti v isti ramen K 50. Prof Maksimiiian in Paolina Sch ei er v počeščenje skomina ospe Marije Tromba K 20. Karel in Karla hreiber v isti namen K 10. Odbor prim«irskega oddelka Nemcev in Avstri cev društva „Alpina" K 100. Stelij A. Negreponte v počeščenje spomina gospe Helene Brunnerjeve K 25. V blagu: g. Muller.
ODBOR GOSPA ZA NAŠE VOJAKE NA BOJIŠČU. XV. izkaz darov v denarju.
Ivan Arnstein K 15. Gospa Gangl K 10. Gospića Anna H. K 5. Banco operaio di mutui prestiti v Trstu K 260. Ljudska hranilnica in posojilnica v Trstu, reg. zadruga K 20. Gospa Mariana Fabiani-Pollini (za božične darove) K 50. Gospa Adele pl. Colombi hio (za vojaški dan, dne 2 dec.) K 20. Doslej uplačanih K ć 1348.02. Skupna svota K 32168.02.
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzo na češka g.-stilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte. Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
Dolžnost mkm Ausirijta je, prispet po svoji možnosti l! a^trijiKemu vojn. posojilu!
T&žESSk
:: Pravkar izšla:: | j
SVETOVNA VOJSKA
dobiva se posameznih zvezkih In se naroča v ^TOKOVI KNJIGARNI v Trstu, ulica Molin plccolo Stv. 19
Dr. PćCilK
Dr. PETSCHNIGG
TRST, VIA S. CATERIHA STEV. 1.
7travnik za notranje (splošne) boieznl 8— 9 in 2 — 3 in specijalist za kožne in vodne (snolne^ ** ' * ' ' in 7 -7V»
Ces. ter. pri v.
Manlene Adrlstleadl Slcurtfl u Trstu
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, povzro&eai po ognju
streli in eksplozijah Zavarovanca steklenih plodč proti razbitju Zavarovanja proti tatvini z vlomom, 'avarovanja pošiljate v na moiju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših icomb nacijah.
'*eli)1&ka ela idca iu rezerve diu U dec mbra 1912 K 175.540 1*7 9S
* tanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1U12) K 534.593.429 80 )dkar obstoja diožba, je bilo v vseh branžab k
plaćano na škodah E 758.4ft0.3K6 88. ?*8te{i9tva v vseh deželnih giavnlb msstih m ^ažneHlš
*--O
na pri pogledu na njegovo neelegantno obleko. Včasih se je pogovarjala ž njim o stvareh, ki jih je čitala v kateremsibodi romanu ali novi igri, o anekdoti iz družabnega življenja, ki jo je čitala v podlistku bogvekakega dnevnika. Karel je imel vsaj to lepo lastnost, da jo je poslušal in da ji ni nikoli oporekat Saj se je menila tudi s svojim psičkom in v sili bi se bila pogovarjala tudi z uro, ki je tiktakala na kaminu.
V globini svoje duše je pričakovala kakega dogodka. Kakor obupajoči mornar na morju, je s plašnimi očmi iskala daljno, bledo zvezdo na nedoločenem nebu svojega pustega življenja. Ni sicer vedela, kakšna bo ta zvezda, ta slučaj, ni ji bilo znano, kam jo ponese veter in h kateremu obrežju priplava. Ni vedela, bo li ta zvezda srečna ali nesrečna. Kljub temu je vsako jutro, ko se je vzbudila iz spanja, upala, da ji prinese dan kaj novega. Vsak najmanjši Šum Jo Je vznemirjal, večkrat je nepričakovano skočila kvišku in se je zopet zgrudila začudeno na blazine, ako ni bilo ničesar. Ko je zahajalo soince, je po-
stala Ema žalostna, ker je dan minul brez vsakega dogodka in s hrepenenjem v srcu je pričakovala prihodnjega jutra.
Prišla je zopet pomlad. V času, ko so cvele prve črešnje je zelo trpela na naduhi.
Od začetka Julija pa do oktobra je na prstih štela tedne, upajoč, da priredi marki de Andervilliers zopet ples. Toda minil je september, ne da bi prišlo tozadevno vabilo.
Po tem pričakovanju in novem razočaranju je njeno srce postajalo še bolj pusto in prazno, in sledila je cela vrsta takih dnevov.
In to naj bi trajalo dalje, vsak dan naj bi bil enako pust in brez vsebine! Drugim bitjem, ki jih je videla okolu sebe, je bila vsaj omogočena kakšna izprememba. Včasih se je vendarle dogajalo nekaj, kar je nekoliko predrugačilo njihove življenske razmere. Toda njej se ne bo nikoli zgodilo kaj takega. Bog je pač hotel tako! Prihodnjost se ji je zdela podobna dolgemu, temnemu hodniku s trdo zapahnjenimi vrati na koncu.	(Dalje.)
Kreditni zavod
(Stabilimento di eredito)
TRST, Piazza Nuova štev. 2, TRST
Rezervna glavnica približno 247 milijonov kron.
se bavi z vsemi bančnimi posli.
UprauUa In hrani vse vrednote.
Hranilne knjižice obrestuje od 1. novembra 1914 po 4V0
dohodninski davek plača zavod.
MENJALNICA (Via San Antonlo 5)
Urnik blagajne od 9. predpoldne do 1 pop
VARNOSTNE CELICE „SAFESM
v posebni oklopni sobami,
posebno priporočljiv e za shrambo listin, hranilnih knjižic in draguljev.
Celice, ki so različnih velikosti, s * postavijo proti mali najemnini na željo tudi na ime več oseb.
nepretrgan nrnlh od S prefo. do 5 topol.