I XLVTII - št. 89 - CENA 105 SIT GLAS Kranj, torek, 14. novembra 1995 Zupan prijavil graditelje skakalnic ;°«Kriško planino na Krvavcu nai bi SSK Triglav iz Kranja zgradil dve (40 in 60-metrski) skakalnici, za • y«"*u planino na Krvavcu naj bi SSK Triglav iz Kranja zgradil dve (40 in 60-metrski) skakalnici, za unajo graditelji menda že soglasje pašne skupnosti in RTC Krvavec Gre za samovoljen poseg, trdi a« občine Cerklje, ki je graditelje prijavil republiškemu inšpektorju za okolje in prostor. ^erkJJe. 14. novembra - Župan ratu za okolje in prostor, v kateri zahtevek se nanaša tudi na dva opozarja na nelegalen poseg na ob- hektarja veliko zemljišč močju Krvavca. Strmol, kamor ljudje odvažajo od- Krvavec pa ni edino mesto, kjer je padke, ki že močno kazijo okolico FWerkJj< ^cCe cu Lj ~ebulj je za gradnjo na Krvav- opozarja na nelegalen poseg na ob- hektarja veliko zemljišče tik ob gradu so']1. naj bi imela že vsa p je g ia.». zvedel iz časopisov. Odzval se Krvavec pa ni edino mesto, kjer je padke, ki ze močno kazijo okolic« Pnjavo Republiškemu inšpekto- potreben inšpektorjev obisk. Županov tega protokolarnega objekta. • D.Ž. Gorenjska^ Banka Banka .* posluhom VIŠJE OBRESTI ZA VEZANE VLOGE DANES DEŽELA stran 18 "Ti, Zlopatnik, ki pišeš o medvedu..," I(0n jJana> 14. novembra - Z razglasitvijo rezultatov so doff. /z6or za najprijetnejša planinska »M °Vai»/a. Gorenjska planinska društva so bila in 0^e^neJ^a» *aJ so si priborila 2. mesto v sredogorju hifi j tri mesta v visokogorju. Najbolj zadovoljni so ttna„eni^ani zaradi dveh priznanj, posebno zaradi Stefa niinove Koče n* Golici. Tam sta bila oskrbnika nič"" Bukovec in Tonka Zadnikar. Nagrajeno oskrb-khnSf- P°*naJ° tudi naši bralci, saj so jo maja 1995 2$ " za Gorenjko meseca. Več o podelitvi priznanj na -stranu • Besedilo in slika: S. Saje V Čevljarni Ratitovec danes stavkajo Direktor odstopil, delavci štrajkajo Včeraj so delavci Čevljarne Ratitovec začeli z enodnevno opozorilno stavko, ki pa se bo, če ne bo dogovora, nadaljevala. Direktor nepreklicno odstopil. Železniki, 13. novembra • V kolektivu, ki je že dalj časa v stavkovni odbor edini način in ponedeljek so v Čevljarni Ratitovec obstali stroji, saj so se delavke in delavci odloČili, da opozorijo na svoj nevzdržen položaj z enodnevno opozorilno stavko. Če ne bo uspešna -če ne bo dogovora o tem, da se njihov položaj začne reševati vsaj z izplačilom ene od zaostalih plač, se bo stavka v te hudi krizi, jutri nadaljevala. Kot nam je povedala predsednica stavkovnega odbora Ivanka Jeram, delavci še niso dobili niti septembrske plače, prav tako pa tudi ne regresa, odpravnin, jubilejnih nagrad in drugih izplačil, ki jim pripadajo po kolektivni pogodbi. Do-dajrno še, da je sedanji organ za pogovor z vodstvom podjetja, saj so predsedniki delavskega sveta m sindikata že pred dvema mesecema odstopili in ti organi ne delujejo. Direktor Loze Bogataj, ki je lani novembra prevzel reševanje tega kolektiva, nam je sporočil, da se ne misli pogajati, in je z današnji dnem dal nepreklicno odpoved. Meni, da v kolektivu ni prave pripravljenosti za prebroditev nastalih težav, pri čemer mu celo nekateri nagajajo. Pripravljene ukrepe v kolektivu niso sprejeli, zato bo največja upnica -Banka Creditanstalt sprožila postopek za stečaj. V kolektivu namerava ostati do izplačila septembrske plače. • S. Ž. 50 let prve zavarovalniške pisarne na Gorenjskem Kranj, 13. novembra - Kranjska območna enota Zavarovalnice Triglav bo danes, v torek, 14. novembra, odprla razstavo najstarejših zavarovalnih polic na Gorenjskem. Pred petdesetimi leti je bila na visok jubilej počastijo z razstavo naj- ljudje pa soseveda prinesli le najsta- Gorenjskem odprta prva zavarovalni- starejših zavarovalnih polic, razpisali so rejše, zato lahko sklepamo, da jih imajo ška pisarna, na Gregorčičevi v Kranju jo natečaj. Presenečeni smo nad odzivom doma še veliko. Najstarejša zavarovalna je odprl tedanji Zavarovalni zavod ljudi, pravi Belita Kusterle, pomočnica polica izhaja iz leta 1849. Ob tej Slovenije, čigar tradicijo nadaljuje Za- direktorja Območne enote Kranj, člani- priložnosti smo se pogovarjali z direk- varovalnica Triglav. Na Območni enoti ca komisije, ki je napravila izbor. Prejeli torjem Območne enote Aleksandrom v Kranju so se avgusta letos odločili, da so namreč kar 94 zavarovalnih polic, Troho. (na 11. strani) * M.V. e,U*ki glas na obisku na Zgornji Beli STRAN e Prodaja tekočih In trdih goriv telefon 064 77 081 064 53 429 32-letna Hedvika G. O. pograbila kuhinjski nož Po prepiru zabodla moža > bloški župan prevzel "krivdo" ravnateljev ^pan: begunci naj imajo svojo šolo 0fjjov?^jmesečnem preverjanju možnosti so se v Škofji Loki ^ c,u\ da otrok beguncev ne bodo šolali na osnovnih šolah. °W£.t?k»> 13. novembra - V Šk ofji Loki poleg tega pa bi sedaj z vključitvijo sredi i*^« V°' ^a za ^ otr°k 11 begunskega leta motili pouk domačih otrok ob 'Olaj, '1(1 Daj bi se šolali na rednih osnovnih velikem vprašanju, kaj bi od tega tudi na škofjeloških šolah ni prostora, imeli. zelo sami Nadaljevanje na 3. strani Umor se je zgodil v noči s sobote na nedeljo v Tenetišah, osumljenko je včeraj zaslišal preiskovalni sodnik. Tenetiše, 14. novembra - se je ob pol dveh zjutraj v Kriminalisti iz urada krimina- Tenetišah, osumljenka pa je listične službe UNZ Kranj so Hedvika G. O., stara 32 let. se v nedeljo ukvarjali s kaznivim dejanjem umora. Zgodil slmobitel 32. STRAN PROGRAMI Dto^U^JL^. KRANJ Labore, Ljubljanska e 21, tel. 22 33 73 Oigttal togk _ M/ ZIME ZA ESKi UGODNO ! poK°h cenah J TeLM-M NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 NAROČILA SPREJEMAMO 24 UR NA DAN šta KLUB 486/66 že od 123.098,00 SIT ali 8.681,00 SIT mesečno! rcl./Faz: 0*4/ 22 10 44» S* ESKIMO EXACT,M+S W. ■ 4Tgwr* #tbt* *?K> *MC* *3BC* *3BC* *3BC* 'SBC* rwr *WT zrn rlr TWl zwl imj ZE ZE> 3B tmuTt tmmi i Wi ,Wi i Tn i i tmm i tmm t imTi i Ti 21. KRANJSKI ZIMSKOŠPORTNI SEJEM • oddaja in nakupi rabljene opreme in konfekcije • ugodni nakupi nove opreme • blago široke porabe KRANJ, 16.-19. 11. 1995 ' V *ME* *3K* CHEE *3BC* *3K* Q0 *XE? *30E* *3ME* 00 *3Bl?*j rW? ?TT TWT TWt ?Wt Tmz Twr TWT TWT zmn !w! r 1«jk> «jflT> «jK> *jBC* *mL* uK> uKr tKruK4X>«m>OK>u STRANKARSKE NOVICE Odbor za kulturo, šport in društvene dejavnosti radovljiške občine je na prvi seji sprejel pobudo Klemena Ramovša za nadaljnje sodelovanje in sklenil, da bo organiziral decembra okroglo mizo o športu s posebnim poudarkom na zakonu o športu, ki je že v parlamentarni obravnavi. Pohvalili so delo Linhartovega odbora in sklenili najbolj prizadevne člane povabiti k sodelovanju, je zapisal predsednik odbora dr. Avgust Mencinger. Zbor članov ZLSD v Tržiču Tržič, 14. novembra • Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov v Tržiču vabi člane na zbor stranke, ki bo v četrtek, 16. novembra 1995, ob 17. uri v veliki sejni sobi tržiške občine. Na srečanju bodo obravnavali gradivo za drugi kongres ZLSD Slovenije in imenovali delegata iz Tržiča, spregovorili pa bodo tudi o spremembi organiziranosti območne organizacije ZLSD Tržič. • S. Saje AQUASAVA Kranj Gorenjesavska 12 64000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto GRAFIČNEGA TEHNIKA ali TEKSTILNEGA TEHNIKA Pogoji: - V. stopnja izobrazbe grafične oz. tekstilne smeri - moški - delovne izkušnje so zaželene Vabimo Vas, da se osebno oglasite v kadrovski službi ali pokličete po telefonu 064/222-441. OBČINA RADOVLJICA OBČINSKI SVET OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA Na podlagi sklepa Ustavnega sodišča Republike Slovenije, s katerim je le-to zadržalo izvajanje določb 109. člena Zakona o lokalnih volitvah, ki je pravna podlaga za Izvedbo volitev v krajevnih skupnostih (Uradni list 72/93, 7/94 in 33/94) se USTAVI POSTOPEK IZVEDBE REDNIH VOLITEV V ORGANE KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE RADOVLJICA, ki je bil objavljen v Gorenjskem glasu dne 6. oktobra 1995. Obrazložitev: Ustavitev postopka je izvedena v skladu z navodilom republiške volilne komisije z dne 25. oktobra 1995, saj je s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je zadržalo izvajanje določb 109. člena Zakona o lokalnih volitvah odvzeta pravna podlaga za izvedbo volitev v organe krajevnih skupnosti na območju občine Radovljica. Ustavitev postopka Izvajanja razpisanih volitev v organe krajevnih skupnosti je izvedla občinska volilna komisija v skladu s 112. členom, v zvezi z določbami prve točke prvega odstavka 41. člena Zakona o lokalnih volitvah. O nadaljnjih postopkih bodo krajevne skupnosti in občani ustrezno obveščeni. Št 006-3/1995 V Radovljici, dne 10. 11 1995 PREDSEDNICA OBČINSKE VOLILNE KOMISUE: Marjana Mali, dipl. iur. Hišna številka - VIBROSER Tudi tokrat se splača zelo natančno prelistati današnji Gorenjski glas in v njem poiskati dva podatka, natisnjena v "črni zvezdici":!.: neko gorenjsko naselje (in ulico v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) ; 2.: številko. Oboje skupaj sestavlja hišno številko, kije tokrat srečna hišna številka in druiini, ki na tej številki stanuje, prinaša nagrado * VIBROSER podjetja Vannl Trade Ljubljana v vrednosti 20.000 tolarjev.Hišna številka je izbrana popolnoma naključno z ločenima ireboma vsakega od obeh podatkov, iz katerih je sestavljena, in lahko pomeni npr. večdrutinsko stanovanjsko hišo ali blok (ali celo stolpnico), lahko je v naselju ali ulici več enakih začetnih hišnih številk z dodatki (a; b; c .,.). Zato nagradna igra, ki poteka enkrat tedensko v torkovem Gorenjskem glasu, terja nekaj hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko, objavljeno po navedenih pravilih, in prvi pokliče uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223 - lil, prejme VIBROSER. Nekdo s srečnega naslova nas mora poklicati najkasneje do jutri, srede, do 14. ure - dvajsettisoč tolarjev vredni VIBROSER pa prejme seveda le prvi, ki nas s srečne hišne Številke pokliče. V petek preberite, kako je bih v tem krogu nagradne igre Gorenjskega glasa S hišno številko vsak teden en VIBROSER za srečno gorenjsko drutino." Kajti: VIBROSER je prijetna kombinacija toplote in tnasaie ter je originalni slovenski izdelek, ki je tudi patentiran. VIBROSER vzpodbuja krvni obtok, kroienje timfe, sprošča utrujene in napete mišice, pomirja iivčno napetost - torej je VIBROSER pripomoček za vsako moderno gorenjsko druii-no, saj blati tegobe sodobnega načina iivljenja. vioroser IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Dolgi dnevni redi državnega zbora Proračun na poslanskem situ Po obravnavi v odborih državnega zbora se bo danes začela splošna poslanska razprava o pre(H°^ državnega proračuna za prihodnje leto. To bo izredna seja. Naslednja pa naj bi bila namenjen problematiki slovenskega vključevanja v Cefto, trgovinsko organizacijo držav Srednje Evrope« Ljubljana, 14. novembra - Poslanci državnega zbora morajo do konca leta opraviti s še skoraj 60 točkami dnevnega reda. Vendar se bo seja, sklicana za november, začela šele 12. decembra. Državni zbor se je sicer sestal že včeraj, za danes pa je napovedana izredna seja, namenjena izključno razpravi o predlogu Eroračuna za prihodnje leto. »odatno pa bo morala biti novembra opravljena še ena izredna seja. Zahteva jo odbor za kmetijstvo in gozdarstvo, na njej pa naj bi obravnavali položaj slovenskega kmetijstva in države nasploh po vključitvi v Cefto. Sporazum o članstvu je odbor za med- narodne odnose že sprejel, vendar očitno takrat poslanci niso dovolj natančno prebrali, za kaj sploh gre. Do konca leta mora priti na dnevni red tudi interpelacija o delu ministra za gospodarstvo dr. Maksa Tajnikarja, ki jo je na pobudo Socialdemokratske stranke vložilo 11 poslancev. Imamo prevelike oči Odbor za finance in kredit-nomonetarno politiko je kot matični odbor v petek pred splošno razpravo v parlamentu ponovno analiziral predlog proračuna za prihodnje leto in ga ocenil kot primernega. Finančni minister Mitja Gas- pari je ponovno opozoril na prevelike prispevne stopnje za socialno varnost. Neobičajno je, da država plačuje zdravstveno zavarovanje za vse upokojence, ne glede na njihovo finančno stanje. Sploh pa imamo velike oči in prevelike potrebe. Na nacionalni ravni smo se kot majhna država odločili za financiranje kar 12 projektov, z nam primerljive države pa se odločajo največ za štiri. Problem je odnos med proračunom in drugimi blagajnami, pokojninski sklad pa se je znašel na robu razumnih meja. Delež proračunskih izdatkov za ta namen se od leta 1992 dalje stalno povečuje. Če bomo tako nadaljevali, bo leta 2010 šlo za pokojninsko zavarovanje že 60 odstotkov bruj plače. Sedanji sistem je "aV' dežno res socialen, vendar J pristranski. Razprav o J* vprašanjih ne gre jemati *j> razprave o upokojencih, & pak kot poskuse, kako spJJ' meniti sistem na boy»j Minister je povedal, da bi w za Slovenijo pozitiven spre^ sporazuma s članicami Par^' kega kluba, in dejal, da J! predlog letošnjega proračun prispevek k zmanjševanju P nega dolga. Če bi sprejeli v* zahteve, bi bil proračun«* primankljai med 90 in ^ milijardami tolarjev. Te#» P, Slovenija ne bi zdržala-J.Košnjek Koliko časa bo še obratovala jedrska elektrarna Krško Jedrska stroka brani elektrarno Skupina poslancev pa je za referendum o zaprtju jedrske elektrarne Krško do leta 2005« Nekateri poslanci državnega ?bora s elektroenergetskih kapacitet. Ob mak prvopodpisanim dr. Leom Šešerkom so simalnem vlaganju v vodne elektran^ prepričani, da je Krško mogoče zapreti bi lahko zmogljivosti le-teh povečali že do leta 2005, o čemer naj bi se 40 odstotkov, kar pa je le t odločali Slovenci na referendumu Ljubljana, 14. novembra - Na seji državnozborskega odbora za infrastrukturo in okolje v jedrski elektrarni Krško so njeni predstavniki, inšpektorji in strokovnjaki uprave za jedrsko varnost zagotavljali, da so jedrski objekti v Sloveniji varni in varovani, krška jedrska elektrarna pa je med najbolj varnimi na svetu. Edini problem sta uparjalnika, ki bi ju bilo treba čimprej zamenjati, saj traja zamenjava tri leta, elektrarna pa mora počivati tri do štiri mesece. Če pa uparjalnikov ne bi zamenjali, bi se varnost zmanjšala, elektratna pa bi morala obratovati z zmanjšano močjo. Sprva je bilo predvideno, da bosta uparjalnika zdržala do konca delovanja elektrarne, vendar tudi svetovne izkušnje kažejo, da to ne bo mogoče. Na svetu so jih doslej zamenjali že 54 in je to običajni industrijski poseg. Kmalu naj bi se začel polniti tudi sklad za razgradnjo elektrarne, kamor naj bi šlo 0,61 tolarja od proizvedene kilovatne ure. Bil bi naj že decembra, vendar za zdaj njegova usoda še ni znana. Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije je javno izreklo pomisleke zoper predčasno zapiranje jedrske elektrarne Krško. Normalno bi Krško lahko obratovalo do leta 2023, predčasno zapiranje pa bi veljalo 2,2 milijarde nemških mark ali dobrih 1000 mark na prebivalca Slovenije. Predčasno zapiranje bi povzročilo še druge posledice. Jedrska energija je najbolj čista, vse druge oblike pridobivanja elektrike, razen vode, pa bi hudo onesnaževale okolje in ogrožale zdravje ljudi. Jedrsko energijo bi bilo tudi nemogoče v tako kratkem času nadomestiti. Krško je lani proizvedlo 38 odstotkov vse električne energije v Sloveniji, 632 MW pa predstavlja 26,4 odstotka vseh slovenskih današnje proizvodnje v Krškem. gih obnovljivih virov, kot so sonce, vete ali geotermalna energija, pa je prema\ Problem je tudi hrvaško solastni&vj* Slovenija bi morala od leta 2005 f*. predvidenega zaprtja 2023 Hrva^ plačati 2,77 milijarde mark, s čitner subvencionirali gospodarske težave & sednje države. Po mnenju Društv. jedrski strokovnjakov so edini proble^ jedrski odpadki, ki jih je letno kubikov in bi morala Slovenija Hrvaška najti primerno odlagališče, W jih je skoraj nemogoče izvoziti. utopija. Neposredni vpliv na okolje \e: segrevanje savske vode za 3 stop»nL' kar pa ni značilno samo za jedrs* elektrarne, ampak bi morali ena* količino toplote morali odvajati v Sav ' če bi bila v krškem termoelektrarn enake moči. • J. Košnjek ^ Primer ministra Tajnikarja Kriv, ni kriv STRANKARSKE NOVICI Slovenski krščanski demokrati bodo s svojim stališčem do Stranke obveščajo tega problema počakali, da bo svoje povedal tudi premier dr. Janez Drnovšek Ljubljana, 14. novembra - O primeru Tajnikar stranka nima nobene dokumentacije, zato noče dajati prenagljenih sodb. Na te probleme pa je stranka opozarjala že pri sprejemanju zakona o sanaciji Tarna. Vodja poslanske skupine Nace Polajnar je omenil možnost, da bi o interpelaciji razpravljali že kmalu, med tokratno izredno sejo o predlogu državnega proračuna. Slovenska ljudska stranka in Socialdemokratska stranka sta za odstranitev Tajnikarja, prav tako pa tudi Slovenska nacionalna desnica, ki ob tej priložnosti poudarja, da je Liberalna stranka že 30. avgusta lani zoper ministra vložila kazensko ovadbo zaradi dogajanj v Skladu za razvoj malega gospodarstva v .Sloveniji. V bran ministra dr. Maksa Tajnikarja se je postavila Združena lista socialnih demokratov, ki pravi, da minister ni storil nič takega, zaradi česar bi moral iti, sploh pa ne .dejanj, ki se mu jih očita. Pozvali so predsednika vlade, naj podpre koncept sanacije Tarna in ministra Tajnikarja. Če bo zamenjan brez argumentov, bo za Združeno listo vprašanje, ali je še smiselno vztrajati v takšni koaliciji. Nekateri v Sloveniji bi radi sprožili še več socialnih bomb, ne glede na to, če bo Tam uničen. Podpisi 11 poslancev so eksekucijski vod, ki bi rad začeto početje končal z likvidacijo. Podpisniki so cvet opozicije, ki dodobra izkoriščajo poslansko imuniteto, je dejal med drugim predsednik Združene liste mag. Janez Kocijančič in dejal, da bi socialdemokratska stranka rada gradila na ruševinah, ki jih želi povzročiti. Socialdemokrati so te trditve takoj naslednji dan zanikali, predvsem tisto, da hočejo zrušiti Tam. Ničesar si niso izmislili, ampak gradijo na dokumentih vlade in Tarna in so bili že objavljeni v medijih. Na ne- Eravilnosti opozarjajo zato, er želijo rešiti TAM. • J. K. Občinski odbor Liberalne demokracije Tržičpoz»v dsednika tržiškega občinskega sveta Petra Smuka, da »j i skliče prve seje odborov občinskega sveta in p°s^(jfi ustrezno administrativnotehnično pokritost njihovega fO* Problemov in dela je za odbore dovolj. Nedelovanje o° :) zmanjšuje moč občinskega sveta nasproti občinski up' (f tem se postavlja občinska uprava v položaj brez r ^ nadzora. Vse to pa lahko pripelje le v neenakomeren jš posameznih delov občine ter neracionalno porabo ga denarja. Območni odbor Gorenjska n Den^^j stranke Slovenije, ki obsega občine Bohinj, Bled, R^0^' Jesenice in Kranjska Gora^ je izbral za Vxt Žirovnici 5~ oclprli "strankine prostore in na .^"jtff*^ Ladislava (Slavka) Mežka iz Žirovnice, kulturnega in glasbenega pedagoga. 23. novembra ob 16. uri & J Žirovnici 5 odprli strankine prostore in na čas konferenci predstavili delovanje in program. Zelen1 ^9 bodo v sredo, 15. novembra, ob 13. uri na sedežu str^{^' Poštni ulici predstavili svoje delo in stališča do odi ! javnem redu in miru. Območna organizacija Zdru*e* ^ r socialnih demokratov Jesenice bo organizirala v iot0\jtif novembra, ob 18. uri v sejni dvorani jeseniške ^ pogovor o pokojninski problematiki in predviđenu* Qf vah. Gosta pogovora bo ministrica za delo, druZj^ socialne zadeve Rina Klinar. Podružnica Slovenske U ^ stranke Gorenja vas - Poljane je obravnavala problematiko v občini. Občinskemu svetu bodo pr* ureditev stopnišča pri Zdravstvenem domu povezuje levi in desni breg Sore med Nežkom in ^'ac vasjo. Tako stopnišče in brv sta nevarna. Rešiti pa problem parkiranja vozil na mostu pred vbo Zdravstveni dom. • J.K. . »M GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta: Ivan Bizjak / P ^jiifl* Marko Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože Kosnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede). ^ej|J Stanovnik, Marija VoIČjak, Cveto Zaplotnik, Danica ZavrT-Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Sinile / Priprava z*iisTntl'b Art, Kranj / Tisk: Podi c tj e DELO - TČR, Tisk časopisov in revij, Ljubljana / Uredniitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/223-111, telefax: O6* I Mali oglasi: telefon: 064/223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih 'n [,e|t r Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prometni da stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Dr. Vojko ANTONČIČ, predsednik Računskega sodišča Država ni bila vajena nadzora .avni denar v prejšnjih časih ni bil deležen pravega nadzora. Marsikdo sploh pomislil ni, da lahko pride nekdo, ki 0 ugotavljal, kako je bil javni denar porabljen. Zato v večini primerov niti ne gre za razsipnost ali nemarnost, ftuipak za pomanjkanje občutka za varčnost, pravi dr. Vojko Antončič, predsednik slovenskega Računskega sodišča, za naše razmere povsem nove in zato malo poznane ustanove. Jtovensfc, Računsko sodišče je L$Popolno. Julija so bili opravl-S; .Prvi nadzori. Ste najvišja F'ZiJska ustanova v državi. Koli-ste doslej opravili? »ad smo se 4* nadzorov- Za 28 |2jrov so bili že narejeni proto-- 1 p nadzorih, ki bodo osnova za gj?cila: 15 predhodnih poročil je 2 P.,Sanih in revidirani že vedo kat •' • e uP°števamo težave, s (jjj5nnu* se je moralo ubadati šota * Potem je to kar zadovoljivo. Vejf,So na Računsko sodišče vezana n '*a pričakovanja, se pojavlja tudi ^ akanost in nejevolja, kaj mečk-8abr Yeno-ar se moramo še uspo-Sp Oati in dobivati znanja, tudi kat°la^na' ter ustvarjati okolje, v (je]e.^ern bomo lahko učinkovito le Računamo, da bomo končno kov" ^° ^ revizijskih strokovnja- t;fffe*»o dobro sodelujete z nemš-ii rlčunsto>n sodiščem. Na Bledu ftvi!il Pno pripravili seminar o lr Jftranju uporabe javnih sred-hot ^emcl izrekajo na račun l>odga sodišča Pohvale. Kje se kih naJPreJ poznali učinki nemš- ?*osvetov? ^ač ^ Zakonski okvir za delovanje He/^Uskega sodišča je zelo podoben tj^'^mu, vsaj kar se pristojnosti 5*ttio'-m' ^- maJ^nL Slovenija ima Razlika pa je v velikosti: oni so žad - eno Računsko sodišče, ki ie Činu eno tudi za revidiranje ob-2y« uprave, Nemci pa imajo p jfcno sodišče, ki revidira zvezni poračun in javne izdatke, ki gredo re poračuna, in deželna sodišča, ki de? i raJ° Javne u-tefo*' ki 8redo u 3w. proračunov, v njihovi pris-{jj pa je tudi revidiranje ob-off- uPrav in javnih izdatkov po »bfcbft Za kar imaj° urade tudi P° draži* Vm;. an- Ta skupni seminar bo J f naše delo. Naši revizorji jali, da bodo sedaj lahko iitiei^114 drugače nastavili, kot so Cl1 sprva namen." mgf9 *o pravzaprav računska so-nas so nekaj povsem Dr. Vojko Antončič ki jih je ustanovila država, na primer Zavod za zaposlovanje, Zavod za zdravstveno varstvo in podobno." Kaj ste ugotovili? "Vi seveda želite neki znesek, pa ne bo šlo. Nemško računsko sodišče ima 280-letno tradicijo. Samo na zveznem sodišču je zaposlenih 560 hudi, na deželnih pa od 200 do 300. Po moji oceni se okrog 2000 revizorjev ukvarja z nadziranjem in revidiranjem javnih financ. Slovenija je po številu prebivalcev 40-krat manjša in bi morala imeti, če špekuliramo, samo matematično, 50 revizorjev. Tega števila še dolgo ne bomo dosegli, čeprav je nesreča v tem, da je manjša država vedno če gre za občino, ga dobi župan. Da bi za vsak primer seznanjali državni zbor, ki je kot proračunski porabnik tudi pod našo revizijo, je nesmiselno. Državnemu zboru pa moramo po zakonu letno poročati vsaj enkrat. Lahko pa tudi večkrat, če ugotovimo, da gre za stvari, s katerimi mora biti državni zbor seznanjen." Ali smo v slovenski državi razsipni? "Revizor mora biti previden v svojih izjavah. Vendarle lahko povem, da državna oziroma javna uprava v prejšnjih časih nista bili deležni pravega nadzora. Popolnoma se je zgubilo prepričanje, da sploh lahko kdo za menoj pogleda, kako sem porabil javni denar. Včasih, ko naletiš na primer, kot mu vi pravite razsipnost, niti ne gre za nemarnost, ampak za pomanjkanje občutka. Zato se mi pri opredeljevanju posledic dela računskega sodišča ne zdi najpomembnejša statistika, ampak prihajajoča zavest, da lahko pride kdo iz računskega sodišča in pogleda, kako sem gospodaril. To je preventivni učinek, ta strah pred revizijo. Za to imamo dokaze. Ko smo poslali prve revizorje na ministrstva, se je pojavil nemir. To je pozitivno." Kako izbirate vaše revizijske nadzore? "Odgovora na to vprašanje se izogibam. Pa ni razlog v tem, da bi Ko smo mi začenjali delati, ustreznega znanja v Sloveniji ni bilo na pretek. Še najboljše znanje so imeli ljudje iz Službe družbenega knjigovodstva. Rečeno je bilo, da bo nekaj njihovih inšpektorjev brez težav prišlo k nam. Kje pa! Kar nekaj časa smo si dopisovali. Ti ljudje so se na SDK tudi šolali in SDK oziroma sedanja Agencija je od teh ljudi zahtevala, da vrnejo šolnino. Kot da bi bili zaposleni na zasebni ustanovi in ne na državni. Če gre uslužbenec iz enega ministrstva na drugega, je še vedno državni uslužbenec in nihče ne zahteva, da bi moral vrniti denar, ki ga je dobil za šolanje. Skratka, dogajale so se stvari, ki so ovirale racionalne rešitve. Sodelavce smo izbrali, vendar smo čakali, da so sploh lahko prišli k nam. Imel sem težave, kot da bi ustanavljal zasebno podjetje. Ko sem to razlagal nekatenm znancem, so mi dejali, da realnosti sploh ne poznam." Ena prvih nalog računskega sodišča je bilo revidiranje poslovanja političnih strank. Ste z revizijo končali? "Smo. Vendar mi nismo končni razsodnik. To nalogo ima državni zbor, ki so mu dolžne poročati stranke, del teh poročil pa mora biti tudi ocena računskega sodišča. Ni šlo za nadzor, ampak za pregled finančnih poročil političnih strank za leto 1994 in poročil organizatorjev volilnih kampanj. Slednjih je bilo okrog 500. Zakon določa, da morajo politične stranke predložiti državnemu zboru do 3i. marca finančna poročila za preteklo leto, ki morajo vsebovati tudi ocene računskega sodišča. Zakon je precej ohlapen, saj ni jasno, ali zadostuje listek, na katerega strankin funkcionar napiše, da smo lani dobili tri milijone, 2,9 Ali Ima slovensko računsko sodišče tudi pristojnost ukrepati? Vsaj po imenu bi lahko tako sklepali -V "Naše sodišče ima atribut računsko, vendar že zaradi tega, ker smo sodišče, marsikdo misli, da gre za enak postopek kot pri pravih sodiš- •m »as ima še marsikdo računsko ^^"S^USmt p--j •• ' Mi smo podobni Nemcem, kjer iz tega delali skrivnost. Bistvo je milijona smo porabili, 100.000 pa še ohranjanje preventivnega učinka. Če imamo, ali pa je potrebno kaj več. povemo, koga bomo nadzirali, hkra ti tudi rečemo, koga ne bomo." S' Za "p? citv Pre; fevidi mi e. iramo posamezne odlo- računsko sodišče nima nobene re- E'ftto £,tiJL!n!i w! presivne vloge, pri nas pa jo deloma ^^IFl^^^^&JrA »ma- V Nemčiir sodišča oredstaviio Prejj JrnJe, ah so bih spoštovani- P,S1. ampak za revidiranje jgos- biii _^f"0sti, za ugotavljanje, ah so - , i i 1 bi h>da javni izdatki previsoki, ali ukrepanje. Pri nas pa lahko že med začetniki. v ^itvi že nekaj 5asa dela ima. V Nemčiji sodišča predstavijo svoje ugotovitve parlamentom in javnosti, nimajo pa pristojnosti za Računsko sodišče je začelo delati z velikimi težavami: kadrovskimi, prostorskimi in podobno. So sedaj stvari urejene? "Na začetku sem bil naiven. Pozna se mi, da nisem prišel iz politike. Letos sem bi na kongresu svetovne revizorske organizacije, ki ima 173 članic, v Kairu. Misleč, da imajo tudi v drugih državah tranzicije take težave kot mi, sem pristopal v glavnem h kolegom iz teh držav. Izkazalo se je, da smo mi resnični —ja r m iz.ua L ivi uitviauM, an • •- • « -•_ • i , morda lahko kakšen izdatek Ovajanjem nadzora izdam^sklep za uporabimo v različnih fazah na začetku, ko se nad 300 revizorjev. Prav tako Albanija, kjer bo naslednji kongres državnih revizij iz držav v tranziciji. Zato smo morah najprej narediti seznam predpisov, ki jih morajo stranke upoštevati pri sestavljanju poročila. Bore malo lahko naredimo, če nam stranka pošlje v oceno poročilo 31. marca. Lahko samo vzamemo kalkulator in preverimo, če znajo v stranki seštevati in odštevati. Če bi bili zadolženi za revizijo, bi morali natančno preverjati vse postavke, tako pa smo samo pregledali, če je v poročilih vse, kar je moralo biti." Kakšna so bila poročila? "Nekateri niso poročali o stvareh, o katerih bi morali. Največ pomanjkljivosti je bilo pri zunajpror-ačunskih prihodkih." J. Košnjek ,0y ^o, kaj bomo revidirali. Že \ j JU Podatki, recimo v proraču-Np*. n*o pritegnejo našo pozornost. in.sk^C na P"mer P" revidiranju aj0S^e uprave zbod*el podatek, da ?aposfV. neki mestni upravi več ki j,*, n*h kot pa v upravi mesta, * za 20.000 več prebivalcev. \\\ j8°tovitve ni dovolj obravna- Pri: tHew .Posamično, trJalno." ampak tudi "^(fo* ^etoS °PravVena va*a jjiitji^.^na na§ih nadzorov zadeva rlerih Va m občinske uprave, pri Ujjj J* 'mamo neizmerne težave. k*ln.Je b>la izvedena reforma lo- odgovornega v njej kazen. Imamo pa še en ukrep, ki ga še nismo predlagali, verjetno pa ga bomo kmalu: če ugotovimo hujše nepravilnosti, lahko predlagamo razrešitev odgovorne osebe in računovodje. Če med izvajanjem nadzora ugotovimo sum kaznivega dejanja, lahko napišemo ovadbo. Takega primera doslej še nismo imeli." Koga ste dolžni seznanjati s svojimi ugotovitvami: državni zbor, vlado? "Poznamo več načinov. Na predhodno poročilo ima nadzorovani pravico dati pripombe. Če jih ne izreče ali zamudi, potem je predhodno poročilo dokončno. Ce pa so pripombe, jih tričlanski senat naše- 5koraj Samouprave in nastalo je ga sodišča oceni in napiše poročilo K L krat več občin- Ker revidir- senata. Če ^adi nazaJ> toreJ za ,eto 1994> Je toj^ reforme delo težje, vendar % na n°> saj ima vsaka stara Jdi n ,sv.°Je dediče. Uvedli smo % in j nadzorov v javnih zavo- **konu tlste, ki jih moramo po ' to pa so zavodi in skladi, so spet ugovori, odloča na drugi stopnji petčlanski senat, v katerem ne smejo biti člani prvega senata, vendar je njegova odločitev dokončna. Poročilo gre v javnost šele, ko je dokončno. Damo ga revidirani osebi. Če gre za ministrstvo, ga damo predsedniku vlade, Nadaljevanje s prve strani! Župan zahteva: begunci naj imajo svojo šolo nosti je celo pokazala, da bi morali nekatere otroke voziti še Kljub večmesečnem iskanju možnosti za vključiteV begunskih otrok v redne osnovne šole, so se v Škofji Loki odločili, da take zahteve ministrstva za šolstvo in šport ne morejo uresničiti, saj bi pomenila vključitev 94 otrok iz begunjskega centra v osnovne šole v Škofji Loki popolnitev šolskih oddelkov do skrajnih meja, to pa bi zagotovo vplivalo na kvaliteto pouka. Podrobnejša proučitev razmer in mož- Gantar v Šenčurju Šenčur, 14. novembra - Jutri, 15. novembra, bo občino Šenčur obiskal minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar. Najprej se bo pogovarjal z vodstvom šenčurskega odbora Liberalne demokracije, nato pa še s predstavniki gorenjskih odborov, predvsem o problematiki ravnanja z odpadki. v Poljane in Selca, čeprav je v begunjskem centru prostor in oprema za pouk in učitelji. Župan Škofje Loke Igor Draksler se je zato odločil, da v imenu občine prevzame odgovornost za odločitev, da zahteve ministrstva ne nameravajo izpolniti. Še posebno nesmiselna pa se jim ta zahteva zdi, da po vrsti let, ko je šola uspešno tekla v samem begunskem centru in ko se država že pripravlja na njihovo vrnitev, sedaj zahteva take spremembe. • S. Ž. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA AMZS Pri AMZS so opravili 22 vlek poškodovanih vozu , 8 krat pa so nudili pomoč na kraju nesreče ali okvare vozil. GASILCI Kranjski gasilci so že v četrtek popoldne so pohiteli v neposredno bližino gasilskega doma, kajti iz nekdanjega doma JLA se je močno kadilo. Ugotovili so, da se je kadilo iz jaška kleti, kamor so "nepremišljeni neznanci" nametali suho listje in nato vse skupaj zažgali. Gasilci so ogenj kar se je dalo hitro pogasili, niso pa mogli večr preprečiti, da ne bi popokal stekla na kletnih oknih. Klicah so jih tudi iz Sejmišča 4, kjer ima svoje prostore ZKO, saj se je iz peči začelo močno kaditi. Gasilci so ugotovili, da je v peči preveč pepela. Prostor so temeljito prezračili in priporočili čimprejšen obisk dimnikarja. Čez konec tedna so ponovno vozili pitno vodo v vas Gozd. Na pomoč so jih poklicali tudi prebivalci Sv. Duha, kjer se je pripetila hujša prometna nesreča in so v razbitinah avtomobilov ostali vklešče-ni udeleženci nesreče. Kranjski gasilci so že sredi vožnje izvedeli, da njihova pomoč ni več potrebna, da so ljudje iz pločevine vkleščene osebe potegnili že sami. Prejeli so tudi obvestilo, da gori lesena hiša na cesti staneta Žagarja. Odšli so pogledat, kaj se dogaja in ugotovili, da je le lastnik kuril veje na vrtu in je imel vse pod kontrolo. Na Likozarjevi cesti je počila glavna cev vodovoda in ker je voda močno brizgala po cesti, so gasilci pohiteli tja in skupaj z Vodovodom zaprli glavni ventil. Požar odpadkov v košu za smeti na Koroški 1 je povzročil, da se je sprožil javljalec požarov. Gasilci so pohiteli tja in pogasili požar, preden se je utegnil razširiti in povzročiti večjo škodo. Sprožil se je tudi alarm v Kokri-nem skladišču, vendar so pozneje ugotovili, da se je ponovno sprožil zaradi izpušnih plinov viličarja. Malo večji otroci pa so zakurili ogenj v zaklonišču pri tovarni Zvezda, ko pa so ugotovili, da stvari nimajo več pod kontrolo, so se razbežali. Očividci so pogrešali dva otroka, zato so gasilci poleg tega, da so požar pogasili, pregledali rove, vendar pogrešanih niso našli. Izkazalo se je, da sta tudi ta dva z ostalimi skupaj preizkušala svoje tekaške sposobnosti. Iz policijske postaje v Tržiču so jih poklicali na pomoč, ker se je vžgala najprej drvarnica na Cerkveni ulici, nakar se je požar razširil še na dve sosednji hiši. Skupaj s tržiškimi gasilci so nato požar uspeli pogasiti. Radovljiški gasilci so v teh dneh pogasili požar vrtne ute v Radovljici in imeli tehnično intervencijo - reševalnje poškodovane osebe iz stanovanja v bloku v Radovljici. Jeseniški gasilci pa so imeli v Gledališču Tone Cufar 5-krat'gasilsko stražo, 1-krat so z njihovim rešeilnim avtomobilom prepeljali bolnika oziroma poškodovanca, 2 krat opravili tehnično intervencijo z magirus lestvijo (tista na avtu), preprečili pa so tudi ekološko škodo, ki do lahko nastala po prometni nesreči, ko se je na cestišče izlilo olje. NOVOROJENČKI V Kranju se je čez vikend rodilo skupaj 11 otrok. Od tega S deklic in 6 dečkov. Najtežja je bila deklica s 3.6S0 grami, najlažja pa prav tako deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.750 gramov. Koliko novorojenčkov se je rodilo na Jesenicah, pa nam tokrat na žalost ni uspelo izvedeti, iz bolnišnice pa so nam obljubili, da bomo podatke dobili prihodnjič. URGENCA V Splošni bolnišnici Jesenice so imeli tudi ta konec tedna največ urgentnih primerov na kirurškem oddelku, kar 108 ljudi je nujno potrebovalo pomoč. Na internem oddelku so jih imeli 43, na pedaitriji pa 26. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S KHttiTVOM, SPODNJA IESNICAII Na ogled deponije v Tinjah Radovljica - Ker so v radovljiški občini pri iskanju nove lokacije odla-gališča komunalnih odpadkov za potrebe radovljiške, blejske in bohinjske občine naleteli na veliko nezaupanje občanov in njihovih predstavnikov, so sklenili, da bodo v petek organizirali strokovni ogled deponije in centra za ravnanje s komunalnimi odpadki v Tinjah na avstrijskem KoroSkem. Zupan in občinski svet radovljiške občine ter javno podjetje Komunala Radovljica so na ogled povabili tudi župana in predsednika občinskega sveta občin Bled in Bohinj, vse radovljiške svetnike in člane odbora za prostorsko urejanje, komi* sijo, ki po županovem pooblastilu pripravlja vse potrebno za izbor lokacije centra za ravnanje s komunalnimi odpadki, predsednike krajevnih skupnosti Brezje, Begunje, Mošnje in Ljubno, kjer so po dosedanjih raziskavah najprimernejše možne lokacije, nekatere občane, novinarje in druge, Udeleženci si bodo lahko "v živo" ogledali, kako izgleda sodobni center za ravnanje s komunalnimi odpadki in kolikšen je njegov vpliv na okolje. Zapora ceste v Strahinj Naklo, 14. novembra - Včeraj so se začela vzdrževalna dela na hudourniku Dupeljščica, zato je za ves promet zaprta lokalna cesta Naklo - Strahinj -Duplje na odseku od nadvoza prek avtomobilske ceste do križišča v Strahin-ju. Popolna zapora bo veljala do L decembra 1995. Do takrat bo promet potekal po obvozu Naklo - JurČkovo polje -Strahinj - Duplje. Lokalni avtobusi vozijo po ustaljenih voznih redih, vendar se v Strahinju obračajo in se prek Jurčkovega polja vračajo v Naklo. Potniki iz Nakla uporabljajo namesto postajališča pred vrtcem Rožle postajališče pred gostilno MarinŠek. Pri vožnjah šolskih avtobusov ni nobenih sprememb. • S. Saje Bogat gasilski mesec Kranj - Letošnji oktober - mesec požarne varnosti so gasilci na Gorenjskem obeležili z različnimi akcijami in preventivnimi delavnostmi. Tako so v Mojstrani pripravili srečanje gorenjskih članov društva Mladi gasilec. Zanimiva je bila razstava v vitrini Globusa v Kranju. Gasilska zveza Kranj je organizirala kviz za mlade gasilce, kjer so zmagali Eionirji z Zgornjega Brni-a in mladinci iz Predoselj, ki so osvojili tudi pokal Zavarovalnice Triglav. Oktobra so se sestale tudi gasilske zveze po občinah na ustanovnih sestankih. Tako je tudi občina Medvode dobila svojo gasilsko zvezo. Gasilska zveza Kamnik pa je zadnjo v sredo v mesecu podelila republiška in priznanja Gasilske zveze Kamnik tistim članom, kjer med letom v društvih niso imeli prireditev. V občini Kamnik je letos dobilo republiška priznanja 19 Članov, priznanja gasilske zveze Kamnik pa 32 članov v društvih. • A. Ž. Z GORENJSKIH OBČIN Seja blejskega občinskega sveta Blejske slike sodijo na Bled Ko so ukinili blejsko občino in jo pripojili radovljiški, so z občino "odšle" v Radovljico tudi slike. Zdaj, ko je blejska občina spet samostojna, zahtevajo od Radovljice slike nazaj. Bled - Blejski svet je na četrtkovi seji pooblastil župana Vinka Golca,, da se z radovljiškim kolegom pogovori o vrnitvi teh slik in vseh ostalih slik z blejskim motivom, ki po "logiki stvari" pač ne sodijo več v stavbo radovljiške občine. Pa ne le to! Svet je pooblastil župana še za to, da naj dokončno uresniči sklep o delitvi poslovnega sklada upravnih organov bivše občine Radovljica, in da naj to poskuša z županom Vladimirjem Černetora urediti do konca leta. Občina Bled bi namreč morala pri razdelitvi osnovnih sredstev dobiti tudi za 6,6 milijona tolarjev opreme, a jo ie doslej dobila le za 5,2 milijona tolarjev (med drugim tudi tri osebne avtomobile), tako da ima do svoje sosede še vedno za 1,2 milijona terjatev. Slike so le ena od malenkosti v sicer obsežni in zapleteni delitvi premoženja nekdanje radovljiške občine, ki še čaka njene naslednice. Če so se občine uspele dogovoriti za upravljavske (in kapitalske) deleže v stanovanjskem skladu, v blejski občini za zdaj še niso enotni o tem, kaj želijo: skupni sklad za vse tri občine ali samostojnega. Občinski svet je na četrtkovi seji sicer potrdil deleže občin v medobčinskem stanovanjskem skladu, sprejel osnutek odloka, s katerim bi stari odlok o ustanovitvi sklada prilagodili novim razmeram (tri občine, spremenjena upravna in izvršna oblast...), zadolžil stanovanjski sklad, da naj izdela zadnjo možno bilanco sklada in pripravi stanovanjski program občine Bled za letošnje in prihodnje leto, vendar je hkrati tudi dal nalogo občinskim strokovnim službam, da pripravijo analizo o upravičenosti in smiselnosti ustanovitve svojega sklada. Predsednik sklada Marko Bezjak je ob tem opozoril, da bo blejska občina morala v naslednjih petih letih zgraditi za reševanje zakonskih obveznosti in socialnih problemov okoli petdeset stanovanj. Ker bo država dogovorjeno občinsko porabo povečala s 347 na 396 milijonov tolarjev, bodo v občini do konca novembra pripravili rebalans proračuna, za zadnjo letošnjo sejo občinskega sveta pa že tudi osnutek proračuna za prihodnje leto. Ko je svet obravnaval poročilo o proračunskih prihodkih in odhodkih v letošnjih treh* četrtinah leta, se je "spotaknil" predvsem na precejšen izpad nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in krajevne (turistične) takse. V občini so letos načrtovali za 48 milijonov tolarjev nadomestila, do konca septembra pa je v občinsko blagajno "kapnilo" vsega 18 milijonov. Podobno je pn krajevni taksi: načrtovali so prihodek v znesku 45 milijonov, v devetih mesecih se je iz tega vira nabralo vsega 20,6 milijona tolarjev. Občina je na problem izterjave že opozorila radovljiško davkarijo, na dosledno izvajanje zakona o turistični taksi pa tudi ministrstvo za finance. V razpravi je bilo slišati, da veliko krajevne turistične takse "uide" občinskemu proračunu. Občinski svet je sprejel tudi osnutek odloka o začasni prepovedi izvajanja zazidalnega načrta za osrednje turistično območje Bleda, pravilnik o določanju plač in drugih prejemkov občinskih funkcionarjev (svetniki se bodo sami odločali, ali bodo sejnino namenih za humanitarne ali druge namene), obravnaval pa je še problematiko odlaganja komunalnih odpadkov. • C. Zaplotnik Iščejo lokacijo, sprejemljivo "za plane in lastnike" Negotovost, kam z odpadki, je vse večja Če so se odgovorni v spomladanski "smetarski aferi" kaj naučili, potem bodo silvestrovo mirno dočakali z rezervno varianto, kam ob morebitnem ponovnem zaprtju deponije na Črnivcu s smetmi po novem letu. Bled - Čeprav nekateri zatrjujejo, da vaščani Črnivca oz. krajevna skupnost Brezje nimajo razlogov za to, da bi deponijo zaprli pred 31. majem prihodnje leto, je pogodba nedvoumna. Tretji člen pravi, da bo odlaganje po tej pogodbi Iiotekalo do 31. decembra etos, ta rok pa se avtomatično podaljša do 31. maja prihodnje leto, ce občine do konca leto pridobijo (in predložijo krajevni skupnosti Brezje v pregled) tehnično dokumentacijo za trajno odlagališče komunalnih odpadkov. Kot je na seji blejskega občinskega sveta povedal Marko Markelj (ta po pooblastilu radovljiškega župana vodi skupino, ki naj bi pripravila vse potrebno za izbor lokacije in za začetek urejanja centra za ravnanje s komunalnimi odpadki), krajevni skupnosti tehnične dokumentacije ne bodo mogli izročiti, ker je tudi ne morejo pripraviti. Razlog je v tem, da lastniki zemljišč na območju možnih lokacij (Spodnji deli v KS Begunje, Zadnja snožet v KS Ljubno in Na Voglih v KS Brezje) ne dovolijo terenskih geoloških raziskav, pri tem pa jih podpir- ajo vaški odbori oz. krajevne skupnosti, med katerimi je tudi brezjanska. V občini zdaj razmišljajo o tem, da bi četrto fazo centra pripravili brez terenskih raziskav, da bi lokacijo, s katero bi bila po Markl-jevih besedah "sprejemljiva za plane in lastnike", iskali tudi zunaj območja sedanjih treh možnih lokacij ali da bi odpadke začasno vozili na eno od sedanjih odlagališč. Ker na območju nekdanje radovljiške občine uspešno poteka ločeno zbiranje odpadkov, se je količina smeti za deponiranje že zmanjšala za 15 odstotkov, še precej pa se bo potlej, ko bodo predvidoma ta mesec uvedli ločeno zbiranje bioloških (rastlinskih) odpadkov. Komunala je doslej na območju blejske, bohinjske in radovljiške občine postavila 147 ekoloških otokov z zabojniki za papir in steklo. Samo v prvih petih letošnjih mesecih je zbra- la 41 ton papirja in 56 ton stekla, poleg tega pa še veliko kosovnih odpadkov. • CZ. Priljubljeni tečaj tudi letos Šenčur - Turistično društvo v Šenčurju je že poznano po organizaciji različnih gospodinjskih tečajev v jesensko zimskem obdobju. Tudi to sezono bodo organizirali šiviljski tečaj, ki se bo začel po novem letu. V ponedeljek pa se bo po uvodnem srečanju, ki je bilo ta teden, začel v klubskem prostoru društva pettedenski nadaljevalni kuharski tečaj. Tako kot vse dosedanje v zadnjih letih bo tudi letošnjega vodila Zalka Jovanovič. • A. Ž. na Škode ni, lepo pa tudi ni Odbor sredi Planine "padel" v črno gradnjo Zasebni graditelji trgovskega objekta s° malce prehiteli papirje Kranj, 14. novembra - Svetniki mestne občine so v sredo sprejeli osnutek dopolnjene- Sa odloka o prostorskih ure-itvenih pogoj ij za območje Kranja, s katerim se "popravljajo" zazidalni načrti za del Planine in Primskovega. V javni razpravi se je na ponujeni osnutek s pripombami oglasilo več posameznikov, podjetij, skupin stanovalcev in krajevne skupnosti. Njihove pripombe je občinska strokovna služba večjidel upoštevala, pred sprejemanjem v občinskem svetu pa so njena stališča predebatirali tudi člani odbora za prostorsko urejanje in gospodarsko infrastrukturo. Kot je povedal predsednik ogledal. V bližini poŠte Planini, kjer je bilo zemlj'5C~ - rezervirano za vos\o^° stanovanjski center - vrnjen. pravemu lastniku, so po Oso)' nikovih besedah praktično padli v črno gradnjo ozirofl13 izkop za trgovski objekt. Namesto velikega poslo^ stanovanjskega "centra namreč tod zrasel tn^r zasebni trgovski objekt, tem popravkom so se striflJ'j li tako v strokovni slu*J mestne uprave kot v odb°\r ki ga vodi svetnik Osojo* vendar pa so lastniki z grajj jo očitno nekoliko preboj papirje. Za dovoljenja W lahko zaprosili kot poved^ Danijela Bida Sprajc, šele r «j£T"'~Tf----IT" -------- sprejemu dopolnjenega oo1, odbora Janez Osojnik, si je ka. Torej se črn ogradi teto* odbor vse lokacije za načrto- vedno ne boje inšpekcijs^ vane gradnje tudi v živo strogih pogledov H. J. Slavnostna podelitev bo za praznik 3. decembef Nagrada mestne občine Cirilu Hudoverniku Listino o priznanju bosta prejela Janez Rozman 1" Janez Novak, veliko plaketo pa Milan Sagadin Kranja in Gorenjske Brane Šmid iz Kranja »J dolgoletno strokovno pri razvoju folklorne s*"' pine Ozara in folklor** dejavnosti v občini, za p1*' našanje izkušenj na drU£ skupine in za delo v raz0£ folklornih organih in org8' nizacijah. Male Prešernov, plakete so namenjene 7\ nagrajencem, in Kranj, 14. novembra - Člani sveta mestne občine Kranj so na seji prejšnjo sredo potrdili predlog komisije za nagrade in priznanja o podelitvi občinskih odličij ter Prešernovih plaket posameznikom in skupinam za izjemne dosežke v letu 1995. Nagrado mestne občine bo na dan občinskega praznika, 3. decembra, prejel Ciril Hudovernik iz Kranja za delo na področju planinstva in krajevne samouprave. Listino o priznanju mestne občine dosta dobila Janez Rozman iz Britofa in Janez Novak iz Čepulj za dolgoletno uspešno delo v krajevni skupnosti Britof oziroma JoSt, veliko plake- tumu is^ia uj muu $ to metne občine pa Milan za dolgoletno delo v is**, Sagadin iz Kranja z& us- zboru in za vodenje otr^ pene na področju arheolo- kih ter mladinskih P eVL^ gije. zborov. Tudi občinslce ^ turne nagrade bodo leto Veliki Prešernovi plaketi podelili 3. decembra, , za dosežke na kulturnem obletnico Prešerno vek področju bosta letos dve. rojstva, za naprej j>a tim nagrajencem, m meSanemu Pevsk6.mS zboru Musica Viva s P^j. kovega, komornemu p6^ kemu zboru De Profu?^] in njeni zborovodij; Branki Potočnik, K^l Ponikvar za dolgoletno bogato ustvarjalno delo , lutk o vnem področju, J*»0 zu Šemetu za dolgo*^ delo v mešanem pevs*£jjj zboru Iskra in Anici Dobila jih bosta Majda Žontar iz Kranja za Življenjsko delo pri zbiranju in publiciranju gradiva o zgodovini polpretekle dobe bodo podeljevali oi venskem kulturnem V^jA ku, 8. februarju, obleta Prešernove smrti. Bled na} sam išče rešitev V razpravi je bilo dihati, da bo odlaganje odpadkov na Črnivcu po novem letu verjetno še dražje, kot je zdaj* Najpametnele bi bilo, je dejal svetnik lole Skumavec, če bi $e blejska obilna začela sama dogo-varjati o tem, da bi vozila smeti na eno od bližnjih odlagališč. Občinski svet Mengeš Čimprej samostojni sklad stavbnih zemljišč Obračanje proračunskega denarja naj bo čimbolj gospodarno, občinska uprava pa naj preveri, kako iz domžalskega sklada stavbnih zemljišč prihaja denar na račun občine Mengeš. Mengeš, 13. novembra - Občina bi kot dober gospodar morala stremeti, da so prihodki Čimbolje realizirani, nemudoma pa naj poskrbi, da bo imela svoj sklad stavbnih zemljišč. Takšna je bila najpomembnejša ugotovitev na seji občinskega sveta v sredo, ko so pod prvo točko obravnavali informacijo o realizaciji proračuna občine Mengeš v letošnjih devetih mesecih. Kar zadeva devetmesečno prora- čunsko bilanco v občini, so ugotovili, da poraba ni usklajena s prihodki. Preveč denarja v občinskem proračunu ni dobro, razen če odgovorni v upravi skrbijo za dobro obračanje denarja. To je bil tudi nasvet za naprej. Vendar je treba upoštevati, da gre seveda za prvi proračun na novo ustanovljene in oblikovane občine. Nekatera odstopanja, ki jih ni bilo moč predvideti pri načrtovanju in razporejanju, pa bodo odpravljen spremembami letošnjega prorač"^ predvsem pa bo to dobra podlag3 proračun za prihodnje leto. Dvom med člani občinskega sveta\t so še posebej vzbudili prihodki s*1 stavbnih zemljišč. Od načrtovani'1 ^ milijonov tolarjev za letos, se občinskem računu nabralo slab V° ^ milijon. Da gre za nenavadno skro" ^ znesek, in da velja pospešiti ustanov ^ samostojnega sklada stavbnih zf/n«vet kar je predlagal Roman Kalušni*, pa ob informaciji sprejel kot "°\fel sklep, se je strinjal tudi župan Jan?*^ Odgovorne v občinski upravi pa )e.^i zadolžil, naj preverijo, kako P^nil1 denar iz domžalskega sklada stav zemljišč na račun občine Menge^^, PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Z GORENJSKIH OBČIN ^ desetih letih mladi gospodar povsem prenovil domačijo Asfalt tudi v kozolcu Na 4 povsem prenovljeno kmetijo pri Graparju v Zakobiljku so v ^°oto odprli še asfaltirano cesto. občini Gorenja vas - Poljane, Še pred dobrim desetletjem hkrati pa so slavnostno odprli je domačijo pri Graparju pre-Pafjevih občinska sloves- asfaltirano cesto do kmetije, dstavljala le skromna hiša, do Jjjpbaiek, 13. novembra - V 0°°*° je bila na domačiji pri tijskik 2aključku rekonstruk- Vsi, ki so to domačijo poznali katere se je prišlo po ozki poti J j00 in asfalterskih del na pred desetletjem in pol, so se skozi senik. Tisti, ki Jevnih in lokalnih cestah v spraševali, ali so prišli prav. že dolga časa niso bili tu, kar svojim Hi kar nismo mogli verjeti .Roman Dolenc, predsednik KS Poljane:"Gradnja ceste, 7J° danes odpiramo, je zagotovo edinstvena, saj se je Srf l v ^etu ^ na PODUdo mladega gospodarja Boza haka- Sam je začel s preurejanjem poti v cesto in za dela, so bila vredna med 3 m 3,5 milijona tolarjev je KS fctpevala le 300 do 400 tisoč tolarjev. Ko se je Selak konec ?994 oglasil na krajevni skupnosti in napovedal, da letos to cesto asfaltirati, temu preprosto nismo mogli sfaj Znano je pravilo, da k asfaltiranju cest krajevna Jffi*1?5* Prispeva le tretjino, predračun pa je znašal 5 in P* milijonov tolarjev. Ker cesta vodi le do dveh domačij, je Uo jasno, da bodo potrebni prispevki izredno veliki: *lfP°dar pri Graparju je letos prispeval kar 2,9 milijona *ar/cv, prispevek Koširjevih je bil zaradi manjših priL0sti skromnejši. Pri tem pa kale omeniti, da jim je OtfKočilo na pomoč podjetje Termo z 520 tisočaki ter ^močni odbor Rdečega krila s 150 tisočaki tolarjev. ot^es'. ^° smo n cesto ogledali, je potrebno za dobro Pravljeno delo izreči priznanje izvajalcu SGP Primorje, nam pa je ob tem doselku lahko, kljub slabemu ettienu, toplo pri srcu!" očem niso mogli verjeti. Nekdanja hiša je obnovljena in spremenjena v garaže in gos- Eodarsko poslopje, na mestu, jer je bilo prostora le za ozko pot, pa je nastalo široko dvorišče in ob njem lepa in kar precej velika stanovanjska hiša. Za vse to je bilo potrebno kar pošteno poseči v hrib, vendar le del hribine še kaže podobo kamnoloma. Pri tem je treba reči, da si domačija nekdanjega imena nikakor ne zasluži več, saj ni več v grapi, pač pa na mestu, od koder je z višine 700 metrov prav lep razgled v Poljansko dolino. Mladi gospodar Božo Selak se je na Jazbine 7, kot je tu uradni naslov, priženil iz Klad-ja na Žirovskem vrhu in zelo odločno sklenil, da 11 hektar- NA DELOVNEM MESTU re luči na belem avtomobilu i2?e 2uPan a Tržiča je pred ^emnajstii leti prvič sedel K*flailo rešilnega avtomo-°u«. Od takrat pa do danes J!1* njim že mnogo kilo-^ov, nešteto intervencij in ?*V*ntov. "V tem poklicu bJ*iviš najrazličnejše stvari, g[Jt»e in tiste manj pri-Verjetno je najlepše JJ*«, ko človeka, ki si ga r?r»l nekoč zelo zelo hitro PPeljati v reševalno posta-1' Ponovno vidiš zdravega se Nace Zupan danes J?°^ni svojih začetkov, pra- liu £a ie bil° v začetku kar (len1*0 strah- Pred te Je » al kot inštruktor v avto- jim skušaš pomagati te brez prizanašanja 'nahrulijo', včasih celo pobruhajo." Kljub temu da že dolgo opravlja ta poklic, pa se v svojem delu se vedno srečuje s stvarmi, ki ga prizadenejo, šokirajo. lik priiIn ^.0*er> na prigovarjanje secjatelJa pa se je odločil, da "Ve tudi v rešilni avto. Pok?' «°- m primeren za ta We «je v P°8ovoru dejal Srexf: "Skoraj vsak dan se H,j UJCŠ s stresnimi situacijami 2 Uudmi, ki so bolni, ^odovani, potrtebni po-pjgj1, A to breme se zvali s ej): • *o pacienta pripelješ na ^ Pravočasno, ko v sebi fcal" da s* nekomu poma- slVari^ tiste bolj zoprne veJ* v polilcu po Naceto-tistj mnenju sodi delo s Pfevei' ki, so £a nekoIiko Več spih. "Kljub temu da l> bil je izučen avtomeha- Prometne nesreče, hudo poškodovani ljudje, posebej še otroci. Na intervencijah hitrost vožnje določa zdravnik. Če pacient nima hujših poškodb in je oskrbljen, je vožnja zmernejša, ob hujših poškodbah, krvavitvah, hitrejša. Včasih so na intervencije hodili reševalci sami, danes imajo s seboj zdravniško spremstvo. "Ljudje se rešilnim avtomobilom kar radi umikajo, seveda pa so, tako kot povsod tudi izjeme. Če gre za hudo poškodovanega pacienta skušam res kar največ 'iztisniti' iz avtomobila. Strah med vožnjo, včasih kritične situacije in ves napor je najbolje poplačan, ko taistega človeka čez čas vidim živega in zdravega na cesti. Takrat vem, da trud ni bil zaman, da sem nekomu zares pomagal." Nace Zupan je eden od štirih voznikov rešilnega avtomobila v tržiškem zdravstvenem domu. Danes imajo v garaži, kot v šah radi rečejo, enega rešilca in pol. Volks-wagnov kombi je ves čas na svojem delovnem mestu, starejši citroenov čaka v rezervi. V Tržiškem zdravstvenem domu bi nujno rabili nov avto, saj kombi že kašlja, reševalci pa ob cukanju avtomobila v očeh pacientov nekoliko čudno izpadejo, o udobju pa tako verjetno ne gre izgubljati besed. Prav z rešilnimi avtomobili, ki so izpustili svojo dušo pa ima Nace Zupan že nekaj izkušenj. Nekoč mu je namreč sredi vožnje rešilec neslavno 'crknil'. Po radiu je poklical drug avto, kolegu zaupal svoje potnike in se lotil dela. Delo voznika rešilnega avtomobila je pestro, ni kaj! • U. Špehar jev veliko kmetijo povsem obnovi. Kljub temu da sta oba z ženo zaposlena, Božo v Marmorju Hotavlje, Francka Selak pa v Alpini v Gorenji vasi, sta se lotila obnove hleva, napeljave vodovoda, gradnje nove stanovanjske hiše, že omenjene predelave stare hiše v garaže in nakupa vse potrebne kmetijske mehanizacije. Pri tem je pač potrebno dodati, da strmina teh bregov sicer ne omogoča kakšne intenzivne pridelave, pač pa le rejo 6 glav živine, torej le toliko, da se kmetija ohrani. Pri hiši jih je šest: poleg zakoncev Selak še ženina mati in trije otroci: dva fanta že hodita v šolo, najmlajša hčerka pa v malo šolo v Poljane. Ko so ustvarjali prostor za samo stanovanjsko hišo, so ugotovili, da je odkopani in "odstreljeni" material izredno primeren za utrjevanje poti, zato so se leta 1993 pogumno lotih tudi izgradnje ceste. Kar 1200 kubičnih metrov materiala, ki so ga sami pridobili, so navozili na razširjeno pot v tem letu, do priprave tako nastale ceste na samo asfaltiranje pa lani in letos še okoli 1100 kubikov. Skupna dolžina ceste je 1200 metrov, pri tem pa kaže pripomniti, da se vaščani v Zakobiljku niso mogli sporazumeti, da bi preostalih 450 metrov poti uredili. Že 12 let vlagata zakonca Selak vse kar zaslužita, v ureditev domačije. Na pomoč so jima priskočili tudi sorodniki in nekateri sosedje in po izgradnji ceste pravita, da je prišel čas, ko si morata malo oddahniti in "zajeti sapo". Načrtov jima sicer ne manjka - na prvem mestu je izgradnja silosa - vendar si za v prihodnje želita predvsem zdravja. Občinska slovesnost ob zaključku del na cestah pa ni minila brez kulturnega programa: nastopil je nonet Ble-goš, posebno doživetje pa je bil nastop Anice Berčič z odlomkom iz Tavčarjevega Cvetja v jeseni. Novo pridobitev je blagoslovil poljanski župnik Miro Bončina in pri tem vsem zaželel, da bi se po novi cesti srečno vozili in našli tudi v naprej prave poti. Trak je prerezal župan Jože Bogataj, ki je v šali pripomnil, da bo ob tako temeljito asfaltiranem dvorišču in kozolcu "še v hišo stopil, če niso morda tudi tam kaj asfaltirali..." • Š. Žargi ZRCALCE, ZRCALCE... Seje so resna zadeva Prav nič narobe ne bi bilo, da bi na dnevni red zasedanj tega ali onega občinskega sveta od časa do časa uvrstili tudi točko: Seje so resna zadeva, pa naj gre za razpravljanje, odgovarjanje, zagovarjanje, razlaganje, repliciranje, utemeljevanje glasov, dajanje pobud ter vprašanj in podobno. Da, tudi pri točki vprašanja bi veljalo to upoštevati in spoštovati Prav nič vljudno namreč ni, da ne rečem nepošteno do kolegov svetnikov, da občinski svetnik zastavlja vprašanja, na katera potem tudi kar sam v isti sapi odgovarja. Nekaj takega se bojda dogaja v Medvodah, kjer je lupan pojasnil članu občinskega sveta, da mu ne bo več odgovarjal na vprašanja, za katera ima le sam pripravljene odgovore Srečanje sladkornih bolnikov Kranj, 14. novembra - V počastitev petdesetletnice diabetološke službe v Sloveniji je Društvo za boj proti sladkorni bolezni Kranj Tržič pripravilo medobčinsko srečanje sladkornih bolnikov, diabetologov in medicinskih sester. Ob tej priložnosti je mnogoštevilno občinstvo pobliže spoznalo delo dispanzerja v kranjskem zdravstvenem domu, ki se ukvarja s sladkornimi bolniki. Predstavili so ga zdravniki dr. Valentin Vesel, dr. Jana Kreč Šorli, dr. Marija Krašovec -Potočnik in medicinska sestra Mira Valant. Vodji dispanzerja dr. Jani Kreč - Šorli (na sliki prva z desne) so za vidne uspehe in spremembe dela v dispanzerju podelili zlato plaketo Zveze društev sladkornih bolnikov Slovenije. Srečanje so kot običajno sklenili z degustacijo dietnih živil, ki so jo podprli naslednji sponzorji: Merkator mesoizdelki Škofja Loka iz Kranja, Melkarna Kranj, Živila Naklo, Pekarni iz Kranja in Britofa, VIPI z Brezij, Mesarije Čadež z Visokega, Kepic iz Cerkelj, Arvaj iz Britofa, Sodnik iz Tupalič in Konc iz Naklega, za vabila pa je poskrbela Darja Šulc s Kokrice. - • D.Ž., Ob 160-lemici rojstva skladatelja Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, 13. novembra - Ob 160 -letnici rojstva slovenskega skladatelja Davorina Jenka, rojenega v Dvorjah pri Cerkljah je delegacija Osnovne šole in Kulturno umetniškega društva, ki nosita njegovo ime ter občine Cerklje, na čelu z županom Francem Čebuliem položila vence v Dvorjah, kjer je stala rojstna hiša Davorian Jenka, k spomeniku v središču Cerkelj ter na grob v Ljubljani, kjer je Komorni pevski zbor Davorin Jenko zapel pesmi Lipa zelenela je in Na grobeh. O obsežnem skladateljevem delu pa je spregovoril prof, Janez Močnik in med drugim dejal: "Cerkljani smo ti hvaležni za vse, kar si nam s svojo glasbo zapustil. Zato se k tvoji glasbi stalno vračamo, kakor se si ti rad vračal v svoje drage Cerklje. Oživili smo veČino tvojih vokalnih del, ki si jih ustvaril pred davnimi leti. Želel si se za stalno vrniti v domaČi kraj. Odhajal si v Kranj, Trst, Ljubljano in na Dunaj, kar 40 let pa so deloval v Beogradu. V domaČem krjau, kjer sikupil tudi hišo, si Želel tudi umreti, a usoda je spremenila tovje načrte. V zmedi prvih dni prve vojne si odšel v Ljubljano, in tu dpo nekaj dneh tudi umrl. Tvoj zadji odhod je bil brez zunanjih slovesnosti, saj so se oblasti bale izbruha nacionalnih čustev, le pevci Glasbene Matice so ti zapeli eno najlepših slovenskih nagrobnih, tvojo Na grobeh. "Cerkljani smo ponosni nate," je sklenil svoj govor na grobu Davorina Jenka v Ljubljani prof. Janez Močnik. • Janez Kuhar Skupna akcija Gorenjskega glasa in Radia Kranj Za prijaznejše bolnišnično okolje Kranj, 14. novembra - V mesecu dni je na naslov našega časopisa in kranjskega radia prispelo več kot osemsto otroških risbic, ki so lih za prijaznejše zidove gorenjskih bolnišnic in zdravstvenih domov prispevali šolarji iz 13 gorenjskih osnovnih šol, treh vrtcev in ene ljubljanske srednje šole. Izbrali smo le 45 najlepših in jih dali okviriti, vendar tudi ostale ne bodo obtičale v predalih. V akciji so sodelovale tele gorenjske šole: Koroška Bela, Lucijan Seljak Stražišče, Lucijan Seljak Orehek, A.T. Linhart Radovljica, Cvetko Golar Škofja Loka, Kranjska Gora, Josip Plemelj Bled, Križe, Bistrica Tržič, Davorin Jenko Cerklje, Predoslje, Železniki in Kokra. Risbe so prispevali še vrtci z Jesenic, Domžal in Maldi rod iz Ljubljane ter dijakinje Srednje frizerske šole iz Ljubljane. Posebna komisija, v kateri sta bila poleg predstavnikov našega časopisa in radia še Zmago Puhar, akademski slikar, "in Andreja Jamnik, likovna pedagoginja, je izbrala 45 najlepših slik. Izbrala sta slike avtorjev iz tehle šol: osnovna šola Predoslje (Petra Krivic 6.a), osnovna šola Orehek (Ana Merhar 4.a, Tjaša Senk 4.a, Maja Klemenčič 4.b, Ina Bresar 4.b, Petra Jelovčan 4.b, Danijel Brborovič 4.1», Gašper Oblak 4.b), osnovna šola Bled (Luka jensterle 7.b), osnovna šola Koroška Bela (Petra Štros 7.a), osnovna šola Kranjska Gora (Jevgenij Zidkih 4.d, Alen Fliser 4.d, Deno Kulaglič 4.b, Nuša Potočnik 4.a, Natan Nikolič 4.a, Miha Bizjak 4.a, Simon Lavtižar 4.a, Manca Kovačič 4.a, Polona jakel 4.b, Hana Smolej 4. b, Nina Košir 4.b, Loma Milevoj 4.b), osnovna šola Radovljica (skupinska slika 3.b, Selma Sitar 4.b, Klemen Kotnik in Klemen Marolt 4.b), osnovna šola Lucijan Seljak (Bogdan Jokič 7.e, Tomaž Kuralt S.b, Urška Seme 7.a, Tatjana Mikič 6.b), osnovna šola Križe (Marko babic, 4.a), osnovna šola Cerklje (Darja Rozman 7.c, Urška Štuiar in saša Bobnar 5.a, darko Žlebir 5.a, Lucija jenko in Anita Grošelj 5.a, Martina bartolič 5. b, Marko gašpirc 5.a, Saša Bobnar 5.b, Jana Lampe 7.c, Barbara Mušič 7.c, Maja Grošelj 6. b, Erika ZmrzUkar in Stanka Grilc 5.d, Stanko Vrtnik 5.c, Ines Ogorevc l.a, Marko Zupanec S.c, Teja Tajčman 6.b). V okvir smo dah tudi po dve sliki iz vrtcev in iz srednje šole. Avotorji so: Tina Velechovskv in Martin Vesel-ko iz ljubljanskega vrtca Mladi rod, ter Mateja Perpar in Nataša Adlešič iz frizereske šole. Nagrajencem smo obljubili ogled gorenjskih bolnišnic in zdravstvenih domov ter kosilo, kar bomo izpolnili zadnji teden v novembru. Zajeten sveženj slik, ki niso prišle v ožji izbor, bomo prav tako podarili tem ustanovam, naj same okrasijo z njimi prazne zidove, ponudili pa jih bomo tudi domovom ostarelih. • D.Z.Žlebir GORENJSKI na obisku na Gorenjski glas »a obisku »Sori V soboto, 18. novembra, ođ 9. do 1L ure bo Gorenjski glas na obisku v Sori, kraju, ki je na meji občine Medvode In sosed kraju Draga v občini Skorja Loka. V gostilni Pri divjem petelinu v Sori bomo veseli obiska domačinov. Pogovarjali se bomo o krajevnih zanimivostih In težavah, povabili pa bomo tudi župana občine Medvode Staneta Žagarja in občinske ter krajevne može, da bodo odgovorili na vprašanja. Ce pa bo kakšno vprašanje iz sosednje Drage, bomo poiskali odgovore pri odgovornih v občini Škofja Loka. Vsi, ki se nam bodo v soboto pridružili Pn divjem petelinu v Sori, bodo dobili kape. Tisti, ki bodo prišli z naslovljenim izvodom petkovega Gorenjskega glasa, bodo dobili majico. Lahko bodo oddali tudi brezplačni mali oglas (do 20 besed) in se naroČili na Gorenjski glas. Novi naročniki bodo časopis dobivali brezplačno do konca leta. • A. %. Gostoljubni bistro ob Belci Tokrat je Gorenjski glas priredil svoj obisk v Bistroju Belca na Zgornji Beli, ki je last Sreča Prestorja in njegove družine. Poleg gostilne, kjer se vaščani radi zbirajo ob kozarčku, so Prestorjevi zgradili tudi dve brunarici za zaključene družbe, teniško igrišče, kjer se zbirajo mladi teniški navdušenci, pa tudi igrišče za otroke, tako da se tu lahko zbirajo vsi od najmlajših do starejših. Srečo Prestor se že dve desetletji ukvarja z zidarstvom in ga tudi zdaj ni opustil, zato gostilno vodi njegova žena Tatjana. Tudi sin Boštjan je že na dobri poti h gostinskemu poklicu. Zdaj je v četrtem letniku srednje gostinske šole, in ko bo končal, bodo Prestorjevi poleg pijače in narezkov s pretežno kraškimi specialitetami lahko stregli tudi hrano. Kuhinja je že urejena, čakajo le, da se izšola "kader". Z zaključenimi družbami, ki se zbirajo v njihovih dveh brunaricah (prostora je za kakih dvajset ljudi) imajo že veliko izkušenj, od ohceti in zabav do pogrebščin. Tudi ob Glasovem gostovanju na Beli sta bili polni. Do zadnjega kotička pa je bil poln tudi gostilniški prostor, ki so ga gostoljubni Prestorjevi namenili našemu srečanju s krajani Bele. Razpoloženi obiskovalci večera z Gorenjskim glasom na Zgornji Beli. Krajanom, ki so minuli petek zvečer prišli v BISTRO BELCA na Zgornji Beli ter se pridružili predstavnikom preddvorske občine in novinarski ekipi Gorenjskega glasa v dveurnem klepetu, smo - med drugim - razdelili natanko 34 reklamnih Glasovih Čepic Vsaka Glasova čepica je oštevilčena, kuponi pa sodelujejo v treh žrebanjih: L neposredno po obisku Gorenjskega glasa v določenem gorenjskem kraju; 2. vsake tri mesece v vmesnem žrebanju;3. enkratletno v zaključnem žrebanju. To seveda pomeni, da bo nagradni fond vsakič večji, saj v zaključnem žrebanju sodelujejo vsi kuponi Zatorej se splača Glasovo čepico z obiska Gorenjskega glasa v posameznem kraju (prvi je bil Srednji Vrh nad Gozd Martuljkom, drugi Sovodenj, tretja Stara Fužina, četrte Tunjice in pete Zg., Sr. in Sp. Bela) dobro shraniti in preveriti, če ni morda Vaša številka med izžrebanimi Nagrade z obiska Gorenjskega glasa na Beli prejmejo čepice s Številkami: 5076 ter 5180 (za poljubno izbran Glasov izlet, za eno osebo); in 5300 tn 5298 (praktična nagrada - namizni prt). In kako do nagrade? Lastniki Glasovih čepic z eno od teh Številk, pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa 064/ 223-III in nagrado Vam pošljemo na Vaš naslov. ZGORNJI BELI Po luknjastih in ovinkastih cestah turistov ne ho v naše kraje Tri Bele, Zgornja, Srednja in Spodnja, s Hrašami in Bašljem sestavljajo krajevno skupnost | okoli 700 ljudmi. Najbolj jih motijo luknjaste in ovinkaste ceste. Z Gorenjskim glasom smo nom pojasnil, kako je razvoju kmetijstva, obrti in nosti in financiranja. K «1 se tokrat mudili na obisku na potekafo ocenjevanje in od- turizma. Tega razvoja pa ne temi so se gostje na petko Beli. Večerni uri, ko so do- pravljanje škode. Ker so v 1 ; 1 mačini večidel že opravili vodnih ujmah vsako leto svoje obveznosti in si privoš- groženi isti objekti, so se v čili dve urici v vaški gostilni, občini odločili, da jih bodo gre prispisati, da se je v petek sanirali. Ne gre zgolj za ceste, zvečer v bistroju Belca na ki so občinska last, temveč Zgornji Beli zbralo lepo šte- predvsem za vodotoke, ki so vilo ljudi. Pritegnila je tudi javno dobro in se je bilo navzočnost preddvorskega zaradi tega treba posvetovati Kranj z več deset krajvenimi , župana Mirana Zadnikarja, z ministrstvom za okolje in skupnostmi. Za občino Pre- župana pa naj nam puste, ki ga imajo Belani marsikaj prostor. Žal so dogovori zas- ddvor, ki je komaj malko dela. vprašati (tudi veliko neprijet- tali, ker je pozneje poplavlja-nega), poleg njega pa se je lo še v drugih delih Slovenije, našega tokratnega druženja Rešitev za Belco bi bila širitev mostu na Zgornji Beli, da bo ob obilnem deževju voda hitreje odtekala in bo, če ne bodo mislili tudi na srečanju večkrat vrnihi mi ceste, ki so jih sedaj sami se mu tudi v tem zaP jj ovinki in luknje. še vedno ni docela jasno, katere ceste so krajevne in katere občinske. Merila za to so še stara, takšna, ki so veljala v nekdanji občini tudi v tem izognimo,saj o njem P* ; našega časopisa že časa teče javna polem1 Eden naših obiskovalcev J ter Sodnik, je na politi* razprtije dejal: stranke n»J gredo svoje igrice udeležilo tudi nekaj občins kih svetnikov. Predsednik občinskega sveta Preddvor večlja krajevna skupnost, pa bi bilo najbolje, da bi iz občinskih sredstev skrbela za vse ceste. Na območjih, kjer so se ljudje pripravljeni v večji meri vključiti z delom in lastnimi prispevki, je prav, da pomaga tudi občina, je dejal še sveži predsednik Turističnega društva Bela Pač pa je predsednik kjj jevne skupnosti Bela Fr*** Bizjak dejal, da je tej" govoriti o krajenih proj'5, mih povsem brez polit'^ primesi. Kot takšno na^ razume tudi vprašanje, ali J krajevne skupnosti še oW jajo ali pa naj v občlinah [\ delujejo vaški odbori. Sle, Predsednik preddvorskega Občinskega sveta Florjan Bulovec, ki je tudi direktor bi razširili tudi cesto ovinek bolj pregleden. Kaže, da ravno slabe ceste močno vznemirjajo Belane. Bojan Tičar, ki se je na našem, srečanju večkrat ogla- jkal ni tudi predsednik kra- sil s kritičnimi pripombami, je kranjske komunale, je odgo jevne skupnosti Franci omenil ravno nevarni odsek v°nl, da se podjetje zaveda ceste na Zgornji Beli, ki ga je svojih odgovornosti, zaradi spodjedla voda. S tem, da je česar se je z občino tudi postavila znak in ga obdala z dogovorilo za vzdrževanje vrvico, je občina premalo ceste proti Cemšeniku, kjer Bizjak, ki mu predsedniški mandat teče že šest let. Med občinstvom je bil še en svetnik, Slavko Cuderman. V njem se mladi lahko . varjajo z namiznim leill£$< tam prirejajo razne te^ ansambli imajo v njem y| otrokom priredijo n0*23 srečanja z dedkom Mra*^ Ko se dviguje voda, smo nemočni Ceste in vodotoki so v tem delu Gorenjske že tako v slabem stanju, avgusta pa jih je še dodatno opustošilo neurje. Gasilci, ki so bili že četrt ure po alarmu na mestu dogajanja, so usodnega dne črpali vodo tudi iz kleti na Beli, med "poplavljenimi" pa je bilo tudi skladišče tamkajšnje trgovine. Župan je pohvalil zlasti naglo interven naredila. Čigave so ceste Skoraj vsakdo od sogovornikov na obisku Gorenjskega glasa se je spotaknil ob slabe ceste. Ti lepi kraji pod Storžičem imajo ambicijo, da v večji meri razvijejo turizem. Srečo Roblek, član občinskega sveta, ki je sicer doma v Bašlju (ki skupaj z vsemi tremi Belami in Hrašami sestavlja krajevno skupnost Bela Bašelj) je dejal, da je cijo gasilcev, potem pa Bela- prihodnost tega območja v je eno od vodovodnih zajetij, sofinanciralo pa bo tudi izgradnjo mostu pri strelišču. Zal so ta dela zastala zaradi zapletov na zadnji seji občinskega sveta. Brez politike ne gre Na srečanju z Belani smo se skušali kar najbolj izogibati političnih vprašanj. To pa je bilo težko, zlasti še, ker je še zelo svež kratek stik med krajevnimi skupnostmi na eni straniin občinskimi oblastmi na drugi glede pr istoj - Ljudi na Beli motijo široke žive meje, ki se ra* čajo prav do roba cesK'1 zmanjšujejo pregled*0'* Zaradi tega so že tako ceste še bolj nevarne, j* %% Jože Jekovec s Srednje Zal ceste niso odmerjen''u bi se občina lahko sklice^ (, kako daleč smejo šegrt lA meje. Če hočeš poseka" PjCi meje. ce noces pos^tw\jih več razraščeno živ° J\ lahko naglo posežeš čutljivo polje zasebne „ nine, je dejal **Z &\ Zadnikar, ki ima t te izkušnje. iutk<>v Uvodoma smo navrgli misel, da je Bela nemara nekoliko odrinjena od občinske sklede, ker v občinskem svetu nima svojega predstavnika. Vendar župan obljublja, da bo z Bele predlagal podžupana, da bodo imele tudi te vasi svojega človeka bliže virom odločanja. Mnenja o tem so bita deljena: občinski možje so prepričani, da dobro skrbijo za približno enakomeren razvoj občine. Res pa se Je ravno v občinskem središču letos dogajalo več kot v posameznih krajevnih skupnosti Tako je župan omenil urejanje cest sredi Preddvora, kar gre zlasti v prid prometne varnosti otrok, ki prihajajo v Preddvor iz vseh koncev občine. Podobno je z urejanjem okolice cerkve in tamkajšnjega parkirišča. Ureditev ceste proti šoli pa je prednostna za prihodnje leto. Iz občinstva Je bilo slišati očitek, da Je zaradi klavrnih cest varnost otrok kritična tudi v okoliških vaseh, na poti otrok od doma do avtobusa. Sicer pa je župan tudi dejal, da so letos vsem otrokom iz okoliških vasi, tudi če so od Šole oddaljene manj kot štiri kilometre, zagotovili brezplačen prevoz. Doslej so imeli bližnji otroci brezplačno le zimsko vozovnico, dokler pa ne bodo urejene ceste (med njimi tudi cesta Bela -Preddvor), jih bodo brezplačno prevažali v šolo vse leto. zdaj so vanj Ijali predstave. Marsikateri bi bil vesel doma, kaK.n> imajo na Beli, Pa W- nosti, da se v dogaja. Kerje dom vfjd izkoriščen pozimi, je ^odjj kurjave neobhodna, )%,teM c----: n;„:„i, srcčo *'(-ia)i Franci Bizjak. SreW» * 'jM pa je ob urejanju igrlS.c # °v da je brez vrednosti. ^ njega ni urejena f Zaenkrat do tja vodi ^ špot, dostopno je w°Ljjl sarjem, tako da za ni ovir. D.Z.ŽIebir,f«t0 Doki erkurjevih 30 vročih cen Cene veljajo do prodaje zalog, od 9. novembra do 2. decembra1995, za takojšnja plačila ali pri nakupu na potrošniško posojilo >MERKU na«upu z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4 % in največ 8 % ceneje ^afflov. 5 kg perila, možnost "Sapranja. x^0x52cm 51.901.80 iti iborno pomivalni stroj, lBERNA, LS) 56, pet programov, zmogljivost $ pogrinjkov, ekonomični program, poraba ei energije 1,8 KW, mere: 85x60x60 cm 67.808,20 4 J* ij?,**nlk, IBEBNA. SCM 27. dvovrstni hiadiinik, iBERNA. SDP 24. ^^omtna 268 i, Hladilnik neto skupna prostornina 2301, hladilnik neto to[3^r*°v3tnik neto 651, samodejno 1811, zamrzovalnik neto 441, samodejno mere; 143 x 60 x 60 cm odijevanje, mere. 143 x 60 x 60 cm 65.550,00 51.127,00 kQnsCk0RONA. 2000 E, moč 1101 nastavitev sesalne moči 14.996,50 sekljalnik, SIEMENS, MK 30211, mc 17.995,20 _^'MGA GORENJE. 501.""" B% ' "Petstopenjskaregulacija 16.415,40 palični mikser, PHILIPS, HR 1385, moč 170 W, kovinski nastavek za mešanje 8.500.80 -las jsko stikalo 500, 4.347,00 telefonski aparat DEC0TEL, 10227 21.733,00 Štedilnik na trdo gorivo, VVAMSLER, K144S, moč 4 kW, ogreva prostor do 88 m3, mere: 40x60x86,5 cm glasbeni stolp, SONY,MHC701, 2 x 40 W RMS, trosistemski zvočniki z bas refleksom, digitalni radio, dvojni 56-990 00 kasetofon' CD gramofon. električni spenjalnik, BLACK&DECKER, KX 428 E, za sponke ali žebljičke, 19 do 30 mm * daljinsko upravljanje 62.400,80 posodica za milo, C0RAM, 525, bela ali kromirana 12.682.20 1.113.ro parni likalnik, R0VVENTA. DE 233IN0X. snemljiva posoda za vodo, nastavljiv regulator pare 9.991,20 kaseta za WC - papir, C0RAM, 536, bela ali kromirana 1.629JO posoda za zobne ščetke, C0RAM, 526, bela ali kromirana 1.633,10 gibljivo dvojno držalo za brisače, CORAM, globina do 62 mm, moč 1100 W, 528, belo ali kromirano 1.749,40 krožna žaga, BLACK&DECKER, P37-03, globina do 62 mn premer 184 mm obešalna kljuka, C0RAM, 523, bela ali kromirana 15.235.20 aluminijasta lestev, ALPOS, 31-04, štiri stopnice 780,00 4.995,60 držalo za brisačo, CORAM, 530, belo ali kromirano, dolžina 600 mm 1.990,80 podaljšek. KOPP. 3 m, PPL 3 x 1 mm' 688,60 kotna brusilka v kovčku, BOSCH, PWS 600, moč 650 W, 11000 vrt./min, rezilna plošča 0115 mm 13.493,60 litoželezna ponev, DUROLIT, 238, 500 W, dve stopnji, trenutni vklop, dvoina Premer 28 cm hitrost, nastavek za mešalnik do 1 litra 4.830,00 enojni reflektor, KAiJ, R04/1 1.195,20 dvojni reflektor. KAiJ, R04/2 2.592,00 kopalniška omarica, GERDA, Studio, mere: 58 x 48 x 15 cm, bele barve 9.373.1 trojni reflektor, KAiJ, R04/3 3.787JO stojalo za pršut. BASIN - IN0X. marmor in nerjavna pločevina 8.259.30 tračni brusilnik. SKIL. 1200, moč 600 W, brusna površina 76 x 130 mm 14.986,00 lesene sanke, ELAN, 110 cm 5.064,60 delovna miza, BLACK&DECKER, WM 300, dolžina 61 cm, širina 22 qrn, višina 76 cm 6.665.40 nosilec polic, STRNAD, art. 180, v beli. črni ali rjavi barvi __19870 nosilec polic, STRNAD, art. 235. v beli, črni ali rjavi barvi 234.00 lopata za sneg MUTA, ALU-9 1.497,30 MOŽNOST VEČ ZA UGODNEJŠI NAKUP: • na posojilo na 5.6,9 aH 12 mesecev, • na tri čeke, • štiri čeke z odloženim plačilom (prvi ček zapade v plačilo naslednji mesec) l Merkurjevo kartico zaupanja velja osnovni 4 % popust. Najman/ši znesek na čaku je 4.000.00 SIT. garnitura svedrov KRI NO. DR 300 1.335,80 garnitura orodja za elektrikarje, MULLNER, D 3608 2.682.70 Obiščite Merkurjevo prodajalne v KRANJU: Merkur, Globus, Gradbinka in Instalater, v NAKLEM: TC Dom, v ŠKOFJI LOKI: Plevna in Blagovnica, v GORENJI VASI: Zeleznina, v RADOVLJICI: Zeleznina in Elektro, v LESCAH: Kovina in na JESENICAH: Union. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER POKRAJINA 95 Kranj - V galeriji Mestne hiše so konec minulega tedna odprli 11. razstavo fotografij in diapozitivov Pokrajina 95. Na prireditev bienalnega značaja z dvajsetletno tradicijo, pripravili so jo Fotoklub Janez Puhar, Fotografska zveza Slovenije in Gorenjski muzej, je 220 avtorjev iz vse Slovenije poslalo 131 črnobelih, 304 barvne fotografije in 407 diapozitivov. Med črnobelimi fotografijami je žirija, v kateri so bili dr. Cene Avguštin, Janez Korošin in Marjan Smerke, podelila prvo nagrado Jaku Bregarju, drugo Vladimirju Furlanu, tretjo pa Francetu Ferjanu. Med barvnimi fotografijami so bile po izboru iste žirije najboljše: prvo nagrado ic prejel Miha Debevc, drugo Klemen Kunaver in tretjo Franc Ferjan. Najboljše diapozitive, izbrala jih je žirija - Oskar Dolenc, Stane Klemene in Damir Globočnik - so poslali: Hrvoje Oršanič, prva nagrada, Leo Caharija, druga nagrada in Peter Kozjek, tretja nagrada. V vsaki kategoriji so bile podeljene tudi diplome. Razstavo je pripravil Kabinet slovenske fotografije. Na sliki: Miha Debevc - ''892", L nagrada za barvno fotografijo • L. M. DOPOLNJEN TIMESOV ATLAS Ume so v Atlas sveta je pred štirimi leti izšel pri Cankarjevi založbi prav v času, ko se je svetovni zemljevid korenito spreminjal. Nova izdaja Atlasa, izšel bo te dni, je temeljito predelana in dopolnjena knjiga, ki se v mnogocem - tudi v zaporedju predstavljenih zemljevidov -prilagaja slovenskemu bralcu. Atlas sveta uvaja uvodni del, ki so ga zaradi novih razmer v svetu že pri angleški založbi temeljito spremenili, slovenski prevod pa razumljivo prinaša še marsikaj tega, kar posebej zanima slovenskega bralca. Izdajatelj se je izredno potrudil, saj je v novi knjigi, ki se začenja z opisi držav, tudi novih seveda, njihovih zastav tudi nova, pred kratkim spremenjena zastava Makedonije. Tudi sicer je zasnova Atlasa v novi izdaji drugačna, saj ni več razdeljen na dva ločena dela z dvema indeksoma, pač pa bralec lahko zdaj lista po enotno zasnovani knjigi z enim združenim indeksom. Knjigo zaključuje pomemben del - nekakšen mali tematski atlas Slovenije z 18 tematskimi kartami - posebej izdelanimi za novo izdajo Atlasa sveta. • L.M. BRININE PESMI Zbirka desetih pesmi je prvi poskus glasbene ustvarjalnosti muzikologinje Majde Eržen Novak, predavateljice vokalno instrumentalnega pouka na pedagoški fakulteti v Mariboru. Besedila je prispeval Franc Eržen, upokojeni ravnatelj osnovne šole v Ribnici na Pohorju. Zbrane pesmi o mali navihani Brini so namenjene obogatitvi glasbene ponudbe otroških pesmi kot tudi razvijanju tehnike klavirske igre študentk oddelkov razrednega pouka Pedagoške fakultete ter spodbujanju njihove ustvarjalnosti na področju oblikovanja harmonskih spremljav in estetskih elementov k otroškim pesmim. Melodika enostavno zasnovanih pesmi temelji na malih intervalih, je zapisala Janja Črčinovič-Rozman, in pogostih sekvenčnih ponovitvah motivov. Členjenje melodij je simetrično. Padajoče tonsko gibanje ob sklepih melodij psihološko sprošča in daje vtis zaključenosti. Usmerjenost k toniki in tonalno oblikovanje melodij pa ustvarjata občutek psihične bližine. Tonalno svobodo oblikovanja je avtorica uporabila le v akordih, ki spremljajo recitatorja v pesmi Veter. Ritmika pesmi je enakomerna, gladko tekoča, popestrena z redkimi sinkopa-mi in punktiranimi ritmi. Spevna melodika, ki še dolgo odzvanja v poslušalčevi zavesti, bo prispevala k razvijanju glasbene percepcije otrok in vplivala na pozitiven odziv pri mladih pevcih. • Renata Neuvirt V soboto, 18. novembra 1995, ob 19.30 uri bo v dvorani v kulturnem domu na Javorniku koncert ansambla Slovenski muzikantje ob njihovi 30. obletnici delovanja. Prisrčno vabi DPD Svoboda France Mencinger Javornik-Koroška Bela Riko Poženel, igralec, režiser GLEDALIŠKIH ŠTIRIDESET LET Medvode - V Tovarniškem vestniku, glasilu jeseniške železarne iz leta 1940 v članku Kultura železarskih Jese,D^ razmišlja o skoraj treh desetletjih, ki jih je kot igralec in režiser preživel na jeseniških odrih. Pravzaprav bi bilo nenavadno, če ne bi tudi ostali iz jeseniške družine Poženel ne stopili pod odrske luči. "Moj oče Lojze Poženel je bil režiser, igralec, organizator," pripoveduje Riko Poženel. "Večkrat je bil predsednik Katoliškega prosvetnega društva, predsednik bivšega Orla, častni predsednik igralske družine Aljaž. Tudi moja mama je igrala, že leta 1898 v Linhartovi Zupanovi Micki. Dobro se spominjam svojega prvega nastopa - star sem bil sedem let, dobil pa sem vlogo pastirčka v igri, katere naslov sem že pozabil", je povedal Riko Poženel, ki skupaj z ženo kot upokojenca že vrsto let živita v Medvodah. Njegove omare so polne gledaliških dokumentov, fotografij, gledaliških listov, vse pa priča o izjemnem gledališkem utripu na Jesenicah, ki se lahko ponašajo s stodesetletno gledališko tradicijo. "Treba je vedeti, da Jesenice niso imele le enega prosvetnega doma, pač pa kar tri, poleg Krekovega doma, v katerem je zdaj Gledališče Toneta Čufarja, še dom na Javorniku in na Koroški Boli. Vsa tri društva tako Katoliško delavsko prosvetno društvo, Sokol in Enakost so imela tudi dramske skupine. Spominjam se, da sem sprva nastopal v predstavah, ki smo jih igrali še v starem domu v bližini nekdanje gostilne Kobal. Ko pa je bil na Orlovskem dograjen Krekov dom, se je gledališko življenje preselilo tja. v svojem arhivu še imam plakat iz leta 1936, ko se je s svečano akademijo proslavilo 40 let Krekovega prosvetnega društva, 30-letnico katoliških fantov in 25-letnico Godbe na pihala. Društvo, v okviru katerega je delovalo gledališče, je bilo namreč na Jesenicah ustanovljeno že leta 1896, za predsednika pa je bil Pikonig. Le dve leti kasneje so pri Markotu, kot se je reklo, že igrali Linhartovo Zupanovo Micko. Prav.v tej predstavi je nastopala tudi moja mama Ivanka." Že kmalu po koncu prve svetovne vojne je Riko Poženel začel redno nastopati na jeseniškem odru v skupini Aljaž. Vse tja do začetka druge svetovne vojne se njegovo ime nenehno pojavlja v gledaliških listih, podpisan pa je tudi kot režiser ali kot igralec. Ko je študiral v Ljubljani - po poklicu je elektrotehnik - je zahajal na dstave pa so izšle tudi v knjig Igrali so Linhartovega MattCjj se ženi, V Desetem bratu je r Martinek Spak. Poleg Zlodej« v Pohujšanju pa je bila vlog« Celinarja v Klinarjevem Pl«^ njegova najljubša vloga. Do leta 1952, ko se r zaključil jeseniški del PoŽcn«' lovega gledališkega življenj8' saj so ga vrgli iz službe, ker f>» ni ustrezal moralno političn'J1 zahtevam za državnega usj|»*' se je zato preselil l0Žic* Riko Poženel med svojimi gledališkimi spomini. Foto: L.M. dom k Franu. S. Finžgarju in nastopal z Jožetom Zupanom v Divjem lovcu. Njegov gledališki krog prijateljev se je širil, tako da ni bilo dolgo, ko je tudi statiral v drami. Gledališke vezi je ohranil tudi kasneje, tako da so Bratko Kreft, Slavko Jan in Vladimir Skrbinšek začeli pri-jahati tudi v jeseniško gledališče. Riko Poženel pa je režiral in igral tudi v dramski sekciji Gasilskega društva. Pripravljali so premiero Vie Male, pa so jo morali preložiti zaradi začetka vojne. V že omenjem časopisu jeseniške železarne je o njem zapisano:..."Poženel, znani talentirani igralec in režiser Aljaža. Napisal je veseloigro Pred maturo, igrati so jo na Krekovem odru. Zdramati-ziral je povest Kekec Znane so njegove priložnostne prireditve za Miklavža In Silvestra. Agilni sodelavec in svetovalec kulturnega programa na našem festivalu, kjer je pri igri Plavž igral glavno vlogo Celinarja, da bi se bolje ne mogel odigrati poklicni igralec" Tovarniški vestnik, 15. avg. 1940 Ko je bilo vojne konec, so se jeseniški igralci seveda začeli ozirati po odru v Krekovem domu. Žal so vo brigade, ki je imela svojo kasarno, pretežni del gledal i škga inventarja uničili, celo odrsko zaveso so razrezati in uporabili namesto nogavic. Riko Poženel, ki je bil v partizanih prosvetni referent, je dobil na osvobojenih Jesenicah že v začetku maja 1945 kulturne naloge; še posebej si je prizadevel za ponovno oživitev gledališča. "Nič kolikokrat sem šel v Ljubljano do Borisa Kidriča, da bi dovolil na obnoviti gledališko dejavnost na Jesenicah. Vendar pa ni bilo dovolj le na novo organizirati društva, pač pa je bil velik, če ne celo največji problem kupiti novo gledališko zaveso in vse drugo, saj blaga ni bilo mogoče dobiti, razen na karte. Pa nam je potem le uspelo in na Jesenicah je bilo leta 1945 ustanovljeno Slovensko ljudsko gledališče Jesenice. Otvoritvena predstava 8. decembra istega leta je bila Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflor-janski v režiji Lampreht-Stibil. Sam sem igral Zlodeja. Jacinta Ie bila Tatjana Gostiševa, za :atero je Filip Kumbatovič, ki je takrat kar dosti sodeloval v gledališču, dejal, da bi take, kot je ona, tudi v Ljubljani rabili." No, Riko Poženel je s to vlogo znovo opozoril na svoj nesporni igralski talent. Takrat se je tudi govorilo, da bi postal celo poklicni igralec. V Moskvo na igralsko akademijo bi lahko šel, vendar pa sta si z ženo premislila in ostal je na Jesenicah, igral naprej in režiral. To je počel tako dobro, da je Fran Šaleški Finžgar, ko je prišel na Jesenice gledat Razvalino živl- benca in Kranj, se je zvrstila mn< bolj ali manj uspešnih predst3_ Prav nazadnje je režiral H kovniače. Najraje se sporn'nJ Goldonijeve Mirandoline, jo kar nekajkrat postaV'!'jg. oder, ponavljali tudi po Stino ^ setkrat in gostovali ce*°u Ljubljani. Poznal je dram** igralko Mihaelo Šaričevo, J ni imela proti, da je nastop* na Jesenicah na amatersKC odru pod njegovim režisersK' vodstvom. Prav vseh upflZ?Yj tev, ki so jih pripravili jesen'5. gledališki navdušenci, n'tIrf$ moč našteti, omeniti pa P! Kreftove Celjske grofe, P Shakespearovo dramo Ronl0i in Julija, Gospo ministri * Kvadraturo kroga in še in še- Cankarjevo Pohujšanje v lini šentflorjanski je PoiZt. režiral tudi v Kranju, v Stra^ ču. Čeprav je bil še na JeSCt;j cah znan kot najvecJ nasprotnik operet, pa je kraflJ j ka uprizoritev To lectovo st&t glasbo Janka Gregorca Jj Jano Osojnik, Tonetom ** ^ kom, Lojzetom Založnikom ^ drugimi tako uspela, da niso 'e i, sw*J ljudje dobesedno "drli na dstave, povabili pa so jih ^ na gostovanje v Mestno g.lc;fl|j lišče v Ljubljano. Pa niso iT 1? v Stražišču, tudi v " nem domu, na prostem Pungertu pa so na pt^,0 igrah tudi Držičevega uvffit Maroje. Ko se he leta zapolslil v Celulozi Me« in se odselil iz Kranja je lJL postavil piko aktivnemu &6°( liškemu življenju. Sicer povsem, saj je pomagal org8 v zirati prvo Kmečko ohc*1^ jaki Krajiške Jenje» izjavil, da je bila to doslej Ljubljani in tudi sam sodei° ( nela v domu najbolj originalna uprizoritev oblečen kot planšar. • *j njegove drame, slike s te pre- Mencinger "MIŠELOVKA" ŽE TRETJI^ Škofja Loka - V preteklem tednu smo si v gledališču l^Jij. odra v Škofji Loki ogledali zelo prijetno predstavo ^JjjH OTROŠKA PREMIERA V PG Kranj • V Prešernovem gledališču Kranj bodo jutri, v sredo, ob 17. uri premier-no uprizorili R. Kapica, žaba in... Matije Logarja. Krstno predstavo Logarjeve igrice za otroke so pripravili: režiser Matija Logar, scenograf Jože Logar, kostumo-graf dinja Meta Sever, avtor glasbe Primož Ahačič in igralci Darja Reich-man, Vesna Lubej in Matjaž Visnar. že desetletja, v škofjeloškem gledališču jpa so ga v p*ev Brede Pugelj zdaj pripravili ze tretjič._____^ Če poskušamo uganiti, zakaj je Mišelovka tako zelo P°PU'g^d1 se moramo ustaviti ob njeni dobri in zanimivi zgradbi; le-ta» p zanimiva predvsem zato, ker vsebuje različne žanrske eleme0 se med seboj nevsiljivo prepletajo in dopolnjujejo. V Mišelovki opazimo močan vpliv evropske psihoanalize. Agatha Christie mnoge konflikte, iztirjenosti m Čudaštva | junakov razložila z nesrečnimi razmerami družinskega življe?^ nezdravega otroštva. Ta težka in mračna plat psiholoških paS .:e v le-teh nastajajočega kriminalnega vedenja pa ima svoje naSP/ fa f lahkotnejši, komični in romantični obarvanosti besedila. T0pcf' namreč tudi smešna in zabavna, njena glavna junaka, mla^ očenca Ralston, pa v predstavo vnašata nežna in topla čustva^, p Predstava je režirana tako, da v njej pridejo do izraza ji psihološki in dramaturški poudarki. Mišelovka nas zato cu ^ prevzame, saj nas sooča z različnimi, zdravimi in bolezen ^ Čustvenimi stanji svojih junakov. Poleg zakoncev Ralston ^j,. Krajnik - Špoljar in Matjaž Eržen 1.), ki mehčata napeto in gr [P vzdušje, so tu še čudaški in smešni nevrotik Wren (Matjaž Erz ^4 nergava in sprenevedava gospa Boyle (Juša Berce),. lakoničn' Metcalf (Jože Drabik), na videz hladna in ostra gospodičan (Maja Poljanec), gentlemanski in skrivnostni Italijan, "'^(ji^ identitete nikoli do kraja ne razkrije (Janez Debeljak) ter prep M zasnovan in zaigran lik detektiva Trotterja (Jure Frafl*0/^' nastopajočih, ki je nastajala tudi pod lektorskim vodstvom j~■ Kaluže, je umirjena, natančna in nazorna. Idilično sceno P^fLfa|ctfSt angleškega gostišča sta izdelala Jasna Vastl in Andraja ^ kostume, ki se zelo dobro prilegajo karakternim potezam posa likov, pa je oblikovala Irena Pajkič. • Miljam Novak GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK eset let zavarovalstva na Gorenjskem tt ti it v t nn • i borenjci najbolj uspešni v Triglavu Škodna pogostost ni tako majhna, saj je škoda pri več kot vsakem desetem zavarovanju. obi * 13' noven,Dra " Kranjska j^oina enota Zavarovalnice Triglav i razstavo najstarejših zavarovalnih i* aa Gorenjskem počastila petde- hTnico' odkar Je bi,a v KranJu n, p8 P^a zavarovalniška pisarna , Gorenjskem. Ob tej priložnosti A|°ir8e P°g°varJaI' z direktorjem JJj^ndrom Troho, ki je predstavil e *nJe delo in poslovanje Območne VjJ* Kranj, Id je v okviru Zavaro-{f^Qt Triglav po obsegu poslovanja J!J največja območna enota, po ™tatih pa že nekaj let najboljša. ^^Znujete SO-letnico zavarovalst-tafiSj G°r**fskem, verjetno pa je ^cija še daljša?« z*Va aznuiemo 50-letnico odprtja prve Pre .Vami3ke pisarne, tradicija pa je btolV • ^a'JSa, kar je pokazal tudi Pojj^' . saJ najstarejša zavarovalna "*Go Valu' seti *av°d Slovenije odprl pred petde-t;llIni leti ua - izhaja iz leta 1849. Prvo pisarno v*lni ?reniskem Pa Je tedanji Zavaro leti na Gregorčičevi ulici v pn$u- Konec leta 1946 se je ta zavod žaVod ^ Državnemu zavarovalnemu Presen- " D0Z' g°renJskl sedež Pa je W\ na Prešernovo ulico. Nato pa HaJo SedeŽ °d leta 1955 do 1962 ?a.va°VlJici- Tedai Prišl°tudi do drobitve ei^ovalstva, to je bilo obdobje ob-^a in medobčinskih zavarovalnic. ^v Gorenjskem sta bili tedaj dve ^av Valnic.i' Zavarovalnica Kranj in prj*jar°valnica Jesenice. Kasneje je cq <° do združitve vseh v Zavarovalni-Žav Va' ki » Je leta 1977 združila z Varn alnico Maribor v enotno Za-s,, ?valno skupnost Triglav. Leta 1990 *ava Pre°blikovala in nastal je sedanji yarovalniški sistem." bil obseg zavarovanja v Po o ?.zavarovanja se običajno meri Jave , ^« zaradi inflacije so primer-je tc*L ^žke- TA*di Število zavarovanj bilsk P"merJati, saj denimo avtomo-p0rtfa..danes predstavljajo že tretjino bij0 pJa« pred tridesetimi leti pa jih ni iiv|je .d hiperinflacijo je bilo veliko jih LaJ.skm zavarovanj, kar 35 tisoč smo j'h iT - ' 2daj spet naraščajo in imamo ka Z tls°Č; leta 1977 so imela življenjs-PortfrarovanJe 2°-°dstotni delež v koy in nat0 Je Padel pod 5 odstotna^0 Se dvignil na 12 odstotkov. Obseg ? Stevfi ^e zat0 naJla^Je pojasniti je let ,m zaposlenih. V prvi pisarni se kov 2 45 zbiral° 20 do 25 zastopni- tolkra 68 imamo 72» torei tri in Pa . Več- Skupno število zaposlenih ■efol.JJ z 75 v letu 1960 dvignilo na 5Ho 228, veliko bolJSa ie tudi Pa je°u°.a sestava zaposlenih. Veliko Pri Sjfj? .° v tem času storjenega tudi ^aZ V danes imamo sedež v ler J jn poslovno enoto na Jesenicah dovg tavništva v Škofji Loki' Ra' Kra^:!!'. "žiču, Bohinjski Bistrici in v *a$t0 Gori. V vsaki večji vasi pa ^nu • sai iih ic 72-dnevno na &o (jg,' Poleg tega pa za nas ekskluziv-^jetrlf dve agenciji. Zavarovanja po ^evnl sklepa deset ljudi, 40 pa jih if Q0 rešuje škode." ^t°f'*° zavarovancev imate?" ^OvS10 zavarovanja, saj ima nekdo ?*vam«i 2avarovanj. Število sklenjenih !etaon J 2naSa približno 300 tisoč, Pa rešimo približno 35 tisoč škod, ^eni, da je škoda pri vsakem več Setem zavarovanju in škodna približno 35 tisoč škod, kot^eni, daje škoda pri Pog0st Setem zavarovanju we0sJ, torej ni tako majhna kot ^a bQ 0b>cajno mislijo. Pričakujemo, thiT s dosegli premije v višini ?8odji0 Jarde tolarjev, če se ne bo "*p'a£al* Se kaj posebnega pa bomo tolarjev, če se ne bo .. kaj posebnega pa bomo 411 za 3,5 milijarde tolarjev škod." , °"*o Škod ste letos ie rešili?" \ veto*nJih prvih desetih mesecih je jih°°delavi 29.974 škod, izplačali **Cikk322- Na drug način smo jih Dll2no 2 tisoč, gre predvsem za Aleksander Troha, direktor Območne enote Kranj v Zavarovalnici Triglav. Foto: G. Šinik primere, ko zavarovanec umakne zahtevek, ker ugotovi, da je bolje ohraniti bonus, ko je zahtevek odstopljen drugi zavarovalnici ah pa zavrnjen. V reševanju je še približno 3.500 primerov, seveda ob dnevnem dotoku novih." "Na naših cestah je zelo veliko prometnih nesreč, zato avtomobilske škode verjetno naraščajo?'4 "Naraščajo iz dveh razlogov, ker je na naših cestah vozni park vse boljši in dražji in ker naraščajo odškodnine za nematerialno škodo. Včasih, ko je bilo vsestransko poskrbljeno za socialno varnost ljudi, sodišča niso prisojala visokih odškodnin za telesne poškodbe, danes se tudi na tem področju približujemo Evropi, kdaj jo tudi presegamo in odškodnine so včasih ekstremno visoke. Poleg tega pa so ljudje vse bolj osveščeni in prijavijo vsako podškodbo." "Tretjino imate avtomobilskih zavarovanj, je nemara ta deleiprevelik?" "Tretjina je še normalno, večji delež pa je lahko že nevaren, povsod po svetu je tako, saj je zavarovalno tehnični rezultat pri avtomobilih slab." "Koliko avtomobilskih zavarovanj imate?" "V letošnjih prvih devetih mesecih smo sklenili 46.537 zavarovanj avtomobilov, ob koncu leta jih bo torej približno 60 tisoč. Zavarovanj voznikov je bilo v devetih mesecih 22.500, torej le pri vsakem drugem vozilu. Več kot 10 tisoč pa bo letos polnih kasko zavarovanj." "Pravite, da se življenjska zavarovanja ponovno uveljavljajo?" "Gre tudi za oblikov varčevanja, ki je v svetu najbolj razširjena, zato pričakujemo, da jih bo vse več. Sklenjenih imamo 16 tisoč življenjskih zavarovanj, polovica je kombiniranih, kar pomeni, da sta zavarovana žena in mož, zato lahko rečem, da je življenjsko zavarovanih približno 20 tisoč ljudi." "Pred leti vam jih je veliko pobrala avstrijska zavarovalnica?" "O akciji Wienerstaedtische ne bil rad govoril." "Zakaj bi Avstrijce gledali postrani, mar nismo tega krivi sami, lahko bi jih preganjali, še boljše pa bi bilo, če bi prihranili kruto razočaranje mnogih ljudem, ki jim je inflacija požrla življenjsko zavarovanje?" "Domače zavarovalnice takrat niso smele sklepati zavarovanj z devizno klavzulo, ko so nam to dovolili, ljudje niso več nosili denarja v Avstrijo. Starih pogodb o življenjskem zavarovanju pa nismo mogli spremeniti, nič nismo mogli narediti." "Kaj pa pokojninska zavarovanja, Že razmišljate kaj o tem?" "Življenjska zavarovanja smo zdaj z 12 podaljšali tudi na 25 let, zanje je zdaj kar dosti zanimanja, saj ljudem zagotavljajo dodatno varnost. Pri pokojninskih zavarovanjih pa zakonodaja še ni tako daleč, da bi jih uvedli, še vedno je namreč treba plačevati prometni davek in dohodnino." "Najstarejša so požarna zavarovanja, jih je še vedno veliko?" "Zavarovanih je veČina hiš, vse več tudi lastniških stanovanj. Zelo so porasle zavarovalne vsote, saj včasih ljudem ni bilo pomembno, za koliko so jih zavarovali, danes pa jih vse bolj zavarujejo na dejansko vrednost. Nemalokrat so bili zato pri uveljavljanju škode razočarani, toda škoda se izplačuje glede na razmerje in danes ljudje hiše vse bolj zavarujejo v pravem razmerju. Tako visoko torej, da bi si s škodo lahko postavili novo hišo enake kvalitete, zavarovanja na novo vrednost se vse bolj uveljavljajo/" "Prisotni ste seveda tudi v podjetjih, kakšna zavarovanja sklepajo?" "Razen nekaj izjem smo prisotni v skoraj vseh podjetjih, ki sklepajo požarna, strojelomna in vse bolj tudi odgovornostna zavarovanja, za škodo, ki jo podjetje s svojim delovanjem povzroči delavcu ali naključni osebi. V zadnjem času pa je vse večji poudarek na zavarovanju proizvajalčeve odgovornosti za izdelek, ki z napačnim delovanjem povzroči škodo uporabniku." "So že primeri taksnih škod, zelo popularne so takšne zgodbe v tujini, zlasti v Ameriki?" "Nekatera zavarovanja so obvezna, saj podjetja brez tega ne morejo izvažati. Nekaj škod smo že imeli, v glavnem so vezane na tujino. Pri nas pa stvari še niso dorečene, to naj bi napravili z zakonom o varstvu potrošnikov." "Kakšni so poslovni rezultati Območne enote Kranj?" "Po obsegu poslovanja smo tretja obomočna enota v Zavarovalnici Triglav, največja je seveda Ljubljana, druga je celjska, ki ima večje območje in skoraj četrtino več prebivalcev kot Gorenjska. Po poslovnem rezultatu pa smo že več let na prvem mestu, upamo, da bo še naprej tako, seveda imamo tudi malo sreče, saj je to odvisno tudi od škod. Na Gorenjskem imamo sicer vsako leto viharni veter, ki naredi škodo, ki pa ni finančno, temveč številčno velika, saj se čez noč pojavi 500 novih zahtevkov za škodo. To zelo poveča obseg dela, saj imamo mesečno približno 3 tisoč zahtevkov. Večje škode pa seveda lahko nastanejo v podjetjih, seveda pa so ustrezno poza varovane." "Kaj to praktično pomeni?" "Po zakonu moramo pozavarovanje ponuditi najprej domači pozavarovalnici, ta pa posreduje v tujino, gre za mednarodno prepleten trg, zaradi varnosti, saj večja škoda tako ne more pretresti zavarovalnice. Seveda pa potrebujemo likvidni denar, saj moramo škodo plačati takoj, pozavarovalnica nam ga nato vrne, tudi premijo moramo plačati naprej, tako kot jo nam plačujejo naši zavarovanci. Denar seveda vmes obračamo in v naložbah imamo trenutno dobrih 5 milijard tolarjev." "Kakšno konkurenco Imate na Gorenjskem?4' "Prisotne so praktično vse slovenske zavarovalnice. Vendar pa iz leta v leto realno povečujemo obseg premij in število zavarovanj. Letos pri avtomobilskih zavarovanjih opažamo, da se ljudje od drugih zavarovalnic vračajo k nam." • M. Volčjak Pred prvo skupščino delničarjev Mercatorja Menjava delnic hčerinskih družb Pred slabim mesecem je bil Poslovni sistem Mercator vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani in tako končal proces lastninjenja, naslednji korak bo skupščina delničarjev olastninjene^a Mercatorja. Merca-torjevi svežnji bodo naprodaj na četrti dražbi sklada za razvoj v začetku decembra, trenutno pa v pripravljajo vse potrebno za borzno trgovanje z delnicami. Poslovni sistem Mercator je največje slovensko podjetje, tako kapitalno kot tudi po obsegu prometa in številu delničarjev. Po končanem postopku lastninjenja, uspešno so ga končali 12. oktobra letos z vpisom v sodni register, bodo 23. novembra sklicali prvo skupščino delničarjev. Na njej naj bi izvolili sprejeli poslovnik, izvolili organe in skupščine in odločali o spremembi statuta, 63 tisoč delničarjev pa naj bi po pooblastilu zastopalo 55 uglednih posameznikov. V Poslovnem sistemu Mercator pripravljajo večjo reorganizacijo trgovine, po načrtih naj bi se sedanjih 28 hčerinskih trgovskih podjetij do konca leta združilo v štiri pokrajinske, v prihodnosti letih pa v eno veliko podjetje. Tovrsten sistem organiziranosti bo precej prispeval k pocenitvi trgovine, v prihodnjih letih pa bodo skušali v Mercatorju svojo prodajno mrežo še razširiti, majhnim trgovinam, ki so danes na robu preživetja, bodo skušali najti dopolnilne programe ali jih oddati v najem posameznikom. Na skupščini bodo delničarje seznanili tudi s pogoji zamenjave delnic hčerinskih družb. V procesu lastninjenja so hčerinska podjetja svoj kapital prenesla na krovno podjetje, zaposleni pa so postali zgolj posredno lastniki hčerinskih družb, kjer delajo. Zato bo krovno podjetje devetinštirideset odstotkov vrednosti vsakega hčerinskega podjetja ponudilo zaposlenim, delnice pa bodo lahko zamenjali za delnice poslovnega sitema, zadolžnice poslovnega sistema in potrdila o premalo izplačanih osebnih dohodkih. Svojega novega lastnika bo verjetno našlo tudi štirideset odstotkov delnic v lasti sklada za razvoj, ki bodo naprodaj na četrti skladovi dražbi. V Mercatorju pa se pripravljajo tudi na trgovnaje s svojimi delnicami na Ljubljanski borzi. Delničarji delnic ne bodo kupovali in prodajali sami, ampak preko borznopos-redniških hiš in bank. do prvega decembra bo vzpostavljen register imetnikov delnic, ki ga bo vodila Centralna Klirinško - depotna družba. • U.S. Končal seje evropski teden kakovosti Od 6. do 12. novembra je v Sloveniji potekal Evropski teden kakovosti. V okviru tega tedna se je odvijala vrsta dogodkov pod skupnim naslovom Kakovost v Evropi - pot k odličnosti . Njihov namen je bil slovenska podjetja opozoriti na pomen, ki ga igra kakovost pri vključevanju v mednarodne ekonomske tokove. Veliko naših podjetij se že zaveda pomena kakovosti in le-to že dosegajo na visoki ravni, pravi Jožko Čuk, predsednik GZS in predsednik Slovenskega društva za Kakovost. Po številu certifikatov v primerjavi s številom registriranih podjetij smo celo na sedmem mestu v svetu. Urad za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za znanost in tehnologijo že pripravlja projekt o uvedbi priznanja Republike Slovenije za kakovost v Sloveniji, in še letos naj bi v parlamentu stekla razprava o zakonu o kakovosti, ki bo povzemal merila evropske nagrade za kakovost. Ob tednu kakovosti se je 9. in 10. novembra v kongresnem centru Bernardin v Portorožu odvijala tudi 4. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost. Dan otvoritve konference,katere osnovna tema je bila"Kakovost - kako naprej", pa je sovpadal s svetovnim dnevom kakovosti - 9. novembrom. • P.O. Skladno z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih (UL RS, št. 14/90) in Zakonom o visokem šolstvu (UL S, št. 67/93) Univerza v Mariboru Fakulteta za organizacijske vede Kranj razpisuje delovna mesta pedagoških delavcev: 1. VISOKOŠOLSKEGA UČITELJA za organizacijsko in kadrovsko-izobraževalno področje Z VISOKOŠOLSKIH SODELAVCEV ZA PODROČJA: a) Snovanje računalniških rešitev b) Razvijanje računalniških rešitev, Avtomatizacija pisarniškega poslovanja, Varnost informacijskih sistemov Delovna mesta razpisujemo za nedoločen čas, s polnim delovnim časom: pod 1. s petletnim mandatom in pod 2. s triletnim mandatom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Fakulteta za organizacijske vede, Prešernova 11, 64000 Kranj. Vsi prijavljeni kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene v členih 52-55 Zakona o visokem šolstvu (UL RS, št. 67/93). POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK jfrfr NA ŠTIRIH KOLESIH TEST: ŠKODA FELICIA COMBI GLXi ŽIVLJENJSKI PROSTOR Samo sedem mesecev po predstavitvi novega modela felicia, so pri češki Škodi skoraj natanko ob stoletnici tovarne na plan postavili še kombijevsko karoserijsko različico felicie, ki pa ji niso nadeli drugačnega imena, ampak ji le pridali vzdevek combi. Combi je seveda naslednik prejšnjega Škodinega karavana, ki je bil znan pod imenom furman, skupaj z običajno kom-bilimuzinsko felicio pa sta zdaj zamenjana oba prejšnja modela. Felicia combi se od običajne felicie razlikuje po podaljšanem zadku, ki ga je za natanko 36 centimetrov več, v podaljšek pa so vstavili par skoraj trapezastih oken, nekaj pločevine, nov zadnji odbijač in popolnoma enaka prtljažna vrata in zadnje luči kot pri kombilimuzini. Potrebno je priznati, da je z oblikovalskega vidika poseg popolnoma uspel in tako je felicia combi simpatičen, sodoben karavan, ne glede s katere strani je opazovan. Karavanski podaljšek seveda povečuje uporabnost prtljažnega prostora. Peta vrata izposojena pri kombilimuzinski felicii se dobro obnesejo tudi pri tej karoserijski različici, nekaj malega težav je pri natovarjajnju le zaradi prtljažnega robu. Prtljažno vsebino pred radovedneži zakriva dvojna polica, s 447 litri pri postavljeni in kar 1366 litri uporabne prostornine pri popolnoma podrti klopi, kar felicio uvršča med prostornejše karavane, v katerih se brez težav vozi kar zajetna količina družinske prtljage ali pa že kar bolj zahtevni tovori. Vsa preostala notranjost je ostala nedotaknjena, to pa pomeni sodobno oblikovano armaturno ploščo, s preglednimi instrumenti in stikali, moteča je edino nekoliko neučinkovita za senčenost. Oznaka GLX pomeni pri Škodi bogatejši paket opreme, tako, da je na armaturni plošči namesto analogne ure nameščen merilnik vrtljajev, spredaj v odbijaču so dodane Škoda felicia combi: eleganten in uporaben podaljšek. luči za meglo, koristen pripomoček pa je tudi vzvod za odpiranje prtljažnih vrat na levi strani voznikovega sedeža. Še bolj je razveseljivo, da tovarna ponuja tudi nekaj dodatne opreme m tako je imela testna felicia combi dodano še predpripravo za vgradnjo radia skupaj z anteno na zadnjem delu strehe (kar je pomemben dodatek k celostni podobi avtomobila), aluminijasta platišča in zatemnjena stekla, kar je lepo sovpadalo s kovinsko srebrno barvo karoserije. +oblika -^prostornost + končna obdelava I -zasen-čenost in plastika armaturne plošče -motorne zmogljivosti ' avtomobilov, ki pa se po drugi strani odlikuje z zanesljivim m nezahtevnim delovanjem in kar zadovoljivo ekonomičnostjo. Motor z močjo 50 kilovatov (68 KM) ne zmore izjemnih pospeškov ali zavidljivih končnih hitrosti, a je tudi za ne pretirano zahtevne voznike felicie combi zadosten, Še posebej, ker se mu nekaj dodane moči, ki so jo zagotovili z novim elektronskim vbrizgom goriva in nekoliko izboljšanim navorom kar prileze. Ob tem pa je potrebno tudi omeniti, da so vozne lastnosti znatno boljše kot pri predhodniku, ko gre za podvozje (ki je žal še vedno nekoliko pre-mehko) ali pa za zavore. Dodatek: 36 centimetrov, pločevine, trapezasti okni, nov odbijač. V motornem prostoru je znani 1,3-litrski štirivaljnik, trenutno najbolj prileten del Škodinih CENA do registracije: 1.834.800 SIT (Avtoimpex LJubljana) NOVA OPEL V E C T R A Vožnja s felicio combi je zato prijetna, in razlogov za zadovoljstvo je pri tem avtomobilu res dovolj. Začne se že pri dopadljivi zunanjosti, nadaljuje pri prostorni notranjosti m konča z dovolj dobrimi voznimi lastnostmi. In ko se na drugo stran tehtnice postavi še denar, uporabnosti tega avtomobila ni težko izračunati. TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombi, 5 vrat, 5 sedežev. Motor štirivaljni, štiritaktni, vrstni, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1289 ccm, 50 KW/68 KM, 5-stopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4205 mm, š. 1635 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2450 mm, prostornina prtljažnika 447/1366 litrov. Najvišja hitrost: 145 km/h (tovarna), 149 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/h: 17 s. Poraba goriva po ECE: 5,41 7,3/8,0 I neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km, poraba na testu: 8,11. UMETNOST V GIBANJU avtotehna ¥DS d.0.0. PINTAR, Koroška 53a, KRANJ tel.. 064/224-621, 212-191, fax.: 064/212-191 NOVA OPEL V E C T R A OPELH • M. Gregorič, slike U.Š. EROTIKA » " * •j. po telefonu p ESCORT 22.599 DEM MONDEO 29.999 DEM SCORPIO 49.999 DEM FIESTA 15.999 DEM TRANSIT 30.999 DEM MEŠETAR Cene gozdnih zemljišč in travnikov Če sodimo po informativnih cenah kmetijskih in $oz-,.c zemljišč, ki nam jih je posredoval sodni izvedenec in ^^^j Pavel Okorn iz Škofje Loke, so na Gorenjskem cene Pre J različne. Najvišje so na območju kranjske in škofjeloške uPra^:0 enote, najnižje na območju jeseniške m tržiške, cene na obm09 radovljiške enote pa so v "zlati sredini". Bonitetni razred ena (v sit/m2) na območju upravnih enot _ *Kranj,$k. Loka * Radovljica * Jesenice * Trzic Gozdna zemljišča: 1. 139,00 127,00 109,00 2. 117,00 107,00 92,00 3. 96,00 87,50 75,00 4. 65,00 60,00 51,00 5. 52,00 48,00 41,00 6. 35,00 * 32,00 27,00 7. 17,00 16,00 14,00 Travniki (ekstenzivni sadovnjaki): 1. 326,00 298,00 255,00 2. 282,00 259,00 221.00 3. 239,00 219,00 187,00 4. 195,00 179,00 153,00 5. 152,00 139,00 119,00 6. 130,00 119,00 102,00 7. 109,00 99,00 85,00 8. 87,00 80,00 68,00 108,00 50.00 27,00 13,00 252,00 219,00 185,00 101.00 67,00 Cene prašičev za zakol Približuje se "čas kolin", ko je med prodajalci in kupci tu£^.«jjij zanimanja za cene prašičev za zakol. Ce sodimo po Pra , L sejmih, ki so dober "cenovni barometer", bo letos za odrasl^ prašiča treba odšteti od 220 do 260 tolarjev za kilogram. Na sej"^ v Šentjerneju so jih ponujali po 240 tolarjev za kilograna, Ajdovščini po 230 do 240, v Celju po 220 tolarjev - in tako da»J' Cene so na približno enaki ravni kot lani. Cene sadja in vrtnin Poglejmo, kakšne cene sadja in * hruške 110 - 180 * brokoli 180 * česen 150 - 180 vrtnin veljajo pri prodaji na debel0' * jesenska jabolka 50 * cvetača 120 -15° * korenje 50 - 80 I kr?mP!r * ohrovt 80 - 100 ^peteršilj 200 - 250 »paprika 200 repa 60 * rdeča pesa 80 - 90 J zimska jabolka 50- 60 * jagode 750 - 850 »čebula 40-60 * hren 400 •koleraba 60 - 75 •• por 180 - 200 ♦črnaredkev 80 * radič no - 20 ^ kisla repa 110-120 * endivija 90 - H° ♦mehka solata 120-140 * špinača 150 - 250 ♦ zelje, glave 30 - 40 * kislo zelje 90-100 VIKTORIJA KRANJ, Skalica 1 tel. 064 324 734, fax 064 324 73* FORD - POSEBNA PONUDBA MONDEO 1.81 16V GLX,4V 3/95 29.990 DEM model in leto izdelave 95 - klimatska naprava, airbag, originalni radio 2006, metalik barva, električni dvig stekel, prevoženih od 12.000' 16.000 km, centralno zaklepanje, temna stekla, električna stekla, deljiva klop, servo volan ESCORT 1.6i 16VEXPLORER, 5V 5/95 24.990 DB& model in leto izdelave 1995 - klimatska naprava, airbag, električni dvig stekel, centralno zaklepanje, servo volan - usnjen, prevoženih od 9.000 -13.000 km, zadnji spojler, športni odbijači z meglenkami, platišča R14, 185/65, bela armaturna plošča, temna stekla Plačljivo v SIT po prodajnem tečaju NLB, d.d., za podjetja- PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, te!.: 634 - 800 & AKCIJA!!! STROJČEK ZA REZANJE gore^/i kovinski 17A9QjSSh 64.983,00 SUŠILNI STROJ gorenje POMIVALNI STROJ PHILCO /amr/ovalna omara gorenje jjUJ^^^^ g||ft|g§^M 901 34.732 AVTOM ^\^OU^^^U^KKfVXf!fM AMIGO ■ lUiii^ [pgpMiH^^B N Ali IN A ZAVORA qqQ 00 & AKCIJA!!! GLASBENI STOLP ALBA ./i 17.490M r-*Z KMEČKI STPOJ/ Ufi KOVIN OTEHNA NEMOGOČEJe MOGOČE! LL*I CELJE: Avlo Ahlik (063/461-193), CELJE: Avto Celje (063 31-919), ČRNOMELJ: PSC Stepan (068 52-407). IDRIJA: Avlo Dom GVS (065 71-056). KOBARID: Avloservis Gorenscek (065/85-128). KOČEVJE: Avtoprom (061 855-292) KOPER Nova (06631-525). KRANJ: Avlohisa Kaposi (064 241-358) KRANJ: Servis "frilac (064 332-711| KRŠKA VAS: PSC Paić (0608 61-450). LENDAVA: Tnotehna (069 75-074). LESCE: Mustang (064 718-566). LJUBLJANA BEŽIGRAD Avto-Mobil 1061 1681-434). LJUBLJANA BEŽIGRAD Avtohiša Kaposi (061 301-722). LJUBLJANA-DRAVLJE: Servis Bizil) (061 50-903). UUBLJANA-ŠIŠKA: JMK Avlo (061 1312-028), LJUBLJANA-VIŽMARJE: Avlotuša Kaposi (061/52-275), LJUTOMER: Avlo Ra|h (069 81-560). MARIBOR F-Avto center (062 303-400). MENGEŠ: Servis Tmn (061/721-720), MURSKA SOBOTA: SOS Company (06923-507), NOVA GORICA: CMM Trade (06521-185) NOVO MESTO: PSC PaiC (068,21-123) PODPLAT: Avto Erto (063 824-298) PODVELKA: Avlorr,arket Rebernik do.o (0602 66-265). PTUJ: Les (062771-161). SEVNICA: AT&R (0608 41-350). SEŽANA: Automobil Sežana (067 32-110). SLOVENJ GRA0EC: AvloKKaiža (0602 43-805). SLOVENSKA BISTRICA: Avto Spori Shop (062811-394). SLOVENSKE KONJICE: Kavčič Andr«| (063/764-091), ŠENTJUR Avlo Celjt) (063/741-292). ŠKOFLJICA: Avtousluga (061,667-846). ŠMARTNO OB PAKI: Servis Krbavac (063.885^218). TREBNJE: Servis Groznik (068 44-701f TRŽIČ: Avto M (064 53-334). VELENJE: Avto Cel|e (063 851-060). ZAGORJE: Servis Hribar (0601 64-033). ZGORNJA KUNG0TA: Avto Serbmek (062 656-120) ŽALEC: Avto Cel|e (063 712 116) VREME Wnostoc( nam za danes. Jutri bx v četrtek 1^J>ovediiJejo še oblačno vreme, jutri popoldne °°đo padavine ponehale. Lunine spremembe bo jutri, v sredo, zadnji krajec nastopil j* 12.40, bo tudi po Herschlovem vremenskem *yu&i vreme slabo, saj nam leta "Gpoveduje sneg in dež. TIRAMO STARE RAZGLEDNICE nJ6aa" ^ smo *8 PozaD'''> kakšen je Blejski otok pozimi, ko se okoli priJ*J'^zprostira bela poljana ledu, ki je tako trden, da lahko po njem PtidK pe^ c'0 otoKa> a'' Pa Sl nataknemo drsalke in se do njega ojisarno. No, takole, kot je prikazovala stara razglednica, ki smo jo tule prejšnji torek, je zgledalo nekoč ob pravih zimah, kakšna bo Mih13, ^e ni znano< morda pa bo spet taka, kot se spodobi. Veliko 0^ n odgovorov smo prejeli, in ko smo žrebali, se je naslednjih pet jj^.orov izluščilo iz zajetnega kupa: 1. Ivanka Šuštar, Tavčarjeva 17, 113 r?8' 2> Branko Bucan' Britof 248> Krani: 3- kančka Olib, Savska G ' Bled; 4. Jože Galin, Drnovškova pot 6, Kamnik; 5. Tone Marolt, "IN 42, Bled. Čestitamo! na^ aTlla posneta poleti. Kje stoji koča, ki je na sliki in zakaj jo °dQo lemo na zimske čase, pa morate seveda ugotoviti vi in nam ? P°s'ati do petka, 17. novembra, na naš naslov Gorenjski vrertn isova 1i 64000 KranJ- Pet izžrebanih bo prejelo nagrade v ^osti po 1.000 tolarjev. ^di tokratno staro razglednico navezujemo na zimo, čeprav je TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ - GORENJSKI GLAS KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ: IGOR IN ZLATI ZVOKI Pripravlja in vodi: Drago Papler TOREK, 14.11.1995, ob 2130 Ansambel Igor in Zlati zvoki bo današnji glasbeni gost v živo v programu TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ. Ansambel v Sloveniji velja vsekakor za tistega, ki se je v Avsenikovi glasbi po mnenju mnogih najbolj približal. Vodja ansambla Igor Podpečan, ki je igral pri Avsenikih tri leta bariton, sedaj pa komponira in v ansamblu igra harmoniko, skrbi za to, da ansambel čimbolj kvalitetno dela in da se zven ansambla s časom še žlahti. V treh letih ie ansambel posnel šest samostojnih kaset in štiri CD plošče ter dve kaseti in CD plošči za nemško govorno področje. V produkciji Televizije TELE-TV Kranj je nastala nova oddaja iz serije Kolovrat domačih viž: Slakove uspešnice z ansamblom Igor in Zlati zvoki, glasbeniki pa bodo v studiu v živo predstavili tudi viže iz najnovejšega glasbenega projekta Čestitke in pozdravi. Tako bo Igorjev ansambel prvi gost v vmesnem tednu med oddajama lestvice narodnozabavne glase z novostmi. V sodelovanju z GORENSJKIM GLASOM objavljamo tudi kupon za glasbeno oddajo KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO VIŽ, ki je namenjena ljubiteljem narodnozabavne glasbe z video lestvico najpriljubljenejših domačih viž. Na lestvice je 12 viž, predvajali bomo deseterico in navedli dve, ki sta na meji za vstop med deset. Prvih sedem skladb se bo uvrščalo v naslednjo oddajo, vsakič pa bomo predlagali tri nove predloge najnovejše produkcije. Sodelujte! Razvrstitev predlogov videospotov oddaje KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO Vl2 je naslednja 1. SLAVCEK - Ansambel bratov Poljanšek 2. NAŠE ŽENE • Ansambel Šibovniki 3. SLOVENSKE GORICE - Slovenskogoriški kvintet 4. VINOGRAD - Mladi prijatelji 5. AMORE, AMORE - Primorski fantje 6. GORENJSKI NAGELJ - Gašperji 7. SLOVENEC JE FACA - Slapovi 8. SLOVENKA MOJA BO - Štajerskih 7 9. PRAZNIK V HIŠI - Vrtnica 10. NAPITNICA - Slovenski muzikantje itd. KUPON Ime in priimek: Naslov: Glasujem za skladbo ansambla: Moj novi predlog ansambla: Kupone pošljite na naslova: TELEVIZIJA TELE-TV Kranj, Nikole Tesle 2, Kranj ali pa GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, Kranj 64000, s pripisom "KOLOVRAT DOMAČIH VIDEO Vl2". SflVNfleSOlflRljO s 064/22 11 33 NOVO! HYDROJET SflVNfl#HYDROJET SEMINAR RETORIKE OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEU06I 225137; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA ^"stopi obdobje, ko človek bolj kritično spremlja itfl/v Medije in v lakoti za vi^?1"1 veselim in radoži-. oranjem užaloščeno ugo-SaJ je vsepovsod en sam (ov,v y**at ene same lumparije kri, in iu 0{0* ^Parijice, ena sama Pesi*?5* m resnost, en sam hih **lZem večno pesimistič-h0(faPoyedovalcev naše pri-ojt0i-°w*- Sami črni robovi jfC£ '. čfanfcov, ki pišejo o *iih * bolnih in izkorišča- nakar ^rnu ' da se mu v resnici ncknn? kruSi yrh'in 110 bo Se r*s r! i050 trajalo, da se bo f?drl. tosol' 5foba novica, najboljša 4obf?fs'}a novica, ampak tako Vje*o i ° P° res ni ^ba v*eti Ve$a ?ai- Eno iličko zdr°-Pro^^Ptimizma in humorja, . O**?"**, ta najde. ^dahn-,nJe nekdo iskrivo fradh **~e bi naša cestna °bnavina.firma SCT začela le ft.- M* porušeno Bosno, je *°Jne«novila do naslednje c!ot!Xem ko se čitalstvo tej *eHb veseh hahlia in bi lez P°sledic hahljali po Ve(w, se bo pri nas, kjer nima domicila in kjer obrekovani, da jim je oblate-na dobra čast in ime in bodo -totili. Oglasila se bo služba za stike z javnostjo in med vrsticami ali pa kar naravnost napovedala - tožbo! Morda so izjema in se bodo tej vsesplošni slovenski tož-barski praksi tudi odpovedali, vendar ne bi bilo prav nič blekne. Kajti vsi se potihem ali naglas zavedamo, da imajo v vseh resorjih, kjer dajo kaj nase, nekakšne kuže čuvaje, ki ne delajo nič drugega kot prebirajo dnevni tisk in zasledujejo, kaj je o njih napisanega. Tem budnim čuvajem se reče: službe za stike z javnostjo. Glosa Tema tedna Uteha Kadar se v časopisih oglasijo službe za stike z javnostjo, zanesljivo lahko pričakujete kakšen braniteijski odgovor in grožnje z iskanjem utehe na sodišču, še humor bo popolnoma izdihnil, če bomo neprestano iskali samo utehe... Kor^ Seb° pri nas, kjer ie pt* nima domicila in kjer 4i[0 ZaPrav nezaželen, zgo-I p0Sredvidevam, naslednje: K ?i*tiu bodo brez sleher-Qdržkov ugotovili, da so čudnega, če bi res tožili. Toži se pri nas za vsako figo ali za vsako svobodno izraženo mnenje, zato tudi humor pred našimi očmi izumira. Kdorkoli že ima kaj /letnega za omeniti in bi nam vsaj kanček popestril naveličani vsakdan, se petkrat ugrizne v jezik, preden v javnosti kaj Ali ste sploh že kdaj zasledili, da bi služba za stike z javnostjo napisala javnosti kaj samoiniciati v no zanim ivega, svežega, nekaj, kar bi spodbudilo konstruktivno javno polemiko? Nikoli. Služba za stike z javnostjo bodisi sklicuje tiskovne konference z novinarji in tako z njimi po svoje manipulira in pod drugič: nas- topa kot advokat in se brani pred humoristi vseh vrst. Ježeš - kaj bo pa rekla služba za stike z javnostjo, če izjaviš, da ie ministrstvo zanič, da zapravlja davkoplačevalski denar in kupuje drage avtomobile? Služba za stike z javnostjo bo rekla, da to sploh ni res in je zaradi takega nezaslišanega in gnusnega mišljenja primorana iskati uteho na sodišču. Koliko uteh na sodišču bi pri nas odpadlo, če bi svobodo javne besede jemali po ameriško? Namreč: sleherni ima pravico do svojega mnenja, pa magari nesimpatičnega in ne-dopadljivega, kaj šele duhovito iskrivega! Toliko samocenzure pa naši mediji vendarle premorejo, da ne spustijo v eter ali na časopisne stolpce kakšnih res žaljivih pamfletov! Ne - pri nas se uteha na sodniji išče za vsako piko, ki ne stoji tam, kjer bi po oceni služb za stike z javnostjo morala! Iluzorno je zato pričakovati, da bomo v takih razmerah kdaj bolj sproščeno zadihali, bili pripravljeni na iskrive domislice in na konstruktivno polemiko! Kar vprašajte kakšnega tujca, kakšni smo v njegovih očeh! Če bo resnicoljuben, bo rekel: zadrti, vase zaprti, zamorjeni...Mi seveda take opazke pripisujemo lastni narodovi naturi, pa ni res. Vsaj 50 procentov turobnosti na narodovem obličju je posledica nenehnega Žrtja med seboj in obsedenosti z iskanjem uteh na sodišču. • D. Sedej RADIO »ti Ani to«» 4i t" A ion V yy 'J io/ s ti 1 OGNJIŠČE GLASBENE STOPNIČKE VAŠA PESEM Radio Ognjišče in Gorenjski glas pripravljata izbor pesmi tedna. Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel.: 061/152-10-35 ali 061/152-15-42 in tako, da izpolnete spodnji kupon in ga pošljete na naslov: Radio Ognjišče, Štula 23, p.o. 40, 61210 Ljubljana - Šentvid. VAŠA PESEM TEDNA - PREDLOGI ZA 20. 11. 1995 PoDovko* 1. POLJUBI ME V SLOVO -12. NASPROTJE 2. MORDA SE SREČAVA V PRAVLJICI - ALEKSANDER JE2 3. LEDENE CESTE - HIŠA Nz-viže: 1. NA MOJO POT NE TROSI ROŽ - ansambel BORISA KOVAČIČA 2. TRIGLAVSKI KRALJ - SLOVENSKI KVINTET 3. KOSTANJI NA MUTI - FANTJE TREH DOLIN Pesmi prejšnjega tedna: 1. KAVBOJCI IN INDIJANCI - ČUKI 2. VINSKA TRTA - TERCET ANS. SLOVENIJA VAŠA PESEM GORENJSKI GLAS & Radio Ognjišče Glasujem za: Popevka: Narodnozabavna viža: ime in priimek: Naslov: Pošta: VASOVANJE S PODOKNICARJEM NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. JODL AVTOMAT - GAMSI 2. TAM DOL NA RAVNEM POLJU - MILAN PEČKOVNIK PID2I 3. NAŠ KLEMEN - GORENJSKI MUZIKANTJE 4. TRI BESEDE - ČUDEŽNA POUA 5. POJTE ZVONOVI - POLJANSKI 6. POSTAL SEM OČKA - SLOVENSKI KVINTET 7. VRAČAM SE TJA KJER SEM DOMA - KRIM 8. PA KAJ POTEM - RUBIN 9. DOM SI MOJ SLOVENIJA - IVAN HUDNIK 10. PESEM PRIJATELJSTVO RODI - STOPARJI Oddaja je bila na sporedu 27. oktobra v nočnem programu Radia Kranj. Nagrajenci dobijo majice Radia Kranj. Nagrajenci: Hedvika Draksler Tržič, Marija Hacin, Mlaka 38, Komenda, Marinka Lipovec, Lahovče 30, Cerklje. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1,64000 Kranj - Vasovanje s Podokničarjem do 22. novembra. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 24. novembra, ob 19.30 uri. Ker nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobijo telefonske zveze, nam za glasbeno željo lahko tudi pišejo. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: KOLOVRAT DOMAČIH Vsako nedeljo na valovih Radia Tržič, na frekvencah 95.0 FM in 88.9 AM - stereo ob 14.30 uri. Pokrovitelj nedeljske oddaje dne 12. 11. 1995 PIZZERIJA URŠKA -PREDDVOR - ČRNAVSKA CESTA 12, tel.: 064/45-356. In še nagradno vprašanje: Kakšno presenečenje pripravlja Pizzerija Urška ob naročilu pizz "Diskoteka skala". KUPON Odgovor Moj naslov: Odgovore pošljite na naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 s pripisom "za Kolovrat domačih". Nagrajenci prejšnje oddaje: Martinka Urbane, 2anova 6, Kranj, Matija Žitnik, Krvavška 17, Vodice in Nada Mohorič, Deteljica 3, Tržič. Nasvidenje čez teden dni Marjan Murko "ZLATI MIKROFON" Radia Žiri Lestvico pripravlja BOŠTJAN RUPAR. Novembrski predlogi so naslednji: 1. Tu je veselo - ansambel Zasavci 2. Pa kaj potem - ansambel Rubin 3. Življenje je zaklad - ansambel Blegoš 4. Janezova polka - Alpski kvintet 5. Spomin na prvo ljubezen - ansambel Simona Leg na rja To so predlogi tega meseca, vi pa nam na dopisnici pošljite enega, za katerega menite, da vam je najbolj všeč. Naš naslov je: Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri Qlasovnica Glasujem za: Moj predlog: Moj naslov: Velika nagrada Dejanu Raju Kranj, 13. novembra - Štirinajstletni Dejan Raj iz Kranja je prvak prve starostne skupine in absolutni zmagovalec v igranju na diatonično harmoniko za veliko nagrado Martina. Drugo tekmovanje harmonikarjev za veliko nagrado Martina je v soboto, 11. novembra, pripravilo Društvo Harmonika iz Postojne. Na tekmovanju, kjer je zmagal Dejan Raj, se je v predtekmovanju in finalu pomerilo 65 harmonikarjev v petih starostnih skupinah iz Slovenije, Italije, Avstrije in Nemčije. Harmonikarje je ocenjevala petčlanska strokovna komisija, v kateri sta bila tudi Zoran Lupine in Franc Mihelič. • A. Ž. Bojimo se holesterola Bolezni srca in ožilja niso najpogostejši vzrok smrti samo v najbolj razvitem svetu Amerike, temveč tudi pri nas. Eden od vzrokov je naš način prehrane: jemo preveč in premastno, premalo je na krožnikih zelenjave, žita in rib. Posledica so obložene, zožene poapnenje žilne stene. Najnovejše raziskave so pokazale, da ni pomembno samo izogibati se s holesterolom bogatih živil, ampak da nekatera živila delujejo celo zaščitno. Taka živila so na primer otrobi, žito, predvsem oves in ribe, katerih posebne maščobne kisline žile dobesedno očistijo. Torej, če se hočemo izogniti infarktu, premišljeno sestavimo naše jedilnike. Tudi brez veliko maščob in mesa se da pripraviti okusne dnevne obroke hrane. Holesterol je maščoba, ki jo najdemo predvsem v živilih živalskega izvora (meso, zlasti drobovina, jajca, sir, maslo). Toda velik del holesterola ustvarja tudi naše telo, saj je življenjsko pomemben kot osnova za vitamin D, žolčne kisline in hormone. Odvečni holesterol pa se odlaga na žilnih stenah in lahko povzroči srčni infarkt ali kap. Na splošno velja: - izogibajmo se jedem, ki vsebujejo posebno veliko maščobe • prednost dajmo rastlinskim maščobam • uživajmo hrano, bogato z balestnimi snovmi, zmanjšajmo uživanje sladkorja - alkohol uživajmo zmerno - veliko sc gibajmo! Nasveti za izbiro živil Pri rastlinskih živilih ni potrebna previdnost (razen glede na kalorije), ker je holesterol sestavina živalskih maščob. Pri mleku in mlečnih izdelkih dajemo prednost nemastnim (z 1,5 odstotka maščobe). Sir naj ne bi vseboval več kot 30 odstotkov maščobe v suhi snovi. Pri klobasah moramo paziti na skrite maščobe. Maščoba ni vedno tako očitna kot pri suhih salamah. Paštete v obliki klobas postanejo mazave samo zaradi velikega deleža maščob! Zato dajte tudi tukaj prednost vrstam z največ 25 odstotkov maščobe. Pri kupovanju mesa pazite, da boste izbrali posebno puste (nemastne) kose. Perutnina je nemastna, a zato vam ni treba jesti samo perutnine, nemastni deli svinjskega in govejega mesa so v zmernih količinah prav tako primerni. Morske ribe zaradi ornega 3 maščobnih kislih ugodno delujejo na raven holesterola. Recepti za jedi z malo holesterola Polnozrnati rezanci z orehi in žajbljem 250 g polnozrnatih rezancev, 50 g orehov, 2 vejici svežega žajblja, 10 g margarine, 150 g puste skute, žlica sončničnega olja, 2 žlici naribanega parmezana, sveže zmlet poper. Polnozrnate rezance skuhamo po navodilu. Orehe grobo sesekljamo, žajbljeve liste opražimo v margarini. Skuto pomešamo z oljem in začinimo ter vmešamo orehe. Odcejene zelo vroče rezance pomešamo z omako ter potrosimo zžajbl-jevimi listi in parmezanom. Opozorilo: Izogibajte se jajčnih testenin, ker vsebujejo zaradi rumenjakov precej holesterola. Raje uporabljajte testenine iz trdinke brez jajc ali sojine testenine. Idealne pa so polnozrnate testenine, ki jih dobite že v vseh živilskih trgovinah. Špinačni žličniki 150 g globoko zamrznjene špinače, voda, poper, sol, muškat, zavite zmesi za krompirjeve cmoke, 30 g pinijevih jeder, 30 g margarine, 40 g fino naribanega parmezana. Špinačo odtajamo, zalijemo z do 1/2 litra vode in damo v skledo. Začinimo s poprom, soljo in muškatom. Zmes za cmoke vmešamo z metlico za sneg in pustimo stati 10 minut. Iz testa z vlažno žlico oblikujemo žlič-nike in jih damo v soljeno vrelo vodo, kjer naj enkrat zavro, potem pa jih pustimo 10 do 12 minut pri zmerni toploti. Nato žličnike s penov-ko nadevamo v plitko skledo. Pinijeva jedra prepražimo, dodamo margarino in jih rahlo zarumenimo, nato vse skupaj zlijemo na špinačne žličnike in jih potresemo s parmezanom. Kroketi iz prosene kaše s korenčkovo skuto 100 g prosene kaše, 250 ml zelenjavne juhe (kocke), 1 čebula, strok česna, 2 žlici sončnic, 1 jajce, žlica polnozrnatih drobtin, morska sol, muškat, 2 žlici sesekljanega peteršilja, kosova mast za cvrenje, srednje velik korenček, 1 do 2 žlici limoninega soka, 125 g nemastne skute, II 2 skodelice mleka, sveže zmlet poper, 2 žlici svežih zelišč ali kalčkov. Proseno kašo operemo v vroči vodi. Kuhamo jo približno 25 minut v vreli zelenjavni juhi, potem jo zmešamo v mešalniku. Sončnice prepražimo brez maščobe. Čebulo drobno sesekljamo, strok česna stremo. Čebulo, česen, sončnice, jajce, drobtine, sol, muškat in peteršilj dodamo proseni kaši in dobro premešamo ter zmes pustimo stati 30 minut. Oblikujemo osem kroketov in jih v vroči kokosovi masti zlato rumeno ocvremo. Korenček grobo naribamo in pokapljamo z limoninim sokom. Skuto zmešamo z mlekom in začimbami, solimo ter dodamo nariban korenček. Tako pripravljeno skuto obložimo s svežimi zelišči ali kalčki in ponudimo h kroketom. prvič tudi pri nas AN z nadzorom vaše FOTOGRAFIRANJE AURE 3000 ne smemo sprejeti kot mračno prisilo temveč kot predor, na koncu katerega nas čaka bolj srečno življenje, uspeh v službi ali šoli, boljši seks ali večje spoštovanje v okolju. Ponujamo Vam le 100 % uspeh pri hujšanju Vključitev v program je že prvi korak svobode, in sicer tiste, zaradi katere bomo postopoma in z razumom spremenili slabe prehrambene navade v dobre. ČAJ AURE - Vsaka hrana prinaša svojevrstno energijo, na zunaj pa jo prepoznamo po barvi. Čaj AURE je sestavljen na osnovi vaših energetskih centrov, je zdravilen iz naravnih sestavin Pomaga pri ohranjanju idealne telesne teže, brez omejevanja vaših prehrambenih (razen sladkorja) navad. Pri prevzemu čaja AURE prejmete (na osnovi vaših podatkov) izračun, ki najbolj ustreza vašemu značaju, okusu, prehrambenim navadam in potrebam. Čaj AURE - cena 1 kom. 1000 SIT. 2 kom. 1600 SIT (vključno z izračunom). • SLIKANJE AURE - • STIMULACIJE PROTI APETITU • INDIVIDUALNA DIETOTERAPIJA • ZDRAVNIŠKI NADZOR • RADIESTEZIJA • BIOENERGETSKA MASAŽA Rezervacija in naročila vsak dan od 10.00 do 15.00 £2 061/1393-411 NAROČILNICA V dopisu nam pošljite naslednje podatke: datum rojstva, višino, št., kg, št. obrokov na dan, vaš zadnji obrok v dnevu. Ime:........................................................................................ Priimek:.................................................................................. Ulica, hišna št.:....................................................................... Pošta, poštna št.: ....................................... Tel. števika:............................................................................. p.p. 61, 61117 Ljubljana SREDA, 15. NOVEMBRA TVS 1 10.15 Cobi in prijatelji, španska risana serija 10.45Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 11.35 Iz življenja za življenje 12.00 Skrivnostni svet Arthurja Clarka, angleška dokumentarna serija 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 14.30 Tedenski izbor 14.30 Biblija, 35. oddaja. Pavlova pastoralna pisma 15.00 Mednarodna obzorja 15.50 (Ne)znani oder 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Pod klobukom 18.00 Sorodne duše, 8. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki in svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: O jedači in pijači, o moškem in ženski, tajvanski film 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.46 Šport 22.50 Žarišče 23.10 Sova 23.10 Noro zaljubljena, ameriška nanizanka 23.40 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.40 Alica, evropski kulturni magazin 1.30 TV jutri, Videostrani TVS 2 11.05 Zgodbe iz školjke 11.40 Tedenski izbor 11.40 Celia, španska nadaljevanka 12.30 Sorodne duše, 7. epizoda angleške nanizanke 13.00 Frankfurt: Tenis -finale ATP, prenos 15.00 Tedenski izbor 15.00 Sova, ponovitev 16.30 Odkrivanje zemlje, zadnji del ameriške izobraževalne serije 17.00 V vrtincu 17.45 RPL - studio Luvviga-na 18.30 športna sreda - Laško: Kvalifikacije za EP v košarki (m); Slovenija - Finska, prenos 22.05 Omizje 0.05 Tenis, finale ATP, posnetek iz Frankfurta 1.05 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Spot tedna 8.05 A-shop 8.20 Kaličopko 9.20 Odisej 10.15 Imamo jih radi 11.00 Kino, kino, kino 11.35 Manjšini kristali, ponovitev 12.05 Spot tedna 12.10 A shop 12.25 Video strani 16.40 Spot tedna 16.45 Vreme 16.50 A shop 17.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 18.00 Magnetoskop 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transfor-merjev I119.30 Živeti danes, ponovitev 20.00 Vreme 20.05 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.00 Globoki sen, ameriško-ka-nadski barvni film 22.35 'Vreme 22.40 Carjev umor, ponovitev filma 0.20 A shop 0.35 Spo ttedna 0.40 Eraorični film 2.10 Video strani M MTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 15.00 TV shop, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 16.05 Zlatolaska in zlata trdnjava, vestem 17.40 Klamera na potepu, dokumentarna oddaja 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja, ponovitev 18.40 Santa Barbarta, 1129. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji, oddaja o narodnozabavni glasbi 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Hiša magnolij, komedija 22.30 Živa scena, ponovitev glasbene oddaje 0.15 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce 23.05 Vse ima svoj namen 23.50 Poročila HTV 2 16.10 Video strani 16.25 TV koledar 16.35 Ura, ponovitev ameriškega čb filma 18.00 Hrvat in morje, dokumentarni film 18.30 Pozor, steklo 19.00 Golden Frlash, nadaljevanka 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Dr. Ouinn, ameriška nadaljevanka 21.00 Stik 21.30 Medtem, angleški barvni film HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 poročila 10.05 Izobraževalni program 10.30 Glasben avzgoja 10.45 Berlinski muzeji 11.00 Sanje Voje Radojčiča 11.30 Ljubezen ne pozna pravil 12.00 Poročila 12.20 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Afriški lev, ameriški barvni film 14.30 Otroški program 15.05 Izobraževalni program 16.05 Poročila 16.15 Otroški program 16.15 Ljubezen ne pozna pravil 16.45 Hrvaška danes 17.45 Družina za Joeva, nadaljevanka 18.20 Kolo sreče 18.50 V obnovi Hrvaške 19.30 Dnevnik 20.10 Poslovni klub 21.00 Ekran brez okvirja: London 22.20 Dnevnik 22.35 Slika na sliko AVSTRIJA 1 13.00Otroški program: Peter in ?usarji 13.40Superzvezda Mila 4.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05Otroške dogodivščine Toma in Jerrvja 15.30 Mini čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.05 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Nogomet, Izločilna tekma ta EP: Severna Irska - Avstrija, iz Belfasta 23.10 čas v sliki 23.15 Slepo sovraštvo, ameriški TV triler 0.45 Strašno prijazna družina 1.10 Schiejok, ponovitev 2.10 Dobrodošli v Avstriji, ponovitev 4.00 Slepo sovraštvo, ponovitev filma 5.30 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Brat Martin, ponovitev avstrijske komedije 11.45 Noetova barka 12.15 Na prizorišču, ponovitev 12.45 Vreme 13.00 čas v sliki 13.10 V krempljih sokola, ponovitev 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Oče potrebuje ženo 15.10 Umor, je napisala 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji J9.00 Zvezna dežela danes 19.30 as v sliki?Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Moj prijatelj laipicanec, avstrijsko-nemški Tv film 21.50 Pogledi od strani 22.00 Čas v sliki 23.00 Prodani in zlorabljeni 23.30 Foren-sic Confession 0.25 Kultura 1.05 Pogledi od strani 1.10 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednlk TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila -Odbojka na mivki v Šenčurju 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Aktualno: Občina Preddvor na obisku 20.27 Glasbeni videospot 20.30 Župan z vami: Mestna občina Kranj - dipl. Inž. VStomir G ros (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Z Dannv-jem v Benetke 21.30 EPP blok - 3 21.35 HALO, HALO... - 1. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56, voditeljica Martina Vidali) 22.00 Novosti iz zabavne glasbe: Milan Petrovič 22.22 HALO, HALO... - 2. del kontaktne oddaje zabavne glasbe (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 35 23.02 Videostrani LOKA TV 20.00 Gost v studiu - Zunanji minister Zoran Thaler 22.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Odrska predstava PS Selca 20.00 Obiskali smo meterološko postajo v Železnikih 20.50 Brez Komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednlk 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna, ponovitev 18.35 Za mlade in stare 18.41 Snoopv 19.03 Risanka 19.10 Videostrani 21.00 Satelitski program Detusche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 • 20.15 Videostrani 20.15 Lastninjenej družbe Donit d.d. 20.22 Reklamni blok 20.25 KMETIJSKA ODDAJA: - slovenske kmetijske novice, - občina Medvode in kmetijstvo, - sajenje sadnega drevja, - predstavitev Misove kmetije in Zavrha, -izbiramo najlepšo kmetijo v občini, -domači običaji: žganjekuha 21.10 Lastninjenje družbe Donit, d.d. 21.17 Reklamni blok 21.20 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled nega tiska 9.00 Gorenjska Jjfj danes 9.00 Tema dopoldneva j 9.00 do 15.30 - Sprehod skozi 10.40 Zaposlovanje 12.30 Osrnr^J - zahvale 13.00 Pesem tedna HI Gorenjska danes 16.30 Dogo«!*' odmevi RS 16.10 Nagradno vp. sanje 16.20 Kozmetični «*H Zdenke Kahne 17.10 Nagradnog Sanje 17.20 Kranjski župan VK* G ros v živo 18.00 Gorenjska M jutri 20.00 Večerni program - P*"* R TRŽIČ Program bo potekal tako, kot vsjj* sredo. Marsikaj zanimivega °°" našli. O novostih s knjižnega J£ bomo govorili, zavili v kino aH *JM vldeoteko in povedali nekaj o *<£. javah in dilemah ter ekologiji- v% bene teme bomo obravnavi* j povedlai ob tem mogoče tu^JJ takega, česar niste vedeli. V sP% uvrščamo še zanimive inforr^ obvestila In pregled zunanje nih dogodkov, ki ga pnpr»v'r sodelavci Deutsche VVelle. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, P$fl nišnici 8.00 Nočna kronika W$ 8.30 Telegraf 10.30 Novice ]]k Sredina tema 12.00 BBC osmrtnice 13.00 Novice iz NZ 0*2, (gost: Alpski kvintet) 14.00 M*°£i tedna 14.30 Popoldanski te*^ 15.00 Poročila 16.45 Murka JJJj 16.00 Zdravnikov nasvet y'ff Osmrtnice, domače novice jjjf Godba Gorje - predstavitev 18.00 Voščila 18.30 BBC n°v 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jugranja kronika RA SjJjjJ nija 6.40 Napoved programa-*?0^ informacije 6.20 Noč Ima svojo% 7.00 Novice In dogodki 8.30 Kun^ z nami 9.00 Naš zgodovinski i 9.30 Nasvet za kosilo 9.35^y n^Pf^Jr izbirate poslušalci 10.00 S< 12.00 Škofjeloških 6 14.30 8re«£ nI mali oglasi 15.00 Dogodki 0»^ Jutri 16.30 RA Slovenija 17-O^V beno popoldne 19.00 Odpov*3 r grama 5.00 Jutranji program 5.15 f*^ 6.15 Novice 7.00 Horoskop r,t Novice 7.35 Vreme 8.00 Dop^r Majdo Juvan 8.15 Napoved o°Vj* kov 8.30 Jutro je tudi takšno (J Kam danes 10.15 Novice VjJ Anketa 12.00 BBC novice Novinarjev gost 13.00 3x1 *WM na oddaja 13.16 Novice M-66.*** radio 14.15 Novice 14.30 Qf3| oddaja 16.00 Popoldanski program 16.15 RGL komen^ > obvešča 15.46 Novosti Alp'Jjjp Remont 16.10 Spoznajmo **lf Nagradna uganka 17.00 Naj-"" A; sem tedna 17.16 Novice 18°%,1' sovanje za pesem tedna ^ Novice 19.25 Vreme žoMJm position 22.00 Velike radosti WBk - Alenka Sivka 24.00 New age TM - Uroš Novak 2.00 Čuri in čure * do jutra R OGNJIŠČE A 5.30 - 8.30 Jutranji progra^1 j> Duhovna misel, svetnik dnev*"^ Dop. inf. oddaja 10.15 MjJJJl 11.10 Svetovanje 12.05 P°PW oddaja 16.05 čestitke in P°* 1 poslušalcev 17.16 Po&*TM 18.30 Večerna inf. oddaja Glas Amerike 19.40 Za najfj' p poslušalce 20.35 Klic dotjgjjfl Luč v temi oz. Prijateljstvo Dj? ^ 21.35 Radijski roman 22-^ Nočni glasbeni program R RGL TELEVIZIJA TELE-^ KRANJ IN GORENJSKI GLAS objavljene naslednje °° TOREK, 14. 11., 0* */> ANSAMBEL IGOR TI ZVOKI (v iivo) SREDA, 15. 11, ob 2?J°n0l$' ČINA PREDDVOR NAjfa KU - Gorenjski glas no KINO CENTER amer. rom. kom. KO SI SPAL ob 16., 18. * %j STORŽIČ amer. znan. fant. grozlj. TUJA VRSTA ob 17., 19 «\ tf* ŽELEZAR film. gled. THELMA IN LOUISE ob 20. uri, am* pust. film POTOPLJENI SVET ob 17.30 uri DEŽELA °ga Gorenjskega glasa o blejski, bohinjski in radovljiški občini (18) °§ovor z blejskim županom Vinkom Golcem Na Blejski grad z dvigalom? edu ugotavljamo, da bi grad lahko veliko bolje izkoristili za razna srečanja, ce bi bil dostop lažji," pravi blejski Jan Vinko Gole in poudarja, da razmišljajo o dvigalu, ki bi po severni strani vozilo od parkirišča do dvorišča gradu. kkttŽ ^ne so vaše dosedanje ProhiJC 2 županovanjem? Je Cffov ve*> ko* s«* Prfča- "K k0 ^ £efn prevzemal župans-" , sem si mislil, da »c tri večje probleme in „/^menilne ceste, jezero tole ?• Z k « imam dobre sodelavce, tud°Sto Pa nas P" tem ovira taV Zakonodaja, ki ni vedno J£> kot bi želeli in kot bi po mnenju morala biti." ^protovanja Rožnici smo TOakovali Ph> Občina je že sprejela 8J°8f»ni priprave lokacijske-lt n*^rta za južno obvoznico, ttii/1!' Pa so se tudi nasprot-Sv*'.. Vgradnje te ceste, ki s p* l|,n pisanjem že polnijo J"14« bralcev in druge „ljuske rubrike. Je drugač-2 "menj in ocen, kot jih ukvarjata občina in republiko? lju 0sleJ sem zasledil le tri IG? Pisanja, vsa v Delovi s^m* prilogi. Dve pisanji ^ ^Pod rok kmetov, ki jima 0. gradnja južne obvoznice trerela tudi del zemljišč, Ljug. je napisal Blejec iz pisal Blejec iz Jane, ki predlaga rešitve, ob katerih sem se čudil in smejal. Čeprav je bilo takšna nasprotovanja glede na pretekle izkušnje možno pričakovati, se mi zdi najpomembnejše, da so na ministrstvu za promet in zveze vendarle spoznali, da sta za Bled enakega pomena južna in severna razbremenilna cesta in da je ministrstvo naročilo tudi izdelavo idejnega načrta za severno cesto. Vsaka cesta je poseg v prostor oz. v naravno okolje, tudi za blejsko to velja, vendar pa ta poseg le ne bo tako grob, saj bo velik del ceste potekal v pokritem vko-pu in v predoru." * V blejski občini se letos veliko "dogaja" prav na cestnem področju. Ne gre le za obvoznico, ampak tudi za ostale ceste. "Ko sem prevzel župansko funkcijo, sem zadolžil strokovne službe, da mi pripravijo pregled vseh cest, ki še niso asfaltirane, a bi bilo to nujno potrebno. Čeprav je bil predračun za vsa ta dela precej velik, smo jih na javnem razpisu v paketu oddali najugodnejšemu ponudniku. Pogodbe so že podpisane za asfaltiranje ceste od Zasipa do Piškovce, na Katarinco, na Spodnje in Zgornje Laze do mostu proti Poljanam, od vojašnice na Bohinjski Beli proti naselju Obrne, za cesto Krnica - Betanja - Zatrata ter za zgornjo asfaltno prevleko na cesti skozi blejsko naselje Dindol do vasi Selo. Asfaltiranje smo zaupali Cestnemu podjetju Kranj, gradbena dela pa je prevzelo Gozdno gospodarstvo Bled. Poleg tega bo obrtno gradbeno podjetje Grad Bled uredilo še cesto od ribenskega do selškega mostu. Vsa dela naj bi končali do maja prihodnje leto. Precej novega je letos tudi na cestah, ki so v državni pristojnosti. Cestarji so obnovili in na novo asfaltirali cesto od križišča pri Lescah do blejskega mostu, v gradnji je tudi odsek Mačkovec na cesti od Bleda proti Bohinjski Beli, kjer pa dela zaradi plazovitega terena napredujejo bolj počasi." Rikli me zelo moti * Vas kot župana kaj moti, da se pri obnovi Riklijevega obje tka, ki je neposredno v bližini jezera, prav nič ne premakne? "Rikli me že tako moti, da grem prav nerad okoli jezera. Kot župan sem se veliko prizadeval, da je lastnik, to je Nicholas Oman, dobil za obnovo soglasje zavoda za spomeniško varstvo in lokacijsko dovoljenje in da smo rešili zemljiško vprašanje. Po informacijah, ki so mi jih dali Omanovi sodelavci, zdaj pri-pravlajo glavni načrt in bodo predvidoma prihodnjo spomlad začeli z obnovo. Občina se je ob tem že dogovorila s anji vojaški objekti na Bledu Občina je kupila vilo Nelly fe* • Blejski občini je že uspelo uresničiti ojj*'. Po katerem naj bi u Ministrstva za obram-p^rtoobtta nekdanji de-fed ,Qnsi hotela Svobode htS ^st°riej - to je vilo Nelly in vilo ko denacionalizaciiski postopek še ni končan. C^ko oz 3Vo,? Je republiška vlada $Usta letos ^Črt°a letos sprejemala preth °dprodaje državnega gim nH,Ja' se Je med dru- °ceni • a' da bo P° sodno tUrjj ve.m vrednosti prodala Po ^ J10.Istranko. Pogodba, *a 0k i naJ bi ministrstvo trani.rambo depandanso Is- Uietr ln 1,944 kvadratnih občjn0v zemljišča prodalo Ha J* le pripravljena, obči-kratj, ^e *e podpisala, v minis- bo stavbo in zemljišče 23 mj|*ala odšteti približno b0 uu,K>nov tolarjev. V njej *dai J, a knJižnic°. ki Je fitaln naJetih prostorih, in Pa v 'c?>v spodnih prostorih SsV Jetno kavarno "du-fcer 8a .UPa"- v občini so so jim na republiki povedali tako, kot tudi poje neka pesmica: "Vse se plača..." Zupan Vinko Gole ne glede na to pravi, da je vesel, ker je izjemno lepa lokacija v bližini jezera spet prišla v občinsko last. Za vilo Gorenjko je občina šolstvo in šport, ki bi jo potlej namenilo za praktični pouk v načrtovani višji ali visoki gostinsko turistični šoli na Bledu. Ministrstvo je obvestilo občino, da za zdaj ne more sprejeti nobenih odločitev, ker denacionalizacijski postopek še ni končan. Razlog je v tem, da nekdanji lastnik oz. že pred časom predlagala °do ^°,tlnern računali, da ministrstvu za obrambo, da njegov zakoniti dedič zahtevo dobili zastonj, a bi jo dodelilo ministrstvu za va novo cenitev. • CZ. Smeltom in javnim zavodom Triglavski narodni park, da se bosta priključila na kanalizacijo, ki jo bo treba zgraditi za potrebe Riklijevega objekta. Omanu sem tudi predlagal, da bi objekt kupila občina, vendar na to ni pristal." * Na Bledu se zapleta tudi pri gradnji kanalizacijskega omrežja. Ste zaplet pri V S kanalu, ki naj bi potekal ob severni razbremenilni cesti, že rešili? "Zaplet je nastal zato, ker ena od občank ne dovoli, da bi del kanala potekal po njenem zemljišču in da bi ji zemljišče prekopali. Da bi to lahko storili, je zahtevala stavbno parcelo. Občina je na to pristala in se je že dogovarjala z blejsko župnijo o nakupu 750 kvadratnih metrov velike parcele, a je občanka potlej predlog spremenila in zahtevala še enkrat večjo parcelo. Občinski svet tej zahtevi ni ugodil, med drugim tudi zato ne, ker bi takšni primeri lahko spodbudili pretirane zahteve drugih, in je začel postopek za ugotovitev splošnega interesa. Občanka je potlej predlagala, da bi zemljišče, kjer naj bi potekala kanalizacija, odstopila občini, ta pa naj bi zagotovila nadomestno zemljišče. Predlog je sicer sprejemljiv, vendar je problem v tem, da občina ne more biti lastnica kmetijskega zemljišča, ampak bi zemljišče dobil v last republiški sklad kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če bomo našli pravno možnost za zamenjavo, bomo s tem rešili še Vita 'Bistrica Tržič 064/50-232 'Restavracija vsak dan, razen ponedeljka zadnji problem, ki ovira začetek izgradnje kanalizacije." Komunala ne sodi v športni park * Kako napreduje obnova Blejskega gradu? "V letošnji zimi bomo preselili hišniško stanovanje, prihodnje leto naj bi začeli z obnovo muzejskih prostorov in zbirke... Novo je to, da se bomo v kratkem s predstavniki zavoda za spomeniško varstvo pogovarjali o možnosti, da bi zgradili dvigalo oz. nekakšno vlečnico, ki bi na severni strani, čimbolj skrita v gozdu, povezovala zgornje parkirišče s srednjim dvoriščem gradu. Na Bledu namreč ugotavljamo, da bi lahko grad veliko bolje izkoristili za razna srečanja, če bi bil dostop do gradu lažji. Sedanja pot ni najbolj prijetna, predvsem ne za ženske z visokimi petami."* * Že v predvolilni kampanji ste poudarjali, da se boste zavzemali za ustanovitev višje gostinske šole na Bledu. Ste s pobudo že prodrli? "Ob tem, da je za šolo veliko zanimanje na Bledu, kjer dobro vedo, da jim man- jka kakovostnega kadra, so nas v prizadevanjih podprli tudi vsi gorenjski župani. Iz Ljubljane so nam sporočili, da so našo pobudo uvrstili v ožji izbor fondacije Phare. Občina je pripravljena za šolski kader zagotoviti dve stanovanji v stavbi stare bolnice, ministrstvo za obrambo pa smo že zaprosili, da bi vilo Gorenjko, v kateri bi bil lahko praktični del pouka, brezplačno odstopilo ministrstvu za šolstvo in šport." * Slišati je, da boste blejsko enoto Komunale Radovljica preselili s sedanje lokacije. Je to res? "Bled potrebuje komunalo, vendar sedanja lokacija na Rečiški cesti za to ni primerna. Občinskemu svetu bom predlagal, da bi občina odkupila še spodnji del stavbe in da bi bila potlej stavba v celoti last Komunale oz. občine. Z vodstvom Gozdnega gospodarstva Bled se že dogovarjamo o tem, da bi se komunala preselila v GG-jeve delavnice v Spodnje Gorje, za to območje pa bi začeli pripravljati načrte o ureditvi športnega parka." • C. Zaplotnik Nekdanji Jugovinil bo zamenjal lastnika Adriachem prodaja Penzion Bohinj Stara Fužina - Podjetje Adriachem, ki ima sedež v bližini Splita, v Sloveniji pa mešano podjetje, ki se ukvarja z uvozom ter s prodajo PVC materialov, folije in granulatov, je tudi lastnik Penziona Bohinj v Stari Fužini. Upravni odbor podjetja se je že ob koncu januarja odločil, da penzion proda, pred kratkim pa je natečaj za prodajo objavil tudi v časopisju. Stavba, ki je Bohinjcem bolj poznana kot nekdanji počitniški dom Jugovinila (podjetje se je potlej preimenovalo v Adrichem), je penzion odprtega tipa. V njej je 25 sob in drugi potrebni spremljevalni prostori, v bližini pa je tudi urejeno športno igrišče. Poleg stavbe je naprodaj tudi 4.484 kvadratnih metrov zemljišča. Pri nakupu lahko sodelujejo posamezniki in podjetja. Cena se po neuradnih podatkih suče okoli 1,5 milijona mark. • CZ. POSLOVALNICA BLED TRGOVSKO TURISTIČNI CENTER, TEL: 76 414 DELOVNI CAS OD 9. DO 16. URE SOBOTA ZAPRTO PRED DOKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA i KRANJ, PREDOSUE 34 Ai ejali promet in pomanjldJ1 { usmerjali obiskovalce na fl^J, sedana parkirišča in da ga dotlej še ni postavila., parkiriščih zadostnega v košev niti ne označila d* obale, ki so primerni z8 Jj panje. Zadruga je v «g| dneh večino pomanjkJJIY I odpravila, še vedno P8ij prihajalo do problem0^) urejanju prometa. Pobiraj bili očitno premladi in preSi lo avtoritativni, da bi 'JJ napravili red. • C. Zapl°™ Idr* proizvodnja verig in vijakov d.o.o. LESCE 64248 LESCE, Alpska c. 43 RAZPIS ZA NAKUP STROJA 1. Predmet razpisa so rezkalni stroji 2. Cena stroja je 1.ILR - 7.500 DEM 2. 1 MAJ - 6.500 DEM 3. ALG-100 - 8.000 DEM kupnina pa bo poravnana v obliki opravljenih ur rezkanja na stroju. bo kupec opravil mesečno za prodajalca. Kupec se bo s PcfQQ ur zavezal, da bo za prodajalca vsak mesec opravil najmanj j^^o rezkanja, po potrebi in dogovoru pa tudi več. Vsaka ura bo rac u ^ obračunana po ceni 15 DEM/uro. Vse preostale ure, ki jih kup«c opravi na stroju, kupec ponudi prosto na trgu. ^ 3. Obvezne mesečne ure (100) mora kupec obravnavati prednostno.^ pomeni, da mora vsako naročilo, ki je še v obsegu teh ur, *" opravljati najkasneje v 5 dneh od prejema naročila. ,k0^i 4. Stroji bodo kupcu prodani s kupoprodajno pogodbo s PnC) .^Dil lastninske pravice, kar pomeni, da bo kupec na stroju P' avil lastninsko pravico šele takrat, ko bo za potrebe Verige na stroju oy 1. 500 ur 2. 433 ur 3. 533 ur rezkanja. ^ $ če bo kupec za prodajalca v enem mesecu opravil več kot 100Ijjffl ure nad 100 pomnožijo s faktorjem 1,3 oz. je vsaka ura nad 10° gc^ 30 % več. Lastninska pravica preide na kupca najkasneje v 24 ^.^i1" od sklenitve oz. prevzema stroja v tem primeru ne glede na opravljenih ur. egt 5. Ponudnik - kupec mora imeti status obrtnika, samosH tra» podjetnika ali biti (so)lastnik podjetja, z dovoljenjem oziroma r»B cijo za opravljanje dejavnosti rezkanja. o' 6. Kupec bo Verigi vsak mesec na podlagi opravljenega ^Le^ izstavil račun, pri katerem bo upošteval obračunsko ceno iz 2-.t0£n v DEM/uro). Prometni davek, ki ga je dolžan plačati kpec, je vkljuc ceno. vito 7. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bi lahko opravu izdelavo strojnega dela ali orodja. .-jjS' 8. Med ponudniki bo opravljena izbira tudi glede na usposo j^gia ravnanja s strojem ter pričakovano kakovost dela. 0 tem &° Jxja, posebna komisija, sestavljena iz strokovnih oseb s tega podroci - p 9. Ponudbe za nakup stroja s priloženimi dokazili za °£Lnc*,l,0 dejavnosti vložite v 8 dneh od dneva razpisa pri g. Janezu o tfm Prepozne prijave ne bodo upoštevane. Vse dodatne informacij dobite pri g. Janezu Brencetu ali Antonu Keclju. > P si S< b Pc ta Pc Pc sv "•s. Na 0vs »ti D h k' L* s 'X K k Se S k0 S* t Gašperšič z Mišač Direktor, kmet, politik, pevec in lovec ni vse. V njegov slog življenja sodijo tudi družina, prepevan ografiranje, rezbar ienj e... Pišoče - Rok Gašperšič z Mišač je direktor avstrijske-Podjetja Wertholz v Sloveniji (s sedežem v Tržiču), a "bati tudi kmet na okoli devet hektarjev veliki kmetiji, ^Predsednik radovljiškega občinskega sveta, pre-*Se ko Je zasedel direktorski So v gorenjskem gozdarsko lesarskem bot Bled. Ker je sozd vseskozi imel re v politiki, mu je tudi politika posredno ta,magala, da je 1990. leta razpadel. Roku so p ].rat ponujali različne službe, tudi v Por-^'' a Je ocen^> da Je še premlad za Sv lt,ko. Odločil se je, da se vrne v poslovni i^J^ v operativno delo. Med nekdanjimi ^delovanje faranov in občine J^Ovsišah obnavljajo cerkev članicami sozda si je izbral škofjeloški LIO, kjer je bil nekaj časa komercialni direktor. Ko je potlej navezal poslovne stike z velikim evropskim lesnim trgovcem, z VValdcommercom AG oz. Vvertholzom, je bil najprej v Waldcommercovem predstavništvu v Škofji Loki, nato je postal direktor podjetja Wertholz, d.o.o., ki ga je istoimenski avstrijski lastnik ustanovil v Sloveniji predvsem zato, da bi v Jugoslaviji, kasneje pa v Sloveniji, zavaroval svoje terjatve do celulozne in druge lesne industrije. Podjejte je začelo s poslovnimi kooperacijami, najprej z LIO Škofja Loka in potlej tudi z Zlitom Tržič (ta projekt je padel v vodo), sicer pa se ukvarja predvsem z oskrbo slovenskih porabnikov lesa z lesno surovino in z izvozom žaganega lesa. Čakajoč na avstrijsko politiko... Čeprav Rok večino časa preživi na direktorskem stolčku v Wertholzu, predvsem pa na službenih poteh po Sloveniji, Avstriji, Madžarski in drugod, tudi kmetuje. Ko se je iz Krope, kjer je odraščal v dvanajstčlanski družini, priženil na Mišače, si je mislil nekako takole: če je toliko rodov pred mano ohranilo kmetijo, je tudi jaz ne bom zapravil. In se je ob vsem delu lotil še kmetovanja. V začetku je bilo težko, potlej se je le privadil. Zemlje imajo devet 1ec£J.e ■ Zadnjo oktobrsko %Z*°Je bilo pri župnijski % \Sv- Nikolaja na Ovsi-^*dš£e P°se^eJ slovesno. ferjkanonik dr. Ivan f- * je ob navzočnosti "ieuji " jc ud navzočnosti iT1 So.ranov in gostov, Jrj0 katerimi je bil tudi eTie ' župan Vladimir °%>i i; 2 Zeno- blagoslovil ±3ieno cerkev. ^VsiJaLV'r' omenjajo cerkev na tooce ■ 1568> 'eta' vendar je [«ga ni strokovnjakov kranis-v*rstv*avoda za spomeniško ysaj še dvesto let star- ejša. Da je stara več kot šeststo let, dokazuje tudi okence nad glavnim vhodom, ki je ohranjeno od prvotne pozidave cerkve. Cerkev so doslej že večkrat povečevali in obnavljali, z letošnjo obnovo pa so poskrbeli, da bo lahko še dolgo kljubovala času in vremenu. Zvonik so "odeli" v bakreno pločevino, zamenjali kritino na cerkveni strehi, uredili pročelje, izdelali nove žlebove in strešne obloge -in tako dalje. Večino obnovitvenih del je opravilo Splošno gradbeno podjetje Tržič, zidne obloge je popravil Rudi Karo iz K^ji scenarij za s i^LZatmika smučarski center nad Bledom se bo vendarle vrtel Ptai L*sek Je na leasing (obročni odkup) kupilo ^no podjetje iz Lesc.- v_ že dogovarjali, da jo bo ministrstvo za obrambo brezplačno preneslo na Viševnik na Pokljuki. Ko se je potlej ministrstvo odpovedalo vlečnici, se je "rodil" še tretji scenarij, ki pa bo očitno uspešen. Zasebno podjetje iz Lesc, katerega lastnik je Jože Brzovič, je od podjetja Turizem in rekreacija Bled že odkupilo na leasing (obročni odkup) vlečnico Ho-tunski vrh, prenosno vlečnico in snežni teptalec. Če bo v letošnji zimi dovolj snega, lahko pričakujemo, da se bo po lanskem mirovanju del smučarskih naprav na Zatrniku v letošnji zimi vendarle vrtel. Vozile naj bi otroška in prenosna vlečnica ter vlečnica Hotuns-ki vrh, mirovale pa sedežnica Barjanca in še dve vlečnici. CZ. *w Ko sc ie bleisko turistič' it v2*ietJe Turizem in rekreacija |2 slogov odreklo smučars-v^" središču Zatrnik, je bilo ie 'li Vj nar>jev, kako bi ga v celoti ^deloma rešili. jiJI^Sni svet nekdanje radovi-Vir ine in podjetje Turizem %i variala o tem, da bi smu-\ v celoti prevzel smučarski NiH?led- v kluDU so se \ J1 odpovedali, predvsem ^ika niso našli skuPneSa h Jj.,* lastniki zemljišč, ki so Vrm°vem mnenju zahtevali eane odškodnine. Potem \' smučarski center lansko Na«'Iroval< Je podjetje letos v S T z občino otroško vleč-\ Padalo domačinu, gostil-W Davorinu Urevcu, za c° Hotunski vrh pa so se Lesc, kamnite portale oken in vrat v cerkvi in zvoniku je obnovil Marjan Koren iz Gor-ij, pleskarska in slikarska dela je prevzel Peter Papler, nove žlebove in strešne obloge je izdelal Rajko Rozman, obnovo ie brezplačno nadziral Lado Svab... Kot je na slovesnosti ob blagoslovitvi obnovljene cerkve v imenu gradbenega odbora dejal Viktor Frelih, je za obnovo še posebej zaslužen župnik Lojze Kavčič, ki je v župniji šele dobro leto, pa seveda farani, ki so zbrali več kot tri milijone tolarjev, opravili več kot dva tisoč prostovoljnih delovnih ur in brezplačno prepeljali precej materiala. Pri tem so se še posebej izkazali nekateri posamezniki in domači obrtniki. K obnovi je 1,3 milijona tolarjev primaknila tudi radovljiška občina, nekaj računov pa bo še treba poravnati, saj je obnova stala prek pet milijonov tolarjev. Obnova cerkve s tem še ni končana, z deli bodo zato nadaljevali v prihodnjem letu, ko bodo poskrbeli za drenažo ob temeljih, za zaščito proti vlagi, za odvodnjavanje deževnice in še za nekatere druge stvari. • C. Zaplotnik, slika: T. Doki hektarjev in redijo devet glav živine. Vrsto let so bili kooperanti posestva Poljče, pred tremi leti so se odločili za rejo telic. "Kmetija je ženinim staršem in moji družini v veselje, ne v breme," zatrjuje Rok in z malce ironije dodaja, da čaka takšno kmetijsko politiko, kakršno imajo v Avstriji, kjer kmet za to, da obdeluje zemljo in neguje krajino, dobi sedem tisoč šilingov na hektar. V mostu tudi nekaj Rokove zavzetosti In ker kmetje in gozdarji Roka dobro poznajo, so ga pred lanskimi lokalnimi volitvami tudi povabili, da bi na listi Slovenske ljudske stranke kandidiral za svetnika v radovljiški občini. Ker ima s politiko že tudi nekaj izkušenj (štiri leta je bil delegat republiške skupščine, dvanajst let predsednik krajevne skupnosti Srednja Dobrava), je na kandidaturo pristal in potlej bil tudi izvoljen. Še več! Občinski svet ga je imenoval za podpredsednika. S svojimi mirnimi nastopi na sejah sveta vzbuja med kolegi kar precejšnje spoštovanje, med drugim so ga imenovali tudi v komisijo, ki se je ob smetarski aferi (žal, neuspešno) odšla pogajat v krajevno skupnost Brezje. V imenu vladajoče koalicije je predlagal dopolnilo občinskega proračuna in s tem več denarja za izgradnjo mostu čez Savo v Globokem, župan pa ga je zaradi njegove zavzetosti za most imenoval tudi za predsednika gradbenega odbora. Na razpis za izgradnjo mostu so prispele štiri ponudbe, izmed katerih so izbrali ponudbo podjetja Mala energetika Tolmin, ki je most s tri metri širokim voziščem in s pločnikom na obeh straneh pripravljeno za 28 milijonov tolarjev zgraditi do junija prihodnje leto. Glavni problemi so v državni domeni Desni breg Save je tokrat v občinskem svetu zelo dobro zastopan, vendar je po Rokovem mnenju prava škoda, da ni bil tako zastopan pred petnajstimi in več leti, ko je bilo za krajevne potrebe na razpolago več denarja in je bilo tudi več stvari v občinski pristojnosti. Svetniki zdaj na vse največje probleme v Lipniški dolini nimajo vpliva ali ga imajo'zelo malo, pravi Rok in navaja za primer cesto, ki je v državni pritojnosti, pa izkoriščanje naravnega bogastva (kamnoloma na Vrčici in v Brezovici), od katerega dolina nima nobenih koristi. Se več! Gozdovi na Jelovici, ki so osemsto let ali še več pripadali Kropi, Kamni Gorici in bližnjim krajem, so z novo razdelitvijo občin "padli" v bohinjsko občino (meja poteka v bližini Vodiške planine). Za več kot eno delovno leto vaj in nastopov Služba, kmetija, politika... To ni vse: v Rokov slog življenja, kot pravi, sodijo tudi družina, prepevanje, lov, ljubiteljsko fotografiranje, rezbarjenje. Ima dva sinova: starejši, Gregor, študira arhitekturo, mlajši, Tilen obiskuje gostinsko šolo na Bledu, žena Marjeta je kot računovodja zaposlena v lipniški osnovni šoli. Rok že 35 let prepeva v moškem komornem zboru Stane Žagar v Kropi in že v prvih 25 letih se mu je, podobno pa tudi ostalim, nabralo za eno leto delovne dobe vaj, nastopov in drugih obveznosti. Že več kot trideset let je član lovske družine Kropa, a zadnja leta več kot doma lovi na tujem, kjer si s tem lepša službene poti. In da ima rad tudi fotografijo, dokazuje že to, da je v enem letu naredil okoli tisoč fotografij. • C. Zaplotnik TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA d.o.o. 64240 Radovljica, Ljubljanska cesta 56, Tel: n.c. 064 715-863, 714-110, Fax: 064 715-864 Tiskarsko-ktijigoveško podjetje z dolgoletnim izročilom: tiskamo publikacije: knjige, brošure, časopise, revije, kataloge tiskamo: dopise, obrazce, bloke, nalepke, vizitke, razglednice, letake, plakate, vstopnice... izdelujemo: vrečke (papirnate in plastificirane), koledarje, mape, škatle, kuverte... broširamo, kasiramo, vežemo, dotiskujemo in režemo Cene so konkurenčne, plačilni pogoji ugodni. Izdelke dostavljamo naročniku v dogovorjenem roku. NOVOLETNA PONUDBA: stenski koledarji, koledarji kocke, rokovniki, planerji, dnevniki, čestitke... Za leto 1996 smo si izbrali dolino Trente z 12 lepimi fotografijami o življenjskem utripu bisera sredi Triglavskega narodnega parka. Mogoči so dotiski imena in znaka podjetja, naročila sprejemamo po telefonu ali telefaksu, koledarje pa lahko kupite tudi pri nas v tiskarni. Prepričani smo, da boste v široki ponudbi našli tudi kaj za vaše potrebe in zato vas vljudno vabimo, da nas obiščete ali nas pokličete. Sodelovanje radovljiških in bujskih ribičev Ribičev meja ni razdvojila Ribiški družini Radovljica in Istra iz Buj bosta v petek podpisali mednarodno listino o prijateljstvu in sodelovanju na področju športnega ribolova.) Radovljica - Ko je Jugoslavija razpadla in sta se tudi Slovenija in Hrvatska osamosvojilU so se pretrgale skoraj vse bratske in prijateljske vezi, stkane med mesti ali med različnimi organizacijami v času socialističnega "bratstva in enotnosti . Ribiški družini Radovljica in Istra iz Buj, ki sta listino o pobratenju podpisali pred desetimi leti, sta v tem nekakšni izjemi, saj sta sodelovali tudi potlej, ko je nekdanja republiška meja postala državna. To sodelovanje je tudi razlog, da bosta vodstvi obeh družin v petek v hotelu Grajski dvor v Radovljici podpisali novo listino, tokrat mednarodno listino o prijateljstvu in sodelovanju na področju športnega ribolova. Dogodek bo očitno na "visoki ravni", saj sta navzočnost poleg vodstva obeh družin potrdila tudi župana obeh občin ter predsednika slovenske in hrvaške ribiške zveze. Kot je povedal predsednik radovljiške ribiške družine Vinko Magister, se ribiči iz Radovljice in Buj srečujejo dvakrat na leto zdaj v enem zdaj v drugem kraju. Le v letu, ko je bilo na Hrvaškem zaradi vojne bolj vroče, Radovljičani niso šli na Hrvaško in so se z bujskimi ribiči raje sestali v Portorožu. Srečanja običajno izkoristijo za lov pa tudi za izmenjavo ribolovnih izkušenj. Radovljiški ribiči lovijo v Mirni, bujski v Savi od sotočja Dolinke in Bohinjke do Pod-narta, kjer "domujejo" postrvi, lipani in sulci. In kaj bodo Radovljičani ob tokratnem srečanju lahko novega povedali gostom iz Buj? Družina, ki šteje 190 članov in ki vzgaja ribe od ikre do mladice, je letos na novo opremila ribogojnico oz. valilnico v svojem ribiškem domu na Lancovem in kupila novo opremo za odlov rib v gojitvenih potokih (teh ima trideset). V družini razmišljajo, da bi v prihodnjem letu uvedli za domače in tuje ribiče enake cene ribolovnih dovolilnic. Velike probleme imajo z zaščitenimi pticami kormorani, ki jim na leto po nekaterih ocenah požrejo okoli tri tone rib ali približno toliko, kot jih ulovijo ribiči. Ugotavljajo, da zanimanje za domači in tujski lovni turizem narašča iz leta v leto. (V Savi poleg domačih ribičev veliko lovijo tudi Italijani, Avstrijci, Francozi...) Kakovost vode v Savi se slabša. Ribe se na to navajajo in najdaljše, ki ribičem največ pomenijo, so ponavadi prav tam, kjer je v vodo speljana kanalizacija. Med ribiči je vse več takih, ki lovijo le zaradi užitka: ribo ulovijo, a jo potlej spustijo nazaj v vodo. Vse več je, žal, tudi krivolova. Večina krivolovcev ni včlanjena v ribiško družino, med njimi pa so tudi taki (brezposelni ali socialno ogroženi), ki "na črno" lovijo za družinske potrebe ali zgolj zato, da z ribami služijo. Ribiški čuvaji so bili doslej opremljeni tudi z orožjem, po novem pa imajo namesto pištol mobitele, s pomočjo katerih lahko vsak trenutek pokličejo na pomoč policijo. Biti ribič tudi ni več tako {>oceni: letna članarina in ribo-ovna dovolilnica stane 21.600 tolarjev, novi člani morajo poleg tega plačati še 20.000 tolarjev pristopnine. • CZ. Pobude blejskih svetnikov Kino predstave v dvorani GG-ja? Blejska občina, Gozdno gospodarstvo Bled in Kino podje že dogovarjajo o tem, da bi GG-jevo dvorano preuredili v Bled - Ker je stavbo, v kateri je bila kinodvorana, v denacionalizacijskem postopku dobila nazaj blejska župnija, so svetniki liberalne demokracije na nedavni seji predlagali občinskemu svetu, da naj se občina začne dogovarjati o ureditvi dvorane v stavbi Gozdnega gospodarstva Bled. Občinske strokovne službe so na LDS-ovo pobudo že odgovorile. Občina, Kino Radovljica in GG Bled se namreč že dogovarjajo o tem, da bi GG-jevo dvorano najela ali kupila občina. Opremo naj bi zagotovilo kino podjetje, posebej pa bi se dogovorili za uporabo skupnih prostorov. Občina se je za nakup in obnovo dvorane prijavila na razpis ministrstva za kulturo za sofinanciranje programov s področja kulture v prihodnjem letu. LDS je za samostojno komunalo Svetniki liberalne demokracije so tudi predlagali, da naj strokovne službe občine in odbor za infrastrukturo pri občinskem svetu začnejo s postopki za samostojno organiziranost komunale na Bledu za vsa dela s področja skupne rabe. V občini jim odgovarjajo, da se je občina zato, da bi izboljšala nadzor nad kakovostjo storitev in obsegom dela že dogovorila z radovljiško Komunalo o normiranju del pri urejanju javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, za popis objektov, naprav in površin ter za določitev cene. Odbor za gospodarsko infrastrukturo pri občinskem svetu pa je ne glede na to sklenil, da bo preveril možnost za organiziranje manjše vzdrževalne ekipe, ki bi urejala javne poti, zelene površine in površine za pešce in v sodelovanju z javnim podjetjem Komunala posredovala pri odpravi okvar na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju. Naš Bled - moj Bled Svetniki LDS-a tudi predlagajo, da naj strokovne službe izdelajo razvojni program Bleda, v katerem naj upoštevajo tudi potrebe občanov Bleda po individualni gradnji. Na Bledu je, pravijo LDS-ovci, treba nadaljevati z urejanjem kopališča, pregledati in spremeniti koncesijsko pogodbo s podjetjem Turizem in rekreacija, ki na Bledu upravlja z gradom, športno dvorano, smučiščem Straža, kampom Zaka in z igriščem za golf, in ponovno aktualizirati dogovore med Komunalo Radovljica, krajevno skupnostjo Bled in cerkvijo o obnovi poslovilnih vežic na Bledu. V LDS-u podpirajo organiziranje visoke šole za gostinstvo in turizem na Bledu, predlagajo pa tudi, da bi v kraju začeli z akcijo Naš Bled -Moj Bled, v kateri bi postopoma polepšali zunanjo podobo Bleda (uredili pročelja in okolico hiš, poslovnih prostorov in drugih objektov). Načrti za vežice so stari že dve leti Kar zadeva poslovilne vežice, jim v občini odgovarjajo, da so bili načrti za ureditev narejeni že pred dvema letoma in da predvidevajo znižanje terena pred vežicami in izdelavo ostrešja. To bi stalo okoli 8,4 milijona tolarjev, po oceni občinskih strokovnih služb pa bi jih lahko obnovili v prihodnjem letu. V občini podpirajo tudi pobudo LDS-ovih svetnikov za akcijo Naš Bled - moj Bled, vendar hkrati opozarjajo na predpise nekdanje radovljiške občine, ki še veljajo. Po odloku o javnem redu in miru v občini Radovljica so lastniki ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb dolžni čistiti in vzdrževati hišno pročelje, table in napise ter odstraniti zgradbe, ograje in druge objekte, ki kazijo podobo kraja. (Za kršitelje odloka so zagrožene tudi kazni, vendar bi občane bolj kot kazni spodbudila k urejanju kaka ugodna posojila.) In kar zadeva program razvoja Bleda, predvsem na prostorskem področju, v občini navajajo, da bodo prihodnje leto začeli izdelovati nove planske dokumente, v katerih bodo preverili možnosti za širitev obstoječih pozidav in za zapolnitev "plomb" v naseljih. • CZ. KAJLE IN KLAMFE Še kamere bi ukradli V bliiini Zasipa je veliko divje odlagališče komunalnih odpadkov, na katerega so ljudje pogosto vozili smeti predvsem v času, ko radovljiška Komunala zaradi zapore Črnivca ni vedela, kam z odpadki. V blejski občini zdaj načrtujejo, aa bi odlagališče sanirali in ga zaprli. Eden ob blejskih svetnikov je ob tem predlagal, da naj sanacijo plačajo tisti, ki tja vozijo smeti, in da naj občina zato ob odlagališču namesti kamere, ki bodo omogočale prepoznati prinašalce. No, iz te moke ne bo kruha, je dejal drugi svetnik in pripomnil, da bi prinašalci raje ukradli kamere kot prenehali tja odlagati smeti. Star traktor več vreden kot nov? Občan Bleda, ki se očitno pravda za premoienje po pokojni materi, nam je poslal kopijo dela cenilnega elaborta, iz katerega je razvidno, da je sodni cenilec ocenil traktor Tomo Vinko-vič, letnik 1980, na 820.000 tolarjev (pri tem je upošteval tudi amortizacijo). Delu cenilnega elaborata je priloiil oceno kranjske Agromeha-nike, ki je nekdaj traktorje Tomo Vinkovič tudi prodajala. V Agromehaniki so zapisali, da je traktor TV 521 star tip traktorja, ki ga ie približno šest let ne izdelujejo, in da je njegova vrednost glede na njihove cenitve rabljenih strojev od 2.000 do 3.500 mark; povedali pa so mu še, da tudi nov ne bi stal več kot 5.000 mark. Občan Bleda očita sodnemu cenilcu tudi to, da je bratov stari skobeljni stroj ocenil na 640.000 tolarjev, medtem ko je sam v Lesnini v Ljubljani videl novega in boljšega za 560.000 tolarjev, na radgonskem sejmu pa celo za nekaj več kot 2.000 mark. Naj bo tako ali drugače! S cenilci je krit: eni ocenijo tako, drugi drugače... Tisti, ki rešujejo denacionaliza-cijske primere, poznajo primere, ko je bila za isto premoienje cenitev dveh različnih cenilcev različna tudi za 100 odstotkov. Nekaj izkušenj s tem ima ie tudi nova blejska občina. Ko je za to, da bi rešila problem pri gradnji kanalizacije, kupovala zazidljivo parcelo, je zaradi očitne razlike v cenitvi celo zaprosila pristojne vladne sluibe za pojasnilo. Dobila je načelen odgovor, ki so ga lahko le spravili v arhiv. Prišel je čas pametnih Eden ob blejskih svetnikov se še spomni, kaj jim je 1982. leta ob sprejemanju velikopoteznega zazidalnega načrta za osrednje območje Bleda dejal znani svetovni strokovnjak: "Predno boste zbrali toliko denarja, da boste Zgradili hotelske kolose, bodo ie prišli na oblast pametni, ki bodo to preprečili. " Ko je blejski svet iz teh in drugih razlogov na četrtkovi seji sprejel osnutek odloka o moratoriju na zazidalni načrt, se je eden od svetnikov upravičeno vprašal: "Smo torej zdaj te pametni na oblasti?" Enoje statistika, drugo je življenje Uradni statistični podatki kaiejo, da so bile drobno-proaajne cene oktobra letos za 9,4 odstotka višje kot v enakem lanskem mesecu in za 6,5 odstotka višje kot decembra. Ja, eno je statistika, drugo je iivljenje! Radovljiški občan se je v našem uredništvu oglasil z dvema računoma, ki kaieta, statistika vendarle ne pot* vsega in da "skriva" tw» kako veliko, zelo veliko p£ dratitev. Na primer, podrav'f tev komunalnih storite*-Lani novembra je z storit** (vodarino in vodni prispevek smetarino, uporabo posod & smeti in za odvoz kosovni odpadkov) skupaj s protftd' nim davkom plačal 978 tolarjev, letos oktobra pa f. nespremenjenem načinu t'*1' jenja in domala enaki porWl vode 2.936 tolarjev, od te$ skoraj 1.429 tolarjev ekO' loške takse, ki bi ji P} domače lahko rekli tud' "račun za smetarsko afer?' Velika večina občanov sicv ni niti malo kriva, da & Komunala ter blejska, D°' hinjska in radovljiška obĆi"đ morale pristati na tako mk ko ceno odlaganja odpadk" na Črnivcu, a, tal, je tako, & račune dobivajo vsi. Gospod Medved na telefonu Ti, Zlopatnik, ki pišeš o medvedu..." V uredništvu zazvoni telefon, dvignem slušalko & na drugi strani telefonske žice zaslišim hripav glo& Ti, Zlopatnik, ki pišeš o medvedu, tukaj ■ gospod Medved. Iz Bohinjal Še preden grem na zimsko spanje, bi ti nekaj rad povedal." Kar povejte, gospod Medved, kar povejte...! "Da se ne boš preveč naprezal, naj ti povem: jaz tisti, ki sem pokončal ovce nad Srednjim vrhom tet Rabičevo in Kosmačevo telico na Dovški planini W petdeset ovc, tri koze in veliko število jagnjet na Danjarskj planini pa... No, za vse se ti še ne sanja in bolje je, da tud1 ne veš! Zdaj sem v Bohinju in tu bom tudi prespal zin*0:. Hrane imam dovolj, a če bi mi jo zmanjkalo, se bom low še kakega bolj debelušnega Bohinjca." Levega ali desnega črnega ali rdečega, mi je prav vseeno. Hm, hm, hm...!" * Take zle misli opustite, gospod Medved! RaJe povejte, zakaj boste zimo prespali prav v Bohinju? "Slišim, da se v Bohinju radi špetirajo, da radi "afnt guncajo"... Upam, da jih bo moja navzočnost spamet0' vala, in da ne bodo tako presneto trdi drug do drugega kot sem jaz do svojih nedolinih ovčk." * Ja, gospod Medved, se lovcem v Zgornjesavskf dolini ne boste nič pokazali. Ko bi vedeli, kako vas V čakajo?! Vsi imajo ie mravljince v nogah in patrone * puškah. "Naj vam povem: če tale vaš minister Ojsterc ali kako & ie piše, še enkrat izda tiralico zoper mene, grem '* Bohinja naravnost v Ljubljano in mu poienem strah kosti. Ja, v zgomjesavsko dolino se bom pa res še *e pokazat, ampak po 15. novembru, ko bo ministrove^ dovoljenja konec! To bo hec! Lovci me bodo spet lah* samo gledali, me fotografirali, sledili mojim stopinjah ugibali, koliko tehtam in koliko sem star, se oblizovali na<* kapitalno trofejo, kakršna sem jaz." * Lovci pravijo, da vam bodo do naslednje spomlo^ pripravili na Gorenjskem lepo urejena mrhovišča z obi' hrane... Naj jih kar pripravijo! Jaz sem se navadil na sveto kfl in na mlado meso in mi še na misel ne pride, da bi se & prihodnje leto odrekel. In naj minister izda sto odredb, Ja bom še naprej jedel ovce, jagnjeta, koze, mlada &°Via da.. No, ja! Tudi ti, Zlopatnik, oglasi se v Bohinju, a vidim, če te je kaj v hlačah!" _J J. Vabljeni T\- na tradiciona BLED SILVESTROVANJE Hv restavracijo hotela in v plesno dvorano Kazina ali taverno PARK HOTEL' C*!L?*°£15 Informacije in rezervacije: 64260 BLED, SLOVENIJA tel.:79-30 ALPDOM RADOVLJICA INŽENIRING P.O. RADOVLJICA CANKARJEVA 1 objavlja prosto delovno mesto VODJE mA GOSPODARSKO-FINANČNEGA ODDBL^ Pogoji: - višja ali visoka izobrazba ustrezne smeri - najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj y Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas mesečnim poskusnim delom. v Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pos' 15 dneh na naslov: Alpdom Radovljica, Inženiring v Cankarjeva 1. > ^ETRTEK, 16. NOVEMBRA 15 S8« S8 Qtr, Car 10, •iS joški program a-arovnik Ujtata . airnan, ameriška nanizanka 'Wenski izbor 4 x 4, oddaja o ljudeh in 4- Odkrivanje zemlje, zadnji del *ke izobraževalne serije 0 domače 'oročila Podoba podobe, ponovitev Videostrani Trnova pokrajina, ponovitev drame 'K dnevnik fir ^roški program: Živ žav ^.Sorodne duše, 9. epizoda S5 5.25 1«.00 urnetniL- metnost in civilizacija, 18.45^ ,2a svet 18.10 Sol° sreče, TV igrica 18.5« * ^evnik 2, Vreme Kdo t>o ?man Končar - Igor Šmid: ^45 hKoga, TV nadaljevanka ^eh mentar'Je: Dreizehn - *3lffnik &°0 Ppd • oddaja o prometu »°? Novice 16.20 Spot tedna A shop 16.40 Sirene 17.30 W8Vetl0De- ameriška nadalje-l£ ;8.15 Generacija transfor-\ T J1 18.45 A shop 19.00 Pika VJJ9.30 Šolski video 20.00 KmT* ,ekarna, humoristična na-SrSt80-30 Dolina maščevanja, 5 barvni film 22.30 Novice &5o A05*1 P'ke na A, ponovitev *Mo\y 8h°P 23 05 Spot tedna ^ V|deo strani Vi TELE 59 8.30 9.30 / sh0Drtrarii - panorama ik90 atr ,evi2ijska prodaja 5S>. t*1 " Panorama 12.00 TV iN str ev,2'Jska prodaja 13.30 0>, t^?01 - Panorama 15.40 TV rf^vizijska prodaja 16.00 B Ud* ra> Ponovitev 1129. 1>^UrHeh» ^amera na potepu, jl<1| u?* rni film, ponovitev •40 '°5 p ain' program, ponovitev fcl 1ftd^la 16-15 Otroški pro-l^žina 7? Hrvaška danes 17.45 (C15 kr?i J°eyja, nadaljevanka nNja iq ° sreče 18.50 Moč { Sin cPoročila 20,10 Leta fcv^ia Streetu, dokumentar- V> k VA Nalika Ogresta in atr0rv d Slika na sliko 22.40 ■ ^'goletto 0.40 Poročila HTV 2 16.25 Videostrani 16.40 Tv koledar 17.35 Dokumentarna serija, ponovitev 19.00 Golden Flash, dinska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Rudolf Stainer, dokumentarni film 22.30 Belle Epogue, španski risani film AVSTRIJA 1 13.40 Mila superstar 14.05 Am, dam, des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Otroške dogodivščine Toma in Jerrvja 15.30 Mini čas v sliki 15.40 vesoljska ladja Enterprise 16.30 Obalna straža 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Dr. Queen19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.55 šport 20.00 Pogledi s strani 20.15 Komisar Rex, serija 21.00 Kuharski mojstri 21.10 Naravnost v Chicago 21.55 Kobra, 7. del 22.40 Operacija Plutonij, avstrijski TV film 0.05 Čas v sliki 0.10 Džungla v razredu, ameriški film 1.45 Strašno prijazna družina, ponovitev 2.10 Schiejok, ponovitev AVSTRIJA 2 11.35 Pet osumljencev, nemška kriminalka 13.00 čas v sliki 13.10 Poročilo 14.00 Zemlja in ljudje 141.25 Oče potrebuje ženo, 3. del 15.05 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki? Kultura 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Stehauf-mandlin 21.10 Vera, talkshow 22.00 čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Maecenas Gala 23.50 Veliki zid, 2. del 0.45 Kultura 1.20 Pogledi od strani, ponovitev 1.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Razstava slik akademskega slikarja Franca Vozla v avli Elektra Gorenjske na Primskovem 20.27 Ekološki daljnovod - Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska 20.30 Pričakovanja in možnosti preobrazbe zdravstva v Sloveniji (gost: dire-kotr Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije Marjan Česen, voditeljica: Beti Valič, v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 21.10 Utrip Tržiča 21.25 EPP blok -3 21.30 STREL, glasbena oddaja za mlade in mlade po srcu, voditelj: Filip Kocijančič (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56) 22.30 ROČK TV - 1. oddaja (vodi Tanja Flajšer) 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.05 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Pri Andreju - reportaža pripravili Valerija, Bojana in Dejan 20.00 Muzej v Železnikih - 2. del ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Radio klub Bor Kranjska Gora (ponovitev) 18.40 Kinofilija (ponovitev) 18.56 Risanke 19.10 Videostrani 21.15 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 Lastninjenje družbe Donit d.d. 20.22 Reklamni blok 20.25 191. NOVICE MED VODAMI: - občinske novice, - po volitvha v Zavod CATV Medvode, - komunalne gradnje, -predstavljamo društvo za obj proti raku, - kulturno dogajanje v knjižnici na sotočju, - športni utrip 21.10 Lastninjenje družbe Donit, d.d. 21.17 Reklamni blok 21.20 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Kako priti do ustrezne izobrazbe 10.40 Informacija - zaposlovanje 10.45 Nagradno vprašanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Mrežni marketing 18.00 Gorenjska danes, jutri 18,20 Music machine 19.30 do 24.00 Študentski program Radia Kranj R TRŽIČ Pozdravu iz studia sledi predstavitev dobre gostilne, tokrat gostišča TGT. Ob 14.40 bomo predstavili enega izmed zanimivih krajev. Sledile bodo dnevne informacije, pa obvestila, ob pol petih po-poodne pa bomo izpolnjevali glasbene želje poslušalcev. Razgiban četrtek bomo zaključili z oddajo Pod kozolcem in pogovorom z uredništvom Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.00 Gibljive slike 10.30 Novice 11.00 Podjetniški CIK CAK 12.00 BBC novice, osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 36. lekcija angleščine ONE TO ONE 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 MAVRICA (vodi Alenka Bole Vrabec) 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI 5.30 Jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Novice in dogodki 7.30 Slovenska popevka 8.30 Oddaja za upokojence 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Po poti vaših vprašanj in pobud 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Občinske športne igre 17.00 Novice 18.30 Predstavljamo narodnozabavne ansamble 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program - vodi Kamilo Lorenci 5.15 Novice 6.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Vesno Pfeifer 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.00 Novosti diskonta Veletekstil 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.05 Popek 13.55 Pasji radio 14.15 Novice 14.20 Danes na borzi 14.30 Hello again 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Avtomarket svetuje 16.10 Spoznajmo se ... 17.15 Novice 18.15 Aktualnosti iz studia 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Marta Turk: Barometer - Poslovni radio 22.00 Magic vas gleda 24.00 Zlato Kreč in camera obscura 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Planinske novice 10.15 Turistična oddaja 11.10 Iz življenja vesoljne Cerkve 12.05 Ponovitev: Duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Glasbena oddaja z gostom 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program TUDI DRUGJE JE LEPO Vsak torek v Gorenjskem glasu in vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Triit. Tokrat smo se potepali po Dolenjskem, ie ste nas dobro poslušali, nam boste znali našteti vsaj tri gradove na Dolenjskem. Odgovore pošljite na Radio Tržič, Balos 4, za oddajo TURIZEM. Če želite predstaviti svoj kraj, svojo dejavnost v vašem kraju, pišite, pokličite in potrudili se bomo le za vas. TVS 1 9.25 Tedenski izbor 9.25 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 9.50 Roka ročka 10.50 Boj za obstanek, anglepka dokumentarna serija 11.40 Znanje za znanje, učite s ez nami 12.10 Alica, evropski kulturni magazin 13.00 Poročila 14.15 Kam vodijo naše stezice, oddaja Tv Koper - Ca pod istr ia 14.50 Film tedna: O jedači in pijači, o moškem in ženski, ponovitev tajvanskega filma 17.00 Tv dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 46. oddaja 17.25 Heatcliff, risana nanizanka 18.00 Sorodne duše, 10. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetniki in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova 22.40 Frasier, ameriška nanizanka 23.05 Hobotnica, italijanska nadaljevanka 0.05 Mahler, angleški film 2.00 TV jutri, Videostrani TVS 2 12.15 Učitelj, farncoska nadaljevanka 13.00 Frankfurt: Tenis -Finale ATP, prenos 16.00 Tedenski izbor 16.00 Forum 16.15 Sorodne duše, 10. epizoda angleške nanizanke 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, ameriška poslovna oddaja, 6. del 19.15 Poglej me! 20.00 EPP 20.05 Azijska magistrala, 5., zadnji del japonske dokumentarne serije 20.55 Nepomembna afera, nemška nadaljevanka 21.40 Obiski 22.45 Svetovni pokal v alpskem smučanju, Velelslalom (m), posnetek iz Vaila 23.45 Tenis Finale ATP, posnetek iz Frankfurta 0.45 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Videostrani 8.05 Novice; Luč svetlobe, ponovitev 9.55 Novice 10.00 A-shop, televizijska prodaja 10.15 šolski video, ponovitev 10.45 Dežurna lekarna, ponovitev 11.15 A-shop, televizijska prodaja 11.30 Video strani 12.00, 14.00 In 16.00 Novice 17.10 Spot tedna 17.15 A-shop, televizijska prodaja 17.30 Luč svetlobe, ponovitev 18.15 Brlog, španska nanizanka 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Pika na A 19.30 šolski video 20.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 20.50 Devetdeseta, oddaja o stilu 21.20 Spopad v globinah, ameriški film 23.00 Novice 23.05 Gost pike na A, ponovitev 23.20 Dolina maščevanja, ponovitev ameriškega filma 0.50 A-shop, televizijska prodaja 1.05 Spot tedna M MTV - TELE 59 7.00 Video strani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Video strani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Video strani - panorama 15.00 TV shop, televizijska prodaja 15.20 Santa Barbara, ponovitev 1130. dela 16.05 Triperesna deteljica, ponovitev serije 16.35 Prva moč, grozljivka 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, 1131. del ameriške nadaljevanke 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Policaji in tatovi, akcijski film 21.35 Spot tedna Žive scebe 21.40 Radio FM, nadaljevanka 22.10 Železni zvon, vojaški film 23.45 Popotnik, potopisi in nasveti poptnikom, ponovitev 0.15 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 12.15 Ljubezen, serija 12.40 Pogumni kapitan, ameriški film 14.35 Ža otroke in mladine 15.05 Izobraževalni program 16.10 Za otroke in mladino 16.45 Hrvaška danes 17.45 Družina za Joevja 18.20 Kolo sreče 18.50 Kulturni tednik 19.30 TV dnevnik 20.10 Zagrebf-est, prenos 21.45 Javna zadeva 22.15 Dnevnik 22.30 S sliko na sliko 23.00 V divjini, dokumentarni film 23.50 Poročila HTV 2 15.30 Polnočna premiera: Ko ljubezen ubija 18.30 Hrvaške županije: Sedanost in preteklost 19.00 Močni Max, risana serija 19.23 Risanka 19.30 Dnevnik 20.10 Na zdravje, humoristična serija 20.40 Filmi A. Hitchocka: Sever severozahod 22.50 Latinica 0.00 Video-drom, ameriški film 1.25 Noč košarke AVSTRIJA 1 10.45 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Zasebni detektiv Joe Dan-cer, ameriška kriminalka 13.00 peter Pan in pirati 13.40 Mila Superstar 14.05 Am dam des 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 14.55 Artefix 15.05 Tom in Jerrv 15.30 Mini ZIB 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 16.30 Reševalci iz Malibuja 17.15 Grozno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Ptič na žlici, ameriški akcijski film 22.10 Moj brat Kajn, ameriška srhljivka 23.35 Čas v sliki 23.40 Sandino, španski film 1.50 Grozno prijazna družina 2.15 Schiejok vsak dan 3.15 Dobrodošla Avstrija 5.15 Dr. Ouinnova, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Sad brez ljubezni, nemški film 11.30 Vrtiljak popevk 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Vera 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Oče potrebuje ženo 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi s strani 20.15 Derrick 21.15 Halo, stric doktor, serija 22.05 čas v sliki 22.30 Sodobni časi 23.00 Napad morilskih polžev, dokumentarni film 23.50 Očka nori, italijanski film 1.25 Čas za kulturo 2.00 Nepristranski pogledi 2.10 Video- TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 90. tedenska informativna oddaja 19.40 VIDEO VIŽE... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 ODPRTI EKRAN - Glasovanje v rubriki GOENJEC MESECA v akciji Gorenjskega glasa (v živo, pokličite po telefonu: 33 11 56), rubrika VIDEO TRAČ... 22.20 Kamera presenečenja: Z Dannvjem v Vele-sovem (akcija telvizije TELE-TV Kranj in Gorenjskega glasa) 20.30 Svet Martin naredi iz mošta vin' -običaji ob Martinovanju na Ptujskem 21.00 13. revija obrtniških pevskih zborov Slovenije - Kranj 95 23.24 Na obisku v občini Cerklje - pogovor z županom Francem čebuljem 23.44 Spomini na I. svetovno vojno 1914 - 1918 (dokumentarna pričevanja iz muzeja v Ingolstadtu) 23.55 Etnološka zbirka Ormoža v Gradu Velika Nedelja 24.00 videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 LOKA TV 20.00 Naš gost: Zunanji minister Zoran Thaler, ponovitev 22.00 Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Današnji gost, kontaktna oddaja v živo 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 90 letnica Mertelj Jožeta 18.35 Rejci pasemskih živlai 18.56 Risanke 19.10 Videostrani 21.00 Satelitski program Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV MEDVODE 00.00 - 20.15 Videostrani 20.15 KINO Reklamni blok 20.20 VIDEOBOOM 40, lestvica slovenskih videospo-tov 21.10 Reklamni blok 21.20 -24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Darkom Torkarjem v oddaji Taki smo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na UKV stereo 88,9 Mhz iz Tržiča In 95 Mhz iz Kovorja. Petkov program bo prinesle nekaj zanimivih oddaj. Od študentskih informacij, do kviza in glasovanja za Gorenjca meseca. Glasovali boste tudi za recept tedna, se srečali z novostmi na štirih kolesih, na zečetku programa pa bomo ponovili 31. lekcijo tečaja English One To One. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 VoščiIa18.50 Pogled v jutrišnji dan UU R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpetour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 17.20 Vedeževanje po radiu 18.00 Petrol z vami 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program radio triglav 96 MHz BLED pust. film POTOPLJENI SVET ob 18. uri RADOVLJICA pust. film POTOPLJENI SVET ob 20. uri >0| PAGLAVCI IN FRČAFELE Boštjan Jurca bas kitarist in vodja skupine Abrakadabra LITERARNA DELAVNICA VASA POSTA Prejšnji teden ste nam pisali: Jaka Šubic, Žiga Purič, Jaka Miklavčič in Jernej Istenič, Matjaž Vidmar, Klemen Torkar, Irena Hočevar, Mateja Lajovic, Mohor Kunšič, Tadeja Kunšič, Tamara Ferjan, Anze Torkar, Taja VerČič, Živa Sever-Kus, Jure Senk. Na nagradni Ulet z Gorenjskim glasom danes vabimo Jurija Brezavščka iz Mojstrane. Boštjan se je z zapeljevanjem po telefonu ukvarjal že od malih nog. In glej ga, zlo m k a, obrestuje se. Tokrat smo pa res imeli srečo. Saj veste, kako je z glasbeniki. Danes so tukaj, jutri tam... Boštjana pa smo našli doma že po prvem obisku. Res, da smo ga zmotili pri delu, ravno pošto je prebiral. Tudi ta teden so oboževalci, no, predvsem oboževalke, skupini Abrakadabra pridno pisale. Ponudil nam je odličen kos torte, ki jo je, ne boste verjeli, spekel sam. No, prve torte, ki jo je spekel, ni poskusil nihče. Kuharske mojstrovine se je lotil, ko je bil Home alone. Po težkih mukah in celodnevnem pacanju pa izdelek kar nekako ni bil prepoznaven kot torta. Ni in ni hotel obstati v takšni obliki, kot si jo je zamislil, iz enega kosa jih je nastalo celo več. Torta se je počasi, a vztrajno sesedala. Tudi čarovniški izrek ABRA- KADABRA mi tokrat ni pomagal. Ko je videl, da svojih domačih ne bo mogel očarati z izgledom, svoje mojstrovine, jih je hotel razveseliti vsaj z okusom. Prvi košček mu ni bil všeč, zato je poskusil drugega. Ta se mu je zdel boljši, ko je prišel do zadnjega, pa mu je bilo že malce slabo. Ko so starši prišli domov, jih ni neprijetno presenetil z izgledom torte, ker je pač ni bilo več. Zelo neprijetno pa so bili presenečeni z izgledom kuhinje. O tem, če so ga za celodnevni trud kako posebej nagradili, Boštjan modro molči. Prav nič pa ni skrivnosten glede receptov. In če bi kdo od vas rad poskusil kakšno dobroto iz njegove kuhinje, mu kar pišite na Grič 1/c v Ljubljano, s pripisom Kuharske mojstrovine. Strah Nikoli v mojem življenju ni bilo toliko govoric o medvedih, ki se potikajo v Karavankah, kot letos. Govorilo se je, da je medved na Dovški Babi raztrgal dve kravi. Nad Martuljkom pa naj bi pospravil nekaj ovac. Deževje in strah pred medvedom sta me zadrževala doma. Moj oče je trdil, da se medved boji človeka in je vse poletje kolesaril po hribih. Nekega dne me je prepričal, da sem se peljal z njim v dolino Belce. S seboj sva peljala tudi našega psa Morota. Cesta je bila strma, zato sem začel zaostajati za očetom. Zak-lical mi je: 'Počakal te bom pred predorom!" Med vožnjo sem se ves čas oziral in prisluškoval čudnim šumom iz gozda. Bal sem se, da bom pred seboj zagledal kosmatinca. Premišljeval sem, kaj bi storil, če bi ga srečal. Boli sem mislil, bolj me je bilo stran. Skoraj sem se tresel in bile so me same oči in ušesa. Zdelo ses mije, da vse bolj zaostajam za očetom, čez nekaj časa je oče izginil za ovinkom. Naš pes je tekel pred njim, zame se še zmenil ni. Bilo me je tako strah, da bi se najraje obrnil proti domu. Za ovinkom sta me čakala. Potem smo se počasi peljali skupaj do steze, ki vodi na Kepo. Oče mi je naročil, da ga REKLI SO REKLI SO REKLI SO REKLI SO Kaj bo za šolsko malico Petek dopoldne, mrzlo je, s fotografom stojiva pri eni od gorenjskih srednjih šol. Tema tokratnje ankete - šolska malica. Štiri srednješolce, Žiga, Mojco, Vilmo in Boruta sva tokrat povprašala, kaj so si tistega dne privoščili za malico. Mojca Zupan: "V šoli ne malicam, ker mi zjutraj ni do hrane. Malicala sem v prvem letniku, letos sem se odloČila, da ne bom, malicala pa najverjetneje ne bom niti v prihodnje." Žiga Kralujčič: "Danes sem, tako kot običajno, za malico pojedel jogurt in lepinjo. To dvoje mi za malico povsem zadošča, tako da zaenkrat še ne razmišljam, da bi si spremenil jedilnik." Vilma Grabanica: "Jogurt! Za malico vedno jem navaden jogurt ljubljanskih mlekarn. Zaenkrat se ga še nisem naveličala, tako da bo še naprej ostajal del mojega šolskega vsakdana." Borut Zrim: "Malicam v šoli, s tem, kar nam pripravijo kuharice, pa sem zelo zadovoljen. Običajno so to sendviči ali štruklji. Malice so pestre, jedilnik se menja, v šoli bom jedel tudi v prihodnje." • U. S., foto: Gorazd Sinik počakam, ker bo on kolesaril še naprej. Pustil mi je Morota za družbo. Na uri mi je pokazal, kdaj se bo vrnil. Potem je sedel na kolo in se odpeljal. Bilo me je strah. Skril sem se vod grmovje. Nisem bil še prepričan, da me medved ne bo videl ali zavohal. Preselil sem se pod most. Kolo sem pustil na mostu. K sebi sem stiskal Morota in si komaj upal dihati. Nedaleč stran je bila v skalnatem bregu votlina. Razmišljal sem, da bi se skrila vanjo. Tam bi bila varna pred medvedom. Deroča Belca nama je preprečila, da nisva splezala v votlino. Ura je tekla izredno počasi. Minilo je komaj pol ure, odkar je oče odšel. Čakati bi bilo treba vsaj še pol ure. Na mostu je nekaj zašumelo. Moro je postal nemiren in se je hotel iztrgati iz rok. Mislil sem, da je zavohal kosmatinca. Stisnil sem se v kot za steber mostu in zadrževal dih. S strahom sem opazoval, kdo se bo prikazal na cesti, ki je peljala navzdol po dolini. Zagledal sem očeta, ki seje peljal na kolesu, poleg sebe pa je peljal še moje kolo. Zatulil sem: "Očiii, počakaj!" Kot strela sva z Morotom planila iz skrivališča in stekla za očetom. Ko me je zagledal, me je vprašal: "Zakaj si tako bled, ali jokaš?" Nekaj sem zamornija! in se trudil, da ne bi na glas zajokal. Urno sem se zavihtel na kolo in se odpeljal navzdol. Oče je vozil za menoj. Razložil mi je, kako se je med vzpenjanjem spomnil, da me je mogoče strah medveda in se je obrnil. Ko je videl na mostu moje kolo, je mislil, da sem jo ucvrl domov brez kolesa. Počasi je moj strah izginil, užival sem v vožnji po lepi cesti. Na ovinku za predorom smo se ustavili in opazovali vas Belco. Bilo je kot v letalu. Stara karavla in žaga za les sta samevali tik pod nami. čista rečica Belca se je vila med belim prodom in se pod železniškim mostom izlivala v Savo. Zeleni travniki so bili sveže pokošeni. V bližini je padal čez skale majhen slap. Še Morotu je bilo všeč. Sedel je na zadnji plati in gledal za kavkami, ki so jadrale nad prepadi. • Jurij Brezavšček, 5. r. OŠ 16. decembra, Mojstrana MLADINSKA POROTA MLADINSKA POROTA MLADINSKA Portret narkomana M. Z. v svojem pismu, ki ga je naslovil s Portreti, pravzaprav ničesar ne sprašuje, ne prosi nasveta. Takole pravi: Sem narkomančič in se drogiram in pijem kralja alkohol. Tako se dvigneš nad notranjo praznino. Si zelo high nad duševnimi težavami. Poslušaš moderno glasbo in si dobro razpoložen. Začel sem s hašišem, bilo je kar v redu. Imel sem prijetne občutke. Nekaj časa smo ?a imeli, potem, ga je zmanjkalo. To so ile travme. Če si zakompleksan, imaš duševne motnje, poseieš po kralju alkoholu in trdih mamilih. Sam sem jemal še mamila. Poslušal sem moderno popularno glasbo in jo zelo doživljal: ročk, funky, country, blues. Z mamili mi je kar v redu, sem se navadil na te občutke. Napolnitev. Pismo M. Z. smo posredovali našim porotnikom in jih prosili za komentar. Kaj so rekli? Miha, 12 let: Morda se ob uživanju mamil in alkohola res počutiš zelo high. Vendar te lahko prevelika doza ali ta prijetni občutek pošljeta v deželo prednikov. Naj citiram odlomek iz neke knjižice o drogah: "Nekoč si boš zaželel, da bi bil ptica ali metulj. Poskušal boš pojeteti s svojega balkona ali okna. Če se le-to nahaja v devetem nadstropju, bo ta polet dolg in enkraten, polet v večnost..." Po navadi se začne s prvo cigareto trave in prvim kozarčkom viskija, konča pa se s preveliko dozo prečistega heroina in steklenico 89-odstotnega alkohola. Ko ti bo zmanjkalo denarja za mamila, si ga boš moral prislužiti s tihotapljenjem mamil, pri čemer boš nenehno tvegal, da te odkrijejo. Če boš tihotapil droge v svojem telesu, pa si predstavljaj tole: amaterska operacija, britvica namesto skalpela, steklenica viskija namesto narkoze... Premisli še enkrat, kakšne "nedolžne stvari" se lahko razvijejo iz tega. Če ne boš nehal, te čaka to, kar prej ali pozneje doleti vsakega narkomana: smrt. Sergeja, 13 let: Fuj in jej mamila! Marjeta, 20 let: Že res, da so življenje praznine in napolnitve, kot pravi M. Z. Toda če bi jih vsi reševali kot on, potem bi bil svet ena sama droga in alkohol. Nekateri pač svojo notranjo stisko rešujejo tako, da se predajajo idiotskim poživilom in mislijo, da bodo s tem pregnali svoje probleme. Pravzaprav imamo vsi komplekse, pa se zaradi tega še ne zatekamo k umetnim užitkom. M. Z. naj se raje vrne k prvotnim stvarem, kot je, na primer, ljubezen, družina, prijatelji in vse tiste mikroskopske pomembnosti, ki dajejo življenju smisel. Kaj je hotel M. Z. s tem javnim priznanjem, da se drogira in opija? Jaz ti že ne ploskam. Klemen, 22 let: Gotovo je M. Z. en zakompleksan tip, ki nima nobenega drugega dela kot da se smili sam sebi. In da bi to prekril, se skriva za pijačo in drogami. Čemu je to všeč, naj kar počne. Meni se prav nič ne smili, o njem mi je škoda izgubljati besed. Če vas tarejo težave, ki jim sami niste kos, pišite našim porotnikom, saj več glav več ve. Naslov poznate: GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - za Mladinsko poroto. USPEŠNI DIJAKI Milan Bajželj Oglje, svinčnik in še kaj »Jo Je J,6( Že nekaj časa so v knjižnici Gimnazije Kranj na slikarska dela mladega umetnika Milana Bajžlja. Mi'a" tJ risanjem ukvarja že kar deset let, s slik pa je razvidno, <■ mu je najbolj všeč oglje in svinčnik. Milan, kdaj natančno in s katerim delom si začel svojo "slikarsko pot" ? "Bilo je v tretjem razredu osnovne šole (leta 1985), ko sem obiskoval slikarja Hermana Gvardjančiča ter pod njegovim mentorstvom narisal grad Kieselstein. Hodil sem tudi na likovni tečaj pri Zma-gu Puharju v ZKO ter na tečaj v ALU. Skozi učni proces študijskega risanja sem narisal precej slik, nekaj si jih lahko ogledate na razstavi v knjižnici gimnazije." Tvoja želja po osnovni šoli je bila oblikovna šola. Lahko se pohvališ celo z najboljšim rezultatom na sprejemnih izpitih. Pa vendar si pristal na gimnaziji. Zakaj? "Lahko rečem samo, da se je to zgodilo zaradi "višje sile" (v obliki staršev)." Zdaj, ko starši vidijo, kakšnega umetnika imajo, tvoji želji za vpis na ALU ne nasprotujejo. Glede na to, da je to edina tovrstna akademija rWna; Jptu ^421 lotn ate iS v«* dur brati, berem pri nas, nam lahko P° kakšni so pogoji? ^ "Narisati je treba w m formata 30 x 50, med katen t morajo biti obvezno V° ^ figura in krajina. Po ^ajj. poskuša srečo okoli 200 ka^0 datov, sprejmejo pa jih petnajst." ,m Slikarstvo je zelo razn0«^ katera smer ti je najbolj kakšne motive najraje ns ' "Najbližja mi je renes*^. za katero so značilne fej{ tične in dovršene slike. Naj pa rišem portrete in ngu' Najbrž ti ne ostane kaj prostega časa, pa vendar; se rad počneš? "V bistvu je slikanje ^ prosti čas, kadar pa ne 11 y grem rad v kino ali pa ' gam pri stricu na kmetij1, M. Šoro s, s GIB/ ni"! \ FILMSKA NAGRADNA UGANK^ Apollo 13 Leta 1967 je Neil Armstrong kot prvi človek stopJ. j Lunino površje. Odtlej so se poleti s človeški posadkami kar vrstili. 11. aprila 1970 je z vesoljske*jL vzletišča na Cape Canaveralu vzletela vesoljska laA Apollo 13. V moštvu so bili Jim Lovell, Fred Haise in ]°ry Svveigert. Dva dni in pol pozneje je prišlo do nePr* ^ z<> vanih težav in vodja posadke Lovell je v zemeljsKO ba^„ poslal znamenito sporočilo: "Houston, težave imaI£ja Eksplodiral je rezervoar s kisikom in tako se je z-c$ agonija; do zadnje sekunde nihče ni vedel, ali se bo tr°J ^ uspela vrniti na Zemljo ali ne. Dogajanje je v svoji knj ^ podrobno opisal astronavt Jim Lovell. Prvo spodbudo snemanje filma je dal igralec Tom Hanks. *1 Odlični Tom Hanks, ki je upodobil Lovella, ima zfi ^ oskarja. Dobil ju je za vlogi v filmih Philadelpnl ^ Forrest Gump. Film Forrest Gump je bil nagrajen * oskarji. Morda veste, s kolikimi? . pc3 Odgovore na nagradno vprašanje pošljite do meseca na GG, 64000 Kranj, Zoisova 1 - Filmska ug3^ v Zdaj pa še k prejšnji uganki. Sandra Bullock je '^j^i- filmih Hitrost, Uničevalec, Zravsal sem Ernesta v Casp< " ngwayja in drugih, Bili Pullman pa, denimo in Zlobi, če omenimo samo dva. Brezplačne kino vstopnice dobe naslednji Šnr# ^ \t banci: Mojca Finžgar, Begunje 128 b, Ines Tr^k ^j Kranja, Planina 32, Uroš Brdnik, Smlednik 34, m * Potočnik iz Škofje Loke, Hafnerjevo n. 12. Čestitam"- ki 0] tu 6. ti POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK I ORZNI GRAFIKONI %j ljubljanski borzi vrednostnih papirjev so v ponedeljek sklenili ^l(J^P°slov z vrednostnimi papirji. Večina borznih posrednikov je Hso .na 12- tradicionalni borzni konferenci v Portorožu. Enotni Ksue &bali v obe smeri in sicer v razponu od plus 6 odstotkov do 0tnm 4.50 si t/V o in nknna vine nnvnrečnO n v jjskim kmetom 4,50 sit/kg in okopa vine povprečno 33 y tjjl v uspelo tudi % "zvonjenjem" po to& Na kg). Tistim, ki so kmetijsko zavarovani^ r»w njihovo "zvonjenje" te je odzvala blejska kmetijske dejavnosti plačujejo prispe**• ^ '■" « » * » ' pokojninsko ali zdravstveno zavarovan. občina, ki bo oškodovancem izdala dobro pise, na podlagi katerih bodo lahko v kmetijsko gozdarski zadrugi Bled kupili kmetijski reprodukcijski material. Toča, ki je padala 9. septembra, je na območju blejske občine zajela ozek pas okoli Zasipa in Podhoma. Ker je kmetom in tudi vrtičkarjem povzročila | je župan Vinko Gole imenova oceno škode v sestavi Jože Skumavec, Andrej Klinar, Janez Mulej, Janez Slivnik, Gregor Potočnik, Miha Burja, Janez Poki-jukar in Mojca Medja. Komisija ie potlej v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo ocenila škodo na šestdesetih kmetijah (ne pa tudi pri vrtičkarjih), ki so v predpisanem roku, to je do 20. septembra, prijavili škodo. Škodo je glede na prizadetost travinja in poljščin razvrstila v tri razrede, pri izračunu pa je upoštevala pričakovani pridelek in cene pridelkov na kmetijah (seno 10 sit/kg, Sodo' povrnili vso škodo, ostalim *e Četrtine. 0i Komisija je ugotovila, da je ^^At travinju, koruzi in okopavinah po^v^ za 737 tisoč tolarjev Škode, v eksten*» u i jc ».meioni visokodebelnih kmečkih sadovnjakih P „» precej škode, skoraj 1,8 milijona tolarjev. V občini 1 komisijo za predlog kmetijskih strokovnjakov odi ^ da bodo odškodnino plačali le kmetij3?/j« so utrpele škodo na travinju, ^on^te"' okopavinah, ne pa tudi za škodo v ej^( je zivnih sadovnjakih. Blejski občinski ? na četrtkovi seji sprejel poročilo ocenje ^ komisije in njen predlog, da k*11 ^u, odškodnine ne bodo izplačali v df"^ ampak jim bo izdali dobropise, na Pr-Uo katerih bodo bodo lahko v Kj^V' gozdarski zadrugi Bled kupih gnojil8« na, škropiva in ostali kmetijski r«Pr cijski material. • CZ. % i Prem S Np •k, >) a; % 1 Sv S 8s w »I s KOLESA DRSALKE izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN -Brv"v Zalo9| tudi kolesa za leto 96 TOPravilo koles, rezervni deli in oprema ^Ike in ostala hokejska oprema - brušenje drsalk ^ALV-ŽAGAR, Betonova 16, a, ^l, Kokrica, tel. 064/215-750 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Savska cesta 14, 64000 Kranj tel/fax 064/225-492 ali 064/634-025 S Y S T E M S d. anjski bazen je bil gostitelj turnirja evropskega pokala pokalnih zmagovalcev v vaterpolu JUGLAV BO ŠE IMEL MOČNO EKIPO %f VaterP°l*stov Triglava je na turnirju petih kvalitetnih ekip zasedla tretje mesto in kljub J smole dokazala, da se približuje vrhu evropskega vaterpola H14 Sijski kn°ve * °d sredo do nedelje je bil kranjski "VoUir en ^e drugič v slabem mesecu gostitelj močnega H I ,.?8a turnirja. Tako so ljubitelji vaterpola, ki jih je "po ^objj* . D/ex pravega bazena" v Kranju snet ogromno, ^ly. .P^šli na svoj račun, saj so si poleg domaČe ekipe !taVe»*hko ogledali kvalitetna tuja moštva. Po pričakovanjih *»ci,- Pokazala izvrstna ekipa Vasasa iz Budimpešte, ki je na FHtjj, Tajila tudi prvo mesto na turnirju. Na drugo mesto se je f (Hyftif,, P* Lukoil Spartacusa iz Volgograda, tretje mesto pa ™ vaterpolisti Triglava. Racing cluba de France iz Pariza, kar 8:15 (1:5, 4:4, 1:4, 2:2). Triglavani so igrali odlično in si ustvarili lepo prednost, tako da je trener Igor Štirn dal v zadnjem delu srečanja priložnost vsem igralcem. V petek je bila ekipa Triglava prosta, ekipa Vasasa je premagala Slavijo 17:8, Spartakus pa Racing club de France z rezultatom 19:6. Po prvi sobotni tekmi, ki so jo z izidom 21:3 dobili igralci Vasasa proti Parizanom, so se ie K?d kvahtetnega turnim že P1™ tekma med jo7a Vasasa in Spartakusa, j,Ja.2 rezultatom 7:9 dobili Hoj" in tako napovedali j Proti zmagi na turnirju. iSflP Wedini tekmi sta se ■ Slav-(iomaea ekiPa Triglav fodjljjjja iz Bratislave, po 7t itDoii~.• Pa so slavili naši V H« z rezultatom 10:7. E«tek so Slovaki z 10:9 ije n2aiekipo Spartakusa iz te* Nesrečen poraz Triglava z Rusi je Kranjčanom preprečil uvrstitev med najboljših osem evropskih ekip. - Foto: J. Furlan pC«lpaJe ekipa 1^la- žagala Francoze, ekipo A u£UKA POMOČ" "USTNE OBČINE KRANJ M e<*a smo Kranjčani nekak poseben narod, naokrog znani Qo$p°. S°spodu lupanu Vitomirju ing. Grosu - don Vitu. je znan tudi športnikom, ki jim vedno stoji ob ^ottfL *ar se vidi tudi pri odnosih do Športne zveze Kranj, ^kii ^ot dobri organizatorji pa so njegovo dobroto ^e« sP°znau- V mesecu maju so na pokritem olimpijskem ^^organizirali kvalifikacijski turnir za nastop na nt0 p**em kadetskem prvenstvu, za kar jim je gospod don ^ttf^redil veličasni sprejem v Mestni občini Kranj, na °^lfc/n *e ie omenj?m športni dobrotnik predstavil v znani i° °ki I ^atero sodijo sive hlače in moder suknjič. Vaterpolisti m n l orSanizirali Sredozemski pokal, za kar jim je don S<5 Češke, Belorusije, Izraela, Grčije, Francije, Pitiij j^rike, Egipta, Švice, Ukrajine, Malte, Belgije, $0*' uSoslavije, Tunisa, Hrvaške,... %un*n}Dra po so postali organizatorji vaterpolisti Triglava. so prvi turnir Evropskih pokalnih zmagovalcev, ^in y° Se le ponovno izkazal. Toda tokrat na drugačen Havi/ sv°je vaterpoliste ni pripravil sprejema (verjetno ni Ibh i n°v.eia oblačila). Še več. Njim je vzel parkirni prostor, ^e dajajprepotreben finančni vir. Na njihovo prošnjo, da n^m ^e vsai do novega leta, ker jih čaka 'e'f \>s Va te8a tekmovanja, ni obrodila sadov. Izkazal pa £ ki Pa J> S* oh*Uvrstitev' razen do* * He tka na štartu se' K S d Ponaša ničesar. Tudi i% Iv^a Urški Hrovat, ki Ki t Prekinitvi sedma, in ^ ihH * PrinesL0 dnjge' rCPeŠen 5tart. Štiri naše \\ tTntke: Spela Bračun, kMoi(S o81' Andreja Potisk deveta, adolc, ki so ob Jle j J1 Se stale na štartu, pa .(^i^onkurentk niso niti oh"- Tako so se brez n Prv^Peljale čez Lužo, kjer Preizkušnja v slalomu in superveleslalomu čaka v Vailu konec tega tedna. V soboto je kazalo, da je vprašljiv tudi moški veleslalom, vendar pa je bilo vreme kljub slabim napovedim za smučarje malce bolj prijazno kot za smučarke in tako so prireditelji prvo preizkušnjo pripeljali do konca. Ob odsotnosti Alberta Tombe je slavil Michael von Grueningen. Prvi slovenski adut Jure Košir je odstopil že po nekaj vratcih v prvi vožnji, edini, ki si je od naših reprezentantov priboril prve točke v novi sezoni, pa je bil 24-letni Jeseničan Jernej Koblar je s prvimi točkami v sezoni napovedal dobro letino. specialist za hitre discipline z Jesenic, Jernej Koblar. Za Koblarja je 22. mesto iz Tigne-sa tudi najboljša dosednja uvrstitev v veleslalomu svetovnega pokala in lep obet pred nadaljevanjem sezone. Tudi fantje so namreč že odpotovali proti Ameriki, kjer jih konec tedna čakata slalom in veleslalom za svetovni pokal. Fantje bodo tekmovanja nato nadaljevali v Park Cityju (25. in 26, novembra) spet s slalomom in veleslalomom, dekleta pa se bodo iz Vaila Ereselila v Kanado, kjer bodo v ake Luisu tekme v slalomu in veleslalomu (25. in 26. novembra) ter smuku in superveleslalomu (2. in 3. decembra). Fantje bodo v začetku decembra (1. in 2.) še enkrat nastopili v Vailu, pomerili pa se bodo v smuku in superveleslalomu. • V. Stanovnik LOKOSTRELSTVO REKORDNA UDELEŽBA NA UVODNI TEKMI Škofja Loka, 12. novembra - Kot je že v navadi, seje tudi tokrat nova sezona 1995/96 za lokostrelce začela v Škofji Loki. Domača lokostrelska sekcija pri Partizanu škofja Loka, ki je bila med najuspešnejšimi v zadnji sezoni je tokrat pripravila dvoransko tekmo v streljanju na razdalji 18 metrov ob rekordni udeležbi, kar 179 lokostrelcev iz 32 klubov iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Uvodna tekma pa je štela tudi kot prva v razvrstitvi za slovenski pokal. Lokostrelci so z udeležbo napovedali, da bo letošnja sezona izredno razburljiva, vsekakor pa so se boji za uvrstitev v reprezentance za mednarodna tekmovanja že začeli. Slovenija bo namreč v tej sezoni, v letu 1996 gostila kar dve veliki tekmovanji: Evropsko prvenstvo v Fita disciplinah na Brdu pri Kranju in Svetovno prvenstvo v arovvhead disciplini v Gozdu Martuljku. Za nameček pa je sezona tudi olimpijska, med kandidati za nastop pa se je škofjeloške tekme udeležil le Matej Krumpestar, ki je tudi premočno zmagal v olimpijskem stilu s 575 zadetimi krogi. Z odličnim izidom pa se je izkazala tudi Kamničanka Tea Makoter med mladinkami, saj ie z izidom 537 krogov dosegla najboljši absolutni izid v ženski konkurenci. Domači evidentni kandidati za reprezentance, Justinova in Vakaričičeva v golem loku ter Mrak v coumpound stilu so nastopii z različnim uspehom. Justinova je bila druga, Vakaričičeva četrta, Lojze Mrak, lanski dobitnik Alpskega pokala, pa je tokrat pristal na 23. mestu. Izidi: Olimpijski stil: člani: 1. Krumpestar (LZS) 575, 2. Mance (Reka) 550, 3. Rosa T Ankaran), mladinci: 1. Burja (Kamnik) 549, kadeti: 1. Kamnar (Moste) 531, članice: 1. Podržaj (Šenčur) 506, mladinke: 1. Makoter (Kamnik) 537, kadetinje: 1. Sheikha (Mamut) 520. Domačin Benjamin Vakaričič je med kadeti osvojil sedmo mesto s 308 krogi. GoU lok: člani: 1. Podržaj (Šenčur) 517, 2. Knap (Domžale) 504, 3. Pivk (Dragomer) 487, kadeti: 1. Šorli (Tolmin) 491, članice: 1. Ralca (Dragomer) 456, 2. Justin (Šk. Loka) 449, 3. Šantelj (Postojna) 412, mladinke: 1. Brehh (Mamut) 280, kadetinje: 1. Vran (Ankaran) 434. Compound: člani: 1. Ošep (Mozirje) 574, 2. Kogelnik (Muta) 570, 3. Levstek (GLK) 569, mladinci: 1. Sitar (GLK) 571, kadeti: 1. Emeršič (Mozirje) 553, članice: 1. Emeršič (Mozirje) 562, 2. Rosa (Ankaran) 550, 3. Poljanec (PŠE Team) 546, mladinke: 1. Marčen (Tolmezzo) 205, kadetinje: 1. Žvorc (Croatia) 413. • Dare Rupar H O KE JP TRETJE MESTO JE LEP USPEH Hokejisti Acronija Jesenic so konec tedna nastopili na Polfinalnem turniju za pokal Federation v Osvriecinu na oljskem in po odličnem drugem nastopu proti domačem moštvu Unia Osviencin osvojili tretje mesto. Nastop naših državnih podprvakov na Poljskem pa se ni začel najbolje, saj so v petek kar 9:1 izgubili proti ekipi Metalurga. Edini gol za Acroni je dal MacEachern. Ruski hokejisti so bili pretrd oreh za Jeseničane, zato pa so se ti izkazali na drugi tekmi, tekmi za tretje mesto na turnirju, proti domači ekipi Unia Osviecin. Kljub vodstvu domačinov z 2:1, so železarji zaigrali dobro in predvsem učinkovito in na koncu slavili 3:8 (2:2, 0:4, 1:2). Gole za Jeseničane so dosegli: Laplant 2, Murajica Pajič, Mlinarec, Vukčevič, Poljanšek, MacEachem in Sodja. Tudi hokejisti Olimpije Hertza, ki so nastopili na polfinalnem turnirju za pokal evropskih prvakov na Češkem, so z dvema porazoma in zmago osvojili tretje mesto. • V.S. ZMAGI ZA SPORTINO IN TRIGLAV Kranj, Bled, 14. novembra - Minuli petek sta bili odigrani dve prvenstveni hokejski tekmi. Ekipa Triglava je doma gostila Maribor in zmagala 7:2 (2:0,4:1,1:1). Gole za Triglav so dosegli: Petho 3, Halaj 2 ter Por in Drinovec po enega. Ekipa Sportine pa je v Zalogu igrala s Slavijo Jato in zmagala z rezultatom 2:10 (0:5,1:3,1:2). Gole za Sportino so dosegli: Tišlar 4, Marko Smolej in Povečerovski 2 ter Rojšek in Škofic po enega. Pari današnjega, 8. kroga, pa so: Sportina - Acroni Jesenice, Maribor - Olimpija Hertz in Triglav - Slavija. • V.S. TUDI LETOS NA PARTIZANSKE SMUČINE Kranj, 14. novembra - Komisija za šport in rekreacijo pri Skupnosti borcev NOB VII.SNOUB RPrešerna, tudi letos priprvalja teke po partizanskih smučinah na Pokljuki v spomin na "Zmago mrtvega bataljona" Prešernove brigade. Spominski tek bo v soboto, 16. decembra, s startom ob 10.30 uri v bližini spomenika. Razpis prevideva tekmovanje v več kategorijah, ker gre za prvo tekmovanje zimske sezone pa bodo proge temu primerno lahke in prilagojene starostni strukturi tekmovalcev. Tako smučarji - borci NOB kot rekreativci vseh starosti morajo poslati prijave z navedbo letnice rojstva na naslov: Franc Smit, Cankarjeva 2, Bled, veterani ZWS pa na naslov Združenje veteranov vojne za Slovenijo, Pokrajinski odbor za Gorenjsko, Resek Anton, Kranj - vojašnica. Prijave bodo zbirali do 15. decembra, izjemoma pa se bo moč prijaviti še na dan tekmovanja v šport hotelu med 8. in 9.uro. Slovesnost bo pri spomeniku ob 12.uxi V primeru, da do 13. decembra na Pokljuki še ne bo snega, bo tekmovnje v spomin na Mrtvi bataljon v soboto, 13. januraja 1996. Združeno bo s tekmovanjem v spomin na "Dražgoško bitko." • V.S, NOGOMET Druga nogometna liga SLOVO S TOČKO NAKLO : NAPREDEK BTS DOMŽALE 0 I 0 Kranj, 14. novembra • V predzadnji tekmi jesenskega dela tekmovanja v drugi nogometni ligi in zadnji tekmi doma so Naklanci igrali z DomžaTčani neodločeno, brez golov. To je bila zadnja ligaška tekma Nakla v Šenčurju, kjer so gostovali skoraj vso jesen. Spomladi bodo spet igrali doma, na novem igrišču, ki ie že skoraj urejeno v naklanskf trgovski coni. Brezdomstvu, Id je hudo škodovalo ntričlanskemu nogometu, bo tako konec. Naklanci so imeli na nedeljski tekmi več priložnosti in so bili bližje zmagi. Žal so bili Kečan, Ahčin, Kondič in Pavlin nenatančni ali nespretni, dvakrat pa je tudi gostujoči vratar Grešak dobro posredoval. Edino resno priložnost za goste je imel proti koncu tekme Žlak, ki je zadel prečko. Naklance čaka konec tedna še gostovanje pri vodilnem moštvu lige, Nafti v Lendavi. • J. Košnjek Tretja nogometna liga KRANJČANI IN V1S0ČANI PORAŽENI Kranj, 14. novembra - Triglav Creina je gostovala pri Arne Taborju v Vižmarjih in zgubila z 2 : 0. Kranjčani so skoraj ves prvi polčas igrali na en gol, zamujali neverjetne priložnosti (Božič dve, Grašič), nato pa prejeli zaradi napake obrambe (Verbič) dva zadetka. Kranjčani bodo tako čakali na spomlad sredi lestvice, čeprav so sami napovedovali vrh. Trener Janez Titan ima uvrstitev za razočaranje, vendar so po njegovem zanj tehtni razlogi. Jerina je bil skoraj vso jesen poškodovan, prav tako Grašič, Verbič pa je v vojski in se mu pozna pomanjkanje treninga. Ostali so mladi in neizkušeni, manjka pa jim tehničnega znanja. Spomladi bodo skušali zamujeno nadoknaditi, doseči namesto jesenskih 17 vsaj 25 točk in napredovati proti vrhu. Zato napoveduje trener zgodnji začetek priprav. Visočani so bili na gostovanju pri Transportu v Ilirski Bistrici blizu uspeha. Povedli so z golom Draga Zežlja, vendar so nato igrali slabše kot proti Slovanu, prejeli v petih minutah dva gola in zgubili. Igrali so brez Žontarja m Pelka. Z desetimi točkami so na repu. Liga še ni zgubljena. Spomladi bo treba, kot pravi trener Stojan Humar, zagrabiti, dobiti še kakšnega kakovostnega igralca, saj čaka Sajevica in Kaltenekerja služenje vojaščine. Kljub temu na Visokem še niso vrgli puške v koruzo. J. Košnjek LEŠČANI VISOKO PREMAGALI ALPINO Kranj, 12. novembra -V XI. krogu gorenjske nogometne lige so najvišjo zmago dosegli nogometaši Lesc, ki so kar 5:0 premagali Alpino. Ostali izidi: Jelovica LTH - Zarica 1:3, Železniki - Šenčur 1:2, Bitnje - Sava 2:1, Polet - Jesenice 1:2, Bohinj - Britof 1:1. Na lestvici vodi ekipa Zarice pred Lescami in Jelovico LTH. • V.S. MALI NOGOMET DVA PORAZA ZA GORENJCE Škofja Loka, 14. novembra -V 4. krogu slovenske lige v malem nogometu sta obe gorenjski ekipi gostovali: Marmor Hotavlje pri ekipi Mila Juventusa, Alples LP Sportfit pa pri Elektro Rogiču. Tako škofjeloška ekipa, kot ekipa iz Železnikov pa sta zabeležili poraz. Ekipa Marmor Hotavlje je izgubila 8:3 (3:3), ekipa Alples LP Sportfit pa 4:1 (2:1). Na lestvici z 12 točkami vodi ekipa Elektro Rogič, Marmor Hotavlje in Alples LP Sportfit pa imata po 6 točk in sta na petem in šestem mestu.,, V 5. krogu, ta petek, 17. novembra, obe ekipi igrata na domačem igrišču v hali Poden. Ekipa Marmor Hotavlje bo ob 19.45 uri gostila Carioce, ekipa Alples LP Sportfit pa ob 21. uri ekipo Juventusa. • V.S. PRIČAKUJEJO 25 EKIP IZ 10 DRŽAV Jesenice, Bled, 13. novembra - V okviru I. P. A. sekcije Slovenije (I.P.A. - international police assotiation) deluje I. P. A. klub Gorenjske, ki včlanjuje delavce organov za notranje zadeve Gorenjske. Precej dejavna je športna sekcija, ki največ uspehov dosega v malem nogometu. Letos so nastopili na več turnirjih, med drugim pa so v Albstradtu osvojili 5. mesto, enak uspeh so dosegli tudi v Berstechgadnu, v Anconi pa so bili še za, mesto boljši. Letos največji uspeh so dosegli na turnirju v Čeških Budevovicah, ko so v konkurenci 19 moštev osvojili zmago. Zaradi teh uspehov so se v regionalnem klubu I.PA. Gorenjske odločili, da enega teh turnirjev v naslednjem letu organizirajo sami. Priprave za celotno izvedbo in organizacijo turnirja, ki naj bi se odvijal na Bledu od 16. do 18. maja 1996 so že stekle. Organizatorji so vabila za udeležbo poslali I. P. A. kljbom v Avstrijo, Italijo, Nemčijo, Švico, Francijo, Madžarsko, Češko, Malto in Nizozemsko. Pričakujejo prijave 26 ekip. Prav tako pa naj bi iz Slovenije nastopilo še šest ekip regionalnih klubov I.P.A. Slovenije. Čeloma nastanitev nastopajočih bo na Bledu, kot popestritev tekmovanj v nogometu pa naj bi organizirali še tekmovanje v veslanju. Organizatorji turnirja pozornost ne bodo posvetili samo športnemu udejstvovanju, saj bo turnir po besedah Borisa Marčetiča, inšpektorja P.p. Jesenice, tudi dobra priložnost za predstavitev in promocijo Slovenije, kar bi bilo treba izkoristiti. Uradna predstavitev turnirja m prva tiskovna konferenca organizatorjev bo v sredini januarja 96. • Boštjan Fon TENIS POKAL ŽIVIL FERJANU Preddvor, 12. novembra - Minulo nedeljo se je na teniških igriščih hotela Bor v Preddvoru zaključil Masters teniški turnir, na katerem je nastopilo 16 najbolje uvrščenih igralcev v seriji rekreativnih turnirjev za pokal Živila 95. Zmagovalec turnirja je malce presenetljivo postal Rok Ferjan z Bleda, ki je v finalu premagal Bogdana Perhavca z rezultatom 7:5, 6:2. • V.S. ATLETIKA ROKOMET "TRMASTI" NA ATENSKEM MIROVNEM MARATONU Atene, novembra - Iz glavnega mesta Grčije se je sredi prejšnjega tedna vrnila ekipa maratoncev "Kluba Trmastih" iz Preddvora, ki se je nadvse uspešno udeležila 13. mednarodnega atenskega mirovnega maratona "Grigoris Labrakis". V nedeljo, 5. novembra, je 17-članska ekipa Kluba Trmastih prvič razvila slovensko zastavo na antičnem olimpijskem stadionu. Janez U me k iz Kranja je s časom 2.52.16 zasedel skupno 23. mesto in prvo mesto v kategoriji od 40 do 50 let. Med dekleti je bila najboljša Milena Peče s časom 4.05.10. Maratona pa se je skupaj udeležilo preko dva tisoč tekačev in tekačic. Prvo mesto je zasedel mladi grški tekač Polias Nikass časom 2.27.27. KATASTROFA BESNICE V šestem krogu II. lige so gorenjske ekipe zabeležil* 1 poraz in neodločen izid. o0m< Klobučniki so tudi tokrat zmagali in so edini s P i izkupičkom. Tokrat so se igrali z živci svojih navijace« imeli so že visoko prednost in na koncu minimalno * . Preddvorčani so gostili neugodne Sežance in iztržili re zmage so jih ločile tri sekunde, kajti gostje so tri ^^-M, koncem izenačili iz 7-metrovke. Pravo lekcijo so tokrat v U' doživeli rokometaši Besnice. V najslabši predstavi to J izgubili kar z 12 goli razlike in izgubili četrto mesto. Tretjeligaši so igrali zadnje jesensko kolo. Prvak je bil ^ prej, kajti Jezersko je imeo tako prednost, da jih nihče tj ^ več ujeti, čeprav bodo s Savo igrai šele danes v Škofji LoBg| ta tekma odločala o drugem mestu. Če zmaga Sava bo drug imela spomladi lepo izhodišče za napredovanje v v»J. Jezersko kot tretje moštvo Preddvora ne more napre- V drugi ženski ligi so Ločanke v zaostali tekmi premaga ekipo Polja, uspešne pa so bile tudi st. deklice Šeširja. Rezultati: 2. DRL-moškk Šešir - Global best Grosuplje Preddvor - Mitol Sežana 24-24, Škofljica - Besmica 32-20-1 Izola - N. Gorica 29-15, Jestvina Koper - Prule 18-19, CrjJ? Inles 26-30. 3. DRL - moški: Dom Žabnica - Duplje 2< BT 'B" - Besnica "B" 20-17, Krim-Preddvor Gorjanc 22-22, £^ Radovljica Špecerija Bled 22-20, Sava-Jezersko - tekma o° « ob 18. 45 v dvorani Poden. 2. DRL - ženske - zaostala tefcpM "B" - Šešir 15-37. St. deklice - zaostala tekma: Polje Se»(U Martin P° DRUGA EKIPA LAGUNE JESENSKI Iajp; hi ^HiB Vi k Sns S vil Ekipa maratoncev Kluba Trmastih v Grčiji Tradicionalnega teka, ki poteka po antični poti z maratonskega polja preko Nea Makria do Aten, kjer je leta 470 pred našim štetjem tekač Filipides v Atene ponesel vest o zmagi nad Perzijci, so se udeležili tekmovalci iz vseh koncev sveta. Klub Trmastih pa se zahvaljuje številnim sponzorjem, ki so jim omogočili odhod na Erireditev: Gorenjskemu glasu, Merkurju Kranj, Občini Preddbor, ift servisu Ljubljana, Domotehniki Kranj, Semenarni Ljubljna, Pošti Kranj, Medi Sanu Kranj ter Vrtaču, servisu in avtosalonu Visoko. • M.Petek KOŠARKA tenski del prvenstva v gorenjski rokome m '\ ^ pet ekip, ki so se jeseni med seboj^ po01* \ >rejVs eseljivo je to, da se ponovno oživlja ^ p|0^' Železnikih, kjer so včasih že imeli s°w t0 Kranjčani igrajo v soboto s Hidrom iz Medvod, v nedelj uri z Dadas Rudarjem, presenečenjem prvenstva, na 0 stezah. Vabljeni! .5 ODBOJKA BLEJKE PO NAPETEM BOJU Oba gorenjska predstavnika v 1A. DOL sta tokrat dobila tekmi. Odbojkarji Minolte Bled so se dodobra oddolžili gostom iz Kamnika za poraz v prvem delu in jih gladko premagali. Minolta Bled: Kamnik 3:0 (3,13,12). V vodstvu je še vedno ekipa Maribor Marles, odbojkarji Minolte Bled pa so se z zmago povzpeli na 4. mesto. Derbi kroga v ženski konkurenci 1A. DOL na Bleud je postregel z 2 uri trajajočim napetim bojem, v katerem so domače odbojkarice tudi po zaslugi neustavljive Petračeve premagale Celje. Bank Austria Bled : Celje 3:2 (-11,15, -8,11,11). V vodstvu brez izgubljenega niza je Infond Branik, odbojkarice Bank Austria Bled pa skupaj s TPV Novo mesto, Celjem in Cimosom zaostajajo za 4 točke. Po porazu v Črnučah (3:1 (5, 12, -13, 13) ostajajo odbojkarji Žirovnice na 5. mestu v 1B. DOL z osmimi točkami zaostanka za vodilnima Simonov Zaliv Izola in Črnučami. Zmagi sta ostali na gorenjskem tudi na tekmi v 2. DOL. Termo Lubnik se je po zmagi proti PAN Kovinarju (3:0) povzpel na drugo mesto z dvema točkama zaostanka za Granit Preskrbo. Tudi odbojkarice Jesenic so dobile "derbi" proti Marsel Ptuju (3:1) in trenutno zasedajo 2. mesto z istim številom točk kot vodilne Prevalje. V 3. DOL so gorenjski predstavniki igrali moški: Bled II : Narodni dom 3:0, Bovec : Astec-Triglav 0:3, Bohinj : Plamen 3:2, Žirovnica : Kamnik II 0:3. V vodstvu je Astec Triglav z dvema točkama prednosti pred Bledom II (10), 8. Plamen (4), 9. Bohinj (4), 12. Žirovnica II (0). 3. DOL - ženske: Bled II: Lango Šenčur 3:0, Šentvid II: Bohinj 0:3, Nova Gorica II: Mehanizmi Kropa 2:3, Vodi Piran (12), sledi mu Bled II (10), 3. Bohinj (8), 4. Lango Šenčur (8), 7. Mehanizmi Kropa (6). • B. Maček , & LOG STEINEL GLADKO ZMAGAJ Kranj, 14. novembra - Tudi po 8. krogu medregijs^ kot 20 let zaporedoma, je občinska tekmovanja org Športna zveza Kranj uspešno v zadovoljstvo predvsem, katerim so bila tekmovanja namenjena. Bo otroke "požrla" birokracija? , juVriP Vse tako kaže, saj je leto 1995 zapisano z "zlatimi Kros. Občinska reprezentanca Kranja je do leta 1995 «*|^ na republiškem Krosu Dela in osvajala prva mesta. Bw ', najboljšimi v državi. Letos reprezentance ni bik) na or^ prvenstvu, niti ni bilo organiziranega občinskega •* { krosa, ki ie na progo vsako leto privabil več osnovnošolk in osnovnošolcev ter dijakinj in dijakov šol. ^aiq$€ Se bo to zgodilo tudi v košarki (za šolsko leto 19°4^ ep državni prvaki pri dijaki in osnovnošolcih kranjsk«^ rokometu, malem nogometu, odbojki, atletiki, P^,^ vaterpolu, namiznem tenisu, šahu, smučarskih tekib» kih skokih, alpskem smučanju, gimnastiki, streljanju puško itd. Milan Čadež Prijetnejša planinska domovanja v letu 1995 NAJBOLJŠE JE NA GOLICI ^i^isnL80 ocenm obiskovalci, ki so za 81 planinskih postojank oddali 3029 glasov, prva mesta v J> Igorju pa so dodelili Gorenjcem. is(»l«C,1W- novembra - V , ^lm« . boru Je z 298 gla-Golki; ki ^ftafceta Tonka Zadnikar ?J« S Vkovec- Drugo mes-g»*L^kis: *,asov Pripadlo ii ^ 1 KirLu . oskrbniku Andre-ti & 3irU3u> ^etje mesto SOV le^TJ"! ho d ^a R™'w«mi t & lWe8«wjščici in oskrb tK$ii?1*1 Vene- Oskrbnik vSST* je ErJ»včevi l0df »sovi h VrS,ču priboril s 97 ^.^hkimj 80 n,est0 med sredo-^ Tr p0st°Jailk,»mi-^Cd^ionalna akcija Pla-*;5Slovenije in ČZP za Roblekovemu S^Si?? naJPriJetnejSega Senien8 doinovania sicer ni M J^ai tekmovanju, je ugo m Predsednik PD Jesenice Rudi Kocijančič je prejel priznanji za dve koči. o p .ftrtkovi svečanosti pribošič. Po mnenju *"fS gre bolj kot za !fil*C Pohv»Jie P°nudbe v kočah V fCmlVzdu5Ja v njih, \\& Nn« pa za spodbujanje HC:e urejenosti v gorah, sodelovalo v glasovanja i 3029 obiskovalcev, 153 za lahko dos-,,fl» St £Jtojanke. zato priznanj S Sto n Ja, sta ločila nagra-Cifl^dnik PZS Andrej Sf J&eff rryko Kozlnc' ured-S ^ Ha v/2?6lli so Jih Po§tarski SSLV^uCPDPTTLjubl *' rtf' glavčevo kočo na Vršiči ^LT ^senice^ in Vršiču Kočo na planini Razor (PD Tolmin) v sredogorju, v visokogorju pa Koča na Golici (PD Jesenice), Češka koča na Spodnjih Ravneh (PD Jezersko) in Roblekov dom na Begunjščici (PD Radovljica). "Ob takih priznanjih so vsa bremena in težave pozabljene. Jeseničani imamo namreč poleg petih postojank še tri zavetišča in 4 bivake, kar je največ od vseh slovenskih društev. Pri njihovem oskrbovanju veliko pomagajo gospodarji koč, za drugo pa skrbita računovodkin-ja in tajnica. Tudi številni izmed tisoč članov sodelujemo pri raznih delih, zlasti pri posodo- bitvah koč. Po prenovi Erjavčeva koča privabila vse leto še več obiskovalcev, boljši obisk na Golici pa si obetamo tudi zaradi oprt j a uradnega mejnega prehoda za planince. Seveda bomo skušali v kočah obdržati dobre oskrbnike, saj je sloves še težje ohraniti kot pa pridobiti," je povedal predsednik PD Jesenice Rudi Kocijančič po prejemu dveh priznanj. "Oskrbniško delo ni nikdar poplačano, zato mi je priznanje za 1. mesto posebna nagrada za trud. Ni mi težko skuhati kaj po želji obiskovalca, ali ustreči kako drugače. Držim se gesla, da smo koče ljudje, kar planinci ŠAH s$ >m n'n domačin, Murka iz Lesc. Zmagali so Tolminci s 7: bil' £%i v}roko odprli pot do 1. mesta. Do konca tekmoval Nkra AET PLMIN V DRŽAVNO LIGO ■^od^* I-oka, 12. novembra - V hotelu Transturist v Škofji Loki kg VJu drugi del 1. slovenske šahovske lige - zahod, 5., 6. in 7. v uvodu sta se pomerili vodilni moštvi: Iskra AET •A in si tekmovanja so Vidmar iz Ljubljane J Nas0^vrka 'a Lesc in ŠD Dr. Milan v J b l°cke •1 nasProtnike- • Pomemben je bil vsak remi, kajti prav itiC r *zaK !f 5a koncu ločilo nove prvake 1. slovenske šahovske Tj jMiffj).' SD bkra AET To'min, od drugouvrščene ekipe ŠD •(ei *2 nip5 pod svojo streho, jaz pa sem odhajala dom' delala ^kolikor sem le lahko, da bi se.jZ, čimprej preselili. "In od takrat sovralim »r> je počasi zaključevala s svojim pripovea f jem Angela. V letih, ki so sledila, nas je d0 \fi marsikaj. Le krivica me je zmeraj zelo p ^ Upam, da sme zmerja ravnala tako, da)° nisem komu naredila. Delali smo in P°m d drug drugemu, vrnili seje tudi mol- " vojni so bila telka, tod na nek način srn»1>1I»MM1MMM» Rodovnik rodbine Dobrin Tržič - V petek, 17. novem-bram bo ob 18. uri v Paviljonu NOB otvoritev razstave Rodovnik rodbine Dobrin - viri in metode. TESARSTVO IN KROVSTVO EMIL JERKOVIČ, Zg. Brnik / Cerklje, tel. 0609-631-012 vabi k sodelovanju 1. VISOKOKVALIFICIRANEGA TESARJA en delavec 2. KVALIFICIRANEGA.TESARJA dva delavca Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Dodatne informacije po tel. 064/ 422-754 ali 0609-631-012 Na podlagi 9. člena pravilnika o ugodnem kreditiranju za pospeševanje razvoja podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Mengeš (Uradni vestnik občine Mengeš, št. 5/95) je župan Občine Mengeš v dogovoru s SKB banko, d.d., PE Domžale - Kamnik sprejel sklep o razpisu natečaja za ugodno kreditiranje podjetništva in obrti ter ostalega zasebništva v občini Mengeš Lčlen vsebovati ime, priimek in naslov prosil- Razpisana vsota posojila za podjetnike, ca, opis in predračunsko vrednost obrtnike in druge zasebnike znaša investicije, višino zaprošenega posojila 23 800.00 SIT; od tega se posojilo dodeljuje za naslednje namene: 1. v zneksu 20.700.00 SIT po letni obrestni meri R * 5 % za: - uvajanje oz. nadomeščanje proizvodnje ali izdelkov, ki odpravlja obremenjevanje okolja; - Izdelava dokumentacije zahtevnih projektov in aktivnosti (npr. programov razvoja, tržnih analiz, marketinga, promocij, Itd.); - nakup nove In generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme; - nakup, urejanje in opremljanej zamljKč in pridobivanoj projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih prostorov; - nakup, graditev, prenovo ali adaptacijo poslovnih prostorov; - nakup patentov in blagovnih znamk za opravljanje dejavnosti 2. v znesku 3.100.000 SIT po letni obrestni meri R + 5 % za: - pospeševanje turizma v občini 2. člen Za namene, navedene v 1. členu tega sklepa, se posojilo prednostno dodeljuje prosilcem, ki v večji meri Izpolnjujejo naslednje kriterije. - odpirajo nova delovna mesta, - dajejo pozitivne ekonomske učinke, -uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen deloven proces, - dopolnjujejo proizvodne programe ostalega gospodarstva v občini, - so izvozno usmerjene, - nadomeščajo uvoz, - so turistično In promocijsko usmerjene 3. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lastnini, - samostojnim podjetnikom (obrtnikom) In ostalim zasebnikom, - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za samostojnega podjetnika oz. drugega zasebnika. Sedež samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika oziroma podjetja in kraj investicije morata biti na območju Občine Mengeš. 4. člen Doba vračanja posojila znaša 3 leta. Posojilojemalec začne vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 5. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost izkoriščanja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila, ne izrabi posojila. 6. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprit kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo v 15 dneh od dneva objave razpisa posojila v glasilu Mengšan na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, Mengeš z oznako "krediti za podjetništvo". Prošnja za posojilo mora obvezno z navedbo lastnega deleža, rok zaklju-čitve investicije in predvideno število novozaposlenih delavcev. 7. člen Prošnji za posojilo mora biti predložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - fizične osebe: potrdilo o vpisu v vpisnik podjetnikov (obrtnikov) oziroma drugih zasebnikov oziroma potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis podjetnika oziroma drugega zasebnika, - pravne osebe: sklep o vpisu podjetja v sodni register 2. dokazilo o plačilu veh zapadlih davkov in prispevkov: - fizične osebe: potrdilo RUJP - izpostava Domžale -pravne osebe: BON 1, 2, 3 oziroma potrdilo, da še niso začele poslovati 3. dokazilo glede na namen posojla: - pri nakupu nove in generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo - garancijo izvajalca generalnega popravila, - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oziroma blagovne znamke, - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča, - pri nakupu poslovnih prostorov: overjeno kupoprodajno pogodbo al predpogodbo, - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila, 4. dokazilo, da je odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 6 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. 8. člen Nepopolne in nepravočasno vložene prošnje se ne bodo upoštevale. 9. člen Občina Mengeš bo najkasneje v 15 dneh po preteku razpisanega roka sprejela sklep o odobritvi posojil in bo najkasneje v 15 dneh po sprejemu sklepa obvestila vse prosilce o izidu natečaja. 10. člen Posojila se plasirajo preko SKB banke, PE Domžale - Kamnik, s katero Občina Mengeš sklene ustrezno pogodbo. Župan Janez PER DISCOTEKA RADOVUI CA Vsak četrtek: DUO BOLERO V petek po 22. uri: BACARDIPARTV s skupino 4 FUN MALI OGLASI 223-444 APARATI STROJI MOBITEL YANNI,d.o.o., - KOM-PLETNA PONUDBA. Ne Izgubljajte časa, pokličite zastopnika na 0 0609/612-256, 064/218-317 23052 PANASONIC TELEFONI, telefaxi, 3niče in telefonske centrale. Servis efonskih aparatov. 0632-59524838 PANASONIC brezžični TELEFONI, s tajnico, dvojno tipkovnico, daljši domet, od 13.650 SIT dalje; plačilo na 2 obroka. 0 0609/630-102 27254 Prodam star električni ŠTEDILNIK, 7000 SIT, kuppersbusch s pečico, star 3 leta, 15000 SIT. 082-722 27472 Prodam kombinirani bojler - elektri-kain centralna 80 I. 0 46-175 27969 Prodam nov 300 I BOJLER za 25 % ceneje. 0631-004 27989 Prodam novo PEČ za CK 32000 Kcal, 25 % ceneje. 0631-004 27990 Prodam PEČ na petrolej od 50-60 m2. 0311-030 28012 Prodam dve termoakumulacljski peči 2,5 in 6 KW. 0211-039 28020 Prodam OMARICO za šivalni stroj in nerabljen kuppersbusch. 0212-967 28047_ Prodam 3 fazni CIRKULAR. 059- 113 28086 Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje v garanciji. 0326-402 28067 Prodam star, rabljen PRALNI STROJ-potreben manjšega popravila. 0688-049_28188 Prodam traktorsko PRIKOLICO za prevoz živine In barvno TV GRUN-DIG. 057-977 28206 Prodam OLJNI GORILEC VVEISHAUPT. 047-252, popoldan 28070 Poceni prodam ŠTEDILNIK Rade Končar, dva elektrika, dva plin. 0241-133_28074 Poceni prodam kuppersbusch sobno PEČ 2 kosa. Cvetko, Sp. Duplje 95 28077 Prodam VIDEOREKORDER SAMSUNG VXK 326, SHOVV VIEW, nov za 350 DEM. 0214-861 26079 Prodam 500 kilogramsko TEHTNI-CO. 0736-424_28094 Prodam 10 % ceneje nov betonski mešalec. 077-905, Zasip 28099 Prodam FRITEZO Maulinex 2,5 L 0733-859 28102 Prodam električni prevozni RADIA-TOR 1 KVV. 0632-917_28113 Ugodno prodam namizni ŠIVALNI STROJ PFAF, v garanciji. Romšak. Gor. odr. 4, Kranj 28117 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 5 KVV, nerabljeno, cena ugodna. 0695-127, po 19. uri 28124 POPRAVEK V oglasu za blagovnico Fužfnar Jesenice objavljenem v Gorenjskem glasu 7. novembra 1995 so bile za vtdoor-ekorder phlHpe - 4 glive objavljen« napačne cene. Pravilne to: M gotovino 53.893 SIT, ne več čekov, kredrtno kartico afi potrošniški kre-dlt pa Sfi.730 STT. OJAČEVALEC TECHNICS SU Z 250 prodam za 250 DEM. 043-293 28009 Ugodno prodam temno rjav KUPPERSBUSCH. 084-589 2B126 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, kot nova. 2.5 KW za 150 DEM. 050-825 28139 Prodam dva ELEKTROMOTORJA, enofazni 2,2 KW, trofazni 4 KW. 0725-874_28144 Prodam HLADILNO OMARO (4 košarice, dva predala) z zvočno napravo.084-627, dopoldan 28154 Poceni prodam dobro ohranjen kuppersbusch. Partizanska 49, Šenčur 28159 STATVE za ročno tkanje različnih delovnih širin z vsem priborom, prodam. 0212-236 in 224-264 od pon. do petka 28ies Ugodno prodam PISALNI STROJ. 0223-736 28172 Prodam dobro ohranjen pralni stroj Gorenje za 20.000 SIT 0311-978 28186 Prodam malo rabljeno kombinirano PEČ za kopalnico. 0688-049 281B7 Na predlog župana je Občinski svet občine Cerklje na Gorenjskem na 12. redni seji sprejel sklep o vezavi depozita za pridobitev sredstev za dodelitev posojila po ugodnih obrestni meri, zato OBJAVLJAMO, DA ZBIRAMO VLOGE ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA IN TURIZMA V OBČINI CERKUE NA GORENJSKEM 1. POSOJILA SE DODELIJO ZA NASLEDNJE NAMENE: - nakup in graditev poslovnih prostorov - adaptacije poslovnih prostorov - nakup opreme - širitev in izboljšanje turističnih nočitvenih kapacitet 2. NA RAZPIS SE LAHKO PRIJAVIJO: - podjetniki posamezniki - gospodarske družbe (do 30 zaposlenih) 3. SEDEŽ OBRATOVALNICE OZIROMA PODJETJA MORA BITI NA OBMOČJU OBČINE CERKUE NA GORENJSKEM 4. ZA POSOJILA JE NAMENJENIH 10.000.000,00 SIT 5. VELIKOST POSOJILA ZNAŠA NAJVEČ 50 % PREDRAČUNSKE VREDNOSTI INVESTICIJE 6. DOBA VRAČANJA POSOJILA JE 3 LETA 7. OBRESTNA MERA ZA POSOJILO ZNAŠA T + 9,5 % OZ. DEVIZNA KLAVZULA (odloči kreditodajalec) 8. VLOGE SE PREDLOŽIJO NA OBČINO CERKLJE NA GORENJSKEM V ROKU 15 DNI OD DNEVA OBJAVE RAZPISA (Obrazce za vlogo dvignete pri SLOVENSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI -POSLOVALNICA KRANJ, Likozarjeva 1 oz. v tajništvu občine Cerklje) 9. VLOGI JE TREBA PREDLOŽITI: a) Dokazila glede namena posojila: - pri nakupu poslovnih prostorov kupoprodajno pogodbo - pri gradnji in adaptaciji poslovnih prostorov - gradbeno dovoljenje oz. priglasitev del in predračun, zemljiškoknjižni izpisek, izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena za dobo vračanja posojila - pri nakupu opreme predračun ali račun oz. kupoprodajno pogodbo - bilanco oz. zadnjo davčno napoved - morebitne še druge dokumente, po zahtevi SLOVENSKE HRANILNICE IN POSOJILNICE Kranj - kot kredhodajalca b) Potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov oz. obrazec BON 10. O DODELITVI POSOJILA BODO VLAGATELJI OBVEŠČENI V 10 DNEH PO POTEKU ROKA ZA PREDLOŽITEV VLOG POSOJILO PO UGODNI OBRESTI MERI ZAGOTAVLJA SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA NA PODLAGI USPEŠNEGA POSLOVNEGA SODELOVANJA Z OBČINO CERKLJE NA GORENJSKEM. Datum: 14. 11. 1995 SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA KRANJ ŽUPAN OBČINE CERKLJE Franc Čebuij Prodam prevozni CIRKULAR. 0311-412 28234 Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje. 0632-002 28237 Zelo ugodno prodam STROJ ZA VEZENJE Markus, 8 glav. 0241-694 28255 Prodam mlekovod VVestfaila, prevozni bazen za mleko, plug trobrazd-ni, puhalnik z elektromotorjevm, silokombajn in samonakladalno prikolico na 18 nožev. 0068/42-925 28257 FOTOKOPIRNI STROJ Ricoh, brez-hiben A 4 - A 5, prodamo. 0634-146 28260 TV GRUNDING ekran 55, stereo, ugodno prodam. 0634-146 28281 BLAGAJNO elektronsko za 150 DEM, prodam. 0634-146 28262 GOSTINCI - register blagajno prodam 10 % ceneje. »634-146 28253 TRAKTOR ZETOR 6211 -1300 del. ur., dobro ohranjen, prodam. 0802- 726 28266 Prodam tarifno priklopno uro 220 V. 0633-862 28267 Prodam CIKRULAR, motor ima moč 3 KW. 0862-124 2B274 NEMŠKI KONVERZACIJSKI TEGAJ za bodoče maturante, 30 ur, kakovostno! ŠVICARSKA ŠOLA Kranj, 0312-520 28037 KONVERZACIJA ŠPANŠČINE: Slovenec iz Argentine. 0323-442 29300 IZGUBLJENO V Naklem se je izgubila PSIČKA črno bele barve - pasme BERENSKI PLANŠAR. Ime ji je ČITA. če bi kdo kaj vedel, prosimo, če sporoči proti nagradi na 0 064/730-623 28179 KUPIM GLASBILA' Prodam dobro ohranjen PIANINO za 2000 DEM. 0311-677 27981 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 47-534 2 LE SPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. 0 621-779, mobitel 0609/635-074 24948 Kupim kar.glo za mleko 20, 30 ali 40 I. 0 421-088_27967 Kupim dva do tri m3 JAVORJA 50 mm. 047-616 28026 Kupim debelinko - poravnalko, širine 400-600. 044-211_28213 Kupim rabljene SALONIT PLOŠČE. 0422-023 28228 (on Trg Prešernove brigade 6/4 Stob-oS* 3 J" Kranj Prodam SVTHESIZER HOMER PSK klavirske tipke. 0715-973 28033 Kupim dobro ohranjeno DIATRO-NICNO HARMONIKO duri B, ES, AS, Pomožnosti "Železnik". 0 064/45-586 popoldan, od 15. ure dalje 28064 Ugodno prodam KONCERTNE Cl-TRfc. 078-479 28145 SYINTHESIZERJI Casio, Yamaha, Roiand, po ugodnih cenah v trgovini SINKOPA.« 802-274 In 801-211 GR. MATERIAL Sprejemam naročila za ŽGANO APNO. Hafner, 0621-062 27991 Prodajam APNO za beljenje. Hafner, 0621-062 27992 Prodam dvižna GARAŽNA VRATA dim. 260x200. 0433-759 280is LATE, PONTE dolžine od 2,5 m - 5 m, prodam. 0688-063 28016 Suhe deske 22 mm 1 m3 in suh SMREKOV OPAŽ, prodam. Ovsiše 33, Podnart • 28018 Prodam 30 komadov lesenih palet. 0421-418 28031 Prodam dva nova OKNA 140x140 TERMOTON Jelovica. 0733-812 28042_ Poceni prodam SNEGOLOVILCE močnejše izvedbe 30 kosov, rabljene. 0733-209 28103 Okoli 30 novih PUNT prodam zelo ugodno. 0401-470 28127 Mrežo za sejanje peska prodam zelo ugodno. 0312-259 28136 Prodam 2 m3 suhih hrastovih plohov in desk. 045-433 28163 Prodam 2 m3 suhih bukovih coiarlc. 051-287 28171 Prodam KONZOLO za dimnik fi 16. 050-927 28180 Prodam rabljeno KRITINO SALONIT. 0320-005 28190 Zelo ugodno nova notranja vrata s podboji - lužen hrast 75 cm. 0733- 2 1 6 28248 SNEGOLOVCI po najnižji ceni, možna montaža. 0725-319, zvečer 28264_. IZOBRAŽEVANJE Ištruiram angleščino za osnovne in srednje šole. 056-095, 225-467 27550_ Iščem INŠTRUKTORJA syntehesai-zerja - Strelišče. 0310-678 28032 Osnovnošolcu nudim pomoč pri učenju. 0242-901 2ei60 Instruiram matematiko, fizika za srednje in osnovne šole. 0 326-160 28198_ Instruiram fiziko In matematiko za srednje šole. 0332-366 28229 "KEKEC" profesionalne Instrukcije vseh šol. predmetov (redne, občasne), priprava na malo maturo in matura, vsi strokovni predmeti (SŠ), preverjanje pred testi, individualni pouk na vašem domu.....Tel./fax: 064/710-099, 0609/632-874 28283 LOKALI KUPUJEMO, PRODAJAMO, ODDAJAMO in NAJAMEMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. Mandat 0224-477 26713 Oddam poslovne prostore v Radovljici (mirna obrt, trgovina, pisarna). 0 713-277_27278 Oddam v najem poslovne prostore na utečeni lokaciji v centru Kranja. O 326-810 ali 221-510_272&0 Prodamo 50 m2 lokala na Zlatem polju, v I. nad. K 3 KERN Kranj, 221- 353 27444 V Kranju nudimo 50 m2 poslovnega prostora v pritličju v prenovljeni hiši na prometni ulici. K 3 KERN Kranj, 221-353 27445 NAJEM v Kranju nudimo 60 m2 prostora za zobno ambulanto z ordinacijo, ena je opremljena. K 3 KERN Kranj, d.o.o. , 221-353 27952 V centru Tržiča oddamo 100 m2 poslovnih prostorov. 0222-587 2BO80 Opremo za trgovino prodam. 0733- 879 28142 ODDAMO: pri Kranju kavabar, v šk. Loki 90 m2 za obrt ali pisarne, v Kranju atraktiven lokal 180 m2, zobno ordinacijo 60 m2, proizvodno halo 400 m2, v Gorenjsi vasi, Kranju in Šenčurju trgovino 20 m2. APRON 331-292_28289 POSLOVNE PROSTORE PRODA-MO: Kranj Zl. polje, 75 m2/l. 4 pisarne in WC; KRANJ CENTER cca 360 m2 poslovnih površih s parkirnim prostorom; ŠKOFJA LOKA Center 120 m2 v pritličju, PRIMSKOVO pritličje+klet v hiši s parkirnimi prostori za mimo dejavnost, 'etažna CK, telefon. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 28298 POSLOVNE PROSTORE ODDAMO: KRANJ Center - lokal OPTIKA z odkupom Inventarja in vloženih sredstev, trg. lokal 21 m2 + skladišče + WC v Tavčarjevi ul., sklaidšče na Kokrici, več pisarniških prostorov, BRITOF 40 m2 za mirno dejavnost. DOM NEPREMIČINE, Koroška c. 16, Kranj, 22-33-00 28299 NAJEM: trgovskega lokala 38 m2 na Planini. K 3 KERN Kranj.d.o.o, 221- 353 28301 NAJEM v kranju (Stražišče) nudimo 60 m2 poslovnega prostora v pritličju in enako stanovanje v nadstropju, cena 1000 DEM/mes. K 3 KERN Kranj, 221-353 28302 KOLESA GORSKO KOLO Scott Montana Schimano 500 l_X oprema, prodam. 0 064/311-266 27011 Prodam APN 6 S, letnik 1993. 0212-128_28129 Ugodno prodam brezhibno GORSKO KOLO Scott Sheamngo 21 p Shimano STX. 0733-330 28133 Prodam otroško KOLO 4-6 let, 8000 SIT. 081-673 28245 OBVESTILA RANT-A-CAR izposoja osebnih vozil. POSEBNA PONUDBA; izposoja vozil za poroke. 00609/624-521 ali 064/ 45-755 27802 OBLAČILA Prodam poročno obleko za 100 DEM. 0 326-363_28090 Moška zimska PLAŠČA In OBLEKO št. 50 prodam. 058-463 28101 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK, star 5 mesecev, modem design, ugodno. 0212-015 26052 Ugodno prodam otroški VOZIČEK In trajnožarečo peč. 0682-221 28272 OSTALO Prodam novo cinkano GARAŽO. 0331-467 POPOLDAN 215-197 27999_ Prodam 6 HRASTOVIH STEBROV od kozolca. 0061/621-126 28008 VRTNO KLOPCO - orodje - prodam za 3000 SIT. 0312-259 28137 Samo za 1000 DEM prodam NOVO BISERNO KOPEL. 0874-238, po 19. Ud 28215 Prodam PARNI KOTEL v dobrem stanju, za nizko ceno, skoraj nov. 0421-586 28220 PRIDELKI REPO In krmni KROMPIR prodam. 0325-754 _27565 Prodam ZELJE v glavah in jedilni KROMPIR. 0401-214_27637 Prodam NOVO DOMAČE VINO, belo in črno, zelo dobro. Sr. Dobrava 14, Kropa, 0736-619 27986 Prodam vležan HLEVSKI GNOJ. »46-036 28007 Prodam REPO. »332-329 2soes UD6KA (več kot plesna šola j V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, Kamniku in na Jesenicah. pisuje začetnike in dobre plesalce S 064/41-581 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR. »421-739 28128 Prodam 312-292 KRMILNI KROMPIR.» 28177 Prodam GOBE v kisu štorovke....« 633-862 kostanjevke, 28268 POSESTI Komfortno opremljeno HIŠO - vrt, savna, garaža pod Krvavcem oddamo. Mandat» 224-477 25709 Lescah prodamo. 26710 landat 224-477 HIŠO - parcele 7300 m2, 5000 m gozda med Kranjem in Loko, prodamo. Mandat 224-477 20711 ZAZIDUIVE PARCELE na odlični lokaciji v Mostah pri Žirovnici, prodamo. Mandat 224-477 26712 KUPUJEMO, PRODAJAMO. DAJAMO IN NAJEMAMO Nj^ji novanja, poslovne prostor* » 224-477 4 PRODAMO v ... pritlično hišo, cena starejšo prenovljeno hišo v 5] za 180.000 DEM, hišo am% Goricah za 150.000 DEM, »y $LJ, prodamo visokopritlično ^ * parceli 700 m2, Lescah v*''; J slovno hišo ob glavni ces«' ^ Bitnju visokopritlično hišo >^ m2. K3 KERN Kranj, 922^^ PRODAMO v Kranju blizu WŠ novejšo hišo s prizidkom n sveta, v Kranju v bliftn'JS Ri-ci Krodamo poslovno si išo-dovjček. K Kranj.d.o.o, 221-353 Prodamo v Cerkljah proda"*"f i no hišo 2800 m2 zemU« Lrf sončni legi, na koncu vasi ^ nem pasu. K 3 KERN ^ »221353 ___^ PRODAMO vrstno hišo damo 2800 m Železnikih P , hišo v gradnji, Zrovrifr pritlično, podkleterio "S . «uU m2. v Šk. LokiJGV^ prodamo nedokončano ™rLgf' cela 1000 m2, v Šk. Loki WW Zmincu) prodamo visokop y ) prodamo . hišo na parceli 500 mZ. prodamo hišo z vrtom. ^<«^izi 110.000 DEM. K 3 KERN ^ ^ 221-353 ^jj55£ S Šenčur po 60 D! 221-353 "'•^ ___25©** V Podkorenu prodamo c.» parcelo 2500 mZ. K 3 KEP" „ 221-353 **ka H-BIP :i?B HZZA ZREZEK SOIAJj^ 221-051 HALO - HALA s Prebačevem prodamo parcelo 616 m2, v Trbojah - .^ obe po 70 DEM/m2. K 3 Kep* f 221-353 S; V Podljubelju prodamo *a parcelo 700 m2 In parcelo K 3 KERN Kranj, 221-353^ V Šutni parcelo 2100 rn2! jj^ 1400 m2 zazidljivo. K 3 KfcP" * 221-353 --- V Medvodah prodamo l* PARCELO 700 m2 z fl/^i dovoljenjem. K 3 KERN Kr»" 353__ S Kranju nudimo najem 0, dela hiše s CK. K 3 KERN K" 353_ Kupim zazidljivo PAP£j[r»: starejšo kmečko hišo -NUAR 96_ Prodam zazidljivo parcelo v jah. » 733-894, r^pddan^ Krjano vrstno hišo v Že!**'11 t faza, prodam. »66-076 Oddam starejšo hišo mfl stanovanje delavnico. *^f^ \ ^ Loke stare]šo hišo. Košnik. '"^^ 061 mesečno. «741-761 Hotemaže prodamo 5000 fyjt ^OrJ jišča, Brnik 2x1000 m2, *7ff/ parcele. KOŠNIK.s.p. 33i^X>lrf* V centru Kranja prodarnoP^j? «5^4 stanovanjsko hišo g.py v Prodamo v Križah hišo v'M } J' bi parceli cca 800 m2. K° ^Si';, 332-061 ____<3 \ - BLED-prodamo HIŠOfjAJS obrti in hišo z apartmaL^i 1700 m2. KOŠNIK, s.p-^ 28158 novejša enodružinska his» ^»i «'»Ul cela 735 m2, monžna rne v > dve stanovanjsi z dopoiaC'V,^ 3i„ - Zvirče v najem oddamo " «]«• , vanjsko hišo z veliko P°vrf mO^S W d prostorov (v = 3.80 JJ» najema tudi samih kletnih P Z< U Tržič-okolica (Križe, Pnstav8" h Kovor) kupimo več stanov* do 200.000 DEM. P^uakfi MIČNINE, Tržič, Partizan«1"' f ^ tel,fax: 50-502 ^64) V,1 NOVO V ČASU /C DRSALNO-HOKEJSK^ SEZONE več vrst PIZZ ffi tople MALICE in KOS^ ODPRTO: 9. do 23. ur* nedelja: 9. do 22. ure MALI OGLASI, OBVESTILA 29. STRAN • GORENJSKI GLAS o __£ š h*>f SILAN GORENJSKE Promet z nepremičninami, d.o.o. Kranj "Čnine fe/./fax: 064/22 33 76 Partizanska ulica 6, 64000 Kranj, fe^.i;rr i j T-i'TTi'i'-n „ KrUN. IER« 3SS, 90 M2, CK, T, 60.000 DEM in 1* wS1" £ENTER. 2SS S KABINETOM, 67 M2, TELEFON, CK V mL' PLANINA, MENJAMO 2SS 55 M2 ZA VEČJE (2+2) i,;""*" STANOVANJE 60 M2 V HIŠI. UGODNA CENA. Itffi: MOKRICA, VISOKOPRITLIČNO HIŠO, PARCELA 740 M2, CK, T, 200.000 DEM. ^ - STPA2IŠČE, ENONADSTROPNO HIŠO, KRam i PPR|MERNO TUDI ZA POSLOVNO DEJAVNOST. fiAApi \ STRAŽI^CE, ENONADSTROPNO HIŠO KOMPLETNO OBNOVUENO. ■ j clj - HIŠO V III. GR. FAZI NA PARCELI 700 M2. MODERNA GRADNJA. • CENTER - PRODAMO 100 M2 POSLOVNIH PROSTOROV %*hl BL|^|NA CENTRA, ODDAMO V NAJEM 120 M2 IN 270 M2, EffflNO ZA PROIZVODNJO, TRGOVINE, IPD. mtSTRAŽIŠCE - ODDAMO V NAJEM 68 M2, PRIMERNO ZA PISARNE. ^ LOKA - ODDAMO V NAJEM VEČ PISARNIŠKIH PROSTOROV. RAZLIČNIH VELIKOSTI. 4\ Si '3 T 0 Prodam bukova DRVA. 28027 r64-379 ■ . Sim ?ranlu 00 glavnih cestah »!Wn»2*5ovino 06 9lavnih cestan Kry S42j[govlno. 0324-304 28169 ^^•I?rliŠE HIŠEvKraniu. J'jjf ij^»^ZJ'097_28218 N J/ S2?r!!ilskem kupimo več hiš in L ^331-292,331-366 282» fer, S v, Mitske antene ^ATSKl VRTUIVI SISTEMI 0,1 Plačila 1 do 12 čekov I&JTRaDE d.o.o. ^"^UlIP Cerklje &SuM0: KRANJ ln okolica KP* an ,,anko starejšo na parceli DOM NEPREMIC-■NL. °»kac. 16, Kranj, 22-33-00 i»li0K^IMO: Kranj in okolica: ; »onA^^ovanjsko hišo na NlMf,cn' Parceli. DOM NEPRE-^oroska c. 16, Kranj, 22- 28294 MO: pod Krvavcem Djl 3 nedokončan vikend na (Otorni 2 ,eP'm razgledom, nad V l%oLnovei5°. visokopritlično Vf*iis^I ra29'edom, Bled enos- V°0 na .Valni vikend na Parceli In Mrim' Moiatrana večjo hišo z V' ^Om kTJ?0 28 penzionski turi-16 "2 NEPREMIČNINE, Koroi- 22-33-00 28296 Kotel za žganjekuho in škarje za striženje ovac, prodam. S 403-611 28091 Poceni prodam ŠTEDILNIK 4 elek., otr. stoček s hojco. »211-268 28095 Prodam suha HRASTOVA DRVA. »682-572 28147 Prodam SUHA BUKOVA DRVA. BI. Dobrava 8. »874-127 28148 Prodam 15 m3 BUKOVIH DRV, cena po dogovoru. 0061/613-058 281S2 Prodam dva zastekljena OKNA s pol kn i 100 x 120 in BUTARE za v krušno peč. 0622-479 28166 Zelo poceni prodam raditatorje in kupperbusch. 0 731-115 2B176 Prodam suha hrastova drva. 0 43- 151 28198 POMIVALNI STROJ C7400 7 prog., pokazatelj soli, najnižja glasnost zagotovino 76.680 SIT gorenje BARVNI TELEVIZOR Z TELETEKSTOM VOYAGER -ekran 51 cm zagotovino 45.990 SIT PRIREDITVE DRUŽABNI PLESNI VEČERI V RESTAVRACIJI PARK. VSAK PETEK IN SOBOTO. VABLJENI! 27010 GLASBO za ohceti in razne zabave vam nudi DUO. 045-292 27794 FANTJE vam igrajo na ohcetih, zabavah in prireditvah. 0685-537 28218 POSLOVNI STIKI Kratkoročna devizna posojila do 1000 DEM na podlagi zastavitve čekov. 052-116 28024 GOSTINCI in ostali, ugodno lesena novoletna darila (kozolcu. 0718-182 Ugodni avtomobilski, krediti na podlagi OD do 5 let. Obrestna mera od 13 % letno. Pokliči 090 42 14 strošek 156 SIT/min. 28281 Brezobrestni kredit za nakup novega vozila do 18 mesecev. Za podrobne informacije pokličite 090 42 14, PTT strošek 156 SIT/min. 28282 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, 0061/611-078 24837_ Prodam suha bukova DRVA in domače ŽGANJE sadjovec. 0403- 710 27830 Prodam puhalnik grič z motorjem. 0 421-088 27968 TAVČARJEVA 1 6 Vaša priljubljena trgovina odslej v novih večjih prostorih v Tavčarjevi ul. 16 (nasproti Kranjskega kolačka). Poleg znane ponudbe volne in bombalnih prej za pletenje, šiviljske in pletiljske galanterije ter pletenin ALMIRA, odslej tudi konfekcija MODENE TriiČ. STAN. OPREMA Ugodno prodam kavčomaro, primerno za mladinsko sobo v izvedbi hrasta dim. 200x40. 066-578 27497 Ugodno prodam manjši, ohranjen KAVČ. 078-879_27995 Prodam sedežno GARNITURO, staro 6 mesecev. 0681-291 28oos Ugodno prodam KAVČ, 2 fotelja, tepih in skrinjo 310 I. 0223-423 28021 Po zelo ugodni ceni prodam SPALNICO, možno plačilo tudi na obroke. 0725-842, od 9. do 12. ure 28OS6 Za 7 tisoč prodam KAVČ. čater, Kidričeva 6 b, Kranj 28073 Prodam dvodelno jogi posteljo 200x160, tip NOVA L7, francoska. 046-057 28100 Ugodno prodamo raztegljivi kavč in dva fotelja. 0421-109 28240 ŠPORT Popolnoma nove. plastične, dekliške DRSALKE št. 34, prodam 25 % ceneje. 078-879 27994 Prodam NOVE SMUČI ELAN MBX -C 9, dolžina 197 cm, cena 22000 SIT. 058-232 28022 PREROKOVANJE, VEDEŽEVANJE STE OSAMLJENI? YA$ ZANIMA PRIHODNOST, 090 42-231 ZDRAVJE. UUBEZENj DENAR? POKLIČITE! Rabljuene DRSALKE vzamemo v prodajo. RUBIN Kokrica, 0225-151 28116__ Prodam JADRALNO PADALO MA-GIC, sedež Edel in nahrbtnik, ugod-no. 0720-052_26233 Izdelujem univerzalne FITNES NAPRAVE, cena zelo ugodna. 0632- 421 28238 DEKLIŠKE DRSALKE št. 33 in 36, ugodno prodam. 0733-708 28242 090 31-03 zgodbice; .SAMO ZA ODRASLE ! 31-04 •z HOT - LINE STORITVE Izkoristite lepe jesenske dni za čiščenje vaših bivalnih prostorov. Čistimo okna, stekla, tapisone, Iti— sone.....HRIBAR BLESK.d.O.O..0331-431 25328 BOJLERJI, pipe, ventili, WC kotlički ... popravilo in montaža. 0325-815 25887_ PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJLERJI - popravilo, montaža, čiščenje. 0 325-815 26888 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese izdelujemo, montiramo, popravljamo in obnavljamo. Tudi na obroke. 0213- 218 27032 Sprejemam vsa gradbena dela in fasaderstvo. 0 324-771 ali 0609/ 623-869 27250 SERVIS PENI PRIDEMO TAKOJ: popravilo pralnih, pomivalnih strojev, bojler je v, štedilnikov, sesalcev ... 0 242-037 27347 ŠIVANJE po naročilu in popravila. 0326-839_27494 OLJNI GORILNIKI - servis, montaža, meritve, avtomatika. BETA-S,d.o.o., 0 in fax 874-059 27533 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV - če zamrzovalna skrinja pušča vodo, pokličite.0 332-053 27886 Obrtniki- za vas bi opravljala vsa adminlstrativNO TAJNIŠKA DELA. 0214- 080 27825 Zelo kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, 0326-426 PRALNI STROJ popravimo za pošteno ceno, dobro voljo podarimo. 0331-450 27908 PRALNI, POMIVALNI STROJ, ŠTEDILNIK popravimo hitro In strokovno! 0331-450 27907 Sprejemam naročila za PEČARSKO - KERAMIČNA DELA. 0223-197 27926_ VODOVODNI INSTALATER vam naredi inštalaciji in popravila kvalitetno in hitro. 0218-427 27982 Napeljava VODOVODNIH INSTALACIJ in POPRAVILA. Vehar. 0633-382 27983 Prevzamem posek lesa, ugodno. 066-138 27997 Tipkam diplomske in seminarske naloge na PC. 0324-897 28004 če bi radi imeli lepo pričesko pridite v salon LEMA, 0323-560 28013 TIPKAM razne tekste, seminarske in diplomske naloge, z laserskim izpisom. Istočano vam lahko naredim grafoskopske folije za zagovor. 0714-571 28029 Izvajam manjša ZIDARSKA DELA in BELIM. 0730-735 28038 Izdelovanje testenin Grobov^ek GROBOUŠKOUI DOMAČI REZANCI Dobite jih v trgovinah z živili po Sloveniji Prevzamemo vsa ZIDARSKA in ADAPTACIJSKA DELA. 0632-437, zvečer 28050 Pomagam starejšim ljudem pri gospodinjstvu. 0310-601 28053 Strokovno obnovim starine In umetnine, pohištvo, prodam stare kmečke skrinje. 045-372 2sno Montaža lesenih OPAŽEV. 083-585 28112_ NOVO - solarij, masaža in hujšanje studio K Labore, naročila na 00609/ 619-893 28125 Želite imeti NAJ-NAJ LEPO FRIZURO?! Pokličite salon ZORKA 0421-040_»ni RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. 0331-199 28151 VODOVODNE INSTALACIJE hitro in po konkurenčnih cenah, priključek 25 DEM. KOŠNIK, s.p. 332-061 281S7 Vršim posek in spravilo lesa. 611-550 roei/ 26212 SERVIS oljnih gorilnikov, avtomatike, montaža, meritve. BETA - S.d 0.0., 874-059 26246 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ Maistrov trg 2, 64000 Kranj, Slovenija TEL.: 064/221-103, 221-139, 221-146, FAX: 064/211-790 HAJCSNSJŠA PONUDBA V SLOY£NMI JORDANIJA - TAJSKA (Bangkok, Pattava) 12.11 '95 8 dni 1499 DEM 15. 11.'95 11 dni 1599 DEM HIT ZIME Smučanje na 2600 m ANDORA + islet v BARCELONO PAKET: (smučarska karta, avtobusni prevoz 6 polpenžioaov) 8 dni 035 DEM Vsako soboto in nedeljo enodnevni smučarski telet v ; NASSFEID (smučarska karta + avtobusni prevoz) 6500 SIT ; ZIMA 95/96 FRANCIJA: VALTHORENS, T1GNES. ±±Jt AVSTRIJA: SCHLADMING, NASSFEID, FLACHAU, BAD KLEINKIRCHHEIM, KITZBUHEL. ITALIJA: KRONPLATZ, CANAZEI, VAL GARDENA, *M 1 CORVARA, BRUNICO... I SLOVENIJA: KRVAVEC, KR. GORA, GOLTE, ROGLA, POHORJE... HOTE! ,l£t APARTMAJl/JZD RAVILIŠČ A /IkOČE TV ANTENE, montaža, servis, dograditev A, MMTV kanala. 0310-223 28170 Izoliram cevi centralnega ogrevanja in hladilne sisteme. Registrirana obrt. 0 061/485-360, zvečer! 28197 Nudim knjigovodske storitve manjšim podjetjim Pokličite zvečer! O 403-329 28199 BRAZDA IZ POLJŠICE PRI PODNARTU 6 TEL: 064/731-615 ODKUPUJEMO HLODOVINO SMREKE, BORA, BUKVE, JESENA, JAVORA, HRASTA IN GOZDNE ČEŠNJE. STANOVANJA KUPUJEMO. PRODAJAMO, ODDA-JAMO IN NAJEMAMO hiše, stanovanja, poslovne prostore. 0 0 224- 477 26716 Prodamo STANOVANJE v Kranju 63 m2 v pritličju blizu sodišča po 1250 DEM/m2. K3 KERN, Kranj. 221-353 27439 Na Drulovkl nudimo najem 2 s +■ 2 k stanovanja s CK In telefonom. K 3 KERN Kranj, 221-353_27456 STANOVANJE - trosobno z atrijem (prtličje) na Planini III., prodamo. MANDAT 22-44-77_27676 STANOVANJE - trosobno v centru Kranja (pri avtobusni postaji) prodamo. MANDAT 022-44-77 27677 ODDAMO - 130 m2 poslovno stanovanjskega prostora v Stražišču za 1.300 DEM MANDAT 022-44- 77- 27678 ODDAMO - trosobno neopremljeno komfortno stanovanje z vrtom v Stražišču MANDAT 0 22-44-77 27679_ Prodamo stanovanja v k ran ju 2,5 sobno 64 m2, 3 sobno 79 m2, 3 sobno 75 m2 (v mestu), 3 sobno 89 m2, 4 sobno 90 m2 v pritličju. K 3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 27940 Prodamo stanovanja v Kranju 2 sobno 64 m2. v 7. nads. z opremo, 2,5 sobno 53 m2 na Planini 3 v 7. nad. z opremo. K 3 KERN Kranj, 221 - 353 27941 Prodamo stanovanja: v šk. Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več stanovanjski hiši, 3 sobno stanovanje v pritličju. Novi svet. K 3 KERN Kranj.d.o.o, 221-353 27942 Za gotovino kupim STANOVANJE do 55 m2 na Planini, nizki bloki. 0326- 83 5 28075 Oddam sobo neopremljeno, z uporabo kuhinje in kopalnice v Frank, nas" Cena 250 DEM, s predplačilom. 0634-198 28082 JESENICE ali v okolici išče oskrbo ali sobo 56 letni upokojenec. 0733- 536 28098 Oddam opremljeno STANOVANJE, najemnina 10.000 SIT, predplačilo 3 mesece vnaprej. 0741-761 28141 Begunje, Lesce, Radovljica. Mlad, izobražen par najame stanovanje. 0 061/1592-665 28146 Prodamo 2 ss Lesce, 1 ss in 3 ss Tržič in 2 ss v Podljubelju. KOŠNIK. S.p. 332-061 26156 V Kranju prodam pritlično 4 sobno STANOVANJE s samostojnim vhodom, vseljivo takoj. 041-489 28164 Najamemo več garsonjer In 1 sobno stanovanje na Gorenjskem, oddamo stanovanje v Šenčurju, predplačilo. 0324-165 28167 V okolici Radovljice oddam veliko STANOVANJE, ogrevano, s telefo-nom. Naslov v oglasnem oddelku. Par najame starejšo hišo ali stanovanje - okolica Škofje Loke. 047- 536 28185 MAK LE R BLED d.o.o. PRODAJA NEPREMIČNIN - Begunje, trisobno stanovanje v izmeri 80 m2, v II. nadstropju, okusno in bogato opremljeno, CK, telefon, balkon na jug (starost 6 let), cena 100.000 DEM. - Radovljica: novo enosobno stanovanje v mansardi novega stanovanjskega bloka v izmeri 43,12 m2, CK, lep razgled, sončno stanovanje, cena 74.000 DEM. MAKLER BLED, d.o.o., (064) 76-461. V vseh krajih na gorenjskem kupimo več stanovanj različnih velikosti. B.A.V.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 052-233 28280 PRODAMO: 1 -ss 37 m2 v Radovljici. 2,5 ss 53 m2 v Tržiču, 2 ss 54 m2, 3 ss 76 m2 v Kranju; KUPIMO ZA GOTOVINO V KRANJU: enosobno, enaiupolsobno, dvosobno in trisobno oz. dvosobno z dvema kabinetoma, lahko brez CK. APRON 331-292, 331-366 28287 KUPUJEMO-PRODAJAMO, NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA HIŠE, POSLOVNE PROSTORE. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16. Kranj, 022-33-00 28291 ENERGETSKO SVETOVALNA PISARNA V MESTNI OBČINI KRANJ • BREZPLAČNI STROKOVNI NASVETI V ZVEZI Z VARČEVANJEM Z ENERGIJO • VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 15. DO 18. URE V SOBI ŠT. 144 MESTNE OBČINE KRANJ • PRIJAVA OBISKA VSAK DAN PO TEL. ŠT. 373-161 tv-video.audio-hi.fi ZASTOPSTVO IN PRODAJAJ VELIKA IZBIRA HI-FI KOMPONENT IN MINI LINIJ ZNAMKE PIONEER RXAi: Jama KEF ■*iarnnlx SONT DEMO SOBA ZA PREIZKUŠANJE ZVOČNIKOV IN HI-FI KOMPONENT SURROUND CANKARJEVA 5, KRANJ TEL.:064/222-055 STANOVANJA prodamo: Tržič -Bistrica 3. ss 75,19 m2, IV. nad. takoj vseljivo, cena ugodna. Tržič-Pristava menjamo dvosobno stanovanje 65,70 m2, 2. nad., balkon, brez CK, odlična lega, za enosobno stanovanje, CK; na lokaciji Tržič-Deteljica z doplačilom 20.000 DEM. Tržič-mesto, Golnik, Tržič-Ravne različna stanovanja po ugodnih cenah. Potreben predhoden vpis, ker je prodaja vezana na nadaljni nakup. PRIMO NEPREMIČNINE, Tržič, Partizanska ul. 6, tel., fax: 50-502 28286 Prodam garsonjero v Železnikih. 0721-685, popoldan 28270 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni in novi rezervni deli! ODKUP AVTO-MOBILOV 0064/692-194 281 u TEPIHE, letne in zimske za JUGO KORAL prodam za simbolično ceno. 0312-259_Mi« Prodam spojler za Jugota. 077-571 28143 _ _ Dell za JUGO 45, letnik 1989, motor, menjalnik notranja oprema, gume 145x13, stekla, vrata leva itd. 0633-347_2614» Poceni prodam dele od FORDA, stare. 0422-023 28227 STANOVANJA KUPIMO: Kranj -manjše stanovanje s CK ali brez. DOM NEPREMIČNINE, Koroška c. 16, Kranj, 022-33-00 28292 VARSTVO Za enajstmesečno hčerko iščemo varstvo na našem domu. Kristan, Cankarjeva 25, Koroška Bela, 0806-169_26044 Nudim občasno varstvo otrok na vašem domu - študentka. 0622-045 28232_ VOZILA DELI AR SS prodam za rezervne dele. Mandeljc, Grabče 7, Gorje 27996 Prodam nerabljene VERIGE JUGO avtoradio (15000 SIT). 082-986 26014_ PAR TRAKTORSKIH SNEŽNIH VERIG 16-7.50, prodam za 12000 SIT. 0631-420 28030 Prodam TAM 110 T za rezervne dele je v voznem stanju, za 500 DEM. 0715-539_28041 Prodam skoraj NOVE GUME dim. 155 70 13, 4 kose, po polovični ceni ter kupim vlečno kljuko za R 5. 0061/823-532_28078 Zadnji odbijač za Jugo 45 prodam. 058-463 28ioe SERVIS AVTOMOBILSKIH IZPUŠNIH CEVI ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 064/311-965 VOZILA ODKUP-PRODAJA IN PREPIS VO-ZILI 0634-148, 0609/632-577 26003 Karambolirano vozilo ali vozilo v okvari takoj odkupim. 0061/1273-856, 0609/614-484 26324 BORZA AVTOMOBILOV! Nudimo Informacije o nakupu in prodaji avtomobilov! Strošek 1/2 mln.= 78 SIT. 26673 mm AVTO-avdb -alarm -mobitel -MSTEMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur Tel..Fax: 064/4 1 0 16 AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel pooblaščeni servis za prodajo in montaJo Enodnevni Izlet v Italijo z kombijem -Portoguaro. 0 49-442 27221 Enodnevni nakupovalni Izlet na Madžarsko z kombijem vsak teden. 0 49-442 27222 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, prevoženih 89000 km, drugi lastnik, prva barva, cena 8900 DEM. Zupan, Janševa 6, Radovljica_27476 ODKUP-PRODAJA rabljenih vozil, konkurenčne cene. 0323-298, 331- 214 27464 RENT-A-CAR IZPOSOJA OSEBNIH VOZILI Posebna ponudba: izposoja vozil za poroke. 00609/624-521, 064/45-755_27604 Prodam ŠKODO FAVORIT 136 L, letnik 1991. Voglje, Letališka 19 27922 Prodam Z 101. letnik 1983, z rezervnim menjalnikom, za skupno ceno 16000 DEM.0064/46-50727966 Prodam Z 101, letnik 1985, registrirano do 4/1996, cena po dogovoru. 0 310-778_27971 Prodam FIAT TIPO 1.4, temna stekla, 5 prestaqv, letnik 1/1989, reg. do 1/1996. 0 46-677 27973 GOLF JXD, I. 89, bordo rdeč. 85000 km, možen kredit, prodam. 0061/ 132-74-15_2797» BX 16 TZS, I. 91, 62000 km, servo volan, cent. zakl., elek. stekla. 0061/132-74-15_27979 SAMARA I. 92, reg. do 10/96, 51000 km, prvi lastnik, možen kredit, pro-dam. 0061/132-74-15_27990 Na kredit prodam: CITROEN BX 16, LADA KARAVAN, R 5. CINOUE-CENTO. 0861-570_27984 Prodam AVTO WAUXHALL, letnik 1978, v odličnem stanju, za 1200 DEM. 0891-856_28003 Prodam JUGO 55, letnik 1984, reg. do 2/96. 0332-116_26019 Prodam FORD ORION CLXD 1,8, letnik 9/91, zelo lepo ohranjen. 0310-568 28023 Prodam ALFA ROMEO (ALFETTA 1.6), letnik 1978, ugodno. 0725-052 28034_ Prodam Z 101, letnik 1988, rdeča, dobro ohranjena. Zoisova 7, Kranj, Markišič_28036 Prodam NISSAN SUNNY, letnik 1990, prevoženih 75000 km. 0421- 580, PO 19. Uli 28039 Ugodno prodam JUGO 45 A. 0 881-891 27874 TIPO 1,6 IE SX, 4/93, kovinsko rdeč, dodatna oprema, 15500 DEM. 057- 231_26046 Prodamo R 4 GTL, letnik 1991, 55000 km, odlično ohranjen. 0801-009, od ponedeljka do petka 28O01 Prodam JUGO 45, temno rdeče barve, lepo ohranjen, po ugodni ceni. 0806-354 2so64 Prodamo OPEL CALIBRA 2.0 I, let. 1991, 73500 km, alarm, radio, klima, rdeče abarve, ni uvožena, registrirana do 4/96, cena 26000 DEM. Možen kredit. 0242-277 gftg AX 1.0 E.letnik 1989, 90.000 km, 3 vrata, bele barve, nove gume, registriran do 4/96, prodam za 7200 DEM. 0242-277 _28087 SUBARU JUSTY 1.0 GL, I. 88, 90.000 km, 5 prestav, 5 vrat, deljiva zadnja klop, bele barve, registriran do 3/96, prodam za 6000 DEM. 0242-277 28066 NISSAN PRIMERA 2.0 SLX, karavan, letnik 94/95, veljavna evropska garancija do 5/98, metalno sive barve, električen pomik stekel, servo volan, ABS zavore, tonirana stekla, registriran do 6/96, prodamo na 0 242-277, možen nakup na kredit. 260&9 MAZDA 323 1.6 HB, I. 90, 3 vrata, 35500 km, grafitne barve, dobro ohranjen, prvi lastnik, prva reg. 01.1991, prodam za 13000 DEM na 0242-277, možen kredit. 28oeo NISSAN MICRA 1.0 LX, 6/90, 3 v, prvi lastnik, 40.000 km, reg. do 6/96, prodam za 9000 DEM. 0242-277 Prodam GOLF JX B 1.3. 10/89, bele barve. 0326-323 28O68 Prodam FIAT CROMO CHT, letnik 1989, Golnik 28. 28066 Prodam JUGO 45, dobro ohranjen, cena po dogovoru. 0 876-125 2sos7 Prodam JUGO 45 koral, letnik 12/ 1989, bel, cena 2.700 DEM.041- 893 28068 Prodam Z 750, registriran, cena po dogovoru. 0872-574 26086 Prodamo JUGOTA, letnik 1988, reg. do 6/96 in SAT SISTEM z vso opremo. 081-486 28109 TALBOT SAMBO, letnik 1984, poceni prodam. Virje 42, Tržič 28116 GOLF D, letnik 1988, prodamo. RUBIN Kokrica, 0225-151 29119 FORD FIESTA GHIA 1.3, letnik 1992, prodamo. RUBIN Kokirca, 0225- 151 29120 FORD ESCORT 1,8, 16 V, letnik 1992, prodamo aH zamenjamo. RU-BIN KOKRICA, 0225-151 26121 PASSAT KARAVAN 1,8. letnik 1990, Krodamo ali zamenjamo. RUBIN okrica, 225-151_29122 VW HROŠČ 1200, prodam. 057- 710_26130 Ugodno prodam R 5, letnik 1992, reg. do 10/95. 0422-094 26132 ALON Zgornje Bitnje 32 tel.: 064/311 032 m ODKUP m PRODAJA m PREPIS VOZIL (tudi zunanjih) Prodam FORD FIESTO ir 2 i, 1.8, 16 v, z dodatno opremo. 0733-585 28134 ASCONA 1.9, letnik 1976, reg. 10/ 96, ohranjen. Sp. Gorje 66, pri Bledu 28150 _ Prodam GOLF JX 1.3 bencin, I. 88, reg. do 31.8.96, prevoženih 93000 km, cena 9200 DEM. 057-879 28174 Prodam Z 750, neregistriran, še v voznem stanju, zelo ugodno. 0327- 570 26193 GOLF diesel. letnik 12/84, motor obnovljen, prodam za 4600 DEM. 0891-875 28191 Prodam P 126 starejši letnik, vozen.. 0422-273, popoldan 28192 Prodam LADA RIVA, letnik 1988, reg. do 5/1996. 0 224-315 int. 251, od 13.-14. ure 26194 Prodam R 5 TD, francoski, letnik 1989, rdeče barve. 5 vrat. 0242-030 28207_ Prodam ŠKODO FAVORIT 135 LX. letnik 1990.0312-255_28209 Prodam NISSAN MICRA, letnik 1986. 0312-255_26209 Prodam LADA NIVA 1600, letnik 1987, cena 5000 DEM. 0312-255 29210_ Prodam GOLF JXD, letnik 8/87. 5 v, cena 9400 DEM. 0312-255 26211 Ugodno prodam avto R 18, letnik 1980. 058-422, popoldan 28219 ALFA ROMEO 1.6 GULLIETA, letnik 12/82 in BMW 318 I, letnik 12/85, prodam ali menjam. 045-170 28221 Prodam JUGO 45 KORAL, letnik 1989, registriran do 4/96. 0323-627 28222_ Prodam LADO KARAVAN, letnik 1993, tehnično brezhibna, prodam. 0731-086 28224 HYUNDAI PONY 1.5 GLS HB, prva lastnica, letnik 1990, nikoli karambo-liran. 5 vrat. prodam. 0061/832-354 28226_ Prodam AX IMAGE, letnik 93/4, 41000 km, bele barve. 0242-803 28230_ Prodam FORD ESCORT 1.3 GL. cena 5800 DEM. 081-919 28231 JUGO 55 KORAL, letnik 1988. reg. do 8/96, ugodno. 0714-879 26241 Prodam VW 1300, cena po dogovoru, letnik 1967. 0 800-026 28243 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 12/89. 0421-017 28254 Prodam rdečo SAM ARO 87, z dodatki, registrirana do maja 96. Kuratova 48, Kokrica 28266 S PEUGEOT AVTOHIŠA KAVČIČ, d.0.0. Milje 45, 64212 Visoko tel7fax: 064/43-142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS PEUGEOT 106, 306, 405, 406 605, 806, BOXER AKCIJSKA PRODAJA P-306 TANGO 2.124.000 SIT (z vso dod. opremo) P-106 OPEN 1.438.000 SIT DOBAVA TAKOJ! UGODNI KREDITI R 19 CHAMADE. 12/90, 72000 km, metalno siv. temna stekla, spojler zadaj, garaži ran, zelo lepo ohranjen, prodam za 14200 DEM. 0633-425 29269_ Ugodno prodam OPEL KADETT G Si 16 V. 048-014 29273 Za SIT ali DEM se dobi JUGO 55, 8/ 91. 058-149. 58-084_29277 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989 julij, lepo ohranjen, redno vzdrževan. 0328-854, popoldan ZAPOSLITVE Trgovka 24 let, Išče zaposlitev v trgovini oz. gostinstvu. Samo resne ponudbe, akviziterstvo odpade. 0 218-116_27224 Kava bar v centru Kranja ZAPOSLI ŠTUDENTKO za pomoč pri strežbi. m 222-430_ Pizzerija v centru Kranja ZAPOSLI NATAKARICO za strežbo hrane In pijače. 0 222-430_ DEKLE v kava baru v bližini Kranja honorarno zaposlimo. Plačilo 400 SIT na uro. 0064/45-481 aH 0609/629- 033_27606 Likam in čistim prezaposlenim. 0 213-846 od 18. - 22. ure 27648 Redno ali honorarno zastopniško delo na terenu vam nudi DZS. Mesečni dohodek 120.000 SIT 0 323954 in 063/720-688_27687 ZA PRODAJO USPEŠNIC SLO-VENJSKE KNJIGE NUDIMO POLEG ODLIČNE PROVIZIJE ŠE MOŽNOST REDNE ZAPOSLITVE ALI PRIPRAVNIŠTVA. 0733-349, zvečer ali 061/443-915 27805 ZDRAVILIŠČE LAŠKO ZDRAVJE, POČITEK, SPROSTITEV Vabimo vasy da jesen preživite z nami Izkoristite ugodne zdravstvene, počitniške ali vikend programe Tel.: 063/731 336 Fax: 063/731 347^fl ZA 4fc Obrtno Podjetje Kranj Ul. Mirka Vadnova 1, Kranj, fax:064/241-146 Mizarstvo, Steklarstvo, Pečarstvo, Pleskarstvo, Polaganje podov iti izdelovanje estriho* Tapetništvo^ *E? 064/242 061 iS0 _*IKl J^Pirr larr So •«8 V mesecu decembru zaposlimo več deklet za pomoč v trgovini, šifra: DEŽELA IGRARIJE 27349 Bi radi zaslužili v prostem času. Kličite 0 862-505 od 8. - 20. ure 27972_ V Tržiču zaposlimo PICOPEKA -KUHARJA. 052-055_27977 Sprejmem delo na domu, veliko prostora. 0061/612-705 25005 Delo dobi oseba s srednjo šolo Iz Britofa In Šenčurja. 00609/636-295 28010_ Iščem gospo za gospodinjenje prijaznemu upokojencu. 0213-396 Iščem delavca po pogodbi za razvoz peciva. 047-122 int. 263 26028 Podjetje AKTIVA vam omogoča tržiti vrhunsko AMERIŠKO KOZMETIKO AVON. 0731-379_28036 Delo za vsakogar različna delovna področja. 0802-739 29043 AKVIZITERJI! Imagte enkratno priložnost, da svoje izkušnje vnovčite KOT VODJA prodaje na terenu! ODUČNI POGOJI DELA IN IZREDNA PROVIZIJA. Inf. po 00609/627-101 ali pa pošljite ponudbo pod šifra: NOVITETA NA TRŽIŠČU 29046 Potrebujem nekoga za izkop jam za sadno drevje. 0215-728 29049 Iščemo poslovne, resne partnerje, izdelovalce suhomesnatih govejih izdelkov. 057-254, vsak dan od 10.-13. ure 29049 Potrebujemo dva nova sodelavca za delo na terenu, redna zaposlitev. 0311-131 29063 Iščem delo na domu: al odpade. Maja 47-157 Redno ali honorarno zaposl področju zastopništva DZav. 150.000 SIT in več. Delo p_*| prijetni skupini, izkušnje nl9%*l trebne. 051-297, po 15. url__,> Smo proizvajalec medicinskih & vodov za osebno rabo. j*~J|(t akviziterje predvsem z Gor*1' I 0802-274, 801-211____ji Honorarno zaposlim delavko^ urno popoldansko delo v K' ^ Šifra: OKOLICA BLEDA IŠČEM DELOlPo poklicu sef Ji nomski tehnik. 0 064/82-658 PROJEKTIVNI BIRO ARHITEKTA projektanta Iščemo izkušenega arhitekta s strokovnim izpitom. Nudimo stimulativno plačo in delo do 24.11.1995 na naslov RŽIŠNIK&PERCD.O.O. ŠUCEVA23,64000 KRANJ Iščem delo na domu. 28202 prijetno daMfjV. »To je dobro pl«^ «1 tam za dekleta, 1° r«i Za zimsko sezono 95/96 iščemo najugodnješega ponudnika za PLUŽENJE KRAJEVNIH CEST Prijave Koslatl do 20.11.95 na naslov: Svet S Golnik, 64204 GOLNIK 28064 Zaposlimo CVETLIČARJA-ko, sprejemamo naročila za GIRLANDO. 041-122_26072 Bistro v šk. Loki redno ali honorarno zaposli pridno dekle za delo v šanku.0064/621-023_28086 Iščem pooblaščenega arhitekta za načrt "tipske vinske kleti". 0241- 322_26106 Mlajša upokojenka ekonomske, trgovske smeri išče honorarno delo. 0622-532 26115 Zaposlimo KARICO. Deio. poseben izziv za dekleta, delo veseli. 0065/745-13°^ Nudim delo na dom. & popoldan______—"^(P Odličen zaslužek vam uspešna prodajna skupina u9p*» MK. S prodajo velikih knjižni nic (Turistični vodnik, Clc*0, ^ matika) boste lahko tudi zaslužili. 00609/637-492, ^4 56-105 ____^Ji Rešimo vas finančnih skrbi. 263 Iščemo simpatično mlado deio v strežbi. 046-878 Zaposlim delavca, vai ročni avtopralnici. 043-0' Zaposlimo TISKARJA - lahko tuoi pripravnik Informacije^ tel.: 064/43'2j> 0832678^5411^4 14. novembra 1995 ZAHVALE, MALI OGLASI 31. STRAN • GORENJSKI GLAS Witl2l'C'D.E katergorijo išče g^»620-Q2Q 28271 Cj*.^rnpatično mlado dekle za