f* pošti prejeman:
za
selo leto naprej 26 K — h pol Jeta „ 13 , — , letrt , , 6 „ 50 , itesec , 2 „ 20,
^»pravnlštvu prejemu: ta
telo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , Setrt , , 5 , - „ Mtste , 1 „ 70 .
Ja pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in Inserata sprejema upravništvo v
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo,
nefrnnkovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17.
ii hi ja vsak dan .izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
t@v. 208.
V Ljubljani, v četrtek, 11. septembra 1902.
Zborovanje slovenskih katoliških nepolit. društev.
(Dalje.)
Shodi in govorniki.
G. Gostinčar stavi Bledeče resolucije:
Načrt o shodih, sestankih in izobraževanju govornikov kršč. soc. organizacije med Slovenci.
i. Za vspeh vsake organizacije mora biti zavednost njenih pristašev taka, da vsak posamnik natančno pozna njen namen in končni cilj. V to pa je treba vzgoje članov, ki se v organizaciji izvršuje pri društvenih sestankih, predavanjih, govorih in po pouku, ki ga daje društvo svojim članom.
2 Da se doseže ta namen, je treba, da vsako na krščansko-soci-alnem temelju stoječe in vsako strokovno društvo v svojem delokrogu prireja redne shode ozir. sestanke, ki naj se vrše vsaj mesečno.
3.	Pri teh sestankih naj se d r u -štveniki pod vodstvom v to svrho sposobnih ljudi vadijo v deklamaciji, govorništvu, ter naj poročajo o važnih vprašanjih našega javnega, verskega, kulturnega in socialnega življenja. Poleg tega naj se po možnosti poučujejo tudi v aktualnih vprašanjih iz bogoslovja, zgodovine in naravoslovja.
4.	Shcd slov. kat. nepolit. društov izreka toplo zahvalo vsem tistim, ki so se posvetili društvenemu izobraževanju našega ljudstva, ter želi, da se jim pridružijo vsi izobraženi prijatelji našega naroda.
Potreba organizacije.
Dr. Janežič govori o organizaciji. Vsak izmed nas mora biti potujoč učitelj, ki naj uči, kaj je organizacija, treba je ljudem vzbuditi zavest in potem so za organizacijo sposobni.
Treba je ljudem pokazati, kako se deluje. Snovati je treba društva. Če so le trije v kakem kraju sposobni, se že lahko napravi društvo, ustanovi pravila, jih ČA potrditi, in društvo je gotovo. Pri organizaciji je posebno potrebno ozirati se na dve stvari: Treba je imeti sposobne ljudi in sposobne prostore.
Društvo more voditi, kdor je le količkaj razumen ; težje je pri gospodarski organizaciji. Tu je treba ljudstvo šo le pripraviti in posebno še poučiti v knjigovodstvu. Prve korake v tem oziru je že naredila »Gospodarska zveza«, ki je bila napravila nekak kurz, kjer so se za silo naučili knjigovodstva. Skrbeti je torej pred vsem za sposobne ljudi, da ni društvo odvisno samo od enega, in če ta odpove, se ganiti ne more.
Treba je pa tudi prostorov. Kakor drevesce v mali posodici, tako ne more uspevati drubtvo v malem prostoru. Na kmetih ni prostora za društva in zidati si ga društva tudi ne morejo, ker nimajo denarja, dolgov pa tudi ne smejo deiati. Kako so prido do prostorov, nam kaže ljubljansko del. stavbensko druStvo, ki si jc sezidalo že do 80 hiš.
Treba je, da so organizirajo tudi društva, kakor so so v tem slučaju delavci, ki zaslužijo komaj po 80 kr. na dan in so
prišli do svoje hiše. Zgled imamo v Cirknici, kjer so si društva sezidala svojo hišo. Treba je najeti pri posojilnicah denarja ; obresti in odplačila ne bodo prav nič več znašala, nego sedaj najemnina za tuje prostore.
Pred vsem moramo gledati, da ne bodo naša društva imela sedeža v gostilnah, ogibati se moramo tega, da bi se v naših društvih gojilo pijančovanje. Gostilne so mnogokrat v nasprotnih rokah, in naša organizacija mora voditi vojsko proti načelu, da bi se na najnižji čut pijančevanja grešilo, in v tom smislu predlagam resolucijo, ki se glaai:
Kršč. socialna misel mora kaliti tudi na gospodarskem polju vidne organizacije. V tem zmislu priporočamo:
1.	V vsakem kraju, kjer je kako naše društvo, ali kjer se namerava snovati tako društvo, naj so skrbi pred vsem za primeren prostor. Le v skrajnem slučaju bodi sedež našim društvom v gostilni. Že iz prvega početka naj se deluje povsod na to, da se pridobi primeren dom z dvorano, društvenimi prostori in potrebnimi prostori za gospodarska društva.
2.	Po naših organizacijah prekvašaj z a -družna misel nj.še ljudstvo, da se ustanove po potrebi vsakovrstne gospodarske zadruge: kensumna, mlekarska, posojilnična, proizvajalna, stavbna in druga delavcem, obrtnikom in kmetom koristna društva. Zraven naj se pa tudi skrbi, da se vzgoje za vodstvo takih društev spretne moči.
G. Zagorac: Bratje prijatelji, konstatiram, da je g. govornik prekoračil kratko mu odmerjeni čas, toda mi mu oproščamo, ker je bilo njegovo predavanje velike važnosti za bodočnost Hrvatov in Slovencev in se mu za krasne besede iz srca zahvaljujemo. (Odobravanje.)
(Čita došle pozdrave.)
Dr. L a m p e: Treba je natančnega knjigovodstva, ki je za nas največjo važnosti. O priliki sheda v Šenčurju je nam očital »Slov. Narod«, da je prišlo kakih 200 anal-fabetov nanj, (kar bi k večjemu dokazovalo, da jih liberalni učitelji niti brati ne znajo naučiti). Mi pa moramo dokazati, da znamo boljše brati in pisati, kakor naši nasprotniki. Knjigovodstvo je rešilo »Gospodarsko zvezo«. Ko sta prišla veščaka z Dunaja jo pregledovat, sta priznala, da so redko kje dobi v Avstriji tako redno vodeno knjigovodstvo. Vsa društva naj si tudi oskrbe knjigo dr. Sch\veitzerja o društvenih zakonih ; to knjigo naj tajnik društva dobro pozna. Društva naj pazijo, da veled neznanja postav no prekoračijo svojega delokroga in da ne dobi tako vlada prilike društev razpustiti.
okrbeti je tudi za dobre društvene knjižnico, v katere ne sme priti nobena knjiga brez vednosti odbora ; skrbi so naj ne samo za leposlovno, ampak tudi za poučno čtivo. Odločno zahteva boj proti alkoholizmu. Ako se spije kozarec dobrega vina, nič ne de, toda naš bej gre proti najostud-nejši obliki pijančevanja: proti žganjepitju. Žalibog se v Avstriji primeroma Bilna množica alkohola povžije, in v tej državi smo Slovani med največjimi pijanci.
Dr. Krek: 17. septembra bo shod onih ljudij, ki se hočejo posebno baviti proti pijančevanju, in vabimSVap, da se ga udeležite. Posebno poudarjam potrebo agitiranja. Kdor drugega ne zna, naj pa vsaj agitira za našo stvar, agitira pa vsak lahko.

Strokovna organizacija.
Dr. Krek zagovarja strokovno organizacijo delavcev. V boju za vsakdanji kruh on, dasi tudi katoliški duhovnik, ne pozna razločka med veroizpovedanji in načeli. Izreka se za občno volivno pravico. Kakšna moč leži v strqkovnih društvih, to so pokazala na Angleškem, kjer delavci svoje razmere popolnoma sami urejujejo in ne kličejo vlade na pomoč. Zato pa hočemo se mi najpoprej organizirati strokovno in potem bomo lahko nastopili za svoje pravice. Govornik stavi sledečo
resolucijo:
Naš cilj mora biti gledč na obrtne in veliko-obrtne delavce postavodajalnim potom doseči, da se uved6 prisilna, javnopravna delavska strokovna društva, ki imajo v svojem področju vsa delavska stanovska vprašanja. Vse organizacije, tičoče se delavskega zavarovanja, naj spadajo v okvir teh društev. Ona pa tudi nasproti delodajavcem in nasproti vsi javnosti zastopajo delavce. Dokler se to ne doseže, naj se :
a)	po posamnih krajih ustanavljajo strokovna društva, ki naj sprejemajo delavce ene stroke brez vsakega drugega ozira, da branijo njihove zadeve, pa tudi zvršujejo vse druge posle socialnega društva;
b)	kjer to ni mogoče, naj se v naših strokovnih društvih uvedej strokovni oddelki ;
c)	vsako strokovno društvo in vsak strokovni oddelek naj ima svoj poseben strokovni zaklad, ki ga strokovno društvo odloči od navadne udnine, strokovnega oddelka člani pa plačujejo posebej;
č) strokovna društva, oziroma strokovni oddelki naj se združijo v večjih, najboljše — državnih strokovnih zvezah.
Gospod Zagorac: Pozdravlja izvajanja gospoda predgovornika ter povdarja, da morajo delavci ae strokovno organizirati ter skrbeti za bodočnost.
Nato vstane gospod Sirovatka ter v svojem navdušenem govoru povdarja, da kakor se kapitalisti in bogataši družijo v kartele in truste, da bi bolj ljudstvo z draginjo odirali, ravno tako si morajo tudi delavci napraviti trust. Ta trust bo gotovo močnejši od vseh trustov kapitalistov, v slogi in vsled velikega števila bodo gotovo zmagali delavski stanovi.
Gospod Jeriha povdarja važnost zavarovanja za starost, in to za delavski in kmečki stan. Namesto sedanjih penzij naj se skuša polagoma uvesti zavarovanje za starost, in sicer je to dolžnost države, kateri moramo dajati davke in vojake. Kakor je dolžnost očeta, skrbeti za družino, tako je dolžnost države, ki ni druzega kot velika družina, skrbeti za državljane. Opozoriti državo na to je posebno dolžnost naših poslancev.
Citajo se nato došle brzojavke ter pozdravi nato shod odposlanec koroških Slovencev gospod Rupnik kot zastopnik društva v Prevaljah kot edinega delavskega slovenskega društva na Koroškem.
Gospod Z e m 1 j i č pozdravlja shod kot zastopnik radgonskih in ogrskih Slovencev. Radgonski okraj jo najbolj izpostavljen pritisku in navalu sovražnikov Nemcev. Z izrekom »morituri vos salutant« pozdravlja shod ter povdarja, da je novo kropilo za obmejne Slovence, ko vidijo, kako močne sobojevnike imajo v središču Slovenije, v Ljubljani.
Nato so shod zaključi za ta dan. Zboro-vavci gredo v Križevniško cerkev, kjer pojo litanije. Zvečer je bila veselica, o kateri smo že poročali.
S temi referati je bil sklenjen dnevni red za nedeljo. Zborovalci so so udeležili litanij v Križevniški cerkvi, zvečer pa veselice, o kateri smo poročali že predvčerajšnjim.
Shod v ponedeljek.
Kakor v nedeljo, bo be delegati udeležili tudi v ponedeljek bv. mašo v Križevniški cerkvi. Ženski pevski zbor je poveličeval cerkveno slovesnost. Cerkveni govornik dr. Krek se je spominjal Matere Božje, katere stranka nikdar ne propade.
Hrvaško-slovenska zajednica.
Č. g. župnik Zagorac iz Jakuševca na Hrvaškem je imel v odsotnosti g. Hinka Sirovatke referat o hrvaško-slovenski zajed-nici. Bil je opetovano prekinjen z burnim odobravanjem. Predlagal je sledečo resolucijo:
U svrhu hrv. slovenske radničke zajed-nice zaključuje shod katol. nepolit. družtava sa izaslanici hrvatske radničke zajednice sliedeče:
S razloga, što su Hrvati i Slovenci po krvi, jeziku i povjesti te po socialnih i gospodarskih potrebah a največjim delom i po vjeri jedan te isti narod, — smatramo mi za nujno potrebno, da se slovenski i hrvatski radnički staleži medju sobom približuju i podupiru u svrhu novoga socialnoga i gospo-darskoga pokreta.
Zaupnici hrvatski i slovenski imadu se zato briniti, da ee provede krščansko socialna strukovno radnička i gospodarska zajednica u hrvatskim i slovenskim zemljama.
Ova zajednica hivatsko-slovonskih rad-ničkih staleža temelji se na programima slovenskih i hrvatskih krščanskih socialista.
Hrvatsko i slovensko kršč. soc. radničtvo proglasuje u Bocialnom nastojanju svoju solidarnost sa radničtvom sviju zomalja, no smatra svojom dužnošču ostati čvrsto na stano-vištu kulturne slavonske misli zato osobito važnim i potrebnim smatra, da Zagreb kao prirodno središte te zajednice, postane ognjištem kršč. socialnoga gospodar-skoga pokreta za cio Balkan. U to ime ima se nastojati, da stupe zaupnici u dodir i svezu sa krščanski mislečimi muževi svih ostalih slavonskih plemena na Balkanu.
Kao glavni organ ove zajednice proglaša so list »Glas naroda" u Zagrebu, kojega raz-širenje se toplo preporuea svakomu priBtaši, napose družtvims. —
U svrhu što življeg medjuaobnog sac-bračaja i skupnog djelovanja imadu se pri-redjivati što češčo bar svake druge godine, zajednički i obči kongresi u raznim mjestima i stranama hrvatskih i slovenskih zomalja.
Pozdrav hrvaškemu metropolitu.
Dr. Krek priporoča posebno kot vidno zunanjo znamonjo našega edinstva »Glas Naroda«. Vsi delujmo v tem smislu bolj kot doslej. Dr. Krek predlaga, da se brzojavno pozdravi tudi metropolita zagrebškega nadškofa Posiloviča v Zagrebu. Z velikanskim nepopisnim navdušenjem odpošlje shod metropolitu naslednjo brzojavko:
Kongres krščanskih sociala slovenskih družtava saslušav izvještaj župnika Zagorca, sa velikim oduševlonjcm i jednodušnoSču pozdravlja Vašu Preuzvišenoat, metropolitu
3 V
\
hrvatskih zemalja, poznavajue Vašu ljubav za radni narod
Dr. Krek, predsednik.
G Ivan Sirovatka povdarja, da bode delavstvo hrvaško in slovensko zdru ženo pokazalo inteligenci, da ga bode morala upoštevati.
O dunajski osrednji zvezi
je referiral g. R a t a j e c. Ta točka je bila namenjena delavskim društvom. Predlagal je naslednjo resolucijo:
Shod slov. katol. nepolitiških društev z veseljem pozdravlja ustanovitev »Državne zveze nepolitiških društev avstrijskih krščanskih delavcev" s sedežem na Dunaju, ki ima namen, braniti in gojiti duševne in gmotne interese delavstva na krščanski podlagi, poživlja vsa slovenska delavska nepolitiška društva, dalje strokovna društva in delavske strokovne oddelke raznih nepol.tiških društev, da vstopijo v to zvezo, ter naroča »Zveznemu" odboru, da to akcijo podpira z vsemi močmi.
Gostinčar priporoča v strokovnih društvih bojno organizacijo. Resolucija se sprejme.
Pozdrav krščansko-socialnih železničarjev.
Imenom železničarske „Prometne zveze" pozdravlja shod predsednik ljubljanske podružnice g. A. M i 1 a v e c.
Njegove krepke besede so našle gro-movit odmev mej poslušalci.
Časnikarstvo.
O časnikarstvu je referiral g. Ivan Š t e f e. Predloži naslednjo resolucijo:
Shod slovenskih katoliških nepolitiških društev priznava časništvu veliko vzgojno in bodrilno moč; zato poživlja vse člane nepolitiških društev krščanskega značaja:
a)	naj se z vsemi silami bojujejo proti veri, nravnosti in ljudstvu nasprotnim listom;
b)	naj krepko razširjajo slovenske katoliške časopise in knjižice;
c)	naj v posamnih krajih izbero in iz-vežbajo zaupnike, ki bodo sposobni, da za novega kolportažnega zakona vneto in razumno urede razširjanje naših časnikov in knjižic;
č) naj se izbero in izvežbajo društveniki, da bodo vsako društveno, pa tudi vsako drugo javnosti vredno novico takoj sporočali svojim krajevnim listom, zraven pa tudi skupnemu dnevniku „Slovencu\
Shod izraža konečno nujno željo, naj se slovenski krščanski časnikarji še letos snidejo k skupnemu sestanku v Ljubljani, kjer naj določijo vzajemno postopanje in z ozirom na bližnji novi kolportažni zakon enotno agitacijo za krščansko časopisje.
Dr. E v g e n Lampe povdarja posebno dolžnost naših somišljenikov skrbeti za kolportažo, ko bode ji dal državni zbor prosto pot.
Liberalno časopisje naj se uničuje. Tudi trtno uš se uničuje in noben botanik ne bo dejal, da se radi tega godi škoda.
Isto je z slabim časopisjem. Liberalci smejo početi vse. Dr. Tavčar je skrit za svojo imuniteto, zato »Narod« sedaj noče popravljati svojih neresnic. A nekaj povemo dr. Tavčarju. Vedno ne bo odg. urednik in ne poslanec. Takrat Be vidimo in »Narod« dobi vse popravke še enkrat. (Veselost.)
Resoluoija se z dostavkom Gostinčar-jevim, naj »Zveza« skrbi, da čim najprej slovenskim delavcem osnuje samostojen strokoven delavski časopis, soglasno sprejme.
S tem so bili referati dovršeni in prišla je na vrsto
Volitev »Zvezinih« pomožnih odborov,
se je izvršilo soglasno.
Izvoljeni so za Primorsko za mesto G o r i c a gg.: Dr. A n d r e j Pavlica, stolni vikarij in predsednik »Katoliškega delavskega društva; S v i t o s 1 a v P r e m r o u , vodja centralne posojilnice; za T r s t gg.: Jakob U k m a r , kapelan v Rojanu pri Trstu; Urh T u 1, duhovnik pri Trstu; za ostalo Primorsko gg.: Ciril V u g a , kapelan v Kobaridu na Tolminskem; Anton Kosmač, župan v Cerknem na Tolminskem; JožefMrev;
lja, posestnik na Vipavskem; I v a n R e -j e c , kapelan v Dornbergu.
Pomožni odbor »Zveze« za Štajersko
je naslednji:
G o m i I č a k Frančišek, kaplan pri sv. Barbari v Slov. Goricah ; M u r š e o Frančišek, kaplan pri sv. Benediktu v Slov. Goricah; Zemljič Jakob, Radince v Kapeli; Ž e b o t F r a n , Zel' niča v Št. Ilju v Slov. Goricah; V r a č k o E v o 11, kaplan na Vranskem; R e č e k Matevž, trgovec na Muti; Korošec Anton, urednik v Mariboru.
Koroiki pomožni odbor
je sestavljen tako-le:
Anton R upnik, Prevalje ; J. Dragarnik, kapelan, Prevalje; J. Gra-1 e n a u r , stud. iur.; Vincenc Polj a n e c , kapelan v Št. Kacijanu, p. Sin čaves; Val. P o d g o r e, Celovec.
Sklep.
Dr. Krek je na to ahod zaključil s pozivom, da zahvalimo Boga za dosedanji vspeh. Nova zora zori na nebu. Pozival je zborovalce, da gredo na delo in uresničijo vse, kar smo sklenili.
Opoludne so si nekateri delegatje ogledali delavske hiše v Vodmatu, popoludne >a so oni, kar jih je še ostalo v Ljubljani, izleteli na Rožnik, kjer so bile v cerkvici aete litanije, potem pa prijetna prosta zabava s petjem požrtvovalnih pevk.
Tako se je dovršil ta velepomembni shod-, ki rodi obilo vspeha na srečo našega judstva!
Za prihodnje glavno zborovanje, ki bo drugo leto, se namerava izbrati Ljutomer.
* *
Došlo je več brzojavnih, pozdravov ; da-noa objavimo naslednje:
Rim: av. oče je hvaležno vsprejel na shodu katoliških društev izražena čustva udanosti ter blagoslavlja vse člane slovenskih katoliških društev.
K a r d i n ai Rampolla.
Maribor: Srčno me je razveselil pozdrav; enako iskreno odzdravljam gospodu predsedniku ia pomembnemu sestanku. Božji Ustanovitelj najpopolnejše družbe svete cerkve pa bogato blagoslovi Vaše razprave in sklepe, da bodo v dušni in telesni prid blagega naroda. Veselo naj napreduje prevažna organizacija v izobrazbo krščanskega ljudstva na trdni podlagi edinopravih načel Kristusove cerkve.
Mihael, knezoškof.
Kranj: Vsem društvom prisrčna zahvala za pozdrav ! Upam najboljšega uspeha za organizacijo na korist družabnega raz-vitka v prospeh časnega blagostanja in pravega dušnega življenja, posebno med slovenskimi našimi mladenči.
Jeglič, knezoškof.
Zagreb: Liepo hvalo za prijazni pozdrav.
Posilovid, nadbiskup.
Volitve v koroški deželni zbor.
V zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora sklenjena volivna preosnova je torej, kot smo omenili, dobila cesarjevo odobrenje. Navi volivni red pa ne določa samo direktne in tajne volitve tudi v kmečkih občinah, marveč novo četrto skupino po zgledu pete skupine za državni zbor s štirimi mandati. Volivni cenzus za kmečko skupino se je znižal od 10 na 8 kron. blo-vencem na Koroškem premenjeni volivni red seveda ne bo kdovo koliko koristil, razun morda direktnih in tajnih volitev, in posebe ne morejo imeti mnogo nade na pridobitev kakega izmej štirih novih mandatov, ker je nemško-nacionalna večina že poskrbela za tako razdelitev volivnih okrajev, da bo zmaga Slovenca skoro nemogoča stvar. Toda, kot že omenjeno, gospodujoča klika na more biti zagotovljena, da jej ne bodo povzročali velikih preglavic kršč. socialci. In če se bo letos pričeto delo vspešno nadaljevalo, nem-ško-nacionalna večina kmalu ne bo več neomejena gospodovavka v koroški deželni zbornici.
Razpuščeni deželni zbori -— veselje židovskih liberalcev.
Najnovejši cesarski patent, s katerim se razpuščajo deželni zbori, ki jim je letos
potekla šestletna legislativna doba; — mej temi je tudi koroški, — je vsaj na videz silno razveselil vea židovsko-liberalni tabor. Njihov prvi organ, dunajska »N. Fr. Presse«, posvečuje že v včerajšnji številki temu dogodku cel uvodnik, v katerem se- peča spe-cielno z nižje avstrijskim, potem pa tudi z moravskim deželnim zborom. Doba terorizma kršč. soc. večine v prvem zastopu, tako nekako piše imenovani židc-vski list, je minula. Dodatno nasedanje in torej pri-klopijenje okoliških ofcčin dunajskemu mestu ni več mogoče. Prične se takoj volivni boj na vsej črti, ki ga sedanji gospodarji v deželi ne bodo nič kaj' veseli. Prebivalstvo vodno bolj izpoznava; da mu sedanja vačina ne da tega, kar ja obljubila, sito je Gessmannove brezobzirnosti, Strobachove pristranosti ter nepravičnosti' deželnega maršala. Pri volitvah pokaže ljudstvo, seveda inteligentnejše, svojo nezadovoljnost in za deželnim zborom se kmalu zjaani tudi v mestnem zboru dunajskem. To je nekako vsebina navedenega uvodnika?. A ker se že tudi pripoveduje o velikem agitacijskeaa aparatu krač. soer. stranke, o nje izborni or-ganizaciji, se bera ta članek, pcin najboljšilk-nad, da ee vseli v deželno hišo zopet »pravica in nepristranost«, kakor ju ume vaj o židovski liberalci, kot pravcata jeremijada po izgubljeni bitki. Kdo se ne smeje tem židovskim mazačem, ko vidi, da ae ravno v zadnjih letih množi vpliv kršč. soc. Btranke, kar kažojo impocantni shodi calo v takih krajih, kjer so bile dosedaj nepremagljive trdnjave oholih nasprotnikov. Upi židovskih, liberalcev so torej dokaj prezgodnji.
i)?, (»regr za obstrukeijo.
Omenili smo že včeraj, da je Mladočeh dr. Gregr minulo nedeljo volivcem v Slaneh obširno govoril o sedanjem parlamentarnem položaju ter stališču mladočeške stranke napram nagodbi in napovedal brezobzirno ob-Btrukoijo, dokler vlada ne izpolni zahtev v narodnostnem oziru.
Govornik je najprej omenjal premenjene taktike češkega kluba v zadnjem zasedanju, kateri Be je sam le nerad uklonil. Hotel je že stopiti pred svoje volivce in jim dati na razpolago svoj mandat. Toda gospodarska beda je a silo trkala na vrata. Ugodne prilike češka delegacija ni hotela prezreti, misleč si: Vzemimo, kar nam ponuja vlada, toda ne vršimo iz rok obstrukcijskega orožja, dokler ne napoči čaa, ko ga lahko vihtimo z vspehom. „In ta trenutek", nadaljuje dr. Gregr, „napoči tedaj, ko pride v parlament ogrska nagodba; tedaj imamo moč v rokah, da provzročlmo smrtni udarec vladi in morda tudi nesrečnemu centralistiškemu zistemu. Češka delegacija je soglasno sklenila, da brez obnovitve jezikovnih naredb ne bo nagodbe, in tudi dr. Začek je bil zato. Ta sklep velja še danes brez ozira na to, da be nahajajo v naših vrstah omahljivci in neznačajneži, kakoršnih eden je ravno dr. Začek". Govornik je nato ostro kritiziral Začekov govor, potem pa nadaljeval: »Groženj se ne bojimo; huje nego v 60. in 70. letih se nam sploh ne more ugoditi. Koerberjeve obljube so pri nas že davno ob ves kredit, na drobtine, ki nam jih ponuja z odobrenjem Nemcev, ne da noben žid niti vinarja. In če misli, da nas bo pridobil z novimi gospodarskimi koncesijami, se moti. Vrednost naših papirjev raste, čim bližje smo nagodbi, in cena je danes že tako visoka, da se ne prodamo za kaj manjšega, nego so jezikovne naredbe. Mogoče, da posledice naše obstrukcije ne bodo prijetne, toda za svobodo ni nobena žrtev pretežka." — Tako je grozil vladi stari dr. Gregr ob nepopisnem navdušenju svojih volivcev.
Slava angleškega brodovja obledela.
Malone cela Evropa ter Amerika in Azija se je tresla doslej vselej, kedar je kdo zapretil z angleškim brodovjem, ki daleč prekaša po številu mornarico katere koli drugo države. Vsled tega so bili Angleži doslej umevno edini gospodarji na morju, ker se pač nikomur niti sanjalo ni, da so angleške ladije v resnici same — stare škatljo. Da je angleška mornarica v resnici slaba, se je zlasti pokazalo pri vojaških vajah na čast kralju Edvardu. Ladijevje je bilo Bicer lepo okrašeno in na novo prebarvano za to slovesnost, toda izkušeni mornarji bo bo
! očitno izrekli, da se taka mornaric« ae moro kosati s Francijo ali Nemčijo. Veliko teh ladij je že čez petdeset let starih ter so bolj nevarne lastnemu moštvu, kakor pa sovražniku. Torpedovke so neokretne in počasne, oborožene samo s starimi topovi. Oklopnice-so večinoma lesene in samo od zunaj oko*-vane ■ tankimi železnimi ploščami. Kri-žarke so še slabše, ne morejo se niti bojevati, niti bežati. Angleški časopisi sami priznavajo, da te morskei vaje niso pokazale moči Anglije na morju, ampak so tujim gostom samo razkrile, da Anglija zaostaja za drugimi narodi tudi kar se tiče mornarice. Edino kar je dosedaj vzdrževalo angleško nadvlado na morju, je bilo njeno bojno ladijevje, toda sedaj, ko se je pa pokazalo, da je tudi isto trhli vo in nerabno in da pač ne bo dolgo, ko Anglija izstopi iz vrst svetovnih velesil.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. septembra.
Shod zaupnikov katoliško-narodne stranke. Po velikem ljudakem taboru dnč 12. oktobra bo tudi shod zaupnikov katoli-ško-narodne stranke. Shod bo na vstopnice. Zato prosimo vse gg. zaupnike, naj naznanijo svoje naslove in imena drugih, ki jih žele v številu zaupnikov, na naslov d r. E v-gen Lampe, stolni vikar v Ljubljani. Preskrbelo se bo, da bo vsa dežela enakomerno zastopana. Sestanek bo velevažen.
Ivan Nabergoj f. Kakor smo že včeraj sporočili, je včeraj zjutraj; po dolgi in mučni bolezni umrl ljubljenec in dolgoletni prvoboritelj tržaških Slovencev, blagi Ivan Nabergoj. Porodil se je dne 28. maja 183-5 na Proseku. Dovršil je sicer samo ljudsko šolo, toda s svojo nenavadno pridnostjo in bistroumnostjo si je pridobil toliko znanja in veljave, da je bil že 1. 1865 izvoljen v tržaški mestni zastop in 1. 1873 v drž. zbor, kjer je neutrudno in neustrašeno zastopal svoje ljubljene tržaške Slovence do 1. 1897. Skoraj pol stoletja je stal vedno v prvih vrstah slovenske straže ob Adriji, bil je vsled svojih odličnih vrlin od vseh priznani voditelj tržaških Slovencev in sploh povsod visoko čislana in spoštovana oseba. Pokojni Nabergoj je dolga desetletja stal trdno kakor kraška skala v krutem boju proti zakletim sovražnikom našega naroda. Nikdar se ni ustrašil mogočnih nasprotnikov in njihovih spletk, navduševala ga je idealna ljubezen do zatiranega rodu, vzdrževala železna volja in vzgledna neustrašenost. Bil je zvezda-vodnica tržaškim rodoljubom, ki so se vedno z ljubeznijo oklepali zastave svojega očeta. Zato pa je bil ravno plemeniti Ivan Nabergoj ona tarča, v katero bo letele goste in otrovane pšice strupenih nasprotnikov. Toda Nabergoj je stal kot neomajan hrast v viharju. Ni ga podrl nasprotnik, neizprosna smrt ga je položila na mrliški oder, okoli katerega so zbrani v duhu vsi zavedni Slovenci. Nabergoj je bil mož stare korenine, plemenitega značaja, idealne nesebičnosti. Njegove zasluge je priznal tudi presvetli vladar, ko mu je podelil viteštvo Fcan Josi-povega reda. Slovenija daneB plaka ob krsti enega svojih najboljših sinov. Ves slovenski narod pa tužnim srcem kliče: Slava vrlemu možu, slava spominu nepozabnega Ivana Na« bergoja!
Tržaški namestnik na dopustu.
Tržaški namestnik grof G o e s s je nastopil daljši dopust. Njegove posle je prevzel na-mestniški svetnik S c h w a r z.
Strah in trepet liberalcev se je že pojavil pred — 12. oktobrom. Z izredno »skrbjo« in »ljubeznijot spremljajo ta naš pojav. Celo za naš zborovalni prostor skrbe, češ, da v »Katoliškem Domu« ni prostora, in da druzega prostora nimamo. Tu bo se pa vrezali. Povemo jim zaupno, da bomo zborovalina j a v n e m p r o s t o r u v Ljubljani, kjer je prostora za tisoče mož. Mi priporočamo liberalcem, naj Bedaj ne bodo preveč predrzni, ker naposled bi ljudje res hoteli videti njihove mokre cunje. Liberalci naj bodo lepo tiho, kajti tudi v Ljubljani je velikanska večina ljudstva, ki se z gnjuBom obrača proč od gnjilega liberalizma, katerega moč obstoji le v psovkah napram ljudstvu. Kdo more pač hoditi še za liberalci, ki zagovarjajo vedno kapitalistična načela in ki so vedno proti
ljudskim težnjam? Imševalni odbor na-rodno-napredne stranke je torej nekaj prav nerodnega storil, ako je sklenil prirediti proti našemu shodu protidemonslraeijo. Mi b o -demo manifestirali za splošno volivno pravico in proti oni politiki, ki brani, da slovensko ljudstvo ne dobi v deželnem zboru večine. Sedaj pa demonstrirajte proti>%i izjavljamo, da dne 12. okt. niti na j manj šega""izzi vanj a ne bomo trpeli! Ljudstvo že davno želi priti z liberalci v tako dotiko. Delavci in kmetje utegnejo, hko bodo liberalci izzivali, pokazati, kar jim gre. Dne 12. oktobra se bode ljudstvo liberalcem zahvalilo, ker so liberalci po shodih kmete psovali, da so p o 1 u 1 j u d j e in delavci barabe in ker so vso ljubljansko okolico proglasili za šnopsarsko. In sedaj naj liberalni prvaki demonstrirajo — sami. Ali menite za kako demonstracijo ujeti trgovske } pomočnike ? To ne bo šlo, ker trgovski pomočniki imajo popoln povod manifestirati proti vam. Ostalim liberalcem pa povemo, da se bo shod vršil ob bolem dnevu, da se noben liberalec ne bo mogel skrivati po temi, in da se utegna z vsakim liberalcem govoriti po liberalno. Vsekakor bo 12. oktober lep dokaz za vlado barona Heina na Kranjskem. Ž a ob svojem »protestnem shodu« v »Narodnem Domu« se liberalci niso nič upali, skriti so se morali za policijo, in prepričani naj bodo, da bo 12. oktober zanje še žalostnejši. Možje in mladeniči, liberalce pred Vami pretresa strah. To naj povzdigne Vašo agitacijo, da vsi prihitite dne 12. oktobra v Ljubljano in da se tu združimo v mogočen klic: Ljudstvu pravico! Ven s splošno volivno reformo! Liberalizem v kot!
V bogoslovno semenišče ljubljansko je letos sprejetih 24 kandidatov.
Ogenj in toča. Il Prežganja se nam piše : Dne 3. septembra nastal je nagloma ogenj pri posestniku Jožefu Mahkovec z Malega vrha. V par trenutkih sta bila pod in kozolec v plamenu in vse je do tal pogorelo; zgorela mu je vsa krma in vse žito. Zažgal je baje neki otrok z žveplenkami; bil jo zavarovan za malo svoto. Dne 6. septembra zvečer je nastal po silni dnevni vročini grozen vihar in nato je jela usipati se toča kakor orehi in jabolka debela. Dva dni kasneje je še pod kapom ležala. Tukaj je zadela vasi Ravnobrdo in Volavlje; okoli 50 posestnikom je vse stolkla. Škoda je tem večja, ker je toča pokončala jesenske pridelke, proso in ajda, ki sta glavna hrana kmetova. Potolkla je mestoma vse, da se niti ne pozna, kje je rastlo proso, ajda, zelje, koruza. Ljudje so veliki reveži in veliko pomanjkanje bodo trpeli. Toča je zadela tudi župniji Javor in Janče.
Umrl je včeraj popoludne g. Josip Orel, posestnik v Kamniku. Pogreb bode v petek ob 4 uri pop. N. v m. p.!
Poročil Be je danes v grajski cerkvi na Bledu g. baron Mihael Zois, c. k. vladni koncipist v Radovljici, z gospodično Mileno ano T r e o , hčerjo znanega stavbenika iz Ljubljane.
Za pokojno ceBarico Elizabeto je včeraj grajski župnik opravil v cerkvi na blejskem otoku sv. mašo, katere sta se udeležili presvetli družini Windischgraetzova in Paarova ter mnogo drugega občinstva.
V Konjicah so minoli ponedeljek, tako se nam poroča, slovesno ustanovili bratovščino sv. Rožnivenca, sledeči dan pa je veleč. gosp. dekan Hrastelj obhajal petdesetletnico življenja. — IlrasteLJ FranCI-sCVs qVInqVegenarIVs AbrahaM VIDens, VlVat Iste sine fine beatVs. IlaJšek.
Sestanek katoliških slovenskih časnikarjev bo meseca noyembra t. 1. v Ljubljani.
Vzoren liberalni prvak. „Gorica" piše: Bivši dež. poslanec Muha, ki pa ni danes več ne poslanec in ne župan, je pozdravil, ne vemo pa ali v svojem ali v imenu koga drugega, Nj. Velič. presv. cesarja, ko se je peljal skozi Divačo k vojaškim vajam v Pulj, v edino nemškem jeziku. Tako namreč piše »Edinost«. »Edinost« se nad tem togoti ter se temu čudi, mi pa, ki g. Muho prav dobro poznamo, se temu prav nič ne čudimo in bi se tudi ne čudil, ako bi g. Muha pozdravil cesarja edino ie v turškem jeziku. Gosp. Muha
je pač prvak goriško-narodno-napredne stranke in s tem je rečeno dovolj. Povedali smo pa to samo zaradi tega, da bo naši čitatelji še bolj prepričajo, kako prav da smo imeli takrat, ko nismo za narodnjaštvo gosp. Muhe čisto nič dali. Zdaj ga pa prepuščamo »Soči« in »Edinosti", kojih ljubljenček je gospod Muha, da obračunati ž njim, kakor jima je drago."
Občni zbor laškega političnega društva. V nedeljo je zborovalo v Piranu istrsko laško politično društvo. Tajnik je poročal, da so ob zadnjih dežolnozborskih volitvah ustanovili v Istri poseben odbor, ki je imel nalogo, postaviti kandidate in skrbeti za to, da pridejo v deželni istrski zbor ljudje, vredni laškega imena. Dasi je bilo politično društvo pripravljeno za največje žrtve, da bi bili vstali složni vsi istrski Lahi, vendar je prišlo z zaupniki iz Pulja do nesporazumljenja, katero še dandanes ob stoja. Društvo se je potegovalo za laško univerzo v Trstu, protestiralo jo proti tro jezičnim napisom na istrski železnici in proti rabi staroslovenskega jezika po cerkvah. Poslanec Bennati je poročal o delovanju laških poslancev v dunajskem drž. zboru. Rekel je, da zavzemajo ob sedanjih razme rah laški poslanci v državnem zboru zelo važno mesto. Položaj v parlamentu, kakor tudi politični, sa od lanskega leta ni izpre-menil. Ce je ponehal v državnem zboru ne koliko časa narodni boj, bilo je to le za tre-notek. Dve veliki stranki, slovanska desna in nemška leva sti v vednem boju, prva hoče vse imeti, druga noče nič dati. Ker sti obe stranki jednako močni, odločajo laški glasovi za to ali drugo stranko. Vezali se niso Lahi z nobeno stranko, pač pa so stali vedno v strogi opoziciji nasproti vladi. Radi glasovanja o celjskem gimnaziju stoje Lahi na stališču, da nobena šola no sme biti ustanovljena z drugim učnim jezikom, nego je oni, ki ga govori ljudstvo dotičnega me sta. (Pazin s hrvatskim županom !!) Pazin in Celje je sedaj Nemcem in Lihom skupno vprašanje, ^e so glasovali za Celje, storili niso tega iz nasprotstva do Nemcev in ne iz ljubezni do Slovanov. Ce niso zmagali v tem vprašanju, so krivi le patrijotični Nemci. Vsi laški poslanci branili so v prvi vrsti narodne pravice laškega ljudstva. Glavna zahteva je laška univerza v Trstu in avtonomija na Tirolskem. Slovanom istrskim ne bodo nikdar nič dovolili, Slovani hočejo vreči Lahe v morje. Ca hoče vlada mir, tedaj naj poskrbi, da se vrnejo v deželo oni zlati časi, ko istrski Slovenec ni imel nobenih pravic, ko so laški »oonti« smeli go spodariti po svoji volji; vlada naj zapodi vse Slovence iz Istre — tako bodo prijatelji. Pri notranjem ministerstvu so protestirali laški poslanci, da je v naših deželah uradnikov, ki ne poznajo laškega jezika. Najbolj so se zavzemali za šolska vprašanja, pri kateiih so jih podpirali laški dijaki in visok član gosposke zbornice. Vlada naj jim ustanovi v Trstu laško realko in naj odpre na nemških gimnazijah laške paralelke. Zraven tega je sklenil laški klub, naj reorganizira vlada laško učiteljišče v Kopru in naj ustanovi v Pulju laško industrijalno šolo. Po sodnijah naj rabijo samo laški jezik, ker slovenski jezik je le na škodo sodnemu delovanju. Zaganjal se je v slovensko istrsko duhovščino in klub je nastopil tudi proti škofu Mahniču na Krku. Za grozno zatirane dalmatinske Lahe se je klub vedno potegoval in bo tudi delal na to, da se jim bo boljše godilo. Vlada se je prizadevala, da bi si bila pridobila za se laški klub in ga odvrnila od opozicije. Dr. plem. Korber se trudi, da bi si pridobil glasove laškega kluba za se ob Bklepanju pogodbe z Ogrsko. In klub je pripravljen podpirati ga vedno, če bo on izpolnjeval želje laškega kluba. Tudi v bodoče nočejo imeti Lahi vezanih rok. — Poslanec Bartoli je rekel, da so primorskim Lahom največji nasprotniki Slovani, tirolskim Lahom pa Nemci. Govornik je pokazal zborovalcem razglednico nove južne Germanije »Sudmarke«, h kateri spadajo vse nemške avstrijske dežele in tudi Tirolsko, Goriško, Trst in Istra. Laška vzajemnost premaga slovanske zahteve in nemške provo-kaeije. — Pri banketu je obžaloval poslanec Bennati, da niso zbrani pod zastavo istrskega laškega političnega društva vsi Istrani
30 000 kron znaša glavni dobitek o 1 o m u š k e razstavne loterije. Opozarjamo, da bo žrebanje nepreklicno dnč 25. septembra 1902 in da bodo dobitke za lagatelji po odtegnjenih 10 % izplačali v gotovini.
Ljubljanske novice.
Nesreča pri sekanju. L. Demšar, mlinarjev sin iz Martinovega vrha, so je včeraj, ko je odsekaval veje na posekanih smrekah, vsekal s sekiro v desno nogo in se nevarno ranil. Prepeljali so ga v bolnico.
Naval tujcev v Ljubljano. V Ljubljani je vse polno tujcev. Hotelirji in gostilničarji tožijo, da ne morejo vseh tujcev, ki se oglase, sprejeti pod streho. Tako so morali iz hotela „L l o y d" poslati ljudi spat na pristavo v Mestnem logu in v Švicarijo. Nov hotel je nujno potreben.
V	Opatijo. Danes zjutraj se je peljal z brzovlakom v Opatijo nadvojvoda Ludovik Viktor, kjer ostane baje nekaj dni.
V	bolnico so pripeljali Antona Skvarca iz Unca. Mlatil je doma z mlatilnico, pri tem pa ravnal tako nerodno, da mu je stroj odtrgal sredinec desne roke.
Fijakar se prekucnil na svate. Fijakar Franc Japelj ml. je vozil včeraj odlične svate in zato ja pa tudi pil dobro vinsko kapljico, ki pa mu je segla pod laso in ga hudo zmešala. Proti večeru je bil ža vrtav in ko je moral sesti na kozla, da odpelje goste, 89 jo vea svet sukal okoli njega. Vendar je srečno pripeljal goste na Bleivveisovo cesto. Tukaj pa je prišlo do katastrofe. Zgubil je vajeti iz rok in prekupicnil se je nazaj v voz na svate, ki so ga z velikim trudom spravili na noge in spet na kozla.
Trije ljubljanski postopači so včeraj popoludne v Uranovi prodajalnici ob Tržaški cesti ukradli tri harmonike. Policija jih je iskala, pa jih ni našla.
Poročil se je včeraj učitelj Bogomir Leskovic z gospodično D r a g o m i 1 o Samec.
Z odra padel. Martin Bi!ek, zidar v St. Vidu, je padel včeraj s stavbnega odra in si zlomil desno nogo in izbil zobe. spravili so ga v deželno bolnico.
Kolesar povozil. Mesarjev sin Franc Prime je danes zjutraj v Mjstah podrl s ko lesom na tla pekovskega vajenca Vida Kuž-nika iz Sela in mu prevrnil koš s kruhom. Kužnik sa je neznatno poškodoval na kolenih.
Tatvina. Barbari Cankarjevi na Selu je bila včeraj ukradena bela obleka. Tatvino je izvršila brezposelna Kristina Pfeifer, ki je znana tatica in je tudi sumljiva, da je dne 9. t. m. ukradla Mariji Ribič na Radeckega cesti št. 1 svilnat solnčnik in svilnato bluzo in Frančiški Stanovnik pa šerpo.
Policaja se je lotila branjevka Frančiška Erbežnik, ker jej jo prepovedal prodajati sadje na sejmišču. Vzela mu je kapo in ga prijela za bluzo, toda policaj jo je zgrabil za roke in kmalu premagal,
Tajna obravnava vršila se je zaradi hudodelstva goljufije in prestopka nravnosti proti 41 1. staremu Antonu Basiaco, bivšemu vinskemu trgovcu iz BaBiache v Italiji. Bil je svoje čase premožen in veliko let vino-tržec; a vsled lahkomifiljenega življenja zabredel je v dolgove, vsled česar mu je bilo posestvo z vršilnim potom prodano. Navajen dobro živeti delal je dolgove, za katere jo bil en čas oče plačnik, ali tudi ta se je kmalo naveličal za njega plačevati, ko jo sprevidel, da mu ni za nobeno resno življenje mar. Z* to pa je krenil obtoženec na drugo pot, pričel je kakor nekdanji izkušeni vinski trgovec ljudi slepariti s tem, da jim je po uzorcih prodajal vino iz svojih vinogradov, katerih ni bil več lastnik in tudi kaplje pridelanega vina imel ni, prejemal od strank predplače, katere pa je Bam zase porabil. Pa tudi po Iatriji je ljudi sleparil s tem, da je od njih pod pretvezo, da kupuje vsled očetovega naročila zase vino, prejemal od prodajalcev blago, katerega pa nikdar plačal ni. Osleparil je 15 strank za svoto 3977 kron. Največ žrtev je dobil na Kranjskem, posebno idrijski okraj se mu je kaj dobro obnesel. Obdolženec taji svoje dejanje in se zagovarja na razne načine, zlasti da ni mislil stranke oslepariti; toda jedna priča mu v obraz pove. da je pri njej naročil 2 četrtinki vina, katerega je saboj vzel in rabil pri svojih Bleparijah za vzorec. (Sodišče ga je hudodelstva goljufije kakor prestopka zoper javno nravnost krivim spoznalo ter ga obsodilo na 2 leti težke z 1 postom na mesec poojatrene ječe. Bjsiaco Tone pa ni bil s tem zadovoljen, in pravi, da se bo pritožil.	___
Telefonska In brzojavna poročila.
Urno, 11. sept. Namestništvo je razpisalo nove volitve. Volile bodo: kmečka skupina 16. okt., mesto in trgovski zbornici v Olomucu in Brnu 20. okt. in veleposestvo 23. okt.
Dunaj, 11- sept. „Wiener Zeitung" objavlja izvršitveno naredbo o zakonu z dne 25. febr. 1902 o izpremembi in dopolnitvi obrtnega reda in ki stopi v veljave dne 15. t. m.
Zagreb, 11. sept. Stavka mizarjev pri tvrdki Bothe in Ehrmann je bila včeraj končana. Trajala je 7 tednov. Delavci so dobili 9urni delavnik. Akordno delo se nadaljuje.
Zagreb, 11. sept. Javni lokali smejo zopet biti odprti do 11. ure zvečer.
Maribor, 11. sept. Železniški delavec Winkler, ki je delavca Trnčiča bil obsojen na 18
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
»Slovenec« pred porotniki. Danes zjutraj bo je pričela porotna obravnava proti izdajatelju našega lista g, dr. Evg. Lampeta in odg. uredniku g. Iv. R a k o v c u. Sodišču predseduje nadsvotnik gosp. F o n , votanta sta svetnika gg. E 1 s n e r in II au f-f e n. Obtoženca zagovarja dr. B r o j c , tožitelja dr. Ferjančiča zastopa dr. T r i 11 e r. Dr. Ferjančič toži, ker je_ »Slovenec« priobčil dne 2. julija dr. Šusteršičev popravek, katerega ni hoteda priobčiti »Laib. Zeitung« in v katerem dr. Šusteršič popravlja „Laib. Zeitung", kaj je v resnici v dež. zboru dejal o dr. Ferjančiču. Danes je dr. Brejc ponudil o tem, da si je dr. Ferjančič pribe-račil nadsvetniško službo, dokaz resnice in sicer po Ferjančičevem predstojniku grofu Gleispachu, minist. predsedniku iustičnem ministru, ministru Rezeku, poslancih dr. Tavčarju, Plantanu, Gabrščku, Povšetu in Pogačniku, uredniku »Reichswehr« Fr. Kurz, dr. Rud. Sieghartu in predsedniku dež. sodišča Lavičniku ter vseh drugih svetnikih, da Ferjančič ni avanziral iz službenih ozirov. Sodni dvor je ves predlagani dokaz resnice odklonil. Priče so izjavile, da dotični popravek dr. Lampe še v roke ni dobil. Dr. Brejo je takoj napovedal ničnostno pritožbo ne samo radi odklonitve prvih prič, ampak tudi o tem, ker so sodniki Bklepali sami o sebi, li^naj pridejo pričat ali ne. Značilno je, da je isti popravek priobčila tudi dunajska »Reichswehr«, katere pa dr. Ferjančič ne toži. Razžaljen je samo v Ljubljani. Njegov zagovornik so je upiral zaslišanju prič, dasi bi bila za Ferjančiča največja satisfakcija, ako bi se tako dokazalo, da svojega mandata ni zlorabil v dosego boljše službe. Porotnikom je sodišče stavilo 10 vprašanj. Obravnava se nadaljuje ob 4. uri popoludne.
sept. Glasilo Ko-iz baje zaneslji-b a n dal že Vest, da je
sunil v Dravo, je mesečno ječo.
Budimpešta, 11. šutove stranke javlja vega vira, da je hrvaški prošli teden svojo ostavko. Mirko Josipovio določen za njegovega naslednika, se ne potrjuje.
Praga, 11. sept. „Narodni Listj" poročajo, da je sklenil mestni svet z ozirom na to, da se toliko čeških otrok vpisuje na nemške šole, poslati zaupnika mestnega sveta k vpisavanji, da je kontrolira.
Praga, 11. sept. „0stdd. Rundschau" kupi neki konsorcij. Wolfa odstranijo od lista, pač pa obdrži svoje mandate.
Neapolj, 11. sept. Vezuv bluje. Velike množine plinov se dvigajo iz njega.
Barcelona, 11. sept. Oblasti so prosile notranjega ministra, da se podaljša izjemno stanje. V mesto so pošljejo nove čete.
Meteorologlčno porodilo.
Viflina nad morjem S06-2 m, srednji zračni tlak 736-0 mat
a rt O	Cas opa-tovanja	Stanjo bare-nietra r inrn.	Tsrapo-r.tur. po Celsijtt	V«tr»ri	Nebo	f 1 a P* PH
10	9 zveč.	736-:-!	17-4	si. sever	poTobT.	00
11	7. zjutr. 2. popol.	735 7 734 0	14-0 27 3	si. jug sr. jzah.	megla del. obl.	
Srednja včerajšnja temperatura 16-5", normale: 15-6".
Dunajska borza
dn£ 11. septembra.
Skopni driavni dolg v notah.....101-15
Skupni driavni dolg t srebra.....101-30
Avstrijska zlata renta 4%......121-46
Avstrijska kronska renta 4%..........100 25
Ogerska zlata renta 4%..............120 85
Ogerska kronska renta 4%......98 25
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	1602-—
Kreditne delnice, 160 gld.......693 75
London vista......................239 60
NemSki drž. bankovci is 100 m. nem drt.vetj.	116-97
10 mark............83 41
20 frankov (napoleondor) ......	19 05
Italijanski bankovci. . . •.....94-70
t kr. cekini...........
t
1072 1-1
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest o smrti svoje ljubljene soproge, oziroma matere in svakinjo
MARIJE LAMPE
kanmosckovc soproge,
katera je včeraj, v sredo popoludne, ob pol 3. uri, večkrat previdena s sv. zakramenti v 41. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage ranjke bo jutri v petek, dnč 12. septembra ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti Kolodvorske ulice št. 30 na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani.
Blago pokoj nico priporočamo v pobožno molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 10. sept. 1902.
Anton Lampe, soprog; Albin, Marija, Antonija, Anica, otroci; Marija Lumpe,
tašča; P. S ;non Lampe, indijanski misijonar, svak; Ana Lampe, svakinja.

1-1 171
Ana, Karol in dr. Ivan Orel javljajo potrtega srca vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prtžalostno vest, da je njihov iskreno ljubljeni oče, gospod
Josip Orel
meščan, občinski odbornik in predsednik ravnateljstva mestne hranilnice v Kamniku
danes po noči ob >/42 uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v starosti 74 let mirno v Gospodu zaspal.
Truplo dragega pokojnika bode v petek, dnt§ 12. t. m. ob 4. uri populdne v hiši žalosti Mestni trg št. 12, blagoslovljeno in na Žaljah k večnemu počitku položeno.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v mestnih cerkvah.
Blagega pokojnika prporočamo v molitev in prijazen spomin.
V Kamniku, dnč 10. septembra 1902.
Venci se na želje pokojnikovo hvaležno odklanjajo.

/T\ufoscope
pridejo!
sprejme takoj
A. Sušnik,
trgovina s specerijo in železnino, Uubljana, Zaloška cesta št. 15. 1066 3-1
1061 5 - 1
poštna upravifeljica
želi svoje dosedanje mesto spremeniti.
Cenjene ponudbo naj se blagovoljno pošljejo upravništvu ..Slo-venca" do 20. t. m.
7>C
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponi-ju gospodu lekarnarju G. Picooli-ju v Ljubljani prisrčno zahvalo za doposlane Jim steklen čiee
tinkture m želodec
in so njemu z d plomo dne 27. novembra 1897 podelili naslov „l)vorni založnik >'j. svetosti".
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji zapisujejo bolehavim G. Plccolljevo želodčno tinkturo, katera kre.pča žc-lodec, povečuje slast, pospešuje prebavljenje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje
G- PieCOli, lekarnar »pri angelu« v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 stekleničic za gld. 1-26 a. v., po 24 stekl. za gld. 2-40, po 36 za gld. 3 o0. po 70 za gld. 6 50, po 110 za gld. 10 30. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. III. B 25-19
"godna priložnost
za ocenjenega rokodelca, krojača, brivca, ur ar j a, ali šiviljo, kjer se odda na račun stara, znana gostilna na Gorenjskem poleg | farne cerkve in velike ceste.
Kje, pove upravništvo ,. Slo-
venca
955 3—2
Na predaj sta
2 križeva pota
jeden 95 cm visok velja gld. 65.— drugi 150 „ „ „ „ 250.—
pri	1073 12—1
FR. TOMAN-u,
podobarju ln pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. i.
Bobre ure
mh
oic s
iflilSm^tM.
* V: "(•<>•■ ' v
fPfin s delnim jamstvom raz" oGJlU pošilja tovarna ur v Mostu
HANN3 KONRAD
trgovina z urami in zlatnino fl\OSf (Briix) št. 234, Čaško. Dobre rem ure iz nikla gl.3'75 Prave srebrne rem. ure „ 5 80 Pristne srebrne verižice ,, 120 Budilniki iz nikla . . „ 1'95 Moja tvrdka je odlikovana s s c. kr. orlom, z zlatimi in srebrnimi svetinjami in ima na razpolago ca tisoče priznanskih pisem. — Cenik s podobami brezplačno. 573 100-37
t ~ igf 5>©I$[(C poročilo! \>
m

L
Povodom začetka šolskega leta priporočam
svojo tovarniško zalogo
šolskih zvezkov, papirja, veliko zalogo šolskih knjig za ljudske šole, torbice, svinčnike, peresa, črnilo, šestila, risarski papir in druge potrebščine.
Tečna in 5clidr>a pc^trebžba zagctculjena.
Jernej Bahovec (prej Josip Petrič)
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 2. Filijalka: Resljeva cesta številka 7
107* 3-1




-mi
&ričar S cfffiej
<£ju6ljana, Prešernove ulice št. 9
priporočata svojo za prihodnjo sezono popolnoma na novo sortirano zalogo
o6leR za gospode ,•„ dečRe površnikov /«RavetoRov
poseSno praRlicne
oBleRe za šolarje
v vsaRej veliRosii po najnižjiR cenaR.
trpežno Blago.
1DunajsRi Rroj.
1055 6-8

iS M- 5& j S. J? S. j§* Ž i ? J i
m m m m m m m Illn/

mm
mi

S.Mii«^
mt-
VsiifŽ, SAtiteL
žtf&r Mr
\W. VV « <\w. />/.. > .
mm m.........
m m i
M
m
\v/,
>y-i .\v>
.V>.\ />/■ .v.v.
vr
Cc^ni^ § T^ilauee
Ljubljana Lingarjcue alicc * Ljubljana
priporočata slav. občinstvu
1069 6-1
za jesenske in zimske potrebščine v veliki in lepi izberi, volnenih modnih ženskih oblek, loden, raznovrstni perilni modni porhet itd.
isto tudi velika zaloga za možke vseli vrst sukna za obleke, površnike, zimske suknje, haveloke itd.
53 ©ja«
aajaižJ© l.
\v/. vr\v/. \v/
■■A-^kK
ir
m n m m m m m
m
CD !.V>
~ te te te te fe
i
^........
■ ■
V/. < 'A v/. VV-/, V—
\V/.	NV/,
sirelnisi SS. septembr	jC nepreklicno j a 1902.|	Glavni dobitek j Kron 30.000 Kron j	
Olomuške razstavne srečke a fi | priporoča J. C. M AYER, v Ljubljani.			K 139 9 I
Vse dobitke izplačajo zalagatelji po oc		Itegnjenih 10°|0 v gofo	vin i. |
»■Mpl f|\H pl Si C
naznanja, da se je s svojo
odvefniško pisarno
preselil iz hiše št. 4 v Gosposkih ulicah v Kolodvorske ulice šf. 26
(zraven „stare Tišler-jeve gostilne") v pritličji
na levo. ^ %__
dKdT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, dGnarJev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjib, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
f, M E B C U
l.,WollzGilelO in 13, Dunal, I., Strbbolgasse 2.

Pojasnila	v vseh gospodarskih in finančnih
stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipeknlaotjsklh vrednostnih papirjev in vestni nasvčtl za dosego kolikor je mogoče visuccga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	134 99